# File Name: Holy-Bible---Slovene---Slovene-Savli-Bible---Standard-Edition.noia # File Size: 4415795 # File Date: 02/25/2024 09:31:56 # File Purpose: Supporting resource for the Aionian Bible project # File Location: https://resources.AionianBible.org # File Copyright: Creative Commons Attribution No Derivative Works 4.0, 2018-2024 # File Generator: ABCMS (alpha) # File Accuracy: Contact publisher with corrections to file format or content # Publisher Name: Nainoia Inc # Publisher Contact: https://www.AionianBible.org/Publisher # Publisher Mission: https://www.AionianBible.org/Preface # Publisher Website: https://NAINOIA-INC.signedon.net # Publisher Facebook: https://www.Facebook.com/AionianBible # Bible Name: Slovenščina Sveto pismo Kralja Jakoba # Bible Name English: Slovene King James Bible 1769 # Bible Language: Slovenščina # Bible Language English: Slovene # Bible Copyright Format: CC Attribution NoDerivatives NonCommercial 4.0, 2018-2024 # Bible Copyright Text: CC Attribution NoDerivatives Noncommercial 4.0 # Bible Source: Marjan Šavli and Barbara Hojkar Šavli, marjan.savli@gmail.com # Bible Source Version: 4/7/2023 # Bible Source Link: https://crosswire.org/sword/modules/ModInfo.jsp?modName=SloKJV # Bible Source Year: 1769 # Bible Format: Standard formatting without annotation # INDEX BOOK CHAPTER VERSE TEXT # # BOOK 001 GEN Genesis 1 Mojzes 001 GEN 001 001 V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. 001 GEN 001 002 Zemlja pa je bila brez oblike ter prazna in tema je bila na obličju globin in Božji Duh se je premikal na obličju vodá. 001 GEN 001 003 Bog je rekel: „Naj bo svetloba.“In bila je svetloba. 001 GEN 001 004 Bog je videl svetlobo, da je bila dobra in Bog je ločil svetlobo od teme. 001 GEN 001 005 Bog je svetlobo imenoval Dan, temo pa je imenoval Noč. In večer in jutro sta bila prvi dan. 001 GEN 001 006 Bog je rekel: „Naj bo nebesni svod na sredi vodá in naj razdeli vode od vodá.“ 001 GEN 001 007 Bog je naredil nebesni svod in razdelil vode, ki so bile pod nebesnim svodom od vodá, ki so bile nad nebesnim svodom. In bilo je tako. 001 GEN 001 008 Bog je nebesni svod imenoval Nebo. In večer in jutro sta bila drugi dan. 001 GEN 001 009 Bog je rekel: „Naj bodo vode pod nebom zbrane skupaj na en kraj in naj se pojavi kopna zemlja.“In bilo je tako. 001 GEN 001 010 Bog je kopno zemljo imenoval Zemlja, zbiranje skupnih vodá pa je imenoval Morja, in Bog je videl, da je bilo to dobro. 001 GEN 001 011 Bog je rekel: „Naj zemlja rodi travo, zelišče, ki obrodi seme in sadno drevo, ki obrodi sad po svoji vrsti, čigar seme je v njem samem na zemlji.“In bilo je tako. 001 GEN 001 012 Zemlja je rodila travo in zelišče, ki obrodi seme po svoji vrsti in drevo, ki obrodi sad po svoji vrsti, čigar seme je v njem samem, po njegovi vrsti. In Bog je videl, da je bilo to dobro. 001 GEN 001 013 In večer in jutro sta bila tretji dan. 001 GEN 001 014 Bog je rekel: „Naj bodo svetilke na nebesnem svodu neba, da razdelijo dan od noči; in naj bodo za znamenja, za letne dobe, za dneve in leta, 001 GEN 001 015 in naj bodo za svetilke na nebesnem svodu neba, da na zemljo dajejo svetlobo.“In bilo je tako. 001 GEN 001 016 Bog je naredil dve veliki luči. Večjo luč, da vlada dnevu in manjšo luč, da vlada noči; naredil je tudi zvezde. 001 GEN 001 017 Bog jih je postavil na nebesni svod neba, da na zemljo dajejo svetlobo 001 GEN 001 018 in da vladajo nad dnevom in nad nočjo in da ločijo svetlobo od teme. In Bog je videl, da je bilo to dobro. 001 GEN 001 019 In večer in jutro sta bila četrti dan. 001 GEN 001 020 Bog je rekel: „Naj vode obilno rodijo gibljivo ustvarjeno bitje, ki ima življenje in perjad, da lahko leti nad zemljo v odprtem nebesnem svodu neba.“ 001 GEN 001 021 Bog je ustvaril velikanske kite in vsako živo ustvarjeno bitje, ki se giblje, katera so vode obilno rodile po svoji vrsti in vsako krilato perjad po svoji vrsti. In Bog je videl, da je bilo to dobro. 001 GEN 001 022 Bog jih je blagoslovil, rekoč: „Bodite rodovitne in se množite ter napolnite vode v morjih in naj se perjad pomnoži na zemlji.“ 001 GEN 001 023 In večer in jutro sta bila peti dan. 001 GEN 001 024 Bog je rekel: „Naj zemlja rodi živo ustvarjeno bitje po svoji vrsti, živino in plazečo stvar in žival zemlje po svoji vrsti.“In bilo je tako. 001 GEN 001 025 Bog je naredil žival zemlje po svoji vrsti in živino po svoji vrsti in vsako stvar, ki se plazi po zemlji, po svoji vrsti. In Bog je videl, da je bilo to dobro. 001 GEN 001 026 Bog je rekel: „Naredimo človeka po naši podobi, po naši podobnosti in naj imata gospostvo nad ribo morja in nad zračno perjadjo in nad živino in nad vso zemljo in nad vsako plazečo stvarjo, ki se plazi na zemlji.“ 001 GEN 001 027 Tako je Bog ustvaril človeka po svoji lastni podobi, po Božji podobi ga je ustvaril Bog. Moškega in žensko ju je ustvaril. 001 GEN 001 028 Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: „Bodita rodovitna in se množita in napolnita zemljo ter si jo podjarmita in imejta gospostvo nad ribami morja in nad zračno perjadjo in nad vsako živo stvarjo, ki se giblje na zemlji.“ 001 GEN 001 029 Bog je rekel: „Glejta, dal sem vama vsako zeleno zelišče, ki obrodi seme, ki je na obličju vse zemlje in vsako drevo, na katerem je sad drevesa, ki obrodi seme; naj vama bo to za hrano. 001 GEN 001 030 Vsaki zemeljski živali in vsaki zračni perjadi in vsaki stvari, ki se plazi na zemlji, v kateri je življenje, sem dal za hrano vsako zeleno zelišče.“In bilo je tako. 001 GEN 001 031 Bog je videl vsako stvar, ki jo je naredil, in glej, to je bilo zelo dobro. In večer in jutro sta bila šesti dan. 001 GEN 002 001 Tako sta bila končana nebesni svod in zemlja in vsa njuna vojska. 001 GEN 002 002 Na sedmi dan je Bog končal svoje delo, ki ga je naredil; in na sedmi dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je naredil. 001 GEN 002 003 Bog je blagoslovil sedmi dan ter ga posvetil, zato ker je na ta [dan] počival od vsega svojega dela, ki ga je Bog ustvaril in naredil. 001 GEN 002 004 To so rodovi nebesnega svoda in zemlje, ko so bili ustvarjeni, na dan, ko je Gospod Bog naredil zemljo in nebesni svod 001 GEN 002 005 in vsako poljsko rastlino, preden je bila na zemlji in vsako poljsko zelišče, preden je zraslo, kajti Gospod Bog na zemljo ni poslal dežja in ni bilo človeka, da obdeluje tla. 001 GEN 002 006 Toda meglica se je dvigala iz zemlje in namakala celotno obličje tal. 001 GEN 002 007 Gospod Bog je iz prahu tal oblikoval človeka in v njegove nosnice vdihnil dih življenja, in človek je postal živa duša. 001 GEN 002 008 Gospod Bog je zasadil vrt proti vzhodu v Edenu, in tja je postavil človeka, katerega je oblikoval. 001 GEN 002 009 Gospod Bog je naredil, da iz tal požene vsako drevo, ki je prijetno pogledu in dobro za hrano; tudi drevo življenja v sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in zla. 001 GEN 002 010 In reka je izvirala iz Edena, da namaka vrt in od tam je bila razdeljena v štiri glave. 001 GEN 002 011 Ime prve je Pišón. To je ta, ki obkroža celotno deželo Havilá, kjer je zlato 001 GEN 002 012 in zlato te dežele je dobro; tam je bdelij in kamen oniks. 001 GEN 002 013 Ime druge reke je Gihon. Ta ista je ta, ki obkroža celotno deželo Etiopijo. 001 GEN 002 014 Ime tretje reke je Hidekel. To je ta, ki gre proti vzhodu Asirije. In četrta reka je Evfrat. 001 GEN 002 015 Gospod Bog je vzel človeka ter ga postavil v edenski vrt, da ga prirezuje in da ga varuje. 001 GEN 002 016 Gospod Bog je človeku zapovedal, rekoč: „Od vsakega vrtnega drevesa lahko prosto ješ, 001 GEN 002 017 toda od drevesa spoznanja dobrega in zla, ne smeš jesti od njega, kajti na dan, ko boš od njega jedel, boš zagotovo umrl.“ 001 GEN 002 018 Gospod Bog je rekel: „ To ni dobro, da bi bil človek sam. Naredil mu bom pomoč, primerno zanj.“ 001 GEN 002 019 Iz tal je Gospod Bog oblikoval vsako poljsko žival in vsako zračno perjad in jih privedel k Adamu, da vidi, kako jih bo poimenoval. In kakorkoli je Adam vsako živo ustvarjeno bitje poimenoval, to je bilo njeno ime. 001 GEN 002 020 Adam je dal imena vsej živini, zračni perjadi in vsaki poljski živali, toda za Adama ni bilo najti pomoči, primerne zanj. 001 GEN 002 021 Gospod Bog je storil, da je na Adama padlo globoko spanje in je zaspal. Vzel je eno izmed njegovih reber ter namesto le-tega zaprl meso 001 GEN 002 022 in [iz] rebra, ki ga je Gospod Bog vzel iz človeka, je naredil žensko in jo privedel k človeku. 001 GEN 002 023 Adam je rekel: „To je sedaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa. Imenovala se bo Ženska, ker je bila vzeta iz Moškega.“ 001 GEN 002 024 Zatorej bo moški zapustil svojega očeta in svojo mater in se bo trdno pridružil svoji ženi in oba bosta eno meso. 001 GEN 002 025 Oba sta bila naga, mož in njegova žena in ni ju bilo sram. 001 GEN 003 001 Torej kača [pa] je bila bolj premetena kakor katerakoli izmed poljskih živali, ki jih je Gospod Bog naredil. In rekla je ženski: „Da, ali je Bog res rekel: ‚Ne bosta jedla od vsakega vrtnega drevesa?‘“ 001 GEN 003 002 In ženska je rekla kači: „Midva lahko jeva od sadja vrtnih dreves, 001 GEN 003 003 toda o sadu drevesa, ki je v sredi vrta, je Bog rekel: ‚Ne bosta jedla od njega niti se ga ne bosta dotikala, da ne bi umrla.‘“ 001 GEN 003 004 Kača je ženski rekla: „Zagotovo ne bosta umrla, 001 GEN 003 005 kajti Bog ve, da se bodo na dan, ko bosta od njega jedla, vajine oči potem odprle in bosta kakor bogovi, poznavajoč dobro in zlo.“ 001 GEN 003 006 In ko je ženska videla, da je bilo drevo dobro za jed in da je bilo prijetno očem in da si je drevesa želeti, da naredi nekoga modrega, je vzela od njegovega sadu in jedla ter dala tudi svojemu soprogu, [ki je bil] z njo, in on je jedel. 001 GEN 003 007 Oči so se obema odprle in spoznala sta, da sta bila naga. Skupaj sta sešila figove liste ter si naredila predpasnika. 001 GEN 003 008 In zaslišala sta šum Gospoda Boga, ki je v svežini dneva hodil po vrtu, in Adam ter njegova žena sta se pred prisotnostjo Gospoda Boga skrila med vrtna drevesa. 001 GEN 003 009 Gospod Bog je zaklical Adamu in mu rekel: „Kje si?“ 001 GEN 003 010 Ta je rekel: „Zaslišal sem tvoj šum v vrtu in sem se zbal, ker sem bil nag, in sem se skril.“ 001 GEN 003 011 Rekel je: „Kdo ti je povedal, da si bil nag? Mar si jedel od drevesa, od katerega sem ti zapovedal, da ne bi smel jesti?“ 001 GEN 003 012 Človek je rekel: „Ženska, ki si mi jo dal, da je z menoj, ona mi je dala od drevesa in sem jedel.“ 001 GEN 003 013 Gospod Bog je rekel ženski: „Kaj je to, kar si storila?“Ženska je rekla: „Kača me je preslepila in sem jedla.“ 001 GEN 003 014 Gospod Bog je rekel kači: „Ker si to storila, si prekleta nad vso živino in nad vsako poljsko živaljo. Po svojem trebuhu boš šla in prah boš jedla vse dni svojega življenja. 001 GEN 003 015 Postavil bom sovraštvo med teboj in žensko in med tvoje seme in njeno seme; to ti zdrobi tvojo glavo, ti pa boš ranila njegovo peto.“ 001 GEN 003 016 Ženski je rekel: „Silno bom pomnožil tvojo bridkost in tvoje spočetje. V bridkosti boš rojevala otroke, in tvoje hrepenenje bo k tvojemu soprogu in on bo vladal nad teboj.“ 001 GEN 003 017 Adamu pa je rekel: „Ker si prisluhnil glasu svoje žene in si jedel od drevesa, o katerem sem ti zapovedal, rekoč: ‚Ne boš jedel od njega; ‘prekleta so tla zaradi tebe, v bridkosti boš jedel od le-teh vse dni svojega življenja. 001 GEN 003 018 Tudi trnje in osat ti bodo obrodila; in poljsko zelišče boš jedel, 001 GEN 003 019 v potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne vrneš v tla, kajti od tam si bil vzet, kajti prah si in v prah se boš vrnil.“ 001 GEN 003 020 Adam je svojo ženo imenoval Eva; ker je bila mati vseh živih. 001 GEN 003 021 Adamu in njegovi ženi je Gospod Bog naredil plašča iz kož ter ju oblekel. 001 GEN 003 022 Gospod Bog je rekel: „Glej, človek je postal kakor eden izmed nas, da pozna dobro in zlo. In sedaj, da ne iztegne svoje roke in vzame tudi od drevesa življenja ter jé in živi na veke, “ 001 GEN 003 023 ga je Gospod Bog zato odposlal iz edenskega vrta, da orje tla, iz katerih je bil vzet. 001 GEN 003 024 Tako je izgnal človeka in na vzhodu edenskega vrta namestil kerube in ognjen meč, ki obrača vsako pot, da varuje pot do drevesa življenja. 001 GEN 004 001 Adam je spoznal svojo ženo Evo in ta je spočela ter rodila Kajna in rekla: „Dobila sem človeka od Gospoda.“ 001 GEN 004 002 In ponovno je rodila njegovega brata Abela. In Abel je bil čuvaj ovc, toda Kajn je bil orač tal. 001 GEN 004 003 Tekom časa se je pripetilo, da je Kajn od sadu tal prinesel daritev Gospodu. 001 GEN 004 004 In tudi Abel je prinesel prvence od svojega tropa in od njihove tolšče. In Gospod je imel spoštovanje do Abela in njegove daritve, 001 GEN 004 005 toda do Kajna in njegove daritve [pa] ni imel spoštovanja. In Kajn je bil zelo ogorčen in njegovo obličje je upadlo. 001 GEN 004 006 Gospod je rekel Kajnu: „Zakaj si ogorčen? In zakaj je tvoje obličje upadlo? 001 GEN 004 007 Če delaš dobro ali ne boš sprejet? Če pa ne delaš dobro, greh leži pri vratih. Njegovo poželenje naj bo k tebi, ti pa boš vladal nad njim.“ 001 GEN 004 008 Kajn je govoril s svojim bratom Abelom, in ko sta bila na polju, se je pripetilo, da se je Kajn dvignil zoper svojega brata Abela in ga ubil. 001 GEN 004 009 Gospod je rekel Kajnu: „Kje je tvoj brat, Abel?“On pa je rekel: „Ne vem. Mar sem mar jaz čuvaj svojega brata?“ 001 GEN 004 010 Rekel je: „Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata iz tal vpije k meni. 001 GEN 004 011 Sedaj si preklet pred zemljo, ki je odprla svoja usta, da iz tvoje roke sprejme kri tvojega brata. 001 GEN 004 012 Ko boš oral tla, ti odslej ne bodo obrodila svoje moči; na zemlji boš ubežnik in potepuh.“ 001 GEN 004 013 Kajn je Gospodu rekel: „Moja kazen je večja, kakor jo lahko prenesem. 001 GEN 004 014 Glej, danes si me napodil izpred obličja zemlje, in skrit bom pred tvojim obličjem, in na zemlji bom ubežnik ter potepuh; in zgodilo se bo, da me bo ubil vsak, kdor me najde.“ 001 GEN 004 015 Gospod mu je rekel: „Zatorej kdorkoli ubije Kajna, bo nanj nadeto sedemkratno maščevanje.“In Gospod je na Kajna namestil znamenje, da kdorkoli ga najde, ga ne bi ubil. 001 GEN 004 016 Kajn je odšel izpred Gospodove prisotnosti in prebival v deželi Nod, vzhodno od Edena. 001 GEN 004 017 Kajn je spoznal svojo ženo in ta je spočela ter rodila Henoha. Ta je zgradil mesto in ime mesta imenoval Henoh, po imenu svojega sina. 001 GEN 004 018 Henohu se je rodil Irád, in Irád je zaplodil Mehujaéla, in Mehujaél je zaplodil Metušaéla, in Metušaél je zaplodil Lameha. 001 GEN 004 019 Lameh si je vzel dve ženi: ime prve je bilo Ada, ime druge pa Cila. 001 GEN 004 020 Ada je rodila Jabála; ta je bil oče teh, ki prebivajo v šotorih in teh, ki imajo živino. 001 GEN 004 021 Ime njegovega brata je bilo Jubál; bil je oče vseh teh, ki prijemajo harfo in piščal. 001 GEN 004 022 Cila pa je rodila tudi Tubál Kajina, učitelja vsakega rokodelca z bronom in železom, in Tubál Kajinova sestra je bila Naáma. 001 GEN 004 023 Lameh je rekel svojima ženama, Adi in Cili: „Poslušajta moj glas, vidve, Lamehovi ženi, prisluhnita mojemu govoru, kajti umoril sem človeka, ki mi prizadeva rane in mladeniča, za mojo rano. 001 GEN 004 024 Če bo Kajn sedemkrat maščevan, resnično, Lameh [pa] sedeminsedemdesetkrat.“ 001 GEN 004 025 Adam je spet spoznal svojo ženo in rodila je sina in njegovo ime je imenovala Set. „Kajti Bog, “je rekla, „mi je določil drugega potomca namesto Abela, katerega je ubil Kajn.“ 001 GEN 004 026 In Setu, tudi njemu se je rodil sin, in njegovo ime je imenoval Enóš. Potem so ljudje začeli klicati Gospodovo ime. 001 GEN 005 001 To je knjiga Adamovih rodov. Na dan, ko je Bog ustvaril človeka, ga je naredil po Božji podobnosti. 001 GEN 005 002 Moškega in žensko ju je ustvaril in ju blagoslovil in njuno ime imenoval Adam, na dan, ko sta bila ustvarjena. 001 GEN 005 003 Adam je živel sto trideset let in zaplodil sina po svoji lastni podobnosti, po svoji podobi in imenoval ga je Set. 001 GEN 005 004 Adamovih dni, potem ko je zaplodil Seta, je bilo osemsto let, in zaplodil je sinove in hčere. 001 GEN 005 005 Vseh dni, ko je Adam živel, je bilo devetsto trideset let, in je umrl. 001 GEN 005 006 Set je živel sto pet let ter zaplodil Enóša. 001 GEN 005 007 Potem, ko je Set zaplodil Enóša, je živel osemsto sedem let ter zaplodil sinove in hčere, 001 GEN 005 008 in vseh Setovih dni je bilo devetsto dvanajst let, in je umrl. 001 GEN 005 009 Enóš je živel devetdeset let in zaplodil Kenána, 001 GEN 005 010 in potem, ko je Enóš zaplodil Kenána, je živel osemsto petnajst let ter zaplodil sinove in hčere. 001 GEN 005 011 Vseh Enóševih dni je bilo devetsto pet let, in je umrl. 001 GEN 005 012 Kenán je živel sedemdeset let ter zaplodil Mahalaléla. 001 GEN 005 013 Potem, ko je Kenán zaplodil Mahalaléla, je živel osemsto štirideset let ter zaplodil sinove in hčere. 001 GEN 005 014 Vseh Kenánovih dni je bilo devetsto deset let, in je umrl. 001 GEN 005 015 Mahalalél je živel petinšestdeset let ter zaplodil Jereda. 001 GEN 005 016 Potem, ko je Mahalalél zaplodil Jereda, je živel osemsto trideset let ter zaplodil sinove in hčere. 001 GEN 005 017 Vseh Mahalalélovih dni je bilo osemsto petindevetdeset let, in je umrl. 001 GEN 005 018 Jered je živel sto dvainšestdeset let ter zaplodil Henoha. 001 GEN 005 019 Potem, ko je Jered zaplodil Henoha, je živel osemsto let ter zaplodil sinove in hčere. 001 GEN 005 020 Vseh Jeredovih dni je bilo devetsto dvainšestdeset let, in je umrl. 001 GEN 005 021 Henoh je živel petinšestdeset let ter zaplodil Matuzalema. 001 GEN 005 022 Potem, ko je Henoh zaplodil Matuzalema, je tristo let hodil z Bogom ter zaplodil sinove in hčere. 001 GEN 005 023 Vseh Henohovih dni je bilo tristo petinšestdeset let. 001 GEN 005 024 Henoh je hodil z Bogom in ni ga bilo, kajti Bog ga je vzel. 001 GEN 005 025 Matuzalem je živel sto sedeminosemdeset let in zaplodil Lameha. 001 GEN 005 026 Potem, ko je Matuzalem zaplodil Lameha, je živel sedemsto dvainosemdeset let ter zaplodil sinove in hčere. 001 GEN 005 027 Vseh Matuzalemovih dni je bilo devetsto devetinšestdeset let, in je umrl. 001 GEN 005 028 Lameh je živel sto dvainosemdeset let ter zaplodil sina. 001 GEN 005 029 Njegovo ime je imenoval Noe, rekoč: „Ta isti nas bo tolažil, glede našega dela in garanja naših rok, zaradi tal, ki jih je Gospod preklel.“ 001 GEN 005 030 Potem, ko je Lameh zaplodil Noeta, je živel petsto petindevetdeset let ter zaplodil sinove in hčere. 001 GEN 005 031 Vseh Lamehovih dni je bilo sedemsto sedeminsedemdeset let, in je umrl. 001 GEN 005 032 Noe je bil star petsto let in Noe je zaplodil Sema, Hama ter Jafeta. 001 GEN 006 001 Pripetilo se je, ko so se na obličju zemlje ljudje začeli množiti in so se jim rojevale hčere, 001 GEN 006 002 da so Božji sinovi videli človeške hčere, da so bile lepe in so si jih jemali za žene od vseh, ki so si jih izbrali. 001 GEN 006 003 Gospod je rekel: „Moj duh se ne bo vedno prepiral s človekom, kajti on je prav tako meso, vendar bo njegovih dni sto dvajset let.“ 001 GEN 006 004 Takrat, v tistih dneh, so bili na zemlji velikani; in tudi potem, ko so Božji sinovi vstopali noter v človeške hčere in so jim te rodile otroke, so ti isti postali mogočni možje, ki so bili iz davnine, možje z ugledom. 001 GEN 006 005 Bog pa je videl, da je bila človekova zlobnost na zemlji velika in da je bila vsaka miselna zamisel njegovega srca nenehno samo zla. 001 GEN 006 006 To je pokesalo Gospoda, da je na zemlji naredil človeka in to ga je užalostilo pri njegovem srcu. 001 GEN 006 007 Gospod je rekel: „Uničil bom človeka, ki sem ga ustvaril, izpred obličja zemlje, “tako človeka kakor žival in plazečo stvar ter perjad neba, kajti to me je pokesalo, da sem jih naredil.“ 001 GEN 006 008 Toda Noe je našel milost v Gospodovih očeh. 001 GEN 006 009 To so Noetovi rodovi. Noe je bil pravičen človek in popoln v svojih rodovih in Noe je hodil z Bogom. 001 GEN 006 010 Noe je zaplodil tri sinove: Sema, Hama in Jafeta. 001 GEN 006 011 Tudi zemlja je bila izprijena pred Bogom in zemlja je bila napolnjena z nasiljem. 001 GEN 006 012 Bog je pogledal na zemljo in glej, bila je izprijena, kajti vse meso na zemlji je izpridilo svojo pot. 001 GEN 006 013 Bog je Noetu rekel: „Konec vsega mesa je prišel predme, kajti zemlja je po njih napolnjena z nasiljem, in glej, uničil jih bom, z zemljo [vred]. 001 GEN 006 014 Naredi si ladjo iz gofrovega lesa. V ladji boš naredil prostore in jo zunaj in znotraj zasmolil s smolo. 001 GEN 006 015 In to je oblika, po kateri jo boš naredil: dolžina ladje naj bo tristo komolcev, njena širina petdeset komolcev in njena višina trideset komolcev. 001 GEN 006 016 Ladji boš naredil okno in komolec nad tem jo boš končal. Vrata ladje boš napravil na njeni strani; s spodnjim, drugim in tretjim nadstropjem jo boš naredil. 001 GEN 006 017 Glej jaz, celó jaz, privedem na zemljo poplavo vodá, da uničim vse meso, v katerem je dih življenja izpod neba in vsaka stvar, ki je na zemlji, bo umrla. 001 GEN 006 018 Toda s teboj bom vzpostavil svojo zavezo, in prišel boš na ladjo, ti in tvoji sinovi in tvoja žena in žene tvojih sinov s teboj. 001 GEN 006 019 Od vsake žive stvari, od vsega mesa, boš s seboj na ladjo privedel [po] dva od vsake vrste, da jih obvaruješ žive; naj bodo samec in samica. 001 GEN 006 020 Od perjadi po njihovi vrsti in od živine po njihovi vrsti, od vsake zemeljske plazeče stvari po njeni vrsti, [po] dva od vsake sorte bosta prišla k tebi, da ju obvaruješ živa. 001 GEN 006 021 K sebi vzemi od vse hrane, ki se jé in jo boš zbral k sebi, in ta bo za hrano zate in zanje.“ 001 GEN 006 022 Noe je storil tako; glede na vse, kar mu je Bog ukazal, je storil tako. 001 GEN 007 001 Gospod je rekel Noetu: „Pridi ti in vsa tvoja hiša v ladjo, kajti pred seboj sem te videl pravičnega v tem rodu. 001 GEN 007 002 Od vsake čiste živali boš vzel k sebi po sedmero, samca in njegovo samico. Od živali, ki niso čiste, po dvoje, samca in njegovo samico. 001 GEN 007 003 Tudi od perjadi neba po sedmero, samca in samico, da na obličju vse zemlje obdržiš zarod živ. 001 GEN 007 004 Kajti še sedem dni in povzročil bom, da na zemljo dežuje štirideset dni in štirideset noči; in vsako živo snov, ki sem jo naredil, bom uničil izpred obličja zemlje.“ 001 GEN 007 005 Noe je storil glede na vse, kar mu je Gospod zapovedal. 001 GEN 007 006 Noe je bil star šeststo let, ko je bila na zemlji poplava vodá. 001 GEN 007 007 Noe je zaradi poplavnih vodá vstopil v ladjo in njegovi sinovi in njegova žena in žene njegovih sinov z njim. 001 GEN 007 008 Od čistih živali in od živali, ki niso čiste in od perjadi in od vsake stvari, ki se plazi na zemlji, 001 GEN 007 009 so po dve in dve vstopile k Noetu v ladjo, samec in samica, kakor je Bog zapovedal Noetu. 001 GEN 007 010 Po sedmih dneh pa se je pripetilo, da so bile na zemlji poplavne vode. 001 GEN 007 011 V šeststotem letu Noetovega življenja, v drugem mesecu, sedemnajsti dan meseca, istega dne so izbruhnili vsi studenci velike globine in okna neba so bila odprta. 001 GEN 007 012 In dež je bil na zemlji štirideset dni in štirideset noči. 001 GEN 007 013 Prav isti dan so vstopili v ladjo Noe ter Sem in Ham in Jafet, Noetovi sinovi in Noetova žena in z njim tri žene njegovih sinov. 001 GEN 007 014 Oni in vsaka žival po njeni vrsti in vsa živina po njeni vrsti in vsaka plazeča stvar, ki se plazi na zemlji, po njeni vrsti in vsaka perjad po njeni vrsti, vsaka ptica od vsake sorte. 001 GEN 007 015 Vstopile so k Noetu v ladjo, [po] dve in dve od vsega mesa, v katerem je dih življenja. 001 GEN 007 016 Te, ki so vstopile, so vstopile samec in samica od vsega mesa, kakor mu je Bog zapovedal. Gospod pa ga je zaprl noter. 001 GEN 007 017 Na zemlji je bila poplava štirideset dni. Vode so narasle in podpirale ladjo in ta je bila dvignjena nad zemljo. 001 GEN 007 018 Vode so prevladale in silno narasle na zemlji in ladja je plula na obličju vodá. 001 GEN 007 019 Vode so silno prevladale na zemlji in vsi visoki hribi, ki so bili pod celotnim nebom, so bili pokriti. 001 GEN 007 020 Vode so se dvignile [in] prevladale [za] petnajst komolcev in gore so bile pokrite. 001 GEN 007 021 Umrlo je vse meso, ki se je gibalo na zemlji, tako od perjadi, od živine, od živali in od vsake plazeče stvari, ki se plazi na zemlji in vsakega človeka. 001 GEN 007 022 Vse, v čigar nosnicah je bil dih življenja, od vsega, kar [jih] je bilo na kopni zemlji, je umrlo. 001 GEN 007 023 Uničena je bila vsaka živa snov, ki je bila na obličju tal, tako človek kakor živina, plazeče stvari in perjad neba; in bile so uničene iz zemlje. Živ je ostal samo Noe in tisti, ki so bili z njim na ladji. 001 GEN 007 024 Vode so prevladovale na zemlji sto petdeset dni. 001 GEN 008 001 Bog se je spomnil Noeta in vsake žive stvari in vse živine, ki je bila z njim v ladji in Bog je naredil veter, da je šel prek zemlje in vode so se znižale. 001 GEN 008 002 Tudi studenci globin in okna neba so bila ustavljena in dež z neba je bil zadržan. 001 GEN 008 003 Vode so se nenehno vračale iznad zemlje in po koncu sto petdesetih dni so bile vode znižane. 001 GEN 008 004 Ladja je obstala v sedmem mesecu, na sedemnajsti dan meseca, na gorah Araráta. 001 GEN 008 005 In vode so nenehno upadale do desetega meseca. V desetem mesecu, na prvi dan meseca, so bili vidni vrhovi gora. 001 GEN 008 006 Ob koncu štiridesetih dni se je pripetilo, da je Noe odprl okno ladje, ki jo je naredil 001 GEN 008 007 in izpustil krokarja, ki je letal sem ter tja, dokler se vode iznad zemlje niso posušile. 001 GEN 008 008 Od sebe je izpustil tudi golobico, da vidi, če so se vode znižale iznad obličja tal, 001 GEN 008 009 toda golobica ni našla počitka za podnožje svojega stopala in se je vrnila k njemu v ladjo, kajti vode so bile na obličju celotne zemlje. Potem je iztegnil svojo roko in jo prijel ter potegnil k sebi v ladjo. 001 GEN 008 010 Okleval pa je še drugih sedem dni in golobico ponovno izpustil iz ladje. 001 GEN 008 011 Golobica je zvečer priletela k njemu, in glej, v njenem kljunu je bil odtrgan oljčni list. Tako je Noe spoznal, da so bile vode iznad zemlje znižane. 001 GEN 008 012 Okleval je še drugih sedem dni in izpustil golobico, ki se ni več ponovno vrnila k njemu. 001 GEN 008 013 Pripetilo se je v šeststoprvem letu, v prvem mesecu, prvi dan meseca, [da] so se vode iznad zemlje posušile. Noe je odstranil pokrivalo ladje ter pogledal in glej, obličje tal je bilo suho. 001 GEN 008 014 V drugem mesecu, na sedemindvajseti dan meseca, je bila zemlja suha. 001 GEN 008 015 Bog je spregovoril Noetu, rekoč: 001 GEN 008 016 „Pojdi iz ladje ti in tvoja žena in tvoji sinovi in žene tvojih sinov s teboj. 001 GEN 008 017 S seboj privedi vsako živo stvar, ki je s teboj od vsega mesa, tako od perjadi kakor od živine in od vsake plazeče stvari, ki se plazi na zemlji, da se bodo na zemlji lahko obilno plodili in bodo rodovitni in se množili na zemlji.“ 001 GEN 008 018 Noe se je izkrcal in njegovi sinovi in njegova žena in žene njegovih sinov z njim. 001 GEN 008 019 Vsaka žival, vsaka plazeča stvar in vsaka perjad in karkoli se plazi na zemlji, po svojih vrstah, so se izkrcali iz ladje. 001 GEN 008 020 Noe je zgradil otlar Gospodu in vzel od vsake čiste živali in od vsake čiste perjadi ter na oltarju daroval žgalne daritve. 001 GEN 008 021 Gospod je zavohal prijeten vonj in Gospod je v svojem srcu rekel: „Zaradi človeka tal ne bom več ponovno preklel, kajti zamisel človekovega srca je zla od njegove mladosti, niti ne bom več ponovno udaril vsake žive stvari, kakor sem storil. 001 GEN 008 022 Dokler ostaja zemlja, čas setve in žetve in mraz in vročina in poletje in zima in dan in noč ne bodo prenehali.“ 001 GEN 009 001 Bog je blagoslovil Noeta in njegove sinove ter jim rekel: „Bodite rodovitni in se množite ter na novo napolnite zemljo. 001 GEN 009 002 Strah pred vami in groza pred vami bo na vsaki zemeljski živali in na vsaki zračni perjadi, na vsem, kar se giba na zemlji in na vseh ribah morja; izročene so v vašo roko. 001 GEN 009 003 Vsaka gibajoča stvar, ki živi, naj bo hrana za vas; celó kakor zelena zelišča, sem vam izročil vse stvari. 001 GEN 009 004 Toda mesa z njegovim življenjem, ki je njegova kri, ne boste jedli. 001 GEN 009 005 Zagotovo bom terjal kri za vaša življenja. Terjal jo bom iz roke vsake živali in iz človeške roke. Iz roke vsakega človekovega brata bom terjal človeško življenje. 001 GEN 009 006 Kdorkoli prelije človeško kri, bo po človeku prelita njegova kri, kajti človeka je naredil po Božji podobi. 001 GEN 009 007 Vi pa bodite rodovitni in se množite, na zemlji obilno obrodite in se množite na njej.“ 001 GEN 009 008 Bog je spregovoril Noetu ter z njim njegovim sinovom, rekoč: 001 GEN 009 009 „Jaz, glejte, jaz vzpostavljam svojo zavezo z vami in z vašim zarodom za vami 001 GEN 009 010 in z vsakim živim ustvarjenim bitjem, ki je z vami, od perjadi, od živine in od vsake zemeljske živali z vami; od vsega, kar prihaja iz ladje, do vsake zemeljske živali. 001 GEN 009 011 In z vami bom vzpostavil svojo zavezo; niti vse meso ne bo več iztrebljeno s poplavnimi vodami, niti ne bo več poplave, da uniči zemljo.“ 001 GEN 009 012 Bog je rekel: „To je simbol zaveze, ki jo sklepam med seboj in vami in vsakim živim ustvarjenim bitjem, ki je z vami, za neprestane rodove. 001 GEN 009 013 Svojo mavrico postavim v oblak in ta bo za simbol zaveze med menoj in zemljo. 001 GEN 009 014 In zgodilo se bo, ko nad zemljo privedem oblak, da bo mavrica vidna v oblaku 001 GEN 009 015 in spomnil se bom svoje zaveze, ki je med menoj in teboj in vsakim živim ustvarjenim bitjem od vsega mesa in vode ne bodo več postale poplava, da uničijo vse meso. 001 GEN 009 016 In v oblaku bo mavrica in pogledal bom nanjo, da se bom lahko spomnil večne zaveze med Bogom in vsakim živim ustvarjenim bitjem od vsega mesa, ki je na zemlji.“ 001 GEN 009 017 Bog je rekel Noetu: „To je simbol zaveze, ki sem jo utrdil med seboj in vsem mesom, ki je na zemlji.“ 001 GEN 009 018 Noetovi sinovi, ki so se izkrcali iz ladje, so bili Sem, Ham in Jafet. Ham pa je Kánaanov oče. 001 GEN 009 019 To so trije Noetovi sinovi, in od njih je bila prekrita vsa zemlja. 001 GEN 009 020 In Noe je pričel biti poljedelec ter zasadil vinograd 001 GEN 009 021 in pil od vina in se napil in bil je nag v svojem šotoru. 001 GEN 009 022 Ham, Kánaanov oče, pa je videl nagoto svojega očeta in zunaj povedal svojima dvema bratoma. 001 GEN 009 023 Sem in Jafet sta vzela obleko in si jo položila na obe njuni rami in šla, obrnjena nazaj, ter pokrila nagoto njunega očeta. In njuna obraza sta bila obrnjena nazaj in nista videla očetove nagote. 001 GEN 009 024 Noe se je prebudil iz svoje pijanosti ter spoznal, kaj mu je storil njegov mlajši sin. 001 GEN 009 025 Rekel je: „Preklet bodi, Kánaan. Svojim bratom bo služabnik služabnikov.“ 001 GEN 009 026 Rekel je: „Blagoslovljen bodi Semov Gospod Bog, Kánaan pa bo njegov služabnik. 001 GEN 009 027 Bog bo povečal Jafeta in prebival bo v Semovih šotorih, Kánaan pa bo njegov služabnik.“ 001 GEN 009 028 Noe je po poplavi živel tristo petdeset let. 001 GEN 009 029 Vseh Noetovih dni je bilo devetsto petdeset let, in je umrl. 001 GEN 010 001 To so torej rodovi Noetovih sinov, Sema, Hama in Jafeta, in tem so se po poplavi rodili sinovi. 001 GEN 010 002 Jafetovi sinovi: Gomer, Magóg, Madáj, Javán, Tubál, Mešeh in Tirás. 001 GEN 010 003 Gomerjevi sinovi: Aškenáz, Rifát in Togarmá. 001 GEN 010 004 Javánovi sinovi: Elišá in Taršíš, Kitéjec in Dodaním. 001 GEN 010 005 S temi so bili otoki poganov razdeljeni po njihovih deželah, vsakdo po svojem jeziku, po svojih družinah, v svojih narodih. 001 GEN 010 006 Hamovi sinovi: Kuš, Micrájim, Put in Kánaan. 001 GEN 010 007 Kuševi sinovi: Sebá, Havilá, Sabtá, Ramá in Sabtehá. In Ramájeva sinova: Šebá in Dedán. 001 GEN 010 008 Kuš je zaplodil Nimróda. Ta je začenjal biti mogočen na zemlji. 001 GEN 010 009 Bil je mogočen lovec pred Gospodom, zakaj rečeno je: „Celo kakor Nimród, mogočen lovec pred Gospodom.“ 001 GEN 010 010 Začetek njegovega kraljestva pa je bil Babel, Ereh, Akád in Kalne v šinárski deželi. 001 GEN 010 011 Iz tiste dežele je odšel proti Asúrju in zgradil Ninive ter mesta Rehobót, Kelah in 001 GEN 010 012 Resen med Ninivami in Kelahom; isto je veliko mesto. 001 GEN 010 013 Micrájim je zaplodil Ludima, Anamima, Lehabima, Nafthima, 001 GEN 010 014 Patrusima, Kasluhima (iz katerega je prišel Filistejec) in Kaftorima. 001 GEN 010 015 Kánaan je zaplodil Sidóna, svojega prvorojenca, Heta, 001 GEN 010 016 Jebusejca, Amoréjca, Girgašéjca, 001 GEN 010 017 Hivéjca, Arkejca, Sinéjca, 001 GEN 010 018 Arvadéjca, Cemaréjca in Hamatéjca, in nato so bile družine Kánaancev razširjene. 001 GEN 010 019 Meja Kánaancev je bila od Sidóna, ko prideš v Gerár, do Gaze; ko greš v Sódomo, Gomóro, Admo, in Cebojím, celó do Leše. 001 GEN 010 020 To so Hamovi sinovi po svojih družinah, po svojih jezikih, svojih deželah in po svojih narodih. 001 GEN 010 021 Tudi Semu, očetu vseh Eberjevih otrok, Jafetovemu starejšemu bratu, celó njemu so bili rojeni otroci. 001 GEN 010 022 Semovi otroci: Elám, Asúr, Arpahšád, Lud in Arám. 001 GEN 010 023 Arámovi otroci: Uc, Hul, Geter in Maš. 001 GEN 010 024 Arpahšád je zaplodil Šelaha, in Šelah je zaplodil Eberja. 001 GEN 010 025 Eberju sta bila rojena dva sinova. Enemu je bilo ime Peleg, kajti v njegovih dneh je bila zemlja razdeljena in ime njegovega brata je bilo Joktán. 001 GEN 010 026 Joktán je zaplodil Almodáda, Šelefa, Hacarmáveta, Jeraha, 001 GEN 010 027 Hadoráma, Uzála, Diklá, 001 GEN 010 028 Obála, Abimaéla, Šebá, 001 GEN 010 029 Ofírja, Havilá in Jobába. Vsi ti so bili Joktánovi sinovi. 001 GEN 010 030 Njihovo prebivališče je bilo od Meše, ko greš k Sefárju, vzhodnemu gorovju. 001 GEN 010 031 To so Semovi sinovi po svojih družinah, po svojih jezikih, po svojih deželah, po svojih narodih. 001 GEN 010 032 To so družine Noetovih sinov po svojih rodovih v svojih narodih in z njimi so bili po poplavi razdeljeni narodi na zemlji. 001 GEN 011 001 Celotna zemlja pa je bila enojezična in enega govora. 001 GEN 011 002 Pripetilo se je, ko so potovali od vzhoda, da so našli ravnino v šinárski deželi in tam so prebivali. 001 GEN 011 003 Rekli so drug drugemu: „Pojdimo, delajmo opeko in jih temeljito žgimo.“In opeko so imeli za kamen, blato pa so imeli za malto. 001 GEN 011 004 Rekli so: „Pojdimo, zgradimo si mesto in stolp, čigar vrh bo lahko segal do neba in naredimo si ime, da ne bomo razkropljeni po obličju celotne zemlje.“ 001 GEN 011 005 Gospod pa je prišel dol, da vidi mesto in stolp, ki so ga gradili človeški otroci. 001 GEN 011 006 Gospod je rekel: „Glej, ljudstvo je eno in vsi imajo en jezik in to so pričeli delati in zdaj ne bo nič zadržano pred njimi, kar so si domislili storiti. 001 GEN 011 007 Pojdimo, gremo dol in jim tam zmešajmo njihov jezik, da ne bodo mogli razumeti govora drug drugega.“ 001 GEN 011 008 Tako jih je Gospod od tam razkropil naokoli po obličju celotne zemlje in prenehali so graditi mesto. 001 GEN 011 009 Zato je ime tega mesta imenovano Babel, ker je tam Gospod zmešal jezik vse zemlje, in od tam jih je Gospod razkropil naokoli po obličju vse zemlje. 001 GEN 011 010 To so Semovi rodovi. Sem je bil star sto let in dve leti po poplavi je zaplodil Arpahšáda. 001 GEN 011 011 Potem, ko je Sem zaplodil Arpahšáda, je živel petsto let ter zaplodil sinove in hčere. 001 GEN 011 012 Arpahšád je živel petintrideset let ter zaplodil Šelaha. 001 GEN 011 013 Arpahšád je, potem ko je zaplodil Šelaha, živel štiristo tri leta ter zaplodil sinove in hčere. 001 GEN 011 014 Šelah je živel trideset let ter zaplodil Eberja. 001 GEN 011 015 Šelah je, potem ko je zaplodil Eberja, živel štiristo tri leta ter zaplodil sinove in hčere. 001 GEN 011 016 Eber je živel štiriintrideset let ter zaplodil Pelega. 001 GEN 011 017 Eber je, potem ko je zaplodil Pelega, živel štiristo trideset let ter zaplodil sinove in hčere. 001 GEN 011 018 Peleg je živel trideset let ter zaplodil Reguja. 001 GEN 011 019 Peleg je, potem ko je zaplodil Reguja, živel dvesto devet let ter zaplodil sinove in hčere. 001 GEN 011 020 Regu je živel dvaintrideset let ter zaplodil Serúga. 001 GEN 011 021 Regu je, potem ko je zaplodil Serúga, živel dvesto sedem let ter zaplodil sinove in hčere. 001 GEN 011 022 Serúg je živel trideset let ter zaplodil Nahórja. 001 GEN 011 023 Serúg je, potem ko je zaplodil Nahórja, živel dvesto let ter zaplodil sinove in hčere. 001 GEN 011 024 Nahór je živel devetindvajset let ter zaplodil Teraha. 001 GEN 011 025 Nahór je, potem ko je zaplodil Teraha, živel sto devetnajst let ter zaplodil sinove in hčere. 001 GEN 011 026 Terah je živel sedemdeset let ter zaplodil Abrama, Nahórja in Harána. 001 GEN 011 027 Torej to so Terahovi rodovi. Terah je zaplodil Abrama, Nahórja in Harána; Harán pa je zaplodil Lota. 001 GEN 011 028 Harán je umrl pred svojim očetom Terahom v deželi svojega rojstva, v Uru Kaldejcev. 001 GEN 011 029 Abram in Nahór sta si vzela ženi. Ime Abramove žene je bilo Sarája; in ime Nahórjeve žene Milka, hči Harána, Milkinega očeta in Jiskinega očeta. 001 GEN 011 030 Toda Sarája je bila jalova; ni imela nobenega otroka. 001 GEN 011 031 Terah je vzel Abrama, svojega sina in vnuka Lota, Haránovega sina in svojo snaho Sarájo, ženo svojega sina Abrama in odšli so iz Ura Kaldejcev, da gredo v kánaansko deželo in prišli so v Harán ter tam prebivali. 001 GEN 011 032 Terahovih dni je bilo dvesto pet let, in Terah je umrl v Haránu. 001 GEN 012 001 Gospod je torej rekel Abramu: „Pojdi ven iz svoje dežele in iz svojega sorodstva in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal. 001 GEN 012 002 Iz tebe bom naredil velik narod in blagoslovil te bom in tvoje ime naredil veliko in ti boš blagoslov. 001 GEN 012 003 Blagoslovil bom tiste, ki te blagoslavljajo in preklel tistega, ki te preklinja, in v tebi bodo blagoslovljene vse družine zemlje.“ 001 GEN 012 004 Tako je Abram odšel, kakor mu je Gospod spregovoril in Lot je šel z njim. Abram pa je bil star petinsedemdeset let, ko je odšel iz Harána. 001 GEN 012 005 Abram je vzel svojo ženo Sarájo in Lota, sina svojega brata ter vse njuno imetje, ki sta ga zbrala in duše, ki sta jih pridobila v Haránu in šli so, da gredo v kánaansko deželo in prišli so v kánaansko deželo. 001 GEN 012 006 Abram je šel skozi deželo do kraja Sihem, na Moréjevo ravnino. In takrat je bil v deželi Kánaanec. 001 GEN 012 007 Gospod se je prikazal Abramu ter rekel: „To deželo bom dal tvojemu potomcu.“In tam je zgradil oltar Gospodu, ki se mu je prikazal. 001 GEN 012 008 Od tam se je prestavil h gori na vzhodu Betela ter postavil svoj šotor in Betel je imel na zahodu, Aj pa na vzhodu. Tam je zgradil oltar Gospodu ter klical h Gospodovemu imenu. 001 GEN 012 009 Abram je potoval in še vedno šel proti jugu. 001 GEN 012 010 V deželi pa je bila lakota in Abram je odšel dol v Egipt, da tam začasno prebiva, kajti lakota v deželi je bila boleča. 001 GEN 012 011 Toda pripetilo se je, ko je prišel blizu, da vstopi v Egipt, da je rekel svoji ženi Saráji: „Glej, torej vem, da si na pogled lepa ženska, 001 GEN 012 012 zato se bo zgodilo, ko te bodo Egipčani zagledali, da bodo rekli: ‚To je njegova žena‘in bodo mene ubili, toda tebe bodo ohranili pri življenju. 001 GEN 012 013 Reci, prosim te, [da] si moja sestra, da bo zaradi tebe lahko dobro z menoj in bo moja duša živela zaradi tebe.“ 001 GEN 012 014 Pripetilo se je, ko je Abram prišel v Egipt, da so Egipčani zagledali žensko, da je bila zelo lepa. 001 GEN 012 015 Tudi faraonovi princi so jo videli in jo priporočili pred faraonom in ženska je bila vzeta v faraonovo hišo. 001 GEN 012 016 In zaradi nje je [z] Abramom dobro ravnal, in imel je ovce, vole, osle, sluge, dekle, oslice in kamele. 001 GEN 012 017 Gospod pa je zaradi Abramove žene Saráje trpinčil faraona in njegovo hišo z velikimi nadlogami. 001 GEN 012 018 Faraon je poklical Abrama ter mu rekel: „Kaj je to, kar si mi storil? Zakaj mi nisi povedal, da je bila tvoja žena? 001 GEN 012 019 Zakaj si rekel: ‚Moja sestra je?‘Tako bi jo lahko vzel k sebi za ženo. Zdaj torej glej svojo ženo, vzemi jo in pojdi svojo pot.“ 001 GEN 012 020 Faraon je glede njega zapovedal svojim ljudem in poslali so ga proč in njegovo ženo in vse, kar je imel. 001 GEN 013 001 Abram se je dvignil iz Egipta na jug, on in njegova žena in vse, kar je imel in Lot z njim. 001 GEN 013 002 Abram je bil zelo bogat z živino, s srebrom in z zlatom. 001 GEN 013 003 Odšel je na svoja potovanja od juga celó do Betela, na kraj, kjer je bil od začetka njegov šotor, med Betelom in Ajem, 001 GEN 013 004 na kraj z oltarjem, ki ga je tam najprej naredil in tam je Abram klical h Gospodovemu imenu. 001 GEN 013 005 Tudi Lot, ki je odšel z Abramom, je imel trope, črede in šotore. 001 GEN 013 006 Zemlja pa ju ni mogla podpirati, da bi lahko prebivala skupaj, kajti njuno imetje je bilo veliko, tako da nista mogla prebivati skupaj. 001 GEN 013 007 Bil pa je prepir med čredniki Abramove živine in čredniki Lotove živine, in takrat so v deželi prebivali Kánaanci in Perizéjci. 001 GEN 013 008 Abram je rekel Lotu: „Naj ne bo prepira, prosim te, med menoj in teboj in med mojimi čredniki in med tvojimi čredniki, kajti mi smo bratje. 001 GEN 013 009 Mar ni vsa dežela pred teboj? Prosim te, loči se od mene. Če boš vzel levico, potem bom odšel na desno, ali če ti odideš na desnico, potem bom jaz odšel na levo.“ 001 GEN 013 010 Lot je povzdignil svoje oči in pogledal vso jordansko ravnino, ki je bila, preden je Gospod uničil Sódomo in Gomóro, vsepovsod dobro namakana, celó kakor Gospodov vrt, podobna egiptovski deželi, ko prideš do Coarja. 001 GEN 013 011 Potem si je Lot izbral vso Jordansko ravnino in Lot je odpotoval vzhodno in ločila sta se drug od drugega, eden od drugega. 001 GEN 013 012 Abram je prebival v kánaanski deželi, Lot pa je prebival v mestih ravnine in svoj šotor postavljal v smeri Sódome. 001 GEN 013 013 Toda sódomski možje so bili zlobni in silni grešniki pred Gospodom. 001 GEN 013 014 Gospod je rekel Abramu, potem ko je bil Lot ločen od njega: „Dvigni torej svoje oči in poglej, od kraja, kjer si, proti severu, proti jugu, proti vzhodu in proti zahodu. 001 GEN 013 015 Kajti vso deželo, ki jo vidiš, bom dal tebi in tvojemu potomstvu na veke. 001 GEN 013 016 Tvojega potomstva bom naredil kakor zemeljskega prahu, tako da če človek lahko prešteje zemeljski prah, potem bo prešteto tudi tvoje potomstvo. 001 GEN 013 017 Vstani, prehodi deželo po njeni dolžini in po njeni širini, kajti tebi jo bom dal.“ 001 GEN 013 018 Potem je Abram odstranil svoj šotor in prišel ter prebival na mamrejski ravnini, ki je v Hebrónu in tam zgradil oltar Gospodu. 001 GEN 014 001 Pripetilo se je v dneh šinárskega kralja Amraféla, elasárskega kralja Arjóha, elámskega kralja Kedorlaómerja in tidálskega kralja narodov, 001 GEN 014 002 da so se ti vojskovali s sódomskim kraljem Berom in gomórskim kraljem Biršájem, admaškim kraljem Šinábom, cebojímskim kraljem Šeméberjem in kraljem Bele, kar je Coar. 001 GEN 014 003 Vsi ti so se skupaj srečali v Sidímski dolini, kar je slano morje. 001 GEN 014 004 Dvanajst let so služili Kedorlaómerju, v trinajstem letu pa so se uprli. 001 GEN 014 005 V štirinajstem letu je prišel Kedorlaómer ter kralji, ki so bili z njim in udarili Rafájevce pri Ašterót Karnájimu in Zuzéjce pri Hamu in Emejce v Šavé Kirjatájimu 001 GEN 014 006 in Horéjce na njihovem gorovju Seír, do El Párana, ki je poleg divjine. 001 GEN 014 007 In vrnili so se ter prišli do En Mišpáta, kar je Kadeš in udarili vso deželo Amalečanov in tudi Amoréjce, ki so prebivali v Hacecón Tamáru. 001 GEN 014 008 In odšli so sódomski kralj, gomórski kralj, admaški kralj, cebojímski kralj in belaški kralj (isti je coarski) in se združili v bitki z njimi v Sidímski dolini 001 GEN 014 009 z elámskim kraljem Kedorlaómerjem, s Tidálom, kraljem narodov, šinárskim kraljem Amrafélom in elasárskim kraljem Arjóhom: štirje kralji proti petim. 001 GEN 014 010 Sidímska dolina pa je bila polna blatnih jam in sódomski kralj in gomórski kralj sta pobegnila in padla tja. Tisti, ki so preostali, pa so pobegnili h goram. 001 GEN 014 011 Pobrali so vse dobrine Sódome in Gomóre in ves njihov živež ter odšli svojo pot. 001 GEN 014 012 Vzeli so Lota, sina Abramovega brata, ki je prebival v Sódomi in njegove dobrine ter odrinili. 001 GEN 014 013 Prišel pa je nekdo, ki je pobegnil in povedal Hebrejcu Abramu, kajti ta je prebival na ravnini Amoréjca Mamreja, Eškólovega in Anêrjevega brata; in ti so bili zavezniki z Abramom. 001 GEN 014 014 Ko je Abram slišal, da je njegov brat ujet, je oborožil tristo osemnajst svojih izurjenih služabnikov, rojenih v njegovi lastni hiši in jih zasledoval do Dana. 001 GEN 014 015 Ponoči se je razdelil zoper njih, on in njegovi služabniki, ter jih udaril in jih zasledoval do Hobe, ki je na levi roki od Damaska. 001 GEN 014 016 Vse dobrine je privedel nazaj in prav tako je privedel nazaj svojega brata Lota in njegove dobrine in tudi žene in ljudstvo. 001 GEN 014 017 Sódomski kralj pa je odšel ven, da ga sreča po njegovi vrnitvi iz pokola Kedorlaómerja in kraljev, ki so bili z njim pri dolini Šavé, ki je kraljeva dolina. 001 GEN 014 018 Melkízedek, kralj v Salemu, je prinesel kruh in vino in ta je bil duhovnik najvišjega Boga. 001 GEN 014 019 Blagoslovil ga je ter rekel: „Blagoslovljen bodi Abram od najvišjega Boga, lastnika neba in zemlje 001 GEN 014 020 in blagoslovljen bodi najvišji Bog, ki je tvoje sovražnike izročil v tvojo roko.“In on mu je dal desetine od vsega. 001 GEN 014 021 Sódomski kralj pa je rekel Abramu: „Daj mi osebe, dobrine pa vzemi zase.“ 001 GEN 014 022 Abram je rekel sódomskemu kralju: „Svojo roko sem dvignil h Gospodu, najvišjemu Bogu, lastniku neba in zemlje, 001 GEN 014 023 da ne bom vzel ne od nitke niti ne do vezalke in da ne bom vzel nobene stvari, ki je tvoja, da ne bi ti rekel: ‚Jaz sem Abrama naredil bogatega.‘ 001 GEN 014 024 Samó tisto, kar so mladeniči pojedli in delež ljudi, ki so šli z menoj, Anêr, Eškól in Mamre; naj si vzamejo svoj delež.“ 001 GEN 015 001 Po teh stvareh je Gospodova beseda prišla Abramu v videnju, rekoč: „Ne boj se, Abram. Jaz sem tvoj ščit in tvoja silno velika nagrada.“ 001 GEN 015 002 Abram je rekel: „Gospod Bog, kaj mi hočeš dati, glede na to, da odhajam brez otrok in je oskrbnik moje hiše Eliézer iz Damaska?“ 001 GEN 015 003 Abram je rekel: „Glej, nobenega potomca mi nisi dal in glej, nekdo, rojen v moji hiši, je moj dedič.“ 001 GEN 015 004 Glej, Gospodova beseda je prišla k njemu, rekoč: „Ta ne bo tvoj dedič, temveč tisti, ki bo prišel iz tvoje lastne notranjosti, bo tvoj dedič.“ 001 GEN 015 005 Privedel ga je daleč naprej ter rekel: „Poglej zdaj proti nebu in štej zvezde, če jih lahko prešteješ.“Rekel mu je: „Tako bo tvoje potomstvo.“ 001 GEN 015 006 Veroval je v Gospoda in on mu je to štel za pravičnost. 001 GEN 015 007 Rekel mu je: „Jaz sem Gospod, ki te je privedel iz Ura Kaldejcev, da ti dam to deželo, da jo podeduješ.“ 001 GEN 015 008 Rekel je: „Gospod Bog, po čem bom spoznal, da jo bom podedoval?“ 001 GEN 015 009 Rekel mu je: „Vzemi mi triletno telico, triletno kozo, triletnega ovna, grlico in mladega goloba.“ 001 GEN 015 010 Ta je k sebi je vzel vse to in jih na sredini razpolovil in vsak kos položil nasproti drugemu, toda ptic ni razpolovil. 001 GEN 015 011 Ko je na trupla prišla perjad, jo je Abram odganjal. 001 GEN 015 012 In ko je sonce zahajalo, je na Abrama padlo globoko spanje in glej, nanj je padla groza velike teme. 001 GEN 015 013 Abramu je rekel: „Zagotovo vedi, da bo tvoje potomstvo tuje v deželi, ki ni njihova in jim bo služilo, oni pa jih bodo mučili štiristo let 001 GEN 015 014 in prav tako bom sodil ta narod, kateremu bodo služili. Potem pa bodo izšli z velikim imetjem. 001 GEN 015 015 Ti pa boš v miru odšel k svojim očetom, pokopan boš v dobri visoki starosti. 001 GEN 015 016 Toda v četrtem rodu bodo ponovno prišli sèm, kajti krivičnost Amoréjcev še ni dopolnjena.“ 001 GEN 015 017 Pripetilo se je, da ko je sonce zašlo in je bila tema, glej kadečo talilno peč in gorečo svetilko, ki sta šli med temi kosi. 001 GEN 015 018 Na isti dan je Gospod z Abramom sklenil zavezo, rekoč: „Tvojemu potomstvu sem dal to deželo, od egiptovske reke do vélike reke, reke Evfrata: 001 GEN 015 019 Kenéjce, Kenázovce, Kadmonéjce, 001 GEN 015 020 Hetejce, Perizéjce, Rafájevce, 001 GEN 015 021 Amoréjce, Kánaance, Girgašéjce in Jebusejce.“ 001 GEN 016 001 Torej Sarája, Abramova žena, mu ni rodila otrok. Imela pa je pomočnico, Egipčanko, katere ime je bilo Hagára. 001 GEN 016 002 Sarája je Abramu rekla: „Glej torej, Gospod me je zadržal pred rojevanjem. Prosim te, pojdi noter v mojo služkinjo, lahko se zgodi, da dosežem otroke prek nje.“Abram je prisluhnil Sarájinemu glasu. 001 GEN 016 003 Sarája, Abramova žena, je vzela Hagáro, svojo egipčansko služabnico, potem ko je Abram deset let prebival v kánaanski deželi in jo dala svojemu soprogu Abramu, da postane njegova žena. 001 GEN 016 004 Šel je noter v Hagáro in ona je spočela. Ko pa je videla, da je spočela, je bila njena gospodarica prezirana v njenih očeh. 001 GEN 016 005 Sarája je rekla Abramu: „Moja žalitev bodi na tebi. Svojo služabnico sem dala v tvoje naročje, ko pa je videla, da je spočela, sem bila v njenih očeh prezirana. Gospod [naj] sodi med menoj in teboj.“ 001 GEN 016 006 Toda Abram je rekel Saráji: „Glej, tvoja služabnica je v tvoji roki. Stôri ji, kakor ti ugaja.“Ko pa je Sarája z njo trdo postopala, je ta pobegnila pred njenim obrazom. 001 GEN 016 007 Gospodov angel jo je našel pri vodnem studencu v divjini, pri izviru, na poti v Šur. 001 GEN 016 008 Rekel je: „Hagára, Sarájina služabnica, od kod prihajaš? Kam hočeš oditi?“Rekla je: „Pobegnila sem izpred obličja svoje gospodarice Saráje.“ 001 GEN 016 009 Gospodov angel ji je rekel: „Vrni se k svoji gospodarici in se podrêdi pod njene roke.“ 001 GEN 016 010 Gospodov angel ji je rekel: „Tvoje potomstvo bom silno pomnožil, da le-to zaradi množice ne bo preštevno.“ 001 GEN 016 011 Gospodov angel ji je rekel: „Glej, ti si z otrokom in rodila boš sina in imenovala ga boš Izmael, ker je Gospod uslišal tvojo stisko. 001 GEN 016 012 In on bo divji človek, njegova roka bo zoper vsakega človeka in roka vsakega človeka zoper njega in prebival bo v prisotnosti vseh svojih bratov.“ 001 GEN 016 013 Klicala je ime Gospoda, ki ji je govoril: „Ti, Bog, me vidiš, “kajti rekla je, „sem tudi tukaj gledala za tistim, ki me vidi?“ 001 GEN 016 014 Zatorej se je izvir imenoval Beêr Laháj Roí; glej, ta je med Kadešem in Beredom. 001 GEN 016 015 Hagára je Abramu rodila sina in Abram je svojega sina, ki ga je rodila Hagára, imenoval Izmael. 001 GEN 016 016 Ko je Hagára Abramu rodila Izmaela, je bil Abram star šestinosemdeset let. 001 GEN 017 001 Ko je bil Abram star devetindevetdeset let, se je Gospod prikazal Abramu in mu rekel: „Jaz sem Vsemogočni Bog, hodi pred menoj in bodi popoln. 001 GEN 017 002 Svojo zavezo bom sklenil med seboj in teboj in te silno namnožil.“ 001 GEN 017 003 Abram je padel na svoj obraz in Bog je z njim govoril, rekoč: 001 GEN 017 004 „Kar se mene tiče, glej, moja zaveza je s teboj in ti boš oče mnogih narodov. 001 GEN 017 005 Niti se tvoje ime ne bo več imenovalo Abram, temveč bo tvoje ime Abraham, kajti naredil sem te za očeta mnogih narodov. 001 GEN 017 006 Naredil te bom silno rodovitnega in iz tebe bom naredil narode in iz tebe bodo prišli kralji. 001 GEN 017 007 Vzpostavil bom svojo zavezo med seboj in teboj in tvojim potomstvom za teboj po njihovih rodovih za večno zavezo, da bom Bog tebi in tvojemu potomstvu za teboj. 001 GEN 017 008 Tebi in tvojemu potomstvu za teboj bom dal deželo, v kateri si tujec, vso kánaansko deželo, za večno posest in jaz bom njihov Bog.“ 001 GEN 017 009 Bog je rekel Abrahamu: „Držal se boš moje zaveze, torej ti in tvoje potomstvo za teboj po njihovih rodovih. 001 GEN 017 010 To je moja zaveza, ki se jo boste držali, med menoj in teboj in tvojim potomstvom za teboj: vsak fantek med vami naj bo obrezan. 001 GEN 017 011 Obrezali boste meso svoje prednje kožice in to bo simbol zaveze med menoj in vami. 001 GEN 017 012 Kdor je star osem dni, naj bo med vami obrezan, vsak fantek po svojih rodovih, kdor je rojen v hiši ali kupljen z denarjem kateregakoli tujca, ki ni iz tvojega potomstva. 001 GEN 017 013 Kdor je rojen v tvoji hiši in kdor je kupljen z denarjem, mora biti obrezan in moja zaveza bo v vašem mesu za večno zavezo. 001 GEN 017 014 Neobrezan fantek, katerega meso njegove prednje kožice ni obrezano, naj bo ta duša iztrebljena iz svojega ljudstva; prelomil je mojo zavezo.“ 001 GEN 017 015 Bog je rekel Abrahamu: „Kar se tiče tvoje žene Saráje, njenega imena ne boš več klical Sarája, temveč Sara naj bo njeno ime. 001 GEN 017 016 Blagoslovil jo bom in ti tudi od nje dal sina. Da, blagoslovil jo bom in ona bo mati narodov, kralji ljudstev bodo iz nje.“ 001 GEN 017 017 Potem je Abraham padel na svoj obraz, se zasmejal in v svojem srcu rekel: „Ali bo otrok rojen njemu, ki je star sto let? In ali bo Sara, ki je stara devetdeset let, rodila?“ 001 GEN 017 018 Abraham je rekel Bogu: „Oh, da bi Izmael živel pred teboj!“ 001 GEN 017 019 Bog je rekel: „Tvoja žena Sara ti bo zares rodila sina in ti boš njegovo ime klical Izak in vzpostavil bom svojo zavezo z njim za večno zavezo in s tvojim semenom za njim. 001 GEN 017 020 In kar se tiče Izmaela, sem te uslišal: ‚Glej, blagoslovil sem ga in naredil ga bom rodovitnega in ga silno pomnožil. Dvanajst princev bo zaplodil in naredil ga bom [za] velik narod.‘ 001 GEN 017 021 Toda svojo zavezo bom vzpostavil z Izakom, ki ti ga bo rodila Sara ob tem določenem času, v naslednjem letu.“ 001 GEN 017 022 In prenehal je govoriti z njim in Bog se je dvignil od Abrahama. 001 GEN 017 023 Abraham je vzel svojega sina Izmaela in vse, ki so bili rojeni v njegovi hiši in vse, kar je kupil s svojim denarjem, vsakega moškega izmed ljudi Abrahamove hiše in obrezal meso njihove prednje kožice na prav isti dan, kakor mu je rekel Bog. 001 GEN 017 024 Abraham je bil star devetindevetdeset let, ko je bil obrezan v mesu svoje prednje kožice. 001 GEN 017 025 In njegov sin Izmael je bil star trinajst let, ko je bil obrezan v mesu svoje prednje kožice. 001 GEN 017 026 Na prav isti dan sta bila obrezana Abraham in njegov sin Izmael. 001 GEN 017 027 Vsi ljudje njegove hiše, rojeni v hiši in kupljeni z denarjem od tujca, so bili obrezani z njim. 001 GEN 018 001 Gospod se mu je prikazal na Mamrejevih ravninah, on pa je sedel pri šotorskih vratih, v vročini dneva 001 GEN 018 002 in povzdignil svoje oči in pogledal in glej, pri njem so stali trije možje in ko jih je zagledal, je stekel od šotorskih vrat, da jih sreča in se priklonil proti tlom 001 GEN 018 003 ter rekel: „Moj Gospod, če sem torej našel naklonjenost v tvojih očeh, te prosim, ne odidi proč od svojega služabnika. 001 GEN 018 004 Naj bo prineseno, prosim te, nekaj vode in umijte svoja stopala in se spočijte pod drevesom 001 GEN 018 005 in prinesel bom grižljaj kruha in potolažite svoja srca. Nató boste šli dalje, kajti zato ste prišli k svojemu služabniku.“In rekli so: „Stôri tako, kakor si rekel.“ 001 GEN 018 006 Abraham se je podvizal v šotor k Sari ter ji rekel: „Brž pripravi tri mere grobo mlete moke, zamesi jo in na ognjišču pripravi kolače.“ 001 GEN 018 007 Abraham je stekel k čredi, prinesel nežno in dobro tele ter ga dal mladeniču in ta je pohitel, da ga pripravi. 001 GEN 018 008 Vzel je maslo, mleko in tele, ki ga je pripravil in to postavil prednje, in stal je poleg njih, pod drevesom, oni pa so jedli. 001 GEN 018 009 Rekli so mu: „Kje je tvoja žena Sara?“Rekel je: „Glejte, v šotoru.“ 001 GEN 018 010 [Gospod] je rekel: „Zagotovo se bom vrnil k tebi glede na čas življenja in glej, tvoja žena Sara bo imela sina.“Sara pa je to slišala pri vratih šotora, ki je bil za njim. 001 GEN 018 011 Torej Abraham in Sara sta bila stara in zelo zvrhana v letih in s Saro je prenehalo biti po običaju žensk. 001 GEN 018 012 Zato se je Sara v sebi zasmejala, rekoč: „Bom še imela užitek, potem ko sem se postarala [in] je tudi moj gospod postal star?“ 001 GEN 018 013 Gospod je rekel Abrahamu: „Zakaj se je Sara zasmejala, rekoč: ‚Bom zares rodila otroka jaz, ki sem stara?‘ 001 GEN 018 014 Je za Gospoda katerakoli stvar pretežka? Ob določenem času se bom vrnil k tebi, glede na čas življenja in Sara bo imela sina.“ 001 GEN 018 015 Potem je Sara zanikala, rekoč: „Nisem se zasmejala, “kajti bila je prestrašena. In rekel je: „Ne, toda zasmejala si se.“ 001 GEN 018 016 Možje so vstali od tam in pogledali proti Sódomi in Abraham je odšel z njimi, da jih pospremi na pot. 001 GEN 018 017 Gospod je rekel: „Mar naj pred Abrahamom prikrijem to stvar, ki jo počnem, 001 GEN 018 018 glede na to, da bo Abraham zagotovo postal velik in mogočen narod in bodo v njem blagoslovljeni vsi narodi zemlje? 001 GEN 018 019 Kajti poznam ga, da bo ukazal svojim otrokom in svoji družini za njim in se bodo držali Gospodove poti, da izvajajo pravičnost in sodbo, da bo Gospod nad Abrahama lahko privedel to, kar je govoril o njem.“ 001 GEN 018 020 Gospod je rekel: „Ker je vpitje Sódome in Gomóre veliko in ker je njihov greh zelo boleč, 001 GEN 018 021 bom torej šel dol in pogledal, če so storili povsem glede na njihovo vpitje, ki je prišlo do mene; in če ne, bom vedel.“ 001 GEN 018 022 Možje so svoje obraze obrnili od tam in odšli proti Sódomi, toda Abraham je kljub temu stopil pred Gospoda. 001 GEN 018 023 Abraham se je približal in rekel: „Hočeš prav tako uničiti pravične z zlobnimi? 001 GEN 018 024 Morda je znotraj mesta petdeset pravičnih. Hočeš prav tako uničiti kraj in mu ne prizanesti zaradi petdesetih pravičnih, ki so v njem? 001 GEN 018 025 To bodi daleč od tebe, da storiš na ta način, da z zlobnimi pokončaš pravične in da bi bili pravični kakor zlobni, to bodi daleč od tebe. Mar ne bo Sodnik vse zemlje storil pravično?“ 001 GEN 018 026 Gospod je rekel: „Če najdem v Sódomi, znotraj mesta, petdeset pravičnih, potem bom zaradi njih prizanesel celemu kraju.“ 001 GEN 018 027 Abraham pa je odgovoril in rekel: „Glej torej, nase, ki sem samo prah in pepel, sem vzel, da govorim Gospodu. 001 GEN 018 028 Morda jih bo manjkalo pet do petdesetih pravičnih. Hočeš mesto uničiti zaradi pomanjkanja petih?“On pa je rekel: „Če jih najdem tam petinštirideset, ga ne bom uničil.“ 001 GEN 018 029 Ponovno mu je spregovoril in rekel: „Morda jih bo tam najdenih štirideset.“On pa je rekel: „ Tega ne bom storil zaradi štiridesetih.“ 001 GEN 018 030 Rekel mu je: „Oh, naj moj Gospod ne bo jezen, jaz pa bom govoril: ‚Morda jih bo tam najdenih trideset.‘“On pa je rekel: „ Tega ne bom storil, če jih tam najdem trideset.“ 001 GEN 018 031 Rekel je: „Glej torej, vzel sem nase, da govorim Gospodu: ‚Morda jih bo tam najdenih dvajset.‘“On pa je rekel: „Ne bom ga uničil zaradi dvajsetih.“ 001 GEN 018 032 Rekel je: „Oh, naj Gospod ne bo jezen, jaz pa bom govoril samo še tokrat: ‚Morda jih bo tam najdenih deset.‘“On pa je rekel: „Ne bom ga uničil zaradi desetih.“ 001 GEN 018 033 Gospod je odšel svojo pot takoj, ko je prenehal govoriti z Abrahamom. Abraham pa se je vrnil na svoj kraj. 001 GEN 019 001 Zvečer sta k Sódomi prišla dva angela in Lot je sedel pri sódomskih velikih vratih in ker ju je Lot zagledal je vstal, da ju sreča in se je s svojim obrazom upognil k tlom 001 GEN 019 002 ter rekel: „Glejta torej, moja gospoda, vstopita, prosim vaju, v hišo svojega služabnika in ostanita vso noč in umijta svoja stopala in bosta zgodaj vstala ter nadaljevala po svojih poteh.“Onadva pa sta rekla: „Ne, temveč bova vso noč ostala na ulici.“ 001 GEN 019 003 Zelo ju je silil in obrnila sta se k njemu in vstopila v njegovo hišo in naredil jima je gostijo, spekel nekvašeni kruh in so jedli. 001 GEN 019 004 Toda preden so se ulegli, so možje mesta, celó sódomski možje, obdali hišo, tako mladi kakor stari, vse ljudstvo iz vsake četrti 001 GEN 019 005 in klicali k Lotu ter mu rekli: „Kje sta moža, ki sta to noč prišla k tebi? Privedi ju k nam, da ju bomo lahko spoznali.“ 001 GEN 019 006 Lot je od vrat odšel k njim in vrata zaprl za seboj 001 GEN 019 007 in rekel: „Prosim vas, bratje, ne storite tako zlobno. 001 GEN 019 008 Glejte torej, imam dve hčeri, ki nista spoznali moža. Naj vam, prosim vas, njiju pripeljem k vam in storite jima, kakor je dobro v vaših očeh. Samo tema možema ne storite ničesar, kajti zato sta prišla pod senco moje strehe.“ 001 GEN 019 009 Rekli so: „Umakni se.“In ponovno so rekli: „Ta pajdaš je prišel, da začasno prebiva in hoče biti sodnik. Torej bomo s teboj postopali slabše kakor z njima.“In zelo so pritiskali na človeka, celó Lota in se približali, da zlomijo vrata. 001 GEN 019 010 Toda moža sta iztegnila svojo roko in potegnila Lota k njim v hišo ter zaprla vrata. 001 GEN 019 011 Može, ki so bili pri hišnih vratih, pa sta udarila s slepoto, tako male kakor velike, tako da so se utrudili, da bi našli vrata. 001 GEN 019 012 Moža sta rekla Lotu: „Imaš, razen teh tukaj, še koga? Zeta, svoje sinove, svoje hčere in karkoli imaš v mestu, jih privedi iz tega kraja, 001 GEN 019 013 kajti uničila bova ta kraj, ker je njihovo vpitje naraslo pred Gospodovim obličjem in Gospod naju je poslal, da ga uničiva.“ 001 GEN 019 014 Lot je odšel ven in svojima zetoma, ki sta poročila njegovi hčeri, spregovoril ter rekel: „Vstanita, pojdita ven iz tega kraja, kajti Gospod bo to mesto uničil.“Toda videti je bil kakor nekdo, ki je zasmehoval svoja zeta. 001 GEN 019 015 Ko je vstalo jutro, sta angela podvizala Lota, rekoč: „Vstani, vzemi svojo ženo in svoji dve hčeri, ki sta tukaj, da ne bi bil použit v krivičnosti tega mesta.“ 001 GEN 019 016 Medtem ko se je obotavljal, sta moža prijela njegovo roko, roko njegove žene in roki njegovih dveh hčera – Gospod mu je bil usmiljen – in odvedla sta ga naprej in ga postavila zunaj mesta. 001 GEN 019 017 In pripetilo se je, ko sta jih privedla daleč naprej, da je rekel: „Pobegnite zaradi svojega življenja. Ne glejte za seboj niti ne ostanite na vsej ravnini. Zbežite h gori, da ne bi bili použiti.“ 001 GEN 019 018 Lot pa jima je rekel: „Oh, ne tako, moj Gospod. 001 GEN 019 019 Glej torej, tvoj služabnik je našel usmiljenje v tvojem pogledu in ti si poveličal svojo milost, ki si mi jo pokazal z rešitvijo mojega življenja, jaz pa ne morem pobegniti h gori, da me ne bi zajelo neko zlo in umrem. 001 GEN 019 020 Glej torej, to mesto je blizu, da pobegnem vanj in to je majhno. Oh, dovoli mi pobegniti tja ( mar ni to majhno?) in moja duša bo živela.“ 001 GEN 019 021 Rekel mu je: „Glej, sprejel sem te tudi glede te stvari, da ne bom uničil tega mesta, za katero si govoril. 001 GEN 019 022 Pohiti, zbeži tja, kajti ničesar ne morem storiti, dokler ne prideš tja.“Zato je bilo ime tega mesta imenovano Coar. 001 GEN 019 023 Sonce je vstalo nad zemljo, ko je Lot vstopil v Coar. 001 GEN 019 024 Potem je Gospod na Sódomo in na Gomóro deževal žveplo in ogenj od Gospoda z neba 001 GEN 019 025 in razdejal je ti [dve] mesti, vso ravnino, vse prebivalce mest in to, kar je raslo na tleh. 001 GEN 019 026 Toda njegova žena je za njim pogledala nazaj in postala solnat steber. 001 GEN 019 027 Abraham je vstal zgodaj zjutraj h kraju, kjer je stal pred Gospodom 001 GEN 019 028 in pogledal proti Sódomi in Gomóri in proti vsej deželi ravnine in zagledal in glej, dim dežele se je dvigal kakor dim iz talilne peči. 001 GEN 019 029 In pripetilo se je, ko je Bog uničil mesta ravnine, da se je Bog spomnil Abrahama in Lota poslal iz srede razdejanja, ko je razdejal mesti, v katerih je prebival Lot. 001 GEN 019 030 Lot je iz Coarja odšel navzgor, prebival na gori in njegovi hčeri z njim, kajti bal se je prebivati v Coarju in prebival je v votlini, on in njegovi dve hčeri. 001 GEN 019 031 Prvorojena je rekla mlajši: „Najin oče je star in tukaj ni moškega na zemlji, da pride noter v naju po navadi vse zemlje. 001 GEN 019 032 Pridi, najinega očeta pripraviva piti vino in bova ležali z njim, da lahko ohraniva seme najinega očeta.“ 001 GEN 019 033 To noč sta njunega očeta pripravili piti vino in vstopila je prvorojena in ležala s svojim očetom in ni zaznal, ne ko se je ulegla, ne ko je vstala. 001 GEN 019 034 Naslednji dan se je pripetilo, da je prvorojena rekla mlajši: „Glej, sinoči sem bila s svojim očetom. Pripraviva ga tudi to noč piti vino in pojdi ti in lezi z njim, da bova lahko ohranili seme najinega očeta.“ 001 GEN 019 035 Tudi to noč sta svojega očeta pripravili piti vino in mlajša je vstala in ležala z njim in ni zaznal, ne ko se je ulegla, ne ko je vstala. 001 GEN 019 036 Tako sta bili obe Lotovi hčeri z otrokom s svojim očetom. 001 GEN 019 037 Prvorojena je rodila sina in njegovo ime imenovala Moáb. Isti je oče Moábcev do današnjega dne. 001 GEN 019 038 Mlajša, tudi ona je rodila sina in njegovo ime imenovala Ben Amí. Isti je oče Amónovih otrok do današnjega dne. 001 GEN 020 001 Abraham je od tam odpotoval proti južni deželi in prebival med Kadešem in Šurom in začasno prebival v Gerárju. 001 GEN 020 002 O Sari, svoji ženi, je Abraham rekel: „Ona je moja sestra.“In kralj Abiméleh iz Gerárja je poslal in vzel Saro. 001 GEN 020 003 Toda Bog je ponoči v sanjah prišel k Abimélehu in mu rekel: „Glej, ti si samo mrtev človek zaradi ženske, ki si jo vzel, kajti ona je moževa žena.“ 001 GEN 020 004 Toda Abiméleh se ji ni približal in rekel je: „ Gospod, hočeš ubiti tudi pravičen narod? 001 GEN 020 005 Ali mi ni rekel: ‚Ona je moja sestra?‘In ona, celo ona sama je rekla: ‚On je moj brat.‘To sem storil v neokrnjenosti svojega srca in nedolžnosti svojih rok.“ 001 GEN 020 006 Bog mu je v sanjah rekel: „Da, vem, da si to storil v neokrnjenosti svojega srca, kajti tudi jaz sem te zadržal pred pregrešitvijo zoper mene, zato ti nisem dovolil, da se je dotakneš. 001 GEN 020 007 Zdaj torej povrni človeku njegovo ženo, kajti on je prerok in molil bo zate in boš živel. Če pa je ne povrneš, vedi, da boš zagotovo umrl, ti in vse, kar je tvojega.“ 001 GEN 020 008 Zato je Abiméleh zgodaj zjutraj vstal in poklical svoje služabnike ter jim v njihova ušesa povedal te stvari in ljudje so bili boleče prestrašeni. 001 GEN 020 009 Potem je Abiméleh poklical Abrahama in mu rekel: „Kaj si nam storil? In kaj sem ti zagrešil, da si nadme in na moje kraljestvo privedel velik greh? Storil si mi dejanja, ki sploh ne bi smela biti storjena.“ 001 GEN 020 010 Abiméleh je rekel Abrahamu: „Kaj si si domišljal, da si storil to stvar?“ 001 GEN 020 011 Abraham je rekel: „Ker sem mislil: ‚Zagotovo na tem kraju ni strahu Božjega in zaradi moje žene me bodo ubili.‘ 001 GEN 020 012 Vendar je zares moja sestra; je hči mojega očeta, toda ne hči moje matere in postala je moja žena. 001 GEN 020 013 Pripetilo se je, ko me je Bog pripravil do tega, da se oddaljim od hiše svojega očeta, da sem ji rekel: ‚To je tvoja prijaznost, ki mi jo boš izkazala: na vsakem kraju, kamor bova prišla, o meni reci: ‚Moj brat je.‘“ 001 GEN 020 014 Abiméleh je vzel ovce, vole, sluge in postrežnice ter jih dal Abrahamu in mu povrnil njegovo ženo Saro. 001 GEN 020 015 Abiméleh je rekel: „Glej, moja dežela je pred teboj. Prebivaj, kjer ti ugaja.“ 001 GEN 020 016 Sari pa je rekel: „Glej, tvojemu bratu sem dal tisoč koščkov srebra. Glej, on ti je pokrivalo tvojim očem, vsem, ki so s teboj in z vsemi drugimi.“Na ta način je bila dokazana zmota. 001 GEN 020 017 Tako je Abraham molil k Bogu in Bog je ozdravil Abiméleha, njegovo ženo in njegove dekle in rodile so otroke. 001 GEN 020 018 Kajti Gospod je zaradi Abrahamove žene Sare, trdno zaprl vse maternice Abimélehove hiše. 001 GEN 021 001 Gospod je obiskal Saro, kakor je rekel in Gospod je Sari storil, kakor je govoril. 001 GEN 021 002 Kajti Sara je spočela in Abrahamu rodila sina v njegovi visoki starosti, ob določenem času, o katerem mu je govoril Bog. 001 GEN 021 003 Abraham je ime svojega sina, ki se mu je rodil, ki mu ga je rodila Sara, imenoval Izak. 001 GEN 021 004 Abraham je obrezal svojega sina Izaka, ko je bil star osem dni, kakor mu je zapovedal Bog. 001 GEN 021 005 Abraham je bil star sto let, ko mu je bil rojen njegov sin Izak. 001 GEN 021 006 Sara je rekla: „Bog me je pripravil, da se smejem, tako da se bodo vsi, ki slišijo, smejali z menoj.“ 001 GEN 021 007 Rekla je: „Kdo bi rekel Abrahamu, da bo Sara dojila otroke? Kajti rodila sem mu sina v njegovi visoki starosti.“ 001 GEN 021 008 Otrok je rasel in bil odstavljen in Abraham je tega istega dne, ko je bil Izak odstavljen, priredil veliko praznovanje. 001 GEN 021 009 In Sara je videla sina Egipčanke Hagáre, ki ga je rodila Abrahamu, posmehovati se. 001 GEN 021 010 Zato je rekla Abrahamu: „Spôdi to sužnjo in njenega sina, kajti sin te sužnje ne bo dedič z mojim sinom, celó z Izakom.“ 001 GEN 021 011 Stvar zaradi njegovega sina pa je bila v Abrahamovih očeh zelo boleča. 001 GEN 021 012 Bog je Abrahamu rekel: „Naj to ne bo boleče v tvojem pogledu zaradi dečka in zaradi tvoje sužnje. V vsem tem, kar ti je Sara rekla, prisluhni njenemu glasu, kajti po Izaku se bo imenovalo tvoje potomstvo. 001 GEN 021 013 In tudi iz sina sužnje bom naredil narod, ker je tvoj potomec.“ 001 GEN 021 014 Abraham je vstal zgodaj zjutraj, vzel kruh in meh vode, dal to Hagári, namestil to na njeno ramo in otroka ter jo poslal proč in odpravila se je in tavala po beeršébski divjini. 001 GEN 021 015 Voda v mehu je bila porabljena in otroka je odvrgla pod enega izmed grmov. 001 GEN 021 016 Odšla je in se mu usedla nasproti, dobro pot proč, kakor bi bil streljaj loka, kajti rekla je: „Naj ne vidim otrokove smrti.“In sedela je nasproti njemu in povzdignila svoj glas ter zajokala. 001 GEN 021 017 Bog je slišal dečkov glas in Božji angel je bil poklican iz nebes k Hagári ter ji rekel: „Kaj te pesti, Hagára? Ne boj se, kajti Bog je slišal dečkov glas, kjer je. 001 GEN 021 018 Vstani, dvigni svojega dečka in ga drži v svoji roki, kajti naredil ga bom [v] velik narod.“ 001 GEN 021 019 Bog je odprl njene oči in zagledala je vodni izvir in odšla je in meh napolnila z vodo ter dečku dala piti. 001 GEN 021 020 Bog je bil z dečkom in ta je rasel, prebival v divjini in postal lokostrelec. 001 GEN 021 021 Prebival je v Paránski divjini in njegova mati mu je vzela ženo iz egiptovske dežele. 001 GEN 021 022 Ob tistem času se je pripetilo, da sta Abiméleh in Pihól, vrhovni poveljnik njegove vojske, govorila Abrahamu, rekoč: „Bog je s teboj v vsem, kar počneš. 001 GEN 021 023 Zdaj mi torej tukaj pri Bogu prisezi, da z menoj ne boš ravnal napačno niti z mojim sinom niti s sinovi mojih sinov, temveč glede na prijaznost, ki sem jo storil tebi, boš ti storil meni in deželi, v kateri se mudiš.“ 001 GEN 021 024 Abraham je rekel: „Prisegel bom.“ 001 GEN 021 025 Abraham pa je grajal Abiméleha zaradi vodnega izvira, katerega so Abimélehovi služabniki nasilno odvzeli. 001 GEN 021 026 Abiméleh je rekel: „Ne vem kdo je storil to stvar, niti mi ti nisi povedal niti do danes nisem slišal o tem.“ 001 GEN 021 027 Abraham je vzel ovce in vole ter jih dal Abimélehu in oba sta sklenila zavezo. 001 GEN 021 028 Abraham je sedem jagnjic iz tropa postavil posebej. 001 GEN 021 029 Abiméleh je rekel Abrahamu: „Kaj pomeni teh sedem jagnjic, ki si jih postavil posebej?“ 001 GEN 021 030 Rekel je: „Kajti teh sedem jagnjic boš vzel iz moje roke, da mi bodo lahko priča, da sem jaz izkopal ta vodnjak.“ 001 GEN 021 031 Zato je ta kraj imenoval Beeršéba, ker sta tam oba prisegla. 001 GEN 021 032 Tako sta sklenila zavezo pri Beeršébi. Potem je Abiméleh vstal in Pihól, vrhovni poveljnik njegove vojske in vrnila sta se v deželo Filistejcev. 001 GEN 021 033 Abraham je v Beeršébi zasadil nasad ter tam klical ime Gospoda, večnega Boga. 001 GEN 021 034 Abraham je mnogo dni začasno prebival v filistejski deželi. 001 GEN 022 001 Po teh stvareh pa se je pripetilo, da je Bog skušal Abrahama ter mu rekel: „Abraham.“In on je rekel: „Glej, tukaj sem.“ 001 GEN 022 002 Rekel je: „Vzemi svojega sina, svojega edinega sina Izaka, katerega ljubiš in pojdi v deželo Moríja; in tam ga daruj v žgalno daritev na eni izmed gorá, o kateri ti bom povedal.“ 001 GEN 022 003 Abraham je zgodaj zjutraj vstal, osedlal svojega osla in s seboj vzel dva izmed svojih mladeničev in svojega sina Izaka in nacepil drv za žgalno daritev in vstal ter odšel na kraj, o katerem mu je Bog povedal. 001 GEN 022 004 Potem je Abraham tretji dan povzdignil svoje oči in daleč stran zagledal kraj. 001 GEN 022 005 Abraham je rekel svojima mladeničema: „Vidva ostanita tukaj z oslom, jaz in deček pa bova šla tamkaj, oboževala in ponovno prišla k vama.“ 001 GEN 022 006 Abraham je vzel drva žgalne daritve in ta položil na svojega sina Izaka, v svojo roko pa je vzel ogenj in nož in oba skupaj sta odšla. 001 GEN 022 007 Izak je spregovoril svojemu očetu Abrahamu in rekel: „Moj oče.“Ta je rekel: „Tukaj sem, sin moj.“Rekel je: „Glej ogenj in drva, toda kje je jagnje za žgalno daritev?“ 001 GEN 022 008 Abraham je rekel: „Moj sin, Bog si bo priskrbel jagnje za žgalno daritev, “tako sta oba skupaj odšla. 001 GEN 022 009 Prišla sta do kraja, o katerem mu je povedal Bog in Abraham je tam zgradil oltar in razporedil drva ter zvezal svojega sina Izaka in ga položil na oltar, na drva. 001 GEN 022 010 Abraham je iztegnil svojo roko in vzel nož, da svojega sina ubije. 001 GEN 022 011 Gospodov angel pa je iz nebes zaklical k njemu ter rekel: „Abraham, Abraham.“Ta je rekel: „Tukaj sem.“ 001 GEN 022 012 Rekel je: „Svoje roke ne položi na dečka niti mu ničesar ne stôri, kajti sedaj vem, da se bojiš Boga, glede na to, da sem videl, da mi nisi odrekel svojega sina, svojega edinega sina.“ 001 GEN 022 013 Abraham je povzdignil svoje oči in pogledal in za seboj zagledal ovna, s svojimi rogovi ujetega v goščavo. Abraham je odšel, vzel ovna in ga namesto svojega sina daroval za žgalno daritev. 001 GEN 022 014 Abraham je ime tega kraja imenoval Jahve–jire, kakor je rečeno do tega dne: ‚Na gori Gospodovi bo videno.‘ 001 GEN 022 015 Gospodov angel pa je iz nebes drugič zaklical k Abrahamu 001 GEN 022 016 in rekel: „Pri sebi sem prisegel, “govori Gospod, „kajti ker si storil to stvar in nisi zadržal svojega sina, svojega edinega sina, 001 GEN 022 017 te bom v blagoslavljanju blagoslovil in v množenju bom pomnožil tvojega potomca kakor zvezd neba in kakor peska, ki je na morski obali in tvoj potomec bo imel v lasti velika vrata svojih sovražnikov 001 GEN 022 018 in v tvojem potomcu bodo blagoslovljeni vsi narodi zemlje, ker si ubogal moj glas.“ 001 GEN 022 019 Tako se je Abraham vrnil k svojima mladeničema in vstali so ter skupaj odšli k Beeršébi in Abraham je prebival pri Beeršébi. 001 GEN 022 020 Po teh stvareh pa se je pripetilo, da je bilo Abrahamu povedano, rekoč: „Glej, Milka, tudi ona je tvojemu bratu Nahórju rodila otroke. 001 GEN 022 021 Njegovega prvorojenca Uca, njegovega brata Buza, Arámovega očeta Kemuéla, 001 GEN 022 022 Keseda, Hazója, Pildáša, Jidláfa in Betuéla. 001 GEN 022 023 In Betuél je zaplodil Rebeko. Teh osem je Milka rodila Nahórju, Abrahamovemu bratu. 001 GEN 022 024 Njegova priležnica, katere ime je bilo Reúma je tudi rodila Tebaha, Gahama, Tahaša in Maahája.“ 001 GEN 023 001 Sara je bila stara sto sedemindvajset let. To so bila leta Sarinega življenja. 001 GEN 023 002 Sara je umrla v Kirját Arbi; ista je Hebrón v kánaanski deželi. Abraham je prišel, da žaluje za Saro in da joka za njo. 001 GEN 023 003 Abraham je vstal pred svojo mrtvo in Hetovim sinovom spregovoril, rekoč: 001 GEN 023 004 „Tujec sem in začasen prebivalec z vami. Dajte mi posest grobišča pri vas, da lahko pokopljem svojo mrtvo izpred svojega obličja.“ 001 GEN 023 005 Hetovi otroci so Abrahamu odgovorili, rekoč mu: 001 GEN 023 006 „Poslušaj nas, moj gospod. Ti si med nami mogočen princ. V izbiri naših mavzolejev pokoplji svojo mrtvo. Nihče izmed nas ne bo pred teboj zadržal svojega mavzoleja, pač pa da lahko pokoplješ svojo mrtvo.“ 001 GEN 023 007 Abraham je vstal in se priklonil ljudstvu dežele, celó Hetovim otrokom. 001 GEN 023 008 Posvetoval se je z njimi, rekoč: „Če je vaše mišljenje, da naj pokopljem svojo mrtvo izpred svojih oči, me poslušajte in zame prosite Coharjevega sina Efróna, 001 GEN 023 009 da naj bi mi dal votlino Mahpélo, ki jo ima, ki je na koncu njegovega polja, kajti za kolikor denarja je vredna, naj mi jo da v posest za grobišče med vami.“ 001 GEN 023 010 Efrón pa je sedel med Hetovimi otroci. In Efrón Hetejec je odgovoril Abrahamu v občinstvu Hetovih otrok, celó vseh teh, ki so vstopali pri velikih vratih njegovega mesta, rekoč: 001 GEN 023 011 „Ne, moj gospod, poslušaj me. Polje ti dam in votlino, ki je tam, to ti dam. V prisotnosti sinov mojega ljudstva ti to dam. Pokoplji svojo mrtvo.“ 001 GEN 023 012 Abraham se je pripognil pred ljudstvom dežele. 001 GEN 023 013 In spregovoril Efrónu v občinstvu ljudstva dežele, rekoč: „Če pa to hočeš dati, prosim te, poslušaj me. Za to polje ti bom dal denar. Vzemi ga od mene, jaz pa bom svojo mrtvo pokopal tam.“ 001 GEN 023 014 Efrón je odgovoril Abrahamu, rekoč mu: 001 GEN 023 015 „Moj gospod, prisluhni mi. Zemlja je vredna štiristo šeklov srebra. Kaj je to med menoj in teboj? Pokoplji torej svojo mrtvo.“ 001 GEN 023 016 Abraham je prisluhnil Efrónu in Abraham je Efrónu odtehtal srebro, katerega je omenil v občinstvu Hetovih sinov, štiristo šeklov srebra, trenuten denar pri trgovcu. 001 GEN 023 017 In Efrónovo polje, ki je bilo v Mahpéli, ki je bilo pred Mamrejem, polje in votlina, ki sta bila tam in vsa drevesa, ki so bila na polju, ki so bila na vseh mejah naokoli, so bila zagotovo potrjena 001 GEN 023 018 za posest Abrahamu v prisotnosti Hetovih otrok, pred vsemi, ki so vstopali pri velikih vratih njegovega mesta. 001 GEN 023 019 In po tem je Abraham pokopal svojo ženo Saro v votlini polja Mahpéli pred Mamrejem, isti je Hebrón v kánaanski deželi. 001 GEN 023 020 Polje in votlina, ki je tam, sta bila zagotovo potrjena Abrahamu v posest za grobišče od Hetovih sinovih. 001 GEN 024 001 Abraham je bil star in že zelo zvrhan v starosti in Gospod je Abrahama blagoslovil v vseh stvareh. 001 GEN 024 002 Abraham je najstarejšemu služabniku svoje hiše, ki je vladal nad vsem, kar je imel, rekel: „Položi, prosim te, svojo roko pod moje stegno, 001 GEN 024 003 jaz pa ti bom prisegel pri Gospodu, Bogu nebes in Bogu zemlje, da mojemu sinu ne boš vzel žene izmed kánaanskih hčera, med katerimi živim, 001 GEN 024 004 temveč boš šel v mojo deželo in k mojemu sorodstvu in vzel ženo mojemu sinu Izaku.“ 001 GEN 024 005 Služabnik pa mu je rekel: „Morda mi ženska ne bo voljna slediti v to deželo. Ali moram tvojega sina ponovno privesti v deželo, od koder si prišel?“ 001 GEN 024 006 Abraham mu je rekel: „Pazi, da mojega sina ne privedeš ponovno tja. 001 GEN 024 007 Gospod, Bog nebes, ki me je vzel iz hiše mojega očeta in iz dežele mojega sorodstva in ki mi je govoril in mi to prisegel, rekoč: ‚To deželo bom dal tvojemu potomcu, ‘bo pred teboj poslal svojega angela in ti boš mojemu sinu od tam vzel ženo. 001 GEN 024 008 Če pa ti ženska ne bo voljna slediti, potem boš prost pred to mojo prisego, samo mojega sina ne privedi ponovno tja.“ 001 GEN 024 009 Služabnik je svojo roko položil pod stegno Abrahama, svojega gospodarja in mu glede te zadeve prisegel. 001 GEN 024 010 Služabnik je vzel deset kamel izmed kamel svojega gospodarja in se odpravil, kajti vse dobrine njegovega gospodarja so bile v njegovi roki. Vstal je in odšel v Mezopotamijo, v Nahórjevo mesto. 001 GEN 024 011 Svojim kamelam je storil, da so pokleknile zunaj mesta, pri vodnem izviru, ob večernem času, celó v času, ko gredo ženske ven zajemat vodo. 001 GEN 024 012 Rekel je: „Oh Gospod Bog mojega gospodarja Abrahama, prosim te, pošlji mi danes veliko sreče in mojemu gospodarju Abrahamu izkaži prijaznost. 001 GEN 024 013 Glej, tukaj stojim pri vodnem izviru in hčere mestnih mož prihajajo zajemat vodo. 001 GEN 024 014 Naj se mi zgodi, da gospodična, ki ji bom rekel: ‚Spusti svoj lončen vrč, prosim te, da bom lahko pil‘in bo rekla: ‚Pij in tudi tvojim kamelam bom dala piti, ‘naj bo ta tista, ki si jo določil za svojega služabnika Izaka in s tem bom vedel, da si mojemu gospodarju izkazal prijaznost.“ 001 GEN 024 015 Pripetilo se je, preden je nehal govoriti, glej, da je prišla ven Rebeka, ki je bila rojena Betuélu, sinu Milke, žene Nahórja, Abrahamovega brata, s svojim lončenim vrčem na svoji rami. 001 GEN 024 016 Gospodična pa je bila zelo lepa na pogled, devica, niti je noben mož ni spoznal in odšla je dol k izviru in napolnila svoj lončen vrč ter prišla gor. 001 GEN 024 017 Služabnik je stekel, da jo sreča in reče: „Pusti mi, prosim te, popiti malo vode iz tvojega lončenega vrča.“ 001 GEN 024 018 Rekla je: „Pij, moj gospod“in se podvizala ter spustila svoj lončen vrč na svojo roko ter mu dala piti. 001 GEN 024 019 In ko mu je dala piti, je rekla: „Tudi za tvoje kamele bom zajela vodo, dokler se ne napijejo.“ 001 GEN 024 020 Odhitela je in svoj lončen vrč izpraznila v korito in ponovno stekla k izviru, da zajame vodo in jo zajela za vse njegove kamele. 001 GEN 024 021 Človek, začuden ob njej, je ohranil svoj mir, da izve ali je Gospod naredil njegovo potovanje uspešno ali ne. 001 GEN 024 022 Pripetilo se je, ko so se kamele napojile, da je človek vzel zlat uhan, težak pol šekla in dve zapestnici za njeni roki, težki deset šeklov zlata 001 GEN 024 023 in rekel: „Čigava hči si? Povej mi, prosim te. Ali je za nas prostor v hiši tvojega očeta, da prenočimo?“ 001 GEN 024 024 Rekla mu je: „ Sem hči Betuéla, Milkinega sina, ki ga je rodila Nahórju.“ 001 GEN 024 025 Poleg tega mu je rekla: „Imamo dovolj tako slame kakor krme in prostora za prenočitev.“ 001 GEN 024 026 Človek je sklonil svojo glavo ter oboževal Gospoda. 001 GEN 024 027 Rekel je: „Blagoslovljen bodi Gospod, Bog mojega gospodarja Abrahama, ki mojega gospodarja ni pustil brez svoje milosti in svoje resnice. Bil sem na poti in Gospod me je vodil v hišo bratov mojega gospodarja.“ 001 GEN 024 028 Gospodična je stekla ter te stvari povedala tistim iz hiše svoje matere. 001 GEN 024 029 Rebeka pa je imela brata in njegovo ime je bilo Labán. In Labán je stekel k človeku, k izviru. 001 GEN 024 030 Pripetilo se je, ko je zagledal uhan in zapestnici na roki svoje sestre in ko je slišal besede svoje sestre Rebeke, rekoč: „Tako mi je mož govoril, “da je prišel k človeku. In glej, stal je s kamelami pri izviru. 001 GEN 024 031 Rekel je: „Vstopi, ti blagoslovljen od Gospoda. Zakaj stojiš zunaj? Kajti pripravil sem hišo in prostor za kamele.“ 001 GEN 024 032 Mož je vstopil v hišo, on pa je odpasal njegove kamele in jim dal slamo in krmo za kamele in vodo, da umije njegova stopala in stopala mož, ki so bili z njim. 001 GEN 024 033 Predenj je bila postavljena hrana, da bi jedel, toda rekel je: „Ne bom jedel, dokler ne povem svoje naloge.“On pa je rekel: „Spregovori.“ 001 GEN 024 034 Rekel je: „Jaz sem Abrahamov služabnik. 001 GEN 024 035 In Gospod je silno blagoslovil mojega gospodarja in postal je velik in dal mu je trope in črede in srebro in zlato in sluge in dekle in kamele in osle. 001 GEN 024 036 Sara, žena mojega gospodarja, je mojemu gospodarju rodila sina, ko je bila stara. In njemu je dal vse, kar ima. 001 GEN 024 037 Moj gospodar me je zaprisegel, rekoč: ‚Mojemu sinu ne boš vzel žene izmed kánaanskih hčera, v katerih deželi prebivam, 001 GEN 024 038 temveč boš šel k hiši mojega očeta in k mojemu sorodstvu in vzel ženo mojemu sinu.‘ 001 GEN 024 039 Svojemu gospodarju sem rekel: ‚Morda mi ženska ne bo hotela slediti.‘ 001 GEN 024 040 Rekel mi je: ‚ Gospod, pred katerim hodim, bo s teboj poslal svojega angela in osrečil tvojo pot in vzel boš ženo za mojega sina iz mojega sorodstva in iz hiše mojega očeta. 001 GEN 024 041 Potem boš prost pred to mojo prisego, ko prideš k mojemu sorodstvu. Če ti je ne bodo dali, potem si prost pred mojo prisego.‘ 001 GEN 024 042 Danes sem prišel k izviru in rekel: ‚Oh Gospod, Bog mojega gospodarja Abrahama, če torej osrečiš mojo pot, katero hodim. 001 GEN 024 043 Glej, stojim pri vodnem izviru in naj se zgodi, da ko pride naprej devica, da zajame vodo in ji rečem: ‚Daj mi za piti, prosim te, malo vode iz svojega lončenega vrča‘ 001 GEN 024 044 in mi reče: ‚Pij in prav tako bom zajela za tvoje kamele, ‘naj bo ta ista ženska, katero je Gospod določil za sina mojega gospodarja. 001 GEN 024 045 In preden sem v svojem srcu prenehal govoriti, glej, je prišla Rebeka s svojim lončenim vrčem na svoji rami. Odšla je dol do izvira in zajela vodo. Rekel sem ji: ‚Daj mi piti, prosim te.‘ 001 GEN 024 046 Podvizala se je in spustila svoj lončen vrč iz svoje rame ter rekla: ‚Pij in tudi tvojim kamelam bom dala piti.‘Tako sem pil in tudi kamele je napojila.‘ 001 GEN 024 047 Vprašal sem jo ter rekel: ‚Čigava hči si?‘Rekla je: ‚Hči Betuéla, Nahórjevega sina, ki mu ga je rodila Milka.‘In položil sem uhan na njen obraz in zapestnici na njeni roki. 001 GEN 024 048 Sklonil sem svojo glavo in oboževal Gospoda in blagoslovil Gospoda, Boga svojega gospodarja Abrahama, ki me je vodil po pravi poti, da vzame svojemu sinu hčer gospodarjevega brata. 001 GEN 024 049 In sedaj, če hočete prijazno in iskreno postopati z mojim gospodarjem, mi povejte. Če ne, mi povejte, da se lahko obrnem na desno roko ali na levo.“ 001 GEN 024 050 Potem sta Labán in Betuél odgovorila ter rekla: „Stvar izvira od Gospoda. Ne moreva ti govoriti dobro ali slabo. 001 GEN 024 051 Glej, Rebeka je pred teboj, vzemi jo in pojdi in naj bo žena sinu tvojega gospodarja, kakor je govoril Gospod.“ 001 GEN 024 052 Pripetilo se je, da ko je Abrahamov služabnik slišal te besede, je oboževal Gospoda, priklanjajoč se k zemlji. 001 GEN 024 053 Služabnik je prinesel naprej dragocenosti iz srebra in dragocenosti iz zlata in oblačilo in jih dal Rebeki. Tudi njenemu bratu in njeni materi je dal dragocene stvari. 001 GEN 024 054 Jedli so in pili, on in ljudje, ki so bili z njim in ostali vso noč. Vstali pa so zjutraj in rekel je: „Pošljite me proč, k mojemu gospodarju.“ 001 GEN 024 055 Njen brat in njena mati pa sta rekla: „Naj gospodična ostane z nami nekaj dni, vsaj deset, potem bo šla.“ 001 GEN 024 056 Rekel jim je: „Ne preprečujte mi, glede na to, da je Gospod osrečil mojo pot. Pošljite me proč, da lahko grem k svojemu gospodarju.“ 001 GEN 024 057 Rekla sta: „Poklicala bova gospodično in poizvemo pri njenih ustih.“ 001 GEN 024 058 In poklicala sta Rebeko ter ji rekla: „Hočeš iti s tem človekom?“In rekla je: „Šla bom.“ 001 GEN 024 059 Odpustili so svojo sestro Rebeko in njeno dojiljo in Abrahamovega služabnika in njegove ljudi. 001 GEN 024 060 In blagoslovili so Rebeko ter ji rekli: „Ti si naša sestra, bodi mati tisočev milijonov in naj tvoje seme obvladuje velika vrata tistih, ki jih sovražijo.“ 001 GEN 024 061 Rebeka je vstala in njene gospodične in zajahale so kamele ter sledile človeku. Služabnik je vzel Rebeko ter odšel svojo pot. 001 GEN 024 062 Izak je prišel po poti izvira Laháj Roí, kajti prebival je v južni deželi. 001 GEN 024 063 Izak je odšel ven, da ob večeru premišljuje na polju in je povzdignil svoje oči in videl in glej, prihajale so kamele. 001 GEN 024 064 Rebeka je povzdignila svoje oči in ko je zagledala Izaka, se je spustila s kamele. 001 GEN 024 065 Kajti služabniku je rekla: „Kdo je ta človek, ki hodi po polju, da nas sreča?“Služabnik je rekel: „To je moj gospodar.“Zato je vzela zagrinjalo in se pokrila. 001 GEN 024 066 Služabnik je povedal Izaku vse stvari, ki jih je storil. 001 GEN 024 067 Izak jo je privedel v šotor svoje matere Sare in vzel Rebeko in postala je njegova žena in jo je ljubil in Izak je bil potolažen po smrti svoje matere. 001 GEN 025 001 Potem je Abraham ponovno vzel ženo in njeno ime je bilo Ketúra. 001 GEN 025 002 Rodila mu je Zimrána, Jokšána, Medána, Midjána, Jišbáka in Šuaha. 001 GEN 025 003 Jokšán je zaplodil Šebá in Dedána. Dedánovi sinovi so bili: Ašurí, Letušéj in Leuméj. 001 GEN 025 004 Midjánovi sinovi: Efá, Efer, Henoh, Abidá in Eldaá. Vsi ti so bili Ketúrini sinovi. 001 GEN 025 005 Abraham je vse, kar je imel, dal Izaku. 001 GEN 025 006 Toda sinovom priležnic, ki jih je imel Abraham, je Abraham dal darila in jih poslal proč od Izaka, svojega sina, medtem ko je še živel, proti vzhodu, v vzhodno deželo. 001 GEN 025 007 To so dnevi let Abrahamovega življenja, ki jih je živel, sto petinsedemdeset let. 001 GEN 025 008 Potem je Abraham izročil duha in umrl v lepi, visoki starosti, starec in bogat z leti in pridružen je bil svojim ljudem. 001 GEN 025 009 Njegova sinova, Izak in Izmael, sta ga pokopala v votlini Mahpéli, na polju Efróna, sina Hetejca Coharja, ki je pred Mamrejem, 001 GEN 025 010 polju, ki ga je Abraham kupil od Hetovih sinov. Tam je bil pokopan Abraham in njegova žena Sara. 001 GEN 025 011 Pripetilo se je po Abrahamovi smrti, da je Bog blagoslovil njegovega sina Izaka in Izak je prebival pri izviru Laháj Roí. 001 GEN 025 012 Torej to so rodovi Izmaela, Abrahamovega sina, katerega je Egipčanka Hagára, Sarina pomočnica, rodila Abrahamu. 001 GEN 025 013 To so imena Izmaelovih sinov po njihovih imenih, glede na njihove rodove: Izmaelov prvorojenec Nebajót, Kedár, Adbeél, Mibsám, 001 GEN 025 014 Mišmá, Dumá, Masá, 001 GEN 025 015 Hadád, Temá, Jetúr, Nafíš in Kedma. 001 GEN 025 016 To so Izmaelovi sinovi in to so njihova imena po njihovih mestih in po njihovih gradovih. Dvanajst princev glede na njihove narode. 001 GEN 025 017 To so leta Izmaelovega življenja, sto sedemintrideset let in izročil je duha ter umrl in bil zbran k svojemu ljudstvu. 001 GEN 025 018 Prebivali so od Havíle do Šura, to je pred Egiptom, ko greš proti Asiriji. In umrl je v prisotnosti vseh svojih bratov. 001 GEN 025 019 To so rodovi Abrahamovega sina Izaka. Abraham je zaplodil Izaka. 001 GEN 025 020 Izak je bil star štirideset let, ko je vzel za ženo Rebeko, hči Betuéla, Sirca iz Padan–arama, sestro Sirca Labána. 001 GEN 025 021 Izak je rotil Gospoda zaradi svoje žene, ker je bila jalova in Gospod je bil od njega izprošen in njegova žena Rebeka je spočela. 001 GEN 025 022 Otroka znotraj nje pa sta se borila in rekla je: „Če je tako, zakaj potemtakem sem?“In odšla je, da poizve od Gospoda. 001 GEN 025 023 Gospod ji je rekel: „Dva naroda sta v tvoji maternici in dve vrsti ljudstva bosta ločeni iz tvoje notranjosti in eno ljudstvo bo močnejše kakor drugo ljudstvo in starejši bo služil mlajšemu.“ 001 GEN 025 024 Ko naj bi se dopolnili njeni dnevi, glej, sta bila v njeni maternici dvojčka. 001 GEN 025 025 Prvi je prišel ven rdeč vsepovsod, kakor kosmata obleka. Njegovo ime so poimenovali Ezav. 001 GEN 025 026 Nató je prišel ven njegov brat, njegova roka pa je držala Ezavovo peto. Njegovo ime so poimenovali Jakob. Ko ju je rodila, je bil Izak star šestdeset let. 001 GEN 025 027 Fanta pa sta zrasla. Ezav je bil spreten lovec, človek polja, Jakob pa je bil preprost človek, ki je prebival v šotorih. 001 GEN 025 028 Izak je ljubil Ezava, ker je jedel od njegove divjačine, toda Rebeka je ljubila Jakoba. 001 GEN 025 029 Jakob je kuhal juho, Ezav pa je prišel iz polja in je bil oslabel. 001 GEN 025 030 Ezav je rekel Jakobu: „Nahrani me, prosim te, s to isto rdečo juho, kajti oslabel sem.“Zato je bilo njegovo ime imenovano Edóm. 001 GEN 025 031 Jakob je rekel: „Prodaj mi danes svojo pravico prvorojenstva.“ 001 GEN 025 032 Ezav je rekel: „Glej, jaz sem na točki smrti. Kakšno korist mi bo storila pravica prvorojenstva?“ 001 GEN 025 033 Jakob je rekel: „Danes mi prisezi.“In prisegel mu je ter svojo pravico prvorojenstva prodal Jakobu. 001 GEN 025 034 Potem je Jakob dal Ezavu kruh in lečino juho. Ta je jedel, pil in vstal ter odšel svojo pot. Tako je Ezav preziral svojo pravico prvorojenstva. 001 GEN 026 001 Bila je lakota v deželi, poleg prve lakote, ki je bila v Abrahamovih dneh. In Izak je odšel k filistejskemu kralju Abimélehu v Gerár. 001 GEN 026 002 Prikazal se mu je Gospod ter rekel: „Ne hodi dol v Egipt; prebivaj v deželi, ki ti bom o njej povedal. 001 GEN 026 003 Začasno bivaj v tej deželi in jaz bom s teboj in te bom blagoslavljal, kajti tebi in tvojemu potomcu bom dal vse te dežele in jaz bom izpolnil prisego, ki sem jo prisegel tvojemu očetu Abrahamu; 001 GEN 026 004 in tvojemu potomcu bom storil, da se pomnoži kakor zvezde neba in tvojemu potomcu bom dal vse te dežele in v tvojem potomcu bodo blagoslovljeni narodi zemlje, 001 GEN 026 005 zato ker je Abraham ubogal moj glas in ohranil moj ukaz, moje zapovedi, moje zakone in moje postave.“ 001 GEN 026 006 In Izak je prebival v Gerárju. 001 GEN 026 007 Možje [tega] kraja so ga vprašali o njegovi ženi in rekel je: „Ona je moja sestra, “kajti bal se je reči: „ Ona je moja žena.“Rekel je, „da me ne bi možje [tega] kraja ubili zaradi Rebeke, “kajti bila je zelo lepa na pogled. 001 GEN 026 008 Pripetilo se je, ko je bil tam dolgo časa, da je Abiméleh, kralj Filistejcev, pogledal skozi okno in zagledal in glej, Izak se je ljubimkal s svojo ženo Rebeko. 001 GEN 026 009 Abiméleh je poklical Izaka ter rekel: „Glej, ona je zagotovo tvoja žena. Kako si rekel: ‚Ona je moja sestra?‘“Izak mu je odgovoril: „Ker sem rekel: ‚Da zaradi nje ne bi umrl.‘“ 001 GEN 026 010 Abiméleh je rekel: „Kaj je to, kar si nam storil? Nekdo izmed ljudstva bi lahko mirno ležal s tvojo ženo in ti bi nad nas privedel krivdo.“ 001 GEN 026 011 Abiméleh je vsem svojim ljudem naročil, rekoč: „Kdor se dotakne tega moža ali njegove žene, bo zagotovo usmrčen.“ 001 GEN 026 012 Potem je Izak sejal v tej deželi in v istem letu prejel stokratno in Gospod ga je blagoslovil. 001 GEN 026 013 Mož je postal velik in šel naprej in rasel, dokler ni postal zelo velik, 001 GEN 026 014 kajti imel je posest tropov in posest čred in veliko število služabnikov, in Filistejci so mu zavidali. 001 GEN 026 015 Kajti vse vodnjake, ki so jih služabniki njegovega očeta izkopali v dneh njegovega očeta Abrahama, so Filistejci zamašili in jih napolnili s prstjo. 001 GEN 026 016 Abiméleh je rekel Izaku: „Pojdi od nas, kajti mnogo mogočnejši si kakor mi.“ 001 GEN 026 017 Izak se je odpravil od tam in svoj šotor postavil v dolini Gerár ter tam prebival. 001 GEN 026 018 Izak je ponovno izkopal vodnjake, ki so jih izkopali v dneh njegovega očeta Abrahama, kajti Filistejci so jih po Abrahamovi smrti zamašili. Njihova imena je poimenoval po imenih, po katerih jih je imenoval njegov oče. 001 GEN 026 019 Izakovi služabniki so kopáli v dolini in tam našli vodnjak izvirne vode. 001 GEN 026 020 Čredniki iz Gerárja pa so se prepirali z Izakovimi čredniki, rekoč: „Voda je naša.“In ime vodnjaka je poimenoval Esek, ker so se z njim prepirali. 001 GEN 026 021 In izkopali so še en vodnjak in tudi za tega so se prepirali. Njegovo ime je poimenoval Sitna. 001 GEN 026 022 Odstranil se je od tam ter izkopal nov vodnjak. Zanj pa se niso prepirali in njegovo ime je imenoval Rehobót in rekel je: „Kajti sedaj je Gospod za nas pripravil prostor in bomo rodovitni v deželi.“ 001 GEN 026 023 In od tam se je dvignil v Beeršébo. 001 GEN 026 024 Isto noč se mu je prikazal Gospod ter rekel: „Jaz sem Bog Abrahama, tvojega očeta. Ne boj se, kajti jaz sem s teboj in zaradi svojega služabnika Abrahama te bom blagoslovil in pomnožil tvoje seme.“ 001 GEN 026 025 Tam je zgradil oltar in klical h Gospodovemu imenu ter tam postavil svoj šotor in tam so Izakovi služabniki izkopali vodnjak. 001 GEN 026 026 Potem so iz Gerárja odšli k njemu Abiméleh in Ahuzát, eden izmed njegovih prijateljev ter Pihól, vrhovni poveljnik njegove vojske. 001 GEN 026 027 Izak pa jim je rekel: „Zakaj ste prišli k meni, glede na to, da me sovražite in ste me odposlali od sebe?“ 001 GEN 026 028 Rekli so: „Zagotovo smo videli, da je bil s teboj Gospod in smo rekli: ‚Naj bo torej prisega med nami, celó med nami in teboj in naj sklenemo zavezo s teboj, 001 GEN 026 029 da nam ne boš storil nobene škode, kakor se mi nismo dotaknili tebe in kakor ti nismo storili nič drugega, temveč dobro in smo te odposlali v miru.‘Ti si torej blagoslovljen od Gospoda.“ 001 GEN 026 030 In pripravil jim je gostijo in jedli so ter pili. 001 GEN 026 031 Zjutraj pa so zgodaj vstali in drug drugemu prisegli in Izak jih je odposlal proč in od njega so odšli v miru. 001 GEN 026 032 Istega dne se je pripetilo, da je prišel Izakov služabnik in mu povedal glede vodnjaka, ki so ga izkopali ter mu rekel: „Našli smo vodo.“ 001 GEN 026 033 In imenoval ga je Šiba; zato je ime mesta Beeršéba do današnjega dne. 001 GEN 026 034 Ezav je bil star štirideset let, ko je vzel Judito, hčer Hetejca Beeríja in Basemáto, hči Hetejca Elóna, 001 GEN 026 035 ki sta bili Izaku in Rebeki v žalostno mišljenje. 001 GEN 027 001 Pripetilo se je, ko je bil Izak star in so bile njegove oči zatemnjene, tako da ni mogel videti, da je poklical najstarejšega sina Ezava ter mu rekel: „Moj sin.“Ta mu je odgovoril: „Glej, tukaj sem.“ 001 GEN 027 002 Rekel je: „Glej, jaz sem torej star, ne poznam dneva svoje smrti. 001 GEN 027 003 Zdaj torej vzemi, prosim te, svoja orožja, svoj tul za puščice in svoj lok ter pojdi ven na polje in mi ujemi nekaj divjačine, 001 GEN 027 004 ter mi pripravi okusno hrano, kakor jo imam rad in mi jo prinesi, da bom lahko jedel, da te moja duša lahko blagoslovi preden umrem.“ 001 GEN 027 005 Rebeka pa je slišala, ko je Izak govoril svojemu sinu Ezavu. In Ezav je odšel na polje, da lovi za divjačino in da jo prinese. 001 GEN 027 006 Rebeka pa je spregovorila svojemu sinu Jakobu, rekoč: „Glej, slišala sem tvojega očeta govoriti tvojemu bratu Ezavu, rekoč: 001 GEN 027 007 ‚Prinesi mi divjačino in pripravi mi okusno jed, da bom lahko jedel in te pred svojo smrtjo blagoslovil pred Gospodom.‘ 001 GEN 027 008 Zdaj torej, moj sin, ubogaj moj glas glede tega, kar ti zapovem. 001 GEN 027 009 Pojdi torej k tropu in mi od tam prinesi dva dobra kozlička od koz in pripravila ju bom [v] okusno jed za tvojega očeta, kakor jo ima rad. 001 GEN 027 010 Prinesel jo boš k svojemu očetu, da bo lahko jedel in da te pred svojo smrtjo lahko blagoslovi.“ 001 GEN 027 011 Jakob pa je svoji materi Rebeki rekel: „Glej, moj brat Ezav je kosmat človek, jaz pa sem gladek človek. 001 GEN 027 012 Moj oče me bo morda želel potipati, jaz pa se mu bom zdel kakor slepar in bom nadse privedel prekletstvo, ne pa blagoslova.“ 001 GEN 027 013 Njegova mati pa mu je rekla: „Na meni bodi tvoje prekletstvo, moj sin. Samo ubogaj moj glas in pojdi in mi ju prinesi.“ 001 GEN 027 014 Odšel je, dobil in ju prinesel svoji materi in njegova mati je pripravila okusno jed, kot jo je njegov oče imel rad. 001 GEN 027 015 Rebeka je vzela čedna oblačila svojega najstarejšega sina Ezava, ki so bila z njo v hiši in jih nadela na svojega mlajšega sina Jakoba 001 GEN 027 016 in na njegove roke položila kožo kozjih kozličkov in na gladkost njegovega vratu. 001 GEN 027 017 Okusno jed in kruh, kar je pripravila, je dala v roke svojega sina Jakoba. 001 GEN 027 018 Ta je prišel k svojemu očetu in rekel: „Moj oče.“On je rekel: „Tukaj sem, kdo si ti, moj sin?“ 001 GEN 027 019 Jakob je rekel svojemu očetu: „Jaz sem tvoj prvorojenec Ezav. Storil sem glede na [to], kar si mi zaukazal. Vstani, prosim te, sedi in jej od moje divjačine, da me tvoja duša lahko blagoslovi.“ 001 GEN 027 020 Izak pa je svojemu sinu rekel: „Kako to, da si to tako hitro našel, moj sin?“In on je rekel: „Ker je Gospod, tvoj Bog, to privedel k meni.“ 001 GEN 027 021 Izak je rekel Jakobu: „Pridi bliže, prosim te, da te lahko potipam, moj sin, če si ti moj pravi sin Ezav ali nisi.“ 001 GEN 027 022 Jakob je odšel bliže k svojemu očetu Izaku in ta ga je potipal ter rekel: „Glas je Jakobov glas, toda roki sta Ezavovi roki.“ 001 GEN 027 023 In ni ga razpoznal, ker so bile njegove roke kosmate, kakor roke njegovega brata Ezava. Tako ga je blagoslovil. 001 GEN 027 024 Rekel je: „ Ali si ti moj pravi sin Ezav?“In on je rekel: „Jaz sem.“ 001 GEN 027 025 Rekel je: „Prinesi to bliže k meni in jedel bom od divjačine svojega sina, da te moja duša lahko blagoslovi.“To je prinesel bliže k njemu in on je jedel, in prinesel mu je vina in je pil. 001 GEN 027 026 Njegov oče Izak mu je rekel: „Pridi torej bliže in me poljubi, moj sin.“ 001 GEN 027 027 In on se je približal ter ga poljubil in zavohal je vonj njegovega oblačila in ga blagoslovil ter rekel: „Poglej, vonj mojega sina je vonj polja, ki ga je Gospod blagoslovil, 001 GEN 027 028 zato naj ti Bog da od rose z neba, rodovitnost zemlje in obilo od žita in vina. 001 GEN 027 029 Naj ti ljudstva služijo in se ti narodi priklanjajo. Bodi gospodar nad svojimi brati in naj se sinovi tvoje matere priklanjajo pred teboj. Preklet bodi, kdorkoli te preklinja in blagoslovljen bodi, kdor te blagoslavlja.“ 001 GEN 027 030 Pripetilo se je, takoj ko je Izak končal z blagoslavljanjem Jakoba in je Jakob komaj odšel izpred prisotnosti svojega očeta Izaka, da je iz svojega lova vstopil njegov brat Ezav. 001 GEN 027 031 Tudi on je pripravil okusno jed in jo prinesel k svojemu očetu in svojemu očetu rekel: „Naj moj oče vstane in jé od divjačine svojega sina, da me bo tvoja duša lahko blagoslovila.“ 001 GEN 027 032 Njegov oče Izak pa mu je rekel: „Kdo si ti?“In on mu je rekel: „Jaz sem tvoj sin, tvoj prvorojenec Ezav.“ 001 GEN 027 033 Izak je silno zatrepetal ter rekel: „Kdo? Kje je tisti, ki je vzel divjačino in mi jo prinesel in sem jedel od vsega, preden si ti prišel in sem ga blagoslovil. Da in ostal bo blagoslovljen.“ 001 GEN 027 034 Ko je Ezav slišal besede svojega očeta, je zajokal z velikim in silno grenkim jokom ter svojemu očetu rekel: „Blagoslovi me, celó tudi mene, oh moj oče.“ 001 GEN 027 035 Ta pa je rekel: „Tvoj brat je prišel s premetenostjo in odvzel tvoj blagoslov.“ 001 GEN 027 036 Rekel je: „Ali ni pravilno imenovan Jakob? Kajti dvakrat me je izpodrinil. Odvzel je mojo pravico prvorojenstva, in glej, sedaj je odvzel moj blagoslov.“In rekel je: „Ali zame nisi prihranil blagoslova?“ 001 GEN 027 037 Izak pa je odgovoril in Ezavu rekel: „Glej, naredil sem ga za tvojega gospodarja in vse njegove brate sem mu dal za služabnike, in z žitom in vinom sem ga oskrbel; kaj pa naj sedaj storim tebi, moj sin?“ 001 GEN 027 038 Ezav je svojemu očetu rekel: „Imaš samo en blagoslov, moj oče? Blagoslovi me, celó tudi mene, oh moj oče.“Ezav je povzdignil svoj glas in zajokal. 001 GEN 027 039 Njegov oče Izak je odgovoril in rekel: „Glej tvoje bivališče bo rodovitnost zemlje in od rose z neba od zgoraj. 001 GEN 027 040 S svojim mečem boš živel in svojemu bratu boš služil. In zgodilo se bo, ko boš imel gospostvo, da boš njegov jarem zlomil s svojega vratu.“ 001 GEN 027 041 In Ezav je sovražil Jakoba zaradi blagoslova, s katerim ga je njegov oče blagoslovil. Ezav je v svojem srcu rekel: „Dnevi žalovanja za mojim očetom se bližajo, potem bom svojega brata Jakoba ubil.“ 001 GEN 027 042 Te besede Ezava, njenega najstarejšega sina, pa so bile povedane Rebeki in poslala je in poklicala svojega mlajšega sina Jakoba ter mu rekla: „Glej, tvoj brat Ezav, kar se tebe tiče, samega sebe tolaži, nameravajoč te ubiti. 001 GEN 027 043 Zdaj torej, moj sin, ubogaj moj glas in vstani, zbeži k mojemu bratu Labánu v Harán 001 GEN 027 044 in ostani z njim nekaj dni, dokler se ne odvrne razjarjenost tvojega brata. 001 GEN 027 045 Dokler se jeza tvojega brata ne odvrne od tebe in pozabi to, kar si mu storil. Potem bom poslala in te dobila od tam. Zakaj bi bila prikrajšana tudi za vaju oba v enem dnevu?“ 001 GEN 027 046 Rebeka pa je Izaku rekla: „Naveličana sem svojega življenja zaradi Hetovih hčera. Če Jakob vzame ženo izmed Hetovih hčera, tako kakor sta ti [dve], ki sta izmed hčera dežele, kakšno dobro mi bo storilo moje življenje?“ 001 GEN 028 001 Izak je poklical Jakoba, ga blagoslovil, mu naročil ter mu rekel: „Ne boš si vzel žene izmed Kánaanovih hčera. 001 GEN 028 002 Vstani, pojdi v Padan–aram, k hiši Betuéla, očeta tvoje matere in od tam si vzemi ženo izmed hčera Labána, brata tvoje matere. 001 GEN 028 003 Bog Vsemogočni naj te blagoslovi in te naredi rodovitnega in te namnoži, da boš lahko postal množica ljudstva 001 GEN 028 004 in ti da Abrahamov blagoslov, tebi in tvojemu potomcu s teboj, da boš lahko podedoval deželo, v kateri si tujec, ki jo je Bog dal Abrahamu.“ 001 GEN 028 005 Izak je odposlal Jakoba in ta je odšel v Padan–aram, k Labánu, sinu Sirca Betuéla, brata Jakobove in Ezavove matere Rebeke. 001 GEN 028 006 Ko je Ezav videl, da je Izak blagoslovil Jakoba in ga odposlal v Padan–aram, da si od tam vzame ženo in da mu je med blagoslovom dal naročilo, rekoč: „Ne boš si vzel žene izmed Kánaanovih hčera, “ 001 GEN 028 007 in da je Jakob ubogal svojega očeta in svojo mater ter odšel v Padan–aram, 001 GEN 028 008 je Ezav videl, da Kánaanove hčere njegovemu očetu Izaku niso ugajale 001 GEN 028 009 in je Ezav potem odšel k Izmaelu in si k ženama, ki ju je imel, vzel Mahaláto, hčer Abrahamovega sina Izmaela, Nebajótovo sestro, da postane njegova žena. 001 GEN 028 010 Jakob pa je odšel iz Beeršébe in odšel proti Haránu. 001 GEN 028 011 Ker pa je sonce zašlo, se je spustil na nek kraj in se tam vso noč zadrževal in vzel je kamne tega kraja in jih položil za svoje blazine in se ulegel na ta kraj, da zaspi. 001 GEN 028 012 Sanjal je in glej lestev postavljeno na zemljo in njen vrh je segal do nebes. In glej, Božji angeli so se vzpenjali in spuščali po njej. 001 GEN 028 013 In glej, Gospod je stal nad njo ter rekel: „Jaz sem Gospod, Bog tvojega očeta Abrahama in Izakov Bog. Deželo, na kateri ležiš, bom dal tebi in tvojemu potomcu. 001 GEN 028 014 Tvojega potomstva bo kakor zemeljskega prahu in razširjen boš na zahod, na vzhod, na sever in na jug. In v tebi in v tvojem potomcu bodo blagoslovljene vse družine zemlje. 001 GEN 028 015 Glej, jaz sem s teboj in varoval te bom na vseh krajih kamor greš in ponovno te bom privedel v to deželo, kajti ne bom te zapustil, dokler ne storim tega, o čemer sem ti govoril.“ 001 GEN 028 016 Jakob se je zbudil iz svojega spanja in rekel: „Zagotovo je na tem kraju Gospod, jaz pa tega nisem vedel.“ 001 GEN 028 017 Bil je prestrašen in rekel: „Kako grozen je ta kraj! To ni nič drugega kakor Božja hiša in to so velika vrata nebeška.“ 001 GEN 028 018 Jakob je zgodaj zjutraj vstal in vzel kamen, ki ga je podstavil za svoje blazine in ga postavil za steber in nanj, na njegov vrh, izlil olje. 001 GEN 028 019 Ime tega kraja je imenoval Betel, toda ime tega kraja je bilo najprej imenovano Luz. 001 GEN 028 020 Jakob se je zaobljubil, rekoč: „Če bo Bog z menoj in me bo varoval na tej poti, ki jo hodim in mi bo dal za jesti kruha in oblačilo, da ga oblečem, 001 GEN 028 021 tako da ponovno v miru pridem k hiši svojega očeta, potem bo Gospod moj Bog. 001 GEN 028 022 in ta kamen, ki sem ga postavil za steber, bo Božja hiša. Od vsega, kar mi boš dal, ti bom zagotovo dajal desetino.“ 001 GEN 029 001 Potem je Jakob odšel na svoje potovanje in prišel v deželo vzhodnega ljudstva. 001 GEN 029 002 Pogledal je in na polju zagledal izvir in glej, tam so bili trije tropi ovac, ležeč pri njem, kajti iz tega izvira so napajali trope. Na vodnjakovih ustih pa je bil velik kamen. 001 GEN 029 003 Tja so se zbirali vsi tropi in odvalili so kamen iz vodnjakovih ust, napojili ovce in kamen ponovno položili na vodnjakova usta, na njegovo mesto. 001 GEN 029 004 Jakob jim je rekel: „Moji bratje, od kod ste?“Odgovorili so: „Iz Harána smo.“ 001 GEN 029 005 Rekel jim je: „Poznate Nahórjevega sina Labána?“Rekli so: „Poznamo ga.“ 001 GEN 029 006 Rekel jim je: „Ali je zdrav?“Rekli so: „Zdrav je in glej, njegova hči Rahela prihaja z ovcami.“ 001 GEN 029 007 Rekel je: „Glej, še dolg dan je, niti ni čas, da bi se živina zbrala skupaj. Napojite ovce in odženite jih past.“ 001 GEN 029 008 Rekli so: „Ne moremo, dokler se ne zberejo vsi tropi in dokler kamna ne odvalijo iz vodnjakovih ust. Potem napojimo ovce.“ 001 GEN 029 009 Medtem ko je še govoril z njimi, je prišla Rahela z ovcami svojega očeta, kajti ona jih je varovala. 001 GEN 029 010 Pripetilo se je, ko je Jakob opazil Rahelo, hčer materinega brata Labána in ovce materinega brata Labána, da se je Jakob približal in odvalil kamen od vodnjakovih ust in napojil trop Labána, brata svoje matere. 001 GEN 029 011 Jakob je poljubil Rahelo in povzdignil svoj glas in zajokal. 001 GEN 029 012 Jakob je Raheli povedal, da je brat njenega očeta in da je Rebekin sin. Ta je stekla ter povedala svojemu očetu. 001 GEN 029 013 Pripetilo se je, ko je Labán slišal te novice o Jakobu, sinu svoje sestre, da je stekel, da ga sreča, ga objel, poljubil in privedel k svoji hiši. In Labánu je povedal vse te stvari. 001 GEN 029 014 Labán pa mu je rekel: „Zagotovo si moja kost in moje meso.“In z njim je ostal čas enega meseca. 001 GEN 029 015 Labán je rekel Jakobu: „Ker si moj brat, zakaj bi mi služil zaman? Povej mi kakšna naj bodo tvoja plačila?“ 001 GEN 029 016 Labán pa je imel dve hčeri. Starejši je bilo ime Lea, ime mlajše pa je bilo Rahela. 001 GEN 029 017 Lea je bila nežnih oči, toda Rahela je bila krasna in lepega videza. 001 GEN 029 018 Jakob pa je ljubil Rahelo in rekel: „Sedem let ti bom služil za Rahelo, tvojo mlajšo hči.“ 001 GEN 029 019 Labán je rekel: „Bolje je to, da jo dam tebi, kakor da bi jo dal kateremukoli drugemu moškemu. Ostani z menoj.“ 001 GEN 029 020 Jakob je sedem let služil za Rahelo in zdela so se mu [kot] le nekaj dni, zaradi ljubezni, ki jo je imel do nje. 001 GEN 029 021 Jakob je rekel Labánu: „Daj mi mojo ženo, kajti moji dnevi so dopolnjeni, da lahko grem noter vanjo.“ 001 GEN 029 022 Labán je zbral skupaj vse može tega kraja in priredil gostijo. 001 GEN 029 023 Pripetilo pa se je zvečer, da je vzel svojo hči Leo in jo privedel k njemu in on je šel noter k njej. 001 GEN 029 024 In Labán je svoji hčeri Lei za pomočnico dal svojo služabnico Zilpo. 001 GEN 029 025 Pripetilo se je zjutraj, glej, je bila to Lea, in Labánu je rekel: „Kaj je to, kar si mi storil? Ali nisem s teboj služil za Rahelo? Zakaj si me potem preslepil?“ 001 GEN 029 026 Labán je rekel: „V naši deželi se ne sme tako storiti, da se mlajšo izroči pred prvorojeno. 001 GEN 029 027 Dopolni njen teden in dali ti bomo tudi njo, za službo, ki jo boš služil z menoj še drugih sedem let.“ 001 GEN 029 028 Jakob je storil tako in dopolnil njen teden, on pa mu je dal tudi svojo hčer Rahelo za ženo. 001 GEN 029 029 Labán je svoji hčeri Raheli dal svojo pomočnico Bilho, da postane njena služabnica. 001 GEN 029 030 Odšel je tudi k Raheli in Rahelo je ljubil bolj kakor Leo in pri njem je služil še drugih sedem let. 001 GEN 029 031 Ko je Gospod videl, da je bila Lea osovražena, je odprl njeno maternico, toda Rahela je bila jalova. 001 GEN 029 032 Lea je spočela, rodila sina in njegovo ime imenovala Ruben, kajti rekla je: „Zagotovo je Gospod pogledal na mojo stisko. Sedaj me bo torej moj soprog ljubil.“ 001 GEN 029 033 Ponovno je spočela in rodila sina ter rekla: „Ker je Gospod slišal, da sem bila osovražena, mi je zato dal tudi tega sina, “in njegovo ime je imenovala Simeon. 001 GEN 029 034 Ponovno je spočela in rodila sina in rekla: „Torej tokrat bo moj soprog pridružen k meni, ker sem mu rodila tri sinove, “zato je bilo njegovo ime imenovano Lévi. 001 GEN 029 035 Ponovno je spočela in rodila sina in rekla: „Sedaj bom hvalila Gospoda, “zato je njegovo ime poimenovala Juda; in prenehala rojevati. 001 GEN 030 001 Ko je Rahela videla, da Jakobu ne rojeva otrok, je Rahela zavidala svoji sestri in Jakobu rekla: „Daj mi otroke, sicer umrem.“ 001 GEN 030 002 Jakobova jeza je bila vžgana zoper Rahelo in rekel je: „ Sem jaz namesto Boga, ki je pred teboj zadržal sad tvoje maternice?“ 001 GEN 030 003 Rekla je: „Glej, moja služabnica Bilha, pojdi noter vanjo in rodila bo na mojih kolenih, da bom po njej tudi jaz lahko imela otroke.“ 001 GEN 030 004 In dala mu je za ženo Bilho, svojo pomočnico, in Jakob je šel noter k njej. 001 GEN 030 005 Bilha je spočela in Jakobu rodila sina. 001 GEN 030 006 Rahela je rekla: „Bog me je sodil in je tudi slišal moj glas in mi dal sina, “zato je njegovo ime imenovala Dan. 001 GEN 030 007 Rahelina služabnica Bilha je ponovno spočela in Jakobu rodila drugega sina. 001 GEN 030 008 Rahela je rekla: „Z velikimi boji sem se bojevala s svojo sestro in sem prevladala, “in njegovo ime je imenovala Neftáli. 001 GEN 030 009 Ko je Lea videla, da je prenehala rojevati, je vzela svojo služabnico Zilpo in jo dala Jakobu za ženo. 001 GEN 030 010 Leina služabnica Zilpa je Jakobu rodila sina. 001 GEN 030 011 Lea je rekla: „Prihaja krdelo, “in njegovo ime je imenovala Gad. 001 GEN 030 012 Leina služabnica Zilpa je Jakobu rodila drugega sina. 001 GEN 030 013 Lea je rekla: „Srečna sem, kajti hčere me bodo imenovale blagoslovljena, “in njegovo ime je imenovala Aser. 001 GEN 030 014 Ruben je šel v dneh pšenične žetve in na polju našel nadliščke in jih prinesel svoji materi Lei. Potem je Rahela rekla Lei: „Daj mi, prosim te, nadliščke svojega sina.“ 001 GEN 030 015 Ta pa ji je rekla: „ Je to majhna zadeva, da si mi vzela mojega soproga? In hočeš mi vzeti tudi nadliščke mojega sina?“Rahela je rekla: „Zato bo to noč ležal s teboj za nadliščke tvojega sina.“ 001 GEN 030 016 Jakob je zvečer prišel iz polja in Lea je odšla ven, da ga sreča ter mu rekla: „Moraš priti noter k meni, kajti zagotovo sem te najela z nadliščki svojega sina.“In to noč je ležal z njo. 001 GEN 030 017 Bog je prisluhnil Lei in je spočela in Jakobu rodila petega sina. 001 GEN 030 018 Lea je rekla: „Bog mi je dal mojo najemnino, ker sem svojo deklo dala mojemu soprogu, “in njegovo ime je imenovala Isahár. 001 GEN 030 019 Lea je ponovno spočela in Jakobu rodila šestega sina. 001 GEN 030 020 Lea je rekla: „Bog me je opremil z dobro doto. Sedaj bo moj soprog prebival z menoj, ker sem mu rodila šest sinov“in njegovo ime je imenovala Zábulon. 001 GEN 030 021 Potem je rodila hčer in njeno ime je imenovala Dina. 001 GEN 030 022 Bog pa se je spomnil Rahele in Bog ji je prisluhnil ter odprl njeno maternico. 001 GEN 030 023 Spočela je in rodila sina in rekla: „Bog je odvzel mojo grajo, “ 001 GEN 030 024 in njegovo ime je imenovala Jožef; in rekla: „ Gospod mi bo dodal [še] drugega sina.“ 001 GEN 030 025 Pripetilo se je, ko je Rahela rodila Jožefa, da je Jakob rekel Labánu: „Pošlji me proč, da lahko grem na svoj lasten kraj in v svojo deželo. 001 GEN 030 026 Daj mi moje žene in moje otroke, za katere sem ti služil in me pusti iti, kajti poznaš mojo službo, ki sem ti jo opravljal.“ 001 GEN 030 027 Labán mu je rekel: „Prosim te, če sem v tvojih očeh našel naklonjenost, ostani, kajti iz izkušnje sem se naučil, da me je Gospod zaradi tebe blagoslovil.“ 001 GEN 030 028 In rekel je: „Določi mi svoja plačila in dal ti jih bom.“ 001 GEN 030 029 Rekel mu je: „Ti veš kako sem ti služil in kako je bila tvoja živina z menoj. 001 GEN 030 030 Kajti bilo je malo, kar si imel, preden sem prišel in to je sedaj naraslo v množico in Gospod te je od mojega prihoda blagoslavljal. Kdaj bom torej poskrbel tudi za svojo lastno hišo?“ 001 GEN 030 031 In rekel je: „Kaj naj ti dam?“Jakob je rekel: „Nobene stvari mi ne boš dal. Če hočeš zame storiti to stvar, bom ponovno pasel in varoval tvoj trop. 001 GEN 030 032 Danes pojdem skozi ves tvoj trop in iz njega odstranim vso lisasto in pikasto živino in vso rjavo živino med ovcami in pikasto ter lisasto med kozami. Od teh bo moja najemnina. 001 GEN 030 033 Tako bo moja pravičnost odgovarjala zame v času, ki pride, ko bo prišel, za moj najem pred tvojim obrazom. Vse, kar ni lisasto in pikasto med kozami in rjavo med ovcami, to bo pri meni šteto za ukradeno.“ 001 GEN 030 034 Labán je rekel: „Glej, hočem, da bi bilo glede na tvojo besedo.“ 001 GEN 030 035 In ta dan je odstranil kozle, ki so bili krožno progasti in pikasti in vse koze, ki so bile lisaste in pikaste in vsako, ki je imela na sebi nekaj belega in vse rjavo med ovcami in jih dal v roko svojih sinov. 001 GEN 030 036 Med seboj in Jakobom je določil tri dni potovanja in Jakob je hranil preostanek Labánovih tropov. 001 GEN 030 037 Jakob si je vzel šibe zelenega topola in od leskovega in kostanjevega drevesa in na njih olupil bele proge in storil, da se prikaže belina, ki je bila na šibah. 001 GEN 030 038 Palice, ki jih je olupil, je postavljal pred trope v žlebove, v napajalna korita, ko so tropi prišli, da pijejo, da bi se obrejili, ko so prišli pit. 001 GEN 030 039 Tropi so se obrejili pred palicami in skotili krožno progasto, lisasto in pikasto živino. 001 GEN 030 040 Jakob je v Labánovem tropu ločeval jagnjeta in postavljal obraze tropov h krožno progastemu in vsemu rjavemu. Svoje lastne trope pa je spravljal posebej in jih ni spravljal v Labánovo živino. 001 GEN 030 041 Pripetilo se je, da kadarkoli se je brejila močnejša živina, je Jakob polagal šibe pred očmi živine v žlebove, da bi se lahko obrejile med palicami. 001 GEN 030 042 Toda ko je bila živina slabotna, jih ni polagal. Tako je bila slabotnejša živina Labánova, močnejša pa Jakobova. 001 GEN 030 043 Mož je silno narasel in imel mnogo živine, dekel, slug, kamel in oslov. 001 GEN 031 001 Slišal pa je besede Labánovih sinov, rekoč: „Jakob je vzel vse, kar je bilo našega očeta, in od tega, kar je bilo našega očeta, je dobil vso to slavo.“ 001 GEN 031 002 Jakob je gledal Labánovo obličje in glej, ni bilo proti njemu kakor poprej. 001 GEN 031 003 Gospod je Jakobu rekel: „Vrni se v deželo svojih očetov in k svojemu sorodstvu in jaz bom s teboj.“ 001 GEN 031 004 Jakob je poslal in poklical Rahelo in Leo na polje k svojemu tropu 001 GEN 031 005 ter jima rekel: „Vidim obličje vajinega očeta, da le-to do mene ni kakor poprej, toda Bog mojega očeta je bil z menoj. 001 GEN 031 006 Vedve vesta, da sem z vso svojo močjo služil vajinemu očetu. 001 GEN 031 007 Vajin oče pa me je zavedel in mi desetkrat spremenil moja plačila, toda Bog mu ni dovolil, da bi me prizadel. 001 GEN 031 008 Če je rekel tako: ‚Lisasta bodo tvoja plačila; ‘potem je vsa živina kotila lisaste. Če pa je rekel tako: ‚Krožno progasta bodo tvoja najemnina, ‘potem je vsa živina kotila krožno progaste. 001 GEN 031 009 Tako je Bog odvzel živino od vajinega očeta in jo dal meni. 001 GEN 031 010 Pripetilo se je ob času, ko se je živina obrejila, da sem povzdignil svoje oči in videl sanje in glej ovni, ki so skakali na živino, so bili krožno progasti, lisasti in sivi. 001 GEN 031 011 In Božji angel mi je v sanjah spregovoril, rekoč: ‚Jakob.‘Rekel sem: ‚Tukaj sem.‘ 001 GEN 031 012 Rekel je: ‚Povzdigni torej svoje oči in poglej, vsi ovni, ki skačejo na živino, so krožno progasti, lisasti in sivi, kajti videl sem vse, kar ti je Labán storil. 001 GEN 031 013 Jaz sem Bog Betela, kjer si mazilil steber in mi zaobljubil prisego. Sedaj vstani, pojdi ven iz te dežele in se vrni v deželo svojega sorodstva.‘“ 001 GEN 031 014 Rahela in Lea sta mu odgovorili in rekli: „ Ali je še kak delež dediščine za naju v hiši najinega očeta? 001 GEN 031 015 Ali nisva pri njem šteti [kakor] tujki? Kajti prodal naju je in docela požrl tudi najin denar. 001 GEN 031 016 Kajti vsa bogastva, ki jih je Bog vzel od najinega očeta, ta so najina in najinih otrok. Sedaj torej karkoli ti je Bog rekel, stôri.“ 001 GEN 031 017 Potem je Jakob vstal in svoje sinove in svoji ženi posadil na kamele 001 GEN 031 018 in odvedel proč vso svojo živino in vse svoje dobrine, ki jih je pridobil, živino od svojega zaslužka, ki jo je pridobil v Padan–aramu, da bi šel k svojemu očetu Izaku v kánaansko deželo. 001 GEN 031 019 Labán je odšel, da ostriže svoje ovce. Rahela pa je ukradla malike, ki so bili [od] njenega očeta. 001 GEN 031 020 Jakob se je nenadoma odtihotapil od Sirca Labána, v tem, da mu ni povedal, da je pobegnil. 001 GEN 031 021 Tako je pobegnil z vsem, kar je imel in vstal ter prečkal reko in svoje obličje nameril proti gori Gileád. 001 GEN 031 022 Labánu je bilo tretji dan povedano, da je Jakob pobegnil. 001 GEN 031 023 S seboj je vzel svoje brate in ga zasledoval sedem dni potovanja in dohiteli so ga na gori Gileád. 001 GEN 031 024 Bog je prišel ponoči, v sanjah, k Sircu Labánu ter mu rekel: „Pazi, da Jakobu ne govoriš niti dobrega niti slabega.“ 001 GEN 031 025 Potem je Labán dohitel Jakoba. Torej Jakob je svoj šotor postavil na gori, Labán pa se je s svojimi brati utaboril na gori Gileád. 001 GEN 031 026 Labán je rekel Jakobu: „Kaj si storil, da si se nenadoma odtihotapil od mene in odvedel moji hčeri kakor ujetnici vzeti z mečem? 001 GEN 031 027 Zakaj si skrivaj pobegnil in se odtihotapil od mene in mi nisi povedal, da bi te lahko odposlal z veseljem in s pesmimi, z bobniči in s harfo? 001 GEN 031 028 Nisi mi dovolil, da poljubim svoje sinove in svoje hčere? To si torej s takšnim početjem storil nespametno. 001 GEN 031 029 V moči moje roke je, da vam škodujem. Toda sinoči mi je govoril Bog tvojega očeta, rekoč: ‚Pazi se, da Jakobu ne govoriš niti dobrega niti slabega.‘ 001 GEN 031 030 In sedaj, čeprav imaš potrebo oditi, ker si že dolgo hrepenel po hiši svojega očeta, zakaj si vendar ukradel moje bogove?“ 001 GEN 031 031 Jakob je odgovoril in Labánu rekel: „Ker sem se bal, kajti rekel sem: ‚Morda mi hočeš s silo odvzeti svoji hčeri.‘ 001 GEN 031 032 Pri komurkoli najdeš svoje bogove, naj ta ne živi. Pred svojimi brati spoznaj kar je tvojega z menoj in to vzemi k sebi.“Kajti Jakob ni vedel, da jih je ukradla Rahela. 001 GEN 031 033 Labán je odšel v Jakobov šotor in v Lein šotor in v šotore obeh dekel, toda ni jih našel. Potem je odšel od Leinega šotora in vstopil v Rahelin šotor. 001 GEN 031 034 Torej Rahela je vzela družinske malike in jih položila na kamelino opravo in sedla nanje. Labán pa je preiskal ves šotor, toda ni jih našel. 001 GEN 031 035 Svojemu očetu pa je rekla: „Naj moj gospod ne bo razžaljen, da ne morem vstati pred teboj, kajti običaj žensk je nad menoj.“In iskal je, toda podob ni našel. 001 GEN 031 036 Jakob je bil ogorčen in se pričkal z Labánom in Jakob je odgovoril ter Labánu rekel: „Kaj je moj prekršek? Kaj je moj greh, da si me tako silovito zasledoval? 001 GEN 031 037 Z ozirom na to, da si preiskal vse moje stvari, kaj si našel od vseh svojih družinskih stvari? Položi to tukaj pred mojimi brati in svojimi brati, da lahko sodijo med nama obema. 001 GEN 031 038 Teh dvajset let sem bil s teboj. Tvoje ovce in tvoje koze niso zavrgle svojih mladičev in ovnov tvojega tropa nisem jedel. 001 GEN 031 039 Tega, kar je bilo raztrganega od živali, nisem prinesel k tebi. Sam sem nosil to izgubo. Iz mojih rok si zahteval karkoli je bilo ukradenega podnevi ali ukradenega ponoči. 001 GEN 031 040 Tak sem bil. Podnevi me je požirala suša in zmrzal ponoči in moje spanje je odšlo izpred mojih oči. 001 GEN 031 041 Tako sem bil dvajset let v tvoji hiši. Služil sem ti štirinajst let za tvoji hčeri in šest let za tvojo živino, ti pa si mi desetkrat spremenil moja plačila. 001 GEN 031 042 Razen če ne bi bil z menoj Bog mojega očeta, Abrahamov Bog in Izakov strah, bi me sedaj zagotovo odposlal praznega. Bog je videl mojo stisko in trud mojih rok in te je včerajšnjo noč oštel.“ 001 GEN 031 043 Labán je odgovoril in Jakobu rekel: „ Ti hčeri sta moji hčeri in ti otroci so moji otroci in ta živina je moja živina in vse, kar vidiš, je moje. In kaj naj danes storim tema mojima hčerama ali njunim otrokom, ki sta jih rodili? 001 GEN 031 044 Zdaj torej pridi, skleniva zavezo, ti in jaz; in naj bo to za pričo med menoj in teboj.“ 001 GEN 031 045 Jakob je vzel kamen in ga postavil za steber. 001 GEN 031 046 Jakob je rekel svojim bratom: „Zberite kamne; “in vzeli so kamne ter naredili kup in jedli tam na kupu. 001 GEN 031 047 Labán ga je imenoval Jegár Sahadutá, toda Jakob ga je imenoval Galéd. 001 GEN 031 048 Labán je rekel: „Ta kup je danes priča med menoj in teboj.“Zato je bilo ime le-tega imenovano Galéd 001 GEN 031 049 in Micpa, kajti rekel je: „ Gospod gleda med menoj in teboj, ko smo odsotni eden od drugega. 001 GEN 031 050 Če boš prizadel moji hčeri ali če boš poleg mojih hčera vzel druge žene, ni z nama nobenega človeka. Vidi, Bog je priča med menoj in teboj.“ 001 GEN 031 051 Labán je rekel Jakobu: „Glej ta kup in glej ta steber, ki sem ga postavil med menoj in teboj. 001 GEN 031 052 Ta kup naj bo priča in ta steber naj bo priča, da ne bom šel čez ta kup k tebi in da ne boš šel čez ta kup k meni zaradi škodovanja. 001 GEN 031 053 Bog Abrahamov in Bog Nahórjev, Bog njunega očeta, [naj] sodi med nama.“In Jakob je prisegel pri strahu svojega očeta Izaka. 001 GEN 031 054 Potem je Jakob na gori daroval klavno daritev in poklical svoje brate, da jedo kruh. Jedli so kruh in se vso noč zadrževali na gori. 001 GEN 031 055 Zgodaj zjutraj je Labán vstal, poljubil svoje sinove in svoje hčere ter jih blagoslovil in Labán je odpotoval ter se vrnil na svoj kraj. 001 GEN 032 001 Jakob pa je odšel na svojo pot in Božji angeli so ga srečali. 001 GEN 032 002 Ko jih je Jakob zagledal, je rekel: „To je Božja vojska“in ta kraj je imenoval Mahanájim. 001 GEN 032 003 Jakob je pred seboj poslal poslance k svojemu bratu Ezavu v deželo Seír, Edómovo deželo. 001 GEN 032 004 Zapovedal jim je, rekoč: „Tako boste govorili mojemu gospodu Ezavu: ‚Tvoj služabnik Jakob nam je rekel: ‚Začasno sem bival z Labánom in tam ostal do sedaj. 001 GEN 032 005 Imam vole, osle, trope, sluge in postrežnice. Poslal sem, da povem svojemu gospodu, da lahko najdem milost v tvojem pogledu.‘“ 001 GEN 032 006 Poslanci so se vrnili k Jakobu, rekoč: „Prišli smo k tvojemu bratu Ezavu in tudi on prihaja, da te sreča in z njim štiristo mož.“ 001 GEN 032 007 Potem je bil Jakob silno prestrašen in zaskrbljen. Razdelil je ljudstvo, ki je bilo z njim, trope, črede in kamele na dve četi 001 GEN 032 008 in rekel: „Če pride Ezav k eni skupini in jo udari, potem bo druga skupina, ki je ostala, pobegnila.“ 001 GEN 032 009 Jakob je rekel: „Oh, Bog mojega očeta Abrahama in Bog mojega očeta Izaka, Gospod, ki mi je rekel: ‚Vrni se v svojo deželo in k svojemu sorodstvu in jaz bom dobro postopal s teboj, ‘ 001 GEN 032 010 sam nisem vreden najmanjše od te milosti in od vse resnice, ki si jo izkazal svojemu služabniku, kajti s svojo palico sem prečkal ta Jordan, sedaj pa sem narastel v dve četi. 001 GEN 032 011 Reši me, prosim te, iz roke mojega brata, iz Ezavove roke, kajti bojim se ga, da ne bi prišel in udaril mene in matere z otroci. 001 GEN 032 012 In ti praviš: ‚Zagotovo ti bom storil dobro in tvojega potomca naredil kakor morskega peska, ki zaradi množice ne more biti preštet.‘“ 001 GEN 032 013 To isto noč je tam prenočil in od tega, kar je prišlo v njegovo roko, je vzel darilo za svojega brata Ezava: 001 GEN 032 014 dvesto koz in dvajset kozlov, dvesto ovc in dvajset ovnov, 001 GEN 032 015 trideset molznih kamel z njihovimi žrebeti, štirideset govedi, dvajset oslic in deset žrebičkov. 001 GEN 032 016 Izročil jih je v roko svojih služabnikov, vsako čredo posebej. Svojim služabnikom pa je rekel: „Prečkajte pred menoj in pustite prostor med čredo in čredo.“ 001 GEN 032 017 Predvsem pa je naročil, rekoč: „Ko te sreča moj brat Ezav in te vpraša, rekoč: ‚Čigav si? In kam greš? In čigavi so ti pred teboj?‘ 001 GEN 032 018 Tedaj boš rekel: ‚ To so od tvojega služabnika Jakoba. To je darilo poslano k mojemu gospodu Ezavu in glej, tudi on je za nami.‘“ 001 GEN 032 019 In tako je ukazal drugemu in tretjemu in vsem, ki so sledili čredam, rekoč: „Na ta način boste govorili Ezavu, ko ga najdete.“ 001 GEN 032 020 Poleg tega recite: „Glej, tvoj služabnik Jakob je za nami. Kajti rekel je: ‚Pomiril ga bom z darilom, ki gre pred menoj in zatem bom videl njegov obraz. Mogoče me bo sprejel.‘“ 001 GEN 032 021 Tako je šlo darilo pred njim, sam pa je to noč prenočil v skupini. 001 GEN 032 022 Vstal je to noč, vzel svoji dve ženi, svoji dve postrežnici, svojih enajst sinov in prečkal plitvino Jabók. 001 GEN 032 023 Vzel jih je in jih poslal preko potoka in poslal čez, kar je imel. 001 GEN 032 024 Jakob je ostal sam in z njim se je bojeval mož do dnevnega svita. 001 GEN 032 025 Ko je videl, da zoper [Jakoba] ni prevladal, se je dotaknil vdrtine na njegovem stegnu. Vdrtina Jakobovega stegna je bila izpahnjena, kakor [bi] se z njim boril. 001 GEN 032 026 Rekel je: „Pusti me, kajti dan se že svita.“[Jakob] je rekel: „Ne bom te izpustil, razen če me blagosloviš.“ 001 GEN 032 027 Rekel mu je: „Kako ti je ime?“Rekel je: „Jakob.“ 001 GEN 032 028 Rekel je: „Tvoje ime se ne bo več imenovalo Jakob, temveč Izrael, kajti kot princ si imel moč z Bogom in z ljudmi in si prevladal.“ 001 GEN 032 029 Jakob ga je vprašal in rekel: „Povej mi, prosim te, svoje ime.“Rekel je: „Zakaj je to, da me sprašuješ po mojem imenu?“In tam ga je blagoslovil. 001 GEN 032 030 Jakob je kraj poimenoval Peniél, kajti videl sem Boga iz obličja v obličje in moje življenje je ohranjeno. 001 GEN 032 031 Ko je prečkal Penuél, je sonce vstajalo nad njim, on pa je šepal na svojem stegnu. 001 GEN 032 032 Zato Izraelovi otroci ne jedo od kite, ki se krči, ki je na vdrtini stegna, do današnjega dne, ker se je dotaknil vdrtine Jakobovega stegna na kiti, ki se krči. 001 GEN 033 001 Jakob je povzdignil svoje oči, pogledal in glej, prišel je Ezav in z njim štiristo mož. Otroke je razdelil Lei in Raheli ter dvema pomočnicama. 001 GEN 033 002 Najbolj spredaj je postavil pomočnici ter njune otroke, za njimi Leo ter njene otroke, nazadnje pa Rahelo in Jožefa. 001 GEN 033 003 Šel je pred njimi in se sedemkrat priklonil do tal, dokler se ni približal svojemu bratu. 001 GEN 033 004 Ezav je stekel, da ga sreča, ga objel, se spustil na njegov vrat in ga poljubil, in oba sta jokala. 001 GEN 033 005 Povzdignil je svoje oči in zagledal ženske in otroke ter rekel: „Kdo so ti s teboj?“Rekel je: „Otroci, ki jih je Bog milostljivo dal tvojemu služabniku.“ 001 GEN 033 006 Nato sta se približali pomočnici, oni in njuni otroci ter se priklonili. 001 GEN 033 007 Tudi Lea s svojimi otroci se je približala in se priklonila in potem sta prišla bliže Jožef in Rahela ter se oba priklonila. 001 GEN 033 008 Rekel je: „Kaj nameravaš z vso to čredo, ki sem jo srečal?“On pa je rekel: „ Ti so, da najdejo milost v očeh mojega gospoda.“ 001 GEN 033 009 Ezav je rekel: „Dovolj imam, moj brat. To, kar imaš, obdrži zase.“ 001 GEN 033 010 Jakob je rekel: „Ne, prosim te, če sem torej našel milost v tvojih očeh, potem sprejmi moje darilo v moji roki, kajti zato sem videl tvoj obraz, kot da sem videl Božje obličje in ti si bil zadovoljen z menoj. 001 GEN 033 011 Vzemi, prosim te, moj blagoslov, ki je priveden k tebi, ker je Bog milostljivo postopal z menoj in ker imam dovolj.“Prigovarjal mu je in on je to vzel. 001 GEN 033 012 Rekel je: „Naj greva najino potovanje in naj greva, jaz pa bom šel pred teboj.“ 001 GEN 033 013 Rekel mu je: „Moj gospod ve, da so otroci nežni in [da] so z menoj tropi in črede z mladiči in če jih bodo ljudje en dan preveč gonili, bo ves trop poginil. 001 GEN 033 014 Naj moj gospod, prosim te, gre preko pred svojim služabnikom, jaz pa bom mirno vodil dalje, kolikor bodo živina, ki gre pred menoj in otroci zmožni prenesti, dokler ne pridem k mojemu gospodu v Seír.“ 001 GEN 033 015 Ezav je rekel: „Naj torej pustim s teboj nekaj ljudstva, ki je z menoj.“Rekel je: „Kaj potrebujem to? Naj najdem milost v očeh svojega gospoda.“ 001 GEN 033 016 Tako se je ta dan Ezav vrnil na svojo pot v Seír. 001 GEN 033 017 Jakob pa je odpotoval v Sukót, si zgradil hišo in naredil šotore za svojo živino. Zato se ime kraja imenuje Sukót. 001 GEN 033 018 Ko je Jakob prišel iz Padan–arama, je prišel v Salem, mesto v Sihemu, ki je v kánaanski deželi in svoj šotor postavil pred mestom. 001 GEN 033 019 Kupil je kos poljskega zemljišča, kjer je razširil svoj šotor, iz roke otrok Hamórja, Sihemovega očeta, za sto koščkov denarja. 001 GEN 033 020 Tam je postavil oltar in ga imenoval El–elohe–Izrael. 001 GEN 034 001 Dina, Lejina hči, ki jo je rodila Jakobu, pa je odšla, da pogleda hčere dežele. 001 GEN 034 002 Ko jo je zagledal Sihem, sin Hivéjca Hamórja, princ dežele, jo je vzel in legel z njo ter jo omadeževal. 001 GEN 034 003 Njegova duša se je pridružila k Jakobovi hčeri Dini in ljubil je gospodično in gospodični prijazno govoril. 001 GEN 034 004 Sihem je spregovoril svojemu očetu Hamórju, rekoč: „Pridobi mi to gospodično za ženo.“ 001 GEN 034 005 Jakob je slišal, da je omadeževal njegovo hčer Dino. Torej njegovi sinovi so bili z živino na polju in Jakob je ohranil svoj mir, dokler niso prišli. 001 GEN 034 006 Sihemov oče Hamór je odšel k Jakobu, da se z njim posvetuje. 001 GEN 034 007 Ko so to slišali Jakobovi sinovi, so prišli s polja. Možje so bili užaloščeni in zelo ogorčeni, ker je storil neumnost v Izraelu, ležeč z Jakobovo hčerjo, katera stvar se sploh ne bi smela zgoditi. 001 GEN 034 008 Hamór se je z njimi posvetoval, rekoč: „Duša mojega sina Sihema hrepeni za vašo hčerjo. Prosim vas, dajte mu jo za ženo. 001 GEN 034 009 Poročajte se z nami in svoje hčere dajajte nam in jemljite naše hčere k vam. 001 GEN 034 010 Prebivali boste z nami in dežela bo pred vami. Prebivajte in trgujte v njej in si pridobite posesti v njej.“ 001 GEN 034 011 Sihem je rekel njenemu očetu in njenim bratom: „Naj najdem milost v vaših očeh in kar mi boste rekli, bom dal. 001 GEN 034 012 Prosite me kolikorkoli veliko doto in darilo in bom dal, če mi boste rekli, toda dajte mi gospodično za ženo.“ 001 GEN 034 013 Jakobovi sinovi pa so Sihemu in njegovemu očetu Hamórju varljivo odgovorili ter rekli, ker je omadeževal njihovo sestro Dino. 001 GEN 034 014 Rekli so jima: „Ne moremo storiti te stvari, da damo našo sestro nekomu, ki je neobrezan, kajti to bi nam bil očitek. 001 GEN 034 015 Toda v tem se bomo strinjali z vami, če boste kakor smo mi, da bo vsak moški izmed vas obrezan, 001 GEN 034 016 potem vam bomo dajali naše hčere in vaše hčere jemali k nam in prebivali bomo z vami in postali bomo eno ljudstvo. 001 GEN 034 017 Toda če nam ne boste prisluhnili, da bi bili obrezani, potem bomo vzeli našo hčer in odšli.“ 001 GEN 034 018 Njihove besede so ugajale Hamórju in Hamórjevemu sinu Sihemu. 001 GEN 034 019 Mladenič ni odlašal storiti stvari, ker je imel veselje v Jakobovi hčeri. Bil pa je bolj častitljiv kakor vsa hiša njegovega očeta. 001 GEN 034 020 Hamór in njegov sin Sihem sta prišla k velikim vratom njihovega mesta in se posvetovala z možmi njihovega mesta, rekoč: 001 GEN 034 021 „Ti ljudje so z nami miroljubni, zato naj prebivajo v deželi in v njej trgujejo, kajti dežela, glejte, ta je dovolj velika zanje. Jemljimo si njihove hčere za žene in dajajmo jim naše hčere. 001 GEN 034 022 Samo v tem se bodo možje strinjali z nami, da prebivajo z nami, da bi bili eno ljudstvo, če bo vsak moški izmed nas obrezan, kakor so obrezani oni. 001 GEN 034 023 Ali ne bo njihova živina in njihovo imetje in vsaka njihova žival naša? Naj se samo strinjamo z njimi in bodo prebivali z nami.“ 001 GEN 034 024 Hamórju in njegovemu sinu Sihemu so prisluhnili vsi, ki so odšli od velikih vrat tega mesta, in vsak moški je bil obrezan, vsi, ki so šli od velikih vrat njegovega mesta. 001 GEN 034 025 Pripetilo pa se je na tretji dan, ko so bili občutljivi, da sta dva izmed Jakobovih sinov, Simeon in Lévi, Dinina brata, vzela vsak svoj meč in predrzno prišla nad mesto in usmrtila vse njihove moške. 001 GEN 034 026 Usmrtila sta Hamórja in njegovega sina Sihema z ostrino meča, Dino pa vzela iz Sihemove hiše ter odšla. 001 GEN 034 027 Jakobovi sinovi so prišli na umorjene in oplenili mesto, ker so omadeževali njihovo sestro. 001 GEN 034 028 Vzeli so njihove ovce, njihove vole, njihove osle in to, kar je bilo v mestu in to, kar je bilo na polju. 001 GEN 034 029 Vse njihovo premoženje, vse njihove malčke in vse njihove žene so ujeli in oplenili celo vse, kar je bilo v hiši. 001 GEN 034 030 Jakob je rekel Simeonu in Léviju: „Privedla sta me v neprijeten položaj, da zaudarjam med prebivalci dežele, med Kánaanci in Perizéjci. Jaz sem maloštevilen, oni pa se bodo zbrali zoper mene in me ubili, in jaz bom uničen in moja hiša.“ 001 GEN 034 031 Rekli so: „Naj bi z našo sestro postopal kakor s pocestnico?“ 001 GEN 035 001 Bog je rekel Jakobu: „Vstani, pojdi v Betel in tam prebivaj in tam naredi oltar Bogu, ki se ti je prikazal, ko si zbežal pred obličjem svojega brata Ezava.“ 001 GEN 035 002 Potem je Jakob rekel svoji družini in vsem, ki so bili z njim: „Odstranite tuje bogove, ki so med vami in bodite čisti ter zamenjajte svoje obleke 001 GEN 035 003 in vstanimo, pojdimo v Betel in tam bom postavil oltar Bogu, ki mi je odgovoril na dan moje tegobe in je bil z menoj na poti, [na] katero sem odšel.“ 001 GEN 035 004 Jakobu so izročili vse tuje bogove, ki so bili v njihovi roki in vse njihove uhane, ki so bili v njihovih ušesih in Jakob jih je skril pod hrast, ki je bil pri Sihemu. 001 GEN 035 005 Odpotovali so, Božja strahota pa je bila nad mesti, ki so bila naokoli njih in niso zasledovali Jakobovih sinov. 001 GEN 035 006 Tako je Jakob prišel v Luz, ki je v kánaanski deželi, to je Betel, on in njegovo ljudstvo, ki je bilo z njim. 001 GEN 035 007 Tam je zgradil oltar in kraj imenoval El-Betel, ker se mu je tam prikazal Bog, ko je bežal pred obličjem svojega brata, 001 GEN 035 008 toda Rebekina dojilja Debóra je umrla in pokopana je bila za Betelom, pod hrastom in ime le-tega je bilo imenovano Alon–bakut. 001 GEN 035 009 Bog se je ponovno prikazal Jakobu, ko je ta prišel iz Padan–arama in ga blagoslovil. 001 GEN 035 010 Bog mu je rekel: „Tvoje ime je Jakob. Tvoje ime se ne bo več imenovalo Jakob, temveč bo tvoje ime Izrael.“In njegovo ime je imenoval Izrael. 001 GEN 035 011 Bog mu je rekel: „Jaz sem Bog Vsemogočni. Bodi rodoviten in se mnôži. Narod in skupina narodov bo iz tebe in kralji bodo prišli iz tvojih ledij. 001 GEN 035 012 Deželo, ki sem jo dal Abrahamu in Izaku, bom dal tebi in tvojemu potomcu za teboj bom dal deželo.“ 001 GEN 035 013 Bog se je dvignil od njega, na kraju, kjer je govoril z njim. 001 GEN 035 014 Jakob je postavil steber na kraju, kjer je govoril z njim, celó kamnit steber in nanj izlil pitno daritev in nanj izlil olje. 001 GEN 035 015 Jakob je ime kraja, kjer je z njim govoril Bog, imenoval Betel. 001 GEN 035 016 Odpotovali so iz Betela in bilo je le še malo poti, da pridejo v Efráto in Rahela je bila v porodnih mukah in imela težak porod. 001 GEN 035 017 Pripetilo se je, ko je bila v težkem porodu, da ji je babica rekla: „Ne boj se, imela boš tudi tega sina.“ 001 GEN 035 018 Pripetilo se je, ko je bila njena duša v odhajanju (kajti umrla je), da je njegovo ime imenovala Ben Oní. Toda njegov oče ga je imenoval Benjamin. 001 GEN 035 019 Rahela je umrla in bila pokopana na poti v Efráto, ki je Betlehem. 001 GEN 035 020 Jakob je na njenem grobu postavil steber. To je steber Rahelinega groba do današnjega dne. 001 GEN 035 021 Izrael je odpotoval in svoj šotor razpel onstran stolpa Edar. 001 GEN 035 022 Pripetilo se je, ko je Izrael prebival v tej deželi, da je Ruben šel in ležal z Bilho, priležnico svojega očeta, Izrael pa je to slišal. Torej Jakobovih sinov je bilo dvanajst. 001 GEN 035 023 Leini sinovi: Jakobov prvorojenec Ruben, Simeon, Lévi, Juda, Isahár in Zábulon. 001 GEN 035 024 Rahelina sinova: Jožef in Benjamin. 001 GEN 035 025 Sinova Bilhe, Raheline pomočnice: Dan in Neftáli. 001 GEN 035 026 Sinova Zilpe, Leine pomočnice: Gad in Aser. To so Jakobovi sinovi, ki so mu bili rojeni v Padan–aramu. 001 GEN 035 027 Jakob je prišel k svojemu očetu Izaku v Mamre, v mesto Arhab, kar je Hebrón, kjer sta Abraham in Izak začasno prebivala. 001 GEN 035 028 Izakovih dni je bilo sto osemdeset let. 001 GEN 035 029 In Izak je izročil duha in umrl in bil zbran k svojemu ljudstvu, star in izpolnjen z dnevi, pokopala pa sta ga njegova sinova Ezav in Jakob. 001 GEN 036 001 Torej to so rodovi Ezava, ki je Edóm. 001 GEN 036 002 Ezav je svoje žene vzel iz Kánaana: Ado, hčer Hetejca Elóna, Oholibámo, hčer Anája, hčer Hivéjca Cibóna 001 GEN 036 003 in Basemáto, Izmaelovo hčer, Nebajótovo sestro. 001 GEN 036 004 Ada je Ezavu rodila Elifáza, Basemáta je rodila Reguéla, 001 GEN 036 005 Oholibáma je rodila Jeúša, Jaláma in Koraha. To so Ezavovi sinovi, ki mu jih je rodila v kánaanski deželi. 001 GEN 036 006 Ezav je vzel svoje žene, svoje sinove, svoje hčere, vse osebe svoje hiše, svojo živino, vse svoje živali in vse svoje imetje, ki ga je pridobil v kánaanski deželi in odšel v deželo izpred obličja svojega brata Jakoba. 001 GEN 036 007 Kajti njunih bogastev je bilo preveč, da bi mogla prebivati skupaj. Dežela, v kateri sta bila tujca, ju ni mogla podpirati zaradi njune živine. 001 GEN 036 008 Tako je Ezav prebival na gorovju Seír; Ezav je Edóm. 001 GEN 036 009 To so rodovi Ezava, očeta Edómcev na gorovju Seír. 001 GEN 036 010 To so imena Ezavovih sinov: Elifáz, sin Ezavove žene Ade in Reguél, sin Ezavove žene Basemáte. 001 GEN 036 011 Elifázovi sinovi so bili: Temán, Omár, Cefó, Gatám in Kenáz. 001 GEN 036 012 Timna je bila priležnica Ezavovemu sinu Elifázu in Elifázu je rodila Amáleka. To so bili sinovi Ezavove žene Ade. 001 GEN 036 013 To so sinovi Reguéla: Nahat, Zerah, Šamá in Mizá. To so bili sinovi Ezavove žene Basemáte. 001 GEN 036 014 Ti so bili sinovi Ezavove žene Oholibáme, hčere Anája, Cibónove hčere; Ezavu je rodila Jeúša, Jaláma in Koraha. 001 GEN 036 015 To so bili vojvode Ezavovih sinov. Sinovi Elifáza, prvorojenega Ezavovega sina: vojvoda Temán, vojvoda Omár, vojvoda Cefó, vojvoda Kenáz, 001 GEN 036 016 vojvoda Korah, vojvoda Gatám in vojvoda Amálek. To so vojvode, ki so izšli iz Elifáza v deželi Edóm. To so bili Adini sinovi. 001 GEN 036 017 To so sinovi Ezavovega sina Reguéla: vojvoda Nahat, vojvoda Zerah, vojvoda Šamá in vojvoda Mizá. To so vojvode, ki so izšli iz Reguéla v Edómovi deželi. To so sinovi Ezavove žene Basemáte. 001 GEN 036 018 To pa so sinovi Ezavove žene Oholibáme: vojvoda Jeúš, vojvoda Jalám, vojvoda Korah. To so bili vojvode, ki so izšli iz Ezavove žene Oholibáme, Anájeve hčere. 001 GEN 036 019 To so Ezavovi sinovi, ki je Edóm in to so njihove vojvode. 001 GEN 036 020 To so sinovi Horéjca Seírja, ki je naselil deželo: Lotán, Šobál, Cibón, Anáj, 001 GEN 036 021 Dišón, Ecer in Dišán. To so vojvode Horéjcev, Seírjevi otroci v deželi Edóm. 001 GEN 036 022 Lotánova sinova sta bila Horí in Hemám; Lotánova sestra pa je bila Timna. 001 GEN 036 023 Šobálovi otroci so bili tile: Alván, Manáhat, Ebál, Šefo in Onám. 001 GEN 036 024 To sta Cibónova otroka: oba, Ajá in Aná. To je bil ta Anáj, ki je našel mule v divjini, ko je pasel osle svojega očeta Cibóna. 001 GEN 036 025 Anájeva otroka sta bila ta: Dišón in Oholibáma, Anájeva hči. 001 GEN 036 026 To so Dišónovi otroci: Hemdán, Ešbán, Jitrán in Kerán. 001 GEN 036 027 Ecerjevi otroci so tile: Bilhán, Zaaván in Akán. 001 GEN 036 028 Dišánova otroka sta tale [dva]: Uc in Arán. 001 GEN 036 029 To so vojvode, ki so izšli iz Horéjcev: vojvoda Lotán, vojvoda Šobál, vojvoda Cibón, vojvoda Anáj, 001 GEN 036 030 vojvoda Dišón, vojvoda Ecer in vojvoda Dišán. To so vojvode, ki so izšli iz Horéjcev, med njihovimi vojvodami v deželi Seír. 001 GEN 036 031 To so kralji, ki so kraljevali v edómski deželi, preden je katerikoli kralj kraljeval nad Izraelovimi otroci. 001 GEN 036 032 Beórjev sin Bela je kraljeval v Edómu in ime njegovega mesta je bilo Dinhába. 001 GEN 036 033 Bela je umrl in namesto njega je zakraljeval Zerahov sin Jobáb iz Bocre. 001 GEN 036 034 Jobáb je umrl in namesto njega je zakraljeval Hušám iz dežele Temáncev. 001 GEN 036 035 Hušám je umrl in namesto njega je zakraljeval Bedádov sin Hadád, ki je udaril Midján na moábskem polju in ime tega mesta je bilo Avít. 001 GEN 036 036 Hadád je umrl in namesto njega je zakraljeval Samlá iz Masréke. 001 GEN 036 037 Samlá je umrl in namesto njega je zakraljeval Šaúl iz Rehobóta ob reki. 001 GEN 036 038 Šaúl je umrl in namesto njega je zakraljeval Ahbórjev sin Báal Hanán. 001 GEN 036 039 Ahbórjev sin Báal Hanán je umrl in namesto njega je zakraljeval Hadár. Ime njegovega mesta je bilo Pagú in ime njegove žene je bilo Mehetabéla, hči Me Zahábove hčere Matréde. 001 GEN 036 040 To so imena vojvod, ki so izšli iz Ezava, glede na njihove družine, po njihovih krajih, po njihovih imenih: vojvoda Timná, vojvoda Alvá, vojvoda Jetét, 001 GEN 036 041 vojvoda Oholibáma, vojvoda Elá, vojvoda Pinón, 001 GEN 036 042 vojvoda Kenáz, vojvoda Temán, vojvoda Mibcár, 001 GEN 036 043 vojvoda Magdiél, vojvoda Irám. To so edómski vojvode, glede na njihova prebivališča v deželi njihove posesti. On je Ezav, oče Edómcev. 001 GEN 037 001 Jakob je prebival v deželi, v kateri je bil njegov oče tujec, v kánaanski deželi. 001 GEN 037 002 To so Jakobovi rodovi. Jožef je bil star sedemnajst let, ko je s svojimi brati pasel trop in deček je bil s sinovi Bilhe in s sinovi Zilpe, ženama svojega očeta. Jožef je svojemu očetu prinesel njihovo zlo poročilo. 001 GEN 037 003 Torej Izrael je bolj ljubil Jožefa kakor vse svoje otroke, ker je bil sin njegove visoke starosti. Naredil mu je plašč iz mnogih barv. 001 GEN 037 004 Ko so njegovi bratje videli, da ga je njihov oče bolj ljubil kakor vse njegove brate, so ga zasovražili in niso mogli miroljubno govoriti z njim. 001 GEN 037 005 Jožef je sanjal sanje in te je povedal svojim bratom, oni pa so ga še bolj sovražili. 001 GEN 037 006 Rekel jim je: „Poslušajte, prosim vas, te sanje, ki sem jih sanjal. 001 GEN 037 007 Kajti, glejte, na polju smo vezali snope in glejte, moj snop je vstal in tudi stal pokončno. Glejte, vaši snopje so stali naokoli in se globoko priklanjali mojemu snopu.“ 001 GEN 037 008 Njegovi bratje so mu rekli: „Ali boš zares kraljeval nad nami? Ali boš zares imel gospostvo nad nami?“In še bolj so ga zasovražili zaradi njegovih sanj in zaradi njegovih besed. 001 GEN 037 009 Sanjal je še druge sanje in te povedal svojim bratom in rekel: „Glejte, še sem sanjal sanje. Glejte globoko so se mi priklanjali sonce in luna in enajst zvezd.“ 001 GEN 037 010 Te je povedal svojemu očetu in svojim bratom. Njegov oče pa ga je oštel in mu rekel: „Kaj so te sanje, ki si jih sanjal? Naj zares pridemo jaz, tvoja mati in tvoji bratje, da se ti priklonimo k zemlji?“ 001 GEN 037 011 Njegovi bratje so mu zavidali, toda njegov oče je obeležil besede. 001 GEN 037 012 Njegovi bratje so odšli, da pasejo trop svojega očeta v Sihemu. 001 GEN 037 013 Izrael je rekel Jožefu: „Mar tvoji bratje ne pasejo tropa v Sihemu? Pridi in poslal te bom k njim.“Ta mu je rekel: „Tukaj sem.“ 001 GEN 037 014 Rekel mu je: „Pojdi, prosim te, poglej če je dobro s tvojimi brati in dobro s tropi in besedo mi ponovno prinesi nazaj.“Tako ga je poslal iz hebrónske doline in je prišel v Sihem. 001 GEN 037 015 Našel pa ga je neki mož in glej, taval je po polju in človek ga je vprašal, rekoč: „Kaj iščeš?“ 001 GEN 037 016 Rekel je: „Iščem svoje brate. Povej mi, prosim te, kje pasejo svoje trope.“ 001 GEN 037 017 Človek je rekel: „Odpravili so se od tukaj, kajti slišal sem jih reči: ‚Pojdimo v Dotán.‘“Jožef je odšel za svojimi brati in jih našel v Dotánu. 001 GEN 037 018 Ko so ga od daleč zagledali, celo preden se jim je približal, so se zoper njega zarotili, da ga ubijejo. 001 GEN 037 019 Drug drugemu so rekli: „Glejte, ta sanjač prihaja. 001 GEN 037 020 Pridimo torej, ubijmo ga in ga vrzimo v neko jamo in bomo rekli: ‚Neka zla žival ga je požrla‘in bomo videli kaj bo nastalo iz njegovih sanj.“ 001 GEN 037 021 Ruben pa je to slišal in ga osvobodil iz njihovih rok in rekel: „Naj ga ne ubijemo mi.“ 001 GEN 037 022 Ruben jim je rekel: „Ne prelijmo krvi, temveč ga vrzimo v tole jamo, ki je v divjini in ne položimo roke nanj, “da bi ga lahko osvobodil iz njihovih rok, da ga ponovno izroči njegovemu očetu. 001 GEN 037 023 Pripetilo pa se je, ko je Jožef prišel k svojim bratom, da so Jožefa slekli iz njegovega plašča, njegovega plašča iz mnogih barv, ki je bil na njem 001 GEN 037 024 in ga prijeli ter vrgli v jamo. Jama pa je bila prazna, v njej ni bilo vode. 001 GEN 037 025 Usedli so se, da jedo kruh in povzdignili so svoje oči, pogledali in glej, skupina Izmaelcev je prihajala iz Gileáda, s svojimi kamelami, nesoč dišave, balzam in miro, da to odnesejo dol v Egipt. 001 GEN 037 026 Juda je rekel svojim bratom: „Kakšna korist je to, če ubijemo našega brata in prikrijemo njegovo kri? 001 GEN 037 027 Pridite in prodajmo ga Izmaelcem in naj naša roka ne bo nad njim, kajti on je naš brat in naše meso.“Njegovi bratje so bili zadovoljni. 001 GEN 037 028 Potem so šli mimo midjánski trgovci in Jožefa so potegnili ter dvignili iz jame in Jožefa prodali Izmaelcem za dvajset koščkov srebra in ti so Jožefa pripeljali v Egipt. 001 GEN 037 029 Ruben pa se je vrnil k jami in glej, Jožefa ni bilo v jami. Raztrgal je svoja oblačila 001 GEN 037 030 in se vrnil k svojim bratom ter rekel: „Otroka ni in kam naj grem jaz?“ 001 GEN 037 031 Vzeli so Jožefov plašč, zaklali kozlička izmed koz in plašč pomočili v kri 001 GEN 037 032 in poslali so plašč iz mnogih barv in ga prinesli k svojemu očetu ter rekli: „To smo našli. Védi torej, ali je to plašč tvojega sina ali ne.“ 001 GEN 037 033 Prepoznal ga je in rekel: „ To je plašč mojega sina. Zla žival ga je požrla. Jožef je brez dvoma raztrgan na koščke.“ 001 GEN 037 034 Jakob je raztrgal svoja oblačila in na svoja ledja oblekel vrečevino in mnogo dni žaloval za svojim sinom. 001 GEN 037 035 Vsi njegovi sinovi in vse njegove hčere so vstali, da ga potolažijo, toda odklonil je, da bi bil potolažen in rekel je: „Kajti žalujoč bom šel v grob k svojemu sinu.“Tako je njegov oče jokal za njim. 001 GEN 037 036 Midjánci pa so ga prodali v Egipt k Potifárju, faraonovemu častniku in poveljniku straže. 001 GEN 038 001 Pripetilo se je ob tistem času, da je Juda šel dol od svojih bratov in vstopil k nekemu Adulámcu, katerega ime je bilo Hirá. 001 GEN 038 002 Juda je tam videl hčer nekega Kánaanca, katerega ime je bilo Šua in vzel jo je ter šel noter k njej. 001 GEN 038 003 Ta je spočela in rodila sina in njegovo ime je imenoval Er. 001 GEN 038 004 Ponovno je spočela ter rodila sina in njegovo ime je imenovala Onán. 001 GEN 038 005 Spet je spočela in rodila sina in njegovo ime je imenovala Šelá. Bil je pri Kezíbu, ko ga je rodila. 001 GEN 038 006 Juda je vzel ženo za svojega prvorojenca Era, katere ime je bilo Tamara. 001 GEN 038 007 Judov prvorojenec Er pa je bil zloben v Gospodovih očeh in Gospod ga je usmrtil. 001 GEN 038 008 Juda je rekel Onánu: „Pojdi noter k ženi svojega brata in jo poroči ter svojemu bratu obudi potomca.“ 001 GEN 038 009 Onán pa je vedel, da potomec ne bo njegov in pripetilo se je, ko je šel noter k ženi svojega brata, da je to izlil na tla, da svojemu bratu ne bi dal potomca. 001 GEN 038 010 Stvar, ki jo je storil, je razžalila Gospoda, zaradi česar je tudi njega usmrtil. 001 GEN 038 011 Potem je Juda rekel svoji snahi Tamari: „Ostani vdova, v hiši svojega očeta, dokler moj sin Šelá ne odraste, “kajti rekel je: „Da ne bi morda tudi on umrl, kakor sta njegova brata.“Tamara je odšla in prebivala v hiši svojega očeta. 001 GEN 038 012 Tekom časa je Šuova hči, Judova žena, umrla in Juda je bil potolažen in se dvignil k svojim strižcem ovc v Timno, on in njegov prijatelj Adulámec Hirá. 001 GEN 038 013 To je bilo povedano Tamari, rekoč: „Glej, tvoj tast gre v Timno, da ostriže svoje ovce.“ 001 GEN 038 014 Iz sebe je odložila svoje vdovske obleke, se pokrila z zagrinjalom, se ogrnila in sedla na odprt kraj, ki je na poti v Timno, kajti videla je, da je Šelá odrastel, pa mu ni bila dana za ženo. 001 GEN 038 015 Ko jo je Juda zagledal, je mislil, da je pocestnica, ker je imela svoj obraz zakrit. 001 GEN 038 016 Na poti se je obrnil k njej in rekel: „Daj, prosim te, naj pridem noter vate, “(kajti ni vedel, da je bila njegova snaha.) Ona pa je rekla: „Kaj mi hočeš dati, da lahko prideš vame?“ 001 GEN 038 017 Rekel je: „Poslal ti bom kozlička od tropa.“Rekla je: „Ali mi boš dal jamstvo, dokler ga ne pošlješ?“ 001 GEN 038 018 Rekel je: „Kakšno jamstvo naj ti dam?“Rekla je: „Svoj pečat in svoje okrasne vrvice in svojo palico, ki je v tvoji roki.“To ji je dal in prišel noter vanjo in ta je spočela z njim. 001 GEN 038 019 Vstala je ter odšla proč in poleg sebe položila svoje zagrinjalo iz sebe in si nadela obleke svojega vdovstva. 001 GEN 038 020 Juda je poslal kozlička po roki svojega prijatelja Adulámca, da prejme svoje jamstvo iz roke ženske, toda ta je ni našel. 001 GEN 038 021 Potem je vprašal ljudi tega kraja, rekoč: „Kje je pocestnica, ki je bila javno poleg poti?“Rekli so: „Na tem kraju ni bilo nobene pocestnice.“ 001 GEN 038 022 Vrnil se je k Judu in rekel: „Ne morem je najti in tudi ljudje tega kraja so rekli, da na tem kraju ni bilo nobene pocestnice.“ 001 GEN 038 023 Juda je rekel: „Naj si ona to vzame k sebi, da ne bova osramočena. Glej, poslal sem tega kozlička, ti pa je nisi našel.“ 001 GEN 038 024 Pripetilo se je približno tri mesece kasneje, da je bilo Judu povedano, rekoč: „Tvoja snaha Tamara je igrala pocestnico in prav tako poglej, ona je z otrokom od vlačugarstva.“Juda je rekel: „Privedite jo naprej in naj bo sežgana.“ 001 GEN 038 025 Ko je bila privedena naprej, je poslala k svojemu tastu, rekoč: „Po moškem, katerega je to, sem z otrokom.“Rekla je: „Razpoznaj, prosim te, čigav je ta pečat, okrasna vrvica in palica.“ 001 GEN 038 026 Juda jim je priznal in rekel: „Bolj pravična je bila kakor jaz, zato ker je nisem dal svojemu sinu Šeláju.“In ni je več ponovno spoznal. 001 GEN 038 027 Pripetilo pa se je v času njenih porodnih muk, glej, da sta bila v njeni maternici dvojčka. 001 GEN 038 028 Ko je bila v porodnih mukah se je pripetilo, da je eden iztegnil svojo roko in babica je prijela ter na njegovo roko privezala škrlatno nit, rekoč: „Ta je prvi prišel ven.“ 001 GEN 038 029 Pripetilo pa se je, ko je svojo roko potegnil nazaj, glej, je prišel ven njegov brat. Rekla je: „Kako si izbruhnil? Ta prodor bodi na tebi.“Zato je bilo njegovo ime imenovano Parec. 001 GEN 038 030 Nato je prišel ven njegov brat, ki je imel na svoji roki škrlatno nit in njegovo ime je bilo imenovano Zerah. 001 GEN 039 001 Jožef je bil priveden dol v Egipt, in faraonov častnik Potifár, poveljnik straže, Egipčan, ga je kupil iz roke Izmaelcev, ki so ga privedli tja dol. 001 GEN 039 002 Gospod pa je bil z Jožefom in bil je uspešen človek in bil je v hiši svojega gospodarja Egipčana. 001 GEN 039 003 Njegov gospodar je videl, da je bil z njim Gospod in da je Gospod naredil, da je v njegovi roki vse uspevalo. 001 GEN 039 004 Jožef je našel naklonjenost v njegovih očeh in mu služil. Postavil ga je za nadzornika nad svojo hišo in vse, kar je imel, je položil v njegovo roko. 001 GEN 039 005 Pripetilo se je čez čas, ko ga je postavil za nadzornika v svoji hiši in nad vsem, kar je imel, da je Gospod zaradi Jožefa blagoslovil Egipčanovo hišo in Gospodov blagoslov je bil nad vsem, kar je imel v hiši in na polju. 001 GEN 039 006 Vse, kar je imel, je pustil v Jožefovi roki in ni vedel, kar bi moral, razen kruha, ki ga je jedel. Jožef pa je bil čedne zunanjosti in lepega videza. 001 GEN 039 007 Pripetilo se je po teh stvareh, da je gospodarjeva žena vrgla svoje oči na Jožefa in rekla: „Lezi z menoj.“ 001 GEN 039 008 Toda odklonil je in ženi svojega gospodarja rekel: „Glej, moj gospodar ne ve kaj je z menoj v hiši in vse, kar ima, je zaupal v moje roke. 001 GEN 039 009 Nikogar večjega v tej hiši ni kakor jaz, niti ni nobene stvari zadržal pred menoj, razen tebe, ker si njegova žena; kako lahko jaz potem storim to veliko zlobnost in grešim zoper Boga?“ 001 GEN 039 010 Pripetilo se je, ko je dan za dnem govorila Jožefu, da ji ni prisluhnil, da leži z njo ali da bi bil z njo. 001 GEN 039 011 Pripetilo se je okoli tega časa, da je Jožef odšel v hišo, da opravi svoje opravilo in tam v hiši ni bilo nikogar od ljudi. 001 GEN 039 012 Ona pa ga je ujela za njegovo obleko, rekoč: „Lezi z menoj“in pustil je svojo obleko v njeni roki, pobegnil in izginil ven. 001 GEN 039 013 Pripetilo se je, ko je videla, da je v njeni roki pustil svojo obleko in je pobegnil naprej, 001 GEN 039 014 da je zaklicala k možem svoje hiše in jim govorila, rekoč: „Vidite, k nam je privedel Hebrejca, da nas zasmehuje. Prišel je k meni, da leži z menoj, jaz pa sem zaklicala z močnim glasom. 001 GEN 039 015 Pripetilo se je, ko je zaslišal, da sem povzdignila svoj glas in zakričala, da je svojo obleko pustil pri meni, pobegnil in izginil ven.“ 001 GEN 039 016 Njegovo obleko je položila poleg sebe, dokler njen gospodar ni prišel domov. 001 GEN 039 017 Govorila mu je glede na te besede, rekoč: „Hebrejski služabnik, ki si ga privedel k nam, je prišel noter k meni in me zasmehoval 001 GEN 039 018 in pripetilo se je, ko sem povzdignila svoj glas in zakričala, da je svojo obleko pustil pri meni in pobegnil.“ 001 GEN 039 019 Pripetilo se je, ko je njegov gospodar slišal besede svoje žene, ki mu jih je govorila, rekoč: „Na ta način mi je storil tvoj služabnik, “da je bil vžgan njegov bes. 001 GEN 039 020 Jožefov gospodar ga je vzel in ga vtaknil v ječo, kraj, kjer so bili zvezani kraljevi jetniki in bil je tam v ječi. 001 GEN 039 021 Toda Gospod je bil z Jožefom in mu izkazal usmiljenje in mu dal naklonjenost v očeh čuvaja ječe. 001 GEN 039 022 Čuvaj ječe je v Jožefovo roko zaupal vse jetnike, ki so bili v ječi in karkoli so tam storili, je bil on izvršitelj tega. 001 GEN 039 023 Čuvaj ječe ni gledal na nobeno stvar, ki je bila pod njegovo roko, ker je bil z njim Gospod in tisto, kar je naredil, je Gospod storil, da je to uspevalo. 001 GEN 040 001 Pripetilo se je po teh stvareh, da sta točaj egiptovskega kralja in njegov pek užalila njunega gospoda, egiptovskega kralja. 001 GEN 040 002 Faraon je bil ogorčen zoper dva izmed svojih častnikov, zoper šefa točajev in zoper šefa pekov. 001 GEN 040 003 Zaprl ju je v hišo poveljnika straže, v ječo, kraj, kjer je bil zvezan Jožef. 001 GEN 040 004 Poveljnik straže je Jožefa zadolžil z njima in ta jima je stregel in [neko] razdobje sta ostala v ječi. 001 GEN 040 005 Sanjala sta oba izmed njiju, vsak človek svoje sanje v isti noči, vsak človek glede na razlago svojih sanj, točaj in pek egiptovskega kralja, ki sta bila zvezana v ječi. 001 GEN 040 006 Jožef je zjutraj prišel k njima, pogledal nanju in glej, bila sta žalostna. 001 GEN 040 007 Vprašal je faraonova častnika, ki sta bila z njim v ječi hiše njegovega gospodarja, rekoč: „Zakaj sta danes videti tako žalostna?“ 001 GEN 040 008 Odgovorila sta mu: „Sanjala sva sanje, pa ni nobenega razlagalca le-teh.“Jožef jima je rekel: „ Ali razlage ne pripadajo Bogu? Povejta mi jih, prosim vaju.“ 001 GEN 040 009 Glavni točaj je svoje sanje povedal Jožefu in mu rekel: „V mojih sanjah, glej, je bil pred menoj vinski trs, 001 GEN 040 010 in na vinskem trsu so bile tri mladike in te so bile kakor bi vzbrstele in njihovo cvetje poganjalo in [bi] njihovi šopi obrodili zrelo grozdje. 001 GEN 040 011 V moji roki je bila faraonova čaša in vzel sem grozdje ter ga stisnil v faraonovo čašo in čašo podal v faraonovo roko.“ 001 GEN 040 012 Jožef mu je rekel: „To je razlaga: ‚Tri mladike so trije dnevi. 001 GEN 040 013 Že v treh dneh bo faraon povzdignil tvojo glavo in te ponovno postavil na tvoje mesto in faraonovo čašo boš po prejšnji navadi, ko si bil njegov točaj, izročal v njegovo roko.‘ 001 GEN 040 014 Toda pomisli name, ko bo dobro s teboj in mi izkaži prijaznost, prosim te in me omeni faraonu in me privedi iz te hiše, 001 GEN 040 015 kajti zares sem bil ukraden proč iz hebrejske dežele in tudi tukaj nisem storil ničesar, da bi me vtaknili v grajsko ječo.“ 001 GEN 040 016 Ko je glavni pek videl, da je bila razlaga dobra, je Jožefu rekel: „Tudi jaz sem bil v svojih sanjah in glej, na svoji glavi sem imel tri bele košare. 001 GEN 040 017 V najvišji košari je bilo vse vrste pekovskih izdelkov za faraona in ptice so jih jedle iz košare na moji glavi.“ 001 GEN 040 018 Jožef je odgovoril in rekel: „To je njihova razlaga: ‚Tri košare so trije dnevi. 001 GEN 040 019 Že v treh dneh bo faraon povzdignil tvojo glavo od tukaj in te obesil na drevo in ptice bodo iz tebe jedle tvoje meso.‘“ 001 GEN 040 020 Pripetilo se je tretji dan, ki je bil faraonov rojstni dan, da je priredil gostijo vsem svojim služabnikom in med služabniki povzdignil glavo glavnega točaja in glavnega peka. 001 GEN 040 021 Glavnega točaja je ponovno vrnil v njegovo točajstvo in čašo je podajal v faraonovo roko, 001 GEN 040 022 toda glavnega peka je obesil, kakor jima je Jožef razložil. 001 GEN 040 023 Vendar se glavni točaj ni spomnil Jožefa, temveč je nanj pozabil. 001 GEN 041 001 Pripetilo se je ob koncu dveh polnih let, da je faraon sanjal in glej, stal je poleg reke. 001 GEN 041 002 Glej, iz vode je prišlo sedem krav, lepega videza in debelega mesa in so se hranile na travniku. 001 GEN 041 003 Glej, za njimi je iz reke prišlo sedem drugih krav, bolnega videza in suhega mesa in so obstale poleg drugih krav na bregu reke. 001 GEN 041 004 Krave bolnega videza in suhega mesa so pojedle sedem krav lepega in obilnega videza. Tako se je faraon prebudil. 001 GEN 041 005 Zaspal je in drugič sanjal in glej, sedem žitnih klasov je vzklilo na enem steblu, bujnih in dobrih. 001 GEN 041 006 Glej, za njimi je zraslo sedem tankih klasov in ožganih z vzhodnikom. 001 GEN 041 007 Sedem tankih klasov je požrlo sedem bujnih in polnih klasov. Faraon se je prebudil in glej, bile so sanje. 001 GEN 041 008 Pripetilo se je zjutraj, da je bil njegov duh vznemirjen in poslal je ter dal poklicati vse tamkajšnje egiptovske čarovnike in vse modre može in faraon jim je povedal svoje sanje, toda nikogar ni bilo, ki bi jih faraonu lahko razložil. 001 GEN 041 009 Potem je faraonu spregovoril glavni točaj, rekoč: „Ta dan se spominjam svojih krivd. 001 GEN 041 010 Faraon je bil ogorčen nad svojima služabnikoma in me zaprl pod stražo v hišo poveljnika straže, oba, mene in glavnega peka 001 GEN 041 011 in sanjala sva sanje v eni noči, jaz in on. Sanjala sva vsak glede na razlago svojih sanj. 001 GEN 041 012 Tam je bil z nama mladenič, Hebrejec, služabnik poveljnika straže in povedala sva mu in razložil nama je najine sanje. Razložil je vsakemu človeku glede na njegove sanje. 001 GEN 041 013 Pripetilo se je, kakor nama jih je razložil, tako je bilo. Mene je ponovno vrnil v mojo službo, njega pa je obesil.“ 001 GEN 041 014 Tedaj je faraon poslal in poklical Jožefa in naglo so ga privedli iz grajske ječe in obril se je ter zamenjal svoja oblačila in prišel k faraonu. 001 GEN 041 015 Faraon je rekel Jožefu: „Sanjal sem sanje in nikogar ni, ki bi jih lahko razložil. O tebi pa sem slišal govoriti, da lahko razumeš sanje, da jih razložiš.“ 001 GEN 041 016 Jožef je faraonu odgovoril, rekoč: „ To ni v meni. Bog bo dal faraonu odgovor v pomiritev.“ 001 GEN 041 017 Faraon je Jožefu rekel: „V svojih sanjah, glej, sem stal na bregu reke 001 GEN 041 018 in glej, iz reke je prišlo sedem krav, debelega mesa in lepega videza in hranile so se na travniku. 001 GEN 041 019 In glej, sedem drugih krav je prišlo za njimi, mršavih in bolnega videza in suhega mesa, kakršnih po slabosti nisem še nikoli videl v vsej egiptovski deželi 001 GEN 041 020 in krave suhega in bolnega videza so pojedle prvih sedem obilnih krav. 001 GEN 041 021 Ko so jih pojedle, se ni moglo vedeti, da so jih pojedle, temveč so bile še vedno bolnega videza, kakor spočetka. Tako sem se prebudil. 001 GEN 041 022 In v svojih sanjah sem videl, in glej, sedem klasov je vzbrstelo na enem steblu, polnih in dobrih 001 GEN 041 023 in glej, sedem klasov, izsušenih, tankih in ožganih z vzhodnikom, je pognalo za njimi. 001 GEN 041 024 Tanki klasi so požrli sedem dobrih klasov in to sem povedal čarovnikom, toda nikogar ni bilo, ki bi mi jih lahko razodel.“ 001 GEN 041 025 Jožef je rekel faraonu: „Faraonove sanje so ene. Bog je faraonu pokazal, kaj namerava storiti. 001 GEN 041 026 Sedem dobrih krav je sedem let in sedem dobrih klasov je sedem let. Sanje so ene. 001 GEN 041 027 Sedem krav suhega in bolnega videza, ki bodo prišle za njimi, je sedem let in sedem praznih klasov, ožganih z vzhodnikom, bo sedem let lakote. 001 GEN 041 028 To je stvar, ki sem jo povedal faraonu: ‚Kar Bog namerava storiti, je pokazal faraonu. 001 GEN 041 029 Glej, pride sedem let velikega obilja po vsej egiptovski deželi, 001 GEN 041 030 in za temi se bo dvignilo sedem let lakote in vse obilje v egiptovski deželi bo pozabljeno in lakota bo použila deželo. 001 GEN 041 031 Obilje v deželi se ne bo poznalo zaradi razloga lakote, ki bo sledila, kajti ta bo zelo boleča. 001 GEN 041 032 Zaradi tega so se sanje faraonu ponovile dvakrat. To je, ker je stvar osnovana od Boga in jo bo Bog kmalu izvršil. 001 GEN 041 033 Zdaj naj torej faraon poišče razumnega in modrega moža ter ga postavi nad egiptovsko deželo. 001 GEN 041 034 Naj faraon to stori in naj določi častnike nad deželo in naj v sedmih obilnih letih poberejo petino v egiptovski deželi. 001 GEN 041 035 Naj zberejo vso hrano tistih dobrih let, ki pridejo in žito prihranijo pod faraonovo roko in naj hrano čuvajo v mestih. 001 GEN 041 036 Ta hrana bo deželi za zalogo zoper sedem let lakote, ki bo v egiptovski deželi, da dežela zaradi lakote ne bo propadla.‘“ 001 GEN 041 037 Stvar je bila dobra v faraonovih očeh in v očeh vseh njegovih služabnikov. 001 GEN 041 038 Faraon je rekel svojim služabnikom: „Ali lahko najdemo takšnega kakor je ta, moža, v katerem je Božji Duh?“ 001 GEN 041 039 Faraon je rekel Jožefu: „Ker ti je Bog pokazal vse to, ne obstaja nihče tako razumen in moder kakor si ti. 001 GEN 041 040 Ti boš nad mojo hišo in glede na tvojo besedo bo vladano vsemu mojemu ljudstvu, samo v prestolu bom večji kakor ti.“ 001 GEN 041 041 Faraon je rekel Jožefu: „Glej, postavil sem te nad vso egiptovsko deželo.“ 001 GEN 041 042 Faraon je iz svoje roke snel svoj prstan, ga dal na Jožefovo roko, ga oblekel v suknje iz tankega lanenega platna in okoli njegovega vratu obesil zlato verižico, 001 GEN 041 043 in pripravil ga je, da se pelje v drugem bojnem vozu, katerega je imel in pred njim so klicali: „Upognite koleno.“In postavil ga je za vladarja nad vso egiptovsko deželo. 001 GEN 041 044 Faraon je Jožefu rekel: „Jaz sem faraon in brez tebe noben človek ne bo dvignil svoje roke ali stopala po vsej egiptovski deželi.“ 001 GEN 041 045 Faraon je Jožefovo ime imenoval Cafenát Panéah in mu dal za ženo Asenáto, hčer Potifêra, duhovnika iz Ona. In Jožef je odšel nad vso egiptovsko deželo. 001 GEN 041 046 Jožef je bil star trideset let, ko je stal pred faraonom, egiptovskim kraljem. In Jožef je odšel izpred faraonove prisotnosti in šel skozi vso egiptovsko deželo. 001 GEN 041 047 V sedmih obilnih letih je zemlja obrodila v obilju. 001 GEN 041 048 Zbral je vso hrano sedmih let, ki je bila v egiptovski deželi in hrano shranil v mestih, hrano polja, ki je bila naokoli vsakega mesta, je shranil v istem. 001 GEN 041 049 Jožef je zbral žita kakor morskega peska, zelo veliko, dokler ni prenehal šteti, kajti tega je bilo brez števila. 001 GEN 041 050 Preden je prišla lakota, sta bila Jožefu rojena dva sinova, ki mu ju je rodila Asenáta, hči Potifêra, duhovnika iz Ona. 001 GEN 041 051 Jožef je ime prvorojenega imenoval Manáse, „Kajti Bog, “je rekel, „me je pripravil pozabiti vse moje garanje in vso hišo mojega očeta.“ 001 GEN 041 052 Ime drugega je imenoval Efrájim: „Kajti Bog mi je storil, da bom rodoviten v deželi svoje stiske.“ 001 GEN 041 053 Sedem let obilja, ki je bilo v egiptovski deželi, je bilo končanih. 001 GEN 041 054 Pričelo je prihajati sedem let pomanjkanja, glede na to, kakor je rekel Jožef in pomanjkanje je bilo po vseh deželah, toda v egiptovski deželi je bil kruh. 001 GEN 041 055 Ko je bila vsa egiptovska dežela izstradana, je ljudstvo vpilo k faraonu za kruh, faraon pa je vsem Egipčanom rekel: „Pojdite k Jožefu; kar vam reče, storite.“ 001 GEN 041 056 Lakota je bila nad vsem obličjem zemlje in Jožef je odprl vsa skladišča in prodajal Egipčanom in lakota je v egiptovski deželi hudo naraščala. 001 GEN 041 057 Vse dežele so prišle v Egipt k Jožefu, da kupijo žita, zato ker je bila lakota tako huda v vseh deželah. 001 GEN 042 001 Torej ko je Jakob videl, da je bilo v Egiptu žito, je Jakob rekel svojim sinovom: „Zakaj gledate drug drugega?“ 001 GEN 042 002 Rekel je: „Glejte, slišal sem, da je v Egiptu žito, pojdite tja dol in ga kupite za nas od tu, da bomo lahko živeli in ne umrli.“ 001 GEN 042 003 Jožefovih deset bratov je odšlo dol, da bi v Egiptu nakupili žita. 001 GEN 042 004 Toda Jožefovega brata Benjamina Jakob ni poslal s svojimi brati, kajti rekel je: „Da ga ne bi morda doletela nesreča.“ 001 GEN 042 005 Med temi, ki so prihajali, so prišli Izraelovi sinovi kupovat žito, kajti lakota je bila v kánaanski deželi. 001 GEN 042 006 Jožef pa je bil guverner nad deželo in on je bil tisti, ki je prodajal vsemu ljudstvu dežele. In prišli so Jožefovi bratje in se sklonili pred njim s svojimi obrazi k zemlji. 001 GEN 042 007 Jožef je zagledal svoje brate in jih prepoznal, toda naredil se jim je tujca in jim surovo govoril in jim rekel: „Od kod prihajate?“Rekli so: „Iz kánaanske dežele, da kupimo hrano.“ 001 GEN 042 008 Jožef je svoje brate prepoznal, oni pa ga niso prepoznali. 001 GEN 042 009 Jožef se je spomnil sanj, ki jih je sanjal o njih in jim rekel: „Ogleduhi ste. Prišli ste, da vidite nezavarovanost dežele.“ 001 GEN 042 010 Rekli so mu: „Ne, moj gospod, temveč so tvoji služabniki prišli kupit hrano. 001 GEN 042 011 Vsi smo sinovi enega moža. Mi smo zvesti možje, tvoji služabniki niso ogleduhi.“ 001 GEN 042 012 Rekel jim je: „Ne, temveč ste prišli, da vidite nezavarovanost dežele.“ 001 GEN 042 013 Rekli so: „Tvojih služabnikov je dvanajst bratov, sinovi enega moža v kánaanski deželi in glej, najmlajši je ta dan z našim očetom in enega ni.“ 001 GEN 042 014 Jožef pa jim je rekel: „To je to, kar sem vam govoril, “rekoč: „Ogleduhi ste. 001 GEN 042 015 S tem boste preizkušeni. Pri faraonovem življenju ne boste šli od tukaj, razen če ne pride sèm vaš najmlajši brat. 001 GEN 042 016 Pošljite enega izmed vas in naj gre po vašega brata, vi pa boste zadržani v ječi, da se bodo vaše besede lahko dokazale, če je v vas kaj resnice, ali pa ste, pri faraonovem življenju, zagotovo ogleduhi.“ 001 GEN 042 017 Vse skupaj jih je za tri dni zaprl v ječo. 001 GEN 042 018 Jožef jim je tretji dan rekel: „Storite to in živite, kajti bojim se Boga. 001 GEN 042 019 Če ste pravi možje, naj bo eden izmed vas zvezan v hiši vaše ječe, vi pa pojdite, nesite žito za lakoto vaših hiš, 001 GEN 042 020 toda svojega najmlajšega brata privedite k meni. Tako bodo vaše besede preverjene in ne boste umrli.“In storili so tako. 001 GEN 042 021 Rekli so drug drugemu: „Mi smo resnično krivi glede našega brata v tem, [da] smo videli tesnobo njegove duše, ko nas je rotil, pa mu nismo prisluhnili. Zato je nad nas prišla ta tegoba.“ 001 GEN 042 022 Ruben jim je odgovoril, rekoč: „Mar vam nisem govoril, rekoč: ‚Ne grešite zoper otroka, ‘pa me niste hoteli poslušati? Zato, glejte, tudi njegova kri je zahtevana.“ 001 GEN 042 023 Niso pa vedeli, da jih je Jožef razumel, kajti govoril jim je po tolmaču. 001 GEN 042 024 Obrnil se je okoli, proč od njih in zajokal. In ponovno se je vrnil k njim, se posvetoval z njimi in od njih vzel Simeona ter ga zvezal pred njihovimi očmi. 001 GEN 042 025 Potem je Jožef zapovedal, da naj njihove vreče napolnijo z žitom in denar vsakega povrnejo v njegovo vrečo in jim dajo preskrbo z živežem za na pot. In tako so jim storili. 001 GEN 042 026 Svoje osle so natovorili z žitom in odpotovali od tam. 001 GEN 042 027 Ko pa je eden izmed njih odprl svojo vrečo, da da svojemu oslu krmo v gostišču, je odkril svoj denar, kajti, glej, ta je bil v ustju njegove vreče. 001 GEN 042 028 Svojim bratom je rekel: „Moj denar je povrnjen in glejte, ta je celo v moji vreči.“Njihovo srce jim je omagalo in bili so prestrašeni, rekoč drug drugemu: „Kaj je to, kar nam je storil Bog?“ 001 GEN 042 029 Prišli so k svojemu očetu Jakobu v kánaansko deželo in mu povedali vse, kar se jim je pripetilo, rekoč: 001 GEN 042 030 „Človek, ki je gospodar nad vso deželo, nam je surovo govoril in nas prijel za ogleduhe dežele. 001 GEN 042 031 Mi pa smo mu rekli: ‚Mi smo pravi možje, mi nismo ogleduhi. 001 GEN 042 032 Nas je dvanajst bratov, sinov našega očeta. Enega ni, najmlajši pa je ta dan z našim očetom v kánaanski deželi.‘“ 001 GEN 042 033 Človek, gospodar dežele, pa nam je rekel: „S tem bom spoznal, da ste pravi možje. Enega izmed vaših bratov pustite tukaj z menoj in vzemite hrano za lakoto vaših družin in odidite. 001 GEN 042 034 Vašega najmlajšega brata pa privedite k meni. Potem bom vedel, da ni ste ogleduhi, temveč, da ste pravi možje. Tako vam bom osvobodil vašega brata, vi pa boste preprodajali v deželi.“ 001 GEN 042 035 Pripetilo se je, ko so izpraznili svoje vreče, glej, da je bil sveženj denarja vsakega človeka v njegovi vreči. Ko so tako oni, kakor njihov oče, zagledali svežnje denarja, so bili prestrašeni. 001 GEN 042 036 Njihov oče Jakob jim je rekel: „Oropali ste me mojih otrok. Jožefa ni in Simeona ni in proč hočete odvesti [še] Benjamina. Vse te stvari so zoper mene.“ 001 GEN 042 037 Ruben je spregovoril svojemu očetu: „Moja dva sinova ubij, če ga ne privedem k tebi. Izroči ga v mojo roko, jaz pa ga bom ponovno privedel k tebi.“ 001 GEN 042 038 Rekel je: „Moj sin ne bo šel dol s teboj, kajti njegov brat je mrtev, on pa je ostal sam. Če ga po poti, na katero greste, zadene nesreča, potem boste moje sive lase z bridkostjo privedli do groba.“ 001 GEN 043 001 Lakota v deželi pa je bila huda. 001 GEN 043 002 Pripetilo se je, ko so pojedli žito, ki so ga prinesli iz Egipta, da jim je njihov oče rekel: „Ponovno pojdite, kupite nam malo hrane.“ 001 GEN 043 003 Juda mu je spregovoril, rekoč: „Človek nam je slovesno izpričal, rekoč: ‚Ne boste videli mojega obraza, razen če bo z vami vaš brat.‘ 001 GEN 043 004 Če hočeš z nami poslati našega brata, bomo šli dol in ti kupili hrano, 001 GEN 043 005 toda če ga nočeš poslati, ne bomo šli dol, kajti človek nam je rekel: ‚Ne boste videli mojega obraza, razen če bo z vami vaš brat.‘“ 001 GEN 043 006 Izrael je rekel: „Zakaj postopate z menoj tako slabo, da ste možu povedali, da imate še brata?“ 001 GEN 043 007 Rekli so: „Mož nas je strogo povprašal on našem stanju in o našem sorodstvu, rekoč: ‚ Ali vaš oče še živi? Imate še enega brata?‘In povedali smo mu glede na pomen teh besed. Mar bi lahko zagotovo vedeli, da bo rekel: ‚Vašega brata pripeljite dol?‘“ 001 GEN 043 008 Juda pa je svojemu očetu Izraelu rekel: „Pošlji dečka z menoj in bomo vstali ter šli, da bomo lahko živeli in ne umrli, tako mi, kakor ti in tudi naši malčki. 001 GEN 043 009 Jaz bom poroštvo zanj. Iz moje roke ga boš zahteval. Če ti ga ne privedem in postavim predte, potem naj krivdo nosim na veke, 001 GEN 043 010 kajti razen, če se ne bi obotavljali, bi se zagotovo sedaj drugič vrnili.“ 001 GEN 043 011 Njihov oče Izrael jim je rekel: „Če mora biti to sedaj tako, storite tole. Denite v vaše posode od najboljših sadov v deželi in odnesite dol človeku darilo, malo balzama, malo meda, dišave, miro, oreščke in mandlje. 001 GEN 043 012 V svoje roke vzemite dvojen denar. Denar, ki je bil priveden nazaj v ustjih vaših vreč, ga ponovno odnesite v vaši roki; morda je bila to pomota. 001 GEN 043 013 Vzemite tudi vašega brata in vstanite, ponovno pojdite k človeku. 001 GEN 043 014 Bog Vsemogočni pa naj vam da usmiljenje pred človekom, da lahko odpošlje proč vašega drugega brata in Benjamina. Če bom oropan svojih otrok, sem oropan.“ 001 GEN 043 015 Možje so vzeli to darilo in v svojo roko vzeli dvojen denar in Benjamina. Vstali in odšli dol k Egiptu in obstali pred Jožefom. 001 GEN 043 016 Ko je Jožef zagledal z njimi Benjamina je gospodarju svoje hiše rekel: „Privedi te može domov in zakolji in pripravi, kajti ti možje bodo opoldan kosili z menoj.“ 001 GEN 043 017 Človek je storil kakor je Jožef zaukazal in človek je može privedel v Jožefovo hišo. 001 GEN 043 018 Možje pa so bili prestrašeni, ker so bili privedeni v Jožefovo hišo. Rekli so: „Zaradi denarja, ki je bil prvič vrnjen v naše vreče, smo bili privedeni noter; da lahko zoper nas iščejo priložnost in padejo na nas in vzamejo za sužnje nas in naše osle.“ 001 GEN 043 019 Približali so se oskrbniku Jožefove hiše ter se z njim posvetovali pri hišnih vratih 001 GEN 043 020 in rekli: „Oh gospod, prvič smo zares prišli dol, da kupimo hrano 001 GEN 043 021 in pripetilo se je, ko smo prišli v gostišče, da smo odprli naše vreče in glej, denar vsakega človeka je bil v ustju njegove vreče, naš denar v polni teži in mi smo ga ponovno prinesli v naši roki. 001 GEN 043 022 In še en denar smo prinesli dol v naših rokah, da kupimo hrano. Ne moremo povedati kdo je naš denar položil v naše vreče.“ 001 GEN 043 023 Rekel je: „Mir vam bodi, ne bojte se. Vaš Bog in Bog vašega očeta vam je v vaše vreče dal zaklad. Jaz sem imel vaš denar.“In k njim je privedel Simeona. 001 GEN 043 024 Človek je može privedel v Jožefovo hišo in jim dal vode in umili so si svoja stopala in njihovim oslom je dal krmo. 001 GEN 043 025 In pripravili so darilo za Jožefa, ki je prišel opoldan, kajti slišali so, da bodo tam jedli kruh. 001 GEN 043 026 Ko je Jožef prišel domov, so mu prinesli darilo, ki je bilo v njihovi roki, v hišo in se mu priklonili k zemlji. 001 GEN 043 027 Vprašal jih je o njihovi blaginji in rekel: „ Ali je vaš oče zdrav, starec, o katerem ste govorili? Ali še živi?“ 001 GEN 043 028 Odgovorili so: „Tvoj služabnik, naš oče, je dobrega zdravja, on je še vedno živ.“In sklonili so svoje glave in se globoko priklonili. 001 GEN 043 029 Povzdignil je svoje oči in zagledal svojega brata Benjamina, sina svoje matere ter rekel: „ Ali je to vaš mlajši brat, o katerem ste mi govorili?“Rekel je: „Bog ti bodi milostljiv, moj sin.“ 001 GEN 043 030 Jožef se je podvizal, kajti njegova notranjost je hrepenela za njegovim bratom in iskal je kje bi se zjokal in vstopil v svojo sobo in se tam zjokal. 001 GEN 043 031 Umil si je svoj obraz, odšel ven in se zadrževal ter rekel: „Pripravite kruh.“ 001 GEN 043 032 Pripravili so posebej zanj in posebej zanje in posebej za Egipčane, ki so jedli z njim, ker Egipčani ne smejo jesti kruha s Hebrejci, kajti to je Egipčanom ogabnost. 001 GEN 043 033 Sedeli so pred njim, prvorojenec glede na njegovo pravico prvorojenstva in najmlajši glede na svojo mladost in možje so se čudili drug drugemu. 001 GEN 043 034 Vzel je in jim poslal jedi izpred sebe, toda Benjaminovih jedi je bilo petkrat več kakor od kateregakoli izmed njih. In pili so in bili veseli z njim. 001 GEN 044 001 Oskrbniku svoje hiše je zapovedal, rekoč: „Vreče mož napolni s hrano, kolikor lahko nesejo in denar vsakega človeka položi v ustje njegove vreče. 001 GEN 044 002 Mojo čašo pa, srebrno čašo, položi v ustje vreče najmlajšega in njegov žitni denar.“Ta je storil glede na besedo, ki jo je Jožef spregovoril. 001 GEN 044 003 Takoj, ko je bila zjutraj svetloba, so bili možje odposlani, oni in njihovi osli. 001 GEN 044 004 Ko so odšli ven iz mesta in še ne daleč proč, je Jožef rekel svojemu oskrbniku: „Vstani, sledi možem in ko jih boš dohitel, jim reci: ‚Zakaj ste zlo nagradili za dobro? 001 GEN 044 005 Mar ni to tisto iz česar moj gospod pije in s čimer zares vedežuje? S takšnim dejanjem ste storili zlo.‘“ 001 GEN 044 006 Ta jih je dohitel in jim spregovoril te iste besede. 001 GEN 044 007 Rekli so mu: „Zakaj moj gospod govori te besede? Bog ne daj, da bi tvoji služabniki storili glede na to stvar. 001 GEN 044 008 Glej, denar, katerega smo našli v ustjih naših vreč, smo iz kánaanske dežele ponovno prinesli k tebi, kako bi potem ukradli srebro ali zlato iz hiše tvojega gospoda? 001 GEN 044 009 Pri komurkoli izmed tvojih služabnikov bi bilo to najdeno, naj umre, mi pa bomo tudi sužnji mojega gospoda.“ 001 GEN 044 010 Rekel je: „ Naj bo sedaj tudi to glede na vaše besede. Ta, pri komer bo to najdeno, bo moj služabnik, vi pa boste brez krivde.“ 001 GEN 044 011 Potem so naglo sneli vsak mož svojo vrečo k tlom in vsak mož je svojo vrečo odprl. 001 GEN 044 012 On pa je iskal in pričel pri najstarejšem in nehal pri najmlajšem in čaša je bila najdena v Benjaminovi vreči. 001 GEN 044 013 Potem so raztrgali svoja oblačila in vsak človek je otovoril svojega osla in vrnili so se v mesto. 001 GEN 044 014 Juda in njegovi bratje so prišli v Jožefovo hišo, kajti še je bil tam in padli so pred njim na tla. 001 GEN 044 015 Jožef jim je rekel: „Kakšno dejanje je to, kar ste storili? Ali ne veste, da tak mož, kakor jaz, lahko zagotovo vedežuje?“ 001 GEN 044 016 Juda je rekel: „Kaj bomo rekli mojemu gospodu? Kaj naj govorimo? Ali kako se bomo očistili? Bog je odkril krivičnost svojih služabnikov. Glej, mi smo gospodovi služabniki, tako mi, kakor tudi ta, pri komer se je našla čaša.“ 001 GEN 044 017 Rekel je: „Bog ne daj, da bi tako storil. Temveč človek, v čigar roki je najdena čaša, bo moj služabnik. Kar pa se tiče vas, se v miru dvignite k svojemu očetu.“ 001 GEN 044 018 Potem se mu je približal Juda in rekel: „Oh moj gospod, naj tvoj služabnik, prosim te, spregovori besedo v ušesa mojega gospoda in naj tvoja jeza ne gori zoper tvojega služabnika, kajti ti si celo kakor faraon. 001 GEN 044 019 Moj gospod je svoje služabnike vprašal, rekoč: ‚Imate očeta ali brata?‘ 001 GEN 044 020 Mi pa smo mojemu gospodu rekli: ‚Imamo očeta, starca in otroka njegove visoke starosti, malčka. Njegov brat je mrtev in on je sam ostal od svoje matere in njegov oče ga ljubi.‘ 001 GEN 044 021 Ti pa si rekel svojim služabnikom: ‚Privedite ga dol k meni, da lahko svoje oči usmerim nanj.‘ 001 GEN 044 022 Mi pa smo mojemu gospodu rekli: ‚Deček ne more zapustiti svojega očeta, kajti če bi zapustil svojega očeta, bi njegov oče umrl.‘ 001 GEN 044 023 Svojim služabnikom si rekel: ‚Razen če pride dol z vami vaš najmlajši brat, ne boste več videli mojega obraza.‘ 001 GEN 044 024 Pripetilo se je, ko smo prišli gor k tvojemu služabniku, mojemu očetu, da smo mu povedali besede mojega gospoda. 001 GEN 044 025 Naš oče je rekel: ‚Pojdite ponovno in nam kupite malo hrane.‘ 001 GEN 044 026 Mi pa smo rekli: ‚Ne moremo iti dol. Če bo z nami naš najmlajši brat, potem bomo šli dol, kajti ne smemo videti moževega obraza, razen če bo z nami naš najmlajši brat.‘ 001 GEN 044 027 Tvoj služabnik, moj oče, nam je rekel: ‚Vi veste, da mi je moja žena rodila dva sinova. 001 GEN 044 028 Eden je odšel od mene in rekel sem: ‚Zagotovo je raztrgan na koščke‘in od takrat ga nisem videl. 001 GEN 044 029 Če tudi tega vzamete od mene in ga zadene nesreča, boste moje sive lase z bridkostjo privedli do groba.‘ 001 GEN 044 030 Zdaj torej, ko pridem k tvojemu služabniku, mojemu očetu in dečka ne bo z nami, glede na to, da je njegovo življenje vezano na življenje dečka, 001 GEN 044 031 se bo zgodilo, ko bo videl, da dečka ni z nami, da bo umrl. Tvoji služabniki bodo sive lase tvojega služabnika, našega očeta, z bridkostjo privedli do groba. 001 GEN 044 032 Kajti tvoj služabnik je postal pôrok za dečka mojemu očetu, rekoč: ‚Če ga ne privedem k tebi, potem bom na veke prinašal krivdo svojemu očetu.‘ 001 GEN 044 033 Zdaj torej, prosim te, naj tvoj služabnik ostane namesto dečka suženj mojemu gospodu, deček pa naj gre gor s svojimi brati. 001 GEN 044 034 Kajti kako bom šel k svojemu očetu, dečka pa ne bo z menoj? Da ne bi morda videl zla, ki bi prišlo na mojega očeta.“ 001 GEN 045 001 Potem se Jožef ni mogel več zadržati pred vsemi tistimi, ki so stali z njim in zaklical je: „Naredite, da vsakdo gre izpred mene.“Noben človek ni stal z njim, medtem ko se je Jožef dal spoznati svojim bratom. 001 GEN 045 002 Zajokal je na glas in Egipčani in faraonova hiša so slišali. 001 GEN 045 003 Jožef je svojim bratom rekel: „Jaz sem Jožef. Ali moj oče še živi?“Njegovi bratje pa mu niso mogli odgovoriti, kajti ob njegovi prisotnosti so bili zbegani. 001 GEN 045 004 Jožef je svojim bratom rekel: „Približajte se mi, prosim vas.“Prišli so bliže. Rekel je: „Jaz sem vaš brat Jožef, katerega ste prodali v Egipt. 001 GEN 045 005 Zdaj torej ne bodite užaloščeni, niti jezni nase, da ste me prodali sèm, kajti Bog me je poslal pred vami, da ohrani življenje. 001 GEN 045 006 Kajti ti dve leti je bila lakota v deželi in še pet let je, v katerih ne bo niti setve niti žetve. 001 GEN 045 007 Bog pa me je poslal pred vami, da vam na zemlji ohrani potomstvo in da reši vaša življenja z veliko osvoboditvijo. 001 GEN 045 008 Tako sedaj niste bili vi, ki ste me poslali sèm, temveč Bog. Naredil me je očeta faraonu in gospodarja vsej njegovi hiši in vladarja po vsej egiptovski deželi. 001 GEN 045 009 Pohitite in pojdite gor po mojega očeta in mu recite: ‚Tako govori tvoj sin Jožef: ‚Bog me je naredil gospodarja vsega Egipta, pridi dol k meni, ne mudi se 001 GEN 045 010 in prebival boš v gošenski deželi in boš blizu mene, ti in tvoji otroci, tvojih otrok otroci in tvoji tropi, tvoje črede in vse, kar imaš 001 GEN 045 011 in tam te bom hranil. Kajti še pet let lakote je, da ne bi ti in tvoja družina in vse, kar imaš, prišlo v revščino.‘ 001 GEN 045 012 Glejte, vaše oči vidijo in oči mojega brata Benjamina, da so to moja usta, ki vam govorijo. 001 GEN 045 013 Vi pa boste mojemu očetu povedali o vsej moji slavi v Egiptu in o vsem tem, kar ste videli in pohiteli boste in mojega očeta privedli sèm dol.“ 001 GEN 045 014 Planil je na vrat svojega brata Benjamina ter zajokal in Benjamin je jokal na njegovem vratu. 001 GEN 045 015 Poleg tega je poljubil vse svoje brate in jokal nad njimi in potem so njegovi bratje govorili z njim. 001 GEN 045 016 Njegova slava je bila slišana v faraonovi hiši, rekoč: „Prišli so Jožefovi bratje.“In to je dobro ugajalo faraonu in njegovim služabnikom. 001 GEN 045 017 Faraon je rekel Jožefu: „Reci svojim bratom: ‚To storite. Natovorite svoje živali in pojdite in pridite v kánaansko deželo. 001 GEN 045 018 Vzemite svojega očeta in svoje družine in pridite k meni in jaz vam bom dal dobrega iz egiptovske dežele, vi pa boste jedli tolščo dežele. 001 GEN 045 019 Sedaj ste zapovedani, storite tole. Vzemite si vozov iz egiptovske dežele za svoje malčke in za svoje žene in pripeljite svojega očeta in pridite. 001 GEN 045 020 Ne ozirajte se na vaše stvari, kajti dobrine vse egiptovske dežele so vaše.‘“ 001 GEN 045 021 Izraelovi otroci so tako storili in Jožef jim je dal vozove, glede na faraonovo zapoved in dal jim je popotnico za pot. 001 GEN 045 022 Vsem izmed njih je dal, vsakemu moškemu oblačilo, [da si ga] zamenja. Toda Benjaminu je dal tristo koščkov srebra in pet oblačil, [da si jih] zamenja. 001 GEN 045 023 Svojemu očetu je poslal na ta način: deset natovorjenih oslov z dobrimi stvarmi iz Egipta in deset oslic, natovorjenih z žitom, kruhom in hrano za svojega očeta po poti. 001 GEN 045 024 Tako je svoje brate poslal proč in so odrinili in rekel jim je: „Glejte, da se po poti ne prepirate.“ 001 GEN 045 025 Dvignili so se iz Egipta in prišli v kánaansko deželo k svojemu očetu Jakobu 001 GEN 045 026 in mu povedali, rekoč: „Jožef je še živ in je guverner nad vso egiptovsko deželo.“Jakobovo srce pa je slabelo, kajti ni jim verjel. 001 GEN 045 027 Povedali so mu vse Jožefove besede, ki jim jih je rekel in ko je videl vozove, ki jih je poslal Jožef, da ga odpeljejo, je oživel duh njihovega očeta Jakoba. 001 GEN 045 028 Izrael je rekel: „ To je dovolj, moj sin Jožef je še živ, šel bom in ga pogledal, preden umrem.“ 001 GEN 046 001 Izrael je šel na svojo pot z vsem, kar je imel in prišel v Beeršébo in daroval klavne daritve Bogu svojega očeta Izaka. 001 GEN 046 002 Bog je Izraelu spregovoril v videnjih noči in rekel: „Jakob, Jakob.“Ta je rekel: „Tukaj sem.“ 001 GEN 046 003 Rekel je: „Jaz sem Bog, Bog tvojega očeta, ne boj se iti dol v Egipt, kajti iz tebe bom tam naredil velik narod. 001 GEN 046 004 S teboj bom šel dol v Egipt in zagotovo te bom ponovno privedel gor in Jožef bo svojo roko položil na tvoje oči.“ 001 GEN 046 005 Jakob je vstal izpred Beeršébe in Izraelovi sinovi so odvedli svojega očeta Jakoba, svoje malčke in svoje žene v vozove, ki jih je faraon poslal, da ga odpeljejo. 001 GEN 046 006 Vzeli so svojo živino in svoje dobrine, ki so jih pridobili v kánaanski deželi in prišli v Egipt, Jakob in vse njegovo potomstvo z njim, 001 GEN 046 007 njegovi sinovi in sinovi njegovih sinov z njim, njegove hčere in hčere njegovih sinov in vse svoje potomstvo je s seboj privedel v Egipt. 001 GEN 046 008 To so imena Izraelovih otrok, ki so prišli v Egipt. Jakob in njegovi sinovi: Ruben, Jakobov prvorojenec. 001 GEN 046 009 Vsi Rubenovi sinovi: Henoh, Palú, Hecrón in Karmí. 001 GEN 046 010 Simeonovi sinovi: Jemuél, Jamín, Ohad, Jahín, Cohar in Šaúl, sin kánaanske ženske. 001 GEN 046 011 Lévijevi sinovi: Geršón, Kehát in Merarí. 001 GEN 046 012 Judovi sinovi: Er, Onán, Šelá, Parec in Zerah, toda Er in Onán sta umrla v kánaanski deželi. Parecova sinova pa sta bila Hecrón in Hamúl. 001 GEN 046 013 Isahárjevi sinovi: Tolá, Puvá, Job in Šimrón. 001 GEN 046 014 Zábulonovi sinovi: Sered, Elón in Jahleél. 001 GEN 046 015 To so Leini sinovi, ki jih je rodila Jakobu v Padan–aramu z njegovo hčerjo Dino. Vseh duš njegovih sinov in njegovih hčera je bilo triintrideset. 001 GEN 046 016 Gadovi sinovi: Cifjón, Hagí, Šuní, Ecbón, Erí, Aród in Arelí. 001 GEN 046 017 Aserjevi sinovi: Jimná, Jišvá, Jišví, Berijá in njihova sestra Sêraha. In Berijájeva sinova: Heber in Malkiél. 001 GEN 046 018 To so sinovi Zilpe, katero je Labán dal svoji hčeri Lei in te je rodila Jakobu, celó šestnajst duš. 001 GEN 046 019 Sinova Jakobove žene Rahele: Jožef in Benjamin. 001 GEN 046 020 Jožefu sta bila v egiptovski deželi rojena Manáse in Efrájim, katera mu je rodila Asenáta, hči Potifêra, duhovnika iz Ona. 001 GEN 046 021 Benjaminovi sinovi so bili Bela, Beher, Ašbél, Gerá, Naamán, Ehí, Roš, Mupím, Hupím in Ard. 001 GEN 046 022 To so Rahelini sinovi, ki so bili rojeni Jakobu. Vseh duš je bilo štirinajst. 001 GEN 046 023 Danovi sinovi: Huším. 001 GEN 046 024 Neftálijevi sinovi: Jahceél, Guní, Jecer in Šilém. 001 GEN 046 025 To so sinovi Bilhe, ki jo je Labán dal svoji hčeri Raheli in te je rodila Jakobu. Vseh duš je bilo sedem. 001 GEN 046 026 Vseh duš, ki so z Jakobom prišle v Egipt, ki so prišle iz njegovih ledij, poleg žen Jakobovih sinov, vseh duš je bilo šestinšestdeset. 001 GEN 046 027 Jožefova sinova, ki sta bila rojena v Egiptu, sta bili dve duši. Vseh duš Jakobove hiše, ki so prišle v Egipt, je bilo sedemdeset. 001 GEN 046 028 Pred njim je poslal k Jožefu Juda, da njegov obraz usmeri v Gošen, in prišli so v gošensko deželo. 001 GEN 046 029 Jožef je pripravil svoj bojni voz in odšel v Gošen, da sreča svojega očeta Izraela in se mu predstavi in planil je na njegov vrat in na njegovem vratu dolgo časa jokal. 001 GEN 046 030 Izrael je Jožefu rekel: „Sedaj naj umrem, ker sem videl tvoj obraz, ker si ti še vedno živ.“ 001 GEN 046 031 Jožef je rekel svojim bratom in vsej očetovi hiši: „Odšel bom gor in faraonu pokazal ter mu rekel: ‚Moji bratje in hiša mojega očeta, ki so bili v kánaanski deželi, so prišli k meni. 001 GEN 046 032 Ljudje so pastirji, kajti njihovo ukvarjanje je, da pasejo živino in pripeljali so svoje trope in svoje črede in vse, kar imajo.‘ 001 GEN 046 033 In zgodilo se bo, ko vas bo faraon poklical in vam rekel: ‚Kaj je vaš poklic?‘ 001 GEN 046 034 da boste rekli: ‚Ukvarjanje tvojih služabnikov je okoli živine od naše mladosti celo do sedaj, tako mi in tudi naši očetje.‘Da boste lahko prebivali v gošenski deželi, kajti vsak pastir je Egipčanom ogabnost.“ 001 GEN 047 001 Potem je prišel Jožef in povedal faraonu ter rekel: „Moj oče, moji bratje, njihovi tropi, njihove črede in vse, kar imajo, so prišli iz kánaanske dežele. Glej, v gošenski deželi so.“ 001 GEN 047 002 Vzel je nekatere izmed svojih bratov, celó pet mož in jih predstavil faraonu. 001 GEN 047 003 Faraon je njegovim bratom rekel: „Kakšen je vaš poklic?“Faraonu so odgovorili: „Tvoji služabniki so pastirji, tako mi, kakor tudi naši očetje.“ 001 GEN 047 004 Poleg tega so faraonu rekli: „Zato smo prišli, da začasno prebivamo v deželi, kajti tvoji služabniki nimajo pašnika za svoje trope, kajti huda lakota je v kánaanski deželi. Sedaj te torej prosimo, naj tvoji služabniki prebivajo v gošenski deželi.“ 001 GEN 047 005 Faraon je Jožefu spregovoril, rekoč: „Tvoj oče in tvoji bratje so prišli k tebi. 001 GEN 047 006 Egiptovska dežela je pred teboj. V najboljši deželi pripravi svojemu očetu in bratom, da prebivajo. V gošenski deželi naj prebivajo in če poznaš med njimi katerekoli marljive ljudi, potem jih naredi gospodarje nad mojo živino.“ 001 GEN 047 007 Jožef je privedel svojega očeta Jakoba in ga postavil pred faraona in Jakob je blagoslovil faraona. 001 GEN 047 008 Faraon je Jakobu rekel: „Koliko si ti star?“ 001 GEN 047 009 Jakob je faraonu rekel: „Dni let mojega popotovanja je sto trideset let. Malo in zli so bili dnevi let mojega življenja in nisem dosegel dni let življenja svojih očetov v dneh njihovega popotovanja.“ 001 GEN 047 010 Jakob je blagoslovil faraona in odšel izpred faraona. 001 GEN 047 011 Jožef je namestil svojega očeta in svoje brate ter jim dal posest v egiptovski deželi, v najboljšem delu dežele, v Ramesésovi deželi, kakor je faraon zapovedal. 001 GEN 047 012 Jožef je vzdrževal svojega očeta, svoje brate in vso družino svojega očeta s kruhom, glede na njihove družine. 001 GEN 047 013 In ni bilo kruha v vsej deželi, kajti lakota je bila zelo huda, tako da je egiptovska dežela in vsa kánaanska dežela zaradi lakote slabela. 001 GEN 047 014 Jožef je zbral ves denar, ki se ga je našlo v egiptovski deželi in v kánaanski deželi, zaradi žita, ki so ga kupovali in Jožef je denar prinesel v faraonovo hišo. 001 GEN 047 015 Ko je v egiptovski deželi in v kánaanski deželi zmanjkalo denarja, so vsi Egipčani prišli k Jožefu in rekli: „Daj nam kruha, kajti zakaj bi umrli v tvoji prisotnosti? Kajti denarja je zmanjkalo.“ 001 GEN 047 016 Jožef je rekel: „Dajte vašo živino in jaz vam bom dal za vašo živino, če je denarja zmanjkalo.“ 001 GEN 047 017 Svojo živino so privedli k Jožefu in Jožef jim je dal kruha v zameno za konje in za trope in za živino od čred in za osle in to leto jih je nahranil s kruhom za vso njihovo živino. 001 GEN 047 018 Ko je bilo to leto končano, so prišli k njemu drugo leto in mu rekli: „ Tega ne bomo skrivali pred mojim gospodom, da je naš denar porabljen. Moj gospod ima tudi naše črede in živino. Sploh ni veliko ostalo v očeh mojega gospoda, razen naših teles in naših zemljišč. 001 GEN 047 019 Zakaj bi umrli pred tvojimi očmi, tako mi kakor naša dežela? Kupi nas in našo deželo za kruh, pa bomo mi in naša dežela služabniki faraonu. Daj nam seme, da bomo lahko živeli in ne umrli, da dežela ne bo zapuščena.“ 001 GEN 047 020 Jožef je vso egiptovsko deželo kupil za faraona, kajti Egipčani so prodali vsak človek svoje polje, ker je nad njimi prevladala lakota in tako je dežela postala faraonova. 001 GEN 047 021 Kar se tiče ljudstva, jih je premestil v mesta, od enega konca egiptovskih meja, celo do drugega njegovega konca. 001 GEN 047 022 Samo zemljišč duhovnikov ni pokupil, kajti duhovniki so imeli od faraona njim določen delež in jedli svoj delež, katerega jim je faraon dajal, zato svojih zemljišč niso prodali. 001 GEN 047 023 Potem je Jožef rekel ljudstvu: „Glejte, danes sem kupil vas in vašo deželo za faraona. Glejte, tukaj je seme za vas in vi boste posejali deželo. 001 GEN 047 024 Z donosom se bo zgodilo, da boste peti del dali faraonu, štirje deli pa bodo vaši lastni, za seme polja in za vašo hrano in za tiste iz vaših družin in za hrano za vaše malčke.“ 001 GEN 047 025 Rekli so: „Rešil si naša življenja, naj najdemo milost v očeh mojega gospoda, mi pa bomo faraonovi služabniki.“ 001 GEN 047 026 Jožef je to naredil v egiptovski deželi [za] zakon do današnjega dne, da bo imel faraon peti del, razen dežele duhovnikov, ki ni postala faraonova. 001 GEN 047 027 Izrael je prebival v egiptovski deželi, v pokrajini Gošen in v njej so imeli posesti in rastli ter se silno pomnožili. 001 GEN 047 028 Jakob je v egiptovski deželi živel sedemnajst let. Tako je bila celotna Jakobova starost sto sedeminštirideset let. 001 GEN 047 029 Približal se je čas, ko je Izrael moral umreti in je poklical svojega sina Jožefa ter mu rekel: „Če sem sedaj našel milost v tvojem pogledu, položi, prosim te, svojo roko pod moje stegno ter z menoj postopaj dobrotljivo in iskreno. Ne pokoplji me, prosim te, v Egiptu, 001 GEN 047 030 temveč hočem ležati s svojimi očeti in ti me boš odnesel iz Egipta in me pokopal na njihovem grobišču.“Rekel je: „Storil bom kakor si rekel.“ 001 GEN 047 031 Rekel je: „Prisezi mi.“In prisegel mu je. In Izrael se je priklonil na vzglavju postelje. 001 GEN 048 001 Pripetilo se je po teh stvareh, da je Jožefu nekdo povedal: „Poglej, tvoj oče je bolan, “in ta je s seboj vzel svoja dva sinova, Manáseja in Efrájima. 001 GEN 048 002 In nekdo je Jakobu povedal ter rekel: „Glej, tvoj sin Jožef prihaja k tebi“in Izrael se je okrepil in sedel na postelji. 001 GEN 048 003 Jakob je Jožefu rekel: „Bog Vsemogočni se mi je prikazal pri Luzu, v kánaanski deželi, me blagoslovil 001 GEN 048 004 in mi rekel: ‚Glej, jaz te bom naredil rodovitnega in te namnožil in jaz bom iz tebe naredil množico ljudstev in to deželo bom dal tvojemu potomcu za teboj za večno posest.‘ 001 GEN 048 005 In sedaj, tvoja dva sinova, Efrájim in Manáse, ki sta ti bila rojena v egiptovski deželi, preden sem prišel k tebi v Egipt, sta moja; kakor Ruben in Simeon, bosta moja. 001 GEN 048 006 Tvoji potomci pa, ki jih boš zaplodil za njima, bodo tvoji in imenovani bodo po imenu svojih bratov v svoji dediščini. 001 GEN 048 007 Kar pa se mene tiče, ko sem prišel iz Padana, je v kánaanski deželi poleg mene umrla Rahela, na poti, ko je bilo le še malo poti, da pride v Efráto. Pokopal sem jo tam, na poti v Efráto; ta isti je Betlehem.“ 001 GEN 048 008 Izrael je zagledal Jožefova sinova in rekel: „Kdo sta ta [dva]?“ 001 GEN 048 009 Jožef je svojemu očetu rekel: „Onadva sta moja sinova, katera mi ju je Bog dal na tem kraju.“Rekel je: „Privedi ju, prosim te, k meni in jaz ju bom blagoslovil.“ 001 GEN 048 010 Torej, Izraelove oči so bile od starosti zatemnjene, tako da ni mogel videti. In privedel ju je bliže k njemu in on ju je poljubil ter ju objel. 001 GEN 048 011 Izrael je Jožefu rekel: „Nisem si mislil, da bom videl tvoj obraz in, glej, Bog mi je pokazal tudi tvoja potomca.“ 001 GEN 048 012 Jožef ju je prestavil izmed svojih kolen in se sam, s svojim obrazom, priklonil k zemlji. 001 GEN 048 013 Jožef je prijel oba, Efrájima na svojo desnico proti Izraelovi levici in Manáseja na svojo levico proti Izraelovi desnici in ju privedel k njemu. 001 GEN 048 014 Izrael je iztegnil svojo desnico in jo položil na Efrájimovo glavo, ki je bil mlajši, svojo levico pa na Manásejevo glavo, premišljeno vodeč svoji roki, kajti Manáse je bil prvorojenec. 001 GEN 048 015 Blagoslovil je Jožefa in rekel: „Bog, pred katerim sta hodila moja očeta, Abraham in Izak, Bog, ki me je hranil vse moje dolgo življenje do današnjega dne, 001 GEN 048 016 Angel, ki me je odkupil od vsega zla, naj blagoslovi dečka. Naj bo moje ime imenovano na njiju in ime mojih očetov, Abrahama in Izaka. Naj zrasteta v množico na sredi zemlje.“ 001 GEN 048 017 Ko je Jožef videl, da je njegov oče svojo desnico položil na Efrájimovo glavo, ga je to razžalilo in prijel je roko svojega očeta, da jo odmakne z Efrájimove glave na Manásejevo glavo. 001 GEN 048 018 Jožef je svojemu očetu rekel: „Ne tako, moj oče, kajti ta je prvorojenec, svojo desnico položi na njegovo glavo.“ 001 GEN 048 019 Njegov oče pa je odklonil in rekel: „Vem to, moj sin, vem to, tudi on bo postal ljudstvo in tudi on bo velik, toda njegov mlajši brat bo resnično večji kakor on in njegovo potomstvo bo postalo množica narodov.“ 001 GEN 048 020 Blagoslovil ju je ta dan, rekoč: „V tebi bo Izrael blagoslovljen, rekoč: ‚Bog [naj] te naredi kakor Efrájima in kakor Manáseja‘“in Efrájima je postavil pred Manáseja. 001 GEN 048 021 Izrael je rekel Jožefu: „Glej, jaz umrem, toda Bog bo z vami in vas bo ponovno privedel v deželo vaših očetov. 001 GEN 048 022 Poleg tega sem ti dal en delež nad tvojimi brati, ki sem ga s svojim mečem in s svojim lokom vzel iz roke Amoréjcev.“ 001 GEN 049 001 Jakob je svojim sinovom zaklical in rekel: „Zberite se skupaj, da vam bom lahko povedal to, kar vas bo doletelo v poslednjih dneh. 001 GEN 049 002 Zberite se skupaj in poslušajte, vi, Jakobovi sinovi in prisluhnite Izraelu, svojemu očetu. 001 GEN 049 003 Ruben, ti si moj prvorojenec, moja mogočnost in pričetek moje moči, odličnost dostojanstva in odličnost moči, 001 GEN 049 004 nestabilen kakor voda, ti se ne boš odlikoval. Ker si odšel k postelji svojega očeta, takrat si jo omadeževal; dvignil se je k mojemu ležišču. 001 GEN 049 005 Simeon in Lévi sta brata, sredstva krutosti sta v njunih prebivališčih. 001 GEN 049 006 Oh, moja duša, ne pridi v njuno skrivnost, v njun zbor, moja čast, ne bodi združena, kajti v svoji jezi sta usmrtila človeka in v svoji svojevoljnosti sta spodkopala zid. 001 GEN 049 007 Prekleta bodi njuna jeza, kajti bila je kruta in njun srd, kajti bil je neizprosen. Razdelil ju bom v Jakobu in razkropil v Izraelu. 001 GEN 049 008 Juda, ti si ta, katerega bodo tvoji bratje hvalili. Tvoja roka bo na vratu tvojih sovražnikov, otroci tvojega očeta se bodo priklanjali pred teboj. 001 GEN 049 009 Juda je levji mladič. Od plena, moj sin, si se dvignil. Sklonil se je, ležal kakor lev in kakor star lev; kdo ga bo prebudil? 001 GEN 049 010 Žezlo ne bo odšlo od Juda, niti palica zakona izmed njegovih stopal, dokler ne pride Šilo in k njemu bo zbiranje ljudstva. 001 GEN 049 011 Privezujoč svojega oslička k trti in svojega osličjega žrebeta k izbrani trti. Svoje obleke je opral v vinu in svoja oblačila v krvi grozdnih jagod. 001 GEN 049 012 Njegove oči bodo rdeče od vina in njegovi zobje beli od mleka. 001 GEN 049 013 Zábulon bo prebival pri morskem zavetju in bo za zavetje ladjam in njegova meja bo do Sidóna. 001 GEN 049 014 Isahár je močan osel, počivajoč med dvema bremenoma 001 GEN 049 015 in videl je, da je bil počitek dober in da je bila dežela prijetna in sklonil svojo ramo, da prenaša in postal služabnik davku. 001 GEN 049 016 Dan bo sodil svoje ljudstvo kakor enega izmed Izraelovih rodov. 001 GEN 049 017 Dan bo kača ob poti, gad na stezi, ki piči konjska kopita, tako da bo njegov jezdec padel vznak. 001 GEN 049 018 Pričakoval sem tvojo rešitev duše, oh Gospod. 001 GEN 049 019 Gad, krdelo ga bo premagalo, toda nazadnje bo on premagal. 001 GEN 049 020 Iz Aserja bo njegov kruh zajeten in bo oskrboval kraljeve slaščice. 001 GEN 049 021 Neftáli je spuščena košuta. On daje ljubke besede. 001 GEN 049 022 Jožef je rodovitna veja, celó rodovitna veja pri vodnjaku, čigar mladike se stegujejo preko zidu. 001 GEN 049 023 Lokostrelci so ga boleče užalostili, streljali nanj in ga sovražili. 001 GEN 049 024 Toda njegov lok je ostal v moči in lakti njegovih rok so bili okrepljeni z rokami mogočnega Jakobovega Boga (od tam je pastir, Izraelov kamen), 001 GEN 049 025 celó z Bogom svojih očetov, ki ti bo pomagal in z Vsemogočnim, ki te bo blagoslovil z blagoslovi z neba od zgoraj, blagoslovi iz globine, ki leži spodaj, blagoslovi prsi in maternice. 001 GEN 049 026 Blagoslovi tvojega očeta so prevladali nad blagoslovi mojih prednikov do skrajne meje večnih hribov. Ti bodo na Jožefovi glavi in na têmenu tistega, ki je bil ločen od svojih bratov. 001 GEN 049 027 Benjamin bo ropal kakor volk. Zjutraj bo požrl plen, ponoči pa bo razdelil ukradeno blago.“ 001 GEN 049 028 Vsi ti so dvanajsteri Izraelovi rodovi in to je to, kar jim je njihov oče govoril in jih blagoslovil; vsakega glede na svoj blagoslov jih je blagoslovil. 001 GEN 049 029 Zapovedal jim je in jim rekel: „Jaz bom zbran k svojemu ljudstvu. Pokopljite me z mojimi očeti v votlini, ki je na polju Hetejca Efróna, 001 GEN 049 030 v votlini, ki je na polju Mahpéli, ki je pred Mamrejem, v kánaanski deželi, ki jo je Abraham kupil s poljem Hetejca Efróna za posest in grobišče. 001 GEN 049 031 Tam so pokopali Abrahama in njegovo ženo Saro, tam so pokopali Izaka in njegovo ženo Rebeko, in tam sem pokopal Leo. 001 GEN 049 032 Nakup polja in votline, ki je na njem, je bil od Hetovih otrok.“ 001 GEN 049 033 Ko je Jakob naredil konec zapovedovanju svojim sinovom, je svoja stopala dvignil v posteljo, izročil duha in bil zbran k svojemu ljudstvu. 001 GEN 050 001 Jožef je padel na očetov obraz, jokal na njem in ga poljubil. 001 GEN 050 002 Jožef je zapovedal svojim služabnikom zdravnikom, naj balzamirajo njegovega očeta in zdravniki so balzamirali Izraela. 001 GEN 050 003 Štirideset dni je bilo izpolnjeno zanj, kajti tako so izpolnjeni dnevi tistih, ki so balzamirani in Egipčani so žalovali za njim sedemdeset dni. 001 GEN 050 004 Ko so dnevi njegovega žalovanja minili, je Jožef govoril faraonovi hiši, rekoč: „Če sem torej našel milost v vaših očeh, govorite, prosim vas, na faraonova ušesa, rekoč: 001 GEN 050 005 ‚Moj oče me je zaprisegel, rekoč: ‚Glej, jaz umrem. V mojem grobu, katerega sem si izkopal v kánaanski deželi, tam me boš pokopal.‘Zato me torej pusti iti gor, prosim te in pokopljem svojega očeta in bom ponovno prišel.‘“ 001 GEN 050 006 Faraon je rekel: „Pojdi gor in pokoplji svojega očeta, kakor te je zaprisegel.“ 001 GEN 050 007 Jožef je odšel gor, da pokoplje svojega očeta in z njim so odšli gor vsi faraonovi služabniki, starešine njegove hiše, vse starešine egiptovske dežele, 001 GEN 050 008 vsa Jožefova hiša, njegovi bratje in hiša njegovega očeta. Samo svoje malčke, svoje trope in svoje črede so pustili v gošenski deželi. 001 GEN 050 009 Z njim so odšli gor tako bojni vozovi kakor konjeniki in to je bila zelo velika skupina. 001 GEN 050 010 Prišli so k mlatišču Atádu, ki je onstran Jordana in tam so žalovali z velikim in zelo bolečim objokovanjem in za svojega očeta je pripravil sedemdnevno žalovanje. 001 GEN 050 011 Ko so prebivalci dežele, Kánaanci, videli žalovanje na Atádovih tleh, so rekli: „To objokovanje je Egipčanom boleče.“Torej je bilo ime le-tega imenovano Abél Micrájim, ki je onkraj Jordana. 001 GEN 050 012 Njegovi sinovi so mu storili glede na to, kakor jim je zapovedal, 001 GEN 050 013 kajti njegovi sinovi so ga odnesli v kánaansko deželo in ga pokopali v votlini polja Mahpéle, ki ga je Abraham kupil s poljem za grobno posest od Hetejca Efróna, pred Mamrejem. 001 GEN 050 014 Potem, ko je pokopal svojega očeta, se je Jožef vrnil v Egipt, on in njegovi bratje in vsi, ki so z njim odšli gor, da pokopljejo njegovega očeta. 001 GEN 050 015 Ko so Jožefovi bratje videli, da je bil njihov oče mrtev, so rekli: „Jožef nas bo morda sovražil in nam bo zagotovo poplačal vse zlo, katerega smo mu storili.“ 001 GEN 050 016 K Jožefu so poslali poslanca, rekoč: „Tvoj oče je dal zapoved, preden je umrl, rekoč: 001 GEN 050 017 ‚Tako boste rekli Jožefu: ‚Prosim te torej, oprosti prekršek svojih bratov in njihov greh, kajti storili so ti zlo in sedaj, prosimo te, odpusti prekršek služabnikom Boga svojega očeta.‘“In Jožef je jokal, ko so mu govorili. 001 GEN 050 018 Tudi njegovi bratje so padli dol pred njegovim obličjem in rekli: „Glej, mi smo tvoji služabniki.“ 001 GEN 050 019 Jožef jim je rekel: „Ne bojte se, kajti ali sem jaz na mestu Boga? 001 GEN 050 020 Toda kar se tiče vas, ste zoper mene mislili zlo, toda Bog je to preobrnil v dobro, da izvrši, kakor je to današnji dan, da veliko ljudi reši živih. 001 GEN 050 021 Zdaj se torej ne bojte, hranil bom vas in vaše malčke.“Potolažil jih je in prijazno govoril z njimi. 001 GEN 050 022 Jožef je prebival v Egiptu, on in hiša njegovega očeta in Jožef je živel sto deset let. 001 GEN 050 023 Jožef je videl Efrájimove otroke tretjega rodu. Tudi otroci Mahírja, Manásejevega sina, so bili vzgojeni na Jožefovih kolenih. 001 GEN 050 024 Jožef je rekel svojim bratom: „Jaz umiram, Gospod pa vas bo zagotovo obiskal in vas privedel ven iz te dežele, v deželo, ki jo je prisegel Abrahamu, Izaku in Jakobu.“ 001 GEN 050 025 Jožef je Izraelove otroke zaprisegel, rekoč: „Bog vas bo zagotovo obiskal in vi boste moje kosti odnesli od tod.“ 001 GEN 050 026 Tako je Jožef umrl, star sto deset let in balzamirali so ga in položen je bil v krsto v Egiptu. # # BOOK 002 EXO Exodus 2 Mojzes 002 EXO 001 001 Torej to so imena Izraelovih otrok, ki so prišli v Egipt. Z Jakobom je prišel vsak mož in njegova družina. 002 EXO 001 002 Ruben, Simeon, Lévi in Juda, 002 EXO 001 003 Isahár, Zábulon in Benjamin, 002 EXO 001 004 Dan in Neftáli, Gad in Aser. 002 EXO 001 005 Vseh duš, ki so prišle iz Jakobovih ledij je bilo sedemdeset duš, kajti Jožef je bil že v Egiptu. 002 EXO 001 006 Jožef je umrl in vsi njegovi bratje in ves ta rod. 002 EXO 001 007 Izraelovi otroci pa so bili rodovitni in obilno narasli in se namnožili in postali silno mogočni in dežela je bila napolnjena z njimi. 002 EXO 001 008 Sedaj je tam vstal nov kralj nad Egiptom, ki ni poznal Jožefa. 002 EXO 001 009 Svojemu ljudstvu je rekel: „Glejte, ljudstva Izraelovih otrok je več in mogočnejši so kakor smo mi. 002 EXO 001 010 Pridite, modro ravnajmo z njimi, da se ne bi namnožili in se pripeti, ko izpade kakšna vojna, da se pridružijo tudi našim sovražnikom in se borijo zoper nas in jih tako napodimo iz dežele.“ 002 EXO 001 011 Zato so nadnje postavili preddelavce, da jih stiskajo z njihovimi bremeni. In za faraona so gradili zakladni mesti Pitóm in Ramesés. 002 EXO 001 012 Toda bolj so jih stiskali, bolj so se množili in rastli. In bili so užaloščeni zaradi Izraelovih otrok. 002 EXO 001 013 Egipčani so Izraelove otroke prisilili, da so služili s krutostjo. 002 EXO 001 014 Njihova življenja so zagrenili s trdim suženjstvom, z malto, z opeko in z vsemi vrstami službe na polju. Vse njihove službe, s katerimi so jih pripravili, da jim služijo, so bile s krutostjo. 002 EXO 001 015 Egiptovski kralj je spregovoril hebrejskima babicama, katerih prvi je bilo ime Šifra, ime drugi pa Pua 002 EXO 001 016 in rekel: „Ko hebrejskim ženam opravljata službo babice in jih vidita na stolčkih; če je sin, potem ga ubijta, toda če je hči, potem naj živi.“ 002 EXO 001 017 Toda babici sta se bali Boga in nista delali, kakor jima je egiptovski kralj ukazal, temveč sta fantke rešili žive. 002 EXO 001 018 Egiptovski kralj je dal poklicati babici in jima rekel: „Zakaj sta storili to stvar in fantke rešili žive?“ 002 EXO 001 019 Babici sta faraonu rekli: „Zato ker Hebrejke ni so kakor Egipčanke, kajti one so krepke in rodijo prej ko babice pridejo k njim.“ 002 EXO 001 020 Zato je Bog z babicama dobro postopal in ljudstvo se je pomnožilo in postalo zelo mogočno. 002 EXO 001 021 Pripetilo se je, ker sta se babici bali Boga, da jima je naredil hiši. 002 EXO 001 022 Faraon je vsemu svojemu ljudstvu zapovedal, rekoč: „Vsak sin, ki je rojen, naj bo vržen v reko, vsaka hčer pa naj bo rešena živa.“ 002 EXO 002 001 Odšel je mož iz Lévijeve hiše in za ženo vzel Lévijevo hčer. 002 EXO 002 002 Ženska je spočela in rodila sina in ko je videla, da je bil čeden otrok, ga je skrivala tri mesece. 002 EXO 002 003 Ko pa ga ni mogla več skrivati, je zanj vzela pletenico iz ločja, jo namazala z blatom in s smolo in vanjo položila otroka in to položila v rogoz poleg rečnega brega. 002 EXO 002 004 Njegova sestra pa je stala daleč stran, da izve kaj se bo z njim zgodilo. 002 EXO 002 005 In dol je prišla faraonova hči, da se pri reki umije, njene služabnice pa so hodile vzdolž rečnega brega in ko je med rogozom zagledala pletenico, je poslala svojo služabnico, da odide ponjo. 002 EXO 002 006 Ko jo je ta odprla, je zagledala otroka in glej, otročiček je jokal. Do njega je imela sočutje ter rekla: „To je eden izmed hebrejskih otrok.“ 002 EXO 002 007 Potem je njegova sestra rekla faraonovi hčeri: „Ali naj grem in k tebi pokličem dojiljo izmed hebrejskih žensk, da bo lahko otroka dojila zate?“ 002 EXO 002 008 Faraonova hči ji je rekla: „Pojdi.“Deklica je odšla ter poklicala otrokovo mater. 002 EXO 002 009 Faraonova hči ji je rekla: „Odnesi tega otroka proč in ga dôji zame, jaz pa ti bom dajala tvoja plačila.“In ženska je vzela otroka ter ga dojila. 002 EXO 002 010 Otrok je zrastel in privedla ga je k faraonovi hčeri in ta je postal njen sin. Njegovo ime je imenovala Mojzes. Rekla je: „Ker sem ga potegnila iz vode.“ 002 EXO 002 011 Pripetilo se je v tistih dneh, ko je Mojzes odrasel, da je odšel k svojim bratom, gledal na njihova bremena in oprezal za Egipčanom, ki je udarjal Hebrejca, enega izmed njegovih bratov. 002 EXO 002 012 Pogledal je to pot in tisto pot in ko je videl, da tam ni bilo nobenega človeka, je Egipčana usmrtil in ga skril v pesek. 002 EXO 002 013 Ko je drug dan odšel ven, glej, dva moža izmed Hebrejcev sta se skupaj prepirala in temu, ki je storil napačno, je rekel: „Čemu udarjaš svojega rojaka?“ 002 EXO 002 014 Ta pa je rekel: „Kdo te je naredil princa in sodnika nad nama? Ali me nameravaš ubiti, kakor si ubil Egipčana?“Mojzes se je zbal ter rekel: „Ta stvar se je zagotovo izvedela.“ 002 EXO 002 015 Torej, ko je faraon slišal to stvar, je iskal Mojzesa, da ga ubije. Mojzes pa je pobegnil izpred faraonovega obličja in prebival v midjánski deželi in se ustalil poleg vodnjaka. 002 EXO 002 016 Torej duhovnik iz Midjána je imel sedem hčera in prišle so, zajele vodo in napolnile korita, da bi napojile trop svojega očeta. 002 EXO 002 017 Prišli pa so pastirji ter jih odgnali proč, toda Mojzes je vstal, jim pomagal in napojil njihov trop. 002 EXO 002 018 Ko so prišle k svojemu očetu Reguélu je rekel: „Kako je to, da ste danes prišle tako zgodaj?“ 002 EXO 002 019 Rekle so: „Egipčan nas je osvobodil iz roke pastirjev in nam prav tako zajel dovolj vode in napojil trop.“ 002 EXO 002 020 Svojim hčeram je rekel: „In kje je? Zakaj je to, da ste človeka pustile? Pokličite ga, da bo lahko jedel kruh.“ 002 EXO 002 021 Mojzes je bil zadovoljen, da prebiva s človekom in ta je Mojzesu dal svojo hčer Cipóro. 002 EXO 002 022 Rodila mu je sina in njegovo ime je imenoval Geršóm, kajti rekel je: „Tujec sem bil v tuji deželi.“ 002 EXO 002 023 Pripetilo se je tekom časa, da je egiptovski kralj umrl, Izraelovi otroci pa so vzdihovali zaradi razloga suženjstva in vpili in njihovo vpitje je zaradi razloga suženjstva prišlo do Boga. 002 EXO 002 024 Bog je slišal njihovo stokanje in Bog se je spomnil svoje zaveze z Abrahamom, Izakom in Jakobom. 002 EXO 002 025 Bog je pogledal na Izraelove otroke in Bog je imel do njih spoštovanje. 002 EXO 003 001 Torej Mojzes je varoval trop svojega tasta Jitra, midjánskega duhovnika in vodil trop k zadnjemu delu puščave in prišel h gori Boga, celó k Horebu. 002 EXO 003 002 Gospodov angel se mu je prikazal v ognjenem plamenu iz srede grma in pogledal je in glej, grm je gorel z ognjem, pa grm ni bil použit. 002 EXO 003 003 Mojzes je rekel: „Sedaj se bom obrnil stran in gledal ta velik prizor zakaj grm ne zgori.“ 002 EXO 003 004 Ko je Gospod videl, da se je obrnil vstran, da bi videl, je Bog iz srede grma zaklical k njemu ter rekel: „Mojzes, Mojzes.“Ta je rekel: „Tukaj sem.“ 002 EXO 003 005 Rekel je: „Ne približaj se, svoje čevlje sezuj s svojih stopal, kajti prostor, na katerem stojiš, je sveta zemlja.“ 002 EXO 003 006 Poleg tega je rekel: „Jaz sem Bog tvojega očeta, Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba.“In Mojzes je skril svoj obraz, kajti bal se je, da bi pogledal na Boga. 002 EXO 003 007 Gospod je rekel: „Zagotovo sem videl stisko svojega ljudstva, ki je v Egiptu in slišal njihovo vpitje zaradi njihovih preddelavcev, kajti poznam njihove bridkosti 002 EXO 003 008 in prišel sem dol, da jih osvobodim iz roke Egipčanov in jih privedem iz te dežele gor v dobro in veliko deželo, deželo, kjer tečeta mleko in med, v deželo Kánaancev, Hetejcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev. 002 EXO 003 009 Zdaj torej, glej, k meni je prišlo vpitje Izraelovih otrok in videl sem tudi zatiranje, s kakršnim so jih Egipčani zatirali. 002 EXO 003 010 Pridi torej zdaj in jaz te bom poslal k faraonu, da lahko privedeš moje ljudstvo, Izraelove otroke, iz Egipta.“ 002 EXO 003 011 Mojzes pa je Bogu rekel: „Kdo sem jaz, da bi šel k faraonu in da bi lahko Izraelove otroke privedel iz Egipta?“ 002 EXO 003 012 Rekel je: „Zagotovo bom s teboj in to ti bodi simbol, da sem te jaz poslal. Ko boš ljudstvo privedel iz Egipta, boste na tej gori služili Bogu.“ 002 EXO 003 013 Mojzes je Bogu rekel: „Glej, ko pridem k Izraelovim otrokom in jim bom rekel: ‚K vam me je poslal Bog vaših očetov, ‘pa mi bodo rekli: ‚Kakšno je njegovo ime?‘Kaj naj jim rečem?“ 002 EXO 003 014 Bog je Mojzesu rekel: „JAZ SEM, KI SEM.“Rekel je: „Tako boš govoril Izraelovim otrokom: ‚JAZ SEM me je poslal k vam.‘“ 002 EXO 003 015 Bog je Mojzesu poleg tega povedal: „Tako boš rekel Izraelovim otrokom: ‚K vam me je poslal Gospod, Bog vaših očetov, Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba. To je moje ime na veke in to je moj spomin vsem rodovom.‘ 002 EXO 003 016 Pojdi in zberi skupaj vse Izraelove starešine ter jim reci: ‚Prikazal se mi je Gospod, Bog vaših očetov, Bog Abrahama, Izaka in Jakoba, rekoč: ‚Zagotovo sem vas obiskal in videl to, kar vam je storjeno v Egiptu.‘“ 002 EXO 003 017 In rekel sem: „Jaz vas bom privedel gor iz egiptovske stiske v deželo Kánaancev, Hetejcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev, deželo, kjer tečeta mleko in med. 002 EXO 003 018 Prisluhnili bodo tvojemu glasu in ti boš prišel, ti in Izraelove starešine, k egiptovskemu kralju in mu boste rekli: ‚ Gospod, Bog Hebrejcev, se je srečal z nami in sedaj nas pusti iti, rotimo te, tri dni potovanja v divjino, da bomo lahko žrtvovali Gospodu, našemu Bogu.‘ 002 EXO 003 019 Prepričan pa sem, da vam egiptovski kralj ne bo pustil oditi, niti z mogočno roko ne. 002 EXO 003 020 Svojo roko bom iztegnil in Egipt udaril z vsemi čudeži, ki jih bom storil v njihovi sredi in nató vas bo pustil oditi. 002 EXO 003 021 Temu ljudstvu bom dal naklonjenost v očeh Egipčanov in zgodilo se bo, ko greste, da ne boste odšli prazni, 002 EXO 003 022 temveč si bo vsaka ženska izposodila od svoje sosede in od tiste, ki začasno biva v njeni hiši, dragocenosti iz srebra in dragocenosti iz zlata in oblačil, in vi jih boste navesili na svoje sinove in na svoje hčere in boste oplenili Egipčane.“ 002 EXO 004 001 Mojzes je odgovoril in rekel: „Toda, glej, ne bodo mi verjeli, niti prisluhnili mojemu glasu, kajti rekli bodo: ‚ Gospod se ti ni prikazal.‘“ 002 EXO 004 002 Gospod mu je rekel: „Kaj je to v tvoji roki?“Rekel je: „Palica.“ 002 EXO 004 003 Rekel je: „Vrzi jo na tla.“Vrgel jo je na tla in ta je postala kača in Mojzes je pobegnil pred njo. 002 EXO 004 004 Gospod je rekel Mojzesu: „Iztegni svojo roko in jo primi za rep.“Iztegnil je svojo roko in jo ujel in v njegovi roki je postala palica, 002 EXO 004 005 da bi lahko verjeli, da se ti je prikazal Gospod, Bog njihovih očetov, Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba. 002 EXO 004 006 Gospod mu je nadalje rekel: „Sedaj deni svojo roko v svoje naročje.“Svojo roko je položil v svoje naročje, ko pa jo je izvlekel, glej, je bila njegova roka gobava kakor sneg. 002 EXO 004 007 Rekel je: „Svojo roko ponovno deni v svoje naročje.“In ponovno je svojo roko položil v svoje naročje in izvlekel jo je iz svojega naročja in glej, ponovno je bila spremenjena kakor drugo njegovo meso. 002 EXO 004 008 „Zgodilo se bo, če ti ne bodo verjeli, niti prisluhnili glasu prvega znamenja, da bodo verjeli glasu zadnjega znamenja. 002 EXO 004 009 Zgodilo se bo, če ne bodo verjeli tema dvema znamenjema, niti prisluhnili tvojemu glasu, da boš iz reke zajel vodo in jo izlil na kopno zemljo in voda, ki jo zajameš iz reke, bo postala kri.“ 002 EXO 004 010 Mojzes je Gospodu rekel: „Oh, moj Gospod, jaz ni sem zgovoren niti poprej niti odkar si spregovoril svojemu služabniku, temveč sem počasen za govorjenje in počasnega jezika.“ 002 EXO 004 011 Gospod mu je rekel: „Kdo je naredil človekova usta? Ali kdo naredi nemega ali gluhega ali da vidi ali slepega? Ali ne jaz, Gospod? 002 EXO 004 012 Sedaj torej pojdi in jaz bom s tvojimi usti in te učil kaj boš govoril.“ 002 EXO 004 013 Rekel je: „Oh moj Gospod, pošlji, prosim te, po roki tistega, ki ga ti hočeš poslati.“ 002 EXO 004 014 Gospodova jeza je bila vžgana zoper Mojzesa in rekel je: „ Mar ni Lévijevec Aron tvoj brat? Vem, da lahko dobro govori. In tudi, glej, prihaja, da te sreča in ko te zagleda, bo v svojem srcu vesel. 002 EXO 004 015 Ti mu boš govoril in v njegova usta polagal besede in jaz bom s tvojimi usti in z njegovimi usti in vaju učil kaj bosta storila. 002 EXO 004 016 On bo tvoj govornik ljudstvu in on bo, celó on bo tebi usta in ti boš njemu namesto Boga. 002 EXO 004 017 In v svojo roko boš vzel to palico, s katero boš delal znamenja.“ 002 EXO 004 018 Mojzes je odšel, se vrnil k svojemu tastu Jitru in mu rekel: „Pusti me iti, prosim te in se vrniti k mojim bratom, ki so v Egiptu in videti ali so še živi.“Jitro je Mojzesu rekel: „Pojdi v miru.“ 002 EXO 004 019 Gospod je v Midjánu rekel Mojzesu: „Pojdi, vrni se v Egipt, kajti vsi ljudje, ki so ti stregli po življenju, so mrtvi.“ 002 EXO 004 020 Mojzes je vzel svojo ženo in svoja sinova in jih posadil na osla in se vrnil v egiptovsko deželo in Mojzes je v svojo roko vzel Božjo palico. 002 EXO 004 021 Gospod je rekel Mojzesu: „Ko greš, da se vrneš v Egipt, glej, da boš pred faraonom storil vse te čudeže, ki sem jih položil v tvojo roko, toda jaz bom zakrknil njegovo srce, da ljudstvu ne bo dovolil oditi. 002 EXO 004 022 Faraonu boš rekel: ‚Tako govori Gospod, Izrael je moj sin, celó moj prvorojenec‘ 002 EXO 004 023 in jaz ti pravim: ‚Dovoli mojemu sinu oditi, da mi bo lahko služil. Če pa mu boš odklonil oditi, glej, bom ubil tvojega sina, celó tvojega prvorojenca.‘“ 002 EXO 004 024 Pripetilo se je po poti v gostišče, da ga je srečal Gospod in si prizadeval, da ga ubije. 002 EXO 004 025 Tedaj je Cipóra vzela oster kamen in odrezala prednjo kožico svojega sina in jo vrgla k njegovim stopalom ter rekla: „Zagotovo si mi krvav soprog.“ 002 EXO 004 026 Tako ga je pustil. Potem je rekla: „Krvav soprog si zaradi obreze.“ 002 EXO 004 027 Gospod je rekel Aronu: „Pojdi v divjino, da srečaš Mojzesa.“Ta je odšel in ga srečal na gori Boga ter ga poljubil. 002 EXO 004 028 Mojzes je povedal Aronu vse besede Gospoda, ki ga je poslal in vsa znamenja, katera mu je zapovedal. 002 EXO 004 029 Mojzes in Aron sta odšla ter zbrala skupaj vse starešine Izraelovih otrok 002 EXO 004 030 in Aron je govoril vse besede, katere je Gospod govoril Mojzesu in v očeh ljudstva storil znamenja. 002 EXO 004 031 Ljudje so verovali in ko so slišali, da je Gospod obiskal Izraelove otroke in da je pogledal na njihovo stisko, potem so sklonili svoje glave in oboževali. 002 EXO 005 001 Potem sta Mojzes in Aron vstopila in faraonu rekla: „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Odpusti moje ljudstvo, da bodo v divjini lahko imeli praznovanje meni.‘“ 002 EXO 005 002 Faraon je rekel: „Kdo je Gospod, da bi ubogal njegov glas, da bi pustil Izraela oditi? Ne poznam Gospoda niti Izraelu ne bom pustil oditi.“ 002 EXO 005 003 Rekel je: „Bog Hebrejcev se je srečal z nami. Pusti nas oditi, prosimo te, tri dni potovanja v puščavo in žrtvujemo Gospodu, našemu Bogu, da on ne pade na nas s kužno boleznijo ali z mečem.“ 002 EXO 005 004 Egiptovski kralj pa jima je rekel: „Zakaj vidva, Mojzes in Aron, pustita ljudstvo od njihovih del? Odidita k svojim bremenom.“ 002 EXO 005 005 Faraon je rekel: „Glejta, ljudstva dežele je torej mnogo, vidva pa jim delata počitek pred njihovimi bremeni.“ 002 EXO 005 006 Faraon je istega dne zapovedal preddelavcem ljudstva in njihovim nadzornikom, rekoč: 002 EXO 005 007 „Ljudstvu ne boste več dajali slame, da delajo opeko, kakor poprej. Naj gredo in si nabirajo slamo. 002 EXO 005 008 Število opek, ki so jih naredili poprej, boste položili nanje. Ne boste zmanjšali od tega dolga, kajti brezdelni so, zato vpijejo, rekoč: ‚Pojdimo in žrtvujmo našemu Bogu.‘ 002 EXO 005 009 Več dela naj bo položenega na ljudi, da se bodo lahko trudili s tem in naj se ne ozirajo na prazne besede.“ 002 EXO 005 010 Preddelavci ljudstva so odšli ven in njihovi nadzorniki in ljudstvu spregovorili, rekoč: „Tako govori faraon: ‚Ne bom vam dajal slame. 002 EXO 005 011 Pojdite, dobite slamo kjer jo lahko najdete, vendar dolg vašega dela ne bo zmanjšan.‘“ 002 EXO 005 012 Tako je bilo ljudstvo razkropljeno naokoli po vsej egiptovski deželi, da zbira strnišče namesto slame. 002 EXO 005 013 Preddelavci so jih priganjali, rekoč: „Izpolnjujte svoja dela, svoje dnevne naloge, kakor ko je bila slama.“ 002 EXO 005 014 Nadzorniki Izraelovih otrok, ki so jih faraonovi preddelavci postavili nadnje, so bili pretepeni in zahtevali: „Zakaj niste izpolnili svoje naloge v izdelavi opek, tako včeraj in danes, kakor poprej?“ 002 EXO 005 015 Potem so nadzorniki Izraelovih otrok prišli in vpili k faraonu, rekoč: „Zakaj tako postopaš s svojimi služabniki? 002 EXO 005 016 Nobene slame ni dane tvojim služabnikom, oni pa nam pravijo: ‚Delajte opeko.‘Glej, tvoji služabniki so pretepeni, toda krivda je na tvojem lastnem ljudstvu.“ 002 EXO 005 017 Toda rekel jim je: „Vi ste brezdelni, vi ste brezdelni, zato pravite: ‚Pojdimo in naredimo žrtvovanje Gospodu.‘ 002 EXO 005 018 Pojdite torej sedaj in delajte, kajti slama vam ne bo dana, vendar boste izročili število opek.“ 002 EXO 005 019 Nadzorniki Izraelovih otrok so videli, da so bili v zlem primeru, potem ko je bilo rečeno: „Ne boste zmanjšali dolga od opek vaše dnevne naloge.“ 002 EXO 005 020 Srečali so Mojzesa in Arona, ki sta stala na poti, ko so prišli od faraona 002 EXO 005 021 in jima rekli: „ Gospod naj pogleda na vaju in sodi, ker sta storila našemu okusu, da je preziran v faraonovih očeh in v očeh njegovih služabnikov, da položi meč v njihovo roko, da nas ubijejo.“ 002 EXO 005 022 Mojzes se je vrnil h Gospodu ter rekel: „Gospod, zakaj si tako zlo ravnal s tem ljudstvom? Zakaj je to, da si me poslal? 002 EXO 005 023 Kajti odkar sem prišel k faraonu, da govorim v tvojem imenu, je temu ljudstvu storil zlo, niti sploh nisi osvobodil svojega ljudstva.“ 002 EXO 006 001 Potem je Gospod rekel Mojzesu: „Sedaj boš videl kaj bom storil faraonu, kajti z močno roko jih bo pustil oditi in z močno roko jih bo pognal iz svoje dežele.“ 002 EXO 006 002 Bog je Mojzesu spregovoril in mu rekel: „Jaz sem Gospod. 002 EXO 006 003 Prikazal sem se Abrahamu, Izaku in Jakobu po imenu Bog Vsemogočni, toda po svojem imenu, Jahve, jim nisem bil znan. 002 EXO 006 004 Z njimi sem utrdil tudi svojo zavezo, da jim dam kánaansko deželo, deželo njihovega popotovanja, v kateri so bili tujci. 002 EXO 006 005 In tudi sam sem slišal stokanje Izraelovih otrok, katere Egipčani držijo v suženjstvu, in spomnil sem se svoje zaveze. 002 EXO 006 006 Zatorej reci Izraelovim otrokom: ‚Jaz sem Gospod in jaz vas bom izpeljal izpod bremen Egipčanov in jaz vas bom odstranil iz njihovega suženjstva in jaz vas bom odkupil z iztegnjenim laktom in z velikimi sodbami. 002 EXO 006 007 Jaz vas bom vzel k sebi za ljudstvo in jaz vam bom Bog in vi boste vedeli, da jaz sem Gospod, vaš Bog, ki vas osvobaja izpod bremen Egipčanov. 002 EXO 006 008 Jaz vas bom privedel v deželo, v zvezi s katero sem prisegel, da jo dam Abrahamu, Izaku in Jakobu, in dal vam jo bom za dediščino. Jaz sem Gospod.‘“ 002 EXO 006 009 Mojzes je tako govoril Izraelovim otrokom. Toda Mojzesu niso prisluhnili zaradi tesnobe duha in zaradi krutega suženjstva. 002 EXO 006 010 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 002 EXO 006 011 „Vstopi in govori faraonu, egiptovskemu kralju, da naj pusti Izraelove otroke oditi iz njegove dežele.“ 002 EXO 006 012 Mojzes je govoril pred Gospodom, rekoč: „Glej, Izraelovi otroci mi niso prisluhnili. Kako bo potem faraon slišal mene, ki sem neobrezanih ustnic?“ 002 EXO 006 013 Gospod je govoril Mojzesu in Aronu ter jima naložil skrb za Izraelove otroke in faraona, egiptovskega kralja, da Izraelove otroke privedeta iz egiptovske dežele. 002 EXO 006 014 To so poglavarji hiš svojih očetov. Sinovi Rubena, Izraelovega prvorojenca: Henoh in Palú, Hecrón in Karmí; to so bile Rubenove družine. 002 EXO 006 015 Simeonovi sinovi: Jemuél, Jamín, Ohad, Jahín, Cohar in Šaúl, sin kánaanske ženske. To so Simeonove družine. 002 EXO 006 016 To so imena Lévijevih sinov glede na njihove rodove: Geršón, Kehát in Merarí. Let Lévijevega življenja je bilo sto sedemintrideset let. 002 EXO 006 017 Geršónova sinova: Libni in Šimí, glede na njuni družini. 002 EXO 006 018 Kehátovi sinovi: Amrám, Jichár, Hebrón in Uziél. Let Kehátovega življenja je bilo sto triintrideset let. 002 EXO 006 019 Meraríjeva sinova: Mahlí in Muší. To so družine Lévijevcev glede na svoje rodove. 002 EXO 006 020 Amrám si je za ženo vzel Johébedo, sestro svojega očeta. Rodila mu je Arona in Mojzesa. Let Amrámovega življenja je bilo sto sedemintrideset let. 002 EXO 006 021 Jichárjevi sinovi: Korah, Nefeg in Zihrí. 002 EXO 006 022 Uziélovi sinovi: Mišaél, Elicafán in Sitrí. 002 EXO 006 023 Aron si je vzel za ženo Elišébo, Aminadábovo hčer, Nahšónovo sestro. Rodila mu je Nadába in Abihúja, Eleazarja in Itamárja. 002 EXO 006 024 Korahovi sinovi: Asír, Elkaná in Abiasáf. To so družine Korahovcev. 002 EXO 006 025 Aronov sin Eleazar si je za ženo vzel eno izmed Putiélovih hčera. Rodila mu je Pinhása. To so poglavarji očetov Lévijevcev glede na njihove družine. 002 EXO 006 026 To sta tista Mojzes in Aron, katerima je Gospod rekel: „Izpeljita Izraelove otroke iz egiptovske dežele glede na njihove vojske.“ 002 EXO 006 027 To sta tista, ki sta govorila egiptovskemu kralju faraonu, da izpeljeta Izraelove otroke iz Egipta. To sta tista Mojzes in Aron. 002 EXO 006 028 In pripetilo se je na dan, ko je Gospod spregovoril Mojzesu v egiptovski deželi, 002 EXO 006 029 da je Gospod spregovoril Mojzesu, rekoč: „Jaz sem Gospod. Govori faraonu, egiptovskemu kralju vse, kar ti povem.“ 002 EXO 006 030 Mojzes je rekel pred Gospodom: „Glej, jaz sem neobrezanih ustnic in kako mi bo faraon prisluhnil?“ 002 EXO 007 001 Gospod je rekel Mojzesu: „Poglej, naredil sem te faraonu za boga. Tvoj brat Aron pa bo tvoj prerok. 002 EXO 007 002 Govoril boš vse, kar ti ukažem. Tvoj brat Aron pa bo govoril faraonu, da Izraelove otroke pošlje iz svoje dežele. 002 EXO 007 003 Zakrknil bom faraonovo srce in pomnožil svoja znamenja in svoje čudeže v egiptovski deželi. 002 EXO 007 004 Toda faraon vama ne bo prisluhnil, da bom svojo roko položil nad Egipt in izpeljal svoje vojske in svoje ljudstvo, Izraelove otroke, z velikimi sodbami, iz egiptovske dežele. 002 EXO 007 005 Egipčani bodo spoznali, da jaz sem Gospod, ko iztegnem svojo roko nad Egipt in Izraelove otroke izpeljem izmed njih.“ 002 EXO 007 006 Mojzes in Aron sta storila kakor jima je Gospod zapovedal, tako sta storila. 002 EXO 007 007 Mojzes je bil star osemdeset let, Aron pa triinosemdeset let, ko sta govorila faraonu. 002 EXO 007 008 Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč: 002 EXO 007 009 „Ko vama bo faraon rekel, rekoč: ‚Pokažita mi čudež za vas, ‘potem boš rekel Aronu: ‚Vzemi svojo palico in jo vrzi pred faraona‘in le-ta bo postala kača.“ 002 EXO 007 010 Mojzes in Aron sta odšla k faraonu in storila, kakor jima je Gospod zapovedal. Aron je svojo palico vrgel pred faraona in pred njegove služabnike in postala je kača. 002 EXO 007 011 Potem je tudi faraon poklical modre može in čarodeje. Torej egiptovski čarovniki, tudi oni so na podoben način storili s svojimi izrekanji urokov. 002 EXO 007 012 Kajti vsak je vrgel svojo palico in postale so kače, toda Aronova palica je požrla njihove palice. 002 EXO 007 013 In zakrknil je faraonovo srce, da jim ni prisluhnil, kakor je rekel Gospod. 002 EXO 007 014 Gospod je rekel Mojzesu: „Faraonovo srce je zakrknjeno, odklanja pustiti ljudstvo, da odide. 002 EXO 007 015 Zjutraj pojdi k faraonu. Glej, on gre ven k vodi in [ko] pride, boš stal nasproti pri rečnem bregu in palico, ki je bila spremenjena v kačo, boš vzel v svojo roko. 002 EXO 007 016 Rekel mu boš: ‚ Gospod, Bog Hebrejcev, me je poslal k tebi, rekoč: ‚Odpusti moje ljudstvo, da mi bodo lahko služili v divjini‘in glej, doslej nisi hotel poslušati.‘ 002 EXO 007 017 Tako govori Gospod: ‚V tem boš vedel, da sem jaz Gospod. Glej, s palico, ki je v moji roki, bom udaril na vode, ki so v reki in spremenjene bodo v kri. 002 EXO 007 018 Ribe, ki so v reki, bodo poginile in reka bo zaudarjala in Egipčanom se bo gnusilo piti vodo iz reke.‘“ 002 EXO 007 019 Gospod je spregovoril Mojzesu: „Reci Aronu: ‚Vzemi svojo palico in iztegni svojo roko nad egiptovske vode, nad njihove vodotoke, nad njihove reke, nad njihove ribnike in nad vse njihove vodne tolmune, da bodo lahko postali kri in da bo lahko kri po vsej egiptovski deželi, tako v posodah iz lesa, kakor v posodah iz kamna.‘“ 002 EXO 007 020 Mojzes in Aron sta storila tako kakor je Gospod zapovedal in ta je dvignil svojo roko in udaril vode, ki so bile v reki, pred faraonovim pogledom in pogledom njegovih služabnikov, in vse vode, ki so bile v reki, so bile spremenjene v kri. 002 EXO 007 021 Ribe, ki so bile v reki, so poginile in reka je smrdela in Egipčani niso mogli piti vode iz reke in kri je bila po vsej egiptovski deželi. 002 EXO 007 022 Egiptovski čarovniki so tako storili s svojimi izrekanji urokov. Faraonovo srce je bilo zakrknjeno, niti jima ni prisluhnil, kakor je rekel Gospod. 002 EXO 007 023 Faraon se je obrnil in odšel v svojo hišo, niti tudi ni k temu usmeril svojega srca. 002 EXO 007 024 Vsi Egipčani so okoli reke kopáli za vodo, da [bi] pili, kajti vode iz reke niso mogli piti. 002 EXO 007 025 Dopolnjenih je bilo sedem dni, potem ko je Gospod udaril reko. 002 EXO 008 001 Gospod je spregovoril Mojzesu: „Pojdi k faraonu in mu reci: ‚Tako govori Gospod: ‚Odpusti moje ljudstvo, da mi bodo lahko služili.‘‘ 002 EXO 008 002 Če pa odkloniš, da jih odpustiš, glej, bom vse tvoje meje udaril z žabami. 002 EXO 008 003 Reke bodo rodile žab v obilju, ki bodo šle gor in prišle v tvojo hišo, v tvojo spalnico, na tvojo posteljo, v hiše tvojih služabnikov, na tvoje ljudstvo, v tvoje peči in v tvoje nečke. 002 EXO 008 004 Žabe bodo prišle tako nate, kakor na tvoje ljudstvo in na vse tvoje služabnike.“ 002 EXO 008 005 Gospod je spregovoril Mojzesu: „Reci Aronu: ‚Iztegni svojo roko s svojo palico nad vodotoke, nad reke in nad ribnike ter povzroči žabam, da pridejo nad egiptovsko deželo.‘“ 002 EXO 008 006 Aron je iztegnil svojo roko nad egiptovske vode in žabe so prišle gor ter pokrile egiptovsko deželo. 002 EXO 008 007 Čarovniki so tako storili s svojimi izrekanji urokov in nad egiptovsko deželo privedli žabe. 002 EXO 008 008 Potem je faraon dal poklicati Mojzesa in Arona ter rekel: „Rotita Gospoda, da lahko odstrani žabe od mene in od mojega ljudstva; jaz pa bom pustil ljudstvu oditi, da bodo lahko žrtvovali Gospodu.“ 002 EXO 008 009 Mojzes je rekel faraonu: „Slava nad menoj. Kdaj naj rotim za tebe in za tvoje služabnike in za tvoje ljudstvo, da uniči žabe pred teboj in tvojimi hišami, da bodo lahko preostale samo v reki?“ 002 EXO 008 010 Rekel je: „Jutri.“Rekel je: „ To bodi glede na tvojo besedo, da lahko spoznaš, da ni nikogar podobnega Gospodu, našemu Bogu. 002 EXO 008 011 Žabe bodo odšle od tebe in od tvojih hiš in od tvojih služabnikov in od tvojega ljudstva. Preostale bodo samo še v reki.“ 002 EXO 008 012 Mojzes in Aron sta odšla izpred faraona. Mojzes je klical h Gospodu zaradi žab, ki jih je privedel zoper faraona. 002 EXO 008 013 Gospod je storil glede na Mojzesovo besedo in žabe so poginile po hišah, po vaseh in po poljih. 002 EXO 008 014 Zbrali so jih skupaj na kupe in dežela se je usmradila. 002 EXO 008 015 Toda ko je faraon videl, da je bil predah, je zakrknil svoje srce in jima ni prisluhnil, kakor je rekel Gospod. 002 EXO 008 016 Gospod je rekel Mojzesu: „Reci Aronu: ‚Iztegni svojo palico in udari prah dežele, da [iz] tega lahko nastanejo uši po vsej egiptovski deželi.‘“ 002 EXO 008 017 Storila sta tako, kajti Aron je iztegnil svojo roko s svojo palico in udaril prah dežele in [iz] tega so nastale uši na človeku in na živali. [Iz] vsega prahu dežele so nastale uši po vsej egiptovski deželi. 002 EXO 008 018 Čarovniki so tako storili s svojimi izrekanji urokov, da odstranijo uši, toda niso mogli, tako so bile uši na človeku in na živali. 002 EXO 008 019 Potem so čarovniki rekli faraonu: „To je Božji prst.“Faraonovo srce pa je bilo zakrknjeno in jim ni prisluhnil, kakor je rekel Gospod. 002 EXO 008 020 Gospod je rekel Mojzesu: „Vstani zgodaj zjutraj in stopi pred faraona. Glej, ta prihaja k vodi in mu reci: ‚Tako govori Gospod: ‚Pusti moje ljudstvo oditi, da mi bodo lahko služili. 002 EXO 008 021 Ali pa, če ne boš hotel pustiti mojemu ljudstvu oditi, glej, bom poslal roje muh nate, na tvoje služabnike, na tvoje ljudstvo in v tvoje hiše. Hiše Egipčanov bodo polne rojev muh in tudi zemlja, na kateri so. 002 EXO 008 022 Na ta dan bom oddvojil gošensko deželo, v kateri prebiva moje ljudstvo, da tam ne bo rojev muh; z namenom, da lahko spoznaš, da sem jaz Gospod v sredi zemlje. 002 EXO 008 023 Jaz bom položil ločnico med svojim ljudstvom in tvojim ljudstvom. Jutri bo to znamenje.‘“ 002 EXO 008 024 In Gospod je storil tako. Prišel je nadležen roj muh v faraonovo hišo, v hiše njegovih služabnikov in v vso egiptovsko deželo. Dežela je bila okužena zaradi roja muh. 002 EXO 008 025 Faraon je dal poklicati Mojzesa in Arona ter rekel: „Pojdite, žrtvujte vašemu Bogu v deželi.“ 002 EXO 008 026 Mojzes pa je rekel: „Ni primerno tako storiti, kajti ogabnost Egipčanom bomo žrtvovali Gospodu, našemu Bogu. Glej, pred njihovimi očmi bomo žrtvovali gnusobo Egipčanov in mar nas ne bodo kamnali? 002 EXO 008 027 Šli bomo tri dni potovanja v divjino in žrtvovali Gospodu, našemu Bogu, kakor nam bo zapovedal.“ 002 EXO 008 028 Faraon pa je rekel: „Pustil vam bom oditi, da boste lahko žrtvovali Gospodu, vašemu Bogu, v divjini; samo ne boste odšli zelo daleč proč. Rotite zame.“ 002 EXO 008 029 Mojzes je rekel: „Glej, ven grem od tebe in rotil bom Gospoda, da roji muh lahko jutri odidejo od faraona, od njegovih služabnikov in od njegovega ljudstva, toda faraon naj ne postopa več varljivo z nedovoljevanjem ljudstvu, da gre žrtvovat Gospodu.“ 002 EXO 008 030 Mojzes je odšel izpred faraona in rotil Gospoda. 002 EXO 008 031 Gospod je storil glede na Mojzesovo besedo in roje muh odstranil od faraona, od njegovih služabnikov in od njegovega ljudstva. Niti ena ni preostala. 002 EXO 008 032 Faraon pa je tudi tokrat zakrknil svoje srce, niti ni hotel odpustiti ljudstva. 002 EXO 009 001 Potem je Gospod rekel Mojzesu: „Pojdi noter k faraonu in mu povej: ‚Tako govori Gospod, Bog Hebrejcev: ‚Pusti moje ljudstvo oditi, da mi bodo lahko služili.‘ 002 EXO 009 002 Kajti, če odkloniš, da bi jih pustil oditi in jih hočeš trdno držati, 002 EXO 009 003 glej, Gospodova roka je na tvoji živini, ki je na polju, na konjih, na oslih, na kamelah, na volih in na ovcah. Tam bo zelo nadležna živinska kuga. 002 EXO 009 004 Gospod bo oddvojil med izraelsko živino in egiptovsko živino in nič ne bo poginilo, od vsega, kar je [last] Izraelovih otrok.‘“ 002 EXO 009 005 Gospod je določil čas, rekoč: „Jutri bo Gospod to stvar storil v deželi.“ 002 EXO 009 006 Gospod je naslednji dan storil to stvar in vsa egiptovska živina je poginila, toda izmed živine Izraelovih otrok ni poginila niti ena. 002 EXO 009 007 Faraon je poslal in glej, niti ena izmed izraelske živine ni poginila. Faraonovo srce pa je bilo zakrknjeno in ljudstvu ni pustil oditi. 002 EXO 009 008 Gospod je rekel Mojzesu in Aronu: „K sebi vzemita prgišča pepela iz talilne peči in naj ga Mojzes potrese proti nebu pred faraonovimi očmi. 002 EXO 009 009 Ta bo postal droben prah po vsej egiptovski deželi in tvori bodo izbruhnili z mehurji na ljudeh in na živali po vsej egiptovski deželi.“ 002 EXO 009 010 Vzela sta pepel iz talilne peči in stala pred faraonom. Mojzes ga je potresel proti nebu in ta je postal tvor, ki je izbruhnil z mehurji na ljudeh in na živali. 002 EXO 009 011 Čarovniki pa zaradi tvorov niso mogli stati pred Mojzesom, kajti tvor je bil na čarovnikih in na vseh Egipčanih. 002 EXO 009 012 Gospod pa je zakrknil faraonovo srce in ta jima ni prisluhnil, kakor je Gospod govoril Mojzesu. 002 EXO 009 013 Gospod je rekel Mojzesu: „Vstani zgodaj zjutraj in stopi pred faraona ter mu reci: ‚Tako govori Gospod, Bog Hebrejcev: ‚Pusti moje ljudstvo oditi, da mi bodo lahko služili.‘ 002 EXO 009 014 Kajti tokrat bom vse svoje nadloge poslal na tvoje srce in na tvoje služabnike in na tvoje ljudstvo, da boš lahko vedel, da na vsej zemlji ni nikogar podobnega meni. 002 EXO 009 015 Kajti sedaj bom iztegnil svojo roko, da lahko udarim tebe in tvoje ljudstvo s kužno boleznijo, ti pa boš iztrebljen z zemlje. 002 EXO 009 016 Zagotovo sem te dvignil zaradi tega razloga, da pokažem na tebi svojo moč, in da bo moje ime lahko razglašeno po vsej zemlji. 002 EXO 009 017 Doklej se povišuješ zoper moje ljudstvo, da jim nočeš pustiti oditi? 002 EXO 009 018 Glej, jutri ob tem času bom povzročil, da bo deževala zelo boleča toča, kakršne ni bilo v Egiptu od njegovega nastanka celo do sedaj. 002 EXO 009 019 Pošlji torej sedaj in zberi svojo živino in vse, kar imaš na polju, kajti na vsakega človeka in žival, ki bo najdena na polju in ne bo privedena domov, bo nanje priletela toča in bodo umrli.‘“ 002 EXO 009 020 Kdor se je med faraonovimi služabniki bal Gospodove besede, je svoje služabnike in svojo živino primoral, da so pobegnili v hiše, 002 EXO 009 021 kdor pa se ni oziral na Gospodovo besedo, je svoje služabnike in svojo živino pustil na polju. 002 EXO 009 022 Gospod je rekel Mojzesu: „Iztegni svojo roko proti nebu, da bo lahko toča po vsej egiptovski deželi, na ljudeh, na živali in na vsakem poljskem zelišču po vsej egiptovski deželi.“ 002 EXO 009 023 Mojzes je svojo palico iztegnil proti nebu in Gospod je poslal grmenje in točo in spotoma je ogenj padal na zemljo. Gospod je deževal točo na egiptovsko deželo. 002 EXO 009 024 Tako je bila tam toča in ogenj, pomešan s točo, zelo boleč, takšen kot ni bilo nobenega podobnega temu po vsej egiptovski deželi, odkar je postala narod. 002 EXO 009 025 Toča je udarila povsod, po vsej egiptovski deželi vse, kar je bilo na polju, tako človeka kakor žival. Toča je udarila vsako zel na polju in zlomila vsako drevo na polju. 002 EXO 009 026 Samo v gošenski deželi, kjer so bili Izraelovi otroci, tam ni bilo toče. 002 EXO 009 027 Faraon je poslal in dal poklicati Mojzesa in Arona ter jima rekel: „Tokrat sem grešil. Gospod je pravičen, jaz in moje ljudstvo pa smo zlobni. 002 EXO 009 028 Rotita Gospoda (kajti to je dovolj), da ne bo več mogočnih grmenj in toče, in jaz vam bom pustil oditi in ne boste več ostali.“ 002 EXO 009 029 Mojzes mu je rekel: „Takoj, ko odidem iz mesta, bom razširil svoje roke h Gospodu in grmenje bo prenehalo, niti nič več ne bo toče, da lahko spoznaš, da je zemlja Gospodova. 002 EXO 009 030 Toda kar se tiče tebe in tvojih služabnikov vem, da se še ne boste bali Gospoda Boga.“ 002 EXO 009 031 Udarjena sta bila lan in ječmen, kajti ječmen je bil v klasu, lan pa je bil [v] cvetu. 002 EXO 009 032 Toda pšenica in pira nista bili udarjeni, kajti nista bili zreli. 002 EXO 009 033 Mojzes je odšel iz mesta od faraona in svoje roke razširil h Gospodu. Grmenja in toča sta prenehali in dež se ni izlival na zemljo. 002 EXO 009 034 Ko pa je faraon videl, da so dež, toča in grmenja prenehali, je še bolj grešil in zakrknil svoje srce, on in njegovi služabniki. 002 EXO 009 035 Faraonovo srce je bilo zakrknjeno, niti ni hotel pustiti Izraelovih otrok oditi, kakor je Gospod govoril po Mojzesu. 002 EXO 010 001 Gospod je rekel Mojzesu: „Pojdi noter k faraonu, kajti zakrknil sem njegovo srce in srce njegovih služabnikov, da lahko ta svoja znamenja pokažem pred njim, 002 EXO 010 002 in da ti lahko poveš v ušesa svojih sinov in sinov svojih sinov, kakšne stvari sem izvršil v Egiptu in moja znamenja, ki sem jih storil med njimi, da boste lahko spoznali kako [to], da sem jaz Gospod.“ 002 EXO 010 003 Mojzes in Aron sta prišla noter k faraonu ter mu rekla: „Tako govori Gospod, Bog Hebrejcev: ‚Doklej boš odklanjal, da se ponižaš pred menoj? Pusti moje ljudstvo oditi, da mi bodo lahko služili. 002 EXO 010 004 Ali pa, če odkloniš, da pustiš moje ljudstvo oditi, glej, bom jutri v tvojo pokrajino privedel leteče kobilice. 002 EXO 010 005 Pokrile bodo obličje zemlje, da nekdo ne bo mogel videti zemlje. Pojedle bodo preostanek tega, kar je ušlo, kar vam ostaja od toče in pojedle bodo vsako drevo, ki vam raste zunaj polja. 002 EXO 010 006 Napolnile bodo tvoje hiše in hiše vseh tvojih služabnikov in hiše vseh Egipčanov, kar niti tvoji očetje niti očetje tvojih očetov niso videli od dneva, ko so bili na zemlji, do današnjega dne.‘“In obrnil se je ter odšel ven od faraona. 002 EXO 010 007 Faraonovi služabniki so mu rekli: „Doklej nam bo ta človek zanka? Pusti ljudi oditi, da bodo lahko služili Gospodu, svojemu Bogu. Mar še ne veš, da je Egipt uničen?“ 002 EXO 010 008 Mojzes in Aron sta bila ponovno privedena k faraonu. Rekel jima je: „Pojdite, služite Gospodu, vašemu Bogu, toda kdo so tisti, ki bodo šli?“ 002 EXO 010 009 Mojzes je rekel: „Šli bomo z našimi mladimi in z našimi starimi, z našimi sinovi in z našimi hčerami in z našimi tropi in z našimi čredami bomo šli, kajti imeti moramo praznik Gospodu.“ 002 EXO 010 010 Rekel jima je: „Naj bo Gospod tako z vami, kakor bom jaz pustil oditi vam in vašim malčkom. Glejta na to, kajti zlo je pred vami. 002 EXO 010 011 Ne tako. Pojdite sedaj vi, ki ste možje in služite Gospodu, kajti to ste si želeli.“In izgnana sta bila izpred faraonove prisotnosti. 002 EXO 010 012 Gospod je rekel Mojzesu: „Iztegni svojo roko nad egiptovsko deželo zaradi letečih kobilic, da bodo lahko prišle nad egiptovsko deželo in pojedle vsako zemeljsko zelišče, celó vse, kar je pustila toča.“ 002 EXO 010 013 Mojzes je iztegnil svojo palico nad egiptovsko deželo in Gospod je ves ta dan prinašal vzhodnik nad deželo in vso to noč, in ko je bilo jutro, je vzhodnik prinesel leteče kobilice. 002 EXO 010 014 Leteče kobilice so se dvignile nad vso egiptovsko deželo in počivale po vseh egiptovskih pokrajinah. Bile so zelo nadležne. Pred njimi ni bilo takšnih letečih kobilic kakor te, niti takšnih ne bo za njimi. 002 EXO 010 015 Kajti pokrile so obličje celotne zemlje, tako da je bila dežela temna. Pojedle so vsa zelišča dežele in vse sadje dreves, ki jih je pustila toča. Niti ena zelena stvar ni preostala na drevesih ali na poljskih zeliščih po vsej egiptovski deželi. 002 EXO 010 016 Potem je faraon v naglici dal poklicati Mojzesa in Arona ter rekel: „Grešil sem zoper Gospoda, vašega Boga in zoper vaju. 002 EXO 010 017 Zdaj torej oprostita, prosim vaju, moj greh samo še tokrat in rotita Gospoda, svojega Boga, da mi lahko odvzame samo to smrt.“ 002 EXO 010 018 In odšel je ven od faraona in rotil Gospoda. 002 EXO 010 019 Gospod je [veter] obrnil [v] mogočen močan zahodnik, ki je odnesel leteče kobilice in jih vrgel v Rdeče morje. Tam ni ostala niti ena leteča kobilica po vseh egiptovskih pokrajinah. 002 EXO 010 020 Toda Gospod je zakrknil faraonovo srce, tako da ta ni hotel pustiti Izraelovih otrok oditi. 002 EXO 010 021 Gospod je rekel Mojzesu: „Iztegni svojo roko proti nebu, da bo lahko tam tema nad egiptovsko deželo, celó tema, katero se bo lahko čutilo.“ 002 EXO 010 022 Mojzes je iztegnil svojo roko proti nebu in tri dni je bila gosta tema po vsej egiptovski deželi. 002 EXO 010 023 Drug drugega niso videli, niti tri dni ni nihče vstal iz svojega kraja, toda vsi Izraelovi otroci so imeli v svojih prebivališčih svetlobo. 002 EXO 010 024 Faraon je klical k Mojzesu ter rekel: „Pojdite, služite Gospodu. Samo vaši tropi in vaše črede naj ostanejo; naj gredo z vami tudi vaši malčki.“ 002 EXO 010 025 Mojzes je rekel: „Moraš nam dati tudi klavne daritve in žgalne daritve, da bomo lahko žrtvovali Gospodu, našemu Bogu. 002 EXO 010 026 Tudi naša živina bo šla z nami. Niti kopito ne bo ostalo zadaj, kajti od nje moramo vzeti, da služimo Gospodu, svojemu Bogu in ne vemo s čim moramo služiti Gospodu, dokler ne pridemo tja.“ 002 EXO 010 027 Toda Gospod je zakrknil faraonovo srce in ta jim ni hotel pustiti oditi. 002 EXO 010 028 Faraon mu je rekel: „Spravi se od mene, pazi se, da ne vidiš več mojega obraza, kajti na ta dan, [ko] zagledaš moj obraz, boš umrl.“ 002 EXO 010 029 Mojzes je rekel: „Dobro si govoril, tvojega obraza ne bom več ponovno videl.“ 002 EXO 011 001 Gospod je rekel Mojzesu: „Še eno nadlogo več bom privedel nad faraona in nad Egipt, potem vam bo pustil oditi. Ko vam bo pustil oditi, vas bo zagotovo vse skupaj sunil od tukaj. 002 EXO 011 002 Govori torej v ušesa ljudstvu in naj si vsak mož izposodi od svojega soseda in vsaka ženska od svoje sosede dragocenosti iz srebra in dragocenosti iz zlata.“ 002 EXO 011 003 Gospod je dal ljudstvu naklonjenost v očeh Egipčanov. Poleg tega je bil človek Mojzes zelo velik v egiptovski deželi, v očeh faraonovih služabnikov in v očeh ljudstva. 002 EXO 011 004 Mojzes je rekel: „Tako govori Gospod: ‚Okoli polnoči bom odšel ven, v sredo Egipta 002 EXO 011 005 in vsi prvorojenci v egiptovski deželi bodo umrli, od faraonovega prvorojenca, ki sedi na njegovem prestolu, celo do prvorojenca dekle, ki je za mlinom in vse prvorojeno od živali. 002 EXO 011 006 Veliko vpitje bo po vsej egiptovski deželi, kot takšnega tam ni bilo, niti ne bo več podobnega temu. 002 EXO 011 007 Toda zoper kateregakoli izmed Izraelovih otrok niti pes ne bo premaknil svojega jezika, zoper človeka ali žival, da boste lahko vedeli, kako Gospod postavlja razliko med Egipčani in Izraelom.‘ 002 EXO 011 008 Vsi ti tvoji služabniki bodo prišli dol k meni in se mi priklonili, rekoč: ‚Pojdi ven ti in vse ljudstvo, ki ti sledi.‘in potem bom šel ven.“In od faraona je odšel v veliki jezi. 002 EXO 011 009 Gospod je rekel Mojzesu: „Faraon vama ne bo prisluhnil, da bodo moji čudeži lahko pomnoženi v egiptovski deželi.“ 002 EXO 011 010 Mojzes in Aron sta vse te čudeže storila pred faraonom, Gospod pa je zakrknil faraonovo srce, tako da ta ne bi pustil Izraelovih otrok oditi ven iz svoje dežele. 002 EXO 012 001 Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu v egiptovski deželi, rekoč: 002 EXO 012 002 „Ta mesec vam bo začetek mesecev. Ta vam bo prvi mesec v letu. 002 EXO 012 003 Govorita vsej Izraelovi skupnosti, rekoč: ‚V desetem dnevu tega meseca si bo vsakdo vzel jagnje, glede na hišo svojih očetov, jagnje za hišo‘ 002 EXO 012 004 in če bo družina premajhna za jagnje, naj ga on in njegov sosed, poleg njegove hiše, vzameta glede na število duš. Vsak človek bo glede na svoje prehranjevanje preštet na jagnje. 002 EXO 012 005 Vaše jagnje bo brez pomanjkljivosti, samec prvega leta. Vzeli ga boste izmed ovc ali izmed koz. 002 EXO 012 006 Varovali ga boste do štirinajstega dne istega meseca in celoten zbor Izraelove skupnosti ga bo zvečer zaklal. 002 EXO 012 007 Vzeli bodo od krvi in le-to potegnili s črto na dva podboja in na naddurje hiš, v katerih ga bodo jedli. 002 EXO 012 008 In v tej noči bodo jedli meso, pečeno na ognju in nekvašen kruh, in z grenkimi zelišči ga bodo jedli. 002 EXO 012 009 Ne jejte od njega surovega, niti vsega skuhanega z vodo, temveč pečenega na ognju. Njegovo glavo z njegovimi nogami in z njegovo drobovino. 002 EXO 012 010 In ničesar od njega ne boste pustili do jutra. To, kar od njega ostane do jutra, boste sežgali na ognju. 002 EXO 012 011 Tako ga boste jedli: z vašimi ledji opasanimi, vašimi čevlji na vaših stopalih in vašo palico v vaši roki. Jedli ga boste v naglici. To je Gospodova pasha. 002 EXO 012 012 Kajti to noč pojdem skozi egiptovsko deželo in udaril bom vse prvorojeno v egiptovski deželi, tako človeka kakor žival in zoper vse egiptovske bogove bom izvršil sodbo. Jaz sem Gospod. 002 EXO 012 013 Kri vam bo za simbol na hišah, kjer ste. Ko zagledam kri, bom šel mimo vas in nadloga ne bo na vas, da vas uniči, ko udarim egiptovsko deželo. 002 EXO 012 014 Ta dan vam bo v spomin, in vi ga boste ohranjali kot praznik Gospodu skozi svoje rodove. To praznovanje boste ohranjali kot odredbo na veke. 002 EXO 012 015 Sedem dni boste jedli nekvašeni kruh; celo prvi dan boste iz svojih hiš odstranili kvas, kajti kdorkoli jé kvašeni kruh od prvega dne do sedmega dne, bo ta duša iztrebljena iz Izraela. 002 EXO 012 016 Na prvi dan bo sveti sklic in na sedmi dan vam bo sveti sklic. V teh ne bo opravljena nobena vrsta dela, razen tega, kar mora vsak človek jesti, samo to lahko delate. 002 EXO 012 017 Obeležili boste praznik nekvašenega kruha, kajti na prav isti dan sem vaše vojske privedel iz egiptovske dežele. Zato boste ta dan v svojih rodovih obeleževali kot odredbo na veke. 002 EXO 012 018 V prvem mesecu, na štirinajsti dan meseca zvečer, boste jedli nekvašeni kruh do enaindvajsetega dne meseca zvečer. 002 EXO 012 019 Sedem dni naj v vaših hišah ne bo najti kvasa, kajti kdorkoli jé to, kar je kvašeno, celo ta duša bo iztrebljena iz Izraelove skupnosti, bodisi da je tujec ali rojen v deželi. 002 EXO 012 020 Nič kvašenega ne boste jedli. V vseh svojih prebivališčih boste jedli nekvašeni kruh.“ 002 EXO 012 021 Potem je Mojzes dal poklicati vse Izraelove starešine in jim rekel: „Izberite in vzemite si jagnje glede na svoje družine in zakoljite pashalno jagnje. 002 EXO 012 022 Vzeli boste šop izopa in ga pomočili v kri, ki je v umivalniku in vratno preklado ter dva podboja premazali s krvjo, ki je v umivalniku; in nihče izmed vas do jutra ne bo šel ven pri vratih svoje hiše. 002 EXO 012 023 Kajti Gospod bo šel skozi, da udari Egipčane in ko na vratni prekladi in dveh stranskih podbojih zagleda kri, bo Gospod šel mimo vrat in ne bo dopustil, da bi pokončevalec vstopil v vaše hiše, da vas udari. 002 EXO 012 024 Vi pa boste to stvar obeležili kot odredbo sebi in svojim sinovom na veke. 002 EXO 012 025 In zgodilo se bo, ko boste prišli v deželo, ki vam jo bo dal Gospod, glede [na to], kar je obljubil, da boste ohranjali to službo. 002 EXO 012 026 Zgodilo se bo, ko vam bodo vaši otroci rekli: ‚Kaj nameravate s tem služenjem?‘ 002 EXO 012 027 da boste rekli: ‚To je klavna daritev pashe Gospodu, ki je v Egiptu šel mimo hiš Izraelovih otrok, ko je udaril Egipčane in rešil naše hiše.‘“In ljudstvo je sklonilo glavo ter oboževalo. 002 EXO 012 028 Izraelovi otroci so odšli in storili, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu in Aronu, tako so storili. 002 EXO 012 029 Pripetilo se je, da je ob polnoči Gospod udaril vse prvorojeno v egiptovski deželi, od faraonovega prvorojenca, ki je sedel na njegovem prestolu, do ujetnikovega prvorojenca, ki je bil v grajski ječi in vse prvorojeno od živine. 002 EXO 012 030 Faraon je ponoči vstal, on in vsi njegovi služabniki in vsi Egipčani in v Egiptu je bilo veliko vpitje, kajti ni bilo hiše, kjer ni bi bilo enega mrtvega. 002 EXO 012 031 Ponoči je dal poklicati Mojzesa in Arona ter rekel: „Vstanite in spravite se proč izmed mojega ljudstva, tako vidva kakor Izraelovi otroci in pojdite, služite Gospodu, kakor sta rekla. 002 EXO 012 032 Prav tako vzemite vaše trope in vaše črede, kakor sta rekla in izginite; in tudi mene blagoslovita.“ 002 EXO 012 033 Egipčani so pritiskali na ljudstvo, da bi jih lahko v naglici odposlali iz dežele, kajti rekli so: „Mi vsi bomo mrtvi ljudje.“ 002 EXO 012 034 Ljudstvo je vzelo svoj kvas, preden je bil ta vzhajan, svoje nečke, ki so bile povezane v njihovih oblačilih, na njihovih ramah. 002 EXO 012 035 Izraelovi otroci so storili glede na Mojzesovo besedo in od Egipčanov so si izposodili dragocenosti iz srebra in dragocenosti iz zlata in oblačil. 002 EXO 012 036 In Gospod je dal ljudstvu naklonjenost v očeh Egipčanov, tako da so jim posodili takšne stvari, kot so jih zahtevali. In oplenili so Egipčane. 002 EXO 012 037 Izraelovi otroci so potovali od Ramesésa do Sukóta, okoli šeststo tisoč pešcev, ki so bili možje, poleg otrok. 002 EXO 012 038 Z njimi je odšla tudi mešana množica, tropi in črede, celó zelo veliko živine. 002 EXO 012 039 Iz testa, ki so ga prinesli iz Egipta, so spekli nekvašeni kruh, kajti ni bil še vzhajan, ker so bili sunjeni iz Egipta in niso mogli ostati, niti si zase niso pripravili nobenega živeža. 002 EXO 012 040 Torej začasno bivanje Izraelovih otrok, ki so prebivali v Egiptu, je bilo štiristo trideset let. 002 EXO 012 041 Ob koncu štiristo tridesetih let se je pripetilo, celo prav na isti dan se je pripetilo, da so vse Gospodove vojske odšle iz egiptovske dežele. 002 EXO 012 042 To je noč, ki bo zelo obeleževana Gospodu, ker jih je privedel iz egiptovske dežele. To je tista Gospodova noč, ki jo bodo obeleževali vsi Izraelovi otroci v svojih rodovih. 002 EXO 012 043 Gospod je rekel Mojzesu in Aronu: „To je odredba pashe: ‚Naj noben tujec od tega ne jé, 002 EXO 012 044 toda vsakogar služabnik, ki je kupljen za denar, ko si ga obrezal, potem bo jedel od tega. 002 EXO 012 045 Tuj človek in najeti služabnik ne bosta jedla od tega. 002 EXO 012 046 Jedlo se ga bo v eni hiši. Nič od mesa ne boš nosil ven iz hiše niti ne boste prelomili njegove kosti. 002 EXO 012 047 Vsa Izraelova skupnost se bo tega varovala. 002 EXO 012 048 Ko bo tujec začasno prebival s teboj in bo praznoval pasho Gospodu, naj bodo vsi njegovi moški obrezani in takrat pustite, da pride blizu in se tega drži, in on naj vam bo kakor nekdo, ki je rojen v deželi, kajti nobena neobrezana oseba ne bo jedla od tega. 002 EXO 012 049 Ena postava bo tistemu, ki je rojen doma in tujcu, ki začasno biva med vami.‘“ 002 EXO 012 050 Tako so storili vsi Izraelovi otroci; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu in Aronu, tako so storili. 002 EXO 012 051 Na prav isti dan se je pripetilo, da je Gospod privedel Izraelove otroke po njihovih vojskah iz egiptovske dežele. 002 EXO 013 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 002 EXO 013 002 „Posvéti mi vse prvorojeno, karkoli odpre maternico med Izraelovimi otroci, tako od ljudi in od živali. To je moje.“ 002 EXO 013 003 Mojzes je rekel ljudstvu: „Spominjajte se tega dne, na katerega ste prišli iz Egipta, iz hiše sužnosti; kajti z močjo roke vas je Gospod privedel iz tega kraja. Tam se ne bo jedlo nobenega kvašenega kruha. 002 EXO 013 004 Ta dan ste prišli ven v mesecu abíbu. 002 EXO 013 005 Zgodilo se bo, ko vas bo Gospod privedel v deželo Kánaancev, Hetejcev, Amoréjcev, Hivéjcev in Jebusejcev, ki jo je prisegel vašim očetom, da vam jo da, deželo, kjer tečeta mleko in med, da se boš v tem mesecu držal te službe. 002 EXO 013 006 Sedem dni boš jedel nekvašeni kruh in na sedmi dan bo praznik Gospodu. 002 EXO 013 007 Nekvašeni kruh se bo jedel sedem dni in tam pri tebi naj ne bo videti nobenega kvašenega kruha, niti ne bo kvasa s teboj v vseh tvojih četrtih. 002 EXO 013 008 Tistega dne boš svojemu sinu pokazal, rekoč: ‚ To je storjeno zaradi tega, kar mi je storil Gospod, ko sem izšel iz Egipta.‘ 002 EXO 013 009 To ti bo za znamenje na tvoji roki in za spomin med tvojimi očmi, da bo lahko Gospodova postava v tvojih ustih, kajti z močno roko te je Gospod privedel iz Egipta. 002 EXO 013 010 Držal se boš torej te odredbe v njenem času iz leta v leto. 002 EXO 013 011 Zgodilo se bo, ko te bo Gospod pripeljal v deželo Kánaancev, kakor je prisegel tebi in tvojim očetom in ti jo bo dal, 002 EXO 013 012 da boš oddvojil Gospodu vse, kar odpre maternico in vsak prvenec, ki pride iz živali, ki jo imaš; samci bodo Gospodovi. 002 EXO 013 013 Vsakega prvenca osla pa boš odkupil z jagnjetom. Če pa ga ne boš odkupil, potem mu boš zlomil njegov tilnik. Med svojimi otroci boš odkupil vsakega moškega prvorojenca. 002 EXO 013 014 Zgodilo se bo, ko te tvoj sin vpraša, v času, ki pride, rekoč: ‚Kaj je to?‘da mu boš rekel: ‚Z močjo roke nas je Gospod privedel iz Egipta, iz hiše sužnosti. 002 EXO 013 015 Pripetilo se je, ko nas je faraon komajda odpustil, da je Gospod usmrtil vse prvorojene v egiptovski deželi, tako prvorojene od človeka, kakor prvorojene od živali.‘Zato žrtvujem Gospodu vse, kar odpre maternico in so samci. Toda vse prvorojene izmed svojih otrok odkupim. 002 EXO 013 016 To bo za simbol na tvoji roki in za načelek med tvojimi očmi, kajti z močjo roke nas je Gospod privedel iz Egipta.“ 002 EXO 013 017 Pripetilo se je, ko je faraon ljudstvu pustil oditi, da jih Bog ni vodil po poti dežele Filistejcev, čeprav je bila ta blizu, kajti Bog je rekel: „Da se ne bi morda ljudstvo pokesalo, ko zagleda vojno in se vrnejo v Egipt, “ 002 EXO 013 018 toda Bog je ljudstvo vodil naokoli, po poti divjine Rdečega morja in Izraelovi otroci so se opremljeni dvignili iz egiptovske dežele. 002 EXO 013 019 Mojzes je s seboj vzel Jožefove kosti, kajti ta je strogo zaprisegel Izraelove otroke, rekoč: „Bog vas bo zagotovo obiskal; in vi boste s seboj odnesli moje kosti proč od tod.“ 002 EXO 013 020 In napotili so se na svoje potovanje iz Sukóta in se utaborili v Etámu, na robu divjine. 002 EXO 013 021 In Gospod je hodil podnevi pred njimi v oblačnem stebru, da jih vodi po poti, ponoči pa v ognjenem stebru, da jim daje svetlobo, da bi hodili podnevi in ponoči. 002 EXO 013 022 Iz pred ljudstva ni vzel proč oblačnega stebra podnevi, niti ognjenega stebra ponoči. 002 EXO 014 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 002 EXO 014 002 „Govori Izraelovim otrokom, da se obrnejo in se utaborijo pred Pi Hahirótom, med Migdólom in morjem, nasproti Báal Cefónu. Pred njim se boste utaborili ob morju. 002 EXO 014 003 Kajti faraon bo o Izraelovih otrocih rekel: ‚Zapletli so se v deželi, divjina jih je zaprla noter.‘ 002 EXO 014 004 Jaz pa bom zakrknil faraonovo srce, da bo sledil za njimi in počaščen bom na faraonu in na vsej njegovi vojski, da bodo Egipčani lahko spoznali, da jaz sem Gospod.“In tako so storili. 002 EXO 014 005 Egiptovskemu kralju je bilo povedano, da je ljudstvo zbežalo. In srce faraona in njegovih služabnikov je bilo obrnjeno zoper ljudstvo in rekli so: „Zakaj smo storili to, da smo pustili Izraela oditi od služenja nam?“ 002 EXO 014 006 In pripravil je svoj bojni voz in s seboj vzel svoje ljudstvo. 002 EXO 014 007 Vzel je šeststo izbranih bojnih voz in vse egiptovske bojne vozove in častnike nad vsakim izmed njih. 002 EXO 014 008 Gospod je zakrknil srce faraonu, egiptovskemu kralju in ta je zasledoval Izraelove otroke. Izraelovi otroci pa so izšli z vzdignjeno roko. 002 EXO 014 009 Toda Egipčani so jih zasledovali, vsi faraonovi konji in bojni vozovi in njegovi konjeniki in njegova vojska in jih dohiteli ob morju, utaborjene poleg Pi Hahiróta, pred Báal Cefónom. 002 EXO 014 010 Ko se je faraon približal, so Izraelovi otroci povzdignili svoje oči in glej, Egipčani so korakali za njimi in bili so boleče prestrašeni in Izraelovi otroci so zavpili h Gospodu. 002 EXO 014 011 Mojzesu so rekli: „Ali si nas odpeljal proč, da umremo v divjini, ker ni bilo grobov v Egiptu? Zakaj si tako ravnal z nami, da si nas odvedel iz Egipta? 002 EXO 014 012 Mar ni to beseda, ki smo ti jo povedali v Egiptu, rekoč: ‚Pusti nas pri miru, da lahko služimo Egipčanom?‘Kajti za nas bi bilo bolje, da služimo Egipčanom, kakor pa, da bi umrli v divjini.“ 002 EXO 014 013 Mojzes je ljudstvu rekel: „Ne bojte se, mirno stojte in glejte Gospodovo rešitev duš, katero vam bo danes pokazal, kajti Egipčane, katere ste videli danes, jih na veke ne boste več videli. 002 EXO 014 014 Gospod se bo boril za vas in vi boste ohranili svoj mir.“ 002 EXO 014 015 Gospod je rekel Mojzesu: „Zakaj vpiješ k meni? Govori Izraelovim otrokom, da gredo naprej. 002 EXO 014 016 Toda ti vzdigni svojo palico in iztegni svojo roko nad morje in ga razdeli in Izraelovi otroci bodo šli po suhih tleh skozi sredo morja. 002 EXO 014 017 Glej, zakrknil bom srca Egipčanom in oni jim bodo sledili in jaz si bom pridobil čast nad faraonom in nad vso njegovo vojsko, nad njegovimi bojnimi vozovi in nad njegovimi konjeniki. 002 EXO 014 018 Egipčani bodo vedeli, da jaz sem Gospod, ko sem si pridobil čast nad faraonom, nad njegovimi bojnimi vozovi in nad njegovimi konjeniki.“ 002 EXO 014 019 Božji angel, ki je šel pred Izraelovim taborom, se je odstranil in odšel za njimi, in oblačni steber je odšel izpred njihovih obrazov in stal za njimi. 002 EXO 014 020 Prišel je med tabor Egipčanov in tabor Izraela. Njim je bil oblak in tema, toda le-tem je dajal svetlobo ponoči, tako da vso noč eni niso prišli blizu k drugim. 002 EXO 014 021 Mojzes je svojo roko iztegnil nad morje in Gospod je storil, da je morje vso tisto noč šlo nazaj z močnim vzhodnikom in naredilo morje kopno zemljo in vode so bile razdeljene. 002 EXO 014 022 In Izraelovi otroci so šli v sredo morja po suhih tleh in vode so jim bile zid na njihovi desnici in na njihovi levici. 002 EXO 014 023 Egipčani pa so jih zasledovali in šli noter za njimi v sredo morja, celo vsi faraonovi konji, njegovi bojni vozovi in njegovi konjeniki. 002 EXO 014 024 Pripetilo se je, da je ob jutranji straži Gospod skozi ognjen in oblačen steber pogledal na vojsko Egipčanov in jo prizadel. 002 EXO 014 025 Snemal je kolesa njihovim bojnim vozovom, da so jih težko vozili. Tako da so Egipčani rekli: „Zbežimo pred obličjem Izraela, kajti Gospod se bori zanje zoper Egipčane.“ 002 EXO 014 026 Gospod je rekel Mojzesu: „Svojo roko iztegni nad morje, da lahko vode ponovno pridejo nad Egipčane, nad njihove bojne vozove in nad njihove konjenike.“ 002 EXO 014 027 Mojzes je svojo roko iztegnil nad morje in ko se je prikazalo jutro, se je morje vrnilo k svoji moči in Egipčani so bežali proti le-temu; in Gospod je Egipčane porazil v sredo morja. 002 EXO 014 028 Vode so se vrnile in pokrile bojne vozove, konjenike in vso faraonovo vojsko, ki je za njimi prišla v morje. Tam ni ostal niti eden izmed njih. 002 EXO 014 029 Toda Izraelovi otroci so hodili po suhi zemlji v sredi morja. Vode so jim bile zid na njihovi desnici in na njihovi levici. 002 EXO 014 030 Tako je Gospod tega dne rešil Izraela iz rok Egipčanov, in Izrael je videl Egipčane mrtve na morski obali. 002 EXO 014 031 Izrael je videl to veliko delo, ki ga je Gospod storil na Egipčanih, in ljudstvo se je balo Gospoda in verjelo Gospodu in njegovemu služabniku Mojzesu. 002 EXO 015 001 Potem so Mojzes in Izraelovi otroci peli Gospodu tole pesem in govorili, rekoč: „Prepeval bom Gospodu, kajti sijajno je zmagal. Konja in njegovega jezdeca je vrgel v morje. 002 EXO 015 002 Gospod je moja moč in pesem in postal je rešitev moje duše. On je moj Bog in pripravil mu bom prebivališče; Bog mojega očeta in poviševal ga bom. 002 EXO 015 003 Gospod je bojevnik. Gospod je njegovo ime. 002 EXO 015 004 Faraonove vozove in njegovo vojsko je vrgel v morje. Tudi njegovi izbrani častniki so se utopili v Rdečem morju. 002 EXO 015 005 Globine so jih pokrile. Na dno so potonili kakor kamen. 002 EXO 015 006 Tvoja desnica, oh Gospod, je postala veličastna v oblasti. Tvoja desnica, oh Gospod, je sovražnika razbila na koščke. 002 EXO 015 007 V veličini svoje odličnosti si premagal tiste, ki se vzdigujejo zoper tebe. Ti pošiljaš svoj bes, ki jih je použil kakor strnišče. 002 EXO 015 008 S sunkom vetra tvojih nosnic so bile vode zbrane skupaj, poplave so stale pokončno kakor kup in globine so bile strjene v srcu morja. 002 EXO 015 009 Sovražnik je rekel: ‚Zasledoval bom, dohitel bom, razdelil bom ukradeno blago. Moje poželenje bo zadovoljeno nad njimi. Izvlekel bom svoj meč, moja roka jih bo uničila.‘ 002 EXO 015 010 Zapihal si s svojim vetrom, morje jih je pokrilo. Potonili so kakor svinec v mogočnih vodah. 002 EXO 015 011 Kdo je podoben tebi, oh Gospod, med bogovi? Kdo je podoben tebi, veličasten v svetosti, strašen v hvalah, ki delaš čudeže? 002 EXO 015 012 Izteguješ svojo desnico, zemlja jih je požrla. 002 EXO 015 013 V svojem usmiljenju si vodil svoje ljudstvo, katerega si odkupil. V svoji moči si jih vodil k svojemu svetemu prebivališču. 002 EXO 015 014 Ljudstvo bo slišalo in bo prestrašeno. Bridkost se bo polastila prebivalcev Palestine. 002 EXO 015 015 Potem bodo edómski vojvode osupli; mogočni možje Moába, polastilo se jih bo trepetanje; vsi prebivalci Kánaana se bodo stopili. 002 EXO 015 016 Strah in groza bosta padla nanje. Z veličino tvojega lakta bodo tako mirni kakor kamen, dokler tvoje ljudstvo ne gre mimo, oh Gospod, dokler ne gre mimo ljudstvo, ki si ga ti odkupil. 002 EXO 015 017 Privedel jih boš noter in jih zasadil na gori svoje dediščine, na kraju, oh Gospod, ki si ga ti naredil zase, da v njem prebivaš, v Svetišču, oh Gospod, ki so ga tvoje roke osnovale. 002 EXO 015 018 Gospod bo kraljeval na veke vekov.“ 002 EXO 015 019 Kajti faraonov konj je šel noter v morje s svojimi bojnimi vozovi in s svojimi konjeniki in Gospod je nadnje ponovno privedel morske vode, toda Izraelovi otroci so šli po suhi zemlji sredi morja. 002 EXO 015 020 Mirjam, prerokinja, Aronova sestra, je v svojo roko vzela tamburin in vse ženske so za njo odšle ven s tamburini in s plesi. 002 EXO 015 021 Mirjam jim je odgovorila: „Prepevajte Gospodu, kajti sijajno je zmagal; konja in njegovega jezdeca je vrgel v morje.“ 002 EXO 015 022 Tako je Mojzes privedel Izraela od Rdečega morja in šli so ven v divjino Šur, in šli so tri dni v divjino, pa niso našli nobene vode. 002 EXO 015 023 Ko so prišli do Mare, niso mogli piti od vodá Mare, kajti bile so grenke. Zato je bilo njeno ime imenovano Mara. 002 EXO 015 024 Ljudstvo je godrnjalo zoper Mojzesa, rekoč: „Kaj bomo pili?“ 002 EXO 015 025 In klical je h Gospodu in Gospod mu je pokazal les. Ko je le-tega vrgel v vode, so vode postale sladke. Tam je zanje naredil zakon in odredbo in tam jih je preizkusil 002 EXO 015 026 in rekel: „Če boš pazljivo prisluhnil glasu Gospoda, svojega Boga in boš delal to, kar je pravilno v njegovem pogledu in boš prisluhnil njegovim zapovedim in se držal vseh njegovih zakonov, ne bom položil nate nobene od teh bolezni, ki sem jih privedel nad Egipčane, kajti jaz sem Gospod, ki te ozdravlja.“ 002 EXO 015 027 In prišli so do Elíma, kjer je bilo dvanajst vodnjakov vode in sedemdeset palm, in tam so se utaborili ob vodah. 002 EXO 016 001 Odšli so na svoje potovanje od Elíma in vsa skupnost Izraelovih otrok je prišla v Sinsko divjino, ki je med Elímom in Sinajem, na petnajsti dan drugega meseca po njihovem odhodu iz egiptovske dežele. 002 EXO 016 002 Celotna skupnost Izraelovih otrok je v divjini godrnjala zoper Mojzesa in Arona 002 EXO 016 003 in Izraelovi otroci so jima rekli: „Bog daj, da bi umrli po Gospodovi roki v egiptovski deželi, ko smo sedeli pri loncih mesa in ko smo jedli kruha do sitega, kajti privedla sta nas v to divjino, da ta celoten zbor ubijeta z lakoto.“ 002 EXO 016 004 Potem je Gospod rekel Mojzesu: „Glej, za vas bom z neba deževal kruh in ljudstvo bo šlo ven in vsak dan nabralo določeno mero, da jih lahko preizkusim, ali se bodo ravnali po moji postavi ali ne. 002 EXO 016 005 In zgodilo se bo, da bodo na šesti dan pripravili to, kar so prinesli in tega bo dvakrat toliko, kolikor so dnevno nabrali.“ 002 EXO 016 006 Mojzes in Aron sta vsem Izraelovim otrokom rekla: „Zvečer, takrat boste vedeli, da vas je Gospod izpeljal iz egiptovske dežele 002 EXO 016 007 in zjutraj, potem boste videli Gospodovo slavo, kajti on posluša vaša mrmranja zoper Gospoda. Kaj pa sva midva, da mrmrate zoper naju?“ 002 EXO 016 008 Mojzes je rekel: „ To se bo zgodilo, ko vam bo Gospod zvečer dal za jesti meso in zjutraj kruha do sitega, zakaj Gospod sliši vaša mrmranja, ki jih mrmrate zoper njega. Kaj pa sva midva? Vaša mrmranja ni so zoper naju, temveč zoper Gospoda.“ 002 EXO 016 009 Mojzes je spregovoril Aronu: „Povej vsej skupnosti Izraelovih otrok: ‚Pridite bliže, pred Gospoda, kajti slišal je vaša mrmranja.‘“ 002 EXO 016 010 Pripetilo se je, ko je Aron govoril celotni skupnosti Izraelovih otrok, da so pogledali proti divjini in glej, Gospodova slava se je prikazala v oblaku. 002 EXO 016 011 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 002 EXO 016 012 „Slišal sem mrmranja Izraelovih otrok. Govori jim, rekoč: ‚Zvečer boste jedli meso in zjutraj boste nasičeni s kruhom in vedeli boste, da jaz sem Gospod, vaš Bog.‘“ 002 EXO 016 013 Pripetilo se je, da so se zvečer pojavile prepelice in pokrile tabor in zjutraj je rosa ležala naokoli vojske. 002 EXO 016 014 Ko je rosa, ki je ležala, izparela, glej, na obličju divjine je ležala majhna okrogla stvar, tako majhna kakor slana na tleh. 002 EXO 016 015 Ko so Izraelovi otroci to zagledali, so drug drugemu rekli: „To je mana.“Kajti niso vedeli kaj je bilo to. Mojzes pa jim je rekel: „To je kruh, ki vam ga Gospod daje za jesti. 002 EXO 016 016 To je stvar, ki jo je Gospod zapovedal: ‚Vsak človek naj od tega nabere glede na svoje prehranjevanje, gomer za vsakega človeka, glede na število vaših oseb; vzemite vsak človek za tiste, ki so v njegovih šotorih.‘“ 002 EXO 016 017 Izraelovi otroci so storili tako in nabrali, nekateri več, drugi manj. 002 EXO 016 018 Ko so to izmerili z gomerjem, kdor je nabral veliko, ni imel preveč in kdor je nabral malo, ni imel pomanjkanja. Vsak človek je nabral glede na svoje prehranjevanje. 002 EXO 016 019 Mojzes je rekel: „Naj noben človek od tega ne pusti do jutra.“ 002 EXO 016 020 Vendar niso poslušali Mojzesa, temveč so nekateri izmed njih pustili od tega do jutra in zaredile so se ličinke ter smrad in Mojzes je bil nad njimi ogorčen. 002 EXO 016 021 To so nabirali vsako jutro, vsak človek glede na svoje prehranjevanje. Ko pa je sonce postalo vroče, se je stopilo. 002 EXO 016 022 Pripetilo se je, da so na šesti dan nabrali dvakrat toliko kruha, dva gomerja za enega človeka, in prišli so vsi voditelji skupnosti ter povedali Mojzesu. 002 EXO 016 023 Rekel jim je: „To je to, kar je rekel Gospod: ‚Jutri je počitek svete sábate Gospodu. To, kar boste spekli, specite danes in zavrite to, kar boste vreli. To pa, kar preostane, vzemite iz uporabe, da bo obdržano do jutra.‘“ 002 EXO 016 024 In to so vzeli iz uporabe do jutra, kakor je Mojzes zaukazal, in to ni zaudarjalo niti v tem ni bilo nobenih ličink. 002 EXO 016 025 Mojzes je rekel: „To jejte danes, kajti danes je sábat Gospodu. Danes tega ne boste našli na polju. 002 EXO 016 026 Šest dni boste to nabirali, toda na sedmi dan, ki je sábat, ne bo ničesar.“ 002 EXO 016 027 Pripetilo se je, da je nekaj ljudi izmed ljudstva na sedmi dan odšlo, da nabirajo, pa niso našli ničesar. 002 EXO 016 028 Gospod je rekel Mojzesu: „Doklej boste odklanjali, da se držite mojih zapovedi in mojih postav? 002 EXO 016 029 Poglejte, zakaj Gospod vam je dal sábat, zato vam na šesti dan daje kruh dveh dni. Vsak človek naj ostane na svojem kraju, naj noben človek na sedmi dan ne gre iz svojega kraja.“ 002 EXO 016 030 Tako je ljudstvo na sedmi dan počivalo. 002 EXO 016 031 Izraelova hiša je njeno ime imenovala Mana, in ta je bila podobna koriandrovemu semenu, bela, in njen okus je bil podoben vafljem, narejenim z medom. 002 EXO 016 032 Mojzes je rekel: „To je stvar, ki jo je Gospod zapovedal: ‚S tem napolnite gomer, da bo obdržano za vaše rodove, da bodo lahko videli kruh, s katerim sem vas hranil v divjini, ko sem vas izpeljal iz egiptovske dežele.‘“ 002 EXO 016 033 Mojzes je Aronu rekel: „Vzemi lonec in vanj stresi gomer, poln mane in ga položi pred Gospoda, da bo obdržan za vaše rodove.“ 002 EXO 016 034 Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, tako je Aron to položil pred Pričevanje, da bo obdržano. 002 EXO 016 035 Izraelovi otroci so štirideset let jedli mano, dokler niso prišli v naseljeno deželo. Jedli so mano, dokler niso prišli do meja kánaanske dežele. 002 EXO 016 036 Torej gomer je desetina škafa. 002 EXO 017 001 Vsa skupnost Izraelovih otrok je odpotovala iz Sinske divjine, po njihovih potovanjih, glede na Gospodovo zapoved in utaborili so se v Refidímu. Tam pa ni bilo nobene vode, da bi ljudstvo pilo. 002 EXO 017 002 Zakaj ljudstvo se je pričkalo z Mojzesom in govorilo: „Daj nam vode, da lahko pijemo.“Mojzes pa jim je rekel: „Zakaj se pričkate z menoj? Zakaj skušate Gospoda?“ 002 EXO 017 003 Ljudstvo pa je hlepelo po vodi in ljudstvo je mrmralo zoper Mojzesa ter reklo: „Zakaj je to, da si nas izpeljal iz Egipta, da z žejo ubiješ nas, naše otroke in našo živino?“ 002 EXO 017 004 Mojzes je vpil h Gospodu, rekoč: „Kaj naj storim temu ljudstvu? Skoraj so pripravljeni, da me kamnajo.“ 002 EXO 017 005 Gospod je rekel Mojzesu: „Pojdi naprej pred ljudstvom in s seboj vzemi Izraelove starešine, in svojo palico, s katero si udaril reko, vzemi v svojo roko in pojdi. 002 EXO 017 006 Glej, stal bom pred teboj, tam na skali na Horebu, ti pa boš udaril skalo in iz nje bo pritekla voda, da bo ljudstvo lahko pilo.“In Mojzes je tako storil v očeh Izraelovih starešin. 002 EXO 017 007 Ime kraja je imenoval Masa in Meríba, zaradi pričkanja Izraelovih otrok in ker so skušali Gospoda, rekoč: „Je Gospod med nami ali ni?“ 002 EXO 017 008 Potem je prišel Amálek in se z Izraelom bojeval v Refidímu. 002 EXO 017 009 Mojzes je rekel Józuetu: „Izmed nas izberi može in pojdite ven in se bojujte z Amálekom. Jutri bom stal na vrhu hriba z Božjo palico v svoji roki.“ 002 EXO 017 010 Józue je storil tako, kakor mu je rekel Mojzes in se bojeval z Amálekom. Mojzes, Aron in Hur pa so odšli na vrh hriba. 002 EXO 017 011 Pripetilo se je, ko je Mojzes držal svojo roko pokonci, da je prevladoval Izrael. Ko pa je svojo roko spustil, je prevladoval Amálek. 002 EXO 017 012 Vendar pa sta bili Mojzesovi roki težki. Vzela sta kamen in ga položila pod njega in sedel je nanj. Aron in Hur pa sta opirala njegovi roki, eden na eni strani, drugi pa na drugi strani, in njegovi roki sta bili stabilni do sončnega zahoda. 002 EXO 017 013 In Józue je z ostrino meča porazil Amáleka in njegovo ljudstvo. 002 EXO 017 014 Gospod je rekel Mojzesu: „Zapiši to za spomin v knjigo in to ponovi v Józuetova ušesa, kajti jaz bom popolnoma izbrisal spomin na Amáleka izpod neba.“ 002 EXO 017 015 Mojzes je zgradil oltar in njegovo ime imenoval Jahve–nisi, 002 EXO 017 016 kajti rekel je: „Ker je Gospod prisegel, da bo imel Gospod vojno z Amálekom od roda do roda.“ 002 EXO 018 001 Ko je Jitro, midjánski duhovnik, Mojzesov tast, slišal o vsem, kar je Bog storil za Mojzesa in za svoje ljudstvo Izraela in da je Gospod Izraela privedel iz Egipta, 002 EXO 018 002 je potem Mojzesov tast Jitro vzel Mojzesovo ženo Cipóro potem ko jo je ta poslal nazaj 002 EXO 018 003 in njena dva sinova, od katerih je bilo enemu ime Geršóm; kajti rekel je: „Neznanec sem bil v tuji deželi, “ 002 EXO 018 004 ime drugega pa je bilo Eliézer; kajti: „Bog mojega očeta, “je rekel, „je bil moja pomoč in me osvobodil pred faraonovim mečem.“ 002 EXO 018 005 Mojzesov tast Jitro je prišel, z njegovima sinovoma in njegovo ženo, k Mojzesu v divjino, kjer je bil utaborjen pri gori Boga 002 EXO 018 006 in Mojzesu rekel: „Jaz, tvoj tast Jitro, sem prišel k tebi in tvoja žena in njena dva sinova z njo.“ 002 EXO 018 007 Mojzes je odšel ven, da sreča svojega tasta in se globoko priklonil ter ga poljubil. Drug drugega sta vprašala o njuni blaginji in prišla v šotor. 002 EXO 018 008 Mojzes je svojemu tastu povedal vse, kar je zaradi Izraela Gospod storil faraonu in Egipčanom in vse muke, ki so prišle nadnje na poti in kako jih je Gospod osvobodil. 002 EXO 018 009 Jitro se je razveselil zaradi vse dobrote, ki jo je Gospod storil Izraelu, katerega je osvobodil iz roke Egipčanov. 002 EXO 018 010 Jitro je rekel: „Blagoslovljen bodi Gospod, ki vas je osvobodil iz roke Egipčanov in iz roke faraona, ki je ljudstvo osvobodil izpod roke Egipčanov. 002 EXO 018 011 Sedaj vem, da je Gospod večji od vseh bogov, kajti v stvari, v kateri so oni ponosno postopali, je bil on nad njimi.“ 002 EXO 018 012 Mojzesov tast Jitro, je vzel žgalno daritev, klavne daritve za Boga in prišel je Aron ter vse Izraelove starešine, da z Mojzesovim tastom jedo kruh pred Bogom. 002 EXO 018 013 In pripetilo se je naslednji dan, da se je Mojzes usedel, da sodi ljudstvu in ljudstvo je stalo pri Mojzesu od jutra do večera. 002 EXO 018 014 Ko je Mojzesov tast videl vse to, kar je počel ljudstvu, je rekel: „Kaj je ta stvar, ki jo počneš ljudstvu? Zakaj ti sam sediš, vse ljudstvo pa stoji pri tebi od jutra do večera?“ 002 EXO 018 015 Mojzes je svojemu tastu rekel: „Ker ljudstvo prihaja k meni, da povprašuje od Boga. 002 EXO 018 016 Kadar imajo zadevo, pridejo k meni in jaz sodim med enim in drugim in jaz jim dam spoznavati zakone Boga in njegove postave.“ 002 EXO 018 017 Mojzesov tast pa mu je rekel: „Stvar, ki jo počneš, ni dobra. 002 EXO 018 018 Zagotovo se boš izčrpal, tako ti in tvoje ljudstvo, ki je s teboj, kajti ta stvar je za tebe pretežka; ti tega nisi zmožen opravljati sam. 002 EXO 018 019 Prisluhni torej mojemu glasu, dal ti bom nasvet in Bog bo s teboj: ‚Ti bodi za ljudstvo usmerjen k Bogu, da boš zadeve lahko prinašal k Bogu. 002 EXO 018 020 Učil jih boš odredbe in postave in kazal jim boš pot, po kateri morajo hoditi in delo, ki ga morajo opraviti. 002 EXO 018 021 Poleg tega boš izmed vsega ljudstva priskrbel sposobne može, takšne, ki se bojijo Boga, može resnice, ki sovražijo pohlepnost. Nad njimi postavi takšne, da bodo vodje nad tisočimi in vodje nad stotimi, vodje nad petdesetimi in vodje nad desetimi. 002 EXO 018 022 Ti naj sodijo ljudstvu v vseh obdobjih in zgodilo se bo, da se bo vsaka velika zadeva prinesla predte, toda vsako majhno zadevo bodo sodili oni. Tako bo zate lažje, oni pa bodo breme nosili s teboj. 002 EXO 018 023 Če boš storil to stvar in ti Bog tako zapove, potem boš zmožen vzdržati in tudi vse to ljudstvo bo v miru hodilo k svojemu kraju.‘“ 002 EXO 018 024 Tako je Mojzes prisluhnil glasu svojega tasta in storil vse, kar je ta rekel. 002 EXO 018 025 Mojzes je izbral sposobne može iz vsega Izraela in jih naredil poglavarje nad ljudstvom, vodje nad tisočimi, vodje nad stotimi, vodje nad petdesetimi in vodje nad desetimi. 002 EXO 018 026 Sodili so ljudstvu v vseh obdobjih. Težje stvari so prinašali k Mojzesu, toda vsako majhno zadevo so sodili med seboj. 002 EXO 018 027 In Mojzes je pustil svojemu tastu oditi in ta je odšel svojo pot v svojo lastno deželo. 002 EXO 019 001 V tretjem mesecu, ko so Izraelovi otroci odšli iz egiptovske dežele, istega dne, so prišli v Sinajsko divjino. 002 EXO 019 002 Kajti odšli so iz Refidíma in prišli v sinajsko puščavo in se utaborili v divjini in tam je Izrael taboril pred goro. 002 EXO 019 003 Mojzes je odšel gor k Bogu in Gospod je zaklical k njemu z gore, rekoč: „Tako boš rekel Jakobovi hiši in povedal Izraelovim otrokom: 002 EXO 019 004 ‚Videli ste kaj sem storil Egipčanom in kako sem vas nosil na orljih perutih in vas privedel k sebi. 002 EXO 019 005 Zdaj torej, če boste zares poslušali moj glas in se držali moje zaveze, potem mi boste izvoljen zaklad nad vsemi ljudstvi, kajti vsa zemlja je moja, 002 EXO 019 006 vi pa mi boste kraljestvo duhovnikov in svet narod.‘To so besede, ki jih boš govoril Izraelovim otrokom.“ 002 EXO 019 007 Mojzes je prišel ter dal poklicati starešine ljudstva in pred njihove obraze položil vse besede, katere mu je Gospod zapovedal. 002 EXO 019 008 Vse ljudstvo je skupaj odgovorilo ter reklo: „Vse, kar je Gospod govoril, bomo storili.“In Mojzes je besede ljudstva ponovil Gospodu. 002 EXO 019 009 Gospod je rekel Mojzesu: „Glej, k tebi pridem v gostem oblaku, da bo ljudstvo lahko slišalo, ko govorim s teboj in ti verjelo na veke.“In Mojzes je besede ljudstva povedal Gospodu. 002 EXO 019 010 Gospod je rekel Mojzesu: „Pojdi k ljudstvu in posvečuj jih danes in jutri in naj si operejo svoja oblačila 002 EXO 019 011 in bodite pripravljeni za tretji dan, kajti tretji dan bo Gospod prišel dol, v očeh vsega ljudstva, na goro Sinaj. 002 EXO 019 012 Ti pa boš ljudstvu postavil meje naokoli, rekoč: ‚Pazite se, da ne greste gor na goro ali se dotaknete njene meje. Kdorkoli se dotakne gore, bo zagotovo usmrčen. 002 EXO 019 013 Niti roka se ga ne bo dotaknila, temveč naj bo zagotovo kamnan ali prestreljen; bodisi bo to žival ali človek, naj ta ne živi. Ko zadoni trobljenje naj pridejo h gori.‘“ 002 EXO 019 014 Mojzes je odšel dol z gore k ljudstvu in ljudstvo posvetil, in ti so si oprali svoja oblačila. 002 EXO 019 015 Ljudstvu je rekel: „Bodite pripravljeni na tretji dan. Ne pridite k vašim ženam.“ 002 EXO 019 016 Na tretji dan se je zjutraj pripetilo, da so bila grmenja in bliski in na gori gost oblak in silno glasen zvok šofarja, tako da je vse ljudstvo, ki je bilo v taboru, trepetalo. 002 EXO 019 017 Mojzes je ljudstvo privedel iz tabora, da se sreča z Bogom. Stali so pri spodnjem delu gore. 002 EXO 019 018 Gora Sinaj je bila povsem v dimu, ker se je Gospod nanjo spustil v ognju in njen dim se je vzpenjal kakor dim iz talilne peči in celotna gora se je silno tresla. 002 EXO 019 019 Ko je glas šofarja zategnjeno donel in postajal glasnejši in glasnejši, je Mojzes spregovoril in Bog mu je odgovoril z glasom. 002 EXO 019 020 Gospod je prišel dol na goro Sinaj, na vrh gore in Gospod je Mojzesa poklical gor na vrh gore in Mojzes je odšel gor. 002 EXO 019 021 Gospod je rekel Mojzesu: „Pojdi dol, naroči ljudstvu, da se ne bi prebilo h Gospodu s strmenjem in se mnogi izmed njih pogubijo. 002 EXO 019 022 Naj se tudi duhovniki, ki pridejo bliže h Gospodu, posvétijo, da ne bi Gospod izbruhnil nad njimi.“ 002 EXO 019 023 Mojzes pa je rekel Gospodu: „Ljudstvo se ne more povzpeti na goro Sinaj, kajti zapovedal si nam, rekoč: ‚Postavi meje okoli gore in jo posvéti.‘“ 002 EXO 019 024 Gospod mu je rekel: „Proč, spusti se in prišel boš gor, ti in Aron s teboj. Toda duhovniki in ljudstvo naj se ne prebijejo, da pridejo h Gospodu, da ne bi nad njimi izbruhnil.“ 002 EXO 019 025 Tako je Mojzes odšel dol k ljudstvu in jim spregovoril. 002 EXO 020 001 Bog je spregovoril vse te besede, rekoč: 002 EXO 020 002 „Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te privedel iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. 002 EXO 020 003 Pred menoj ne boš imel nobenih drugih bogov. 002 EXO 020 004 Sebi ne boš naredil nobene rezane podobe ali kakršnekoli podobnosti čemurkoli, kar je zgoraj na nebu ali kar je spodaj na zemlji ali kar je v vodah pod zemljo. 002 EXO 020 005 Ne boš se jim priklanjal niti jim ne boš služil, kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivičnost očetov na otrocih do tretjega in četrtega rodu tistih, ki me sovražijo, 002 EXO 020 006 izkazujem pa usmiljenje tisočem tistih, ki me ljubijo in varujejo moje zapovedi. 002 EXO 020 007 Ne boš v prazno vzel imena Gospoda, svojega Boga; kajti Gospod ne bo držal brez krivde tistega, ki v prazno jemlje njegovo ime. 002 EXO 020 008 Spominjaj se sábatnega dne, da ga ohraniš svetega. 002 EXO 020 009 Šest dni se boš trudil in opravljal vse svoje delo, 002 EXO 020 010 toda sedmi dan je sábat Gospoda, tvojega Boga. Na [ta dan] ne boš opravljal nobenega dela, ne ti, niti tvoj sin, niti tvoja hči, [niti] tvoj sluga, niti tvoja dekla, niti tvoja živina, niti tvoj tujec, ki je znotraj tvojih velikih vrat, 002 EXO 020 011 kajti v šestih dneh je Gospod naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival. Zato je Gospod blagoslovil sábatni dan in ga posvetil. 002 EXO 020 012 Spoštuj svojega očeta in svojo mater, da bodo tvoji dnevi lahko dolgi na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog. 002 EXO 020 013 Ne boš ubil. 002 EXO 020 014 Ne boš zagrešil zakonolomstva. 002 EXO 020 015 Ne boš kradel. 002 EXO 020 016 Ne boš prinašal krivega pričevanja zoper svojega bližnjega. 002 EXO 020 017 Ne boš hlepel [po] hiši svojega bližnjega, ne boš hlepel [po] ženi svojega bližnjega, niti [po] njegovem slugi, niti [po] njegovi dekli, niti [po] njegovem volu, niti [po] njegovem oslu, niti [po] katerikoli stvari, ki je od tvojega bližnjega!“ 002 EXO 020 018 In vse ljudstvo je videlo grmenja in bliske in zvok šofarja in kadečo goro. Ko je ljudstvo to videlo, so se odstranili in stali daleč stran. 002 EXO 020 019 Mojzesu pa so rekli: „Ti govori z nami, mi pa bomo poslušali, toda Bog naj z nami ne govori, da ne bi umrli.“ 002 EXO 020 020 Mojzes je ljudstvu rekel: „Ne bojte se, kajti Bog je prišel, da vas preizkusi in da je njegov strah lahko pred vašimi obrazi, da ne grešite.“ 002 EXO 020 021 Ljudstvo je stalo daleč stran, Mojzes pa se je približal gosti temi, kjer je bil Bog. 002 EXO 020 022 Gospod je rekel Mojzesu: „Tako boš rekel Izraelovim otrokom: ‚Videli ste, da sem z vami govoril iz nebes. 002 EXO 020 023 Z menoj ne boste delali bogov iz srebra, niti si ne boste delali bogov iz zlata. 002 EXO 020 024 Naredil mi boš oltar iz zemlje in na njem boš žrtvoval svoje žgalne daritve in svoje mirovne daritve, svoje ovce in svoje vole. Na vseh krajih, kjer zapišem svoje ime, bom prišel k tebi in te blagoslovil. 002 EXO 020 025 Če mi hočeš narediti oltar iz kamna, ga ne boš zgradil iz klesanega kamna, kajti če svoje orodje dvigneš nanj, si ga oskrunil. 002 EXO 020 026 Niti k mojemu oltarju ne boš šel gor po stopnicah, da na njih ne bo odkrita tvoja nagota. 002 EXO 021 001 Torej to so sodbe, ki jih boš postavil prednje. 002 EXO 021 002 Če kupiš hebrejskega služabnika, naj ti služi šest let. V sedmem letu pa naj odide prost, brez plačila. 002 EXO 021 003 Če je sam prišel, naj sam odide. Če je bil poročen, potem naj njegova žena odide z njim. 002 EXO 021 004 Če mu je njegov gospodar dal ženo in mu je rodila sinove ali hčere, naj bodo žena in njeni otroci [od] njegovega gospodarja, on pa naj odide sam. 002 EXO 021 005 Če mu bo služabnik jasno rekel: ‚Ljubim svojega gospodarja, svojo ženo in svoje otroke; ne bom odšel svoboden, ‘ 002 EXO 021 006 potem naj ga njegov gospodar privede k sodnikom. Prav tako naj ga privede k vratom ali k podboju in njegov gospodar naj njegovo uho prebode s šilom, on pa naj mu za vedno služi. 002 EXO 021 007 Če človek proda svojo hčer, da postane dekla, naj ona ne odide kakor storijo služabniki. 002 EXO 021 008 Če ne ugaja svojemu gospodarju, ki si jo je zaročil, tedaj naj bo odkupljena. Ne bo imel oblasti, da jo proda v tuj narod, glede na to, da je z njo ravnal varljivo. 002 EXO 021 009 Če jo je zaročil svojemu sinu, naj z njo postopa po načinu hčera. 002 EXO 021 010 Če si vzame drugo ženo, naj njene hrane, njenega oblačila in njene zakonske dolžnosti ne zmanjša. 002 EXO 021 011 Če ji ne stori teh treh stvari, potem naj ta odide ven prosta, brez denarja. 002 EXO 021 012 Kdor udarja človeka, tako da umre, naj bo zagotovo usmrčen. 002 EXO 021 013 Če človek ne preži nanj, temveč ga Bog izroči v njegovo roko, potem bom določil kraj, kamor naj zbeži. 002 EXO 021 014 Toda če pride človek prepotentno nad svojega bližnjega, da ga z zvijačo ubije, ga odvedi od mojega oltarja, da lahko umre. 002 EXO 021 015 Kdor udarja svojega očeta ali svojo mater, naj bo zagotovo usmrčen. 002 EXO 021 016 Kdor ugrabi človeka in ga prodaja ali če je le-ta najden v njegovi roki, naj bo zagotovo usmrčen. 002 EXO 021 017 Kdor preklinja svojega očeta ali svojo mater, naj bo zagotovo usmrčen. 002 EXO 021 018 Če se moža skupaj prepirata in je eden udaril drugega s kamnom ali s svojo pestjo, pa ta ne umre, temveč se drži svoje postelje; 002 EXO 021 019 če ta ponovno vstane in hodi okoli na svoji palici, potem naj bo tisti, ki ga je udaril, oproščen. Samo plačal mu bo za izgubo časa in poskrbi, da bo temeljito ozdravljen. 002 EXO 021 020 Če človek udari svojega služabnika ali svojo služabnico s palico in le-ta pod njegovo roko umre, naj bo zagotovo kaznovan. 002 EXO 021 021 Vendar če preživi dan ali dva, naj ne bo kaznovan, kajti on je njegov denar. 002 EXO 021 022 Če se moža prepirata in poškodujeta nosečnico, tako da njen sad odide od nje in ne sledi nobena škoda, naj bo ta zagotovo kaznovan glede na to, kakor mu naloži ženin soprog. Plača naj kakor mu bodo določili sodniki. 002 EXO 021 023 Če sledi katerakoli nesreča, potem boš dal življenje za življenje, 002 EXO 021 024 oko za oko, zob za zob, roko za roko, stopalo za stopalo, 002 EXO 021 025 opeklino za opeklino, rano za rano, udarec z bičem za udarec z bičem. 002 EXO 021 026 Če človek udari oko svojega služabnika ali oko svoje služabnice, da le-ta propade, naj ga pusti oditi svobodnega zaradi njegovega očesa. 002 EXO 021 027 Če svojemu slugi izbije zob ali zob svoji dekli, naj ga pusti oditi prostega zaradi njegovega zoba. 002 EXO 021 028 Če vol zabode moškega ali žensko, da umreta, potem naj bo vol zagotovo kamnan in njegovo meso naj se ne jé, toda lastnik vola naj bo oproščen. 002 EXO 021 029 Toda če je imel vol navado, da je s svojim rogom bodel v preteklem času in je bilo to pričevano njegovemu lastniku, pa ga ta ni držal zaprtega, temveč da je usmrtil moškega ali žensko, naj bo vol kamnan in tudi njegov lastnik naj bo usmrčen. 002 EXO 021 030 Če mu bo naložena vsota denarja, potem naj da za odkupnino svojega življenja karkoli mu bo naloženo. 002 EXO 021 031 Če je nabodel sina ali nabodel hčer, naj mu bo storjeno glede na to sodbo. 002 EXO 021 032 Če bo vol pobodel sluga ali deklo, naj njihovemu gospodarju da trideset šeklov srebra, vol pa naj bo kamnan. 002 EXO 021 033 Če bo človek odprl jamo ali če bo človek izkopal jamo in je ne bo pokril in vanjo pade vol ali osel, 002 EXO 021 034 naj lastnik jame to dobro naredi in da denar lastniku le-teh; mrtva žival pa naj bo njegova. 002 EXO 021 035 Če pa vol nekega človeka poškoduje drugega, da ta umre, potem naj prodajo živega vola in razdelijo denar od njega; in prav tako naj razdelijo mrtvega vola. 002 EXO 021 036 Ali če je bilo znano, da je imel vol navado v preteklem času bosti, pa ga njegov lastnik ni imel zaprtega, naj zagotovo plača vola za vola, mrtvi pa naj bo njegov. 002 EXO 022 001 Če bo človek ukradel vola ali ovco in to zakolje ali proda, naj povrne pet volov za vola in štiri ovce za ovco. 002 EXO 022 002 Če je najden tat, da vlamlja in je udarjen, da umre, potem naj zanj ne bo prelite nobene krvi. 002 EXO 022 003 Če je nad njim vstalo sonce, naj bo zanj prelita kri, kajti moral bi narediti popolno povračilo. Če nima ničesar, potem naj bo prodan za svojo tatvino. 002 EXO 022 004 Če je tatvina v njegovi roki zagotovo najdena živa, bodisi je to vol ali osel ali ovca, naj povrne dvojno. 002 EXO 022 005 Če bo človek polju ali vinogradu povzročil, da bo požrto in bo vanj postavil svojo žival, pa se bo pasla na polju drugega človeka, naj povrne od najboljšega svojega lastnega polja in od najboljšega svojega lastnega vinograda. 002 EXO 022 006 Če izbruhne ogenj in zajame trnje, tako da so s tem použite kopice žita ali stoječe žito ali polje, naj tisti, ki je zanetil ogenj, zagotovo naredi povračilo. 002 EXO 022 007 Če bo človek izročil svojemu bližnjemu v hrambo denar ali stvari, pa bo to ukradeno iz človekove hiše; če bo tat najden, naj plača dvojno. 002 EXO 022 008 Če tat ne bo najden, potem naj bo gospodar hiše priveden k sodnikom, da vidijo, ali je svojo roko položil na dobrine svojega bližnjega. 002 EXO 022 009 Kajti vse vrste prekrški, bodisi je to za vola, za osla, za ovco, za oblačilo ali za katerokoli vrsto izgubljene stvari, za katero drug zatrjuje, da je njegova, naj zadeva obeh strani pride pred sodnike. In kogar bodo sodniki obsodili, naj svojemu bližnjemu plača dvojno. 002 EXO 022 010 Če človek svojemu bližnjemu izroči osla ali vola ali ovco ali katerokoli žival v varstvo, pa ta pogine ali je ranjena ali odpeljana proč [in] noben človek tega ne vidi, 002 EXO 022 011 potem naj bo Gospodova prisega med njima obema, da svoje roke ni položil na dobrine svojega bližnjega. Njegov lastnik bo od tega sprejel, oni pa tega ne bo nadoknadil. 002 EXO 022 012 Če je to od njega ukradeno, naj od tega lastniku naredi povračilo. 002 EXO 022 013 Če bo to raztrgano na koščke, potem naj to prinese kot pričevanje, on pa ne bo nadoknadil tega, kar je bilo raztrgano. 002 EXO 022 014 Če si človek karkoli izposodi od svojega bližnjega in je to poškodovano ali pogine, pa njegov lastnik ni bil s tem, naj on to zagotovo nadoknadi. 002 EXO 022 015 Vendar, če je bil lastnik od tega z njim, naj on tega ne nadoknadi. Če je bila najeta stvar, je ta prišla za njegovo najemnino. 002 EXO 022 016 Če mož privabi devico, ki ni zaročena in leži z njo, naj jo zagotovo oskrbi z doto, da postane njegova žena 002 EXO 022 017 Če njen oče popolnoma odklanja, da mu jo da, naj plača denar glede na doto devic. 002 EXO 022 018 Ne boš trpel, da bi čarovnica živela. 002 EXO 022 019 Kdorkoli leži z živaljo, naj bo zagotovo usmrčen. 002 EXO 022 020 Kdor žrtvuje kateremukoli bogu, razen samo Gospodu, naj bo popolnoma uničen. 002 EXO 022 021 Tujca ne boš niti dražil niti zatiral, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi. 002 EXO 022 022 Ne boste stiskali katerekoli vdove ali osirotelega otroka. 002 EXO 022 023 Če jih boste na kakršen koli način stiskali in oni kakorkoli kličejo k meni, bom zagotovo slišal njihov klic 002 EXO 022 024 in moj bes se bo razvnel in ubil vas bom z mečem; in vaše žene bodo vdove in vaši otroci sirote. 002 EXO 022 025 Če komurkoli izmed mojega ljudstva, ki je poleg tebe ubog, posodiš denar, do njega ne bodi kakor oderuh, niti nanj ne nalagaj obresti. 002 EXO 022 026 Če sploh vzameš za jamstvo oblačilo svojega bližnjega, mu ga boš izročil do takrat, ko zahaja sonce. 002 EXO 022 027 kajti to je njegovo edino pokrivalo, to je njegovo oblačilo za njegovo kožo. V čem bo spal? In zgodilo se bo, ko kliče k meni, da bom slišal, kajti jaz sem milostljiv. 002 EXO 022 028 Ne boš zasramoval bogov niti preklinjal vladarja svojega ljudstva. 002 EXO 022 029 Ne boš odlašal darovati prvin od svojih zrelih sadov in od svojih žganih pijač. Prvorojenega izmed svojih sinov boš dal meni. 002 EXO 022 030 Podobno boš storil s svojimi voli in s svojimi ovcami. Sedem dni naj bo ta s svojo materjo, na osmi dan ga boš dal meni. 002 EXO 022 031 Vi mi boste sveti ljudje niti ne boste jedli kakršnega koli mesa, ki je raztrgano od živali na polju; vrgli ga boste psom. 002 EXO 023 001 Ne boš dvignil napačnega poročila. Svoje roke ne podaj z zlobnim, da bi bil nepravična priča. 002 EXO 023 002 Ne boš sledil množici, da počneš zlo. Niti ne boš govoril v zadevi, da se ne nagneš za mnogimi, ki pačijo sodbo. 002 EXO 023 003 Niti ne boš podpiral reveža v njegovi zadevi. 002 EXO 023 004 Če srečaš vola svojega sovražnika ali njegovega osla zaiti, mu ga boš zagotovo ponovno privedel nazaj k njemu. 002 EXO 023 005 Če vidiš osla tistega, ki te sovraži, ležati pod svojim bremenom in se zadržiš, da mu pomagaš. Zagotovo mu bo z njim pomagal. 002 EXO 023 006 Ne boš pačil sodbe ubogega v njegovi zadevi. 002 EXO 023 007 Drži se proč od napačne stvari. Nedolžnega in pravičnega ne ubij, kajti zlobnega ne bom opravičil. 002 EXO 023 008 In ti ne boš prejel nobenega daru, kajti dar slepi modrega in izkrivlja besede pravičnega. 002 EXO 023 009 Tudi ne boš zatiral tujca, kajti poznate srce tujca, glede na to, da ste bili tujci v egiptovski deželi. 002 EXO 023 010 Šest let boš sejal svojo zemljo in zbiral njene sadove, 002 EXO 023 011 toda sedmo leto jo boš pustil počivati in mirno ležati, da ubogi izmed tvojega ljudstva lahko jedo. Kar bodo pustili, naj pojedo živali polja. Na podoben način boš postopal s svojim vinogradom in s svojim oljčnim nasadom. 002 EXO 023 012 Šest dni boš opravljal svoje delo, na sedmi dan pa boš počival, da bosta tvoj vol in tvoj osel lahko počivala in bosta sin tvoje pomočnice in tujec lahko osvežena. 002 EXO 023 013 V vseh stvareh, ki sem ti jih rekel, bodi preudaren. In ne omenjaj imen drugih bogov, niti naj tega ne bo slišati iz tvojih ust. 002 EXO 023 014 Trikrat v letu mi boš ohranjal praznovanje. 002 EXO 023 015 Ohranjal boš praznik nekvašenega kruha (sedem dni boš jedel nekvašeni kruh, kakor sem ti zapovedal, v določenem času meseca abíba, kajti v njem si prišel iz Egipta in nihče se pred menoj ne bo prikazal prazen) 002 EXO 023 016 in praznik žetve, prve sadove svojih trudov, ki si jih posejal na polju in praznik spravljanja, ki je ob koncu leta, ko si svoje trude pospravil s polja. 002 EXO 023 017 Trikrat na leto naj se vsi tvoji možje prikažejo pred Gospodom Bogom. 002 EXO 023 018 Krvi moje klavne daritve ne boš daroval z vzhajanim kruhom niti naj maščoba mojega žrtvovanja ne ostane do jutra. 002 EXO 023 019 Prvine od prvih sadov svoje zemlje boš prinesel v hišo Gospoda, svojega Boga. Kozlička ne boš zavrel v mleku njegove matere. 002 EXO 023 020 Glej, pred teboj pošiljam Angela, da te varuje na poti in te privede na kraj, ki sem ga pripravil. 002 EXO 023 021 Pazi se ga in ubogaj njegov glas, ne izzivaj ga, kajti ne bo oprostil tvojih prestopkov, kajti moje ime je v njem. 002 EXO 023 022 Toda če boš zares ubogal njegov glas in storil vse, kar ti govorim, potem bom sovražnik tvojih sovražnikov in nasprotnik tvojih nasprotnikov. 002 EXO 023 023 Kajti moj Angel bo šel pred teboj in te privede k Amoréjcem, Hetejcem, Perizéjcem, Kánaancem, Hivéjcem in Jebusejcem, in jaz jih bom odrezal. 002 EXO 023 024 Ne boš se priklanjal njihovim bogovom niti jim služil niti počel po njihovih delih, temveč jih boš popolnoma premagal in docela zlomil njihove podobe. 002 EXO 023 025 Služili boste Gospodu, vašemu Bogu in on bo blagoslovil tvoj kruh in tvojo vodo, in iz tvoje srede bom odvzel bolezen. 002 EXO 023 026 V tvoji deželi nič ne bo zavrglo svojih mladih, niti ne bo jalovo. Število tvojih dni bom izpolnil. 002 EXO 023 027 Pred teboj bom poslal svoj strah in uničil bom vsa ljudstva, h katerim boš prišel in vsem tvojim sovražnikom bom storil, da svoje hrbte obrnejo k tebi. 002 EXO 023 028 Pred teboj bom poslal sršene, ki bodo izpred tebe napodili Hivéjce, Kánaance in Hetejce. 002 EXO 023 029 Izpred tebe jih ne bom pognal v enem letu, da ne bi zemlja postala zapuščena in bi se zoper tebe namnožile poljske živali. 002 EXO 023 030 Po malo in malo jih bom podil izpred tebe, dokler ne boš narasel in podedoval dežele. 002 EXO 023 031 Tvoje meje bom postavil od Rdečega morja, celo do morja Filistejcev in od puščave do reke, kajti jaz bom prebivalce dežele izročil v tvojo roko, ti pa jih boš pognal pred seboj. 002 EXO 023 032 Z njimi ne boš sklenil nobene zaveze, niti z njihovimi bogovi. 002 EXO 023 033 Naj ne prebivajo v tvoji deželi, da te ne bi pripravili grešiti zoper mene, kajti če boš služil njihovim bogovom, ti bodo le-ti zagotovo zanka.“ 002 EXO 024 001 Mojzesu je rekel: „Pridite gor h Gospodu, ti in Aron, Nadáb in Abihú ter sedemdeset Izraelovih starešin in obožujte daleč stran.“ 002 EXO 024 002 Samo Mojzes pa bo prišel blizu Gospodu, toda oni naj ne pridejo blizu; niti ne bo ljudstvo z njim šlo gor. 002 EXO 024 003 Mojzes je prišel in ljudstvu povedal vse Gospodove besede in vse sodbe, in vse ljudstvo je odgovorilo z enim glasom ter reklo: „Vse besede, ki jih je povedal Gospod, bomo izpolnjevali.“ 002 EXO 024 004 Mojzes je zapisal vse Gospodove besede in vstal zgodaj zjutraj in pod hribom zgradil oltar in dvanajst stebrov, glede na dvanajst Izraelovih rodov. 002 EXO 024 005 Poslal je mladeniče izmed Izraelovih otrok, ki so darovali žgalne daritve in žrtvovali mirovne daritve volov Gospodu. 002 EXO 024 006 Mojzes je vzel polovico od krvi ter jo dal v umivalnike, polovico od krvi pa je poškropil na oltar. 002 EXO 024 007 Vzel je knjigo zaveze in bral v občinstvu ljudstva, in rekli so: „Vse, kar je rekel Gospod, bomo izpolnjevali in bomo poslušni.“ 002 EXO 024 008 Mojzes je vzel kri in jo poškropil na ljudstvo ter rekel: „Poglejte kri zaveze, ki jo je Gospod z vami sklenil glede vseh teh besed.“ 002 EXO 024 009 Potem so šli gor Mojzes in Aron, Nadáb in Abihú ter sedemdeset izmed Izraelovih starešin, 002 EXO 024 010 in videli so Izraelovega Boga in pod njegovimi stopali je bilo kakor bi bilo to tlakovano delo iz kamna safirja in kakor bi bilo to nebeško telo v svoji jasnosti. 002 EXO 024 011 Na plemiče Izraelovih otrok pa ni položil svoje roke; tudi oni so videli Boga in so jedli ter pili. 002 EXO 024 012 Gospod je rekel Mojzesu: „Pridi gor k meni na goro in bodi tam, jaz pa ti bom dal kamniti plošči in postavo in zapovedi, ki sem jih zapisal, da jih boš lahko učil.“ 002 EXO 024 013 Mojzes je vstal ter njegov strežnik Józue in Mojzes je šel gor na goro Boga. 002 EXO 024 014 Starešinam pa je rekel: „Čakajte tukaj na naju, dokler ponovno ne prideva k vam. Glejte, Aron in Hur sta z vami. Če ima katerikoli človek za opraviti kakršnekoli zadeve, naj pride k njima.“ 002 EXO 024 015 Mojzes je odšel gor na goro in goro je pokril oblak. 002 EXO 024 016 Gospodova slava je ostala na gori Sinaj in oblak jo je pokrival šest dni. Sedmi dan pa je iz srede oblaka zaklical k Mojzesu. 002 EXO 024 017 Prizor Gospodove slave na vrhu gore je bil v očeh Izraelovih otrok podoben požirajočemu ognju. 002 EXO 024 018 Mojzes je odšel v sredo oblaka in se povzpel na goro. Mojzes je bil na gori štirideset dni in štirideset noči. 002 EXO 025 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 002 EXO 025 002 „Govori Izraelovim otrokom, da mi prinesejo daritev. Od vsakega človeka, ki to daje voljno, s svojim srcem, boste vzeli mojo daritev. 002 EXO 025 003 To je darovanje, katerega boste jemali od njih: zlato, srebro, bron, 002 EXO 025 004 modro, vijolično, škrlatno in tanko laneno platno, kozjo dlako, 002 EXO 025 005 rdeče barvane ovnove kože, jazbečeve kože, akacijev les, 002 EXO 025 006 olje za svetlobo, dišave za mazilno olje, za dišeče kadilo, 002 EXO 025 007 oniksove kamne in kamne, da bodo vdelani v efód in v naprsnik. 002 EXO 025 008 In naj mi naredijo svetišče, da bom lahko prebival med njimi. 002 EXO 025 009 Glede na vse, kar sem ti pokazal, po vzorcu šotorskega svetišča in vzorcu vseh njegovih priprav, celo tako boste to naredili. 002 EXO 025 010 Skrinjo bodo naredili iz akacijevega lesa. Dva komolca in pol bo njena dolžina, komolec in pol njena širina ter komolec in pol njena višina. 002 EXO 025 011 Prevlekel jo boš s čistim zlatom, znotraj in zunaj jo boš prevlekel in na njej naokoli naredil krono iz zlata. 002 EXO 025 012 Zanjo boš ulil štiri obroče iz zlata in jih namestil na njene štiri vogale. Dva obroča bosta na eni njeni strani, dva obroča pa na drugi njeni strani. 002 EXO 025 013 Naredil boš drogova iz akacijevega lesa in ju prevlekel z zlatom. 002 EXO 025 014 Drogova boš položil v obroča pri obeh straneh skrinje, da bo skrinja lahko z njima prenašana. 002 EXO 025 015 Drogova naj bosta v obročih skrinje. Naj ne bosta vzeta od nje. 002 EXO 025 016 V skrinjo pa boš položil pričevanje, ki ti ga bom dal. 002 EXO 025 017 Naredil boš sedež milosti iz čistega zlata. Dva komolca in pol naj bo njegova dolžina ter komolec in pol njegova širina. 002 EXO 025 018 Naredil boš dva keruba iz zlata, iz kovanega dela ju boš naredil, na dveh koncih sedeža milosti. 002 EXO 025 019 Enega keruba naredi na enem koncu, drugega keruba pa na drugem koncu. Celó iz sedeža milosti boš naredil keruba na dveh njegovih koncih. 002 EXO 025 020 Keruba naj svoji peruti iztegujeta na visoko, pokrivajoč sedež milosti s svojimi peruti in njuna obraza naj gledata drug proti drugemu. Proti sedežu milosti naj bosta obraza kerubov. 002 EXO 025 021 Sedež milosti boš položil zgoraj nad skrinjo, v skrinjo pa boš položil pričevanje, ki ti ga bom dal. 002 EXO 025 022 Tam se bom srečeval s teboj in se iznad sedeža milosti posvetoval s teboj, izmed dveh kerubov, ki sta nad skrinjo pričevanja, izmed vseh stvari, ki jih bom dal tebi v zapoved Izraelovim otrokom. 002 EXO 025 023 Naredil boš tudi mizo iz akacijevega lesa. Dva komolca naj bo njena dolžina in komolec njena širina ter komolec in pol njena višina. 002 EXO 025 024 Prekril jo boš s čistim zlatom in k temu naokoli naredil krono iz zlata. 002 EXO 025 025 Naokoli ji boš naredil rob, za roko širok in k njenemu robu naokoli boš naredil zlato krono. 002 EXO 025 026 Zanjo boš naredil štiri zlate obroče iz zlata in obroče vstavil v štiri vogale, ki so na njenih štirih stopalih. 002 EXO 025 027 Nasproti robu bodo obroči za prostor drogovoma, za prenašanje mize. 002 EXO 025 028 Drogova boš naredil iz akacijevega lesa in ju prevlekel z zlatom, da bo z njima miza lahko prenašana. 002 EXO 025 029 Naredil boš njene sklede in njene žlice in njene pokrove in njene skledice, da [jo] s tem pokriješ. Iz čistega zlata jih boš naredil. 002 EXO 025 030 Na mizi boš pred menoj nenehno postavljal hlebe navzočnosti. 002 EXO 025 031 Naredil boš svečnik iz čistega zlata. Iz kovanega dela bo svečnik narejen. Njegovo držalo, njegove veje, njegove skledice, njegovi popki in njegovi cvetovi bodo iz istega. 002 EXO 025 032 Šest vej naj izhaja iz njegovih strani; tri veje iz svečnika iz ene strani in tri veje iz svečnika iz druge strani; 002 EXO 025 033 tri skledice, narejene podobne mandljem, s popkom in cvetom na eni veji; in tri skledice, narejene podobne mandljem, na drugi strani, s popkom in cvetom. Na takšen način na šestih vejah, ki izhajajo iz svečnika. 002 EXO 025 034 Na svečniku naj bodo štiri skledice narejene podobne mandljem, z njihovimi popki in njihovimi cvetovi. 002 EXO 025 035 Tam bo popek pod dvema vejama iz istega in popek pod dvema vejama iz istega in popek pod dvema vejama iz istega, glede na šest vej, ki izvirajo iz svečnika. 002 EXO 025 036 Njihovi popki in njihove veje bodo iz istega. Vse to bo eno kovano delo iz čistega zlata. 002 EXO 025 037 Naredil boš sedem njegovih svetilk in te bodo osvetljevale njegove svetilke, da mu bodo lahko nasproti dajale svetlobo. 002 EXO 025 038 Njegovi utrinjači in njegovi pladnji za utrinke naj bodo iz čistega zlata. 002 EXO 025 039 Iz talenta čistega zlata bo to naredil, z vsemi temi posodami. 002 EXO 025 040 Glej, da jih narediš po njihovem vzorcu, ki ti je bil pokazan na gori. 002 EXO 026 001 Poleg tega boš naredil šotorsko svetišče z desetimi zavesami iz sukane tančice in modre in vijolične in škrlatne. S kerubi spretne izdelave jih boš naredil. 002 EXO 026 002 Dolžina ene zavese naj bo osemindvajset komolcev in širina ene zavese štiri komolce. Vsaka izmed zaves bo imela eno mero. 002 EXO 026 003 Pet zaves bo spojeno skupaj druga k drugi, in drugih pet zaves bo spojenih skupaj druga k drugi. 002 EXO 026 004 Naredil boš zanke iz modrega na robu prve zavese od zarobitve v spoju, in enako boš storil na najbolj oddaljenem delu druge zavese, na spoju druge. 002 EXO 026 005 Petdeset zank boš naredil na eni zavesi in petdeset zank boš naredil na robu zavese, ki je na spoju druge, da bodo zanke lahko držale ena drugo. 002 EXO 026 006 Naredil boš petdeset zaponk iz zlata in zavese spojil skupaj z zaponkami, in to bo eno šotorsko svetišče. 002 EXO 026 007 Naredil boš zavese iz kozje dlake, da bodo pokrivalo nad šotorskim svetiščem. Enajst zaves boš naredil. 002 EXO 026 008 Dolžina ene zavese bo trideset komolcev in širina ene zavese štiri komolce. Vseh enajst zaves bo ene mere. 002 EXO 026 009 Pet zaves boš spojil posebej in šest zaves posebej in šesto zaveso boš prepognil v sprednjem delu šotorskega svetišča. 002 EXO 026 010 Naredil boš petdeset zank na robu prve zavese, ki je skrajna na spoju in petdeset zank na robu zavese, ki spaja drugo. 002 EXO 026 011 Naredil boš petdeset zaponk iz brona in zaponke položil v zanke in šotor spojil skupaj, da bo lahko eno. 002 EXO 026 012 Ostanek, ki preostane od šotorskih zaves, polovica zavese, ki preostaja, bo visela preko zadnje strani šotorskega svetišča. 002 EXO 026 013 Komolec na eni strani in komolec na drugi strani tega kar preostaja v dolžini zaves šotora, to bo viselo prek strani šotorskega svetišča na tej strani in na oni strani, da ga pokrije. 002 EXO 026 014 Naredil boš pokrivalo za šotor iz rdeče barvanih ovnovih kož in gornje pokrivalo iz jazbečevih kož. 002 EXO 026 015 Naredil boš pokonci stoječe deske za šotorsko svetišče iz akacijevega lesa. 002 EXO 026 016 Deset komolcev naj bo dolžina deske, komolec in pol pa naj bo širina ene deske. 002 EXO 026 017 Dva zatiča naj bosta na eni deski, urejena v vrstnem redu, druga proti drugi; tako boš naredil za vse deske šotorskega svetišča. 002 EXO 026 018 Naredil boš deske za šotorsko svetišče, dvajset desk na južni strani, proti jugu. 002 EXO 026 019 Pod dvajsetimi deskami boš naredil štirideset podstavkov iz srebra; dva podstavka pod eno desko za njena dva zatiča in dva podstavka pod drugo desko za njena dva zatiča. 002 EXO 026 020 Za drugo stran šotorskega svetišča, na severni strani, bo dvajset desk 002 EXO 026 021 in njihovih štirideset podstavkov iz srebra; dva podstavka pod eno desko in dva podstavka pod drugo desko. 002 EXO 026 022 Za strani šotorskega svetišča proti zahodu boš naredil šest desk. 002 EXO 026 023 Dve deski boš naredil za vogala šotorskega svetišča na dveh straneh. 002 EXO 026 024 Spodaj bosta spojeni skupaj in skupaj bosta spojeni nad glavo v en obroč. Tako bo to za oba; tako bosta za dva vogala. 002 EXO 026 025 Osem desk bo in njihovi podstavki iz srebra, šestnajst podstavkov; dva podstavka pod eno desko in dva podstavka pod drugo desko. 002 EXO 026 026 Naredil boš zapahe iz akacijevega lesa; pet za deske ene strani šotorskega svetišča 002 EXO 026 027 in pet zapahov za deske druge strani šotorskega svetišča in pet zapahov za deske strani šotorskega svetišča, za dve strani proti zahodu. 002 EXO 026 028 Srednji zapah v sredi desk naj sega od konca do konca. 002 EXO 026 029 Deske boš prevlekel z zlatom in njene obroče naredil iz zlata za prostore za zapahe in zapahe boš prevlekel z zlatom. 002 EXO 026 030 Vzdignil boš šotorsko svetišče glede na ta način, ki ti je bil pokazan na gori. 002 EXO 026 031 Naredil boš zagrinjalo iz modre, vijolične, škrlatne in sukane tančice spretne izdelave; s kerubi bo narejeno. 002 EXO 026 032 Obesil ga boš na štiri stebre iz akacijevega lesa in jih prevlekel z zlatom. Njihovi kavlji bodo iz zlata, na štirih podstavkih iz srebra. 002 EXO 026 033 Zagrinjalo boš obesil pod zaponke, da boš lahko prinesel tja, znotraj zagrinjala, skrinjo pričevanja. Zagrinjalo vam bo razdelilo med svetim krajem in najsvetejšim. 002 EXO 026 034 Sedež milosti boš položil na skrinjo pričevanja v najsvetejšem kraju. 002 EXO 026 035 Mizo boš postavil zunaj zagrinjala in svečnik nasproti mizi na južni strani šotorskega svetišča in mizo boš postavil na severno stran. 002 EXO 026 036 Naredil boš tanko preprogo za vrata šotora iz modre, vijolične, škrlatne in sukane tančice, izdelane z vezenjem. 002 EXO 026 037 Za tanko preprogo boš naredil pet stebrov iz akacijevega lesa in jih prevlekel z zlatom in njihovi kavlji bodo iz zlata, in zanje boš ulil pet podstavkov iz brona. 002 EXO 027 001 Naredil boš oltar iz akacijevega lesa, pet komolcev dolg in pet komolcev širok. Oltar naj bo štirioglat. Njegova višina naj bo tri komolce. 002 EXO 027 002 Iz istega boš naredil rogove na njegovih štirih vogalih. Njegovi rogovi bodo iz istega, prekril pa ga boš z bronom. 002 EXO 027 003 Zanj boš naredil ponve, da sprejmejo pepel, lopate, umivalnike, kavlje za meso in ponve za žerjavico. Vse posode boš naredil iz brona. 002 EXO 027 004 Zanj boš naredil mrežasto rešetko iz brona in na mreži boš naredil štiri bronaste obroče na njenih štirih vogalih. 002 EXO 027 005 Položil jo boš spodaj, pod obod oltarja, da bo mreža lahko celo do srede oltarja. 002 EXO 027 006 Naredil boš drogova za oltar, drogova iz akacijevega lesa, ter ju prevlekel z bronom. 002 EXO 027 007 Drogova naj bosta vstavljena v obroče in drogova naj bosta na dveh straneh oltarja, da ga nosijo. 002 EXO 027 008 Votlega z deskami ga boš naredil; kakor ti je bilo pokazano na gori, tako naj ga napravijo. 002 EXO 027 009 Naredil boš dvor šotorskega svetišča; za južno stran, proti jugu, tam naj bodo tanke preproge za dvor iz sukane tančice, sto komolcev dolge za eno stran 002 EXO 027 010 in njenih dvajset stebrov in njihovih dvajset podstavkov naj bo iz brona. Kavlji stebrov in njihovi okrasni trakovi naj bodo iz srebra. 002 EXO 027 011 Podobno naj bodo za severno stran po dolžini tanke preproge, sto komolcev dolge in njenih dvajset stebrov in njihovih dvajset podstavkov iz brona; kavlji stebrov in njihovi okrasni trakovi iz srebra. 002 EXO 027 012 Za širino dvora na zahodni strani naj bodo tanke preproge petdesetih komolcev; deset njenih stebrov in deset njihovih podstavkov. 002 EXO 027 013 Širina dvora na vzhodni strani, proti vzhodu, naj bo petdeset komolcev. 002 EXO 027 014 Tanke preproge ene strani velikih vrat naj bo petnajst komolcev; trije njeni stebri in trije njihovi podstavki. 002 EXO 027 015 Na drugi strani naj bodo tanke preproge petnajstih komolcev. Trije njeni stebri in trije njihovi podstavki. 002 EXO 027 016 Za velika vrata dvora naj bo tanka preproga dvajsetih komolcev iz modre, vijolične, škrlatne in sukane tančice, izdelane z vezenjem; in njihovi stebri naj bodo štirje in štirje njihovi podstavki. 002 EXO 027 017 Vsi stebri okoli dvora naj bodo okrašeni s srebrom. Njihovi kavlji naj bodo iz srebra, njihovi podstavki pa iz brona. 002 EXO 027 018 Dolžina dvora naj bo sto komolcev in širina vsepovsod petdeset in višina pet komolcev iz sukane tančice, njihovi podstavki pa iz brona. 002 EXO 027 019 Vse posode šotorskega svetišča v vsej njegovi službi in vsi njegovi količki in vsi količki dvora, naj bodo iz brona. 002 EXO 027 020 Izraelovim otrokom pa boš zapovedal, da ti prinesejo čistega olja, iz stolčenih oliv, za svetlobo, da bi svetilka vedno gorela. 002 EXO 027 021 V šotorskem svetišču skupnosti, zunaj zagrinjala, ki je pred pričevanjem, jo bodo Aron in njegovi sinovi urejali od večera do jutra pred Gospodom. To naj bo zakon na veke njihovim rodovom v imenu Izraelovih otrok. 002 EXO 028 001 K sebi si vzemi svojega brata Arona in njegove sinove z njim, izmed Izraelovih otrok, da mi bo lahko opravljal službo duhovnika, celó Aron, Nadáb in Abihú, Eleazar in Itamár, Aronovi sinovi. 002 EXO 028 002 Naredil boš sveta oblačila za svojega brata Arona, za slavo in za lepoto. 002 EXO 028 003 Govoril boš vsem, ki so modrega srca, katere sem napolnil z duhom modrosti, da bodo lahko naredili Aronove obleke, da ga posvetijo, da mi bo lahko opravljal službo duhovnika. 002 EXO 028 004 To so obleke, katere bodo naredili: naprsnik, efód, svečano oblačilo in izvezen plašč, turban in pas, Naredili bodo sveta oblačila za tvojega brata Arona in njegove sinove, da mi bo lahko opravljal službo duhovnika. 002 EXO 028 005 Vzeli bodo zlato, modro, vijolično, škrlatno in tanko laneno platno. 002 EXO 028 006 Naredili bodo efód iz zlata, iz modre in iz vijolične, iz škrlatne in sukane tančice s spretno izdelavo. 002 EXO 028 007 Ta bo imel dva svoja obramna dela spojena pri dveh njegovih robovih; in tako bo to spojeno skupaj. 002 EXO 028 008 Nenavaden pas efóda, ki je na njem, bo iz istega, glede na njegovo delo. Celo iz zlate, iz modre, vijolične, škrlatne in sukane tančice. 002 EXO 028 009 Vzel boš dva oniksova kamna in nanju vrezal imena Izraelovih otrok. 002 EXO 028 010 Šest izmed njihovih imen na en kamen in drugih šest imen preostalih na drug kamen, glede na njihovo rojstvo. 002 EXO 028 011 Z delom graverja v kamen, podobnemu gravuram pečata, boš dva kamna vgraviral z imeni Izraelovih otrok. Naredil ju boš, da bosta postavljena v ležišči iz zlata. 002 EXO 028 012 Dva kamna boš položil na ramena efóda za kamna spomina Izraelovim otrokom, in Aron bo njihova imena nosil pred Gospodom na svojih dveh ramenih v spomin. 002 EXO 028 013 Naredil boš ležišči iz zlata 002 EXO 028 014 in dve verižici iz čistega zlata na koncih; iz spletenega dela ju boš naredil in spletene verižice pritrdil k ležiščema. 002 EXO 028 015 Naprsnik sodbe boš naredil s spretno izdelavo; glede na delo efóda ga boš naredil; iz zlata, iz modre, iz vijolične, iz škrlatne in iz sukane tančice ga boš naredil. 002 EXO 028 016 Ta naj bo štirioglat, prepognjen. Pedenj naj bo njegova dolžina in pedenj naj bo njegova širina. 002 EXO 028 017 Na njem boš postavil postavitev kamnov, celó štiri vrste kamnov. Prva vrsta naj bo sardij, topaz in granat. To naj bo prva vrsta. 002 EXO 028 018 Druga vrsta naj bo smaragd, safir in diamant. 002 EXO 028 019 Tretja vrsta hijacint, ahat in ametist. 002 EXO 028 020 Četrta vrsta beril, oniks in jaspis. Vstavljeni naj bodo v zlato v njihovih obdanostih. 002 EXO 028 021 Kamni naj bodo z imeni Izraelovih otrok, dvanajst, glede na njihova imena, podobno gravuram pečata; vsak s svojim imenom naj bodo glede na dvanajst rodov. 002 EXO 028 022 Na krajeh naprsnika boš naredil verižici iz spletenega dela, iz čistega zlata. 002 EXO 028 023 Na naprsniku boš naredil dva obročka iz zlata in dva obročka boš vstavil na dva konca naprsnika. 002 EXO 028 024 Dve spleteni verižici iz zlata boš vstavil v dva obročka, ki sta na krajeh naprsnika. 002 EXO 028 025 Druga dva konca dveh spletenih verižic boš pritrdil v dve ležišči in ju pripel na obramna dela efóda pred njim. 002 EXO 028 026 Naredil boš dva obročka iz zlata in ju položil na dva konca naprsnika v njegov rob, ki je na notranji strani efóda. 002 EXO 028 027 Naredil boš dva druga obročka iz zlata in ju položil na dve strani pod efód, proti njegovemu prednjemu [delu], nasproti drugemu njegovemu spoju, nad nenavadnim pasom efóda. 002 EXO 028 028 Naprsnik bodo z njegovimi obročki z modrim trakom privezali k obročkom efóda, da bo ta lahko nad nenavadnim pasom efóda in da naprsnik ne bo odvezan od efóda. 002 EXO 028 029 Aron naj nosi imena Izraelovih otrok na naprsniku sodbe, na svojem srcu, ko gre v sveti kraj, v nenehen spomin pred Gospodom. 002 EXO 028 030 Na naprsnik sodbe boš položil urím in tumím in ta dva bosta na Aronovem srcu, ko vstopa pred Gospoda in Aron naj sodbo Izraelovih otrok nenehno nosi na svojem srcu pred Gospodom. 002 EXO 028 031 Naredil boš svečano oblačilo efóda, celotno iz modrega. 002 EXO 028 032 Na vrhu le-tega naj bo luknja v njegovi sredi. Naj ima vezenje iz spletenega dela naokoli njegove luknje, kakor če bi bila luknja brezrokavne verižne srajce, da ta ne bo raztrgana. 002 EXO 028 033 Spodaj, na njegovem obšivu, boš naredil granatna jabolka iz modre in iz vijolične in iz škrlata, naokoli njegovega obšiva; in zvončke iz zlata naokoli med njimi. 002 EXO 028 034 Zlat zvonček in granatno jabolko, zlat zvonček in granatno jabolko, na obšivu naokoli svečanega oblačila. 002 EXO 028 035 In to naj bo na Aronu, da služi, in njegov zvok bo slišati, ko vstopa v sveti kraj pred Gospoda in ko prihaja ven, da ne umre. 002 EXO 028 036 Naredil boš tablico iz čistega zlata in nanjo vgraviral SVETO Gospodu, podobno gravuram pečata. 002 EXO 028 037 Položil jo boš na moder trak, da bo ta lahko na turbanu; ta bo na sprednjem delu turbana. 002 EXO 028 038 Ta bo na Aronovem čelu, da bo Aron lahko nosil krivičnost svetih stvari, katere bodo Izraelovi otroci posvečevali v vseh svojih svetih darilih, in ta naj bo vedno na njegovem čelu, da bodo lahko sprejeti pred Gospodom. 002 EXO 028 039 Izvezel boš plašč iz tankega lanenega platna in naredil boš turban iz tankega lanenega platna in naredil boš pas iz vezenine. 002 EXO 028 040 Za Aronove sinove boš naredil plašče in zanje boš naredil pasove in klobučke boš naredil zanje, za slavo in za lepoto. 002 EXO 028 041 Položil jih boš na svojega brata Arona in njegove sinove z njim. Mazilil jih boš in jih uméstil in posvétil, da mi bodo lahko opravljali službo duhovnika. 002 EXO 028 042 Naredil jim boš kratke platnene hlače, da pokrijejo svojo nagoto. Segale bodo od ledij celo do stegna 002 EXO 028 043 in bodo na Aronu in na njegovih sinovih, ko pridejo v šotorsko svetišče skupnosti ali ko pridejo blizu k oltarju, da služijo na svetem kraju, da ne nosijo krivičnosti in ne umrejo. To naj bo za vedno zakon njemu in njegovemu semenu za njim. 002 EXO 029 001 To je stvar, ki jim jo boš storil, da jih posvetiš, da mi opravljajo službo duhovnika. Vzemi enega mladega bikca in dva ovna brez pomanjkljivosti, 002 EXO 029 002 nekvašen kruh in nekvašene kolače, umešane z oljem in nekvašene vaflje pomazane z oljem; iz pšenične moke jih boš naredil. 002 EXO 029 003 Položil jih boš v eno košaro in prinesel v košari, z bikcem in dvema ovnoma. 002 EXO 029 004 Arona in njegove sinove boš privedel k vratom šotorskega svetišča skupnosti in jih umil z vodo. 002 EXO 029 005 Vzel boš obleke in na Arona nadel plašč, svečano oblačilo efóda, efód in naprsnik ter ga opasal z nenavadnim pasom efóda. 002 EXO 029 006 Na njegovo glavo boš položil turban in na turban boš položil sveto krono. 002 EXO 029 007 Potem boš vzel mazilno olje in ga izlil na njegovo glavo ter ga mazilil. 002 EXO 029 008 Privedel boš njegove sinove in nanje nadel plašče. 002 EXO 029 009 Opasal jih boš s pasovi, Arona in njegove sinove in nanje položil klobučke in duhovniška služba bo njihova po večnem zakonu, in uméstil boš Arona in njegove sinove. 002 EXO 029 010 Bikca boš dal privesti pred šotorsko svetišče skupnosti in Aron in njegovi sinovi bodo svoje roke položili bikcu na glavo. 002 EXO 029 011 Bikca boš zaklal pred Gospodom, pri vratih šotorskega svetišča skupnosti. 002 EXO 029 012 Vzel boš kri bikca in jo s svojim prstom pomazal na oltarne rogove in vso kri izlij poleg vznožja oltarja. 002 EXO 029 013 Vzel boš vso tolščo, ki pokriva drobovje in opno, ki je nad jetri in dve ledvici in tolščo, ki je na njiju in jih sežgi na oltarju. 002 EXO 029 014 Toda meso bikca, njegovo kožo in njegov iztrebek boš zunaj tabora sežgal z ognjem. To je daritev za greh. 002 EXO 029 015 Vzel boš tudi enega ovna in Aron in njegovi sinovi bodo svoje roke položili na ovnovo glavo. 002 EXO 029 016 Zaklal boš ovna in vzel boš njegovo kri in jo poškropili naokoli nad oltarjem. 002 EXO 029 017 Ovna boš nasekal na kose in opral njegovo drobovje in njegove noge in jih položil k njegovim kosom in k njegovi glavi. 002 EXO 029 018 Vsega ovna boš sežgal na oltarju. To je žgalna daritev Gospodu. To je prijeten vonj, ognjena daritev Gospodu. 002 EXO 029 019 In vzel boš drugega ovna. Aron in njegovi sinovi bodo svoje roke položili na ovnovo glavo. 002 EXO 029 020 Potem boš ovna zaklal in vzel od njegove krvi in jo položil na konico Aronovega desnega ušesa in na konico desnega ušesa njegovih sinov in na palec njihove desne roke in na velik prst njihovega desnega stopala in kri poškropil naokoli po oltarju. 002 EXO 029 021 Vzel boš od krvi, ki je na oltarju in od mazilnega olja ter ga poškropil na Arona, na njegove obleke, na njegove sinove in na obleke njegovih sinov z njim, in posvečen bo on, njegove obleke, njegovi sinovi in z njim obleke njegovih sinov. 002 EXO 029 022 Od ovna boš vzel tudi tolščo, tolsti rep in tolščo, ki pokriva drobovje, opno nad jetri, dve ledvici in tolščo, ki je na njima in desno pleče, kajti to je oven uméstitve, 002 EXO 029 023 in en hleb kruha in en kolač oljnatega kruha in en vafelj iz košare nekvašenega kruha, ki je pred Gospodom. 002 EXO 029 024 Vse boš položil v Aronove roke in v roke njegovih sinov, in majal jih boš za majalno daritev pred Gospodom. 002 EXO 029 025 Sprejel jih boš iz njihovih rok in jih sežgal na oltarju za žgalno daritev, v prijeten vonj pred Gospodom. To je daritev, narejena z ognjem Gospodu. 002 EXO 029 026 Vzel boš prsi ovna Aronove uméstitve in to majal za majalno daritev pred Gospodom. To bo tvoj delež. 002 EXO 029 027 Prsi majalne daritve in pleče vzdigovalne daritve, ki je majano in ki je vzdignjeno, boš posvétil, od ovna uméstitve, celó od tega, kar je za Arona in od tega kar je za njegove sinove. 002 EXO 029 028 To bo Aronovo in njegovih sinov od Izraelovih otrok po zakonu na veke, kajti to je vzdigovalna daritev. To bo vzdigovalna daritev od Izraelovih otrok, od žrtvovanja njihovih mirovnih daritev, celó njihova vzdigovalna daritev Gospodu. 002 EXO 029 029 Aronova sveta oblačila bodo [pripadala] njegovim sinovom za njim, da bodo maziljeni v njih in da bodo uméščeni v njih. 002 EXO 029 030 In da jih bo ta sin, ki je namesto njega duhovnik, oblačil sedem dni, ko prihaja v šotorsko svetišče skupnosti, da služi na svetem kraju. 002 EXO 029 031 Vzel boš ovna uméstitve in na svetem kraju zavrel njegovo meso. 002 EXO 029 032 Aron in njegovi sinovi bodo jedli meso ovna in kruh, ki je v košari pri vratih šotorskega svetišča skupnosti. 002 EXO 029 033 Jedli bodo te stvari, s katerimi je narejena sprava, da jih uméstijo in posvétijo. Toda tujec ne bo jedel od tega, ker so svete. 002 EXO 029 034 Če bi karkoli, od mesa uméstitve ali od kruha, preostalo do jutra, potem boš preostanek sežgal z ognjem. To ne bo pojedeno, kajti to je sveto. 002 EXO 029 035 Tako boš storil Aronu in njegovim sinovim, glede na vse stvari, ki sem ti jih zapovedal. Sedem dni jih boš uméščal. 002 EXO 029 036 Vsak dan boš daroval bikca za spravo za daritev za greh in očistil boš oltar, ko si zanj opravil spravo in mazilil ga boš, da ga posvétiš. 002 EXO 029 037 Sedem dni boš delal spravo za oltar in ga posvečeval. To bo oltar najsvetejšega. Karkoli se dotakne oltarja, bo sveto. 002 EXO 029 038 Torej to je to, kar boš daroval na oltarju. Dve jagnjeti prvega leta, nenehno dan za dnem. 002 EXO 029 039 Eno jagnje boš daroval zjutraj, drugo jagnje pa boš daroval zvečer, 002 EXO 029 040 in z enim jagnjetom desetinko moke, pomešane s četrtinko vrča iztolčenega olja in četrtinko vrča vina za pitno daritev. 002 EXO 029 041 Drugo jagnje pa boš daroval zvečer in temu boš storil glede na jutranjo jedilno daritev in glede na to pitno daritev, za prijeten vonj, ognjena daritev Gospodu. 002 EXO 029 042 To bo skozi vaše rodove nenehna žgalna daritev pri vratih šotorskega svetišča skupnosti, pred Gospodom, kjer vas bom srečal, da ti tam spregovorim. 002 EXO 029 043 Tam se bom srečal z Izraelovimi otroki in šotorsko svetišče bo posvečeno z mojo slavo. 002 EXO 029 044 Jaz bom šotorsko svetišče skupnosti in oltar posvétil, in jaz bom posvétil tako Arona, kakor njegove sinove, da mi služijo v duhovniški službi. 002 EXO 029 045 Jaz bom prebival med Izraelovi otroci in bom njihov Bog. 002 EXO 029 046 Spoznali bodo, da jaz sem Gospod, njihov Bog, ki jih je privedel ven iz egiptovske dežele, da lahko prebivam med njimi. Jaz sem Gospod, njihov Bog. 002 EXO 030 001 Naredil boš oltar, da na njem zažgeš kadilo. Iz akacijevega lesa ga boš naredil. 002 EXO 030 002 Komolec bo njegova dolžina in komolec njegova širina; ta bo štirioglat. Dva komolca bo njegova višina. Njegovi rogovi naj bodo iz istega. 002 EXO 030 003 Prevlekel ga boš s čistim zlatom, njegov vrh, njegove strani naokoli in njegove rogove in naokoli mu boš naredil krono iz zlata. 002 EXO 030 004 K njemu boš naredil dva zlata obroča pod njegovo krono, pri njegovih dveh vogalih, na njegovih dveh straneh boš to naredil. To bosta prostora za drogova, da ga z njima prenašajo. 002 EXO 030 005 Drogova boš naredil iz akacijevega lesa in ju prevlekel z zlatom. 002 EXO 030 006 Položil ga boš pred zagrinjalo, ki je pri skrinji pričevanja, pred sedež milosti, ki je nad pričevanjem, kjer se bom srečeval s teboj. 002 EXO 030 007 Aron bo na njem vsako jutro zažgal dišeče kadilo. Ko pripravlja svetilke, bo na njem zažgal kadilo. 002 EXO 030 008 Ko Aron zvečer prižge svetilke, bo na njem zažgal kadilo, neprestano kadilo pred Gospodom skozi vaše rodove. 002 EXO 030 009 Na njem ne boste darovali nobenega tujega kadila, niti žgalne daritve, niti jedilne daritve, niti nanj ne boste izlili pitne daritve. 002 EXO 030 010 Aron bo enkrat letno opravil spravo na njegovih rogovih, s krvjo spravnih daritev za greh. Enkrat letno bo na njem opravil spravo skozi vaše rodove. To je najsvetejše Gospodu.“ 002 EXO 030 011 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 002 EXO 030 012 „Ko popišeš glave Izraelovih otrok, po njihovem številu, potem bodo dali, vsak človek, odkupnino za svojo dušo Gospodu, ko jih preštevaš; da med njimi ne bo nobene nadloge, ko jih ti preštevaš. 002 EXO 030 013 To bodo dali, vsak, kdor hodi med tistimi, ki so prešteti, polovico šekla po svetiščnem šeklu (šekel je dvajset ger); polovica šekla bo dar Gospodu. 002 EXO 030 014 Vsak, kdor hodi med tistimi, ki so prešteti, od dvajset let starih navzgor, bo dal dar Gospodu. 002 EXO 030 015 Bogati ne bodo dali več in revni ne bodo dali manj kot polovico šekla, ko dajo dar Gospodu, da opravijo spravo za svoje duše. 002 EXO 030 016 Vzel boš spravni denar Izraelovih otrok in ga določil za službo šotorskega svetišča skupnosti, da bo to lahko spomin Izraelovim otrokom pred Gospodom, da opravijo spravo za vaše duše.“ 002 EXO 030 017 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 002 EXO 030 018 „Naredil boš tudi [bronasti] umivalnik iz brona in njegovo vznožje prav tako iz brona, da se s tem umivajo. To boš položil med šotorsko svetišče skupnosti in oltar in vanj boš dal vodo. 002 EXO 030 019 Kajti Aron in njegovi sinovi bodo tam umivali svoje roke in svoja stopala. 002 EXO 030 020 Ko gredo v šotorsko svetišče skupnosti, se bodo umili z vodo, da ne umrejo; ali ko pridejo blizu k oltarju, da služijo, da sežgejo ognjeno daritev Gospodu. 002 EXO 030 021 Tako bodo umivali svoje roke in svoja stopala, da ne umrejo. To bo zanje zakon na veke, celó njemu in njegovemu semenu skozi njihove rodove.“ 002 EXO 030 022 Poleg tega je Gospod spregovoril Mojzesu, rekoč: 002 EXO 030 023 „K sebi vzemi tudi glavne dišave, od čiste mire petsto šeklov, od prijetnega cimeta polovico toliko, celó dvesto petdeset šeklov, od sladkega kolmeža dvesto petdeset šeklov, 002 EXO 030 024 od kasije petsto šeklov, po svetiščnem šeklu in od olivnega olja vrč. 002 EXO 030 025 Naredil boš olje svetega mazila, mazilo zmešano po lekarnarski umetnosti. To bo sveto mazilno olje. 002 EXO 030 026 S tem boš mazilil šotorsko svetišče skupnosti, skrinjo pričevanja, 002 EXO 030 027 mizo in vse njene posode, svečnik in njegove posode, kadilni oltar, 002 EXO 030 028 oltar žgalne daritve z vsemi njegovimi posodami ter [bronasti] umivalnik in njegovo vznožje. 002 EXO 030 029 Posvétil jih boš, da bodo lahko najsvetejše. Karkoli se jih dotakne, bo sveto. 002 EXO 030 030 Mazilil boš Arona in njegove sinove in jih posvéti, da mi [bodo] lahko opravljali službo duhovnika. 002 EXO 030 031 Izraelovim otrokom boš govoril, rekoč: ‚To mi bo sveto mazilno olje skozi vaše rodove.‘ 002 EXO 030 032 Na človeško meso naj ne bo izlito, niti ne boste naredili kateregakoli drugega po njegovi sestavi podobnega temu. To je sveto in to vam bo sveto. 002 EXO 030 033 Kdorkoli zmeša karkoli podobnega temu, ali kdorkoli karkoli od tega položi na tujca, bo celo iztrebljen izmed svojega ljudstva.“ 002 EXO 030 034 Gospod je rekel Mojzesu: „K sebi vzemi prijetne dišave, dišečo smolo, kadilno školjko in galban; te prijetne dišave s čistim kadilom. Od vsakega bo tam podobna teža. 002 EXO 030 035 Naredil boš dišavo, dišečino po lekarnarski umetnosti, umešano skupaj, čisto in sveto. 002 EXO 030 036 Nekaj od tega boš zelo drobno stolkel in to položil pred pričevanje v šotorskem svetišču skupnosti, kjer se bom srečeval s teboj. To ti bo najsvetejše. 002 EXO 030 037 Glede na dišavo, katero boš naredil, si jo sebi ne boste delali glede na njeno sestavo. Ta ti bo sveta za Gospoda. 002 EXO 030 038 Kdorkoli bo naredil podobno temu, da jo voha, bo celo iztrebljen izmed svojega ljudstva.“ 002 EXO 031 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 002 EXO 031 002 „Poglej, po imenu sem poklical Becaléla, Urijájevega sina, Hurovega sina, iz Judovega rodu. 002 EXO 031 003 Napolnil sem ga z Božjim duhom, z modrostjo, z razumnostjo, z znanjem in z vsemi spretnostmi za delo, 002 EXO 031 004 da snuje spretna dela, da dela z zlatom, s srebrom, z bronom 002 EXO 031 005 in v rezanju kamnov, da se jih vdela in z rezbarjenjem lesa, da dela z vsemi spretnostmi za delo. 002 EXO 031 006 Glej, jaz sem dal z njim Oholiába, Ahisamáhovega sina, iz Danovega rodu, in v srca vseh tistih, ki so modrega srca, sem položil modrost, da bodo lahko naredili vse to, kar sem ti zapovedal: 002 EXO 031 007 šotorsko svetišče skupnosti, skrinjo pričevanja, sedež milosti, ki je na njem, vso opremo šotorskega svetišča, 002 EXO 031 008 mizo in njeno opremo, čisti svečnik z vso njegovo opremo, kadilni oltar, 002 EXO 031 009 oltar žgalne daritve z vso njegovo opremo, [bronasti] umivalnik in njegovo vznožje, 002 EXO 031 010 službene obleke in sveta oblačila za duhovnika Arona in oblačila njegovih sinov, za služenje v duhovniški službi 002 EXO 031 011 ter mazilno olje in dišeče kadilo za sveti kraj. Storili bodo glede na vse to, kar sem ti zapovedal.“ 002 EXO 031 012 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 002 EXO 031 013 „Govori tudi Izraelovim otrokom, rekoč; ‚Resnično, ohranjali boste moje sábate, kajti to je znamenje med menoj in vami skozi vaše rodove, da boste vi lahko vedeli, da jaz sem Gospod, ki vas posvečujem. 002 EXO 031 014 Zato boste ohranjali sábat, kajti ta vam je sveta. Vsak kdor jo omadežuje, ta bo zagotovo usmrčen, kajti kdorkoli v njej dela kakršnokoli delo, ta duša bo iztrebljena izmed svojega ljudstva. 002 EXO 031 015 Šest dni naj se opravlja delo, toda na sedmi je sábatni počitek, sveto Gospodu. Kdorkoli na sábatni dan počne kakršno koli delo, bo zagotovo usmrčen. 002 EXO 031 016 Zatorej bodo Izraelovi otroci ohranjali sábat, da sábat obeležujejo skozi njihove rodove za večno zavezo. 002 EXO 031 017 To je znamenje med menoj in Izraelovi otroci na veke, kajti v šestih dneh je Gospod naredil nebo in zemljo in na sedmi dan je počival in bil osvežen.‘“ 002 EXO 031 018 Mojzesu je dal, ko je z njim končal posvetovanje na gori Sinaj, dve plošči pričevanja, kamniti plošči, popisani z Božjim prstom. 002 EXO 032 001 Ko je ljudstvo videlo, da je Mojzes odlašal priti dol z gore, se je ljudstvo skupaj zbralo k Aronu in mu reklo: „Vstani, naredi nam bogove, ki bodo šli pred nami, kajti glede tega Mojzesa, človeka, ki nas je privedel iz egiptovske dežele, ne vemo kaj je nastalo iz njega.“ 002 EXO 032 002 Aron jim je rekel: „Izdrite zlate uhane, ki so v ušesih vaših žena, vaših sinov in vaših hčera in jih prinesite k meni.“ 002 EXO 032 003 Vse ljudstvo je izdrlo zlate uhane, ki so bili v njihovih ušesih in jih prineslo k Aronu. 002 EXO 032 004 Ta jih je prejel iz njihove roke in to oblikoval z rezbarskim orodjem, potem ko je naredil ulito tele, in rekli so: „To so tvoji bogovi, oh Izrael, ki so te privedli iz egiptovske dežele.“ 002 EXO 032 005 Ko je Aron to videl, je pred njim zgradil oltar in Aron je naredil razglas ter rekel: „Jutri je praznovanje Gospodu.“ 002 EXO 032 006 Naslednji dan so zgodaj vstali, darovali žgalne daritve in prinesli mirovne daritve in ljudstvo se je usedlo, da jé in da pije in vstalo, da se zabava. 002 EXO 032 007 Gospod je rekel Mojzesu: „Pojdi, stopi dol, kajti tvoje ljudstvo, ki si ga privedel iz egiptovske dežele, se je je izpridilo. 002 EXO 032 008 Hitro se se obrnili stran iz poti, ki sem jim jo zapovedal. Naredili so si ulito tele, ga oboževali, mu žrtvovali in rekli: ‚To so tvoji bogovi, oh Izrael, ki so te privedli iz egiptovske dežele.‘“ 002 EXO 032 009 Gospod je rekel Mojzesu: „Videl sem to ljudstvo in glej, to je trdovratno ljudstvo. 002 EXO 032 010 Zdaj me torej pusti samega, da se moj bes razvname zoper njih in da jih lahko použijem. Iz tebe pa bom naredil velik narod.“ 002 EXO 032 011 Mojzes je rotil Gospoda, svojega Boga in rekel: „ Gospod, zakaj se tvoj bes razvnema zoper tvoje ljudstvo, katerega si privedel iz egiptovske dežele z veliko močjo in z mogočno roko? 002 EXO 032 012 Zakaj bi Egipčani govorili in rekli: ‚Zaradi zlega jih je privedel ven, da jih ubije na gorah in da jih použije iz obličja zemlje?‘Obrni svoj kruti bes in se pokesaj glede tega zlega zoper svoje ljudstvo. 002 EXO 032 013 Spomni se Abrahama, Izaka in Izraela, svojih služabnikov, ki si jim prisegel pri samem sebi in jim rekel: ‚Vaše seme bom pomnožil kakor zvezd neba in vso to deželo, o kateri sem govoril, bom dal tvojemu semenu in podedovali jo bodo na veke.‘“ 002 EXO 032 014 Gospod se je pokesal glede zla, ki ga je mislil storiti svojemu ljudstvu. 002 EXO 032 015 Mojzes se je obrnil in odšel dol z gore in v njegovi roki sta bili dve plošči pričevanja. Plošči sta bili popisani na obeh njunih straneh; na eni strani in na drugi sta bili popisani. 002 EXO 032 016 Plošči sta bili Božje delo in pisanje je bilo pisanje od Boga, vgravirano na plošči. 002 EXO 032 017 Ko je Józue slišal hrup ljudstva, medtem ko so kričali, je rekel Mojzesu: „ Tam, v taboru, je vojni hrup.“ 002 EXO 032 018 Ta je rekel: „ To ni glas tistih, ki vpijejo zaradi zmage, niti to ni glas tistih, ki vpijejo, ker so bili premagani, temveč slišim hrup tistih, ki pojejo.“ 002 EXO 032 019 Takoj ko je prišel blizu tabora, se je pripetilo, da je zagledal tele in ples. Mojzesova jeza se je vnela, tabli je vrgel iz svojih rok ter ju zlomil pod goro. 002 EXO 032 020 Vzel je tele, ki so ga naredili, ga sežgal v ognju, ga zmlel v prah in ga posul nad vodo in Izraelove otroke primoral, da so pili od tega. 002 EXO 032 021 Mojzes je Aronu rekel: „Kaj ti je storilo to ljudstvo, da si nadnje privedel tako velik greh?“ 002 EXO 032 022 Aron je rekel: „Ne dopusti, da se razvname jeza mojega gospoda. Ti poznaš ljudstvo, da so postavljeni v zlo. 002 EXO 032 023 Kajti rekli so mi: ‚Naredi nam bogove, ki bodo šli pred nami, kajti glede tega Mojzesa, človeka, ki nas je privedel iz egiptovske dežele, ne vemo kaj je nastalo iz njega.‘ 002 EXO 032 024 Rekel sem jim: ‚Kdorkoli ima kakršnokoli zlato, naj ga izdere.‘Tako so ga dali meni. Potem sem ga vrgel v ogenj in izšlo je to tele.“ 002 EXO 032 025 Ko je Mojzes videl, da je bilo ljudstvo nago, (kajti Aron jih je storil nage v njihovo sramoto med njihovimi sovražniki) 002 EXO 032 026 potem je Mojzes stal v velikih vratih tabora in rekel: „Kdo je na Gospodovi strani? Naj pride k meni.“In k njemu so se zbrali vsi sinovi Lévijevcev. 002 EXO 032 027 Rekel jim je: „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Vsak mož naj svoj meč pripaše k svoji strani in gre noter in ven, od velikih vrat do velikih vrat, skozi tabor in naj vsak človek ubije svojega brata in vsak človek svojega družabnika in vsak človek svojega bližnjega.‘“ 002 EXO 032 028 Otroci Lévijevcev so storili glede na Mojzesovo besedo in tam je ta dan izmed ljudstva padlo okoli tri tisoč mož. 002 EXO 032 029 Kajti Mojzes je rekel: „Uméstite se danes Gospodu, celo vsak mož za svojega sina in za svojega brata, da lahko ta dan nad vas podeli blagoslov.“ 002 EXO 032 030 Naslednji dan se je pripetilo, da je Mojzes rekel ljudstvu: „Zagrešili ste velik greh. Sedaj bom šel gor h Gospodu, morda bom storil spravo za vaš greh.“ 002 EXO 032 031 Mojzes se je vrnil h Gospodu ter rekel: „Oh, to ljudstvo je zagrešilo velik greh in si naredilo bogove iz zlata. 002 EXO 032 032 Vendar sedaj, če hočeš odpusti njihov greh ― in če ne, me izbriši, prosim te, iz svoje knjige, ki si jo napisal.“ 002 EXO 032 033 Gospod je rekel Mojzesu: „Kdorkoli je grešil zoper mene, tistega bom izbrisal iz svoje knjige. 002 EXO 032 034 Zato sedaj pojdi, vodi ljudstvo na kraj, o katerem sem ti govoril. Glej, moj Angel bo šel pred teboj. Kljub temu bom na dan, ko obiščem, obiskal njihov greh na njih.“ 002 EXO 032 035 Gospod je trpinčil ljudstvo, ker so naredili tele, ki ga je naredil Aron. 002 EXO 033 001 Gospod je rekel Mojzesu: „Odpravi se in pojdi od tukaj gor, ti in ljudstvo, ki si ga privedel iz egiptovske dežele, v deželo, ki sem jo prisegel Abrahamu, Izaku in Jakobu, rekoč: ‚Tvojemu semenu jo bom dal, ‘ 002 EXO 033 002 jaz pa bom pred teboj poslal angela, in jaz bom napodil Kánaanca, Amoréjca in Hetejca in Perizéjca, Hivéjca in Jebusejca 002 EXO 033 003 v deželo, kjer tečeta mleko in med, kajti jaz ne bom šel gor v tvoji sredi, kajti trdovratno ljudstvo si, da te na poti ne použijem.“ 002 EXO 033 004 Ko je ljudstvo slišalo te zle vesti, je žalovalo in noben človek si nase ni nadel svojih ornamentov. 002 EXO 033 005 Kajti Gospod je rekel Mojzesu: „Reci Izraelovim otrokom: ‚Vi ste trdovratno ljudstvo. V trenutku bom prišel v tvojo sredo in te použil, zato sedaj iz sebe odloži svoje ornamente, da lahko vem, kaj ti storiti.‘“ 002 EXO 033 006 Izraelovi otroci so se pri gori Horeb ogolili svojih ornamentov. 002 EXO 033 007 Mojzes je vzel šotorsko svetišče in ga postavil zunaj tabora, daleč od tabora ter ga imenoval Šotorsko svetišče skupnosti. In pripetilo se je, da kdorkoli je iskal Gospoda, je odšel k šotorskemu svetišču skupnosti, ki je bil zunaj tabora. 002 EXO 033 008 Pripetilo se je, ko je Mojzes šel ven v šotorsko svetišče, da je vse ljudstvo vstalo in vsak mož je stal pri vratih svojega šotora in gledal za Mojzesom, dokler ta ni odšel v šotorsko svetišče. 002 EXO 033 009 Ko je Mojzes vstopil v šotorsko svetišče, se je pripetilo, [da] se je spustil oblačen steber in stal pri vratih šotorskega svetišča in Gospod je govoril z Mojzesom. 002 EXO 033 010 Vse ljudstvo je videlo oblačen steber stati pri vratih šotorskega svetišča, in vse ljudstvo je vstalo in oboževalo, vsak mož pri vratih svojega šotora. 002 EXO 033 011 Gospod je govoril Mojzesu iz obličja v obličje, kakor človek govori svojemu prijatelju. In ponovno se je napotil v tabor, toda njegov služabnik, Nunov sin Józue, mladenič, ni odšel iz šotorskega svetišča. 002 EXO 033 012 Mojzes je rekel Gospodu: „Glej, praviš mi: ‚Privedi to ljudstvo gor, ‘pa mi nisi dal spoznati koga hočeš poslati z menoj. Vendar si rekel: ‚Poznam te po imenu in tudi milost si našel v mojih očeh.‘ 002 EXO 033 013 Zdaj torej, prosim te, če sem našel milost v tvojih očeh, pokaži mi torej svojo pot, da te lahko spoznam, da lahko najdem milost v tvojih očeh. Preudari, da je ta narod tvoje ljudstvo.“ 002 EXO 033 014 In on je rekel: „Moja prisotnost bo šla s teboj in jaz ti bom dal počitek.“ 002 EXO 033 015 Rekel mu je: „Če tvoja prisotnost ne gre z menoj, nas ne odvedi tja gor. 002 EXO 033 016 Kajti v čem bo to znano tukaj, da smo jaz in tvoje ljudstvo našli milost v tvojih očeh? Mar ni to v tem, da hodiš z nami? Tako bomo ločeni, jaz in tvoje ljudstvo, od vseh ljudstev, ki so na obličju zemlje.“ 002 EXO 033 017 Gospod je rekel Mojzesu: „Storil bom tudi to stvar, ki si jo govoril, kajti našel si milost v mojih očeh in jaz te poznam po imenu.“ 002 EXO 033 018 Ta je rekel: „Rotim te, pokaži mi svojo slavo.“ 002 EXO 033 019 In on je rekel: „Vsej svoji dobroti bom storil iti pred teboj in razglašal bom Gospodovo ime pred teboj in milostljiv bom komur hočem biti milostljiv in usmiljenje bom pokazal na tistem, na komer hočem pokazati usmiljenje.“ 002 EXO 033 020 Rekel je: „Ne moreš videti mojega obličja, kajti noben človek me ne bo videl in živel.“ 002 EXO 033 021 Gospod je rekel: „Glej, tukaj je prostor pri meni, ti pa boš stopil na skalo. 002 EXO 033 022 Zgodilo se bo, medtem ko gre moja slava mimo, da te bom postavil v skalno pečino in s svojo roko te bom pokril, medtem ko grem mimo. 002 EXO 033 023 In odstranil bom svojo roko in videl boš moje zadnje dele, toda mojega obličja ne bo videti.“ 002 EXO 034 001 Gospod je rekel Mojzesu: „Izsekaj si dve kamniti plošči, podobni prvima, in na ti plošči bom napisal besede, ki so bile na prvih ploščah, ki si ju razbil. 002 EXO 034 002 Zjutraj bodi pripravljen in zjutraj pridi gor na goro Sinaj in se mi pokaži tam, na vrhu gore. 002 EXO 034 003 Noben človek ne bo prišel gor s teboj, niti naj noben človek ne bo viden po vsej gori. Naj se niti tropi niti črede ne pasejo pred to goro.“ 002 EXO 034 004 In izklesal je dve kamniti plošči, podobni prvima dvema. Mojzes je vstal zgodaj zjutraj in odšel na goro Sinaj, kakor mu je zapovedal Gospod in v svojo roko vzel dve kamniti plošči. 002 EXO 034 005 Gospod se je spustil v oblaku in tam stal z njim in razglasil Gospodovo ime. 002 EXO 034 006 Gospod je šel mimo, pred njim in razglasil: „ Gospod, Gospod Bog, usmiljen in milostljiv, potrpežljiv in obilen v dobroti in resnici, 002 EXO 034 007 ki ohranja usmiljenje za tisoče, ki odpušča krivičnost, prestopek in greh in ki nikakor ne bo očistil krivega; ki obiskuje krivičnost očetov na otrocih in na otrok otrocih, do tretjega in četrtega rodu.“ 002 EXO 034 008 Mojzes se je podvizal in svojo glavo sklonil proti zemlji ter oboževal. 002 EXO 034 009 Rekel je: „Če sem torej našel milost v tvojih očeh, oh Gospod, naj moj Gospod, prosim te, hodi med nami, kajti to je trdovratno ljudstvo. Odpusti našo krivičnost in naš greh in nas vzemi za svojo dediščino.“ 002 EXO 034 010 In rekel je: „Glej, sklepam zavezo. Pred vsem tvojim ljudstvom bom delal čuda, kakršna še niso bila storjena po vsej zemlji, niti v nobenem narodu. Vse ljudstvo, med katerim si, bo videlo Gospodovo delo, kajti to je strašna stvar, ki jo bom storil s teboj. 002 EXO 034 011 Obeležuj to, kar sem ti danes zapovedal. Glej, pred teboj napodim Amoréjca, Kánaanca, Hetejca, Perizéjca, Hivéjca in Jebusejca. 002 EXO 034 012 Pazi nase, da ne bi sklenil zaveze s prebivalci dežele, v katero greš, da ti ne bi bili za zanko v tvoji sredi, 002 EXO 034 013 temveč boste uničili njihove oltarje, zlomili njihove podobe in posekali njihove ašere, 002 EXO 034 014 kajti ne boš oboževal nobenega drugega boga, kajti Gospod, čigar ime je Ljubosumni, je ljubosumen Bog, 002 EXO 034 015 da ne bi sklenil zaveze s prebivalci dežele in bi se oni šli vlačugat s svojimi bogovi in bi darovali svojim bogovom, in bi te eden povabil in bi ti jedel od njegovega žrtvovanja, 002 EXO 034 016 in bi jemal od njihovih hčera za svoje sinove in bi se njihove hčere šle vlačugat za njihovimi bogovi in bi se tvoji sinovi odšli vlačugat za njihovimi bogovi. 002 EXO 034 017 Sebi ne boš izdeloval nobenih ulitih bogov. 002 EXO 034 018 Obeleževal boš praznik nekvašenega kruha. Sedem dni boš jedel nekvašeni kruh, kot sem ti zapovedal, v času meseca abíba, kajti v mesecu abíbu si prišel iz Egipta. 002 EXO 034 019 Vse, kar odpre maternico, je moje. Vsak prvenec med tvojo živino, bodisi vol ali ovca, ki je samec. 002 EXO 034 020 Toda prvenca od osla boš odkupil z jagnjetom. Če pa ga ne odkupiš, potem mu boš zlomil njegov tilnik. Odkupil boš vse prvorojeno izmed svojih sinov. In nihče se ne bo prazen prikazal pred menoj. 002 EXO 034 021 Šest dni boš delal, toda na sedmi dan boš počival; v času oranja in v času žetve boš počival. 002 EXO 034 022 Obeleževal boš praznovanje tednov, od prvih sadov pšenične žetve in praznovanja spravljanja ob koncu leta. 002 EXO 034 023 Trikrat na leto se bodo vsi vaši moški otroci prikazali pred Gospodom Bogom, Izraelovim Bogom. 002 EXO 034 024 Kajti jaz bom pred teboj pregnal narode in razširil tvoje meje. Niti si noben človek ne bo poželel tvoje dežele, kadar boš šel gor trikrat v letu, da se prikažeš pred Gospodom, svojim Bogom. 002 EXO 034 025 Krvi moje klavne daritve ne boš daroval s kvasom niti ne bo klavna daritev praznika pashe ostala do jutra. 002 EXO 034 026 Prvine od prvih sadov svoje zemlje boš prinesel v hišo Gospoda, svojega Boga. Kozlička ne boš kuhal v mleku njegove matere.“ 002 EXO 034 027 Gospod je rekel Mojzesu: „Zapiši te besede, kajti po pomenu teh besed sem sklenil zavezo s teboj in z Izraelom.“ 002 EXO 034 028 In tam je bil z Gospodom štirideset dni in štirideset noči; niti ni jedel kruha, niti pil vode. In na tabli je zapisal besede te zaveze, deset zapovedi. 002 EXO 034 029 Pripetilo se je, ko je Mojzes prišel dol z gore Sinaj, z dvema ploščama pričevanja v Mojzesovi roki, ko je prišel dol z gore, da Mojzes ni vedel, da je koža njegovega obraza sijala, medtem ko je govoril z njim. 002 EXO 034 030 Ko so Aron in vsi Izraelovi otroci zagledati Mojzesa, glej, koža njegovega obraza je sijala in so se bali priti bliže k njemu. 002 EXO 034 031 Mojzes jim je zaklical in Aron in vsi voditelji skupnosti so se vrnili k njemu, in Mojzes je govoril z njimi. 002 EXO 034 032 Potem so vsi Izraelovi otroci prišli bliže in v zapoved jim je dal vse, kar je Gospod govoril z njim na gori Sinaj. 002 EXO 034 033 Ko je Mojzes prenehal govoriti z njimi, je na svoj obraz dal zagrinjalo. 002 EXO 034 034 Toda ko je Mojzes vstopil pred Gospoda, da govori z njim, je odstranil zagrinjalo, dokler ni prišel ven. In prišel je ven in govoril Izraelovim otrokom to, kar mu je bilo zapovedano. 002 EXO 034 035 Izraelovi otroci so videli Mojzesov obraz, da je Mojzesova koža sijala in Mojzes si je na svoj obraz ponovno namestil zagrinjalo, dokler ni vstopil, da govori z njim. 002 EXO 035 001 Mojzes je zbral skupaj vso skupnost Izraelovih otrok ter jim rekel: „To so besede, ki jih je Gospod zapovedal, da jih boste vi delali. 002 EXO 035 002 Šest dni naj bo delo opravljano, toda na sedmi dan naj vam bo sveti dan, sábatni počitek Gospodu. Kdorkoli v njem opravlja delo, naj bo usmrčen. 002 EXO 035 003 Vsepovsod po svojih prebivališčih na sábatni dan ne boste prižigali nobenega ognja.“ 002 EXO 035 004 Mojzes je spregovoril vsej skupnosti Izraelovih otrok, rekoč: „To je stvar, ki jo je zapovedal Gospod, rekoč: 002 EXO 035 005 ‚Vzemite izmed vas daritev Gospodu. Kdorkoli je voljnega srca, naj jo prinese, daritev Gospodu: zlato, srebro, bron, 002 EXO 035 006 modro, vijolično, škrlatno in tanko laneno platno, kozjo dlako, 002 EXO 035 007 rdeče barvane ovnove kože, jazbečeve kože, akacijev les, 002 EXO 035 008 olje za svetlobo, dišave za mazilno olje in za dišeče kadilo, 002 EXO 035 009 oniksove kamne in kamne, da se pripravijo za efód in za naprsnik. 002 EXO 035 010 Vsak [človek] modrega srca izmed vas, bo prišel in storil vse, kar je Gospod zapovedal: 002 EXO 035 011 šotorsko svetišče, njegov šotor in njegovo pokrivalo, njegove zaponke in njegove deske, njegove zapahe, njegove stebre in njegove podstavke, 002 EXO 035 012 skrinjo in njena drogova s sedežem milosti in zagrinjalo pokrivala, 002 EXO 035 013 mizo in njena drogova, vse njene posode in hlebe navzočnosti, 002 EXO 035 014 tudi svečnik za svetlobo in njegovo opremo in njegove svetilke z oljem za svetlobo 002 EXO 035 015 in kadilni oltar in njegova drogova, mazilno olje in dišeče kadilo, tanko preprogo za vrata pri šotorskem vhodu šotorskega svetišča, 002 EXO 035 016 oltar žgalne daritve z njegovo bronasto rešetko, njegova drogova in vse njegove posode, [bronasti] umivalnik in njegovo vznožje, 002 EXO 035 017 tanke preproge dvora, njegove stebre in njihove podstavke in tanko preprogo za vrata dvora, 002 EXO 035 018 količke šotorskega svetišča, količke dvora in njihove vrvice, 002 EXO 035 019 službene obleke, da opravljajo službo na svetem kraju, sveta oblačila za duhovnika Arona in oblačila njegovih sinov, za služenje v duhovniški službi.‘“ 002 EXO 035 020 Vsa skupnost Izraelovih otrok je odšla od Mojzesove prisotnosti. 002 EXO 035 021 Prišli so, vsakdo čigar srce ga je razvnelo in vsakdo, čigar duh ga je storil voljnega in prinesli so Gospodovo daritev h gradnji šotorskega svetišča skupnosti in za vso njegovo službo in za sveta oblačila. 002 EXO 035 022 Prišli so, tako moški kakor ženske, tako veliko kot jih je bilo voljnega srca in prinesli zapestnice, uhane, prstane, ogrlice, vse dragocenosti iz zlata. Vsak človek, ki je daroval, je daroval daritev zlata Gospodu. 002 EXO 035 023 Vsak človek, pri katerem je bilo najdeno modro, vijolično, škrlatno in tanko laneno platno, kozja dlaka, rdeča koža ovnov in jazbečeve kože, jih je prinesel. 002 EXO 035 024 Vsak, kdor je daroval daritev srebra in brona, je prinesel Gospodovo daritev. Vsak človek, pri komer se je našel akacijev les za katerokoli delo službe, ga je prinesel. 002 EXO 035 025 Vse ženske, ki so bile modrega srca, so predle s svojimi rokami in prinesle to, kar so napredle, tako iz modrega, iz vijoličnega in iz škrlata in iz tankega lanenega platna. 002 EXO 035 026 Vse ženske, katere je srce razvnelo v modrosti, so predle kozjo dlako. 002 EXO 035 027 Voditelji so prinesli oniksove kamne in kamne, da se pripravijo za efód in za naprsnik, 002 EXO 035 028 dišavo in olje za svetlobo in za mazilno olje in za dišeče kadilo. 002 EXO 035 029 Izraelovi otroci so prinesli voljno daritev Gospodu, vsak moški in ženska, katerega srce jih je storilo voljne, da prinesejo za vse vrste dela, ki ga je Gospod zapovedal, da bo storjeno po Mojzesovi roki. 002 EXO 035 030 Mojzes je Izraelovim otrokom rekel: „Glejte, Gospod je po imenu poklical Becaléla, Urijájevega sina, Hurovega sina, iz Judovega rodu 002 EXO 035 031 in ga napolnil z Božjim duhom, v modrosti, v razumevanju, v znanju in z vsemi spretnostmi za delo 002 EXO 035 032 in da snuje nenavadna dela, da dela v zlatu, v srebru, v bronu, 002 EXO 035 033 v rezanju kamnov, da se jih vdela in v rezbarjenju lesa, da naredi vsake vrste spretno delo. 002 EXO 035 034 V njegovo srce je položil, da lahko poučuje, tako on in Oholiáb, Ahisamáhov sin, iz Danovega rodu. 002 EXO 035 035 Napolnil ju je s srčno modrostjo, da opravljata vse vrste dela, od graverja do spretnega delavca in od tistega, ki izveze v modri, v vijolični, v škrlatni in v tankem lanenem platnu do tkalca, celó izmed teh, ki opravljajo katerokoli delo in do teh, ki snujejo spretno delo.“ 002 EXO 036 001 Potem so Becalél in Oholiáb in vsak človek modrega srca, v katerega je Gospod položil modrost in razumevanje, da ve kako delati vse vrste dela za službo svetišča, izvršili glede na vse, kakor je zapovedal Gospod. 002 EXO 036 002 Mojzes je poklical Becaléla in Oholiába in vsakega človeka modrega srca, v katerega srce je Gospod položil modrost, celó vsakega, katerega je razvnelo srce, da pride k delu, da ga opravi 002 EXO 036 003 in od Mojzesa so prejeli vso daritev, ki so jo Izraelovi otroci prinesli za delo službe svetišča, da to istočasno opravijo. In k njemu so še vsako jutro prinašali prostovoljne daritve. 002 EXO 036 004 Prišli so vsi modri možje, ki so opravljali delo pri svetišču, vsak človek od svojega dela, ki so ga opravljali 002 EXO 036 005 in spregovorili Mojzesu, rekoč: „Ljudstvo prinaša veliko več kakor dovolj za službo svetišča, ki jo je Gospod zapovedal narediti.“ 002 EXO 036 006 Mojzes je dal zapoved in naredili so, da je bila razglašena po taboru, rekoč: „Naj niti moški niti ženska ne opravlja več nobenega dela za darovanje svetišču.“Tako je bilo ljudstvo zadržano od prinašanja. 002 EXO 036 007 Kajti stvari, ki so jih imeli, je bilo zadosti za izvršitev vsega dela in še preveč. 002 EXO 036 008 Vsak človek modrega srca med njimi, ki izvršuje delo šotorskega svetišča, je naredil deset zaves iz sukane tančice, modre, vijolične in škrlatne. S kerubi spretne izdelave jih je naredil. 002 EXO 036 009 Dolžina ene zavese je bila osemindvajset komolcev in širina ene zavese štiri komolce. Zavese so bile vse ene velikosti. 002 EXO 036 010 Spojil je pet zaves eno k drugi in drugih pet zaves je spojil eno k drugi. 002 EXO 036 011 Naredil je zanke iz modre na robu prve zavese od zarobitve v spoju. Podobno je naredil na zadnji strani druge zavese na spoju druge. 002 EXO 036 012 Petdeset zank je naredil na eni zavesi in petdeset zank je naredil na robu zavese, ki je bila na spoju druge. Zanke so eno zaveso držale k drugi. 002 EXO 036 013 Naredil je petdeset zaponk iz zlata in zavese spojil z zaponkami skupaj eno k drugi. Tako je postalo eno šotorsko svetišče. 002 EXO 036 014 Naredil je zavese iz kozje dlake za šotor nad šotorskim svetiščem. Naredil je enajst zaves. 002 EXO 036 015 Dolžina ene zavese je bila trideset komolcev in štiri komolce je bila širina ene zavese. Enajst zaves je bilo ene velikosti. 002 EXO 036 016 Spojil je pet zaves posebej in šest zaves posebej. 002 EXO 036 017 Naredil je petdeset zank na zadnjem robu zavese na spoju in petdeset zank je naredil na robu zavese, ki spaja drugo. 002 EXO 036 018 Naredil je petdeset zaponk iz brona, da šotor spoji skupaj, da bo ta lahko eno. 002 EXO 036 019 Naredil je pokrivalo za šotor iz rdeče barvanih ovnovih kož in nad tem pokrivalo iz jazbečevih kož. 002 EXO 036 020 Naredil je deske za šotorsko svetišče iz akacijevega lesa, stoječe pokonci. 002 EXO 036 021 Dolžina deske je bila deset komolcev in širina deske en komolec in pol. 002 EXO 036 022 Ena deska je imela dva zatiča, enako oddaljena eden od drugega. Tako je naredil za vse deske šotorskega svetišča. 002 EXO 036 023 Naredil je deske za šotorsko svetišče; dvajset desk za južno stran, proti jugu. 002 EXO 036 024 Pod dvajsetimi deskami je naredil štirideset podstavkov iz srebra; dva podstavka pod eno desko za njena dva zatiča in dva podstavka pod drugo desko za njena dva zatiča. 002 EXO 036 025 Za drugo stran šotorskega svetišča, ki je proti severnemu vogalu, je naredil dvajset desk 002 EXO 036 026 in njihovih štirideset podstavkov iz srebra; dva podstavka pod eno desko in dva podstavka pod drugo desko. 002 EXO 036 027 Za strani šotorskega svetišča proti zahodu je naredil šest desk. 002 EXO 036 028 Dve deski je naredil za vogala šotorskega svetišča na dveh straneh. 002 EXO 036 029 Spojeni sta bili spodaj in skupaj spojeni pri njegovi glavi v en obroč. Tako je storil obema izmed njiju na obeh vogalih. 002 EXO 036 030 Bilo je osem desk in njihovih podstavkov je bilo šestnajst podstavkov iz srebra, pod vsako desko dva podstavka. 002 EXO 036 031 Naredil je zapahe iz akacijevega lesa; pet za deske ene strani šotorskega svetišča 002 EXO 036 032 in pet zapahov za deske druge strani šotorskega svetišča in pet zapahov za deske šotorskega svetišča proti zahodu. 002 EXO 036 033 Naredil je srednji zapah, da je segal skozi deske od enega konca k drugemu. 002 EXO 036 034 Deske je prevlekel z zlatom in njihove obroče naredil iz zlata, da bodo postavljeni za zapahe in zapahe prevlekel z zlatom. 002 EXO 036 035 Naredil je zagrinjalo iz modre, vijolične, škrlatne in sukane tančice. S kerubi spretne izdelave jih je naredil. 002 EXO 036 036 K temu je naredil štiri stebre iz akacijevega lesa in jih prevlekel z zlatom. Njihovi kavlji so bili iz zlata in zanje je ulil štiri podstavke iz srebra. 002 EXO 036 037 Naredil je tanko preprogo za vrata šotorskega svetišča iz modre, vijolične, škrlatne in sukane tančice, iz vezenine; 002 EXO 036 038 in njegovih pet stebrov z njihovimi kavlji. Njihove kapitele in njihove okrasne trakove je prevlekel z zlatom, toda njihovih pet podstavkov je bilo iz brona. 002 EXO 037 001 Becalél je naredil skrinjo iz akacijevega lesa. Dva komolca in pol je bila njena dolžina, komolec in pol njena širina, komolec in pol njena višina, 002 EXO 037 002 in jo zunaj in znotraj prevlekel s čistim zlatom in ji naokoli naredil krono iz zlata. 002 EXO 037 003 Zanjo je ulil štiri obroče iz zlata, da bi bili vstavljeni pri njenih štirih vogalih; celo dva obroča na eni njeni strani in dva obroča na drugi njeni strani. 002 EXO 037 004 Naredil je drogova iz akacijevega lesa in ju prevlekel z zlatom. 002 EXO 037 005 Drogova je položil v obroča pri straneh skrinje, za prenašanje skrinje. 002 EXO 037 006 Naredil je sedež milosti iz čistega zlata. Dva komolca in pol je bila njegova dolžina ter komolec in pol njegova širina. 002 EXO 037 007 Naredil je dva keruba iz zlata, naredil ju je skovana iz enega kosa, na dveh koncih sedeža milosti; 002 EXO 037 008 enega keruba na koncu, na tej strani in drugega keruba na drugem koncu, na tisti strani. Iznad sedeža milosti je naredil keruba na dveh njegovih koncih. 002 EXO 037 009 Keruba sta svoji peruti razprostirala navzgor in s svojimi peruti pokrivala nad sedežem milosti, s svojima obrazoma drug proti drugemu; celó k sedežu milosti sta bila obraza kerubov. 002 EXO 037 010 Naredil je mizo iz akacijevega lesa. Dva komolca je bila njena dolžina, komolec njena širina ter komolec in pol njena višina. 002 EXO 037 011 Prevlekel jo je s čistim zlatom in k temu naokoli naredil krono iz zlata. 002 EXO 037 012 K temu je naokoli naredil tudi okvir za širino dlani in naredil krono iz zlata za njen okvir naokoli. 002 EXO 037 013 Zanjo je ulil štiri obroče iz zlata in jih dal na njene štiri vogale, ki so bili na njenih štirih nogah. 002 EXO 037 014 Nasproti okvira so bili obroči, prostori za drogova, za prenašanje mize. 002 EXO 037 015 Naredil je drogova iz akacijevega lesa in ju prevlekel z zlatom, za prenašanje mize. 002 EXO 037 016 Naredil je posode, ki so bile na mizi, njene sklede, njene žlice, njene skledice in njena pokrivala, da jo z njimi pokrije, iz čistega zlata. 002 EXO 037 017 Naredil je svečnik iz čistega zlata. Iz kovanega dela je naredil svečnik; njegovo držalo in njegovo vejo, njegove skledice, njegove popke in njegove rože so bile iz istega. 002 EXO 037 018 In šest mladik, ki so izhajale iz njegovih strani; tri mladike iz svečnika iz ene njegove strani in tri mladike iz svečnika iz druge njegove strani. 002 EXO 037 019 Tri skledice je naredil po videzu mandljev iz ene mladike, popek in rožo in tri skledice je naredil podobne mandljem na drugi mladiki, popek in rožo. Tako povsod po šestih mladikah, ki izhajajo iz svečnika. 002 EXO 037 020 Na svečniku so bile štiri skledice narejene podobne mandljem, njegovim popkom in njegovim cvetovom; 002 EXO 037 021 popek pod dvema mladikama iz istega in popek pod dvema mladikama iz istega in popek pod dvema mladikama iz istega, glede na šest mladik, izhajajočih iz njega. 002 EXO 037 022 Njihovi popki in njihove veje so bile iz istega. Vse to je bilo eno kovano delo iz čistega zlata. 002 EXO 037 023 Naredil je njegovih sedem svetilk in njegova utrinjala in njegove pladnje za utrinjala iz čistega zlata. 002 EXO 037 024 Iz talenta čistega zlata ga je naredil in vse njegove posode. 002 EXO 037 025 Naredil je kadilni oltar iz akacijevega lesa. Njegova dolžina je bila komolec in njegova širina komolec; bil je štirioglat in dva komolca je bila njegova višina; njegovi rogovi so bili iz istega. 002 EXO 037 026 Prevlekel ga je s čistim zlatom, tako njegovo površino kot njegove strani naokoli in njegove rogove. Naokoli mu je naredil tudi krono iz zlata. 002 EXO 037 027 Zanj je naredil dva obroča iz zlata pod njegovo krono, pri njegovih dveh vogalih, na njegovih straneh, da bodo prostori za drogova, da ga z njima prenašajo. 002 EXO 037 028 Naredil je drogova iz akacijevega lesa in ju prevlekel z zlatom. 002 EXO 037 029 Naredil je sveto mazilno olje in čisto kadilo iz prijetnih dišav, glede na lekarnarjevo delo. 002 EXO 038 001 Naredil je oltar žgalne daritve iz akacijevega lesa. Pet komolcev je bila njegova dolžina in pet komolcev njegova širina; bil je štirioglat in tri komolce je bila njegova višina. 002 EXO 038 002 Naredil je njegove rogove na njegovih štirih vogalih; njegovi rogovi so bili iz istega, in prevlekel jih je z bronom. 002 EXO 038 003 Naredil je vse oltarne posode, lonce, lopate, umivalnike in kavlje za meso in ponve za žerjavico. Vse njegove posode je naredil iz brona. 002 EXO 038 004 Za oltar je naredil bronasto mrežasto rešetko pod njegovim obodom, spodaj, v njegovi sredi. 002 EXO 038 005 Ulil je štiri obroče za štiri konce bronaste rešetke, da bodo prostori za drogova. 002 EXO 038 006 Naredil je drogova iz akacijevega lesa in ju prevlekel z bronom. 002 EXO 038 007 Drogova je položil v obroče na straneh oltarja, da ga z njima prenašajo; oltar je naredil votel, z deskami. 002 EXO 038 008 Naredil je [bronasti] umivalnik iz brona in njegovo vznožje iz brona, iz zrcal ženskega zbora, ki so se zbirale pri vratih šotorskega svetišča skupnosti. 002 EXO 038 009 Naredil je dvor. Na južni strani, proti jugu, so bile tanke preproge dvora iz sukane tančice, sto komolcev. 002 EXO 038 010 Njihovih stebrov je bilo dvajset in dvajset njihovih bronastih podstavkov; kavlji stebrov in njihovi okrasni trakovi so bili iz srebra. 002 EXO 038 011 Za severno stran je bilo tankih preprog sto komolcev, njihovih stebrov je bilo dvajset in dvajset njihovih podstavkov iz brona; kavlji stebrov in njihovi okrasni trakovi iz srebra. 002 EXO 038 012 Za zahodno stran so bile tanke preproge petdesetih komolcev, deset njihovih stebrov in deset njihovih podstavkov; kavlji stebrov in njihovi okrasni trakovi iz srebra. 002 EXO 038 013 Za vzhodno stran, proti vzhodu, petdeset komolcev. 002 EXO 038 014 Tankih preprog ene strani velikih vrat je bilo petnajst komolcev; njihovi trije stebri in njihovi trije podstavki. 002 EXO 038 015 In za drugo stran velikih vrat dvora, na tej roki in tisti roki, so bile tanke preproge petnajstih komolcev; trije njihovi stebri in trije njihovi podstavki. 002 EXO 038 016 Vse tanke preproge dvora naokoli so bile iz sukane tančice. 002 EXO 038 017 Podstavki za stebre so bili iz brona; kavlji stebrov in njihovi okrasni trakovi iz srebra in prevleka njihovih kapitelov iz srebra; in vsi stebri dvora so bili okrašeni s srebrom. 002 EXO 038 018 Tanka preproga za velika dvorna vrata je bilo vezenje iz modre, vijolične, škrlatne in sukane tančice. Dvajset komolcev je bila dolžina in pet komolcev je bilo visoko po širini, primerljivo tankim preprogam dvora. 002 EXO 038 019 Njihovi stebri so bili štirje in štirje njihovi podstavki iz brona; njihovi kavlji iz srebra in prevleka njihovih kapitelov in njihovih okrasnih trakov iz srebra. 002 EXO 038 020 Vsi količki šotorskega svetišča in dvora naokoli so bili iz brona. 002 EXO 038 021 To je seštevek šotorskega svetišča, celó šotorskega svetišča pričevanja, kakor je bilo prešteto glede na Mojzesovo zapoved, za službo Lévijevcev, po roki Itamárja, sina duhovnika Arona. 002 EXO 038 022 In Becalél, Urijájev sin, Hurov sin, iz Judovega rodu, je naredil vse, kar je Gospod zapovedal Mojzesu. 002 EXO 038 023 Z njim je bil Oholiáb, Ahisamáhov sin, iz Danovega rodu, graver, spreten delavec in vezalec v modri, vijolični, škrlatni in tankem lanenem platnu. 002 EXO 038 024 Vsega zlata, ki je bilo vključeno za delo v vsem delu svetega kraja, celo darovanega zlata, je bilo devetindvajset talentov in sedemsto trideset šeklov, po svetiščnem šeklu. 002 EXO 038 025 Srebra od tistih, ki so bili prešteti izmed skupnosti, je bilo sto talentov in tisoč sedemsto petinsedemdeset šeklov, po svetiščnem šeklu. 002 EXO 038 026 Pol šekla za vsakega človeka, to je polovica šekla, po svetiščnem šeklu, za vsakogar, ki je odšel, da bi bil preštet, od dvajsetih let starosti in naprej, za šeststo tri tisoč petsto petdeset mož. 002 EXO 038 027 Iz sto talentov iz srebra so bili uliti podstavki svetišča in podstavki zagrinjala; sto podstavkov iz sto talentov, talent za podstavek. 002 EXO 038 028 Iz tisoč sedemsto petinsedemdesetih šeklov je naredil kavlje za stebre in prevlekel njihove kapitele ter jih okrasil. 002 EXO 038 029 Darovanega brona je bilo sedemdeset talentov in dva tisoč štiristo šeklov. 002 EXO 038 030 In s tem je naredil podstavke k vratom šotorskega svetišča skupnosti, bronast oltar in zanj bronasto rešetko, vse oltarne posode, 002 EXO 038 031 podstavke dvora naokoli in podstavke velikih vrat dvora in vse količke šotorskega svetišča in vse količke dvora naokoli. 002 EXO 039 001 Iz modre, vijolične in škrlatne so naredili službene obleke, da opravljajo službo na svetem kraju in naredijo sveta oblačila za Arona; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 002 EXO 039 002 Naredil je efód iz zlate, modre, vijolične, škrlatne in sukane tančice. 002 EXO 039 003 Zlato so prekovali v tanke plošče in ga narezali v žice, da bi ga vdelali v modro, v vijolično, v škrlatno in v tanko laneno platno, s spretno izdelavo. 002 EXO 039 004 Za to so naredili obramna dela, da to spojijo skupaj; z dvema robovoma je bilo to spojeno skupaj. 002 EXO 039 005 Nenavaden pas njegovega efóda, ki je bil na njem, je bil iz istega, glede na njegovo delo; iz zlate, modre, vijolične, škrlatne in sukane tančice; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 002 EXO 039 006 Izdelali so oniksova kamna, obdana z ležiščema iz zlata, vgravirana kakor so vgravirani pečati, z imeni Izraelovih otrok. 002 EXO 039 007 Položil jih je na ramena efóda, da bodo kamni za spomin Izraelovim otrokom; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 002 EXO 039 008 Naredil je naprsnik, spretne izdelave, podoben efódovemu delu; iz zlate, modre, vijolične, škrlatne in sukane tančice. 002 EXO 039 009 Bil je štirioglat; naprsnik so naredili prepognjen. Pedenj je bila njegova dolžina in pedenj njegova širina, bil je prepognjen. 002 EXO 039 010 Na njem so postavili štiri vrste kamnov. Prva vrsta je bil sardij, topaz in granat. To je bila prva vrsta. 002 EXO 039 011 Druga vrsta smaragd, safir in diamant. 002 EXO 039 012 Tretja vrsta hijacint, ahat in ametist. 002 EXO 039 013 Četrta vrsta beril, oniks in jaspis; bili so obdani v ležišča iz zlata v njihovih obdanostih. 002 EXO 039 014 Kamni so bili glede na imena Izraelovih otrok, dvanajst, glede na njihova imena, podobni gravuram pečata, vsak s svojim imenom, glede na dvanajst rodov. 002 EXO 039 015 Na naprsniku so naredili verižici na krajih, iz spletenega dela, iz čistega zlata. 002 EXO 039 016 Naredili so dve ležišči iz zlata in dva zlata obročka in dva zlata obročka vstavili v dva konca naprsnika. 002 EXO 039 017 Vstavili so dve spleteni verižici iz zlata v dva obročka, na krajeh naprsnika. 002 EXO 039 018 Dva konca dveh spletenih verižic so privezali na dve ležišči in ju pritrdili na obramna dela efóda, pred njim. 002 EXO 039 019 Naredili so dva obročka iz zlata in ju položili na dva konca naprsnika, na njegov rob, ki je bil na notranji strani efóda. 002 EXO 039 020 Naredili so dva druga zlata obročka in ju položili na dve strani pod efód, proti njegovi prednji strani, nasproti drugemu njegovemu spoju, nad nenavadnim pasom efóda. 002 EXO 039 021 Naprsnik z njegovimi obročki so z modrim trakom privezali k obročkom efóda, da bi bil ta lahko nad nenavadnim pasom efóda in da se naprsnik ne bi odvezal od efóda; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 002 EXO 039 022 Naredil je svečano oblačilo efóda iz spletenega dela, celega iz modre. 002 EXO 039 023 Bila je luknja v sredi svečanega oblačila, kakor luknja brezrokavne verižne srajce s trakom naokoli luknje, da se ne raztrga. 002 EXO 039 024 Na obšivih svečanega oblačila so naredili granatna jabolka iz modre, vijolične, škrlatne in sukane tančice. 002 EXO 039 025 Naredili so zvončke iz čistega zlata in zvončke postavili med granatna jabolka, na obšivu svečanega oblačila, naokoli med granatnimi jabolki; 002 EXO 039 026 zvonček in granatno jabolko, zvonček in granatno jabolko naokoli obšiva svečanega oblačila za služenje v tem; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 002 EXO 039 027 Naredili so plašče iz tankega lanenega platna iz spletenega dela, za Arona in za njegove sinove 002 EXO 039 028 in turban iz tankega lanenega platna in čedne klobučke iz tankega lanenega platna in kratke platnene hlače iz sukane tančice 002 EXO 039 029 in pas iz sukane tančice in modre in vijolične in škrlatne, iz vezenine; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 002 EXO 039 030 Naredili so ploščico svete krone iz čistega zlata in nanjo napisali pisanje, podobno gravuram pečata: „ SVETO Gospodu.“ 002 EXO 039 031 K temu so privezali moder trak, da ga pričvrstijo visoko na turbanu; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 002 EXO 039 032 Tako je bilo vse delo šotorskega svetišča skupnosti končano. Izraelovi otroci so storili glede na vse, kar je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so storili. 002 EXO 039 033 Šotorsko svetišče so prinesli k Mojzesu, šotor, vso njegovo opremo, njegove zaponke, njegove deske, njegove zapahe, njegove stebre, njegove podstavke, 002 EXO 039 034 pokrivalo rdeče barvanih ovnovih kož, pokrivalo iz jazbečevih kož, zagrinjalo pokrivala, 002 EXO 039 035 skrinjo pričevanja, njena drogova, sedež milosti, 002 EXO 039 036 mizo in vse njene posode in hlebe navzočnosti, 002 EXO 039 037 čisti svečnik z njegovimi svetilkami, celo s svetilkami, da so razvrščene in vse njegove posode in olje za svetlobo, 002 EXO 039 038 zlat oltar, mazilno olje in dišeče kadilo, tanko preprogo za vrata šotorskega svetišča, 002 EXO 039 039 bronast oltar, njegovo rešetko iz brona, njegova drogova in vse njegove posode, [bronasti] umivalnik in njegovo vznožje, 002 EXO 039 040 tanko preprogo dvora, njegove stebre in njegove podstavke, tanko preprogo za velika dvorna vrata, njene vrvice in njene količke in vse posode službe šotorskega svetišča za shodni šotor, 002 EXO 039 041 službene obleke, da opravljajo službo na svetem kraju in sveta oblačila za duhovnika Arona in oblačila njegovih sinov, za služenje v duhovniški službi. 002 EXO 039 042 Glede na vse, kar je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so Izraelovi otroci opravili vse delo. 002 EXO 039 043 Mojzes je pogledal na vse delo in glej, naredili so ga kakor je Gospod zapovedal, celo tako so ga naredili, in Mojzes jih je blagoslovil. 002 EXO 040 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 002 EXO 040 002 „Na prvi dan prvega meseca boš postavil šotorsko svetišče skupnosti. 002 EXO 040 003 Vanj boš postavil skrinjo pričevanja in skrinjo pokril z zagrinjalom. 002 EXO 040 004 Prinesel boš mizo in uredil stvari, ki naj bi bile razvrščene na njej, in vanj boš prinesel svečnik ter prižgal njegove svetilke. 002 EXO 040 005 Postavil boš oltar iz zlata za kadilo pred skrinjo pričevanja in k vratom šotorskega svetišča obesil tanko preprogo. 002 EXO 040 006 Postavil boš oltar žgalne daritve pred vrati šotorskega svetišča shodnega šotora. 002 EXO 040 007 [Bronasti] umivalnik boš postavil med shodni šotor in oltar in vanj boš dal vodo. 002 EXO 040 008 Napravil boš dvor naokoli in pri velikih vratih dvora obesil tanko preprogo. 002 EXO 040 009 Vzel boš mazilno olje in mazilil šotorsko svetišče in vse, kar je v njem in ga posvetil in vse njegove posode in to bo sveto. 002 EXO 040 010 Mazilil boš oltar žgalne daritve in vse njegove posode in oltar posvéti. To bo oltar, najsvetejše. 002 EXO 040 011 Mazilil boš [bronasti] umivalnik in njegovo vznožje in ga posvéti. 002 EXO 040 012 Arona in njegove sinove boš privedel k vratom šotorskega svetišča skupnosti in jih umil z vodo. 002 EXO 040 013 Na Arona boš nadel sveta oblačila, mazili ga in posvéti ga, da mi bo lahko opravljal službo duhovnika«. 002 EXO 040 014 Privedel boš njegove sinove in jih oblekel s plašči. 002 EXO 040 015 Mazilil jih boš, kakor si mazilil njihovega očeta, da mi bodo lahko opravljal službo duhovnika, kajti njihovo maziljenje bo zagotovo večno duhovništvo skozi njihove rodove.“ 002 EXO 040 016 Tako je Mojzes storil. Glede na vse, kar mu je Gospod zapovedal, tako je storil. 002 EXO 040 017 Pripetilo se je v prvem mesecu, v drugem letu, na prvi dan meseca, da je bilo šotorsko svetišče vzdignjeno. 002 EXO 040 018 Mojzes je vzdignil šotorsko svetišče, privezal njegove podstavke, postavil njegove deske, vstavil njegove zapahe in vzdignil njegove stebre. 002 EXO 040 019 In šotor razprosti nad šotorskim svetiščem, in nad njim postavil pokrivalo šotora; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 002 EXO 040 020 Vzel je pričevanje, ga položil v skrinjo, drogova namestil na skrinjo in na skrinjo položil sedež milosti. 002 EXO 040 021 Skrinjo je prinesel v šotorsko svetišče in obesil zagrinjalo pokrivala ter pokril skrinjo pričevanja; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 002 EXO 040 022 Mizo je položil v shodni šotor, proti severni strani šotorskega svetišča, brez zagrinjala. 002 EXO 040 023 Na njej je urejeno položil kruh pred Gospodom; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 002 EXO 040 024 Svečnik je postavil v shodni šotor, nasproti mizi, na strani šotorskega svetišča proti jugu. 002 EXO 040 025 Pred Gospodom je prižgal svetilke; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 002 EXO 040 026 Zlati oltar je postavil v shodnem šotoru pred zagrinjalom 002 EXO 040 027 in na njem je zažgal dišeče kadilo; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 002 EXO 040 028 Pri vratih šotorskega svetišča je obesil tanko preprogo. 002 EXO 040 029 Pri vratih šotorskega svetišča shodnega šotora je postavil oltar žgalne daritve in na njem daroval žgalno daritev in jedilno daritev; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 002 EXO 040 030 Med shodni šotor in oltar je postavil [bronasti] umivalnik in vanj dal vodo, da se z njo umiva. 002 EXO 040 031 Mojzes, Aron in njegovi sinovi so tam umivali svoje roke in svoja stopala. 002 EXO 040 032 Ko so odhajali v shodni šotor in ko so prihajali bliže k oltarju, so se umili; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 002 EXO 040 033 Dvor je uredil naokoli šotorskega svetišča in oltarja in obesil tanko preprogo velikih dvornih vrat. Tako je Mojzes končal delo. 002 EXO 040 034 Potem je oblak pokril shodni šotor in Gospodova slava je napolnila šotorsko svetišče. 002 EXO 040 035 Mojzes pa ni bil zmožen vstopiti v shodni šotor, ker je na njem vztrajal oblak in Gospodova slava je napolnila šotorsko svetišče. 002 EXO 040 036 Ko je bil oblak dvignjen iznad šotorskega svetišča, so Izraelovi otroci odšli naprej po vseh svojih poteh, 002 EXO 040 037 toda če oblak ni bil dvignjen, potem niso potovali do dneva, ko je bil dvignjen gor. 002 EXO 040 038 Kajti Gospodov oblak je bil nad šotorskim svetiščem podnevi, ogenj pa je bil na njem ponoči, v očeh Izraelove hiše, na vseh njihovih poteh. # # BOOK 003 LEV Leviticus 3 Mojzes 003 LEV 001 001 Gospod je zaklical k Mojzesu in mu spregovoril iz šotorskega svetišča skupnosti, rekoč: 003 LEV 001 002 „Spregovori Izraelovim otrokom in jim reci: ‚Če katerikoli človek izmed vas prinese dar Gospodu, boste prinesli vašo daritev izmed živine, celó od tropa in od črede. 003 LEV 001 003 Če bo njegov dar žgalna daritev črede, naj daruje samca brez pomanjkljivosti. Daroval ga bo iz svoje lastne prostovoljne volje pri vratih šotorskega svetišča skupnosti pred Gospodom. 003 LEV 001 004 Svojo roko bo položil na glavo žgalne daritve in ta bo sprejeta zanj, da opravi spravo zanj. 003 LEV 001 005 Bikca bo zaklal pred Gospodom in duhovniki, Aronovi sinovi, bodo prinesli kri in jo poškropili naokoli nad oltarjem, ki je pri vratih šotorskega svetišča skupnosti. 003 LEV 001 006 Žgalno daritev bo odrl in jo razrezal na koščke. 003 LEV 001 007 Sinovi duhovnika Arona bodo na oltar položili ogenj in po vrsti na ogenj položili les. 003 LEV 001 008 Duhovniki, Aronovi sinovi, bodo položili dele, glavo in tolščo, po vrsti na les, ki je na ognju, ki je na oltarju, 003 LEV 001 009 toda njegovo drobovino in njegove noge bo umil v vodi. Duhovnik bo vse sežgal na oltarju, da bo žgalna daritev, ognjena daritev, prijetnega vonja Gospodu. 003 LEV 001 010 Če bo njegov dar za žgalno daritev od tropov, namreč od ovc ali od koz bo privedel samca brez pomanjkljivosti. 003 LEV 001 011 Zaklal ga bo na severni strani oltarja pred Gospodom. Duhovniki, Aronovi sinovi, bodo njegovo kri poškropili naokoli nad oltarjem. 003 LEV 001 012 Razrezal ga bo na koščke, z njegovo glavo in njegovo tolščo. Duhovnik jih bo po vrsti položil na les, ki je na ognju, ki je na oltarju, 003 LEV 001 013 toda drobovje in noge bo umil z vodo. Duhovnik bo vse to prinesel in to sežgal na oltarju. To je žgalna daritev, ognjena daritev, prijetnega vonja Gospodu. 003 LEV 001 014 Če bo žgalna daritev za njegov dar Gospodu od perjadi, potem bo svojo daritev prinesel od grlic ali od mladih golobov. 003 LEV 001 015 Duhovnik bo to prinesel na oltar in ji odščipnil vrat in jo sežgal na oltarju; in njena kri bo iztisnjena ob strani oltarja. 003 LEV 001 016 Njeno golšo bo odtrgal z njenimi peresi in jo odvrgel na vzhodnem delu, poleg oltarja, ob kraju za pepel 003 LEV 001 017 in nalomi jo s perutmi, toda ne bo je ločil narazen. Duhovnik bo to sežgal na oltarju, na lesu, ki je na ognju. To je žgalna daritev, ognjena daritev, prijetnega vonja Gospodu.‘“ 003 LEV 002 001 „‚Ko bo kdorkoli daroval jedilno daritev Gospodu, bo njegov dar iz fine moke in na to bo izlil olje in položil kadilo. 003 LEV 002 002 To bo prinesel Aronovim sinovom, duhovnikom. Iz tega bo zajel prgišče moke in olja le-tega z vsem kadilom in duhovnik bo to sežgal na oltarju v spomin na to, da bo ognjena daritev, prijeten vonj Gospodu. 003 LEV 002 003 Ostanek jedilne daritve bo od Arona in njegovih sinov. To je najsvetejša stvar Gospodovih daritev, narejenih z ognjem. 003 LEV 002 004 Če prineseš dar jedilne daritve, spečen v peči, naj bodo to nekvašeni kolači iz fine moke, pomazani z oljem ali nekvašeni vaflji, pomazani z oljem. 003 LEV 002 005 Če bo tvoj dar jedilna daritev, spečena v ponvi, naj bo ta iz fine nekvašene moke, umešane z oljem. 003 LEV 002 006 Razdelil jo boš na koščke in nanjo izlil olje. To je jedilna daritev. 003 LEV 002 007 Če bo tvoj dar jedilna daritev, spečena v tvoji ponvi za cvrtje, naj bo narejena iz fine moke z oljem. 003 LEV 002 008 Jedilno daritev, ki je narejena iz teh stvari, boš prinesel Gospodu in ko je ta izročena duhovniku, jo bo prinesel na oltar. 003 LEV 002 009 Duhovnik bo vzel od jedilne daritve njegov spomin in tega bo sežgal na oltarju. To je ognjena daritev, prijetnega vonja Gospodu. 003 LEV 002 010 To, kar je ostalo od jedilne daritve, bo od Arona in njegovih sinov. To je najsvetejša stvar Gospodovih daritev, narejenih z ognjem. 003 LEV 002 011 Nobena jedila daritev, ki jo boste prinesli h Gospodu, ne bo narejena s kvasom, kajti sežgali jo boste brez kvasa niti brez kakršnegakoli medu v vsaki Gospodovi daritvi, narejeni z ognjem. 003 LEV 002 012 Kar se tiče daru prvih sadov, jih boste darovali Gospodu, toda ne bodo sežgani na oltarju za prijeten vonj. 003 LEV 002 013 Vsak dar tvoje jedilne daritve boš začinil z soljo, niti ne boš trpel, da bi sol zaveze tvojega Boga manjkala pri tvoji jedilni daritvi. Z vsemi svojimi darovi boš daroval sol. 003 LEV 002 014 Če daruješ jedilno daritev svojih prvih sadov Gospodu, boš daroval za jedilno daritev svojih prvih sadov zeleno žitno klasje, posušeno ob ognju, celó žito, omlateno iz polnih klasov. 003 LEV 002 015 Nanj boš izlil olje in nanj dal kadilo. To je jedilna daritev. 003 LEV 002 016 Duhovnik bo sežgal spomin od tega, del od stolčenega žita in del od njegovega olja z vsem njegovim kadilom. To je njegova daritev. To je ognjena daritev Gospodu. 003 LEV 003 001 Če bo njegov dar žrtvovanje mirovne daritve, če jo bo daroval od črede; bodisi je ta samec ali samica, jo bo daroval brez pomanjkljivosti pred Gospodom. 003 LEV 003 002 Svojo roko bo položil na glavo njegovega daru in ga zaklal pri vratih šotorskega svetišča skupnosti. Aronovi sinovi, duhovniki, pa bodo kri poškropili naokoli po oltarju. 003 LEV 003 003 Daroval bo žrtvovanje mirovne daritve, ognjeno daritev Gospodu; tolščo, ki pokriva drobovje in vso tolščo, ki je na drobovju. 003 LEV 003 004 In obe ledvici in tolščo, ki je na njiju, ki je ob bokih in opno nad jetri, z ledvicama, bo odstranil. 003 LEV 003 005 Aronovi sinovi bodo to sežgali na oltarju nad žgalno daritvijo, ki je na lesu, to je na ognju. To je ognjena daritev, prijetnega vonja Gospodu. 003 LEV 003 006 Če bo njegov dar za žrtvovanje mirovne daritve Gospodu od tropa; samec ali samica, ga bo daroval brez pomanjkljivosti. 003 LEV 003 007 Če daruje jagnje za njegov dar, potem ga bo daroval pred Gospodom. 003 LEV 003 008 Svojo roko bo položil na glavo svojega daru in ga zaklal pred šotorskim svetiščem skupnosti, Aronovi sinovi pa bodo njegovo kri poškropili naokoli nad oltarjem. 003 LEV 003 009 Daroval bo od žrtvovanje mirovne daritve, ognjeno daritev Gospodu; njegovo tolščo in celoten tolsti rep; odrezal ga bo tik ob hrbtenici; in tolščo, ki pokriva drobovje in vso tolščo, ki je na drobovju 003 LEV 003 010 in obe ledvici in tolščo, ki je na njiju, ki je ob bokih in opno nad jetri, z ledvicama; to bo vzel stran. 003 LEV 003 011 Duhovnik bo to sežgal na oltarju. To to je hrana darovanja, ognjena daritev Gospodu. 003 LEV 003 012 Če bo njegov dar kozel, potem ga bo daroval pred Gospodom. 003 LEV 003 013 Svojo roko bo položil na njegovo glavo in ga zaklal pred šotorskim svetiščem skupnosti, Aronovi sinovi pa bodo njegovo kri poškropili naokoli po oltarju. 003 LEV 003 014 Od tega bo daroval svoj dar, celó ognjeno daritev Gospodu; tolščo, ki pokriva drobovje in vso tolščo, ki je na drobovju. 003 LEV 003 015 In obe ledvici in tolščo, ki je na njiju, ki je ob bokih in opno nad jetri, z ledvicama, to bo vzeto proč. 003 LEV 003 016 Duhovnik jih bo sežgal na oltarju. To je hrana ognjene daritve za prijeten vonj. Vsa tolšča je Gospodova. 003 LEV 003 017 To bo večni zakon za vaše rodove po vseh vaših prebivališčih, da ne jeste niti tolšče niti krvi.‘“ 003 LEV 004 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 004 002 „Govori Izraelovim otrokom, rekoč: ‚Če duša zaradi nevednosti greši zoper katerekoli izmed Gospodovih zapovedi glede stvari, ki se ne bi smele storiti, jim bo storil zoper katerokoli izmed njih. 003 LEV 004 003 Če duhovnik, ki je maziljen, stori greh glede na greh ljudstva, potem naj za svoj greh, ki ga je zagrešil, privede mladega bikca brez pomanjkljivosti Gospodu za daritev za greh. 003 LEV 004 004 Bikca bo privedel k vratom šotorskega svetišča skupnosti pred Gospoda in svojo roko bo položil bikcu na glavo in pred Gospodom bikca zaklal. 003 LEV 004 005 Duhovnik, ki je maziljen, bo vzel od krvi bikca in jo prinesel do šotorskega svetišča skupnosti 003 LEV 004 006 in duhovnik bo svoj prst pomočil v kri in pred zagrinjalom svetišča kri sedemkrat poškropil pred Gospodom. 003 LEV 004 007 Duhovnik bo nekaj krvi dal na rogove oltarja prijetnega vonja pred Gospodom, ki je v šotorskem svetišču skupnosti; in vso kri bikca bo izlil ob vznožju oltarja žgalne daritve, ki je ob vratih šotorskega svetišča skupnosti. 003 LEV 004 008 Iz njega bo vzel vso tolščo bikca za daritev za greh; tolščo, ki pokriva drobovje in vso tolščo, ki je na drobovju, 003 LEV 004 009 dve ledvici in tolščo, ki je na njiju, ki je ob bokih in opno nad jetri, z ledvicama, to bo vzeto proč, 003 LEV 004 010 kot je bila vzeta od bikca žrtvovanja mirovnih daritev. Duhovnik jih bo sežgal na oltarju žgalne daritve. 003 LEV 004 011 Kožo bikca in vse njegovo meso z njegovo glavo in z njegovimi nogami in njegovim drobovjem in njegovim iztrebkom. 003 LEV 004 012 Celo celotnega bikca bo odnesel naprej, zunaj tabora, na čist prostor, kjer je bil izlit pepel in ga z ognjem sežgal na lesu. Sežgan bo kjer je izsut pepel. 003 LEV 004 013 Če celotna Izraelova skupnost greši zaradi nevednosti in bo stvar skrita pred očmi zbora in so storili nekaj zoper katerokoli izmed Gospodovih zapovedi glede stvari, ki ne bi smele biti storjene in so krivi; 003 LEV 004 014 ko je greh, ki so ga zagrešili, znan, potem bo skupnost darovala mladega bikca za greh in ga privedla pred šotorsko svetišče skupnosti. 003 LEV 004 015 Starešine skupnosti bodo pred Gospodom svoje roke položili na glavo bikca in bikec bo zaklan pred Gospodom. 003 LEV 004 016 Duhovnik, ki je maziljen, bo k šotorskemu svetišču skupnosti prinesel od krvi bikca 003 LEV 004 017 in duhovnik bo svoj prst pomočil v nekaj od krvi in jo sedemkrat poškropil pred Gospodom, celó pred zagrinjalom. 003 LEV 004 018 Nekaj krvi bo dal na rogove oltarja, ki je pred Gospodom, to je v šotorskem svetišču skupnosti in vso kri bo izlil ob vznožju oltarja žgalne daritve, ki je ob vratih šotorskega svetišča skupnosti. 003 LEV 004 019 Iz njega bo vzel vso njegovo tolščo in jo sežgal na oltarju. 003 LEV 004 020 Z bikcem bo storil kakor je storil z bikcem daritve za greh, tako bo storil s tem. In duhovnik bo zanje opravil spravo in to jim bo odpuščeno. 003 LEV 004 021 Bikca bo odnesel zunaj tabora in ga sežgal kakor je sežgal prvega bikca. To je daritev za greh za skupnost. 003 LEV 004 022 Ko je vladar grešil in storil nekaj zaradi nevednosti zoper katerokoli izmed zapovedi Gospoda, svojega Boga, glede stvari, ki naj ne bi bile storjene in je kriv, 003 LEV 004 023 ali če njegov greh, v čemer je grešil, pride k njegovemu spoznanju; bo prinesel svoj dar, kozlička izmed koz, samca brez pomanjkljivosti. 003 LEV 004 024 Svojo roko bo položil na glavo kozla in ga zaklal na kraju, kjer koljejo žgalno daritev pred Gospodom. To je daritev za greh. 003 LEV 004 025 Duhovnik bo s svojim prstom vzel od krvi daritve za greh in to dal na rogove oltarja žgalne daritve in njegovo kri bo izlil ob vznožju oltarja žgalne daritve. 003 LEV 004 026 Vso njegovo tolščo bo sežgal na oltarju, kakor tolščo žrtvovanja mirovnih daritev. Duhovnik bo zanj opravil spravo, glede na njegov greh in ta mu bo odpuščen. 003 LEV 004 027 Če kdorkoli izmed preprostega ljudstva greši zaradi nevednosti, medtem ko stori nekaj zoper katerokoli izmed Gospodovih zapovedi, glede stvari, ki ne bi smele biti storjene in je kriv; 003 LEV 004 028 ali če njegov greh, ki ga je zagrešil, pride v njegovo spoznanje; potem bo za svoj greh, ki ga je zagrešil, privedel svoj dar, kozlička od koz, samico brez pomanjkljivosti. 003 LEV 004 029 Svojo roko bo položil na glavo daritve za greh in na kraju žgalne daritve bo zaklal daritev za greh. 003 LEV 004 030 Duhovnik bo s prstom vzel od njegove krvi in to dal na rogove oltarja žgalne daritve in vso njegovo kri bo izlil ob vznožju oltarja. 003 LEV 004 031 Odvzel bo vso njegovo tolščo, kakor je odvzeta tolšča žrtvovanja mirovnih daritev, in duhovnik jo bo sežgal na oltarju v prijeten vonj Gospodu, in duhovnik bo zanj opravil spravo in to mu bo odpuščeno. 003 LEV 004 032 Če privede jagnje v dar za greh, bo prinesel samico, brez pomanjkljivosti. 003 LEV 004 033 Svojo roko bo položil na glavo daritve za greh in jo na kraju, kjer koljejo žgalno daritev, zaklal v daritev za greh. 003 LEV 004 034 Duhovnik bo s svojim prstom vzel od krvi daritve za greh in to dal na rogove oltarja žgalne daritve in vso kri izlil ob vznožju oltarja. 003 LEV 004 035 Odvzel bo vso njeno tolščo, kakor je tolšča jagnjeta odvzeta od žrtvovanja mirovnih daritev, in duhovnik jo bo sežgal na oltarju, glede na daritve, narejene z ognjem Gospodu, in duhovnik bo opravil spravo za njegov greh, ki ga je zagrešil in ta mu bo odpuščen. 003 LEV 005 001 Če duša greši in sliši glas priseganja in je priča, bodisi, da je to videla ali izvedela o tem; če tega ne izusti, potem bo nosila svojo krivičnost. 003 LEV 005 002 Ali če se duša dotakne katerekoli nečiste stvari, bodisi je to truplo nečiste živali ali truplo nečiste živine ali truplo nečistih plazečih bitij in če je to skrito pred njim, bo tudi on nečist in kriv. 003 LEV 005 003 Ali če se on dotakne nečistosti človeka, kakršnakoli nečistost je to, da se bo človek z njo omadeževal in je to skrito pred njim; potem bo kriv, ko izve o tem. 003 LEV 005 004 Ali če duša priseže, razglasujoč s svojimi ustnicami, da stori zlo ali da stori dobro, karkoli je to, kar bo človek s prisego razglasil in bo to skrito pred njim; ko izve o tem, potem bo kriv ene izmed teh. 003 LEV 005 005 Zgodilo se bo, ko bo kriv v eni izmed teh stvari, da bo priznal, da je v tej stvari grešil. 003 LEV 005 006 Za svoj greh, ki ga je zagrešil, bo prinesel Gospodu svojo daritev za prestopek, samico izmed tropa, jagnje ali kozlička izmed koz za daritev za greh; in duhovnik bo zanj opravil spravo glede njegovega greha. 003 LEV 005 007 Še pa ne bo zmožen prinesti jagnjeta, potem bo za svoj prekršek, ki ga je zagrešil, Gospodu prinesel dve grlici ali dva mlada goloba, enega za daritev za greh in drugega za žgalno daritev. 003 LEV 005 008 Prinesel ju bo duhovniku, ki bo najprej daroval to, kar je za daritev za greh in njegovo glavo odščipnil od vratu, toda tega ne bo ločil narazen. 003 LEV 005 009 Poškropil bo od krvi daritve za greh na strani oltarja. Preostanek krvi pa bo iztisnil ob vznožju oltarja. To je daritev za greh. 003 LEV 005 010 Drugo bo daroval po načinu za žgalno daritev in duhovnik bo zanj opravil spravo za njegov greh, ki ga je zagrešil in ta mu bo odpuščen. 003 LEV 005 011 Toda če ne bo zmožen prinesti dveh grlic ali dveh mladih golobov, potem naj tisti, ki je grešil, za svoj dar prinese deseti del škafa iz fine moke za daritev za greh; nanjo ne bo dal olja, niti ne bo nanjo dal kakršnega koli kadila, kajti to je daritev za greh. 003 LEV 005 012 Potem bo to prinesel do duhovnika in duhovnik bo vzel prgišče tega, celó spomin od tega in to sežgal na oltarju, glede na daritve, narejene z ognjem Gospodu. To je daritev za greh. 003 LEV 005 013 Duhovnik bo zanj opravil spravo glede njegovega greha, ki ga je zagrešil v eni od teh [stvari] in ta mu bo odpuščen. Preostanek pa bo duhovnikov, kot jedilna daritev.‘“ 003 LEV 005 014 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 005 015 „Če duša zagreši prekršek in greši zaradi nevednosti v Gospodovih svetih stvareh, potem bo za svoj prekršek iz tropa privedla ovna brez pomanjkljivosti Gospodu, s tvojo oceno po srebrnih šeklih, po svetiščnem šeklu, v daritev za prestopek. 003 LEV 005 016 Odkupil se bo zaradi škode, ki jo je storil v sveti stvari in k temu bo dodal peti del in ga dal duhovniku. Duhovnik bo zanj opravil spravo z ovnom daritve za prekršek in to mu bo odpuščeno. 003 LEV 005 017 Če duša greši in zagreši katerokoli od teh stvari, ki so po Gospodovih zapovedih prepovedane, da se storijo; čeprav tega ni vedel, je vendarle kriv in bo nosil svojo krivičnost. 003 LEV 005 018 Iz tropa bo duhovniku privedel ovna brez pomanjkljivosti, s tvojo oceno, v daritev za prestopek in duhovnik bo zanj opravil spravo glede njegove nevednosti, v kateri je nevedno grešil in tega ni vedel in ta mu bo odpuščena. 003 LEV 005 019 To je daritev za prestopek. Zagotovo se je prekršil zoper Gospoda.“ 003 LEV 006 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 006 002 „Če duša greši in zagreši prekršek zoper Gospoda in laže svojemu bližnjemu v tem, kar mu je bilo izročeno, da varuje, ali v družbi, ali v stvari, odvzeti z nasiljem, ali je zavedel svojega bližnjega; 003 LEV 006 003 ali je našel to, kar je bilo izgubljeno in glede tega laže in krivo prisega; v čemerkoli od vsega tega kar človek dela, v tem greši. 003 LEV 006 004 Potem se bo zgodilo, ker je grešil in je kriv, da bo povrnil to, kar je nasilno odvzel proč ali stvar, katero je varljivo pridobil ali to, kar mu je bilo izročeno, da varuje ali izgubljeno stvar, ki jo je našel, 003 LEV 006 005 ali vse to o čemer je krivo prisegel. To bo celo povrnil v glavnici in k temu bo dodal še petino in to dal tistemu, ki mu pripada, na dan svoje daritve za prekršek. 003 LEV 006 006 H Gospodu bo [prek] duhovnika privedel svojo daritev za prestopek, ovna brez pomanjkljivosti iz tropa, s tvojo oceno, v daritev za prestopek. 003 LEV 006 007 Duhovnik bo zanj pred Gospodom opravil spravo in odpuščeno mu bo za karkoli od vsega, kar je storil v teh prekrških.“ 003 LEV 006 008 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 006 009 „Zapovej Aronu in njegovim sinovom, rekoč: ‚To je postava žgalne daritve: ‚To je žgalna daritev, ker vso noč, do jutra, gori na oltarju in oltarni ogenj bo gorel v njej.‘ 003 LEV 006 010 Duhovnik si bo nadel svojo laneno obleko in svoje kratke platnene hlače bo nadel na svoje meso in pobral pepel, ki ga je ogenj na oltarju použil z žgalno daritvijo in ga položil poleg oltarja. 003 LEV 006 011 Odložil bo svoje obleke in si nadel druge obleke in pepel odnesel zunaj tabora, na čist prostor. 003 LEV 006 012 Ogenj na oltarju naj gori na njem; naj ne bo ugasnjen. Duhovniki naj na njem vsako jutro zažigajo les in nanj po vrsti polagajo žgalno daritev in na njem naj zažigajo tolščo mirovnih daritev. 003 LEV 006 013 Ogenj bo vedno gorel na oltarju; nikoli ne bo ugasnil. 003 LEV 006 014 To je postava jedilne daritve. Aronovi sinovi jo bodo darovali pred Gospodom, pred oltarjem. 003 LEV 006 015 Od tega bo vzel prgišče moke jedilne daritve in od olja in vse kadilo, ki je na jedilni daritvi in to bo na oltarju sežgal Gospodu v prijeten vonj, celó spomin na to. 003 LEV 006 016 Preostanek bodo Aron in njegovi sinovi pojedli. Z nekvašenim kruhom bo pojedena na svetem prostoru. Na dvoru šotorskega svetišča skupnosti jo bodo pojedli. 003 LEV 006 017 Ta ne bo pečena s kvasom. To sem jim dal za njihov delež mojih daritev, narejenih z ognjem; to je najsvetejše, kakor je daritev za greh in kakor daritev [za] prekršek. 003 LEV 006 018 Vsi moški izmed Aronovih otrok bodo jedli od nje. To bo zakon na veke v vaših rodovih glede Gospodovih daritev, narejenih z ognjem; vsak, kdor se jih dotakne, bo svet.‘“ 003 LEV 006 019 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 006 020 „To je dar Arona in njegovih sinov, katerega bodo darovali Gospodu na dan, ko je maziljen: deseti del škafa fine moke za neprestano jedilno daritev, polovico od tega zjutraj in polovico od tega zvečer. 003 LEV 006 021 V ponvi bo narejena z oljem in ko je ocvrta, jo boš v njej prinesel in pečene koščke jedilne daritve boš daroval v prijeten vonj Gospodu. 003 LEV 006 022 To bo daroval duhovnik izmed njegovih sinov, ki je maziljen namesto njega. To je zakon na veke Gospodu; ta bo v celoti sežgana. 003 LEV 006 023 Kajti vsaka jedilna daritev za duhovnika bo v celoti sežgana. Le-ta ne bo pojedena.“ 003 LEV 006 024 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 006 025 „Govori Aronu in njegovim sinovom, rekoč: ‚To je postava daritve za greh pred Gospodom. Na kraju, kjer je zaklana žgalna daritev, bo zaklana daritev za greh. To je najsvetejše. 003 LEV 006 026 Jedel jo bo duhovnik, ki jo daruje za greh. Pojedena bo na svetem kraju, na dvoru šotorskega svetišča skupnosti. 003 LEV 006 027 Karkoli od tega se bo dotaknilo mesa, bo sveto in ko je kri od te daritve poškropljena na kakršnokoli obleko, boš na svetem prostoru opral to, po čemer je bila poškropljena. 003 LEV 006 028 Toda lončena posoda, v katerem je skuhana, bo razbita, in če bo skuhana v bronastem loncu, bo tako odrgnjena kakor pomita v vodi. 003 LEV 006 029 Vsi moški izmed duhovnikov bodo jedli od tega. To je najsvetejše. 003 LEV 006 030 Nobena daritev za greh, od katere je kakršnakoli kri prinešena v šotorsko svetišče skupnosti, da se z njo pobota na svetem kraju, ne bo pojedena. Ta bo sežgana v ognju. 003 LEV 007 001 Prav takšna je postava daritve za prestopek. To je najsvetejše. 003 LEV 007 002 Na mestu, kjer koljejo žgalno daritev, bodo zaklali daritev za prestopek in njeno kri bodo poškropili naokoli nad oltarjem. 003 LEV 007 003 Od tega bo daroval vso njeno tolščo; tolsti rep in tolščo, ki pokriva drobovje, 003 LEV 007 004 dve ledvici in tolščo, ki je na njiju, ki je ob bokih in opno, ki je nad jetri, z dvema ledvicama, to bo vzel proč. 003 LEV 007 005 Duhovnik jih bo sežgal na oltarju za daritev, ognjeno daritev Gospodu. To je daritev za prestopek. 003 LEV 007 006 Vsak moški med duhovniki bo od tega jedel. To bo pojedeno na svetem prostoru. To je najsvetejše. 003 LEV 007 007 Kakor je daritev za greh, tako je daritev za prestopek. Zanju je ena postava. Duhovnik, ki s tem opravlja spravo, bo to imel. 003 LEV 007 008 Duhovnik, ki daruje žgalno daritev kateregakoli človeka, celó duhovnik, bo zase imel kožo žgalne daritve, ki jo je daroval. 003 LEV 007 009 Vsa jedilna daritev, ki je spečena v peči in vse, kar je pripravljeno v ponvi za cvrtje in v ponvi, bo od duhovnika, ki to daruje. 003 LEV 007 010 Vsako jedilno daritev, pomešano z oljem in suho, bodo imeli vsi Aronovi sinovi, eden toliko kakor drugi. 003 LEV 007 011 To je postava žrtvovanja mirovnih daritev, katero bo daroval Gospodu. 003 LEV 007 012 Če jo daruje za zahvaljevanje, potem naj jo daruje s klavne daritvijo zahvaljevanja nekvašenega kolača, umešanega z oljem in nekvašenih vafljev, pomazanih z oljem in ocvrtih kolačev, umešanih z oljem iz fine moke. 003 LEV 007 013 Poleg kolačev bo za svoj dar daroval kvašen kruh z zahvalno klavno daritvijo njegovih mirovnih daritev. 003 LEV 007 014 Od tega bo daroval enega od celotnega daru za vzdigovalno daritev Gospodu in to bo od tistega duhovnika, ki škropi kri mirovnih daritev. 003 LEV 007 015 Meso žrtvovanja njegovih mirovnih daritev za zahvaljevanje bo pojedeno istega dne, kot je bilo darovano; ničesar od tega ne bo pustil do jutra. 003 LEV 007 016 Toda če je žrtvovanje njegove daritve prisega ali prostovoljno darovanje, bo to pojedeno istega dne, kot daruje svojo klavno daritev in tudi naslednji dan naj bo njen ostanek pojeden, 003 LEV 007 017 toda preostanek mesa klavne daritve naj bo na tretji dan sežgan z ognjem. 003 LEV 007 018 Če bo karkoli od mesa žrtvovanja njegovih mirovnih daritev pojedeno tretji dan, ne bo sprejeto, niti ne bo pripisano tistemu, ki je to daroval. To bo ogabnost in duša, ki od tega jé, bo nosila svojo krivičnost. 003 LEV 007 019 Meso, ki se dotakne katerekoli nečiste stvari naj ne bo pojedeno; sežgano naj bo z ognjem. Kar se tiče mesa, vsi, ki so čisti, naj od tega jedo. 003 LEV 007 020 Toda duša, ki jé od mesa žrtvovanja mirovnih daritev, ki pripadajo Gospodu, ima na sebi svojo nečistost, celo ta duša bo iztrebljena iz svojega ljudstva. 003 LEV 007 021 Še več, duša, ki se bo dotaknila katerekoli nečiste stvari, kakor je nečistost človeka ali kakršnekoli nečiste živali ali kakšne gnusne nečiste stvari in jé od mesa žrtvovanja mirovnih daritev, ki pripadajo Gospodu, celo ta duša bo iztrebljena iz svojega ljudstva.‘“ 003 LEV 007 022 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 007 023 „Govori Izraelovim otrokom, rekoč: ‚Vi ne boste jedli nobene vrste tolšče od vola, ovce ali koze. 003 LEV 007 024 Tolšča živali, ki je sama od sebe poginila in tolšča od tega, kar so živali raztrgale, je lahko uporabljena na katerikoli drug način, toda vi od tega nikakor ne boste jedli. 003 LEV 007 025 Kajti kdorkoli jé tolščo živali, od katerih ljudje darujejo ognjeno daritev Gospodu, celo duša, ki to jé, bo iztrebljena izmed svojega ljudstva. 003 LEV 007 026 Še več, vi ne boste jedli nobene vrste krvi, bodisi od perjadi ali od živine, v kateremkoli izmed svojih prebivališč. 003 LEV 007 027 Katerakoli duša, ki jé katerokoli vrsto krvi, celo ta duša bo iztrebljena iz svojega ljudstva.‘“ 003 LEV 007 028 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 007 029 „Govori Izraelovim otrokom, rekoč: ‚Kdor daruje žrtvovanje svojih mirovnih daritev Gospodu, bo prinesel svoj dar Gospodu od žrtvovanja svojih mirovnih daritev. 003 LEV 007 030 Njegove lastne roke bodo prinesle Gospodove ognjene daritve, tolščo s prsmi. To bo prinesel, da bodo prsi lahko majane za majalno daritev pred Gospodom. 003 LEV 007 031 Duhovnik bo tolščo sežgal na oltarju, toda prsi bodo od Arona in njegovih sinov. 003 LEV 007 032 Desno pleče boste dali duhovniku za vzdigovalno daritev, žrtvovanje svojih mirovnih daritev. 003 LEV 007 033 Tisti izmed Aronovih sinov, ki darujejo kri mirovnih daritev in tolščo, bodo imeli za svoj delež desno pleče. 003 LEV 007 034 Kajti prsi majanja in pleče vzdigovanja sem vzel Izraelovim otrokom izmed žrtvovanja njihovih mirovnih daritev in jih za vedno z zakonom dal duhovniku Aronu in njegovim sinovom izmed Izraelovih otrok.‘“ 003 LEV 007 035 To je delež Aronovega maziljenja in maziljenja njegovih sinov izmed ognjenih Gospodovih daritev, na dan, ko jih je prinesel, da bi služil Gospodu v duhovniški službi; 003 LEV 007 036 ki ga je Gospod zapovedal, da bi jim bil dan od Izraelovih otrok, na dan, ko jih je mazilil, z zakonom na veke skozi njihove rodove. 003 LEV 007 037 To je postava žgalne daritve, jedilne daritve, daritve za greh, daritve za prestopek, uméstitvenih [daritev] in žrtvovanje mirovnih daritev, 003 LEV 007 038 katere je Gospod zapovedal Mojzesu na gori Sinaj, na dan, ko je Izraelovim otrokom zapovedal naj svoje darove darujejo Gospodu v Sinajski divjini. 003 LEV 008 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 008 002 „Vzemi Arona in z njim njegove sinove, obleke, mazilno olje, bikca za daritev za greh, dva ovna in košaro nekvašenega kruha, 003 LEV 008 003 in zberi skupaj ves zbor k vratom šotorskega svetišča skupnosti.“ 003 LEV 008 004 Mojzes je storil kakor mu je Gospod zapovedal in zbor je bil zbran skupaj k vratom šotorskega svetišča skupnosti. 003 LEV 008 005 Mojzes je rekel skupnosti: „To je beseda, ki jo je Gospod zapovedal, da se stori.“ 003 LEV 008 006 Mojzes je privedel Arona in njegove sinove ter jih umil z vodo. 003 LEV 008 007 Nadel mu je plašč, ga opasal s pasom, ga ogrnil s svečanim oblačilom, nanj položil efód in ga opasal z nenavadnim pasom efóda in ga s tem prevezal. 003 LEV 008 008 Nanj je dal naprsnik. V naprsnik je položil tudi urím in tumím. 003 LEV 008 009 Turban je položil na njegovo glavo; tudi na turban, celó na njegov sprednji del, je položil zlato ploščico, sveto krono; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 003 LEV 008 010 Mojzes je vzel mazilno olje in mazilil šotorsko svetišče in vse, kar je bilo v njem in to posvetil. 003 LEV 008 011 Od tega je sedemkrat poškropil po oltarju in mazilil oltar ter vse njegove posode, tako [bronasti] umivalnik kot njegovo vznožje, da jih posvéti. 003 LEV 008 012 Na Aronovo glavo je izlil mazilno olje in ga mazilil, da ga posvéti. 003 LEV 008 013 Mojzes je privedel Aronove sinove, nanje položil plašče, jih opasal s pasovi in nanje položil klobučke; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 003 LEV 008 014 Privedel je bikca za daritev za greh. Aron in njegovi sinovi so svoje roke položili na glavo bikca daritve za greh. 003 LEV 008 015 Zaklal ga je in Mojzes je vzel kri in jo s svojim prstom dal vsenaokrog na rogove oltarja in očistil oltar in kri izlil ob vznožju oltarja in ga posvetil, da bi na njem opravil pobotanje. 003 LEV 008 016 Vzel je vso tolščo, ki je bila na drobovju, opno nad jetri, dve ledvici, njuno tolščo in Mojzes je to sežgal na oltarju. 003 LEV 008 017 Toda bikca, njegovo kožo, njegovo meso in njegov iztrebek je z ognjem sežgal zunaj tabora; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 003 LEV 008 018 Privedel je ovna za žgalno daritev, Aron in njegovi sinovi pa so svoje roke položili ovnu na glavo. 003 LEV 008 019 Zaklal ga je in Mojzes je kri poškropil naokoli po oltarju. 003 LEV 008 020 Ovna je razrezal na koščke, in Mojzes je sežgal glavo, koščke in tolščo. 003 LEV 008 021 Drobovje in noge je opral v vodi, in Mojzes je celotnega ovna sežgal na oltarju. To je bila žgalna daritev v prijeten vonj in ognjena daritev Gospodu; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 003 LEV 008 022 Privedel je drugega ovna, ovna uméstitve, Aron in njegovi sinovi pa so svoje roke položili ovnu na glavo. 003 LEV 008 023 In on ga je zaklal. Mojzes je vzel od njegove krvi, jo pomazal na konico Aronovega desnega ušesa, na palec njegove desne roke in na velik prst njegovega desnega stopala. 003 LEV 008 024 Privedel je Aronove sinove in Mojzes je dal od krvi na konico njihovih desnih ušes in na palce njihovih desnih rok in na velike prste njihovih desnih stopal; in Mojzes je kri poškropil naokoli po oltarju. 003 LEV 008 025 Vzel je tolščo, tolsti rep, vso tolščo, ki je bila na drobovju, opno nad jetri, dve ledvici in njuno tolščo ter desno pleče. 003 LEV 008 026 Iz košare nekvašenega kruha, ki je bil pred Gospodom, je vzel en nekvašen kolač, kolač oljnatega kruha in en vafelj ter jih položil na tolščo in na desno pleče. 003 LEV 008 027 Vse to je dal na Aronove roke in na roke Aronovih sinov in jih majal za majalno daritev pred Gospodom. 003 LEV 008 028 Mojzes jih je vzel iz njihovih rok in jih sežgal na oltarju nad žgalno daritvijo. To so bile uméstitvene [daritve] za prijeten vonj. To je ognjena daritev Gospodu. 003 LEV 008 029 Mojzes je vzel prsi in jih majal za majalno daritev pred Gospodom, kajti od ovna uméstitve je bil to Mojzesov delež; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 003 LEV 008 030 Mojzes je vzel od mazilnega olja in od krvi, ki je bila na oltarju in to poškropil na Arona, na njegove obleke, na njegove sinove in na obleke njegovih sinov z njim; in posvetil je Arona, njegove obleke, njegove sinove in obleke njegovih sinov z njim. 003 LEV 008 031 Mojzes je rekel Aronu in njegovim sinovim: „Meso skuhajte pri vratih šotorskega svetišča skupnosti. Tam ga pojejte s kruhom, ki je v košari uméstitvenih [daritev], kakor sem zapovedal, govoreč: ‚Aron in njegovi sinovi bodo to jedli.‘ 003 LEV 008 032 To, kar pa ostane od mesa in od kruha, boste sežgali z ognjem. 003 LEV 008 033 Sedem dni ne boste šli od vrat šotorskega svetišča skupnosti, dokler dnevi vaše uméstitve ne bodo končani, kajti sedem dni vas bo uméščeval. 003 LEV 008 034 Kakor je storil ta dan, tako je Gospod zapovedal storiti, da za vas opravi spravo. 003 LEV 008 035 Zato boste sedem dni, dan in noč, ostajali pri vratih šotorskega svetišča skupnosti in se boste držali Gospodovega naročila, da ne umrete, kajti tako mi je bilo zapovedano.“ 003 LEV 008 036 Tako so Aron in njegovi sinovi storili vse stvari, ki jih je Gospod zapovedal po Mojzesovi roki. 003 LEV 009 001 Na osmi dan se je pripetilo, da je Mojzes poklical Arona, njegove sinove in Izraelove starešine. 003 LEV 009 002 Aronu je rekel: „Vzemi si mlado tele za daritev za greh in ovna za žgalno daritev, brez pomanjkljivosti in ju daruj pred Gospodom. 003 LEV 009 003 Izraelovim otrokom boš govoril, rekoč: ‚Vzemite kozlička od koz za daritev za greh ter tele in jagnje, oba enoletna, brez pomanjkljivosti, za žgalno daritev. 003 LEV 009 004 Tudi bikca in ovna za mirovno daritev, da žrtvujete pred Gospodom in jedilno daritev umešano z oljem, kajti danes se vam bo prikazal Gospod.‘“ 003 LEV 009 005 Pred šotorsko svetišče skupnosti so privedli to, kar je Mojzes zapovedal, in vsa skupnost se je približala ter stala pred Gospodom. 003 LEV 009 006 Mojzes je rekel: „To je stvar, ki jo je Gospod zapovedal, da jo storite, in prikazala se vam bo Gospodova slava.“ 003 LEV 009 007 Mojzes je rekel Aronu: „Pojdi k oltarju in daruj svojo daritev za greh in svojo žgalno daritev in opravi spravo zase in za ljudstvo in daruj dar ljudstva in opravi spravo zanje; kakor je zapovedal Gospod.“ 003 LEV 009 008 Aron je torej odšel k oltarju in zaklal tele za daritev za greh, ki je bilo zanj. 003 LEV 009 009 Aronovi sinovi so k njemu prinesli kri, in svoj prst je pomočil v kri in jo dal na rogove oltarja ter jo izlil ob vznožju oltarja. 003 LEV 009 010 Toda tolščo, ledvici in opno nad jetri daritve za greh je sežgal na oltarju, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 003 LEV 009 011 Meso in kožo pa je sežgal z ognjem zunaj tabora. 003 LEV 009 012 Zaklal je žgalno daritev in Aronovi sinovi so mu podali kri, katero je pošprical naokoli nad oltarjem. 003 LEV 009 013 Podali so mu žgalno daritev, z njenimi kosi in glavo, in sežgal jih je na oltarju. 003 LEV 009 014 Opral je drobovje in noge ter jih sežgal na žgalni daritvi, na oltarju. 003 LEV 009 015 Prinesel je dar ljudstva in vzel kozla, ki je bil daritev za greh za ljudstvo in ga zaklal ter ga daroval za greh kakor prvega. 003 LEV 009 016 Privedel je žgalno daritev in jo daroval glede na način. 003 LEV 009 017 Prinesel je jedilno daritev in od nje vzel prgišče in to sežgal na oltarju poleg jutranje žgalne daritve. 003 LEV 009 018 Za ljudstvo je zaklal tudi bikca in ovna za žrtvovanje mirovnih daritev, Aronovi sinovi pa so mu podali kri, ki jo je poškropil naokoli po oltarju 003 LEV 009 019 in tolščo bikca in ovna, tolsti rep in to, kar pokriva drobovje, ledvici in opno nad jetri. 003 LEV 009 020 Tolščo so položili na prsi in tolščo je sežgal na oltarju. 003 LEV 009 021 Prsi in desno pleče je Aron majal za majalno daritev pred Gospodom; kakor je zapovedal Mojzes. 003 LEV 009 022 Aron je svojo roko vzdignil proti ljudstvu in jih blagoslovil in prišel dol od darovanja daritve za greh, žgalne daritve in mirovnih daritev. 003 LEV 009 023 Mojzes in Aron sta odšla v šotorsko svetišče skupnosti in prišla ven ter blagoslovila ljudstvo in Gospodova slava se je prikazala vsemu ljudstvu. 003 LEV 009 024 Tam je prišel ogenj izpred Gospoda in na oltarju použil žgalno daritev in tolščo. Ko je vse ljudstvo videlo, so zavpili in padli na svoje obraze. 003 LEV 010 001 Nadáb in Abihú, Aronova sinova, sta vsak izmed njiju vzela svojo kadilnico in vanjo dala ogenj in nanj položila kadilo in pred Gospodom darovala tuj ogenj, katerega jim ni zapovedal. 003 LEV 010 002 In tam je prišel ogenj od Gospoda in ju použil in umrla sta pred Gospodom. 003 LEV 010 003 Potem je Mojzes rekel Aronu: „To je to, kar je Gospod govoril, rekoč: ‚Jaz bom posvečen v tistih, ki se mi približajo in pred vsem ljudstvom bom proslavljen.‘“In Aron je ohranil svoj mir. 003 LEV 010 004 Mojzes je poklical Mišaéla in Elicafána, sinova Uziéla, ki je bil Aronov stric in jima rekel: „Pridita bliže, odnesita vajina brata izpred svetišča, ven iz tabora.“ 003 LEV 010 005 Tako sta se približala in ju v njunih plaščih odnesla ven iz tabora; kakor je rekel Mojzes. 003 LEV 010 006 Mojzes je rekel Aronu ter Eleazarju in Itamárju, njegovima sinovoma: „Ne odkrijte vaših glav niti ne pretrgajte vaših oblačil, da ne bi umrli in da ne bi nad vse ljudstvo prišel bes, temveč naj vaši bratje, celotna Izraelova hiša objokujejo gorenje, ki ga je vžgal Gospod. 003 LEV 010 007 Ne boste šli ven izpred vrat šotorskega svetišča skupnosti, sicer boste umrli, kajti Gospodovo olje maziljenja je na vas.“In storili so glede na Mojzesovo besedo. 003 LEV 010 008 Gospod je spregovoril Aronu, rekoč: 003 LEV 010 009 „Ne pij vina, niti močne pijače, ne ti, niti tvoji sinovi s teboj, ko greste v šotorsko svetišče skupnosti, da ne bi umrli. To bo zakon na veke skozi vaše rodove, 003 LEV 010 010 da lahko postavite razliko med svetim in nesvetim in med nečistim in čistim, 003 LEV 010 011 da lahko Izraelove otroke učite vseh zakonov, ki jim jih je Gospod govoril po Mojzesovi roki.“ 003 LEV 010 012 Mojzes je spregovoril Aronu ter Eleazarju in Itamárju, njegovima sinovoma, ki sta ostala: „Vzemite jedilno daritev, ki ostaja od Gospodovih daritev, narejenih z ognjem in jejte jo brez kvasa poleg oltarja, kajti to je najsvetejše. 003 LEV 010 013 To boste jedli na svetem prostoru, ker je določeno tebi in tvojim sinovom od Gospodovih žrtev, narejenih z ognjem, kajti tako sem zapovedal. 003 LEV 010 014 Prsi majanja in pleče vzdigovanja boste jedli na čistem kraju; ti in tvoji sinovi in tvoje hčere s teboj, kajti določene so tebi in tvojim sinovom, katere so bile dane od žrtvovanja mirovnih daritev Izraelovih otrok. 003 LEV 010 015 Pleče vzdigovanja in prsi majanja bodo prinesli z daritvami, narejenimi z ognjem tolšče, da majejo to za majalno daritev pred Gospodom. Ta bo tvoja in tvojih sinov s teboj, po zakonu na veke; kakor je zapovedal Gospod.“ 003 LEV 010 016 Mojzes je marljivo iskal kozla daritve za greh in glej, ta je bil sežgan, in bil je jezen na Eleazarja in Itamárja, Aronova sinova, ki sta ostala živa, rekoč: 003 LEV 010 017 „Zakaj daritve za greh nista jedla na svetem prostoru, glede na to, da je to najsvetejše in Bog vama je dal, da nosita krivičnost skupnosti, da zanje opravita spravo pred Gospodom? 003 LEV 010 018 Glejta, njegova kri ni bila privedena znotraj svetega kraja. Zares bi jo morala jesti na svetem kraju, kakor sem ukazal.“ 003 LEV 010 019 Aron je rekel Mojzesu: „Glej, ta dan so darovali svojo daritev za greh in svojo žgalno daritev pred Gospodom, mene pa so doletele takšne stvari. Če bi danes jedel daritev za greh ali naj bi bila to sprejeta v Gospodovih očeh?“ 003 LEV 010 020 Ko je Mojzes to slišal, je bil zadovoljen. 003 LEV 011 001 Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč jima: 003 LEV 011 002 „Govorita Izraelovim otrokom, rekoč: ‚To so živali, ki jih boste jedli med vsemi živalmi, ki so na zemlji. 003 LEV 011 003 Karkoli deli kopito in ima preklan parkelj in prežvekuje med živalmi, te boste jedli. 003 LEV 011 004 Vendar izmed teh, ki prežvekujejo ali izmed teh, ki delijo kopito, ne boste jedli takšnih kot je kamela, ker prežvekuje, toda ne deli kopita; ta vam je nečista. 003 LEV 011 005 Kunca, ker prežvekuje, toda ne deli kopita; ta vam je nečist. 003 LEV 011 006 Zajca, ker prežvekuje, toda ne deli kopita; ta vam je nečist. 003 LEV 011 007 Svinje, čeprav deli kopito in je s preklanim kopitom, vendar ne prežvekuje; ta vam je nečista. 003 LEV 011 008 Od njihovega mesa ne boste jedli in njihovega trupla se ne boste dotikali; te so vam nečiste. 003 LEV 011 009 Te boste jedli izmed vseh, ki so v vodah. Karkoli ima plavuti in luske v vodi, v morjih in v rekah, te boste jedli. 003 LEV 011 010 Vse, kar nima plavuti in luske v morjih in rekah od vsega, kar se giblje v vodah in od česarkoli živega, kar je v vodah, te naj vam bodo ogabnost. 003 LEV 011 011 Te vam bodo celo ogabnost. Od njihovega mesa ne boste jedli, temveč boste njihova trupla imeli za ogabnost. 003 LEV 011 012 Karkoli v vodah nima plavuti niti lusk, to vam bo ogabnost. 003 LEV 011 013 In te so tiste, ki vam bodo ogabnost med perjadjo. Ne sme se jih jesti, ogabnost so: orel, brkati ser, ribji orel, 003 LEV 011 014 jastreb, kragulj po njegovi vrsti, 003 LEV 011 015 vsak krokar po njegovi vrsti, 003 LEV 011 016 sova, nočni sokol, kukavica, sokol po njegovi vrsti, 003 LEV 011 017 majhna sova, kormoran, velika sova, 003 LEV 011 018 labod, pelikan, egiptovski jastreb, 003 LEV 011 019 štorklja, čaplja po svoji vrsti, smrdokavra in netopir. 003 LEV 011 020 Vsa perjad, ki leze, hodeč po vseh štirih, vam bo ogabnost. 003 LEV 011 021 Vendar od vsake leteče plazeče lahko jeste stvari tisto, kar gre na vse štiri, ki ima noge nad svojimi stopali, da z njimi skače po zemlji. 003 LEV 011 022 Celó te izmed njih lahko jeste: letečo kobilico po svoji vrsti, plešasto kobilico po svoji vrsti, skakajočo kobilico po svoji vrsti in kobilico po svoji vrsti. 003 LEV 011 023 Toda vse druge leteče plazeče stvari, ki imajo štiri stopala, vam bodo ogabnost. 003 LEV 011 024 Zaradi teh boste nečisti. Kdorkoli izmed njih se dotakne trupla, bo nečist do večera. 003 LEV 011 025 Kdorkoli mora nositi njihovo truplo, bo opral svoja oblačila in bo nečist do večera. 003 LEV 011 026 Trupla vsake živali, ki deli kopito in ni s preklanim kopitom niti ne prežvekuje, so vam nečista. Vsak kdor se jih dotika bo nečist. 003 LEV 011 027 Karkoli gre po svojih tacah med vsemi vrstami živali, ki gredo po vseh štirih, te so vam nečiste. Kdorkoli se dotika njihovega trupla, bo nečist do večera. 003 LEV 011 028 Kdorkoli prenaša njihovo truplo, bo opral svoja oblačila in bo nečist bo večera. Ta so vam nečista. 003 LEV 011 029 Tudi te vam bodo nečiste izmed plazečih stvari, ki se plazijo po zemlji: podlasica, miš, želva po svoji vrsti, 003 LEV 011 030 dihur, kameleon, kuščar, polž in krt. 003 LEV 011 031 Te so vam nečiste izmed vseh, ki se plazijo; kdorkoli se jih dotakne, ko so mrtva, bo nečist do večera. 003 LEV 011 032 Na karkoli katerakoli izmed njih, ko so mrtve, pade, bo to nečisto; bodisi je to kakršnakoli lesena posoda ali obleka ali koža ali vreča ali kakršnakoli posoda je ta, s katero je opravljeno kakršnokoli delo, mora biti postavljena v vodo in ta bo nečista do večera; tako bo očiščena. 003 LEV 011 033 Vsaka lončena posoda, v katero katerakoli izmed njih pade, karkoli je [že] v njej, bo to nečisto; in jo boste razbili. 003 LEV 011 034 Od vse hrane, ki se lahko jé, bo to, na kar pride takšna voda, nečisto. Vsa pijača, ki se lahko pije v vsaki takšni posodi, bo nečista. 003 LEV 011 035 Vsaka stvar, na katero pade katerikoli del njihovega trupla, bo nečista, bodisi je to peč ali podstavna kamna za lonce, bodo zdrobljeni, kajti ti so nečisti in vam bodo nečisti. 003 LEV 011 036 Vendar bosta vodnjak ali jama, v kateri je obilje vode, čista. Toda to, kar se dotakne njihovega trupla, bo nečisto. 003 LEV 011 037 Če katerikoli del njihovega trupla pade na katerokoli seme za sejanje, ki bo posejano, bo to čisto. 003 LEV 011 038 Toda če bo na seme prišla kakršnakoli voda in nanj pade katerikoli del njihovega trupla, vam bo to nečisto. 003 LEV 011 039 Če pogine katerakoli žival, od katere lahko jeste, bo tisti, ki se dotakne njenega trupla, nečist do večera. 003 LEV 011 040 Kdor jé od tega trupla, bo opral svoja oblačila in bo nečist do večera. Tudi tisti, ki nosi to truplo, bo opral svoja oblačila in bo nečist celo do večera. 003 LEV 011 041 Vsaka plazeča stvar, ki se plazi po zemlji, bo ogabnost; ta naj se ne jé. 003 LEV 011 042 Karkoli gre po trebuhu in karkoli gre po vseh štirih ali karkoli ima več stopal med vsemi plazečimi stvarmi, ki se plazijo po zemlji, teh ne boste jedli, kajti ogabnost so. 003 LEV 011 043 Sebe ne boste naredili gnusne s katerokoli plazečo stvarjo, ki se plazi, niti se z njimi ne boste naredili nečiste, da bi bili s tem omadeževani. 003 LEV 011 044 Kajti jaz sem Gospod, vaš Bog. Sebe boste torej posvetili in boste sveti, kajti jaz sem svet, niti se ne boste omadeževali z nobeno vrsto plazeče stvari, ki se plazi po zemlji. 003 LEV 011 045 Kajti jaz sem Gospod, ki vas izpeljuje gor iz egiptovske dežele, da bi bil vaš Bog. Bodite torej sveti, kajti jaz sem svet. 003 LEV 011 046 To je postava živali, perjadi in vsakega živega ustvarjenega bitja, ki se premika v vodah in vsakega živega ustvarjenega bitja, ki se plazi po zemlji, 003 LEV 011 047 da naredi razliko med nečistim in čistim in med živaljo, ki se lahko jé in živaljo, ki se ne sme jesti.‘“ 003 LEV 012 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 012 002 „Govori Izraelovim otrokom, rekoč: ‚Če je ženska spočela seme in rodila fantka, potem bo nečista sedem dni; nečista bo glede na dneve oddvojitve zaradi njene šibkosti. 003 LEV 012 003 Na osmi dan bo meso njegove prednje kožice obrezano. 003 LEV 012 004 Potem bo nadaljevala v krvi svojega očiščevanja triintrideset dni; ne bo se dotaknila nobene posvečene stvari, niti prišla v svetišče, dokler se dnevi njenega očiščevanja ne bodo dopolnili. 003 LEV 012 005 Toda če rodi deklico, potem bo nečista dva tedna, kakor v njeni oddvojitvi, in v krvi njenega očiščevanja bo nadaljevala šestinšestdeset dni. 003 LEV 012 006 Ko so dnevi njenega očiščenja dopolnjeni za sina ali za hčer, bo prinesla duhovniku, k vratom šotorskega svetišča skupnosti, enoletno jagnje za žgalno daritev in mladega goloba ali grlico za daritev za greh, 003 LEV 012 007 ki ga bo daroval pred Gospodom in zanjo opravil spravo; in očiščena bo pred virom njene krvi. To je postava za tisto, ki je rodila fantka ali punčko. 003 LEV 012 008 Če ni zmožna prinesti jagnjeta, potem bo prinesla dve grlici ali dva mlada goloba; enega za žgalno daritev in drugega za daritev za greh. Duhovnik bo zanjo opravil spravo in bo čista.‘“ 003 LEV 013 001 Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč: 003 LEV 013 002 „Ko bo imel človek na koži svojega mesa dvignjeno mesto, krasto ali svetlo pego in bo ta na koži njegovega mesa podobna nadlogi gobavosti, potem bo priveden k duhovniku Aronu ali k enemu izmed njegovih sinov, duhovnikov. 003 LEV 013 003 Duhovnik naj pogleda na nadlogo na koži mesa. Ko je dlaka na nadlogi postala bela in je nadloga videti globlja kakor koža njegovega mesa, potem je to nadloga gobavosti. Duhovnik naj pogleda nanj in ga proglasi nečistega. 003 LEV 013 004 Če je svetla pega na koži njegovega mesa bela in na pogled ni globlja kakor koža in se njene dlake niso pobelile, potem naj duhovnik tistega, ki ima nadlogo, zapre za sedem dni. 003 LEV 013 005 Duhovnik ga bo sedmi dan pregledal in glej, če nadloga v njegovem pogledu ostane in se nadloga ni razširila po koži, potem ga bo duhovnik zaprl še za nadaljnjih sedem dni. 003 LEV 013 006 Duhovnik naj ga sedmi dan ponovno pregleda in glej, če bo nadloga nekako temna in se nadloga na koži ne širi, ga bo duhovnik proglasil za čistega. To je samo krasta. Opral bo svoja oblačila in bo čist. 003 LEV 013 007 Toda če se krasta precej razširi po koži, potem ko ga je za njegovo očiščenje videl duhovnik, ga bo duhovnik ponovno pregledal. 003 LEV 013 008 Le duhovnik vidi, da se krasta širi po koži, potem ga bo duhovnik proglasil za nečistega. To je gobavost. 003 LEV 013 009 Kadar je nadloga gobavosti na moškem, potem bo ta priveden k duhovniku 003 LEV 013 010 in duhovnik ga bo pregledal. Glej, če bo dvignjeno mesto na koži belo in če so dlake postale bele in je tam hitro divje meso na dvignjenem mestu, 003 LEV 013 011 je to stara gobavost na koži njegovega mesa in duhovnik ga bo proglasil za nečistega in ga ne bo zaprl, kajti ta je nečist. 003 LEV 013 012 Če gobavost izbruhne naokoli po koži in gobavost prekrije vso kožo tistega, ki ima nadlogo, od njegove glave, celo do njegovega stopala, kjerkoli duhovnik pogleda, 003 LEV 013 013 potem bo duhovnik preudaril. Glej, če je gobavost pokrila vse njegovo meso, bo tega, ki ima nadlogo, proglasil za čistega. Vse se je spremenilo v belo. Ta je čist. 003 LEV 013 014 Toda ko se na njem pojavi divje meso, bo nečist. 003 LEV 013 015 Duhovnik bo pregledal divje meso in ga proglasil, da je nečist, kajti divje meso je nečisto. To je gobavost. 003 LEV 013 016 Ali če je divje meso ponovno spremenjeno v belo, bo prišel k duhovniku 003 LEV 013 017 in duhovnik ga bo pregledal. Glej, če se je nadloga spremenila v belo, potem bo duhovnik tistega, ki ima nadlogo, proglasil za čistega. Ta je čist. 003 LEV 013 018 Tudi meso, celó na njegovi koži, na katerem je bila razjeda in je ozdravljeno 003 LEV 013 019 in je na mestu razjede belo vzdignjeno mesto ali svetla pega, bela in malce rdečkasta in bo ta pokazana duhovniku 003 LEV 013 020 in če bo, ko jo duhovnik pregleda, na videz nižja od kože in bo njena dlaka spremenjena v belo, ga bo duhovnik proglasil za nečistega. To je nadloga gobavosti, ki je izbruhnila iz razjede. 003 LEV 013 021 Toda če duhovnik to pogleda in glej, tam ni belih dlak in če ni nižje kakor koža, temveč je nekako temno, potem ga bo duhovnik zaprl za sedem dni 003 LEV 013 022 in če se precej razširi po koži, potem ga bo duhovnik proglasil za nečistega. To je nadloga. 003 LEV 013 023 Toda če svetla pega ostaja na svojem mestu in se ni razširila, je to vnetna razjeda in duhovnik ga bo proglasil za čistega. 003 LEV 013 024 Ali če je na koži kakršnokoli meso, na katerem je opeklina in ima divje meso te opekline belo svetlo pego, malce rdečkasto ali belo, 003 LEV 013 025 potem bo duhovnik pogledal na to. Glej, če se je dlaka na svetli pegi pobelila in je na videz globlja od kože, je to gobavost, ki je izbruhnila iz opekline. Zato ga bo duhovnik proglasil za nečistega. To je nadloga gobavosti. 003 LEV 013 026 Toda če duhovnik na to pogleda in glej, tam ni nobene bele dlake na svetli pegi in ta ni nižja kakor ostala koža, temveč je nekako temna, potem ga bo duhovnik zaprl za sedem dni 003 LEV 013 027 in duhovnik ga bo sedmi dan pogledal in če je to precej razširjeno po koži, potem ga bo duhovnik proglasil za nečistega. To je nadloga gobavosti. 003 LEV 013 028 Če pa svetla pega ostane na svojem mestu in se ne razširi po koži, temveč je ta nekako temna, je to dvignjeno mesto od opekline in duhovnik ga bo proglasil za čistega, kajti to je vnetje od opekline. 003 LEV 013 029 Če ima moški ali ženska nadlogo na glavi ali na bradi, 003 LEV 013 030 potem bo duhovnik pregledal nadlogo in če je ta na videz globlja od kože in so tam v njej tanke rumene dlake, potem ga bo duhovnik proglasil za nečistega. To je luskavica, celo gobavost na glavi ali bradi. 003 LEV 013 031 Če duhovnik pogleda na nadlogo luskavice in glej, če ta na videz ni globlja kakor koža in v njej ni črne dlake, potem bo duhovnik za sedem dni zaprl tistega, ki ima nadlogo luskavice 003 LEV 013 032 in na sedmi dan bo duhovnik pogledal nadlogo. Glej, če se luskavica ne razširi in v njej ni rumene dlake in luskavica na videz ni globlja od kože, 003 LEV 013 033 bo obrit, toda luskavice ne bo obril in duhovnik bo zaprl tistega, ki ima luskavico, še za sedem dni 003 LEV 013 034 in na sedmi dan bo duhovnik pogledal na luskavico. Glej, če se luskavica ni razširila po koži, niti na videz ni globlja od kože, potem ga bo duhovnik proglasil za čistega in umil si bo svoja oblačila in bo čist. 003 LEV 013 035 Toda če se je luskavica po njegovem očiščevanju precej razširila po koži, 003 LEV 013 036 potem naj duhovnik pogleda nanj. Glej, če se je luskavica razširila po koži, duhovnik ne bo iskal rumenih dlak; ta je nečist. 003 LEV 013 037 Toda če luskavica na pogled miruje in tam niso zrasle črne dlake, potem je luskavica ozdravljena, ta je čist in duhovnik ga bo proglasil za čistega. 003 LEV 013 038 Če imata moški ali ženska na koži svojega mesa svetle pege, celó bele svetle pege, 003 LEV 013 039 potem bo duhovnik pogledal. Glej, če so svetle pege na koži njunega mesa temno bele, je to pegasta točka, ki raste na koži. Ta je čist. 003 LEV 013 040 Moški, katerega lasje so odpadli iz njegove glave, je plešast; vendar je čist. 003 LEV 013 041 Kdor ima svoje lase odpadle od dela njegove glave proti njegovemu obrazu, ta je čelno plešast; vendar je čist. 003 LEV 013 042 Če je na plešasti glavi ali golem čelu bela rdečkasta pega, je to gobavost, ki je pognala na njegovi plešasti glavi ali na njegovem plešastem čelu. 003 LEV 013 043 Potem bo duhovnik pogledal nanj. Glej, če je vzdignjeno mesto na njegovi plešasti glavi ali na njegovem plešastem čelu belo rdečkasto, kakor se pojavlja gobavost na koži mesa, 003 LEV 013 044 je ta gobav moški, on je nečist. Duhovnik ga bo proglasil popolnoma nečistega; njegova nadloga je na njegovi glavi. 003 LEV 013 045 Gobavec, na katerem je nadloga, bo imel pretrgana oblačila, golo glavo in na svojo zgornjo ustnico bo dal pokrivalo in bo klical: ‚Nečist, nečist.‘ 003 LEV 013 046 Vse dni, v katerih bo na njem nadloga, bo omadeževan; nečist je. Prebival bo sam; zunaj tabora naj bo njegovo prebivališče. 003 LEV 013 047 Tudi obleka, na kateri je nadloga gobavosti, bodisi je ta volnena ali lanena obleka; 003 LEV 013 048 bodisi je ta na osnutku ali na votku; iz lanu ali iz volne; bodisi na koži ali na katerikoli stvari, narejeni iz kože, 003 LEV 013 049 in če je nadloga na obleki ali na koži zelenkasta ali rdečkasta, bodisi na osnutku ali na votku, ali na čemurkoli iz kože, je to nadloga gobavosti in pokazana bo duhovniku. 003 LEV 013 050 Duhovnik bo pogledal na nadlogo in za sedem dni zaprl to, kar ima nadlogo. 003 LEV 013 051 Sedmi dan naj pogleda na nadlogo. Če se je nadloga razširila po obleki, bodisi po osnutku ali po votku, ali na usnju ali na kateremkoli delu, narejenemu iz usnja, potem je nadloga nadležna gobavost; to je nečisto. 003 LEV 013 052 Zato bo sežgal to obleko, bodisi je to osnutek ali votek, na volni ali na lanu ali kakršnakoli usnjena stvar, na kateri je nadloga, kajti to je nadležna gobavost; to bo sežgano v ognju. 003 LEV 013 053 Če bo duhovnik pogledal in glej, nadloga ni razširjena na obleki, bodisi na osnutku ali na votku ali na kakršnikoli usnjeni stvari, 003 LEV 013 054 potem bo duhovnik zapovedal, da umijejo stvar, na kateri je nadloga in jo bo zaprl še za sedem dni. 003 LEV 013 055 Duhovnik bo pogledal na nadlogo, potem ko je umita. Glej, če nadloga ni spremenila svoje barve in se nadloga ni razširila, je to nečisto. To boš sežgal v ognju. To je notranja razjeda, bodisi je ta znotraj ali zunaj. 003 LEV 013 056 Če duhovnik pogleda in glej, nadloga je po umivanju nekoliko potemnela, potem jo bo odtrgal iz obleke ali iz usnja ali iz osnutka ali iz votka. 003 LEV 013 057 Če se še vedno pojavlja na obleki, bodisi na osnutku ali na votku ali na čemerkoli iz usnja, je to razširjajoča se nadloga. To, na čemer je nadloga, boš sežgal z ognjem. 003 LEV 013 058 Obleko, bodisi osnutek ali votek ali kakršna koli stvar iz usnja je to, jo boš umil, če je nadloga odšla od njih, potem bo to drugič umito in bo čisto. 003 LEV 013 059 To je postava nadloge gobavosti na obleki iz volne ali lanu, bodisi je na osnutku ali na votku ali na katerikoli stvari iz usnja, da se proglasi za čisto ali za nečisto.“ 003 LEV 014 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 014 002 „To bo postava gobavca na dan njegovega očiščenja. Pripeljan bo k duhovniku 003 LEV 014 003 in duhovnik bo šel naprej iz tabora in duhovnik bo pogledal in glej, če je na gobavcu nadloga gobavosti ozdravljena, 003 LEV 014 004 potem bo duhovnik zapovedal, da za tistega, ki naj bi bil očiščen, vzamejo dve ptici, živi in čisti, cedrov les, škrlat in izop, 003 LEV 014 005 in duhovnik bo zapovedal, da bo ena izmed ptic zaklana v lončeni posodi nad tekočo vodo. 003 LEV 014 006 Glede žive ptice, jo bo vzel s cedrovim lesom, škrlatom in izopom in jih bo skupaj z živo ptico pomočil v kri ptice, ki je bila zaklana nad tekočo vodo, 003 LEV 014 007 in to bo sedemkrat poškropil na tistega, ki naj bi bil očiščen gobavosti in proglasil ga bo za čistega in živo ptico bo izpustil prosto na odprto polje. 003 LEV 014 008 Ta, ki naj bo očiščen, bo umil svoja oblačila in obril vse dlake in se umil v vodi, da bo lahko čist. Potem bo prišel v tabor in sedem dni ostajal zunaj svojega šotora. 003 LEV 014 009 Toda na sedmi dan, ko bo obril vse dlake iz svoje glave, svoje brade in svojih obrvi, bo obril celo vso svojo dlako in v vodi bo umil svojo obleko in tudi svoje meso in bo čist. 003 LEV 014 010 Na osmi dan bo vzel dva jagenjčka, samca brez pomanjkljivosti in eno jagnjico prvega leta, brez pomanjkljivosti in tri desetinke fine moke za jedilno daritev, pomešano z oljem in en vrček olja. 003 LEV 014 011 Duhovnik, ki ga očiščuje, bo pred Gospodom, pri vratih šotorskega svetišča skupnosti, predstavil človeka, ki naj bi bil očiščen in te stvari. 003 LEV 014 012 Duhovnik bo vzel enega jagenjčka, samca in ga daroval za daritev za greh in vrček olja ter ju majal pred Gospodom za majalno daritev. 003 LEV 014 013 Jagnje bo zaklal na kraju, kjer bo zaklal daritev za greh in žgalno daritev, na svetem kraju, kajti daritev za greh je duhovnikova, kot tudi daritev za prestopek. To je najsvetejše. 003 LEV 014 014 Duhovnik bo vzel nekaj krvi daritve za prestopek in duhovnik jo bo dal na konico desnega ušesa tistega, ki naj bo očiščen in na palec njegove desne roke in na velik prst njegovega desnega stopala. 003 LEV 014 015 Duhovnik bo vzel nekaj od vrčka olja in to izlil na dlan svoje leve roke 003 LEV 014 016 in duhovnik bo svoj desni prst pomočil v olje, ki je v njegovi levi roki in olje bo s svojim prstom sedemkrat poškropil pred Gospodom. 003 LEV 014 017 Preostanek olja, ki je v njegovi roki, bo duhovnik dal na konico desnega ušesa tistega, ki naj bo očiščen in na palec njegove desne roke in na velik prst njegovega desnega stopala, na kri daritve za prestopek. 003 LEV 014 018 Ostanek olja, ki je v duhovnikovi roki pa naj izlije na glavo tistega, ki bo očiščen in duhovnik bo zanj opravil spravo pred Gospodom. 003 LEV 014 019 Duhovnik bo daroval daritev za greh in opravil spravo za tistega, ki naj bo očiščen pred njegovo nečistostjo in potem bo zaklal žgalno daritev. 003 LEV 014 020 Duhovnik bo na oltarju daroval žgalno daritev in jedilno daritev, in duhovnik bo zanj opravil spravo in on bo čist. 003 LEV 014 021 Če pa je reven in ne more dobiti toliko, potem bo vzel eno jagnje za daritev za prestopek, da bo majano, da opravi spravo zanj in eno desetinko fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev in vrček olja 003 LEV 014 022 ter dve grlici ali dva mlada goloba, takšne kot jih lahko dobi; ena bo za daritev za greh, druga pa za žgalno daritev. 003 LEV 014 023 Na osmi dan jih bo privedel duhovniku za svoje očiščenje, k vratom šotorskega svetišča skupnosti pred Gospoda. 003 LEV 014 024 Duhovnik bo vzel jagnje daritve za prestopek in vrček olja in duhovnik ju bo majal za majalno daritev pred Gospodom 003 LEV 014 025 in zaklal bo jagnje daritve za prekršek in duhovnik bo vzel nekaj od krvi daritve za prekršek in jo dal na konico desnega ušesa tistega, ki naj bo očiščen in na palec njegove desne roke in na velik prst njegovega desnega stopala 003 LEV 014 026 in duhovnik bo nekaj olja izlil v dlan svoje leve roke, 003 LEV 014 027 in duhovnik bo s svojim desnim prstom nekaj olja, ki je v njegovi levi roki, sedemkrat poškropil pred Gospodom. 003 LEV 014 028 Duhovnik bo dal od olja, ki je v njegovi roki, na konico desnega ušesa tistega, ki naj bo očiščen in na palec njegove desne roke in na velik prst njegovega desnega stopala, na mestu krvi daritve za prestopek. 003 LEV 014 029 Preostanek olja, ki je v duhovnikovi roki, pa bo dal na glavo tistega, ki naj bo očiščen, da zanj opravi spravo pred Gospodom. 003 LEV 014 030 Daroval bo eno izmed grlic ali izmed mladih golobov, takega, kot ga lahko dobi, 003 LEV 014 031 celó takšnega, kot ga je zmožen dobiti, enega za daritev za greh in drugega za žgalno daritev, z jedilno daritvijo, in duhovnik bo za tistega, ki naj bo očiščen pred Gospodom, opravil spravo. 003 LEV 014 032 To je postava tistega, na katerem je nadloga gobavosti, čigar roka ni zmožna dobiti to, kar pripada njegovemu očiščenju.“ 003 LEV 014 033 Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč: 003 LEV 014 034 „Ko boste prišli v kánaansko deželo, ki sem vam jo dal za posest in položim nadlogo gobavosti v hišo dežele vaše posesti, 003 LEV 014 035 in kdor je lastnik hiše in pride in pove duhovniku, rekoč: ‚Zdi se mi, da je tam v hiši kakor bi bila nadloga, 003 LEV 014 036 potem bo duhovnik zapovedal, da izpraznijo hišo preden duhovnik vstopi vanjo, da bi videl nadlogo, da ne bi vse, kar je v hiši, postalo nečisto in potem bo duhovnik vstopil, da pogleda hišo. 003 LEV 014 037 Pogledal bo nadlogo in glej, če je nadloga na zidovih hiše, z ugreznjenimi mesti, zelenkastimi ali rdečimi, ki so na pogled nižja kakor zid, 003 LEV 014 038 potem bo duhovnik šel ven iz hiše, k hišnim vratom in bo za sedem dni zaprl hišo. 003 LEV 014 039 Duhovnik bo sedmi dan ponovno prišel in pogledal. Glej, če je nadloga razširjena po zidovih hiše, 003 LEV 014 040 potem bo duhovnik zapovedal, da odnesejo kamne, na katerih je nadloga in jih odvržejo na nečist kraj zunaj mesta, 003 LEV 014 041 hišo pa bo dal znotraj vso ostrgati in ostrgan prah bodo izsuli zunaj mesta na nečist kraj. 003 LEV 014 042 Vzeli bodo druge kamne in jih položili na mesto tistih kamnov in vzel bo drugo malto in ometal hišo. 003 LEV 014 043 Če nadloga ponovno pride in izbruhne v hiši, potem ko je kamne odvzel proč in potem, ko je ostrgal hišo in potem ko je ta ometana, 003 LEV 014 044 potem bo prišel duhovnik in pogledal in glej, če se je nadloga razširila po hiši, je to nadležna gobavost v hiši. Ta je nečista. 003 LEV 014 045 Porušil bo hišo, njene kamne, njen les in vso malto hiše in jih odnesel naprej, ven iz mesta, na nečist kraj. 003 LEV 014 046 Poleg tega bo kdor gre v hišo, medtem ko je ta zaprta, nečist do večera. 003 LEV 014 047 Kdor leži v hiši, bo opral svoja oblačila in kdor jé v hiši, bo opral svoja oblačila. 003 LEV 014 048 Če bo duhovnik vstopil in pogledal na to in glej, nadloga se ni razširila po hiši, potem ko je bila hiša ometana; potem bo duhovnik hišo proglasil za čisto, ker je nadloga ozdravljena. 003 LEV 014 049 Da hišo očisti, bo vzel dve ptici, cedrov les, škrlat in izop. 003 LEV 014 050 Eno izmed ptic bo zaklal v lončeni posodi nad tekočo vodo 003 LEV 014 051 in vzel bo cedrov les, izop, škrlat in živo ptico ter jih pomočil v krvi zaklane ptice in v tekočo vodo in hišo sedemkrat poškropil. 003 LEV 014 052 Hišo bo očistil s krvjo ptice, s tekočo vodo, z živo ptico, s cedrovim lesom, z izopom in škrlatom, 003 LEV 014 053 toda živo ptico bo izpustil ven iz mesta, na odprta polja in opravil spravo za hišo, in ta bo čista. 003 LEV 014 054 To je postava za vse vrste nadlog gobavosti in luskavice 003 LEV 014 055 ter za gobavost obleke in hiše, 003 LEV 014 056 za dvignjeno mesto, za krasto in za svetlo pego, 003 LEV 014 057 da uči, kdaj je to nečisto in kdaj je to čisto. To je postava gobavosti.‘“ 003 LEV 015 001 Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč: 003 LEV 015 002 „Govorita Izraelovim otrokom in jim recita: ‚Kadar ima katerikoli moški tekoč izliv iz svojega mesa, je zaradi svojega izliva nečist. 003 LEV 015 003 To bo njegova nečistost v njegovem izlivu; bodisi njegovo meso teče z njegovim izlivom ali njegovo meso ustavlja izliv, je to nečistost. 003 LEV 015 004 Vsaka postelja, na kateri leži ta, ki ima izliv, je nečista, in vsaka stvar, na kateri on sedi, bo nečista. 003 LEV 015 005 Kdorkoli se dotakne njegove postelje, naj opere svoja oblačila in se okopa v vodi in bo nečist do večera. 003 LEV 015 006 Kdor sedi na katerikoli stvari, na kateri je sedel tisti, ki ima izliv, bo opral svoja oblačila in se okopal v vodi in bo nečist bo večera. 003 LEV 015 007 Kdor se dotika mesa tistega, ki ima izliv, bo opral svoja oblačila in se okopal v vodi in bo nečist bo večera. 003 LEV 015 008 Če tisti, ki ima izliv, pljune na tistega, ki je čist, potem bo ta opral svoja oblačila in se okopal v vodi in bo nečist bo večera. 003 LEV 015 009 Kdor osedla karkoli, na čemer jaha tisti, ki ima izliv, bo nečist. 003 LEV 015 010 Kdorkoli se dotakne česarkoli, kar je bilo pod njim, bo nečist do večera, in kdor nosi katerokoli izmed teh stvari, naj umije svoja oblačila in se okopa v vodi in bo nečist do večera. 003 LEV 015 011 Kogarkoli se dotakne tisti, ki ima izliv in si svojih rok ni umil v vodi, bo opral svoja oblačila in se okopal v vodi in bo nečist do večera. 003 LEV 015 012 Lončena posoda, ki se jo je dotaknil tisti, ki ima izliv, bo razbita, vsaka lesena posoda na naj bo pomita v vodi. 003 LEV 015 013 In ko se je ta, ki ima izliv, očistil svojega izliva, potem si bo štel sedem dni za svoje očiščevanje, umil svoja oblačila, svoje meso okopal v tekoči vodi in bo čist. 003 LEV 015 014 Osmi dan si bo vzel dve grlici ali dva mlada goloba in bo prišel pred Gospoda, k vratom šotorskega svetišča skupnosti in ju bo dal duhovniku. 003 LEV 015 015 Duhovnik ju bo daroval, enega za daritev za greh in drugega za žgalno daritev. Duhovnik bo pred Gospodom zaradi njegovega izliva zanj opravil spravo. 003 LEV 015 016 Če iz kateregakoli moškega steče seme združenja, potem bo vse svoje meso umil v vodi in bo nečist bo večera. 003 LEV 015 017 Vsaka obleka in vsaka koža, na kateri je seme združenja, bo oprana v vodi in bo nečista bo večera. 003 LEV 015 018 Tudi ženska, s katero moški leži s semenom združenja, se bosta oba okopala v vodi in bosta nečista bo večera. 003 LEV 015 019 Če ima ženska izliv in je njen izliv v njenem mesu kri, bo postavljena posebej sedem dni. Kdorkoli se jo dotakne, bo nečist do večera. 003 LEV 015 020 Vsaka stvar, na kateri ona v svoji oddvojitvi leži, bo nečista. Tudi vsaka stvar, na kateri ona sedi, bo nečista. 003 LEV 015 021 Kdorkoli se dotakne njene postelje, bo opral svoja oblačila in se okopal v vodi in bo nečist bo večera. 003 LEV 015 022 Kdorkoli se dotakne katerekoli stvari, na kateri je sedela, bo umil svoja oblačila in se okopal v vodi in bo nečist bo večera. 003 LEV 015 023 In če je to na njeni postelji ali na katerikoli stvari ona sedi, ko se je ta dotakne, bo nečist do večera. 003 LEV 015 024 Če katerikoli moški sploh leži z njo in je njena nečistost nad njim, bo nečist sedem dni in vsa postelja, na kateri on leži, bo nečista. 003 LEV 015 025 Če ima ženska vir njene krvi mnogo dni dlje od časa njene oddvojitve ali če ta teče preko časa njene oddvojitve; vseh dni izliva njene nečistosti bo kakor dni njene oddvojitve; ona bo nečista. 003 LEV 015 026 Vsaka postelja, na kateri leži vse dni svojega izliva, ji bo kakor postelja njene oddvojitve in na čemerkoli ona sedi, bo nečisto, kakor nečistost njene oddvojitve. 003 LEV 015 027 Kdorkoli se dotika teh stvari bo nečist in bo umil svoja oblačila in se okopal v vodi in bo nečist bo večera. 003 LEV 015 028 Toda če bo očiščena svojega izliva, potem si bo štela sedem dni in potem bo čista. 003 LEV 015 029 Na osmi dan si bo vzela dve grlici ali dva mlada goloba in ju prinesla k duhovniku, k vratom šotorskega svetišča skupnosti. 003 LEV 015 030 Duhovnik bo enega daroval za daritev za greh, drugega pa za žgalno daritev. Duhovnik bo zaradi izliva njene nečistosti zanjo opravil spravo pred Gospodom. 003 LEV 015 031 Tako bodo Izraelove otroke oddvojili od njihove nečistosti, da v svoji nečistosti ne umrejo, ko omadežujejo moje šotorsko svetišče, ki je med njimi. 003 LEV 015 032 To je postava tistega, ki ima izliv in tistega, katerega seme gre od njega in je s tem omadeževan, 003 LEV 015 033 in o tisti, ki je bolna od svoje nečistosti in o tistem, ki ima izliv, od moškega ali od ženske in o tistem, ki leži s tisto, ki je nečista.‘“ 003 LEV 016 001 Gospod je spregovoril Mojzesu po smrti Aronovih dveh sinov, ko sta darovala pred Gospodom in umrla, 003 LEV 016 002 in Gospod je rekel Mojzesu: „Govori svojemu bratu Aronu, da ne pride ob vseh časih v sveti prostor znotraj zagrinjala, pred sedež milosti, ki je na skrinji, da ne umre, kajti jaz se bom v oblaku prikazal nad sedežem milosti. 003 LEV 016 003 Tako bo Aron prišel na sveti kraj: z mladim bikcem za daritev za greh in ovnom za žgalno daritev. 003 LEV 016 004 Nadel si bo svet lanen plašč, na svojem mesu bo imel kratke platnene hlače, opasan bo z lanenim pasom in okrašen z lanenim turbanom. To so sveta oblačila, zato bo svoje meso umil v vodi in si jih tako nadel. 003 LEV 016 005 Od zbora Izraelovih otrok bo vzel dva kozlička od koz za daritev za greh in enega ovna za žgalno daritev. 003 LEV 016 006 Aron bo daroval svojega bikca daritve za greh, ki je zanj ter opravil spravo zase in za svojo hišo. 003 LEV 016 007 Vzel bo dva kozla in ju postavil pred Gospoda, pri vratih šotorskega svetišča skupnosti. 003 LEV 016 008 Aron bo metal žrebe med dvema kozloma. En žreb za Gospoda, drugi žreb pa za ubežnega kozla. 003 LEV 016 009 Aron bo privedel kozla, na katerega je padel Gospodov žreb in ga daroval za daritev za greh. 003 LEV 016 010 Toda kozel, na katerega pade žreb, da bo ubežen kozel, bo živ postavljen pred Gospoda, da z njim opravi spravo in da ga za ubežnega kozla spusti v divjino. 003 LEV 016 011 Aron bo privedel bikca daritve za greh, ki je zanj in opravil spravo zase in za svojo hišo in zaklal bo bikca daritve za greh, ki je zanj, 003 LEV 016 012 in izpred oltarja, pred Gospodom, bo vzel kadilnico, polno gorečega ognjenega oglja in svoji roki polni drobno zdrobljenega dišečega kadila in to bo prinesel znotraj zagrinjala. 003 LEV 016 013 Kadilo bo položil na ogenj pred Gospodom, da oblak kadila lahko pokrije sedež milosti, ki je nad pričevanjem, da ne umre. 003 LEV 016 014 Vzel bo od krvi bikca in jo s svojim prstom poškropil nad sedežem milosti proti vzhodu. in pred sedežem milosti bo s svojim prstom sedemkrat poškropil kri. 003 LEV 016 015 Potem bo zaklal kozla daritve za greh, ki je za ljudstvo in njegovo kri prinesel znotraj zagrinjala in s to krvjo storil kakor je storil s krvjo bikca in jo pošprical nad sedežem milosti in pred sedežem milosti. 003 LEV 016 016 Zaradi nečistosti Izraelovih otrok in zaradi njihovih prestopkov v vseh njihovih grehih bo opravil spravo za svet kraj in tako bo storil za šotorsko svetišče skupnosti, ki ostaja med njimi v sredi njihove nečistosti. 003 LEV 016 017 Tam ne bo nobenega moža v šotorskem svetišču skupnosti, ko gre vanj, da opravi spravo na svetem kraju, dokler ne pride ven in je opravil spravo zase, za svojo družino in za vso Izraelovo skupnost. 003 LEV 016 018 Odšel bo ven, k oltarju, ki je pred Gospodom in opravil spravo zanj. Vzel bo od krvi bikca in od krvi kozla in to položil naokoli, na oltarne rogove. 003 LEV 016 019 S svojim prstom bo nanj sedemkrat poškropil od krvi, ga očistil in ga posvetil pred nečistostjo Izraelovih otrok. 003 LEV 016 020 Ko zaključi pobotanje svetega kraja, šotorskega svetišča skupnosti in oltarja, bo privedel živega kozla, 003 LEV 016 021 in Aron bo obe svoji roki položil na glavo živega kozla in nad njim priznal vse krivičnosti Izraelovih otrok in vse njihove prestopke v vseh njihovih grehih, s tem, da jih položi na glavo kozla in ga po roki primernega moža pošlje proč, v divjino. 003 LEV 016 022 Kozel bo na sebi nosil vse njihove krivičnosti v nenaseljeno deželo, in kozla bo spustil v divjino. 003 LEV 016 023 Aron bo prišel v šotorsko svetišče skupnosti in odložil lanene obleke, ki jih je oblekel, ko je odšel v sveti kraj in jih bo pustil tam. 003 LEV 016 024 Svoje meso bo z vodo umil na svetem kraju in si nadel svoje obleke in prišel naprej ter daroval svojo žgalno daritev, žgalno daritev za ljudstvo in opravil spravo zase in za ljudstvo. 003 LEV 016 025 Tolščo daritve za greh bo sežgal na oltarju. 003 LEV 016 026 Tisti, ki je spustil kozla za ubežnega kozla, bo opral svoja oblačila in svoje meso umil v vodi in potem pride v tabor. 003 LEV 016 027 Bikca daritve za greh in kozla daritve za greh, čigar kri je bila prinesena, da opravi spravo na svetem kraju, bo nekdo odnesel zunaj tabora, v ognju pa bodo sežgali njihove kože, njihovo meso in njihov iztrebek. 003 LEV 016 028 Kdor jih zažiga bo opral svoja oblačila in svoje telo umil v vodi in potem bo prišel v tabor. 003 LEV 016 029 To bo med vami zakon na veke, da boste v sedmem mesecu, na deseti dan meseca, ponižali svoje duše in sploh ne boste počeli nobenega dela, bodisi je to nekdo iz vaše lastne dežele ali tujec, ki začasno prebiva med vami, 003 LEV 016 030 kajti na ta dan bo duhovnik opravil spravo za vas, da vas očisti, da boste pred Gospodom lahko čisti pred vsemi vašimi grehi. 003 LEV 016 031 To vam bo sábatni počitek in svoje duše boste ponižali, po zakonu na veke. 003 LEV 016 032 Duhovnik, katerega bo mazilil in katerega bo uméstil, da služi v duhovniški službi na mestu njegovega očeta, bo opravil spravo in si nadel lanena oblačila, celó sveta oblačila, 003 LEV 016 033 in ta bo opravil spravo za sveto svetišče in ta bo opravil spravo za šotorsko svetišče skupnosti in za oltar in ta bo opravil spravo za duhovnike in za vse ljudstvo skupnosti. 003 LEV 016 034 To vam bo večen zakon, da enkrat letno opravite spravo za Izraelove otroke, za vse njihove grehe.“In storil je, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 003 LEV 017 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 017 002 „Govori Aronu, njegovim sinovom in vsem Izraelovim otrokom ter jim reci: ‚To je stvar, ki jo je Gospod zapovedal, rekoč: 003 LEV 017 003 ‚Katerikoli človek bo tam iz Izraelove hiše, ki kolje vola ali jagnje ali kozo v taboru ali da to kolje izven tabora, 003 LEV 017 004 pa tega ne prinaša k vratom šotorskega svetišča skupnosti, da daruje dar Gospodu pred Gospodovim šotorskim svetiščem, bo kri pripisana tistemu človeku. Prelil je kri, in ta mož bo iztrebljen izmed svojega ljudstva, 003 LEV 017 005 z namenom, da Izraelovi otroci lahko prinesejo svoje klavne daritve, katere darujejo na odprtem polju, celo da jih lahko privedejo h Gospodu, k vratom šotorskega svetišča skupnosti, k duhovniku in jih darujejo za mirovna žrtvovanja Gospodu. 003 LEV 017 006 Duhovnik bo kri poškropil na Gospodov oltar pri vratih šotorskega svetišča skupnosti in tolščo sežgal v prijeten vonj Gospodu. 003 LEV 017 007 Svojih žrtvovanj ne bodo več žrtvovali hudičem, za katerimi so se odšli vlačugat. To jim bo zakon na veke skozi njihove rodove.‘ 003 LEV 017 008 Rekel jim boš: ‚Katerikoli mož bo iz Izraelove hiše ali od tujcev, ki začasno prebivajo med vami, ki darujejo žgalno daritev ali žrtvovanje, 003 LEV 017 009 pa tega ne prinašajo k vratom šotorskega svetišča skupnosti, da to darujejo Gospodu; celo ta mož bo iztrebljen izmed svojega ljudstva. 003 LEV 017 010 Katerikoli človek bo tam iz Izraelove hiše ali izmed tujcev, ki prebivajo med vami, ki na kakršenkoli način jé kri, bom svoj obraz naravnal celó proti tej duši, ki jé kri in ga iztrebil izmed njegovih ljudi. 003 LEV 017 011 Kajti življenje mesa je v krvi in dal sem vam jo na oltarju, da opravite spravo za vaše duše, kajti kri je ta, ki opravlja spravo za dušo. 003 LEV 017 012 Zato sem Izraelovim otrokom rekel: ‚Nobena duša izmed vas ne bo jedla krvi, niti ne bo noben tujec, ki začasno biva med vami, jedel krvi.‘ 003 LEV 017 013 Katerikoli mož bo izmed Izraelovih otrok ali od tujcev, ki začasno bivajo med vami, ki lovijo in ujamejo katerokoli žival ali perjad, ki se lahko jé, ta bo celo izlil njeno kri in jo pokril s prahom. 003 LEV 017 014 Kajti to je življenje vsega mesa, kri od tega je za njegovo življenje. Zatorej sem Izraelovim otrokom rekel: ‚Na noben način ne boste jedli krvi od mesa, kajti življenje vsega mesa je njegova kri. Kdorkoli to jé, bo iztrebljen.‘ 003 LEV 017 015 Vsaka duša, ki jé to, kar je poginilo samo od sebe ali to, kar je bilo raztrgano z zvermi, bodisi je to nekdo iz vaše lastne dežele ali tujec, bo tako opral svoja oblačila, kakor se okopal v vodi in bo nečist bo večera. Potem bo čist. 003 LEV 017 016 Toda če jih ne umije, niti ne okopa svojega mesa, potem bo nosil svojo krivičnost.‘“ 003 LEV 018 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 018 002 „Govori Izraelovim otrokom in jim reci: ‚Jaz sem Gospod, vaš Bog. 003 LEV 018 003 Ne boste delali po ravnanjih egiptovske dežele, v kateri ste prebivali, in po ravnanjih kánaanske dežele, kamor vas vodim, niti se ne boste ravnali po njihovih odredbah. 003 LEV 018 004 Izvrševali boste moje sodbe in se držali mojih odredb, da v njih hodite. Jaz sem Gospod, vaš Bog. 003 LEV 018 005 Vi se boste torej držali mojih zakonov in mojih sodb, katere, če človek izvršuje, bo živel v njih. Jaz sem Gospod. 003 LEV 018 006 Nihče izmed vas se ne bo približal kateremukoli, ki mu je bližnji sorodnik, da odkrije njihovo nagoto. Jaz sem Gospod. 003 LEV 018 007 Nagote svojega očeta ali nagote svoje matere ne boš odkril. Ona je tvoja mati; ne boš odkril njene nagote. 003 LEV 018 008 Nagote žene svojega očeta ne boš odkril. To je nagota tvojega očeta. 003 LEV 018 009 Nagote svoje sestre, hčere tvojega očeta ali hčere tvoje matere, bodisi je ona rojena doma ali rojena zunaj, celó njune nagote ne boš odkril. 003 LEV 018 010 Nagote hčere svojega sina ali hčerine hčere, celó njune nagote ne boš odkril, kajti njuna je tvoja lastna nagota. 003 LEV 018 011 Nagote hčere žene tvojega očeta, rojene tvojemu očetu, ona je tvoja sestra, ne boš odkril njene nagote. 003 LEV 018 012 Ne boš odkril nagote sestre svojega očeta; ona je bližnja sorodnica tvojega očeta. 003 LEV 018 013 Ne boš odkril nagote sestre svoje matere, kajti ona je bližnja sorodnica tvoje matere. 003 LEV 018 014 Ne boš odkril nagote brata svojega očeta, ne boš se približal njegovi ženi; ona je tvoja teta. 003 LEV 018 015 Ne boš odkril nagote svoje snahe, ona je sinova žena; ne boš odkril njene nagote. 003 LEV 018 016 Ne boš odkril nagote žene svojega brata. To je nagota tvojega brata. 003 LEV 018 017 Ne boš odkril nagote ženske in njene hčere, niti ne boš vzel hčere njenega sina ali hčere njene hčere, da bi odkril njeno nagoto, kajti oni sta njeni bližnji sorodnici. To je zlobnost. 003 LEV 018 018 Niti ne boš vzel žene k njeni sestri, da jo dražiš, da odkriješ njeno nagoto poleg druge v njenem času življenja. 003 LEV 018 019 Prav tako se ne boš približal ženski, da odkriješ njeno nagoto, dokler je oddvojena zaradi svoje nečistosti. 003 LEV 018 020 Poleg tega ne boš meseno ležal z ženo svojega soseda, da bi se z njo omadeževal. 003 LEV 018 021 Nikomur izmed svojega semena ne boš dovolil iti skozi ogenj k Molohu niti ne boš oskrunil imena svojega Bog. Jaz sem Gospod. 003 LEV 018 022 Ne boš ležal z moškimi, kakor z ženskami. To je ogabnost. 003 LEV 018 023 Niti ne boš ležal z nobeno zverjo, da s tem omadežuješ samega sebe, niti ne bo nobena ženska stala pred zverjo, da leže dol k njej. To je zmešnjava. 003 LEV 018 024 Ne omadežujte se z nobeno od teh stvari, kajti v vseh teh so narodi omadeževani, katere jaz izženem pred vami. 003 LEV 018 025 Zemlja je omadeževana, zato obiščem krivičnost le-te na njej in sama zemlja bruha njene prebivalce. 003 LEV 018 026 Zato se boste držali mojih zakonov in mojih sodb in ne boste zagrešili nobene od teh ogabnosti; niti kdorkoli izmed vašega lastnega naroda, niti katerikoli tujec, ki začasno biva med vami 003 LEV 018 027 (kajti vse te ogabnosti so storili ljudje dežele, ki so bili pred vami in dežela je omadeževana), 003 LEV 018 028 da dežela tudi vas ne izpljune, ko ste jo omadeževali, kakor je izpljunila narode, ki so bili pred vami. 003 LEV 018 029 Kajti kdorkoli bo zagrešil katero izmed teh ogabnosti, celo duše, ki jih zagrešijo, bodo iztrebljene izmed svojega ljudstva. 003 LEV 018 030 Zatorej se boste držali mojih odredb, da ne zagrešite kateregakoli izmed teh gnusnih običajev, ki so bili zagrešeni pred vami in da se ne omadežujete v tem. Jaz sem Gospod, vaš Bog.‘“ 003 LEV 019 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 019 002 „Spregovori vsej skupnosti Izraelovih otrok in jim reci: ‚Vi boste sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet. 003 LEV 019 003 Bali se boste vsak mož svoje matere in svojega očeta in se držali mojih sábat. Jaz sem Gospod, vaš Bog. 003 LEV 019 004 Ne obrnite se k malikom niti si ne delajte ulitih bogov. Jaz sem Gospod, vaš Bog. 003 LEV 019 005 Če darujete žrtvovanje mirovnih daritev Gospodu, jo boste darovali po svoji lastni želji. 003 LEV 019 006 Jedli jo boste isti dan, kot jo darujete in naslednji dan. Če pa kaj ostane do tretjega dne, bo to sežgano v ognju. 003 LEV 019 007 Če bo karkoli pojedeno na tretji dan, je to gnusno; to ne bo sprejeto. 003 LEV 019 008 Zatorej bo vsakdo, ki to jé, nosil svojo krivičnost, ker je oskrunil posvečeno Gospodovo stvar in ta duša bo iztrebljena izmed svojega ljudstva. 003 LEV 019 009 Ko žanješ žetev svoje dežele, ne boš v celoti požel vogalov svojega polja, niti ne boš zbral paberkovanja svoje žetve. 003 LEV 019 010 Ne boš paberkoval svojega vinograda niti ne boš potrgal vsakega grozda svojega vinograda. Pustil jih boš za revnega in tujca. Jaz sem Gospod, vaš Bog. 003 LEV 019 011 Ne boste kradli niti ravnali napačno niti lagali drug drugemu. 003 LEV 019 012 Pri mojem imenu ne boste lažnivo prisegli, niti ne boš oskrunil imena svojega Boga. Jaz sem Gospod. 003 LEV 019 013 Svojega soseda ne boš goljufal, niti ga ropal. Plačila tistega, ki je najet, ne bodo ostala s teboj vso noč do jutra. 003 LEV 019 014 Ne boš preklel gluhega niti položil kamen spotike pred slepega, temveč se boš bal svojega Boga. Jaz sem Gospod. 003 LEV 019 015 Na sodbi ne boš storil nobene nepravičnosti. Ne boš spoštoval revne osebe niti ne boš častil mogočne osebe, temveč boš svojega bližnjega sodil v pravičnosti. 003 LEV 019 016 Ne boš šel gor in dol med svojim ljudstvom kakor tožljivec, niti ne boš stal zoper kri svojega bližnjega. Jaz sem Gospod. 003 LEV 019 017 V svojem srcu ne boš sovražil svojega brata. Vsekakor boš pograjal svojega bližnjega in ne boš trpel greha na njem. 003 LEV 019 018 Ne boš se maščeval, niti držal nobene zamere zoper otroke svojega ljudstva, temveč boš ljubil svojega bližnjega kakor samega sebe. Jaz sem Gospod. 003 LEV 019 019 Držali se boste mojih zakonov. Svoji živini ne boš pustil, da se pari z različno vrsto. Svoje polje ne boš sejal s pomešanim semenom niti nate ne bo prišla obleka [hkrati] stkana iz lanu in volne. 003 LEV 019 020 Kdorkoli meseno leži z žensko, ki je sužnjica, zaročena k soprogu in sploh ni odkupljena, niti ji ni dana svoboda; ona naj bo bičana. Ne bosta usmrčena, ker ona ni bila svobodna. 003 LEV 019 021 On bo k vratom šotorskega svetišča skupnosti privedel svojo daritev za prestopek Gospodu, celó ovna za daritev za prestopek. 003 LEV 019 022 Duhovnik bo zanj pred Gospodom za njegov greh opravil spravo z ovnom daritve za prestopek, ki ga je storil, in greh, ki ga je storil, mu bo odpuščen. 003 LEV 019 023 Ko boste prišli v deželo in boste za hrano sadili vse vrste dreves, potem boste šteli njihov sad kot neobrezan. Tri leta vam bo ta kot neobrezan, ta ne bo pojeden. 003 LEV 019 024 Toda v četrtem letu bo vse njegovo sadje sveto, da s tem hvali Gospoda. 003 LEV 019 025 V petem letu boste jedli od njegovega sadja, da vam bo lahko obrodil svoj donos. Jaz sem Gospod, vaš Bog. 003 LEV 019 026 Nobene stvari ne boste jedli s krvjo, niti ne boste izrekli uroka niti obeleževali čase. 003 LEV 019 027 Ne boste zaoblili robov vaših glav niti ne boste kazili robov vaše brade. 003 LEV 019 028 Na vašem mesu ne boste delali nobenih urezov za mrtve, niti si nase ne vtisnite nobenih znamenj. Jaz sem Gospod. 003 LEV 019 029 Ne onečasti svoje hčere, da ji ne povzročiš, da postane vlačuga, da ne bi dežela padla v vlačugarstvo in bi dežela postala polna zlobnosti. 003 LEV 019 030 Držali se boste mojih sábat in spoštovali moje svetišče. Jaz sem Gospod. 003 LEV 019 031 Ne obračajte se k tem, ki imajo osebne duhove, niti ne povprašujte za čarovniki, da vas ne omadežujejo. Jaz sem Gospod, vaš Bog. 003 LEV 019 032 Pred osivelo glavo boš vstal in spoštoval obraz starca in se bal svojega Boga. Jaz sem Gospod. 003 LEV 019 033 Če tujec začasno prebiva s teboj v tvoji deželi, ga ne boš nadlegoval. 003 LEV 019 034 Temveč ti bo tujec, ki prebiva s teboj, kakor nekdo rojen med vami in ljubil ga boš kakor samega sebe, kajti bili ste tujci v egiptovski deželi. Jaz sem Gospod, vaš Bog. 003 LEV 019 035 Nobene nepravičnosti ne boste počeli pri sodbi, merilni palici, teži ali meri. 003 LEV 019 036 Imeli boste pravične tehtnice, pravične uteži, pravičen škaf in pravičen vrč. Jaz sem Gospod, vaš Bog, ki sem vas privedel iz egiptovske dežele. 003 LEV 019 037 Zato boste obeleževali vse moje zakone in vse moje sodbe ter jih izvrševali. Jaz sem Gospod.‘“ 003 LEV 020 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 020 002 „Ponovno, Izraelovim otrokom boš rekel: ‚Kdorkoli je izmed Izraelovih otrok ali izmed tujcev, ki začasno prebivajo v Izraelu, da izroči karkoli od svojega semena Molohu; ta bo zagotovo usmrčen. Ljudstvo dežele naj ga kamna s kamni. 003 LEV 020 003 Svoj obraz bom naravnal zoper tega človeka in ga iztrebil izmed njegovega ljudstva, ker je od svojega semena dal Molohu, da omadežuje moje svetišče in da oskruni moje sveto ime. 003 LEV 020 004 Če ljudstvo dežele kakorkoli skrije svoje oči pred možem, ko ta daje svoje seme Molohu in ga ne ubije, 003 LEV 020 005 potem bom svoj obraz naravnal zoper tega moža in zoper njegovo družino in izmed njegovega ljudstva odsekal njega in vse, ki se gredo vlačugat za njim, da bi zagrešili vlačugarstvo z Molohom. 003 LEV 020 006 Duša, ki se obrača za takšnimi, ki imajo osebne duhove in za čarovniki, da se gredo vlačugat za njimi, zoper to dušo celo naravnam svoj obraz in ga bom odsekal izmed njegovega ljudstva. 003 LEV 020 007 Posvečujte se torej in bodite sveti, kajti jaz sem Gospod, vaš Bog. 003 LEV 020 008 Držali se boste mojih zakonov in jih izvrševali. Jaz sem Gospod, ki vas posvečujem. 003 LEV 020 009 Kajti vsak, kdor preklinja svojega očeta ali svojo mater, bo zagotovo usmrčen. Preklinjal je svojega očeta ali svojo mater; njegova kri bo nad njim. 003 LEV 020 010 Moški, ki grešno počenja zakonolomstvo z ženo drugega moškega, celo kdor grešno počenja zakonolomstvo s ženo svojega bližnjega, zakonolomec in zakonolomka bosta zagotovo usmrčena. 003 LEV 020 011 Moški, ki leži z ženo svojega očeta, je odkril očetovo nagoto. Oba bosta zagotovo usmrčena. Njuna kri bo nad njima. 003 LEV 020 012 Če moški leži s svojo snaho, bosta zagotovo oba usmrčena. Storila sta zmešnjavo. Njuna kri naj bo nad njima. 003 LEV 020 013 Če moški leži z moškim prav tako, kakor leži z žensko, sta oba zagrešila ogabnost. Zagotovo bosta oba usmrčena. Njuna kri bo nad njima. 003 LEV 020 014 Če moški vzame ženo in njeno mater, je to zlobnost. Sežgani bodo z ognjem, tako on in oni dve, da tam med vami ne bo zlobnosti. 003 LEV 020 015 Če moški leži z živaljo, bo zagotovo usmrčen, žival pa boste ubili. 003 LEV 020 016 Če se ženska približa h katerikoli živali in leže dol k njej, boš ubil žensko in žival. Obe bosta zagotovo usmrčeni. Njuna kri bo nad njima. 003 LEV 020 017 Če moški vzame svojo sestro, hči svojega očeta ali hči svoje matere in vidi njeno nagoto in ona vidi njegovo nagoto. To je zlobna stvar in oba bosta iztrebljena pred očmi svojega ljudstva. Odkril je nagoto svoje sestre. Nosil bo svojo krivičnost. 003 LEV 020 018 Če bo moški ležal z žensko, ki je bolna in bo odkril njeno nagoto, je odkril njen studenec in ona je odkrila studenec svoje krvi in oba izmed njiju bosta iztrebljena izmed svojega ljudstva. 003 LEV 020 019 Ne boš odkril nagote sestre svoje matere niti sestre svojega očeta, kajti on odkriva svoje bližnje sorodstvo. Oba bosta nosila svojo krivičnost. 003 LEV 020 020 Če bo moški ležal z ženo svojega strica, odkriva nagoto svojega strica. Nosila bosta svoj greh; umrla bosta brez otrok. 003 LEV 020 021 Če bo moški vzel ženo svojega brata, je to nečista stvar. Odkril je nagoto svojega brata; onadva bosta brez otrok. 003 LEV 020 022 Vi se boste torej držali vseh mojih zakonov in vseh mojih sodb in jih izvrševali, da vas dežela, kamor vas privedem, ne izpljune. 003 LEV 020 023 Ne boste hodili po običajih naroda, katerega sem pred vami izgnal, kajti zagrešili so vse te stvari in zato sem jih odsekal. 003 LEV 020 024 Toda vam sem rekel: ‚Podedovali boste njihovo deželo in dal vam jo bom, da jo vzamete v last, deželo kjer tečeta mleko in med.‘Jaz sem Gospod, vaš Bog, ki vas je oddvojil od ostalega ljudstva. 003 LEV 020 025 Zato boste postavili razliko med čistimi živalmi in nečistimi in med nečisto perjadjo in čisto, in vaših duš ne boste ognusili z živalmi ali s perjadjo ali s katerokoli vrsto žive stvari, ki se plazi po tleh, ki sem jo kot nečisto oddvojil od vas. 003 LEV 020 026 Vi mi boste sveti, kajti jaz, Gospod, sem svet in sem vas oddvojil od ostalega ljudstva, da bi bili moji. 003 LEV 020 027 Moški ali ženska, ki ima osebnega duha ali tisti, ki je čarovnik, bo zagotovo usmrčen. Kamnajo naj jih s kamni. Njihova kri bo nad njimi.‘“ 003 LEV 021 001 Gospod je rekel Mojzesu: „Govori duhovnikom, Aronovim sinovom in jim reci: ‚Nihče naj ne bo omadeževan zaradi mrtvega med svojim ljudstvom, 003 LEV 021 002 toda za njegove sorodnike, ki so blizu njemu, to je za njegovo mater, za njegovega očeta, za njegovega sina, za njegovo hči, za njegovega brata 003 LEV 021 003 in za njegovo sestro devico, ki je blizu njemu, ki nima nobenega soproga; zaradi nje je lahko omadeževan. 003 LEV 021 004 Toda ta, ki je poglavar med svojim ljudstvom, sebe ne bo omadeževal, da se oskruni. 003 LEV 021 005 Ne bodo delali pleše na svoji glavi, niti ne bodo brili robov svojih brad, niti si ne bodo delali nobenih urezov na svojem mesu. 003 LEV 021 006 Sveti bodo svojemu Bogu in ne bodo oskrunili imena svojega Boga, kajti darujejo Gospodove daritve, narejene z ognjem in kruh njihovega Boga; zato bodo sveti. 003 LEV 021 007 Naj ne vzamejo žene, ki je vlačuga ali oskrunjena, niti naj ne vzamejo žene, odslovljene od njenega soproga, kajti on je svet svojemu Bogu. 003 LEV 021 008 Zato ga boš torej posvetil, kajti on daruje kruh tvojega Boga. Tebi bo svet, kajti jaz, Gospod, ki te posvečujem, sem svet. 003 LEV 021 009 Če pa se hčer kateregakoli duhovnika oskruni z igranjem vlačuge, je oskrunila svojega očeta. Sežgana naj bo z ognjem. 003 LEV 021 010 Kdor je véliki duhovnik med svojimi brati, na katerega glavo je bilo izlito mazilno olje in ki je uméščen, da si nadene obleke, ne bo odkril svoje glave, niti pretrgal svojih oblačil, 003 LEV 021 011 niti ne bo šel h kateremukoli truplu, niti se ne bo omadeževal zaradi svojega očeta ali zaradi svoje matere, 003 LEV 021 012 niti naj ne gre ven iz svetišča, niti ne oskruni svetišča svojega Boga, kajti krona mazilnega olja njegovega Boga je na njem. Jaz sem Gospod. 003 LEV 021 013 Vzel bo ženo v njenem devištvu. 003 LEV 021 014 Vdove ali ločene ženske ali oskrunjene ali pocestnice; teh ne bo vzel, temveč bo za ženo vzel devico iz svojega lastnega ljudstva. 003 LEV 021 015 Niti med svojim ljudstvom ne bo oskrunil svojega semena, kajti jaz, Gospod, ga posvečujem.‘“ 003 LEV 021 016 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 021 017 „Govori Aronu, rekoč: ‚Kdorkoli je od tvojega semena v njihovih rodovih, ki ima kakršnokoli pomanjkljivost, naj se ne približa, da bi daroval kruh svojega Boga. 003 LEV 021 018 Kajti katerikoli človek je, ki ima pomanjkljivost, se ne bo približal. Slep človek ali hrom ali kdor ima ploščat nos ali katerokoli stvar odveč 003 LEV 021 019 ali človek, ki ima zlomljeno nogo ali zlomljeno roko 003 LEV 021 020 ali je puklast ali pritlikav ali, ki ima pomanjkljivost v svojem očesu ali je grintav ali krastav ali ima zmečkana moda; 003 LEV 021 021 noben človek, ki ima iz semena duhovnika Arona pomanjkljivost, ne bo prišel blizu, da daruje Gospodove daritve narejene z ognjem. Ima pomanjkljivost; ta ne bo prišel blizu, da daruje kruh svojega Boga. 003 LEV 021 022 Jedel bo kruh svojega Boga, tako od najsvetejšega kakor od svetega. 003 LEV 021 023 Samo ta ne bo šel noter za zagrinjalo, niti prišel blizu k oltarju, ker ima pomanjkljivost, da ne oskruni mojih svetišč, kajti jaz, Gospod, jih posvečujem.‘“ 003 LEV 021 024 Mojzes je to povedal Aronu, njegovim sinovom in vsem Izraelovim otrokom. 003 LEV 022 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 022 002 „Govori Aronu in njegovim sinovom, da se ločijo od svetih stvari Izraelovih otrok in da ne oskrunijo mojega svetega imena v teh stvareh, katere posvetijo meni. Jaz sem Gospod. 003 LEV 022 003 Reci jim: ‚Kdorkoli je izmed vsega vašega semena med vašimi rodovi, ki hodi k svetim stvarem, katere Izraelovi otroci posvetijo Gospodu in ima na sebi svojo nečistost, bo ta duša iztrebljena izpred moje prisotnosti. Jaz sem Gospod. 003 LEV 022 004 Katerikoli moški iz Aronovega semena je gobavec ali ima tekoč izliv, ta ne bo jedel od svetih stvari, dokler ne bo čist. In kdorkoli se dotakne kakršnekoli stvari, ki je nečista, pri mrtvem ali pri moškemu, čigar seme gre od njega, 003 LEV 022 005 ali kdorkoli se dotika katerekoli plazeče stvari, s katero je lahko narejen nečist, ali človeka od katerega lahko vzame nečistost, kakršnokoli nečistost ta ima; 003 LEV 022 006 duša, ki se je dotaknila česarkoli takega, bo nečista do večera in ne bo jedla od svetih stvari, razen če svoje meso ne umije z vodo. 003 LEV 022 007 Ko sonce zaide bo čist in potem bo jedel od svetih stvari, ker je to njegova hrana. 003 LEV 022 008 Tega, kar pogine samo od sebe ali je raztrgano z zvermi, ne bo jedel, da samega sebe s tem omadežuje. Jaz sem Gospod. 003 LEV 022 009 Držali se bodo torej moje odredbe, da ne bi za to nosili greha in torej umrli, če to oskrunijo. Jaz, Gospod, jih posvečujem. 003 LEV 022 010 Tam noben tujec ne bo jedel od svete stvari. Duhovnikov začasni prebivalec ali najet služabnik ne bosta jedla od svete stvari. 003 LEV 022 011 Toda če duhovnik s svojim denarjem kupi katerokoli dušo, bo ta [duša] jedla od tega in kdor je rojen v njegovi hiši. Jedli bodo od njegove hrane. 003 LEV 022 012 Če bo duhovnikova hči tudi poročena k tujcu, ona ne bo jedla od daritev svetih stvari. 003 LEV 022 013 Toda če je duhovnikova hči vdova ali ločena in nima otrok in je vrnjena k hiši svojega očeta kakor v svoji mladosti, bo jedla od hrane svojega očeta, toda noben tujec ne bo jedel od tega. 003 LEV 022 014 Če človek nevede jé od svete stvari, potem bo k temu dodal peti del in to bo s sveto stvarjo dal duhovniku. 003 LEV 022 015 Oni ne bodo oskrunili svetih stvari Izraelovih otrok, katere darujejo Gospodu 003 LEV 022 016 ali jim dopustili, da nosijo krivičnost prekrška, kadar jedo njihove svete stvari, kajti jaz, Gospod, jih posvečujem.‘“ 003 LEV 022 017 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 022 018 „Govori Aronu, njegovim sinovom in vsem Izraelovim otrokom ter jim reci: ‚Kdorkoli bo od Izraelove hiše ali od tujcev v Izraelu, ki bo svoj dar daroval za vse svoje zaobljube in za vse svoje prostovoljne daritve, ki jih bodo darovali Gospodu za žgalno daritev, 003 LEV 022 019 bodo po svoji lastni želji darovali samca brez pomanjkljivosti od goveda, od ovc ali od koz. 003 LEV 022 020 Toda karkoli ima pomanjkljivost, tega ne boste darovali, kajti to za vas ne bo sprejemljivo. 003 LEV 022 021 Kdorkoli daruje žrtvovanje mirovnih daritev Gospodu, da izpolni svojo zaobljubo ali prostovoljno daritev v govedu ali ovcah, da bi bilo sprejeto, mora biti to popolno; na tem ne bo nobene pomanjkljivosti. 003 LEV 022 022 Slepo ali zlomljeno ali pohabljeno ali kar ima rane, iz katerih se izceja ali grinto ali krasto, teh stvari ne boste darovali Gospodu niti od njih [ne boste] naredili daritve z ognjem na oltarju Gospodu. 003 LEV 022 023 Ali bikca ali jagnje, ki ima katerokoli stvar odvečno ali karkoli manjkajočega v njegovih delih, to lahko daruješ za prostovoljno daritev, toda za zaobljubo to ne bo sprejeto. 003 LEV 022 024 Gospodu ne boste darovali tega, kar je poškodovano ali zdrobljeno ali zlomljeno ali odrezano, niti v vaši deželi ne boste opravili nobenega takšnega darovanja. 003 LEV 022 025 Niti iz tujčeve roke ne boste darovali kruha vašega Boga, od kateregakoli izmed njih, ker je v njih njihova izprijenost in pomanjkljivost. Ti ne bodo sprejeti za vas.‘“ 003 LEV 022 026 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 022 027 „Kadar je priveden bikec ali ovca ali koza, potem bo ta sedem dni pod materjo. Od osmega dne in naprej pa bo ta sprejet za ognjeno daritev Gospodu. 003 LEV 022 028 Bodisi je to krava ali ovca, ne boš na isti dan zaklal njo in njenega mladega. 003 LEV 022 029 Ko boste darovali žrtvovanje zahvaljevanja Gospodu, to darujte na svojo lastno željo. 003 LEV 022 030 Istega dne bo to pojedeno; ničesar od tega ne boste pustili do naslednjega dne. Jaz sem Gospod. 003 LEV 022 031 Zato se boste držali mojih zapovedi in jih izpolnjevali. Jaz sem Gospod. 003 LEV 022 032 Niti ne boste oskrunil mojega svetega imena, temveč bom jaz posvečen med Izraelovim otroci. Jaz sem Gospod, ki vas posvečuje, 003 LEV 022 033 ki vas je privedel ven iz egiptovske dežele, da bi bil vaš Bog. Jaz sem Gospod.“ 003 LEV 023 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 023 002 „Govori Izraelovim otrokom in jim reci: ‚ Glede Gospodovih praznovanj, katere boste razglašali, da bodo sveti sklici, celó ta so moja praznovanja. 003 LEV 023 003 Šest dni naj bo delo opravljeno, toda sedmi dan je sábatni počitek, sveti sklic. Nanj ne boste opravljali nobenega dela. To je Gospodova sábat v vseh vaših prebivališčih. 003 LEV 023 004 To so Gospodova praznovanja, celó sveti sklici, ki jih boste razglašali v določenih časih. 003 LEV 023 005 Na štirinajsti dan prvega meseca zvečer je Gospodova pasha. 003 LEV 023 006 Na petnajsti dan istega meseca je praznik nekvašenega kruha Gospodu. Sedem dni morate jesti nekvašen kruh. 003 LEV 023 007 Na prvi dan boste imeli sveti sklic. Nobenega hlapčevskega dela ne boste opravljali. 003 LEV 023 008 Temveč boste sedem dni darovali ognjeno daritev Gospodu. Na sedmi dan je sveti sklic; nobenega hlapčevskega dela ne boste opravljali.‘“ 003 LEV 023 009 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 023 010 „Govori Izraelovim otrokom in jim reci: ‚Ko boste prišli v deželo, katero vam dam in boste poželi njeno žetev, potem boste prinesli snop prvih sadov vaše žetve duhovniku. 003 LEV 023 011 Ta bo snop majal pred Gospodom, da bo sprejet za vas. Duhovnik ga bo majal naslednji dan po sábati. 003 LEV 023 012 Ta dan, ko boste majali snop, boste darovali jagnje brez pomanjkljivosti, prvega leta, za žgalno daritev Gospodu. 003 LEV 023 013 Jedilna daritev od tega bo dve desetinki fine moke, umešane z oljem, ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu in jedilna daritev od tega bo četrtina vrča vina. 003 LEV 023 014 Vi pa ne boste jedli niti kruha niti popraženega zrnja niti zelenega žitnega klasja, do prav istega dne, ko vašemu Bogu prinesete dar. To bo zakon na veke skozi vaše rodove v vseh vaših prebivališčih. 003 LEV 023 015 Šteli si boste od naslednjega dne po sábati, od dneva, ko ste prinesli snop majalne daritve; sedem sábat bo celota. 003 LEV 023 016 Celo do naslednjega dne po sedmi sábati boste šteli petdeset dni in darovali boste novo jedilno daritev Gospodu. 003 LEV 023 017 Iz vaših prebivališč boste prinesli dva hleba majanja iz dveh desetink. Ta bosta iz fine moke; spečena bosta s kvasom. To so prvi sadovi Gospodu. 003 LEV 023 018 S kruhom boste darovali sedem enoletnih jagnjet brez pomanjkljivosti in enega mladega bikca in dva ovna. Ti bodo za žgalno daritev Gospodu, z njihovo jedilno daritvijo in njihovimi pitnimi daritvami, celó ognjeno daritvijo prijetnega vonja Gospodu. 003 LEV 023 019 Potem boste žrtvovali enega kozlička od koz za daritev za greh in dve jagnjeti prvega leta za žrtvovanje mirovnih daritev. 003 LEV 023 020 Duhovnik jih bo majal s kruhom prvih sadov za majalno daritev pred Gospodom z dvema jagnjetoma. Ti bodo sveti Gospodu za duhovnika. 003 LEV 023 021 Razglašali boste na prav isti dan, da vam bo to lahko sveti sklic. Nobenega hlapčevskega dela ne boste opravljali ta dan. To bo zakon na veke po vseh vaših prebivališčih skozi vaše rodove. 003 LEV 023 022 Ko žanjete žetev vaše dežele, med žetvijo ne boš naredil čiste odstranitve vogalov svojega polja, niti ne boš zbiral nobenih paberkovanj svoje žetve. Pustil jih boš revnim in tujcu. Jaz sem Gospod, vaš Bog.‘“ 003 LEV 023 023 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 023 024 „Govori Izraelovim otrokom, rekoč: ‚V sedmem mesecu, na prvi dan meseca boste imeli sábat, spomin trobljenja trobent, sveti sklic. 003 LEV 023 025 Nobenega hlapčevskega dela ne boste opravljali ta dan, temveč boste darovali ognjeno daritev Gospodu.‘“ 003 LEV 023 026 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 023 027 „Tudi na deseti dan tega sedmega meseca bo tam dan sprave. To vam bo sveti sklic; in ponižali boste svoje duše in darovali ognjeno daritev Gospodu. 003 LEV 023 028 Na ta isti dan ne boste počeli nobenega dela, kajti to je dan sprave, da opravite spravo za vas pred Gospodom, vašim Bogom. 003 LEV 023 029 Kajti katerakoli duša bo ta, ki v tem istem dnevu ne bo ponižana, bo iztrebljena izmed svojega ljudstva. 003 LEV 023 030 Katerakoli duša bo ta, ki na ta isti dan počne kakršnokoli delo, ista duša bo uničena izmed svojega ljudstva. 003 LEV 023 031 Nobene vrste dela ne boste počeli. To bo zakon na veke skozi vaše rodove v vseh vaših prebivališčih. 003 LEV 023 032 To vam bo sábatni počitek in ponižali boste svoje duše. Na deveti dan meseca zvečer, od večera do večera boste proslavljali vašo sábat.“ 003 LEV 023 033 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 023 034 „Govori Izraelovim otrokom, rekoč: ‚Petnajsti dan sedmega meseca bo za sedem dni šotorski praznik Gospodu. 003 LEV 023 035 Na prvi dan bo sveti sklic. Nobenega hlapčevskega dela ne boste opravljali ta dan. 003 LEV 023 036 Sedem dni boste darovali ognjeno daritev Gospodu. Na osmi dan vam bo sveti sklic in darovali boste ognjeno daritev Gospodu. To je slovesen zbor in nobenega hlapčevskega dela ne boste opravljali ta dan. 003 LEV 023 037 To so Gospodovi prazniki, ki jih boste razglašali, da bodo sveti sklici, da darujete daritev, narejeno z ognjem Gospodu, žgalno daritev in jedilno daritev, žrtvovanje in pitne daritve, vsako stvar na svoj dan, 003 LEV 023 038 poleg Gospodovih sábat in poleg vaših darov in poleg vseh vaših zaobljub in poleg vseh vaših prostovoljnih daritev, ki jih izročite Gospodu. 003 LEV 023 039 Tudi na petnajsti dan sedmega meseca, ko se zberete v sadu dežele, boste sedem dni imeli praznovanje Gospodu. Na prvi dan bo sábat in na osmi dan bo sábat. 003 LEV 023 040 Na prvi dan si boste vzeli veje čednih dreves, mladike palmovih dreves, veje debelih dreves in potočnih vrb; in sedem dni se boste veselili pred Gospodom, vašim Bogom. 003 LEV 023 041 Sedem dni na leto boste ohranjali praznovanje Gospodu. To bo zakon na veke v vaših rodovih. To boste proslavljali v sedmem mesecu. 003 LEV 023 042 Sedem dni boste prebivali v šotorih; vsi, ki so rojeni Izraelci, bodo prebivali v šotorih, 003 LEV 023 043 da bodo vaši rodovi lahko vedeli, da sem Izraelovim otrokom dal prebivati v šotorih, ko sem jih privedel iz egiptovske dežele. Jaz sem Gospod, vaš Bog.‘“ 003 LEV 023 044 In Mojzes je Izraelovim otrokom naznanil praznovanja Gospodu. 003 LEV 024 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 024 002 „Zapovej Izraelovim otrokom, da ti prinesejo čistega olja iz stolčenih oliv za svetlobo, da bi svetilke nenehno gorele. 003 LEV 024 003 Zunaj zagrinjala pričevanja, v šotorskem svetišču skupnosti, bo Aron to nenehno ukazoval od večera do jutra pred Gospodom. To bo zakon na veke v vaših rodovih. 003 LEV 024 004 Svetike bo nenehno oskrboval na čistem svečniku pred Gospodom. 003 LEV 024 005 Vzel boš fino moko in iz tega spekel dvanajst kolačev. Dve desetinki bosta v enem kolaču. 003 LEV 024 006 Postavil jih boš v dve vrsti, šest v vrsto, na čisto mizo pred Gospodom. 003 LEV 024 007 Nad vsako vrsto boš dal čisto kadilo, da bo ta lahko na kruhu za spomin, celó ognjena daritev Gospodu. 003 LEV 024 008 Vsako sábat ga bo nenehno postavljal v vrsto pred Gospodom, vzet od Izraelovih otrok z večno zavezo. 003 LEV 024 009 To bo Aronovo in od njegovih sinov in to bodo jedli na svetem prostoru, kajti to mu je najsvetejše od daritev Gospodu, narejenih z ognjem, z večnim zakonom.“ 003 LEV 024 010 Sin Izraelke, ki je bil sin Egipčana, je odšel ven med Izraelove otroke in ta sin izraelske ženske in mož iz Izraela sta se skupaj prepirala v taboru. 003 LEV 024 011 Sin Izraelke je izrekal bogokletje proti Gospodovemu imenu in preklinjal. Privedli so ga k Mojzesu. (In ime njegove matere je bilo Šelomíta, hči Dibríja, iz Danovega rodu.) 003 LEV 024 012 Dali so ga pod stražo, da bi jim bil lahko pokazan Gospodov um. 003 LEV 024 013 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 024 014 „Privedite tistega, ki je klel zunaj tabora, in naj vsi, ki so ga slišali, položijo roke na njegovo glavo in naj ga vsa skupnost kamna. 003 LEV 024 015 Izraelovim otrokom boš govoril, rekoč: ‚Kdorkoli preklinja svojega Boga, bo nosil svoj greh. 003 LEV 024 016 Kdor preklinja Gospodovo ime, bo zagotovo usmrčen in zagotovo ga bo vsa skupnost kamnala; tako tujca, kakor tistega, ki je rojen v deželi, ko preklinja Gospodovo ime, bo usmrčen. 003 LEV 024 017 Kdor ubija kateregakoli človeka, bo zagotovo usmrčen. 003 LEV 024 018 Kdor ubije žival, bo to poplačal; žival za žival. 003 LEV 024 019 Če človek povzroči madež na svojem bližnjem; kakor je storil, tako naj bo to storjeno njemu; 003 LEV 024 020 zlom za zlom, oko za oko, zob za zob. Kakor je on na človeku storil pomanjkljivost, tako naj bo njemu ponovno storjeno. 003 LEV 024 021 Kdor ubije žival, bo to povrnil, kdor pa ubije človeka, bo usmrčen. 003 LEV 024 022 Imeli boste eno vrsto postave, prav tako za tujca, kakor za nekoga iz vaše lastne dežele, kajti jaz sem Gospod, vaš Bog.‘“ 003 LEV 024 023 Mojzes je Izraelovim otrokom spregovoril, da naj tistega, ki je preklet, privedejo ven iz tabora in kamnajo s kamni. In Izraelovi otroci so storili kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 003 LEV 025 001 Gospod je na gori Sinaj spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 025 002 „Govori Izraelovim otrokom in jim reci: ‚Ko pridete v deželo, ki sem vam jo dal, potem bo dežela ohranjala sábat Gospodu. 003 LEV 025 003 Šest let boš sejal svoje polje in šest let boš obrezoval svoj vinograd in zbiral njegov sad, 003 LEV 025 004 toda v sedmem letu bo sábatni počitek deželi, sábat za Gospoda. Niti ne boš sejal svojega polja niti obrezal svojega vinograda. 003 LEV 025 005 Tega, kar raste samo od sebe od tvoje žetve, ne boš požel niti nabiral grozdja iz tvoje neobrezane trte, kajti to je za deželo leto počitka. 003 LEV 025 006 Sábatni [pridelek] dežele bo zate hrana; zate, za tvojega služabnika, za tvojo služkinjo, za tvojega najetega služabnika in za tvojega tujca, ki začasno biva s teboj 003 LEV 025 007 in ves njen narast bo hrana za tvojo živino in za živali, ki so na tvoji zemlji. 003 LEV 025 008 Štel si boš sedem sábatnih let, sedemkrat sedem let; in obdobje sedmih sábatnih let ti bodi devetinštirideset let. 003 LEV 025 009 Potem bo šofar jubileja, zadonel na deseti dan sedmega meseca, na dan sprave boste naredili, da zvok šofarja zadoni po vsej vaši deželi. 003 LEV 025 010 Posvetili boste petdeseto leto in razglasili svobodo po vsej deželi, vsem njenim prebivalcem. To vam bo jubilej, vi pa se boste vrnili vsak mož k svoji posesti in vrnili se boste vsak mož k svoji družini. 003 LEV 025 011 Vam bo to petdeseto leto jubilej. Ne boste niti sejali niti želi tega, kar zraste samo od sebe, niti nabirali grozdja v njem od vaše neobrezane trte. 003 LEV 025 012 Kajti to je jubilej; ta vam bo svet. Jedli boste njegov donos iz polja. 003 LEV 025 013 V letu tega jubileja se bo vsak človek vrnil k svoji posesti. 003 LEV 025 014 Če kaj prodaš svojemu bližnjemu, ali kaj kupiš iz roke svojega bližnjega, ne boste zatirali drug drugega. 003 LEV 025 015 Glede na število let po jubileju boš kupil od svojega bližnjega in glede na število let sadov ti bo prodal. 003 LEV 025 016 Glede na množino let boš povečal njegovo ceno in glede na manjše število let boš zmanjšal njegovo ceno, kajti glede na število let sadov ti jo bo prodal. 003 LEV 025 017 Zatorej ne boste zatirali drug drugega, temveč se boš bal svojega Boga, kajti jaz sem Gospod, tvoj Bog. 003 LEV 025 018 Zatorej boste izpolnjevali moje zakone in se držali mojih sodb in jih izvrševali, in v varnosti boste prebivali v deželi. 003 LEV 025 019 Dežela bo obrodila svoj sad in jedli boste vaše obilje in v njej varno prebivali. 003 LEV 025 020 In če boste rekli: ‚Kaj bomo jedli sedmo leto? Glej, ne bomo sejali niti zbrali v našem narastu, ‘ 003 LEV 025 021 potem bom v šestem letu zapovedal nad vami svoj blagoslov in ta bo prinesel sad za tri leta. 003 LEV 025 022 Sejali boste osmo leto in še jedli od starih sadov do devetega leta, dokler ne pridejo njeni sadovi, boste jedli iz starih zalog. 003 LEV 025 023 Dežela naj ne bo prodana na veke, kajti dežela je moja, kajti vi ste tujci in začasni prebivalci z menoj. 003 LEV 025 024 In po vsej deželi vaše posesti boste zagotovili odkupitev za deželo. 003 LEV 025 025 Če tvoj brat postane reven in je prodal nekaj od svoje posesti in če pride katerikoli njegov sorodnik, da to odkupi, potem bo odkupil to, kar je njegov brat prodal. 003 LEV 025 026 Če mož nima nikogar, da to odkupi in je sam zmožen to odkupiti, 003 LEV 025 027 potem naj prešteje leta od njegove prodaje in povrne presežek človeku, kateremu jo je prodal, da se vrne v svojo posest. 003 LEV 025 028 Toda če mu on tega ne bo zmožen povrniti, potem bo to, kar je prodal, ostalo v roki tistega, ki je to kupil, do jubilejnega leta. Na jubilej bo odšlo in on se bo vrnil v svojo posest. 003 LEV 025 029 Če mož proda hišo za prebivanje v mestu z obzidjem, potem jo lahko odkupi znotraj celotnega leta potem, ko je bila ta prodana. Znotraj polnega leta jo lahko odkupi. 003 LEV 025 030 Če pa ta ne bo odkupljena znotraj časa polnega leta, potem bo hiša, ki je v mestu z obzidjem, utrjena na veke tistemu, ki jo je kupil, skozi vse rodove. Ta v jubileju ne bo odšla. 003 LEV 025 031 Toda vaške hiše, ki naokoli nimajo obzidja, bodo štete kakor polja dežele. Lahko so odkupljene in na jubilej bodo odšle. 003 LEV 025 032 Vendar lahko mesta Lévijevcev in hiše mest njihove posesti Lévijevci kadarkoli odkupijo. 003 LEV 025 033 Če človek kupi od Lévijevcev, potem bo hiša, ki je bila prodana in mesto njegove posesti odšlo v jubilejnem letu, kajti hiše mest Lévijevcev so njihova posest med Izraelovimi otroci. 003 LEV 025 034 Toda polje predmestij njihovih mest ne more biti prodano, kajti to je njihova neprestana posest. 003 LEV 025 035 Če tvoj brat postane reven in je zaradi tebe propadel, potem ga boš razbremenil; da, čeprav je tujec ali začasni prebivalec, da bo lahko živel s teboj. 003 LEV 025 036 Nobene obresti ne vzemi od njega ali narasta, temveč se boj svojega Boga, da bo tvoj brat lahko živel s teboj. 003 LEV 025 037 Svojega denarja mu ne boš dal na obresti, niti svojega živeža posodil za dobiček. 003 LEV 025 038 Jaz sem Gospod, vaš Bog, ki vas je privedel iz egiptovske dežele, da vam dam kánaansko deželo in, da bi bil vaš Bog. 003 LEV 025 039 Če tvoj brat, ki prebiva pri tebi, postane reven in ti je prodan, ga ne boš prisilil, da služi kakor služabnik, 003 LEV 025 040 temveč kakor najeti služabnik in kakor začasni prebivalec bo on s teboj in ti bo služil do jubilejnega leta. 003 LEV 025 041 Potem bo odšel od tebe tako on in njegovi otroci z njim in se bo vrnil k svoji lastni družini in se bo vrnil na posest svojih očetov. 003 LEV 025 042 Kajti oni so moji služabniki, ki sem jih privedel iz egiptovske dežele. Ne bodo prodani kakor tlačani. 003 LEV 025 043 Nad njim ne boš vladal s krutostjo, temveč se boš bal svojega Boga. 003 LEV 025 044 Tako tvoji služabniki in tvoje služabnice, ki jih boš imel, bodo izmed poganov, ki so naokoli vas; izmed njih si kupujte služabnike in služabnice. 003 LEV 025 045 Poleg tega izmed otrok tujcev, ki začasno prebivajo med vami, od njih boste kupovali in od njihovih družin, ki so z vami, ki so jih zaplodili v vaši deželi; in oni bodo vaša posest. 003 LEV 025 046 Vzeli jih boste kakor dediščino za vaše otroke za vami, da jih podedujejo za posest; ti bodo vaši služabniki na veke, toda nad svojimi brati, Izraelovimi otroci, ne boste s krutostjo vladali drug nad drugim. 003 LEV 025 047 Če začasni prebivalec ali tujec poleg tebe obogati, tvoj brat, ki prebiva ob njem pa obuboža in se proda tujcu ali začasnemu prebivalcu ob tebi ali rodu tujčeve družine, 003 LEV 025 048 potem, ko je ta prodan, je lahko ponovno odkupljen. Eden izmed njegovih bratov ga lahko odkupi. 003 LEV 025 049 Odkupi ga lahko njegov stric ali sin njegovega strica ali kdorkoli, ki je blizu sorodstva njegovi družini, ga lahko odkupi, ali če je zmožen, se lahko odkupi sam. 003 LEV 025 050 Poračunal bo z njim, ki ga je kupil od leta, ko mu je bil prodan, do jubilejnega leta. Cena njegove prodaje bo glede na število let, glede na čas najetega služabnika bo ta z njim. 003 LEV 025 051 Če je zadaj še veliko let, glede na njihovo [število] bo povrnil ceno svoje odkupitve od denarja, za katerega je bil kupljen. 003 LEV 025 052 Če bo preostalo le nekaj let do jubilejnega leta, potem bo z njim obračunal in glede na njegova leta mu bo povrnil ceno njegove odkupitve. 003 LEV 025 053 In kakor letno najeti služabnik bo z njim, in oni nad njim v tvojem pogledu ne bo vladal s krutostjo. 003 LEV 025 054 Če pa ne bo odkupljen v teh letih, potem bo odšel v jubilejnem letu, tako on in njegovi otroci z njim. 003 LEV 025 055 Kajti Izraelovi otroci so mi služabniki; oni so moji služabniki katere sem privedel iz egiptovske dežele. Jaz sem Gospod, vaš Bog.‘“ 003 LEV 026 001 „Nobenih malikov niti rezanih podob si ne boste izdelovali, niti si dvigovali stoječe podobe, niti si postavljali kakršnekoli podobe iz kamna, da se upogibate dol k njej, kajti jaz sem Gospod, vaš Bog. 003 LEV 026 002 Držali se boste mojih sábat in spoštovali moje svetišče. Jaz sem Gospod. 003 LEV 026 003 Če se ravnate po mojih zakonih in se držite mojih zapovedi in jih izpolnjujete, 003 LEV 026 004 potem vam bom dal dež v pravšnjem obdobju in dežela bo obrodila svoj donos in poljska drevesa bodo obrodila svoj sad. 003 LEV 026 005 Vaša mlatev bo segla do trgatve in trgatev bo segla do časa setve in jedli boste svoj kruh do sitega in varno prebivali v svoji deželi. 003 LEV 026 006 V deželi bom dal mir in ležali boste in nihče vas ne bo prestrašil, in odstranil bom zle zveri iz dežele, niti skozi vašo deželo ne bo šel meč. 003 LEV 026 007 Pregnali boste svoje sovražnike in oni bodo pred vami padli pod mečem. 003 LEV 026 008 Pet izmed vas jih bo preganjalo sto in sto izmed vas bo desettisoče pognalo v beg in vaši sovražniki bodo pred vami padli pod mečem. 003 LEV 026 009 Kajti ozrl se bom na vas in vas naredil rodovitne in vas namnožil in z vami vzpostavil svojo zavezo. 003 LEV 026 010 Jedli boste staro zalogo in staro boste zaradi nove prinesli naprej. 003 LEV 026 011 Med vami bom postavil svoje šotorsko svetišče, in moja duša vas ne bo prezirala. 003 LEV 026 012 Med vami bom hodil in bom vaš Bog in vi boste moje ljudstvo. 003 LEV 026 013 Jaz sem Gospod, vaš Bog, ki vas je privedel iz egiptovske dežele, da ne bi bili njihovi služabniki; in jaz sem zlomil vezi vašega jarma in storil, da hodite pokonci. 003 LEV 026 014 Toda če mi ne boste prisluhnili in ne boste izpolnjevali vseh teh zapovedi 003 LEV 026 015 in če boste prezirali moje zakone ali če vaša duša prezira moje sodbe, tako da ne boste izpolnjevali vseh mojih zapovedi, temveč da prelamljate mojo zavezo, 003 LEV 026 016 bom tudi jaz to storil vam; čez vas bom določil celo strahoto in uničenje in gorečo vročico, ki bo použila oči in povzročila bridkost srca, in vaše seme boste sejali zaman, kajti pojedli ga bodo vaši sovražniki. 003 LEV 026 017 Svoj obraz bom naravnal zoper vas in vi boste umorjeni pred svojimi sovražniki. Tisti, katere sovražite, bodo kraljevali nad vami in bežali boste, ko vas nihče ne zasleduje. 003 LEV 026 018 In če mi zaradi vsega tega še ne boste hoteli prisluhniti, potem vas bom zaradi vaših grehov sedemkrat bolj kaznoval. 003 LEV 026 019 Zlomil bom ponos vaše moči in vaše nebo bom naredil kakor železo in vašo zemljo kakor bron, 003 LEV 026 020 in vaša moč bo porabljena v prazno, kajti vaša dežela ne bo obrodila svojega donosa, niti drevesa dežele ne bodo obrodila svojega sadja. 003 LEV 026 021 Če hodite nasprotno meni in mi ne boste prisluhnili, bom glede na vaše grehe nad vas privedel sedemkrat več nadlog. 003 LEV 026 022 Prav tako bom med vas poslal divje zveri, ki vas bodo oropale vaših otrok in vam uničile vašo živino in vas naredile maloštevilne, in vaše visoke poti bodo zapuščene. 003 LEV 026 023 Če ne boste po meni poboljšani s temi stvarmi, temveč boste hodili nasprotno meni, 003 LEV 026 024 potem bom tudi jaz hodil nasprotno vam in vas še sedemkrat kaznoval za vaše grehe. 003 LEV 026 025 Nad vas bom privedel meč, ki bo maščeval spor moje zaveze, in ko boste zbrani skupaj znotraj vaših mest, bom med vas poslal kužno bolezen, vi pa boste izročeni v sovražnikovo roko. 003 LEV 026 026 In ko zlomim oporo vašega kruha, bo deset žensk peklo vaš kruh v eni peči in vaš kruh vam bodo ponovno izročali po teži, in jedli boste, pa ne boste nasičeni. 003 LEV 026 027 Če mi zaradi vsega tega ne boste prisluhnili, temveč boste hodili nasprotno meni, 003 LEV 026 028 potem bom tudi jaz v razjarjenosti hodil nasprotno vam, in jaz, celo jaz, vas bom sedemkrat kaznoval za vaše grehe. 003 LEV 026 029 Jedli boste meso vaših sinov in meso vaših hčera boste jedli. 003 LEV 026 030 Uničil bom vaše visoke kraje in posekal vaše podobe in vaša trupla vrgel na trupla vaših malikov in moja duša vas bo prezirala. 003 LEV 026 031 Vaša mesta bom opustošil in vaša svetišča privedel do uničenja in ne bom vonjal vonja vaših prijetnih dišav. 003 LEV 026 032 Deželo bom privedel v opustošenje, in vaši sovražniki, ki v njej prebivajo, bodo osupli nad tem. 003 LEV 026 033 Razkropil vas bom med pogane in za vami bom izvlekel meč, in vaša dežela bo zapuščena in vaša mesta opustošena. 003 LEV 026 034 Potem bo zemlja uživala vse svoje sábate, dokler ta leži zapuščena in ste vi v deželi vaših sovražnikov, celó takrat bo dežela počivala in uživala svoje sábate. 003 LEV 026 035 Dokler ta leži zapuščena, bo počivala, ker ni počivala na vaše sábate, ko ste prebivali na njej. 003 LEV 026 036 Nad tiste, ki so izmed vas ostali živi, bom v deželi njihovih sovražnikov v njihova srca poslal slabotnost, in zvok majajočega lista jih bo pregnal; pobegnili bodo, kakor bežanje pred mečem; padli bodo, ko jih nihče ne zasleduje. 003 LEV 026 037 Padli bodo drug na drugega, kakor bi bilo to pred mečem, ko nihče ne zasleduje in nobene moči ne boste imeli, da obstanete pred svojimi sovražniki. 003 LEV 026 038 Propadli boste med pogani in dežela vaših sovražnikov vas bo požrla. 003 LEV 026 039 Tisti, ki so ostali izmed vas, bodo hirali v svoji krivičnosti v deželah svojih sovražnikov in tudi v krivičnostih svojih očetov bodo hirali z njimi. 003 LEV 026 040 Če bodo priznali svojo krivičnost in krivičnost svojih očetov, s svojimi prestopki, ki so jih zagrešili zoper mene in da so tudi hodili nasprotno meni, 003 LEV 026 041 in da sem tudi jaz hodil nasprotno njim in jih privedel v deželo njihovih sovražnikov. Če bodo potem njihova neobrezana srca ponižana in oni potem sprejmejo kaznovanje svoje krivičnosti, 003 LEV 026 042 potem se bom spomnil svoje zaveze z Jakobom in tudi svoje zaveze z Izakom in tudi svoje zaveze z Abrahamom se bom spomnil, in spomnil se bom dežele. 003 LEV 026 043 Tudi dežela bo od njih zapuščena in bo uživala svoje sábate, medtem ko brez njih leži zapuščena, oni pa bodo sprejeli kaznovanje svoje krivičnosti. Ker, celó ker so prezirali moje sodbe in ker je njihova duša prezirala moje zakone. 003 LEV 026 044 In kljub vsemu temu, ko bodo v deželi svojih sovražnikov, jih ne bom zavrgel, niti jih ne bom preziral, da bi jih popolnoma uničil in da bi prelomil svojo zavezo z njimi, kajti jaz sem Gospod, njihov Bog. 003 LEV 026 045 Temveč se bom zaradi njih spomnil zaveze njihovih prednikov, katere sem privedel iz egiptovske dežele pred očmi poganov, da bi bil lahko njihov Bog. Jaz sem Gospod.“ 003 LEV 026 046 To so zakoni in sodbe ter postave, katere je po Mojzesovi roki Gospod sklenil med seboj in Izraelovimi otroci na gori Sinaj. 003 LEV 027 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 003 LEV 027 002 „Govori Izraelovim otrokom in jim reci: ‚Kadar bo moški naredil edinstveno zaobljubo bodo osebe za Gospoda po tvoji oceni. 003 LEV 027 003 Tvoja ocena bo od moških od dvajset let starosti, celo do šestdesetega leta starosti, bo tvoja ocena petdeset šeklov srebra, po svetiščnem šeklu. 003 LEV 027 004 Če bo to ženska, potem bo tvoja ocena trideset šeklov. 003 LEV 027 005 Če bo ta star od petih let do dvajsetih let starosti, potem bo tvoja ocena za moškega dvajset šeklov, za žensko pa deset šeklov. 003 LEV 027 006 Če bo ta star od meseca celo do petega leta starosti, potem bo tvoja ocena za moškega pet šeklov srebra, za žensko pa bo tvoja ocena tri šekle srebra. 003 LEV 027 007 Če bo ta od šestdesetega leta starosti in navzgor; če bo to moški, potem bo tvoja ocena petnajst šeklov, za žensko pa deset šeklov. 003 LEV 027 008 Toda če je revnejši kakor tvoja ocena, potem se bo predstavil pred duhovnikom in duhovnik ga bo ocenil. Glede na svojo zmožnost, ki jo je zaobljubil, ga bo duhovnik ocenil. 003 LEV 027 009 Če bo to žival, od česar mož privede dar Gospodu, vse kar katerikoli človek daje od takšnega Gospodu, bo sveto. 003 LEV 027 010 Tega ne bo predrugačil, niti spremenil, dobro za slabo ali slabo za dobro. Če bo ta sploh zamenjal žival za žival, potem postaneta ta in njena zamenjava sveti. 003 LEV 027 011 Če bo to kakršnakoli nečista žival, od katere ne darujejo dar Gospodu, potem bo živel predstavil pred duhovnikom 003 LEV 027 012 in duhovnik jo bo ocenil, bodisi je ta dobra ali slaba. Kakor jo ti oceniš, ki si duhovnik, tako bo. 003 LEV 027 013 Toda če jo on sploh hoče odkupiti, potem bo tvoji oceni dodal peti del. 003 LEV 027 014 Ko bo mož svojo hišo posvetil, da bo sveta Gospodu, potem jo bo duhovnik ocenil, bodisi je to dobro ali slabo. Kakor bo duhovnik to ocenil, tako bo to stalo. 003 LEV 027 015 Če bo tisti, ki jo je posvetil, odkupil svojo hišo, potem bo k njej dodal peti del denarja tvoje ocene in ta bo njegova. 003 LEV 027 016 Če bo mož posvetil Gospodu nek del od polja ali njegove posesti, potem bo tvoja ocena glede na njegovo seme. Tovor ječmenovega semena bo ocenjen za petdeset šeklov srebra. 003 LEV 027 017 Če svoje polje posveti od jubilejnega leta, glede na tvojo oceno, bo to stalo. 003 LEV 027 018 Toda če svoje polje posveti po jubileju, potem mu bo duhovnik računal denar glede na leta, ki preostanejo, celo do jubilejnega leta in to bo zmanjšano od tvoje ocene. 003 LEV 027 019 Če bo tisti, ki je polje posvetil, le-tega na kakršenkoli način odkupil, potem bo k njemu dodal peti del od denarja tvoje ocene in to mu bo zajamčeno. 003 LEV 027 020 Če pa ne bo odkupil polja ali če je polje prodal drugemu možu, le-to ne bo več odkupljeno. 003 LEV 027 021 Toda polje, ko gre le-to ven v jubileju, bo sveto Gospodu, kakor posvečeno polje; njegova posest bo duhovnikova. 003 LEV 027 022 Če mož posveti Gospodu polje, ki ga je kupil, ki ni izmed polj njegove posesti, 003 LEV 027 023 potem mu bo duhovnik računal vrednost tvoje ocene, celó na jubilejno leto. In on bo dal tvojo oceno na ta dan, kakor sveto stvar Gospodu. 003 LEV 027 024 V jubilejnem letu bo vrnil polje tistemu, od katerega je bilo to kupljeno, celó tistemu, kateremu je pripadala posest dežele. 003 LEV 027 025 Vse tvoje ocene bodo glede na svetiščni šekel. Dvajset ger bo šekel. 003 LEV 027 026 Samo prvenca izmed živali, ki naj bi bil Gospodov prvenec, ne bo noben mož posvetil, bodisi bo to vol ali ovca. To je Gospodovo. 003 LEV 027 027 Če je ta od nečiste živali, potem ga bo odkupil glede na tvojo oceno in bo dodal peti del od tega k temu. Ali če to ne bo odkupljeno, potem bo to prodano glede na tvojo oceno. 003 LEV 027 028 Vendar nobena posvečena stvar, katero mož posveti Gospodu od vsega kar ima, tako od človeka in živali in od polja njegove posesti, ne bo prodana ali odkupljena. Vsaka posvečena stvar je najsvetejša Gospodu. 003 LEV 027 029 Ničesar posvečenega, kar bo posvečeno od ljudi, ne bo odkupljeno, temveč bo zagotovo usmrčeno. 003 LEV 027 030 Vsa desetina dežele, bodisi od semena dežele ali sadu drevesa, je Gospodova. To je sveto Gospodu. 003 LEV 027 031 Če mož sploh hoče odkupiti od svoje desetine, bo temu dodal njegov peti del. 003 LEV 027 032 Glede desetine od tropa ali od črede, celó od česarkoli kar gre pod palico, desetina bo sveta Gospodu. 003 LEV 027 033 Ne bo iskal, če je to dobro ali slabo niti tega ne bo spremenil. Če pa to sploh spremeni, potem bosta tako to kakor njegova sprememba, sveta; to ne bo odkupljeno.‘“ 003 LEV 027 034 To so zapovedi, ki jih je Gospod zapovedal Mojzesu za Izraelove otroke na gori Sinaj. # # BOOK 004 NUM Numbers 4 Mojzes 004 NUM 001 001 Gospod je govoril Mojzesu v Sinajski divjini, v šotorskem svetišču skupnosti, na prvi dan drugega meseca, v drugem letu, potem ko so prišli iz egiptovske dežele, rekoč: 004 NUM 001 002 „Popišite glave vse skupnosti Izraelovih otrok, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, s številom njihovih imen, vsakega moškega po njihovih glavah, 004 NUM 001 003 od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so zmožni iti na vojsko v Izraelu. Ti in Aron jih preštejta po njihovih vojskah. 004 NUM 001 004 In s teboj bo tam mož iz vsakega rodu; vsak poglavar svoje očetovske hiše. 004 NUM 001 005 To so imena mož, ki bodo stali z vami. Iz Rubenovega rodu: Elicúr, Šedeúrjev sin. 004 NUM 001 006 Iz Simeona: Šelumiél, Curišadájev sin. 004 NUM 001 007 Iz Juda: Nahšón, Aminadábov sin. 004 NUM 001 008 Iz Isahárja: Netanél, Cuárjev sin. 004 NUM 001 009 Iz Zábulona: Eliáb, Helónov sin. 004 NUM 001 010 Izmed Jožefovih otrok: iz Efrájima Elišamá, Amihúdov sin; iz Manáseja Gamliél, Pedacúrjev sin; 004 NUM 001 011 iz Benjamina Abidán, Gideoníjev sin; 004 NUM 001 012 iz Dana Ahiézer, Amišadájev sin; 004 NUM 001 013 iz Aserja Pagiél, Ohránov sin; 004 NUM 001 014 iz Gada Eljasáf, Deguélov sin; 004 NUM 001 015 iz Neftálija Ahirá, Enánov sin.“ 004 NUM 001 016 Ti so bili ugledni izmed skupnosti, princi iz rodov svojih očetov, glave tisočim v Izraelu. 004 NUM 001 017 Mojzes in Aron sta vzela te može, ki so bili določeni po njihovih imenih. 004 NUM 001 018 Na prvi dan drugega meseca so zbrali vso skupnost in razglasili njihovo poreklo po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, po njihovih glavah. 004 NUM 001 019 Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, tako jih je preštel v Sinajski divjini. 004 NUM 001 020 Otroke Rubena, Izraelovega najstarejšega sina, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, po njihovih glavah, vsakega moškega od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; 004 NUM 001 021 tistih, ki so bili izmed njih prešteti, celó iz Rubenovega rodu, je bilo šestinštirideset tisoč petsto. 004 NUM 001 022 Od Simeonovih otrok, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, tistih, ki so bili izmed njih prešteti, glede na število imen, po njihovih glavah, vsak moški od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; 004 NUM 001 023 tistih, ki so bili izmed njih prešteti, celó iz Simeonovega rodu, je bilo devetinpetdeset tisoč tristo. 004 NUM 001 024 Od Gadovih otrok, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; 004 NUM 001 025 tistih, ki so bili izmed njih prešteti, celó iz Gadovega rodu, je bilo petinštirideset tisoč šeststo petdeset. 004 NUM 001 026 Od Judovih otrok, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; 004 NUM 001 027 tistih, ki so bili izmed njih prešteti, celó iz Judovega rodu, je bilo štiriinsedemdeset tisoč šeststo. 004 NUM 001 028 Od Isahárjevih otrok, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; 004 NUM 001 029 tistih, ki so bili izmed njih prešteti, celó iz Isahárjevega rodu, je bilo štiriinpetdeset tisoč štiristo. 004 NUM 001 030 Od Zábulonovih otrok, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; 004 NUM 001 031 tistih, ki so bili izmed njih prešteti, celó iz Zábulonovega rodu, je bilo sedeminpetdeset tisoč štiristo. 004 NUM 001 032 Od Jožefovih otrok, namreč od Efrájimovih otrok, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; 004 NUM 001 033 tistih, ki so bili izmed njih prešteti, celó iz Efrájimovega rodu, je bilo štirideset tisoč petsto. 004 NUM 001 034 Od Manásejevih otrok, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; 004 NUM 001 035 tistih, ki so bili izmed njih prešteti, celó iz Manásejevega rodu, je bilo dvaintrideset tisoč dvesto. 004 NUM 001 036 Od Benjaminovih otrok, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; 004 NUM 001 037 tistih, ki so bili izmed njih prešteti, celó iz Benjaminovega rodu, je bilo petintrideset tisoč štiristo. 004 NUM 001 038 Od Danovih otrok, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; 004 NUM 001 039 tistih, ki so bili izmed njih prešteti, celó iz Danovega rodu, je bilo dvainšestdeset tisoč sedemsto. 004 NUM 001 040 Od Aserjevih otrok, po njihovih rodovih, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; 004 NUM 001 041 tistih, ki so bili izmed njih prešteti, celó iz Aserjevega rodu je bilo enainštirideset tisoč petsto. 004 NUM 001 042 Od Neftálijevih otrok, skozi njihove rodove, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, glede na število imen, od dvajsetih let starosti in naprej, vse, ki so bili zmožni iti na vojsko; 004 NUM 001 043 tistih, ki so bili izmed njih prešteti, celó iz Neftálijevega rodu, je bilo triinpetdeset tisoč štiristo. 004 NUM 001 044 To so tisti, ki so bili prešteti, ki so jih Mojzes, Aron in Izraelovi princi prešteli, ki jih je bilo dvanajst mož. Vsak je bil za hišo svojih očetov. 004 NUM 001 045 Tako je bilo vseh teh, ki so bili prešteti izmed Izraelovih otrok, po hiši njihovih očetov, od dvajsetih let starosti in naprej, vseh, ki so bili v Izraelu zmožni iti na vojsko; 004 NUM 001 046 celo vseh, ki so bili prešteti, je bilo šeststo tisoč in tri tisoč petsto petdeset. 004 NUM 001 047 Toda Lévijevci, po rodu njihovih očetov, niso bili šteti mednje. 004 NUM 001 048 Kajti Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 001 049 „Samo rodu Lévijevcev ne boš preštel niti ne popiši njihovih glav izmed Izraelovih otrok, 004 NUM 001 050 temveč boš Lévijevce določil nad šotorskim svetiščem pričevanja in nad vsemi njegovimi posodami in nad vsemi stvarmi, ki temu pripadajo. Nosili bodo šotorsko svetišče in vse njegove posode in mu bodo služili in se utaborili okoli šotorskega svetišča. 004 NUM 001 051 Ko se šotorsko svetišče odpravi naprej, ga bodo Lévijevci razdrli, in ko naj bi bilo šotorsko svetišče postavljeno, ga bodo Lévijevci postavili. Tujec, ki se približa, pa bo usmrčen. 004 NUM 001 052 Izraelovi otroci bodo postavili svoje šotore, vsak mož pri svojem lastnem taboru in vsak mož pri svojem lastnem praporu, po svojih vojskah. 004 NUM 001 053 Toda Lévijevci bodo taborili naokoli šotorskega svetišča pričevanja, da ne bo besa nad skupnostjo Izraelovih otrok in Lévijevci bodo zadolženi za šotorsko svetišče pričevanja.“ 004 NUM 001 054 Izraelovi otroci so storili glede na vse, kar je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so storili. 004 NUM 002 001 Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč: 004 NUM 002 002 „Vsak človek izmed Izraelovih otrok se bo utaboril pri svojem lastnem praporu z znamenjem njihove očetne hiše. Taborili bodo daleč proč od šotorskega svetišča skupnosti. 004 NUM 002 003 Na vzhodni strani, proti sončnemu vzhodu, bodo taborili tisti od prapora Judovega tabora, po vseh svojih vojskah in Aminadábov sin Nahšón bo poveljnik Judovih sinov. 004 NUM 002 004 Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo štiriinsedemdeset tisoč šeststo. 004 NUM 002 005 Tisti, ki se utaborijo poleg njega bodo iz Isahárjevega rodu in Cuárjev sin Netanél bo poveljnik Isahárjevih otrok. 004 NUM 002 006 Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo štiriinpetdeset tisoč štiristo. 004 NUM 002 007 Potem Zábulonov rod, in Helónov sin Eliáb bo poveljnik Zábulonovih otrok. 004 NUM 002 008 Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo sedeminpetdeset tisoč štiristo. 004 NUM 002 009 Vseh, ki so bili prešteti v Judovem taboru, je bilo sto šestinosemdeset tisoč štiristo, po njihovih vojskah. Ti bodo odpotovali prvi. 004 NUM 002 010 Na južni strani bo prapor Rubenovega tabora, glede na njihove vojske in poveljnik Rubenovih otrok bo Šedeúrjev sin Elicúr. 004 NUM 002 011 Njegove vojske in tistih, ki so bili prešteti, je bilo šestinštirideset tisoč petsto. 004 NUM 002 012 Tisti, ki taborijo poleg njega, bodo iz Simeonovega rodu in poveljnik Simeonovih otrok bo Curišadájev sin Šelumiél. 004 NUM 002 013 Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo devetinpetdeset tisoč tristo. 004 NUM 002 014 Potem Gadov rod in poveljnik Gadovih sinov bo Reguélov sin Eljasáf. 004 NUM 002 015 Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo petinštirideset tisoč šeststo petdeset. 004 NUM 002 016 Vseh, ki so bili v Rubenovem taboru prešteti po njihovih vojskah, je bilo sto enainpetdeset tisoč štiristo petdeset. Odpotovali bodo drugi. 004 NUM 002 017 Potem se bo šotorsko svetišče skupnosti odpravilo naprej, s taborom Lévijevcev v sredi tabora. Kakor taborijo, tako se bodo odpravili naprej, vsak mož na svojem mestu, po svojih praporih. 004 NUM 002 018 Na zahodni strani bo prapor Efrájimovega tabora glede na njihove vojske in poveljnik Efrájimovih sinov bo Amihúdov sin Elišamá. 004 NUM 002 019 Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo štirideset tisoč petsto. 004 NUM 002 020 Poleg njega bo Manásejev rod in poveljnik Manásejevih otrok bo Pedacúrjev sin Gamliél. 004 NUM 002 021 Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo dvaintrideset tisoč dvesto. 004 NUM 002 022 Potem Benjaminov rod in poveljnik Benjaminovih otrok bo Gideoníjev sin Abidán. 004 NUM 002 023 Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo petintrideset tisoč štiristo. 004 NUM 002 024 Vseh, ki so bili po njihovih vojskah prešteti iz Efrájimovega tabora, je bilo sto osem tisoč sto. Naprej bodo šli tretji. 004 NUM 002 025 Prapor Danovega tabora bo na severni strani po njihovih vojskah in poveljnik Danovih otrok bo Amišadájev sin Ahiézer. 004 NUM 002 026 Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo dvainšestdeset tisoč sedemsto. 004 NUM 002 027 Tisti, ki taborijo poleg njega, bodo iz Aserjevega rodu in poveljnik Aserjevih otrok bo Ohránov sin Pagiél. 004 NUM 002 028 Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo enainštirideset tisoč petsto. 004 NUM 002 029 Potem Neftálijev rod in poveljnik Neftálijevih otrok bo Enánov sin Ahirá. 004 NUM 002 030 Njegove vojske in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo triinpetdeset tisoč štiristo. 004 NUM 002 031 Vseh tistih, ki so bili prešteti v Danovem taboru, je bilo sto sedeminpetdeset tisoč šeststo. Ti bodo s svojimi prapori šli zadnji.“ 004 NUM 002 032 To so tisti, ki so bili prešteti izmed Izraelovih otrok, po hiši njihovih očetov. Vseh tistih, ki so bili prešteti iz taborov, po njihovih vojskah, je bilo šeststo tri tisoč petsto petdeset. 004 NUM 002 033 Toda Lévijevci niso bili šteti med Izraelove otroke, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 004 NUM 002 034 Izraelovi otroci so storili glede na vse, kar je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so se utaborili po svojih praporih in tako so se odpravili, vsakdo po svojih družinah, glede na hišo njihovih očetov. 004 NUM 003 001 Tudi to so rodovi Arona in Mojzesa na dan, ko je Gospod govoril z Mojzesom na gori Sinaj. 004 NUM 003 002 To so imena Aronovih sinov: prvorojenec Nadáb, Abihú, Eleazar in Itamár. 004 NUM 003 003 To so imena Aronovih sinov, duhovnikov, ki so bili maziljeni, katere je uméstil, da služijo v duhovniški službi. 004 NUM 003 004 Nadáb in Abihú sta umrla pred Gospodom, ko sta v Sinajski divjini, pred Gospodom, darovala tuj ogenj in nista imela nobenih otrok. Eleazar in Itamár pa sta služila v duhovniški službi v očeh Arona, njunega očeta. 004 NUM 003 005 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 003 006 „Lévijev rod privedi bliže in prednje postavi duhovnika Arona, da mu bodo lahko služili. 004 NUM 003 007 Pazili bodo na njegovo zadolžitev in zadolžitev celotne skupnosti pred šotorskim svetiščem skupnosti, da opravljajo službo šotorskega svetišča. 004 NUM 003 008 Pazili bodo na vse priprave šotorskega svetišča skupnosti in zadolžitev Izraelovih otrok, da opravljajo službo šotorskega svetišča. 004 NUM 003 009 Lévijevce boš dal Aronu in njegovim sinovom. Oni so izmed Izraelovih otrok v celoti izročeni njemu. 004 NUM 003 010 Določil boš Arona in njegova sinova in onadva bosta pazila na duhovniško službo, tujec pa, ki pride blizu, bo usmrčen.“ 004 NUM 003 011 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 003 012 „Glej, jaz sem vzel Lévijevce izmed Izraelovih otrok namesto vsega prvorojenega, kar odpre maternico med Izraelovimi otroci, zato bodo Lévijevci moji, 004 NUM 003 013 ker so vsi prvorojenci moji. Kajti na dan, ko sem udaril vse prvorojeno v egiptovski deželi, sem si posvetil vse prvorojeno v Izraelu, tako človeka kakor žival; moji bodo. Jaz sem Gospod.“ 004 NUM 003 014 Gospod je Mojzesu spregovoril v Sinajski divjini, rekoč: 004 NUM 003 015 „Preštej Lévijeve otroke po hiši njihovih očetov, po njihovih družinah; štel boš vsakega moškega, starega en mesec in več.“ 004 NUM 003 016 Mojzes jih je preštel glede na Gospodovo besedo, kakor mu je bilo zapovedano. 004 NUM 003 017 To so bili Lévijevi sinovi po njihovih imenih: Geršón, Kehát in Merarí. 004 NUM 003 018 To so imena Geršónovih sinov po njihovih družinah: Libni in Šimí. 004 NUM 003 019 Kehátovi sinovi po njihovih družinah: Amrám, Jichár, Hebrón in Uziél. 004 NUM 003 020 Meraríjevi sinovi po njihovih družinah: Mahlí in Muší. To so družine Lévijevcev, glede na hišo njihovih očetov. 004 NUM 003 021 Od Geršóna je bila družina Libníjevcev in družina Šimíjevcev. To so družine Geršónovcev. 004 NUM 003 022 Tistih, ki so bili izmed njih prešteti, glede na število vseh moških, starih en mesec in več, celó tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo sedem tisoč petsto. 004 NUM 003 023 Družine Geršónovcev bodo taborile za šotorskim svetiščem proti zahodu. 004 NUM 003 024 Poglavar očetove hiše Geršónovcev bo Eljasáf, Laélov sin. 004 NUM 003 025 Zadolžitev Geršónovih sinov v šotorskem svetišču skupnosti bo šotorsko svetišče in šotor, njegovo pokrivalo, tanka preproga za vrata šotorskega svetišča skupnosti, 004 NUM 003 026 tanke preproge dvora, zavesa za vrata dvora, ki je ob šotorskem svetišču in naokoli ob oltarju in njene vrvice za vse vrste dela. 004 NUM 003 027 Od Keháta je bila družina Amrámovcev, družina Jichárovcev, družina Hebróncev in družina Uziélovcev; to so družine Kehátovcev. 004 NUM 003 028 Število vseh moških, starih en mesec in več, je bilo osem tisoč šeststo, ki pazijo na zadolžitev svetišča. 004 NUM 003 029 Družine Kehátovih sinov bodo taborile na strani šotorskega svetišča proti jugu. 004 NUM 003 030 Poglavar očetove hiše Kehátovih družin bo Uziélov sin Elicafán. 004 NUM 003 031 Njihova zadolžitev bo skrinja, miza, svečnik, oltarji, posode svetišča, s katerimi služijo, tanka preproga in vse delo pri tem. 004 NUM 003 032 Eleazar, sin duhovnika Arona, bo vodja nad vodji Lévijevcev in imel bo nadzor nad tistimi, ki pazijo na zadolžitev svetišča. 004 NUM 003 033 Od Meraríja je bila družina Mahlíjevcev in družina Mušíjevcev; to so družine Meraríjevcev. 004 NUM 003 034 Tistih, ki so bili izmed njih prešteti, glede na število, vseh moških starih en mesec in več, je bilo šest tisoč dvesto. 004 NUM 003 035 Vodja hiše očetov Meraríjeve družine je bil Abihájilin sin Curiél; ti bodo taborili na strani šotorskega svetišča proti severu. 004 NUM 003 036 Pod oskrbo in zadolžitvijo Meraríjevih sinov bodo deske šotorskega svetišča, njegovi zapahi, njegovi stebri, njegovi podstavki in vse njegove posode in vse, kar služi k temu 004 NUM 003 037 in stebri dvora naokoli, njihovi podstavki, njihovi količki in njihove vrvice. 004 NUM 003 038 Toda tisti, ki so se utaborili pred šotorskim svetiščem proti vzhodu, celó pred šotorskim svetiščem skupnosti proti vzhodu, bodo Mojzes, Aron in njegovi sinovi, ki pazijo na zadolžitev svetišča, za službo Izraelovih otrok. Tujec, ki pride blizu, pa bo usmrčen. 004 NUM 003 039 Vseh, ki so bili prešteti izmed Lévijevcev, ki sta jih Mojzes in Aron preštela na Gospodovo zapoved, po njihovih družinah, vseh moških starih en mesec in več, je bilo dvaindvajset tisoč. 004 NUM 003 040 Gospod je rekel Mojzesu: „Preštej vse prvorojene moške izmed Izraelovih otrok, stare en mesec in več in vzemi število njihovih imen. 004 NUM 003 041 Zame boš vzel Lévijevce (Jaz sem Gospod ) namesto vseh prvorojencev med Izraelovimi otroci in živino Lévijevcev namesto vseh prvencev izmed živine Izraelovih otrok.“ 004 NUM 003 042 Mojzes jih je preštel, kakor mu je zapovedal Gospod, vse prvorojene med Izraelovimi otroci. 004 NUM 003 043 Vseh prvorojenih moških po številu imen, starih en mesec in več, izmed tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo dvaindvajset tisoč dvesto triinsedemdeset. 004 NUM 003 044 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 003 045 „Vzemi Lévijevce namesto vseh prvorojencev med Izraelovimi otroci in živino Lévijevcev namesto njihove živine, in Lévijevci bodo moji. Jaz sem Gospod. 004 NUM 003 046 Za tiste, ki naj bi bili odkupljeni izmed dvesto triinsedemdesetih prvorojencev Izraelovih otrok, ki jih je več kot Lévijevcev, 004 NUM 003 047 boš vzel pet šeklov po glavi, po svetiščnem šeklu jih boš vzel; (šekel je dvajset ger). 004 NUM 003 048 Denar, s katerim naj bo preostanek odkupljen, pa boš dal Aronu in njegovim sinovom.“ 004 NUM 003 049 Mojzes je vzel odkupitveni denar od tistih, ki so preostali nad tistimi, ki so bili odkupljeni po Lévijevcih. 004 NUM 003 050 Od prvorojencev Izraelovih otrok je vzel denar: tisoč tristo petinšestdeset šeklov po svetiščnem šeklu. 004 NUM 003 051 Mojzes je denar od tistih, ki so bili odkupljeni, dal Aronu in njegovim sinovom, glede na Gospodovo besedo, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 004 NUM 004 001 Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč: 004 NUM 004 002 „Popišita glave sinov Kehátovih sinov, izmed Lévijevih sinov, po njihovih družinah, po hišah njihovih očetov, 004 NUM 004 003 od tridesetega leta starosti in navzgor, celo do petdesetega leta starosti, vse, ki vstopijo v služenje, da opravljajo delo v šotorskem svetišču skupnosti. 004 NUM 004 004 To bo služba Kehátovih sinov v šotorskem svetišču skupnosti, glede najsvetejših stvari. 004 NUM 004 005 Ko se tabor odpravi naprej, bodo prišli Aron in njegovi sinovi in sneli zaslanjajoče zagrinjalo in z njim pokrili skrinjo pričevanja, 004 NUM 004 006 in nanjo bodo položili pokrivalo iz jazbečevih kož in nad tem bodo razgrnili pregrinjalo, v celoti iz modre in vanjo vstavili njena drogova. 004 NUM 004 007 Na mizi hlebov navzočnosti bodo razprostrli pregrinjalo iz modre in nanjo položili sklede, žlice, skledice in pokrivala, da jih s tem pokrijejo, in na njej bo neprenehoma kruh. 004 NUM 004 008 Nanjo bodo razprostrli pregrinjalo iz škrlata in isto pokrili s pokrivalom iz jazbečevih kož in vanjo vstavili njena drogova. 004 NUM 004 009 Vzeli bodo pregrinjalo iz modrega in pokrili svečnik svetlobe in njegove svetilke, njegove utrinjače, njegove pladnje za utrinke in vse njegove oljne posode, s katerimi mu služijo, 004 NUM 004 010 in z vsemi posodami ga bodo položili znotraj pokrivala iz jazbečevih kož in ga položili na nosila. 004 NUM 004 011 Nad zlatim oltarjem bodo razprostrli modro pregrinjalo in ga pokrili s pokrivalom iz jazbečevih kož in vstavili njegova drogova. 004 NUM 004 012 Vzeli bodo vse priprave služenja, s katerimi služijo v svetišču in jih položili v modro pregrinjalo in jih pokrili s pokrivalom iz jazbečevih kož in jih bodo dali na nosila. 004 NUM 004 013 Iz oltarja bodo vzeli proč pepel in nanj razprostrli vijolično pregrinjalo 004 NUM 004 014 in nanj bodo položili vse njegove posode, s katerimi služijo okrog njega, celó kadilnice, kavlje za meso, lopate, umivalnike, vse oltarne posode, in nanje bodo razprostrli pokrivalo iz jazbečevih kož in vstavili njegova drogova. 004 NUM 004 015 Ko Aron in njegovi sinovi končajo s pokrivanjem svetišča in vseh posod svetišča, ko se bo tabor odpravil naprej, potem bodo prišli Kehátovi sinovi, da ga nosijo, toda ne bodo se dotaknili nobene svete stvari, da ne umrejo. Te stvari so breme Kehátovih sinov v šotorskem svetišču skupnosti. 004 NUM 004 016 K služenju Aronovega sina Eleazarja, duhovnika, spada olje za svetlobo, dišeče kadilo, dnevna jedilna daritev, mazilno olje in nadzor vsega svetišča in vsega, kar je v njem, v svetišču in v njegovih posodah.“ 004 NUM 004 017 Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč: 004 NUM 004 018 „Ne odsekajta rodu družin Kehátovcev izmed Lévijevcev, 004 NUM 004 019 temveč jim tako storite, da bodo lahko živeli in ne umrli, ko se približajo najsvetejšim stvarem. Aron in njegovi sinovi bodo vstopili in določili vsakega k njegovi službi in k njegovemu bremenu, 004 NUM 004 020 toda ne bodo vstopili, da bi videli, ko se svete stvari pokrivajo, da ne umrejo.“ 004 NUM 004 021 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 004 022 „Popiši tudi glave Geršónovih sinov, po hišah njihovih očetov, po njihovih družinah. 004 NUM 004 023 Preštel jih boš od tridesetega leta starosti in navzgor, do petdesetega leta starosti; vse, ki vstopijo, da opravijo služenje, da opravijo delo v šotorskem svetišču skupnosti. 004 NUM 004 024 To je služba družin Geršónovcev, da služijo in za bremena. 004 NUM 004 025 Nosili bodo zavese šotorskega svetišča in šotorsko svetišče skupnosti, njegovo pokrivalo, pokrivalo iz jazbečevih kož, ki je nad njim, tanko preprogo za vrata šotorskega svetišča skupnosti, 004 NUM 004 026 tanke preproge dvora, tanko preprogo za vrata velikih vrat dvora, ki je pri šotorskem svetišču in pri oltarju naokoli, njihove vrvice in vse priprave njihove službe in vse, kar je narejeno zanje; tako bodo služili. 004 NUM 004 027 Po določitvi Arona in njegovih sinov bo vsa služba Geršónovih sinov v vseh njihovih bremenih in v vseh njihovih službah, in v stražo jim boste določili vsa njihova bremena. 004 NUM 004 028 To je služba družin Geršónovih sinov v šotorskem svetišču skupnosti in njihova straža bo pod roko Itamárja, sina duhovnika Arona. 004 NUM 004 029 Kar se tiče Meraríjevih sinov, jih boš preštel po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov. 004 NUM 004 030 Preštel jih boš od tridesetega leta starosti in navzgor, celo do petdesetega leta starosti, vsakega, ki vstopa v službo, da opravlja delo šotorskega svetišča skupnosti. 004 NUM 004 031 To je zadolžitev njihovega bremena, glede na vso njihovo službo v šotorskem svetišču skupnosti: deske šotorskega svetišča, njegove zapahe, njegove stebre, njegove podstavke, 004 NUM 004 032 stebre dvora naokoli, njegove podstavke, njegove količke, njihove vrvice z vsemi njihovimi pripravami in z vso njihovo službo, in po imenu boš določil priprave zadolžitve njihovega bremena. 004 NUM 004 033 To je služba družin Meraríjevih sinov, glede na vso njihovo službo v šotorskem svetišču skupnosti, pod roko Itamárja, sina duhovnika Arona.“ 004 NUM 004 034 Mojzes, Aron in vodje skupnosti so prešteli sinove Kehátovcev po njihovih družinah in po hiši njihovih očetov 004 NUM 004 035 od tridesetega leta starosti in navzgor, celo do petdesetega leta starosti, vsakega, ki vstopa v službo zaradi dela v šotorskem svetišču skupnosti, 004 NUM 004 036 in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, po njihovih družinah, je bilo dva tisoč sedemsto petdeset. 004 NUM 004 037 To so bili tisti, ki so bili prešteti izmed družin Kehátovcev, vsi, ki lahko opravljajo službo v šotorskem svetišču skupnosti, ki sta jih Mojzes in Aron preštela glede na Gospodovo zapoved po Mojzesovi roki. 004 NUM 004 038 Tistih, ki so bili prešteti izmed Geršónovih sinov, po njihovih družinah in po hiši njihovih očetov 004 NUM 004 039 od tridesetega leta starosti in navzgor, celo do petdesetega leta starosti, vsakega, ki vstopa v službo zaradi dela v šotorskem svetišču skupnosti, 004 NUM 004 040 celo tistih, ki so bili izmed njih prešteti, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, je bilo dva tisoč šeststo trideset. 004 NUM 004 041 To so tisti, ki so bili prešteti izmed družin Geršónovih sinov, izmed vseh, ki lahko opravljajo službo v šotorskem svetišču skupnosti, katere sta Mojzes in Aron preštela glede na Gospodovo zapoved. 004 NUM 004 042 Tistih, ki so bili prešteti izmed družin Meraríjevih sinov, po njihovih družinah, po hiši njihovih očetov, 004 NUM 004 043 od tridesetega leta starosti in navzgor, celo do petdesetega leta starosti, vsakega, ki vstopa v službo zaradi dela v šotorskem svetišču skupnosti, 004 NUM 004 044 celo tistih, ki so bili izmed njih prešteti, po njihovih družinah, je bilo tri tisoč dvesto. 004 NUM 004 045 To so tisti, ki so bili prešteti izmed družin Meraríjevih sinov, katere sta Mojzes in Aron preštela glede na Gospodovo besedo, po Mojzesovi roki. 004 NUM 004 046 Vseh tistih, ki so bili prešteti izmed Lévijevcev, katere so Mojzes, Aron in Izraelovi vodje prešteli, po njihovih družinah in po hiši njihovih očetov, 004 NUM 004 047 od tridesetega leta starosti in navzgor, celo do petdesetega leta starosti, vsakega, ki je prišel, da opravlja službo služenja in službo bremena v šotorskem svetišču skupnosti, 004 NUM 004 048 celo tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo osem tisoč petsto osemdeset. 004 NUM 004 049 Glede na Gospodovo zapoved so bili prešteti po Mojzesovi roki, vsak glede na svojo službo in glede na svoje breme. Tako jih je preštel, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 004 NUM 005 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 005 002 „Zapovej Izraelovim otrokom, da naj iz tabora odstranijo vsakega gobavca in vsakega, ki ima izliv in vsakogar, ki je omadeževan z mrtvim. 004 NUM 005 003 Tako moškega in žensko boste poslali ven. Zunaj tabora jih boste poslali, da ne omadežujejo svojih taborov, v sredi katerih prebivam.“ 004 NUM 005 004 Izraelovi otroci so tako storili in jih poslali ven, zunaj tabora. Kakor je Gospod spregovoril Mojzesu, tako so Izraelovi otroci storili. 004 NUM 005 005 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 005 006 „Govori Izraelovim otrokom: ‚Kadar bosta moški ali ženska zagrešila kakršenkoli greh, ki ga ljudje zagrešijo, da storita prestopek zoper Gospoda in da je oseba kriva, 004 NUM 005 007 potem bosta priznala svoj greh, ki sta ga storila. In svoj prestopek bo poplačal z glavnico in ji dodal peti del od tega in to bo dal tistemu, zoper katerega je kršil. 004 NUM 005 008 Toda če človek nima nobenega sorodnika, da mu povrne prestopek, naj prestopek poplača Gospodu, celo duhovniku, poleg ovna sprave, s čimer bo zanj opravljena sprava. 004 NUM 005 009 Vsaka daritev vseh svetih stvari Izraelovih otrok, katere prinesejo duhovniku, bo njegova. 004 NUM 005 010 Vse človekove posvečene stvari bodo njegove; karkoli katerikoli človek daje duhovniku, to bo njegovo.‘“ 004 NUM 005 011 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 005 012 „Govorite Izraelovim otrokom in jim recite: ‚Če žena kateregakoli moškega zaide proč in zoper njega zagreši prestopek 004 NUM 005 013 in moški z njo meseno leži in je to skrito pred očmi njenega soproga in je zadržano zaprto in je ona omadeževana in tam ni nobene priče zoper njo, niti ona ni zasačena, 004 NUM 005 014 in pride nanj duh ljubosumnosti in je ljubosumen na svojo ženo in je ona omadeževana, ali če pride nanj duh ljubosumnosti in je ljubosumen na svojo ženo, pa ona ni omadeževana, 004 NUM 005 015 potem bo moški svojo ženo privedel k duhovniku in zanjo prinesel dar, desetino škafa ječmenove moke. Na to ne bo izlil olja, niti nanj ne bo položil kadila, kajti to je daritev ljubosumnosti, daritev spominjanja, da bi v spomin privedla krivičnost. 004 NUM 005 016 Duhovnik jo bo privedel bliže in jo postavil pred Gospoda 004 NUM 005 017 in duhovnik bo vzel sveto vodo v lončeni posodi in od prahu, ki je na tleh šotorskega svetišča, bo duhovnik vzel in to dal v vodo. 004 NUM 005 018 Duhovnik bo žensko postavil pred Gospoda in odkril glavo ženske in v njene roke dal daritev spominjanja, kar je daritev ljubosumja. Duhovnik bo imel v svoji roki grenko vodo, ki povzroča prekletstvo, 004 NUM 005 019 in duhovnik ji bo s prisego naročil ter ženski rekel: ‚Če s teboj ni ležal noben moški in če nisi zašla v nečistost z drugim namesto svojega soproga, bodi čista pred to grenko vodo, ki povzroča prekletstvo. 004 NUM 005 020 Toda če si zašla k drugemu namesto svojega soproga in če si omadeževana in je poleg tvojega soproga s teboj ležal nek moški, 004 NUM 005 021 potem bo duhovnik žensko zaprisegel s prisego prekletstva in duhovnik bo ženski rekel: ‚ Gospod naj te naredi za prekletstvo in prisego med tvojim ljudstvom, ko Gospod tvojemu stegnu stori, da zgnije in tvoj trebuh oteče, 004 NUM 005 022 in ta voda, ki povzroča prekletstvo, bo šla v tvojo notranjost, da tvojemu trebuhu povzroči, da oteče in tvojemu stegnu, da zgnije.‘In ženska naj reče: ‚Amen, amen.‘ 004 NUM 005 023 Duhovnik bo ta prekletstva zapisal v knjigo in jih spral z grenko vodo. 004 NUM 005 024 Žensko bo primoral, da pije grenko vodo, ki povzroča prekletstvo in voda, ki povzroča prekletstvo, bo vstopila vanjo in postala grenka. 004 NUM 005 025 Potem bo duhovnik vzel daritev ljubosumnosti iz roke ženske in daritev bo majal pred Gospodom in jo daroval na oltarju. 004 NUM 005 026 Duhovnik bo vzel prgišče daritve, celó njen spomin in to sežgal na oltarju in potem bo ženski povzročil, da spije vodo. 004 NUM 005 027 Ko jo je primoral piti vodo, potem se bo zgodilo, da če je omadeževana in je storila prestopek zoper svojega soproga, da bo voda, ki povzroča prekletstvo, vstopila vanjo in postala grenka in njen trebuh bo otekel in njeno stegno bo zgnilo, in ženska bo prekletstvo med svojim ljudstvom. 004 NUM 005 028 Če pa ženska ni omadeževana, temveč je čista, potem naj bo prosta in bo spočela seme. 004 NUM 005 029 To je postava ljubosumnosti, ko žena zaide k drugemu namesto svojega soproga in je omadeževana, 004 NUM 005 030 ali kadar pride nadenj duh ljubosumnosti in je ljubosumen na svojo ženo in bo ženo postavil pred Gospoda in bo duhovnik nad njo izvršil vso to postavo. 004 NUM 005 031 Potem bo mož brez krivde pred krivičnostjo, ta ženska pa bo nosila svojo krivičnost.‘“ 004 NUM 006 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 006 002 „Govori Izraelovim otrokom in jim reci: ‚Kadar se bosta mož ali ženska oddvojila, da zaobljubita zaobljubo nazirca, da se oddvojita Gospodu, 004 NUM 006 003 se bo on ločil od vina in močne pijače in ne bo pil vinskega kisa ali kisa močne pijače, niti ne bo pil nobene žgane pijače iz grozdnih jagod niti ne bo jedel sočnih ali posušenih grozdnih jagod. 004 NUM 006 004 Vse dni svoje oddvojitve ne bo jedel ničesar, kar je narejeno iz vinske trte, od pešk celo do lupine. 004 NUM 006 005 Vse dni zaobljube svoje oddvojitve na njegovo glavo ne bo prišla britev. Dokler se ne dopolnijo dnevi, za katere se je oddvojil Gospodu, bo svet in bo lasne pramene svoje glave pustil rasti. 004 NUM 006 006 Vse dni, ko je oddvojen Gospodu, ne bo prišel k nobenemu truplu. 004 NUM 006 007 Sebe ne bo omadeževal zaradi svojega očeta ali zaradi svoje matere ali zaradi svojega brata ali zaradi svoje sestre, ko ti umrejo; ker je na njegovi glavi posvetitev njegovega Boga. 004 NUM 006 008 Vse dni svoje oddvojitve je svet Gospodu. 004 NUM 006 009 Če katerikoli moški poleg njega nenadoma umre in je ta omadeževal glavo njegove posvetitve, potem bo svojo glavo obril na dan svojega očiščenja, na sedmi dan jo bo obril. 004 NUM 006 010 Na osmi dan bo duhovniku, k vratom šotorskega svetišča skupnosti prinesel dve grlici ali dva mlada goloba 004 NUM 006 011 in duhovnik bo enega daroval za daritev za greh, drugega pa za žgalno daritev in zanj opravil spravo, kajti ta je grešil pri mrtvem in ta isti dan bo njegovo glavo posvetil. 004 NUM 006 012 Gospodu bo posvetil dneve svoje oddvojitve in prinesel bo enoletno jagnje za daritev za prestopek, toda dneve, ki so bili prej, bo izgubil, ker je bila njegova oddvojitev omadeževana. 004 NUM 006 013 To je postava nazirca, ko so dopolnijo dnevi njegove oddvojitve. Priveden bo k vratom šotorskega svetišča skupnosti 004 NUM 006 014 in svoj dar bo daroval Gospodu: enega enoletnega samca brez pomanjkljivosti za žgalno daritev, eno enoletno jagnjico brez pomanjkljivosti za daritev za greh, enega ovna brez pomanjkljivosti za mirovno daritev, 004 NUM 006 015 košaro nekvašenega kruha, kolače iz fine moke, umešane z oljem in vaflje iz nekvašenega kruha, maziljene z oljem in njihovo jedilno daritev in njihove pitne daritve. 004 NUM 006 016 Duhovnik jih bo prinesel pred Gospoda in daroval bo za njegovo daritev za greh in njegovo žgalno daritev. 004 NUM 006 017 Daroval bo ovna za žrtvovanje mirovnih daritev Gospodu s košaro nekvašenega kruha. Duhovnik bo daroval tudi njegovo jedilno daritev in njegovo pitno daritev. 004 NUM 006 018 Nazirec bo pri vratih šotorskega svetišča skupnosti obril glavo svoje oddvojitve in vzel bo lase glave svoje oddvojitve in jih položil na ogenj, ki je pod žrtvovanjem mirovnih daritev. 004 NUM 006 019 Duhovnik bo vzel kuhano pleče ovna, en nevzhajan kolač iz košare in en nekvašen vafelj in položil jih bo na roke nazirca, potem ko so lasje njegove oddvojitve obriti. 004 NUM 006 020 Duhovnik jih bo majal za majalno daritev pred Gospodom. To je sveto za duhovnika, z majalnimi prsmi in plečem vzdigovanja. Nató lahko nazirec pije vino. 004 NUM 006 021 To je postava nazirca, ki se je zaobljubil in od njegovega daru Gospodu za njegovo oddvojitev, poleg tega, kar bo njegova roka dosegla. Glede na zaobljubo, s katero se je zaobljubil, tako mora storiti glede na postavo svoje oddvojitve.‘“ 004 NUM 006 022 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 006 023 „Govori Aronu in njegovim sinovom, rekoč: ‚Na ta način boste blagoslavljali Izraelove otroke in jim govorili: 004 NUM 006 024 ‚ Gospod [naj] te blagoslovi in te varuje. 004 NUM 006 025 Gospod [naj] stori [da] njegovo obličje zasije nad teboj in ti bo milostljiv. 004 NUM 006 026 Gospod [naj] dvigne svoje obličje nad teboj in ti da mir.‘ 004 NUM 006 027 Moje ime bodo polagali na Izraelove otroke; in jaz jih bom blagoslovil.“ 004 NUM 007 001 Pripetilo se je na dan, ko je Mojzes v celoti postavil šotorsko svetišče, ga mazilil, posvetil in vse njegove priprave, oltar in vse njegove posode in jih mazilil ter jih posvetil, 004 NUM 007 002 da so Izraelovi princi, poglavarji hiše njihovih očetov, ki so bili princi rodov in so bili nad tistimi, ki so bili prešteti, darovali. 004 NUM 007 003 Svojo daritev so prinesli pred Gospoda: šest pokritih vozov in dvanajst volov; voz za dva izmed princev in za vsakogar vol. Privedli so jih pred šotorsko svetišče. 004 NUM 007 004 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 007 005 „Vzemi jih od njih, da bodo lahko opravljali službo šotorskega svetišča skupnosti, in dal jih boš Lévijevcem, vsakemu možu glede na njegovo službo.“ 004 NUM 007 006 Mojzes je vzel vozove in vole ter jih dal Lévijevcem. 004 NUM 007 007 Dva vozova in štiri vole je dal Geršónovim sinovom, glede na njihovo službo. 004 NUM 007 008 Štiri vozove in osem volov je dal Meraríjevim sinovom, glede na njihovo službo, pod roko Itamárja, sina duhovnika Arona. 004 NUM 007 009 Toda Kehátovim sinovom ni dal ničesar, ker je bila služba svetišča, ki jim je pripadala, takšna, da naj bi nosili na svojih ramenih. 004 NUM 007 010 Princi so darovali za posvetitev oltarja na dan, ko je bil ta maziljen, celo princi so darovali svojo daritev pred oltarjem. 004 NUM 007 011 Gospod je rekel Mojzesu: „Darovali bodo svojo daritev, vsak princ na svoj dan, za posvetitev oltarja.“ 004 NUM 007 012 Tisti, ki je svoj dar daroval prvi dan je bil Aminadábov sin Nahšón iz Judovega rodu. 004 NUM 007 013 Njegov dar je bil en velik pladenj, katerega teža je bila sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba sta bila polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, 004 NUM 007 014 ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, 004 NUM 007 015 en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, 004 NUM 007 016 en kozliček od koz za daritev za greh 004 NUM 007 017 in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Aminadábovega sina Nahšóna. 004 NUM 007 018 Drugi dan je daroval Cuárjev sin Netanél, Isahárjev princ. 004 NUM 007 019 Za svoj dar je daroval en velik srebrn pladenj, njegova teža je bila sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, 004 NUM 007 020 ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, 004 NUM 007 021 en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, 004 NUM 007 022 en kozliček od koz za daritev za greh, 004 NUM 007 023 in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Cuárjevega sina Netanéla. 004 NUM 007 024 Tretji dan je daroval Helónov sin Eliáb, princ Zábulonovih otrok. 004 NUM 007 025 Njegov dar je bil en velik srebrn pladenj, njegova teža je bila sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, 004 NUM 007 026 ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, 004 NUM 007 027 en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, 004 NUM 007 028 en kozliček od koz za daritev za greh, 004 NUM 007 029 in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Helónovega sina Eliába. 004 NUM 007 030 Četrti dan je daroval Šedeúrjev sin Elicúr, princ Rubenovih otrok. 004 NUM 007 031 Njegov dar je bil en velik srebrn pladenj, teže sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, 004 NUM 007 032 ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, 004 NUM 007 033 en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, 004 NUM 007 034 en kozliček od koz za daritev za greh, 004 NUM 007 035 in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Šedeúrjevega sina Elicúrja. 004 NUM 007 036 Peti dan je daroval Curišadájev sin Šelumiél, princ Simeonovih otrok. 004 NUM 007 037 Njegov dar je bil en velik srebrn pladenj, njegova teža je bila sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, 004 NUM 007 038 ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, 004 NUM 007 039 en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, 004 NUM 007 040 en kozliček od koz za daritev za greh, 004 NUM 007 041 in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Curišadájevega sina Šelumiéla. 004 NUM 007 042 Šesti dan je daroval Deguélov sin Eljasáf, princ Gadovih otrok. 004 NUM 007 043 Njegov dar je bil en velik srebrn pladenj, teže sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, 004 NUM 007 044 ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, 004 NUM 007 045 en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, 004 NUM 007 046 en kozliček od koz za daritev za greh, 004 NUM 007 047 in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Deguélovega sina Eljasáfa. 004 NUM 007 048 Sedmi dan je daroval Amihúdov sin Elišamá, princ Efrájimovih otrok. 004 NUM 007 049 Njegov dar je bil en velik srebrn pladenj, njegova teža je bila sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, 004 NUM 007 050 ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, 004 NUM 007 051 en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, 004 NUM 007 052 en kozliček od koz za daritev za greh, 004 NUM 007 053 in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Amihúdovega sina Elišamája. 004 NUM 007 054 Osmi dan je daroval Pedacúrjev sin Gamliél, princ Manásejevih otrok. 004 NUM 007 055 njegov dar je bil en srebrn velik pladenj, teže sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, 004 NUM 007 056 ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, 004 NUM 007 057 en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, 004 NUM 007 058 en kozliček od koz za daritev za greh, 004 NUM 007 059 in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Pedacúrjevega sina Gamliéla. 004 NUM 007 060 Deveti dan je daroval Gideoníjev sin Abidán, princ Benjaminovih otrok. 004 NUM 007 061 Njegov dar je bil en velik srebrn pladenj, njegova teža je bila sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, 004 NUM 007 062 ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, 004 NUM 007 063 en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, 004 NUM 007 064 en kozliček od koz za daritev za greh, 004 NUM 007 065 in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Gideoníjevega sina Abidána. 004 NUM 007 066 Deseti dan je daroval Amišadájev sin Ahiézer, princ Danovih otrok. 004 NUM 007 067 Njegov dar je bil en velik srebrn pladenj, njegova teža je bila sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, 004 NUM 007 068 ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, 004 NUM 007 069 en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, 004 NUM 007 070 en kozliček od koz za daritev za greh, 004 NUM 007 071 in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Amišadájevega sina Ahiézerja. 004 NUM 007 072 Enajsti dan je daroval Ohránov sin Pagiél, princ Aserjevih otrok. 004 NUM 007 073 Njegov dar je bil en velik srebrn pladenj, njegova teža je bila sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, 004 NUM 007 074 ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, 004 NUM 007 075 en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, 004 NUM 007 076 en kozliček od koz za daritev za greh, 004 NUM 007 077 in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Ohránovega sina Pagiéla. 004 NUM 007 078 Dvanajsti dan je daroval Enánov sin Ahirá, princ Neftálijevih otrok. 004 NUM 007 079 Njegov dar je bil en velik srebrn pladenj, njegova teža je bila sto trideset šeklov, ena srebrna skleda sedemdesetih šeklov, po svetiščnem šeklu; oba izmed njiju polna fine moke, umešane z oljem za jedilno daritev, 004 NUM 007 080 ena žlica iz desetih šeklov zlata, polna kadila, 004 NUM 007 081 en mlad bikec, en oven, eno jagnje prvega leta za žgalno daritev, 004 NUM 007 082 en kozliček od koz za daritev za greh, 004 NUM 007 083 in za žrtvovanje mirovnih daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet jagnjet prvega leta. To je bila daritev Enánovega sina Ahirája. 004 NUM 007 084 To je bila posvetitev oltarja, na dan, ko je bil ta maziljen po Izraelovih princih: dvanajst velikih pladnjev iz srebra, dvanajst srebrnih skled in dvanajst žlic iz zlata. 004 NUM 007 085 Vsak velik pladenj iz srebra je tehtal sto trideset šeklov, vsaka skleda sedemdeset. Vse srebrne posode so tehtale dva tisoč štiristo šeklov, po svetiščnem šeklu. 004 NUM 007 086 Zlatih žlic je bilo dvanajst, polnih kadila, ki so tehtale po deset šeklov, po svetiščnem šeklu. Vsega zlata žlic je bilo sto dvajset šeklov. 004 NUM 007 087 Vseh volov za žgalno daritev je bilo dvanajst bikcev, dvanajst ovnov, dvanajst jagnjet prvega leta z njihovo jedilno daritvijo in dvanajst kozličkov od koz za daritev za greh. 004 NUM 007 088 Vseh volov za žrtvovanje mirovnih daritev je bilo štiriindvajset in štirje bikci, šestdeset ovnov, šestdeset kozlov, šestdeset jagnjet prvega leta. To je bila posvetitev oltarja, potem ko je bil ta maziljen. 004 NUM 007 089 Ko je Mojzes odšel v šotorsko svetišče skupnosti, da govori z njim, potem je slišal glas nekoga, ki mu je govoril od sedeža milosti, ki je bil nad skrinjo pričevanja, izmed dveh kerubov; in ta mu je govoril. 004 NUM 008 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 008 002 „Govori Aronu in mu reci: ‚Ko prižigaš svetilke, bo sedem svetilk dajalo svetlobo nasproti svečniku.‘“ 004 NUM 008 003 Aron je storil tako. Prižgal je svetilke nasproti svečniku, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 004 NUM 008 004 To delo svečnika je bilo iz kovanega zlata, njegovo telo, do njegovih cvetov, je bilo kovano delo, glede na vzorec, ki ga je Gospod pokazal Mojzesu, tako je naredil svečnik. 004 NUM 008 005 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 008 006 „Vzemi Lévijevce izmed Izraelovih otrok in jih očisti. 004 NUM 008 007 Tako jim boš storil, da jih očistiš: nanje poškropi vodo očiščevanja in naj obrijejo vse svoje meso in naj si umijejo oblačila in se tako očistijo. 004 NUM 008 008 Potem naj vzamejo mladega bikca z njegovo jedilno daritvijo, celó fino moko, umešano z oljem in še enega mladega bikca boš vzel za daritev za greh. 004 NUM 008 009 Lévijevce boš privedel pred šotorsko svetišče skupnosti in skupaj boš zbral celoten zbor Izraelovih otrok. 004 NUM 008 010 Lévijevce boš privedel pred Gospoda in Izraelovi otroci bodo svoje roke položili na Lévijevce. 004 NUM 008 011 Aron bo daroval Lévijevce pred Gospodom za daritev Izraelovih otrok, da bodo lahko izvrševali Gospodovo službo. 004 NUM 008 012 Lévijevci bodo svoje roke položili na glave bikcev in enega boš daroval za daritev za greh, drugega pa za žgalno daritev Gospodu, da opraviš spravo za Lévijevce. 004 NUM 008 013 Lévijevce boš postavil pred Arona in pred njegove sinove in jih daroval za daritev Gospodu. 004 NUM 008 014 Tako boš Lévijevce oddvojil izmed Izraelovih otrok in Lévijevci bodo moji. 004 NUM 008 015 Potem bodo Lévijevci vstopili, da opravljajo službo šotorskega svetišča skupnosti in ti jih boš očistil in jih daroval kot dar. 004 NUM 008 016 Kajti oni so v celoti dani meni izmed Izraelovih otrok namesto tistega, ki odpre vsako maternico, celo namesto prvorojenca izmed Izraelovih otrok sem jih vzel k sebi. 004 NUM 008 017 Kajti vsi prvorojenci izmed Izraelovih otrok so moji, tako človek in žival. Na dan, ko sem udaril vsakega prvorojenca v egiptovski deželi, sem jih posvetil zase. 004 NUM 008 018 Lévijevce sem vzel za vse prvorojence izmed Izraelovih otrok. 004 NUM 008 019 Izmed Izraelovih otrok sem dal Lévijevce kakor darilo Aronu in njegovim otrokom, da opravljajo službo Izraelovih otrok v šotorskem svetišču skupnosti in da opravijo spravo za Izraelove otroke, da tam ne bo nadloge med Izraelovimi otroci, ko se Izraelovi otroci približajo svetišču.“ 004 NUM 008 020 Mojzes, Aron in vsa skupnost Izraelovih otrok so Lévijevcem storili glede na vse, kar je Gospod zapovedal Mojzesu glede Lévijevcev, tako so jim Izraelovi otroci storili. 004 NUM 008 021 Lévijevci so bili očiščeni in oprali so svoja oblačila in Aron jih je daroval kakor daritev pred Gospodom in Aron je zanje opravil spravo, da jih očisti. 004 NUM 008 022 Potem so Lévijevci vstopili, da opravljajo svojo službo v šotorskem svetišču skupnosti pred Aronom in pred njegovimi sinovi. Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu glede Lévijevcev, tako so jim storili. 004 NUM 008 023 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 008 024 „To je to, kar pripada Lévijevcem: od petindvajset let stari in starejši bodo vstopili, da čakajo na službo šotorskega svetišča skupnosti, 004 NUM 008 025 in od starosti petdesetih let bodo prenehali čakati na njegovo služenje in ne bodo več služili, 004 NUM 008 026 temveč bodo služili s svojimi brati v šotorskem svetišču skupnosti, da pazijo na zadolžitev in ne bodo opravljali služenja. Tako boš storil Lévijevcem glede njihove zadolžitve.“ 004 NUM 009 001 Gospod je spregovoril Mojzesu v Sinajski divjini, v prvem mesecu drugega leta, potem ko so prišli iz egiptovske dežele, rekoč: 004 NUM 009 002 „Naj Izraelovi otroci tudi pasho praznujejo ob določenemu času. 004 NUM 009 003 Na štirinajsti dan tega meseca, zvečer, jo boste praznovali ob določenemu času, glede na vse njene zakone in glede na vse njene ceremonije, jo boste praznovali.“ 004 NUM 009 004 In Mojzes je govoril Izraelovim otrokom, da naj praznujejo pasho. 004 NUM 009 005 Pasho so praznovali na štirinajsti dan prvega meseca zvečer v Sinajski divjini. Glede na vse, kar je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so Izraelovi otroci storili. 004 NUM 009 006 Tam pa so bili neki možje, ki so se omadeževali pri človeškem truplu, da na ta dan niso mogli praznovati pashe in na ta dan so prišli pred Mojzesa in pred Arona 004 NUM 009 007 in ti možje so mu rekli: „Omadeževani smo s človeškim truplom. Zakaj smo zadržani, da ne moremo darovali Gospodove daritve ob določenemu času med Izraelovimi otroci?“ 004 NUM 009 008 Mojzes jim je rekel: „Mirno stojte, jaz pa bom poslušal, kaj bo glede vas zapovedal Gospod.“ 004 NUM 009 009 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 009 010 „Govori Izraelovim otrokom, rekoč: ‚Če bo katerikoli moški izmed vas ali izmed vašega potomstva postal nečist zaradi razloga trupla, ali bo na potovanju daleč stran, bo vendar praznoval pasho Gospodu. 004 NUM 009 011 Štirinajsti dan drugega meseca zvečer jo bodo praznovali in jo jedli z nekvašenim kruhom in grenkimi zelišči. 004 NUM 009 012 Od tega ne bodo ničesar pustili do jutra, niti zlomili nobene njegove kosti. Glede na vse odredbe pashe jo bodo praznovali. 004 NUM 009 013 Toda mož, ki je čist in ni na potovanju in se ogiba praznovati pasho, celo ista duša bo iztrebljena izmed svojega ljudstva. Ker ob določenemu času ni prinesel daru Gospodu, bo ta mož nosil svoj greh. 004 NUM 009 014 Če bo tujec začasno prebival med vami in bo praznoval pasho Gospodu, bo tako storil glede na odredbe pashe in glede na njene običaje. Imeli boste eno odredbo, tako za tujca kakor za tistega, ki je bil rojen v deželi.‘“ 004 NUM 009 015 Na dan, ko je bilo šotorsko svetišče vzdignjeno, je oblak pokril šotorsko svetišče, namreč šotor pričevanja in zvečer je bilo nad šotorskim svetiščem kakor bi bil to videz ognja do jutra. 004 NUM 009 016 Vedno je bilo tako; oblak ga je pokrival podnevi in videz ognja ponoči. 004 NUM 009 017 Ko je bil oblak dvignjen od šotorskega svetišča, so za tem Izraelovi otroci odpotovali in na kraju, kjer je oblak obstal, tam so Izraelovi otroci postavili svoje šotore. 004 NUM 009 018 Na Gospodovo zapoved so Izraelovi otroci odpotovali in na Gospodovo zapoved so se utaborili. Kolikor dolgo je oblak ostajal nad šotorskim svetiščem so počivali v svojih šotorih. 004 NUM 009 019 Ko se je oblak mnogo dni zadrževal nad šotorskim svetiščem, potem so Izraelovi otroci pazili na Gospodovo naročilo in niso odpotovali. 004 NUM 009 020 In bilo je, ko je bil oblak malo dni nad šotorskim svetiščem; glede na Gospodovo zapoved, so ostajali v svojih šotorih in glede na Gospodovo zapoved so odpotovali. 004 NUM 009 021 In bilo je, ko je oblak ostajal od večera celo do jutra in da se je oblak zjutraj dvignil, potem so odpotovali, bodisi je bilo to podnevi ali ponoči, ko se je oblak dvignil, so odpotovali. 004 NUM 009 022 Ali če je bilo to dva dni ali mesec ali leto, da je oblak ostajal nad šotorskim svetiščem, ostajajoč nad njim, so Izraelovi otroci ostali v svojih šotorih in niso odpotovali, toda ko je bil ta dvignjen, so odpotovali. 004 NUM 009 023 Na Gospodovo zapoved so počivali v šotorih in na Gospodovo zapoved so odpotovali; pazili so na Gospodovo naročilo, na Gospodovo zapoved, po Mojzesovi roki. 004 NUM 010 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 010 002 „Naredi si dve srebrni trobenti. Iz celega kosa ju boš izdelal, da ju boste lahko uporabljali za sklic zbora in za potovanje taborov. 004 NUM 010 003 Ko bodo z njima zatrobili, se bo ves zbor zbral k tebi pri vratih šotorskega svetišča skupnosti. 004 NUM 010 004 Če bodo trobili samo z eno trobento, potem se bodo princi, ki so poglavarji tisočerih Izraelovih, skupaj zbrali k tebi. 004 NUM 010 005 Kadar zatrobite alarm, potem bodo tabori, ki taborijo na vzhodnih delih, odšli naprej. 004 NUM 010 006 Kadar drugič zatrobite alarm, potem se bodo tabori, ki taborijo na južni strani, odpravili na svoje potovanje; zaradi njihovih potovanj bodo trobili alarm. 004 NUM 010 007 Toda ko naj bi se skupnost zbrala skupaj, boste trobili, toda ne boste razglasili alarma. 004 NUM 010 008 Aronovi sinovi, duhovniki, bodo trobili s trobentami in oni vam bodo za odredbo na veke skozi vaše rodove. 004 NUM 010 009 Če greste v vaši deželi na vojno zoper sovražnika, ki vas zatira, potem boste s trobentami trobili alarm in Gospod, vaš Bog, se vas bo spomnil in rešeni boste pred svojimi sovražniki. 004 NUM 010 010 Tudi na dan vašega veselja in na vaše slovesne dneve in ob začetkih vaših mesecev boste s trobentami trobili nad vašimi žgalnimi daritvami in nad žrtvovanji vaših mirovnih daritev, da vam bodo za spomin pred vašim Bogom. Jaz sem Gospod, vaš Bog.“ 004 NUM 010 011 Pripetilo se je na dvajseti dan drugega meseca, v drugem letu, da je bil oblak dvignjen iznad šotorskega svetišča pričevanja. 004 NUM 010 012 Izraelovi otroci so se odpravili na svoja potovanja iz Sinajske divjine in oblak je obstal v Paránski divjini. 004 NUM 010 013 Prvič so se odpravili na svoje potovanje glede na Gospodovo zapoved, po Mojzesovi roki. 004 NUM 010 014 Prvi je odšel prapor tabora Judovih otrok, glede na njihove vojske in nad njegovo vojsko je bil Aminadábov sin Nahšón 004 NUM 010 015 Nad vojsko rodu Isahárjevih otrok je bil Cuárjev sin Netanél. 004 NUM 010 016 Nad vojsko rodu Zábulonovih otrok je bil Helónov sin Eliáb. 004 NUM 010 017 Šotorsko svetišče je bilo podrto, in Geršónovi sinovi in Meraríjevi sinovi so se odpravili naprej, noseč šotorsko svetišče. 004 NUM 010 018 Prapor Rubenovega tabora se je odpravil naprej, glede na njihove vojske in nad njegovo vojsko je bil Šedeúrjev sin Elicúr. 004 NUM 010 019 Nad vojsko rodu Simeonovih otrok je bil Curišadájev sin Šelumiél. 004 NUM 010 020 Nad vojsko rodu Gadovih otrok je bil Deguélov sin Eljasáf. 004 NUM 010 021 Kehátovci so se odpravili naprej, noseč svetišče, drugi pa so postavili šotorsko svetišče preden so ti prišli. 004 NUM 010 022 Prapor tabora Efrájimovih otrok se je odpravil naprej glede na njihove vojske in nad njegovo vojsko je bil Amihúdov sin Elišamá. 004 NUM 010 023 Nad vojsko rodu Manásejevih otrok je bil Pedacúrjev sin Gamliél. 004 NUM 010 024 Nad vojsko rodu Benjaminovih otrok je bil Gideoníjev sin Abidán. 004 NUM 010 025 Prapor tabora Danovih otrok se je odpravil naprej, ki je bil zadnja straža vseh taborov po njihovih vojskah in nad njegovo vojsko je bil Amišadájev sin Ahiézer. 004 NUM 010 026 Nad vojsko rodu Aserjevih otrok je bil Ohránov sin Pagiél. 004 NUM 010 027 Nad vojsko rodu Neftálijevih otrok je bil Enánov sin Ahirá. 004 NUM 010 028 Takšna so bila potovanja Izraelovih otrok glede na njihove vojske, ko so se odpravili naprej. 004 NUM 010 029 Mojzes je rekel Hobábu, sinu Midjánca Reguéla, Mojzesovega tasta: „Potujemo proti kraju, o katerem je Gospod rekel: ‚Jaz vam ga bom dal.‘Pridi z nami in mi ti bomo storili dobro, kajti Gospod je dobro govoril glede Izraela.“ 004 NUM 010 030 Ta pa mu je rekel: „Ne bom šel, temveč bom odšel k svoji lastni deželi in k svojemu sorodstvu.“ 004 NUM 010 031 Rekel je: „Ne zapusti nas, prosim te, ker veš kako naj taborimo v divjini in ti si nam lahko namesto oči. 004 NUM 010 032 In zgodilo se bo, če greš z nami, da, zgodilo se bo, da kakršna bo Gospodova dobrota do nas, isto bomo mi storili tebi.“ 004 NUM 010 033 Odpravili so se od Gospodove gore tri dni potovanja in skrinja Gospodove zaveze je šla pred njimi na tridnevno potovanje, da zanje poišče počivališče. 004 NUM 010 034 Gospodov oblak je bil nad njimi podnevi, ko so odšli iz tabora. 004 NUM 010 035 Kadar je skrinja krenila na pot, se je pripetilo, da je Mojzes rekel: „Vstani Gospod in razkrope naj se tvoji sovražniki in tisti, ki te sovražijo, naj zbežijo pred teboj.“ 004 NUM 010 036 Ko pa je ta počivala, je rekel: „Vrni se, oh Gospod, k mnogim Izraelovim tisočerim.“ 004 NUM 011 001 Ko se je ljudstvo pritoževalo, je to razžalilo Gospoda, in Gospod je to slišal in njegova jeza je bila vžgana in med njimi je zagorel Gospodov ogenj in použil tiste, ki so bili na najbolj oddaljenih delih tabora. 004 NUM 011 002 Ljudstvo je klicalo k Mojzesu in ko je Mojzes molil h Gospodu je bil ogenj pogašen. 004 NUM 011 003 Ime kraja je imenoval Tabêra, ker je med njimi gorel Gospodov ogenj. 004 NUM 011 004 Mešana množica, ki je bila med njimi, je čutila poželenje in tudi Izraelovi otroci so ponovno jokali ter rekli: „Kdo nam bo dal za jesti meso?“ 004 NUM 011 005 Spominjamo se rib, ki smo jih prosto jedli v Egiptu, kumaric, melon, pora, čebule in česna. 004 NUM 011 006 Toda naša duša je sedaj izsušena. Tukaj, pred našimi očmi, sploh ni ničesar poleg mane. 004 NUM 011 007 Mana je bila kakor koriandrovo seme in njena barva kakor barva bdelija. 004 NUM 011 008 Ljudstvo je šlo okoli in to nabiralo in mlelo v mlinih ali tolklo v možnarju in jo peklo v ponvah in iz nje delalo kolače in njen okus je bil kakor okus svežega olja. 004 NUM 011 009 Ko je ponoči na tabor padla rosa, je nanj padla mana. 004 NUM 011 010 Potem je Mojzes slišal ljudstvo jokati po svojih družinah, vsakega moža pri vratih svojega šotora. Gospodova jeza je bila silno vžgana, tudi Mojzes je bil razžaljen. 004 NUM 011 011 Mojzes je rekel Gospodu: „Zakaj si prizadel svojega služabnika? In zakaj nisem našel naklonjenosti v tvojem pogledu, da name polagaš breme vsega tega ljudstva? 004 NUM 011 012 Ali sem jaz spočel vse to ljudstvo? Mar sem jih rodil, da bi mi rekel: ‚Nosi jih v svojem naročju, kakor skrbeč oče nosi doječega otroka, v deželo, ki si jo prisegel njihovim očetom?‘ 004 NUM 011 013 Od kod naj bi imel meso, da ga dam vsemu temu ljudstvu? Kajti jokajo k meni, rekoč: ‚Daj nam meso, da bomo lahko jedli.‘ 004 NUM 011 014 Vsega tega ljudstva nisem zmožen nositi sam, ker je to zame pretežko. 004 NUM 011 015 Če tako postopaš z menoj, me ubij, prosim te, brez razmisleka, če sem našel naklonjenost v tvojih očeh in naj ne vidim svoje bednosti.“ 004 NUM 011 016 Gospod je rekel Mojzesu: „K meni zberi sedemdeset mož izmed Izraelovih starešin, katere poznaš, da so starešine ljudstva in častniki nad njimi; in privedi jih k šotorskemu svetišču skupnosti, da bodo tam lahko stali s teboj. 004 NUM 011 017 Jaz pa bom prišel dol in tam govoril s teboj. Vzel bom od duha, ki je nad teboj in položil ga bom nanje in s teboj bodo nosili breme ljudstva, da ga ne boš nosil sam. 004 NUM 011 018 Ljudstvu pa reci: ‚Posvetite se za jutri in jedli boste meso, kajti jokali ste v Gospodova ušesa, rekoč: ‚Kdo nam bo dal za jesti meso? Kajti z nami je bilo dobro v Egiptu, ‘zato vam bo Gospod dal meso in vi boste jedli. 004 NUM 011 019 Ne boste jedli en dan, niti dva dni, niti pet dni, niti deset dni, niti dvajset dni, 004 NUM 011 020 temveč cel mesec, dokler to ne pride iz vaših nosnic in vam to postane gnusno, zato ker ste prezirali Gospoda, ki je med vami in ste jokali pred njim, rekoč: ‚Zakaj smo prišli iz Egipta?‘“ 004 NUM 011 021 Mojzes je rekel: „Ljudstva, med katerim sem, je šeststo tisoč pešcev, ti pa si rekel: ‚Jaz jim bom dal mesa, da bodo lahko jedli cel mesec.‘ 004 NUM 011 022 Mar bodo tropi in črede umorjeni zaradi njih, da jim zadostijo? Mar se bodo vse morske ribe zanje zbrale skupaj, da jim zadostijo?“ 004 NUM 011 023 Gospod je rekel Mojzesu: „Ali je Gospodova roka postala prekratka? Sedaj boš videl, če se ti bo moja beseda zgodila ali ne.“ 004 NUM 011 024 Mojzes je odšel ven in ljudstvu povedal Gospodove besede in zbral sedemdeset mož izmed starešin ljudstva in jih postavil naokoli šotorskega svetišča. 004 NUM 011 025 Gospod je prišel dol v oblaku in jim spregovoril in vzel od duha, ki je bil nad njim in ga dal sedemdesetim starešinam. Pripetilo se je, ko je nad njimi počival duh, da so prerokovali in niso prenehali. 004 NUM 011 026 Toda tam v taboru sta ostala dva izmed mož, ime enega je bilo Eldád in ime drugega Medád in duh je počival nad njima. Bila sta izmed tistih, ki so bili zapisani, toda nista odšla k šotorskemu svetišču, in prerokovala sta v taboru. 004 NUM 011 027 Tam je pritekel mladenič in povedal Mojzesu ter rekel: „Eldád in Medád prerokujeta v taboru.“ 004 NUM 011 028 Nunov sin Józue, Mojzesov služabnik, eden izmed njegovih mladeničev, je odgovoril in rekel: „Moj gospod Mojzes, prepovej jima.“ 004 NUM 011 029 Mojzes mu je rekel: „Mar si zaradi mene ljubosumen? Da bi Bog dal, da bi bilo vse Gospodovo ljudstvo preroki in da bi Gospod nanje položil svojega duha!“ 004 NUM 011 030 Mojzes se je povzpel v tabor, on in starešine Izraela. 004 NUM 011 031 Od Gospoda je izšel veter in od morja prinesel prepelice in jih pustil pasti pri taboru, kakor bi bilo dan potovanja na tej strani in kakor bi bilo dan potovanja na oni strani, naokoli tabora in kakor bi jih bilo dva komolca visoko na obličju zemlje. 004 NUM 011 032 Ljudstvo je stalo pokonci ves ta dan in vso to noč in ves naslednji dan in zbiralo prepelice. Kdor je zbral najmanj je zbral deset tovorov. Razporedili so si jih povsod naokoli tabora. 004 NUM 011 033 Medtem ko je bilo meso še vedno med njihovimi zobmi, preden je bilo prežvečeno, je bil Gospodov bes vžgan zoper ljudstvo in Gospod je ljudstvo udaril z zelo veliko nadlogo. 004 NUM 011 034 Ime tega kraja je imenoval Kibrot-Hattaava, ker so tam pokopali ljudstvo, ki je poželelo. 004 NUM 011 035 In ljudstvo je odpotovalo od Kibrot-Hattaave do Haceróta in ostalo pri Hacerótu. 004 NUM 012 001 Mirjam in Aron pa sta govorila zoper Mojzesa zaradi etiopske ženske, ki jo je poročil. 004 NUM 012 002 Rekla sta: „Je Gospod resnično govoril samo po Mojzesu? Mar ni govoril tudi po nama?“In Gospod je to slišal. 004 NUM 012 003 (Torej mož Mojzes je bil zelo krotak, nad vsemi ljudmi, ki so bili na obličju zemlje.) 004 NUM 012 004 Gospod je nenadoma spregovoril Mojzesu, Aronu in Mirjam: „Vi trije, pridite ven k šotorskemu svetišču skupnosti.“In ti trije so prišli ven. 004 NUM 012 005 Gospod je prišel dol v oblačnem stebru in stopil k vratom šotorskega svetišča in poklical Arona in Mirjam, in oba sta prišla naprej. 004 NUM 012 006 Rekel je: „Poslušajta torej moje besede: ‚Če je med vami prerok, se mu bom jaz, Gospod, dal spoznati v videnju in mu govoril v sanjah. 004 NUM 012 007 Moj služabnik Mojzes pa ni tak, on je zvest v vsej moji hiši. 004 NUM 012 008 Z njim bom govoril od ust do ust, celó vidno, ne pa v skrivnostnih govorih, in gledal bo Gospodovo podobnost. Zakaj se torej nista bala govoriti proti mojemu služabniku Mojzesu?‘“ 004 NUM 012 009 Gospodova jeza je bila vneta zoper njiju in je odšel. 004 NUM 012 010 Oblak je odšel od šotorskega svetišča in glej, Mirjam je postala gobava, bela kakor sneg. Aron je pogledal na Mirjam in glej, bila je gobava. 004 NUM 012 011 Aron je rekel Mojzesu: „Ojoj, moj gospod, rotim te, ne položi greha na naju, v čemer sva storila nespametno in v čemer sva grešila. 004 NUM 012 012 Naj ona ne bo kakor nekdo, [ki je] mrtev, katerega meso je na pol použito, ko prihaja iz maternice svoje matere.“ 004 NUM 012 013 Mojzes je klical h Gospodu, rekoč: „Ozdravi jo torej, oh Bog, rotim te.“ 004 NUM 012 014 Gospod je rekel Mojzesu: „Če bi njen oče zgolj pljunil v njen obraz, ali ne bi bila sedem dni osramočena? Naj bo sedem dni zaprta izven tabora in potem naj bo ponovno sprejeta.“ 004 NUM 012 015 Mirjam je bila sedem dni zaprta izven tabora in ljudstvo se ni odpravilo, dokler Mirjam ni bila ponovno privedena nazaj. 004 NUM 012 016 Potem se je ljudstvo odstranilo iz Haceróta in se utaborilo v Paránski divjini. 004 NUM 013 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 013 002 „Pošlji može, da bodo lahko preiskali kánaansko deželo, ki jo dajem Izraelovim otrokom. Iz vsakega rodu njihovih očetov boste poslali človeka, vsakega, ki je vladar med njimi.“ 004 NUM 013 003 Mojzes jih je po Gospodovi zapovedi poslal iz Paránske divjine; vsi tisti možje so bili poglavarji Izraelovih otrok. 004 NUM 013 004 To so bila njihova imena: iz Rubenovega rodu Zahúrjev sin Šamúa, 004 NUM 013 005 iz Simeonovega rodu Horíjev sin Šafát, 004 NUM 013 006 iz Judovega rodu Jefunéjev sin Kaléb, 004 NUM 013 007 iz Isahárjevega rodu Jožefov sin Jigál, 004 NUM 013 008 iz Efrájimovega rodu Nunov sin Hošéa, 004 NUM 013 009 iz Benjaminovega rodu Rafújev sin Paltí, 004 NUM 013 010 iz Zábulonovega rodu Sodijev sin Gadiél, 004 NUM 013 011 iz Jožefovega rodu, namreč iz Manásejevega rodu Susíjev sin Gadí, 004 NUM 013 012 iz Danovega rodu Gemalíjev sin Amiél, 004 NUM 013 013 iz Aserjevega rodu Mihaelov sin Setúr, 004 NUM 013 014 iz Neftálijevega rodu Vofsíjev sin Nahbí, 004 NUM 013 015 iz Gadovega rodu Mahíjev sin Geuél, 004 NUM 013 016 To so imena mož, ki jih je Mojzes poslal, da ogledajo deželo. Mojzes je Nunovega sina Hošéa imenoval Ješua. 004 NUM 013 017 Mojzes jih je poslal, da ogledajo kánaansko deželo in jim rekel: „Pojdite gor po tej poti proti jugu in pojdite gor na goro 004 NUM 013 018 in oglejte si deželo, kakšna je in ljudstvo, ki prebiva v njej, če so močni ali šibki, maloštevilni ali številni, 004 NUM 013 019 in kakšna je dežela, ki v njej prebivajo, bodisi je ta dobra ali slaba, in kakšna mesta so, ki v njih prebivajo, ali so v šotorih ali v oporiščih, 004 NUM 013 020 in kakšna je dežela, ali je ta obilna ali revna, ali je tam les ali ne. In bodite odločnega poguma in prinesite sad dežele.“Torej bil je čas prvih sadov grozdja. 004 NUM 013 021 Tako so odšli gor in preiskali deželo od Cinske divjine do Rehóba, kakor ljudje pridejo do Hamáta. 004 NUM 013 022 Povzpeli so se pri jugu in prišli do Hebróna, kjer so bili Ahimán, Šešáj in Talmáj, Anákovi otroci. (Torej Hebrón je bil zgrajen sedem let pred Coanom v Egiptu.) 004 NUM 013 023 Prišli so k Eškólskemu potoku in od tam odrezali vejo z enim šopom grozdja in nosili so jo med dvema na palici in prinesli so od granatovcev in od fig. 004 NUM 013 024 Kraj je bil imenovan potok Eškól zaradi šopa grozdja, ki so ga Izraelovi otroci odrezali od tam. 004 NUM 013 025 Po štiridesetih dneh so se vrnili iz preiskovanja dežele. 004 NUM 013 026 Šli so in prišli k Mojzesu in Aronu in k vsej skupnosti Izraelovih otrok v Paránsko divjino, do Kadeša in jima nazaj prinesli besedo in vsej skupnosti in jim pokazali sad dežele. 004 NUM 013 027 Povedali so mu in rekli: „Prišli smo do dežele, kamor nas pošiljaš in ta zagotovo teče z mlekom in medom, in to je njen sad. 004 NUM 013 028 Vendar je ljudstvo, ki prebiva v deželi močno in mesta so obzidana in zelo velika in poleg tega smo tam videli Anákove otroke. 004 NUM 013 029 Amalečani prebivajo v južni deželi; Hetejci, Jebusejci in Amoréjci prebivajo v gorah, Kánaanci pa prebivajo poleg morja in ob jordanski pokrajini.“ 004 NUM 013 030 Kaléb je ljudstvo pomiril pred Mojzesom in rekel: „Brž pojdimo gor in jo zavzemimo, kajti zelo smo sposobni, da jo premagamo.“ 004 NUM 013 031 Toda možje, ki so odšli z njim, so rekli: „Mi nismo zmožni oditi gor zoper ljudstvo, kajti oni so močnejši od nas.“ 004 NUM 013 032 Prinesli so zlo poročilo o deželi, katero so preiskali Izraelovim otrokom, rekoč: „Dežela skozi katero smo šli, da jo preiščemo, je dežela, ki požira svoje prebivalce. Vse ljudstvo, ki smo ga videli v njej, so možje velike postave. 004 NUM 013 033 Tam smo videli velikane, Anákove sinove, ki so izšli iz velikanov in mi smo bili v našem pogledu kakor kobilice in takšni smo bili v njihovem pogledu.“ 004 NUM 014 001 Vsa skupnost je povzdignila svoj glas in zajokala in ljudstvo je to noč jokalo. 004 NUM 014 002 Vsi Izraelovi otroci so godrnjali zoper Mojzesa in zoper Arona in celotna skupnost jima je rekla: „Da bi Bog dal, da bi umrli v egiptovski deželi! Ali da bi Bog dal, da bi umrli v tej divjini! 004 NUM 014 003 Zakaj nas je Gospod privedel v to deželo, da pademo pod mečem, da bi bile naše žene in naši otroci plen? Ali ne bi bilo za nas bolje, da se vrnemo v Egipt?“ 004 NUM 014 004 Drug drugemu so rekli: „Postavimo si poveljnika in se vrnimo v Egipt.“ 004 NUM 014 005 Potem sta Mojzes in Aron padla na svoja obraza pred vsem zborom skupnosti Izraelovih otrok. 004 NUM 014 006 Nunov sin Józue in Jefunéjev sin Kaléb, ki sta bila izmed tistih, ki sta preiskala deželo, sta pretrgala svoja oblačila 004 NUM 014 007 in spregovorila vsej skupini Izraelovih otrok, rekoč: „Dežela, skozi katero sva šla, da jo preiščeva, je silno dobra dežela. 004 NUM 014 008 Če se Gospod razveseljuje v nas, potem nas bo privedel v to deželo in nam jo izročil; deželo, v kateri tečeta mleko in med. 004 NUM 014 009 Samo ne uprite se zoper Gospoda, niti se ne bojte ljudstva dežele, kajti oni so za nas kruh. Njihova obramba je odšla od njih, Gospod pa je z nami. Ne bojte se jih.“ 004 NUM 014 010 Toda vsa skupnost jih je zaukazala kamnati s kamni. In Gospodova slava se je prikazala v šotorskem svetišču skupnosti, pred vsemi Izraelovimi otroci. 004 NUM 014 011 Gospod je rekel Mojzesu: „Doklej me bo to ljudstvo še dražilo? Kako dolgo bo, preden mi bodo verovali zaradi vseh znamenj, katere sem prikazal med njimi? 004 NUM 014 012 Udaril jih bom s kužno boleznijo in jih razdedinil in iz tebe bom naredil večji narod ter mogočnejši kakor so oni.“ 004 NUM 014 013 Mojzes pa je Gospodu rekel: „Potem bodo Egipčani to slišali, (kajti v svoji moči si to ljudstvo privedel izmed njih) 004 NUM 014 014 in bodo to povedali prebivalcem te dežele, kajti slišali so, da si ti Gospod med tem ljudstvom, da si ti Gospod, viden iz obličja v obličje in da tvoj oblak stoji nad njimi in da greš pred njimi, podnevi v oblačnem stebru, ponoči pa v ognjenem stebru. 004 NUM 014 015 Torej če boš pobil vse to ljudstvo kakor enega človeka, potem bodo narodi, ki so slišali o tvojem slovesu, govorili, rekoč: 004 NUM 014 016 ‚Ker Gospod tega ljudstva ni mogel privesti v deželo, ki jim jo je prisegel, jih je zato umoril v divjini.‘ 004 NUM 014 017 Sedaj te rotim, naj bo moč mojega Gospoda velika, glede na to, kakor si govoril, rekoč: 004 NUM 014 018 ‚ Gospod je potrpežljiv in zelo usmiljen, ki odpušča krivičnost in prestopek in nikakor ne očisti krivega, ki obiskuje krivičnost očetov na otrocih do tretjega in četrtega rodu.‘ 004 NUM 014 019 Odpusti, rotim te, krivičnost tega ljudstva, glede na veličino svojega usmiljenje in kakor si odpuščal temu ljudstvu, od Egipta, celo do sedaj.“ 004 NUM 014 020 Gospod je rekel: „Odpustil sem glede na tvojo besedo, 004 NUM 014 021 vendar kakor resnično jaz živim, bo vsa zemlja napolnjena z Gospodovo slavo. 004 NUM 014 022 Ker so vsi tisti ljudje, ki so videli mojo slavo in moje čudeže, ki sem jih storil v Egiptu in v divjini in so me skušali sedaj teh desetkrat in niso prisluhnili mojemu glasu; 004 NUM 014 023 zagotovo ne bodo videli dežele, ki sem jo prisegel njihovim očetom, niti je ne bo videl nobeden izmed tistih, ki so me dražili. 004 NUM 014 024 Toda ker je imel moj služabnik Kaléb, v sebi drugega duha in mi je popolnoma sledil, ga bom privedel v deželo, v katero je odšel, in njegovo seme jo bo vzelo v last. 004 NUM 014 025 (Torej Amálečani in Kánaanci so prebivali v dolini.) Jutri se obrnite in se spravite v divjino, po poti Rdečega morja.“ 004 NUM 014 026 Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč: 004 NUM 014 027 „Doklej bom še prenašal to zlo skupnost, ki godrnja zoper mene? Slišal sem mrmranja Izraelovih otrok, ki mrmrajo zoper mene. 004 NUM 014 028 Reci jim: ‚ Kakor resnično jaz živim, ‘govori Gospod, ‚kakor ste govorili v moja ušesa, tako bom jaz storil vam. 004 NUM 014 029 Vaša trupla bodo padla v tej divjini in vsi, kar vas je bilo izmed vas preštetih, glede na vaše celotno število, od dvajset let stari in navzgor, ki ste godrnjali zoper mene. 004 NUM 014 030 Zagotovo ne boste prišli v deželo, glede katere sem prisegel, da v njej prebivate, razen Jefunéjevega sina Kaléba in Nunovega sina Józueta. 004 NUM 014 031 Toda vaše malčke, za katere ste rekli, da bodo plen, bom privedel noter in oni bodo spoznali deželo, katero ste vi prezirali. 004 NUM 014 032 Toda kar se tiče vas, bodo vaša trupla padla v tej divjini. 004 NUM 014 033 Vaši otroci se bodo štirideset let potikali po divjini in nosili vaša vlačugarstva, dokler ne bodo vaša trupla propadla v divjini. 004 NUM 014 034 Po številu dni, v katerih ste preiskovali deželo, celó štiridesetih dni, vsak dan za leto, boste nosili svoje krivičnosti, celó štirideset let in spoznali boste moj odmik od obljube.‘ 004 NUM 014 035 Jaz, Gospod, sem rekel: ‚Zagotovo bom tako storil vsej tej zli skupnosti, ki je skupaj zbrana zoper mene. V tej divjini bodo použiti in tam bodo umrli.‘“ 004 NUM 014 036 Možje, ki jih je Mojzes poslal, da preiščejo deželo, ki so se vrnili in vso skupnost pripravili, da je mrmrala zoper njega z prinašanjem obrekovanja nad deželo, 004 NUM 014 037 celi ti možje, ki so nad deželo prinesli zlo poročilo, so zaradi kuge umrli pred Gospodom. 004 NUM 014 038 Toda Nunov sin Józue in Jefunéjev sin Kaléb, ki sta bila izmed mož, ki so odšli, da preiščejo deželo, sta še vedno živela. 004 NUM 014 039 Mojzes je te stvari povedal vsem Izraelovim otrokom in ljudstvo je silno žalovalo. 004 NUM 014 040 Vstali so zgodaj zjutraj in se povzpeli na vrh gore, rekoč: „Glej! Mi smo tukaj in šli bomo gor, na kraj, katerega nam je Gospod obljubil, kajti grešili smo.“ 004 NUM 014 041 Mojzes je rekel: „Zakaj sedaj prestopate Gospodovo zapoved? Toda to ne bo uspelo. 004 NUM 014 042 Ne pojdite gor, kajti Gospoda ni med vami, da ne boste udarjeni pred svojimi sovražniki. 004 NUM 014 043 Kajti Amalečani in Kánaanci so tam pred vami in vi boste padli pod mečem, ker ste obrnjeni proč od Gospoda, zato Gospod ne bo z vami.“ 004 NUM 014 044 Vendar pa so si predrznili, da gredo na vrh hriba. Vendar skrinja Gospodove zaveze in Mojzes nista odšla iz tabora. 004 NUM 014 045 Potem so prišli dol Amálečani in Kánaanci, ki so prebivali na tem hribu in jih udarili ter porazili, celó do Horme. 004 NUM 015 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 015 002 „Spregovori Izraelovim otrokom in jim reci: ‚Ko boste prišli v deželo vaših prebivališč, ki vam jo dajem 004 NUM 015 003 in boste naredili daritev z ognjem Gospodu, žgalno daritev ali žrtvovanje z izpolnjevanjem zaobljube ali s prostovoljnim darovanjem ali na vaše slovesne praznike, da naredite prijeten vonj Gospodu, od črede ali od tropa, 004 NUM 015 004 potem bo tisti, ki daruje svoj dar Gospodu, prinesel jedilno daritev desetinke moke, umešane s četrtino vrča olja. 004 NUM 015 005 Pripravil boš četrtino vrča vina za pitno daritev, z žgalno daritvijo ali žrtvovanjem, za vsako jagnje. 004 NUM 015 006 Ali za ovna boš pripravil za jedilno daritev dve desetinki moke, umešane s tretjino vrča olja. 004 NUM 015 007 Za pitno daritev boš pripravil tretjino vrča vina, za prijeten vonj Gospodu. 004 NUM 015 008 Ko pripravljaš bikca za žgalno daritev ali za klavno daritev v izpolnjevanju obljube ali mirovnih daritev Gospodu, 004 NUM 015 009 potem bo z bikcem jedilne daritve prinesel tri desetinke moke, umešane s polovico vrča olja. 004 NUM 015 010 Za pitno daritev boš prinesel polovico vrča vina, za ognjeno daritev, prijetnega vonja Gospodu. 004 NUM 015 011 Tako bo to storjeno za enega bikca ali za enega ovna ali za jagnje ali kozlička. 004 NUM 015 012 Glede na število, ki ga boste pripravili, tako boste storili vsakemu glede na njihovo število. 004 NUM 015 013 Vsi, ki so rojeni iz dežele, bodo te stvari storili na ta način, v darovanju ognjene daritve, prijetnega vonja Gospodu. 004 NUM 015 014 Če tujec začasno prebiva z vami ali kdorkoli je med vami v vaših rodovih in bo daroval ognjeno daritev prijetnega vonja Gospodu; kakor počnete vi, tako bo storil on. 004 NUM 015 015 Ena odredba naj bo tako za vas iz skupnosti, kakor tudi za tujca, ki začasno biva z vami, odredba na veke za vaše rodove. Kakor ste vi, tako naj bo tujec pred Gospodom. 004 NUM 015 016 Ena postava in en način bo za vas in za tujca, ki začasno biva z vami.‘“ 004 NUM 015 017 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 015 018 „Govori Izraelovim otrokom in jim reci: ‚Ko pridete v deželo, kamor vas privedem, 004 NUM 015 019 potem bo, ko jeste od kruha dežele, da boste darovali vzdigovalno daritev Gospodu. 004 NUM 015 020 Kolač vašega prvega testa boste darovali za vzdigovalno daritev. Kakor delate vzdigovalno daritev od mlatišča, tako boste to vzdignili. 004 NUM 015 021 Od vašega prvega testa boste dali Gospodu vzdigovalno daritev v vaših rodovih. 004 NUM 015 022 Če pa zaidete in ne obeležujete vseh teh zapovedi, ki jih je Gospod govoril Mojzesu, 004 NUM 015 023 celó vse, kar vam je po Mojzesovi roki zapovedal Gospod, od dneva, ko je Gospod zapovedal Mojzesu in odslej med vašimi rodovi, 004 NUM 015 024 potem bo to, če bo storjeno s nevednostjo, brez védenja skupnosti, da bo vsa skupnost darovala enega mladega bikca za žgalno daritev, v prijeten vonj Gospodu, z njegovo jedilno daritvijo in njegovo pitno daritvijo, glede na način in enega kozlička od koz za daritev za greh. 004 NUM 015 025 Duhovnik bo opravil spravo za vso skupnost Izraelovih otrok in to jim bo odpuščeno, kajti to je nevednost. Prinesli bodo svojo daritev, žrtvovanje, narejeno z ognjem Gospodu in njihovo daritev za greh pred Gospoda, za njihovo nevednost. 004 NUM 015 026 To bo odpuščeno vsem otrokom Izraelove skupnosti in tujcu, ki začasno biva med njimi, glede na to, da je bilo vse ljudstvo v nevednosti. 004 NUM 015 027 Če katerakoli duša greši zaradi nevednosti, potem bo privedel kozo prvega leta za daritev za greh. 004 NUM 015 028 Duhovnik bo opravil spravo za dušo, ki nevedno greši, ko z nevednostjo greši pred Gospodom, da zanjo opravi spravo; in to ji bo odpuščeno. 004 NUM 015 029 Imeli boste eno postavo za tistega, ki greši zaradi nevednosti, tako za tistega, ki je rojen med Izraelovimi otroci, kot za tujca, ki začasno biva med njimi. 004 NUM 015 030 Toda duša, ki ravna prepotentno, ne glede na to, ali je rojena v deželi ali tujec, ta ista graja Gospoda; in ta duša bo iztrebljena izmed svojega ljudstva. 004 NUM 015 031 Ker je prezirala Gospodovo besedo in prelomila njegovo zapoved, bo ta duša popolnoma iztrebljena; njegova krivičnost bo nad njim.‘“ 004 NUM 015 032 Medtem ko so bili Izraelovi otroci v divjini, so našli moža, ki je na sábatni dan nabiral palice. 004 NUM 015 033 Tisti, ki so ga našli nabirati palice, so ga privedli k Mojzesu in Aronu in k vsej skupnosti. 004 NUM 015 034 Dali so ga pod stražo, ker ni bilo oznanjeno kaj naj bi mu bilo storjeno. 004 NUM 015 035 Gospod je rekel Mojzesu: „Mož bo zagotovo usmrčen. Vsa skupnost ga bo zunaj tabora kamnala s kamenjem.“ 004 NUM 015 036 In vsa skupnost ga je odvedla zunaj tabora in ga kamnala s kamenjem in ta je umrl, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 004 NUM 015 037 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 015 038 „Govori Izraelovim otrokom in jim naroči, da si delajo rese na robovih svojih oblek skozi njihove rodove in da na rese robov dajejo moder trak. 004 NUM 015 039 Ta vam bo za obrobo, da boste lahko pogledali nanjo in se spomnili vseh Gospodovih zapovedi in jih izvrševali, in da ne boste tavali za svojim lastnim srcem in za svojimi lastnimi očmi, za katerimi ste se vlačugali, 004 NUM 015 040 da se boste lahko spomnili in izpolnjevali vse moje zapovedi in boste sveti svojemu Bogu. 004 NUM 015 041 Jaz sem Gospod, vaš Bog, ki vas je privedel iz egiptovske dežele, da bi bil vaš Bog. Jaz sem Gospod, vaš Bog.“ 004 NUM 016 001 Torej Korah, Jichárjev sin, Kehátov sin, Lévijev sin ter Datán in Abirám, Eliábova sinova in Peletov sin On izmed Rubenovih sinov, so vzeli može 004 NUM 016 002 in se vzdignili pred Mojzesom, z nekaterimi izmed Izraelovih otrok, dvesto petdesetimi princi skupnosti, slavnimi v zboru, možmi z ugledom, 004 NUM 016 003 in se skupaj zbrali zoper Mojzesa in zoper Arona ter jima rekli: „Preveč si jemljeta nase, glede na to, da je vsa skupnost sveta, vsakdo izmed njih, in da je Gospod med njimi. Zakaj se torej povzdigujeta nad Gospodovo skupnost?“ 004 NUM 016 004 Ko je Mojzes to slišal, je padel na svoj obraz 004 NUM 016 005 in govoril Korahu in vsej njegovi skupini, rekoč: „Celo jutri bo Gospod pokazal kdo so njegovi in kdo je svet; in povzročil mu bo, da pride bliže k njemu. Celo tistemu, ki ga je izbral, bo povzročil, da se približa k njemu. 004 NUM 016 006 Storite to: ‚Vzemite kadilnice, Korah in vsa njegova skupina 004 NUM 016 007 in jutri dajte vanje ogenj pred Gospodom in nanj položite kadilo. Zgodilo se bo, da bo mož, ki ga bo Gospod izbral, ta bo svet. Vi si preveč jemljete nase, vi Lévijevi sinovi.‘“ 004 NUM 016 008 Mojzes je rekel Korahu: „Poslušajte, prosim vas, vi Lévijevi sinovi. 004 NUM 016 009 Ali se vam zdi le majhna stvar, da vas je Izraelov Bog ločil od Izraelove skupnosti, da vas privede bliže k sebi, da opravljate delo Gospodovega šotorskega svetišča in da stojite pred skupnostjo, da jim služite? 004 NUM 016 010 Privedel te je blizu k sebi in vse tvoje brate, Lévijeve sinove s teboj. Ali iščete tudi duhovništvo? 004 NUM 016 011 Zaradi katerega vzroka sta tako ti in vsa tvoja skupina zbrani skupaj zoper Gospoda, in kaj je Aron, da mrmrate zoper njega?“ 004 NUM 016 012 Mojzes je poslal, da pokliče Datána in Abiráma, Eliábova sinova, ki sta rekla: „Ne bova prišla gor. 004 NUM 016 013 Je to majhna stvar, da si nas privedel gor iz dežele, kjer tečeta mleko in med, da nas ubiješ v divjini, razen da se narediš princa nad nami? 004 NUM 016 014 Še več, nisi nas privedel v deželo, kjer tečeta mleko in med ali nam dal dediščino polj in vinogradov. Ali boš iztaknil oči teh ljudi? Ne bomo prišli tja gor.“ 004 NUM 016 015 Mojzes je bil zelo ogorčen in rekel Gospodu: „Ne spoštuj njihovih daritev. [Niti] enega osla nisem odvzel od njih, niti nisem nič slabega storil enemu izmed njih.“ 004 NUM 016 016 Mojzes je rekel Korahu: „Bodite ti in vsa tvoja skupina jutri pred Gospodom, ti, oni in Aron. 004 NUM 016 017 Vsak mož naj vzame svojo kadilnico in vanjo položi kadilo in prinesite jih pred Gospoda, vsak mož svojo kadilnico, dvesto petdeset kadilnic; tudi ti in Aron, vsak izmed vas svojo kadilnico.“ 004 NUM 016 018 Vzeli so vsak mož svojo kadilnico in vanje dali ogenj in nanj položili kadilo in z Mojzesom in Aronom stali v vratih šotorskega svetišča skupnosti. 004 NUM 016 019 Korah je pri vratih šotorskega svetišča skupnosti zoper njiju zbral vso skupnost in Gospodova slava se je prikazala vsej skupnosti. 004 NUM 016 020 Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč: 004 NUM 016 021 „Ločita se izmed te skupnosti, da jih lahko v hipu pokončam.“ 004 NUM 016 022 Onadva pa sta padla na svoja obraza in rekla: „Oh Bog, Bog duhov vsega mesa, ali bo en človek grešil in boš ogorčen nad vso skupnostjo?“ 004 NUM 016 023 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 016 024 „Govori skupnosti, rekoč: ‚Spravite se proč od bližine šotora Koraha, Datána in Abiráma.‘“ 004 NUM 016 025 Mojzes se je dvignil in odšel k Datánu in Abirámu, in Izraelove starešine so mu sledili. 004 NUM 016 026 Spregovoril je skupnosti, rekoč: „Odidite, prosim vas, od šotorov teh zlobnežev in ne dotikajte se ničesar njihovega, da ne bi bili použiti v vseh njihovih grehih.“ 004 NUM 016 027 Tako so se na vsaki strani umaknili od šotora Koraha, Datána in Abiráma. Datán in Abirám pa sta prišla ven in stala v vratih svojih šotorov s svojima ženama, svojimi sinovi in svojimi majhnimi otroci. 004 NUM 016 028 Mojzes je rekel: „S tem boste spoznali, da me je poslal Gospod, da storim vsa ta dela, kajti nisem jih storil po svoji lastni pameti. 004 NUM 016 029 Če ti možje umrejo običajne smrti vseh ljudi, ali če so obiskani po obiskanju vseh ljudi, potem me Gospod ni poslal. 004 NUM 016 030 Toda če Gospod naredi novo stvar in zemlja odpre svoja usta in jih požre, z vsem, kar jim pripada in gredo hitro dol v jamo, potem boste razumeli, da so ti ljudje izzivali Gospoda.“ 004 NUM 016 031 Pripetilo se je, ko je končal govorjenje vseh teh besed, da so se tla, ki so bila pod njimi, razklala narazen 004 NUM 016 032 in zemlja je odprla svoja usta in jih požrla in njihove hiše in vse ljudi, ki so pripadali Korahu in vse njihove dobrine. 004 NUM 016 033 Oni in vsi, ki so pripadali k njim, so živi odšli dol v jamo in zemlja se je zaprla nad njimi, in izginili so iz skupnosti. 004 NUM 016 034 Vsi Izraelci, ki so bili naokoli njih, so pobegnili ob njihovem kričanju, kajti rekli so: „Da ne bi zemlja požrla tudi nas.“ 004 NUM 016 035 In prišel je ogenj od Gospoda in použil dvesto petdeset mož, ki so darovali kadilo. 004 NUM 016 036 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 016 037 „Govori Eleazarju, sinu duhovnika Arona, da kadilnice pobere iz gorenja, ogenj pa iztrese daleč proč, kajti te so posvečene. 004 NUM 016 038 Kadilnice teh grešnikov [ki so grešili] zoper svoje lastne duše, naj preoblikujejo v široke plošče za pokritje oltarja, kajti darovali so jih pred Gospodom, zato so posvečene in te bodo znamenje Izraelovim otrokom.“ 004 NUM 016 039 Duhovnik Eleazar je vzel bronaste kadilnice, s katerimi so darovali tisti, ki so bili sežgani in preoblikovane so bile v široke plošče za pokritje oltarja, 004 NUM 016 040 da bodo spomin Izraelovim otrokom, da noben tujec, ki ni od Aronovega semena, ne pride bliže, da bi daroval Gospodu, da ne bo kakor Korah in kakor njegova skupina; kakor mu je po Mojzesovi roki rekel Gospod. 004 NUM 016 041 Toda naslednji dan je vsa skupnost Izraelovih otrok mrmrala zoper Mojzesa in zoper Arona, rekoč: „Vidva sta ubila Gospodovo ljudstvo.“ 004 NUM 016 042 Pripetilo se je, ko je bila zoper Mojzesa in Arona zbrana skupnost, da so pogledali proti šotorskemu svetišču skupnosti in glej, pokrival ga je oblak in prikazala se je Gospodova slava. 004 NUM 016 043 In Mojzes in Aron sta prišla pred šotorsko svetišče skupnosti. 004 NUM 016 044 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 016 045 „Vzdignita se proč izmed te skupnosti, da jih lahko v hipu použijem.“In onadva sta padla na svoja obraza. 004 NUM 016 046 Mojzes je rekel Aronu: „Vzemi kadilnico, daj vanjo ogenj iz oltarja, nanj položi kadilo in hitro pojdi k skupnosti ter opravi spravo zanje, kajti od Gospoda je izšel bes. Začela se je kužna bolezen.“ 004 NUM 016 047 Aron je vzel, kakor je Mojzes zapovedal in stekel na sredo skupnosti. In glej, kuga se je začela med ljudstvom. In nanjo je položil kadilo ter opravil spravo za ljudstvo. 004 NUM 016 048 Stal je med mrtvimi in živimi in kužna bolezen je obstala. 004 NUM 016 049 Torej tistih, ki so umrli od kužne bolezni, je bilo štirinajst tisoč sedemsto, poleg tistih, ki so umrli zaradi Korahove zadeve. 004 NUM 016 050 In Aron se je vrnil k Mojzesu, k vratom šotorskega svetišča skupnosti in kužna bolezen je obstala. 004 NUM 017 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 017 002 „Govori Izraelovim otrokom in vzemi od vsakega izmed njih palico glede na hišo njihovih očetov, od vseh princev glede na hišo njihovih očetov, dvanajst palic. Ime vsakega moža zapiši na njegovo palico. 004 NUM 017 003 Aronovo ime boš zapisal na Lévijevo palico, kajti ena palica bo za poglavarja hiše njihovih očetov. 004 NUM 017 004 Položil jih boš v šotorsko svetišče skupnosti, pred pričevanje, kjer se bom srečal z vami. 004 NUM 017 005 Zgodilo se bo, da bo palica moža, katerega bom izbral, zacvetela in naredil bom, da pred menoj prenehajo mrmranja Izraelovih otrok, s čimer so mrmrali zoper vaju.“ 004 NUM 017 006 Mojzes je spregovoril Izraelovim otrokom in vsak izmed njihovih princev mu je dal palico, za vsakega princa eno, glede na hiše njihovih očetov, celó dvanajst palic, in Aronova palica je bila med njihovimi palicami. 004 NUM 017 007 Mojzes je palice položil pred Gospoda v šotorskem svetišču pričevanja. 004 NUM 017 008 Pripetilo se je, da je naslednji dan Mojzes odšel v šotorsko svetišče pričevanja in glej, Aronova palica, za Lévijevo hišo, je vzbrstela, pognala brste, pokazala cvetove in obrodila mandlje. 004 NUM 017 009 Mojzes je vse palice prinesel izpred Gospoda k vsem Izraelovim otrokom. Pogledali so in vsak mož je vzel svojo palico. 004 NUM 017 010 Gospod je rekel Mojzesu: „Aronovo palico ponovno prinesi pred pričevanje, da bo kot simbol ohranjena zoper upornike, in njihova mrmranja boš docela odvzel od mene, da ne bodo pomrli.“ 004 NUM 017 011 Mojzes je storil tako. Kakor mu je Gospod zapovedal, tako je storil. 004 NUM 017 012 Izraelovi otroci so govorili Mojzesu, rekoč: „Glej, umiramo, izginjamo, mi vsi izginjamo. 004 NUM 017 013 Kdorkoli prihaja kakorkoli blizu Gospodovega šotorskega svetišča bo umrl. Mar bomo použiti z umirajočimi?“ 004 NUM 018 001 Gospod je rekel Aronu: „Ti, tvoji sinovi in hiša tvojega očeta bodo s teboj nosili krivičnost svetišča. Ti in tvoji sinovi s teboj boste nosili krivičnost svojega duhovništva. 004 NUM 018 002 Tudi svoje brate iz Lévijevega rodu, rodu tvojega očeta, privedi s seboj, da bodo lahko pridruženi k tebi in ti služili, toda ti in tvoji sinovi s teboj boste služili pred šotorskim svetiščem pričevanja. 004 NUM 018 003 Pazili bodo na tvojo zadolžitev in zadolžitev vsega šotorskega svetišča. Samo ne bodo se približali posodam svetišča in oltarju, da ne bi niti oni niti tudi vi ne umrli. 004 NUM 018 004 Pridruženi bodo k tebi in pazili bodo na zadolžitev šotorskega svetišča skupnosti, za vso službo šotorskega svetišča. Tujec pa se vam ne bo približal. 004 NUM 018 005 Pazili boste na zadolžitev svetišča in zadolžitev oltarja, da nad Izraelovimi otroci ne bo več besa. 004 NUM 018 006 Glejte, jaz sem vzel vaše brate, Lévijevce, izmed Izraelovih otrok. Vam so izročeni kakor darilo za Gospoda, da opravljajo službo šotorskega svetišča skupnosti. 004 NUM 018 007 Zato boste ti in tvoji sinovi s teboj, varovali svojo duhovniško službo za vsako oltarno stvar in znotraj zagrinjala; in vi boste služili. Vašo duhovniško službo sem vam dal kakor službo darila. Tujec pa, ki pride blizu, bo usmrčen.“ 004 NUM 018 008 Gospod je spregovoril Aronu: „Glej, dal sem ti tudi zadolžitev mojih vzdigovalnih daritev izmed vseh posvečenih stvari Izraelovih otrok. Tebi sem jih dal zaradi razloga maziljenja in tvojim sinovom, z odredbo na veke. 004 NUM 018 009 To bodo tvoje najsvetejše stvari, ohranjene pred ognjem. Vsak njihov dar, vsaka njihova jedilna daritev in vsaka njihova daritev za greh in vsaka njihova daritev za prestopek, ki mi jih bodo povrnili, bo zate in za tvoje sinove najsvetejša. 004 NUM 018 010 Na najsvetejšem kraju boš to jedel. Vsak moški bo to jedel. To ti bo sveto. 004 NUM 018 011 In to je tvoje; vzdigovalna daritev njihovega darila z vsemi majalnimi daritvami Izraelovih otrok. Dal sem jih tebi in tvojim sinovim in tvojim hčeram s teboj, po zakonu na veke; vsak, kdor je v tvoji hiši čist, bo jedel od tega. 004 NUM 018 012 Najboljše od olja in najboljše od vina in od pšenice, njihove prve sadove, ki jih bodo darovali Gospodu, te sem dal tebi. 004 NUM 018 013 In karkoli je prvo zrelo v deželi, kar bodo prinesli Gospodu, bo tvoje; vsak, kdor je v tvoji hiši čist, bo jedel od tega. 004 NUM 018 014 Vsaka posvečena stvar v Izraelu, naj bo tvoja. 004 NUM 018 015 Vsaka stvar, ki odpre maternico v vsem mesu, ki ga prinašajo h Gospodu, bodisi bo to od ljudi ali živali, bo tvoja. Vendar zagotovo odkupi človeškega prvorojenca in odkupil boš prvence nečistih živali. 004 NUM 018 016 Tiste, ki naj bi bili odkupljeni, mesec dni stare, boš odkupil glede na tvojo oceno, za denar petih šeklov, po svetiščnem šeklu, kar je dvajset ger. 004 NUM 018 017 Toda prvenca krave ali prvenca ovce ali prvenca koze ne boš odkupil; oni so sveti. Njihovo kri boš poškrôpil na oltar in njihovo tolščo boš sežgal za ognjeno daritev, v prijeten vonj Gospodu. 004 NUM 018 018 Njihovo meso bo tvoje, kakor so tvoje majalne prsi in desno pleče. 004 NUM 018 019 Vse vzdigovalne daritve svetih stvari, katere Izraelovi otroci darujejo Gospodu, sem dal tebi in tvojim sinovim in tvojim hčeram s teboj, po zakonu na veke. To je solna zaveza na veke pred Gospodom, tebi in tvojemu potomstvu s teboj.“ 004 NUM 018 020 Gospod je govoril Aronu: „Ne boš imel dediščine v svoji deželi, niti ne boš imel nobenega deleža med njimi. Jaz sem tvoj delež in tvoja dediščina med Izraelovimi otroci. 004 NUM 018 021 Glej, Lévijevim otrokom sem dal za dediščino vse desetine v Izraelu, za njihovo službo, ki jo služijo, celó službo šotorskega svetišča skupnosti. 004 NUM 018 022 Niti se Izraelovi otroci odslej ne smejo približati šotorskemu svetišču skupnosti, da ne bi nosili greha in umrli. 004 NUM 018 023 Temveč bodo Lévijevci opravljali službo šotorskega svetišča skupnosti in nosili bodo njihovo krivičnost. To bo zakon na veke skozi vaše rodove, da med Izraelovimi otroci ne bodo imeli nobene dediščine. 004 NUM 018 024 Toda desetine Izraelovih otrok, katere darujejo kakor vzdigovalno daritev Gospodu, sem dal v dediščino Lévijevcem. Zato sem jim rekel: ‚Med Izraelovimi otroci ne bodo imeli nobene dediščine.‘“ 004 NUM 018 025 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 018 026 „Tako spregovori Lévijevcem in jim povej: ‚Kadar od Izraelovih otrok vzamete desetine, katere sem vam od njih dal za vašo dediščino, potem boste od tega darovali vzdigovalno daritev za Gospoda, celó deseti del desetine. 004 NUM 018 027 In ta vaša vzdigovalna daritev se vam bo štela kakor če bilo žito iz mlatišča in kakor polnost vinske stiskalnice. 004 NUM 018 028 Tako boste tudi vi darovali vzdigovalno daritev Gospodu od vseh vaših desetin, katere prejmete od Izraelovih otrok in od tega boste dali Gospodovo vzdigovalno daritev duhovniku Aronu. 004 NUM 018 029 Izmed vseh vaših darov bo vsak daroval vzdigovalno daritev Gospodu, od vsega najboljšega od tega, celó posvečen del od tega.‘ 004 NUM 018 030 Zato jim boš rekel: ‚Ko ste vzdignili najboljše od tega, potem bo to šteto Lévijevcem kakor donos mlatišča in kakor donos vinske stiskalnice. 004 NUM 018 031 To boste jedli na vsakem kraju, vi in vaše družine, kajti to je vaša nagrada za vašo službo v šotorskem svetišču skupnosti. 004 NUM 018 032 Zaradi tega ne boste nosili nobenega greha, ko ste vzdignili najboljše od tega. Niti ne boste oskrunili svetih stvari Izraelovih otrok, da ne umrjete.‘“ 004 NUM 019 001 Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč: 004 NUM 019 002 „To je odredba postave, ki jo je zapovedal Gospod, rekoč: ‚Govorita Izraelovim otrokom, da vama privedejo rdečo telico brez madeža, na kateri ni nobene pomanjkljivosti in na katero nikoli ni prišel jarem. 004 NUM 019 003 Izročili jo boste duhovniku Eleazarju, da jo odvede zunaj tabora in nekdo jo bo zaklal pred njegovim obrazom. 004 NUM 019 004 Duhovnik Eleazar bo s svojim prstom vzel od njene krvi in sedemkrat poškropil neposredno pred šotorskim svetiščem skupnosti 004 NUM 019 005 in nekdo bo telico sežgal v njegovem pogledu; njeno kožo, njeno meso in njeno kri bo sežgal z njenim iztrebkom. 004 NUM 019 006 Duhovnik bo vzel cedrov les, izop in škrlat in to vrgel v sredo goreče telice. 004 NUM 019 007 Potem bo duhovnik opral svoja oblačila, svoje meso umil v vodi in potem bo prišel v tabor in duhovnik bo nečist do večera. 004 NUM 019 008 Kdor jo zažiga, bo svoja oblačila opral v vodi in svoje meso okopal v vodi in bo nečist do večera. 004 NUM 019 009 Človek, ki je čist, bo zbral pepel telice in ga položil zunaj tabora, na čisto mesto in tam bo hranjen za skupnost Izraelovih otrok, za vodo oddvojitve. To je očiščevanje za greh. 004 NUM 019 010 Kdor zbira pepel telice, bo opral svoja oblačila in bo nečist do večera. To bo za Izraelove otroke in tujca, ki začasno prebiva med njimi, zakon na veke. 004 NUM 019 011 Kdor se dotika trupla kateregakoli človeka, bo sedem dni nečist. 004 NUM 019 012 S to [vodo] se bo očistil na tretji dan in na sedmi dan bo čist. Toda če se ne očisti tretji dan, potem sedmi dan ne bo čist. 004 NUM 019 013 Kdorkoli se dotika trupla kateregakoli človeka, ki je mrtev in se ne očisti, omadežuje Gospodovo šotorsko svetišče, in ta duša bo iztrebljena iz Izraela. Ker voda oddvojitve ni bila pošpricana nad njim, bo nečist; njegova nečistost je še nad njim. 004 NUM 019 014 To je postava, ko človek umre v šotoru. Vse, kar pride v šotor in vse, kar je v šotoru, bo nečisto sedem dni. 004 NUM 019 015 Vsaka odprta posoda, ki na sebi nima privezanega pokrivala, je nečista. 004 NUM 019 016 Kdorkoli se dotakne tistega, ki je na odprtih poljih umorjen z mečen ali trupla ali človeške kosti ali groba, bo sedem dni nečist. 004 NUM 019 017 Za nečisto osebo bodo vzeli pepel sežgane telice očiščevanja za greh in tekoča voda bo vlita k temu v posodo. 004 NUM 019 018 Čista oseba bo vzela izop in ga pomočila v vodi in ga pošpricala po šotoru in po vseh posodah in po osebah, ki so bile tam in na tistega, ki se je dotaknil kosti umorjenega, mrtvega ali groba. 004 NUM 019 019 Čista oseba bo poškropila na nečisto na tretji dan in na sedmi dan. Na sedmi dan se bo mož očistil in opral svoja oblačila in se okopal v vodi in bo zvečer čist. 004 NUM 019 020 Toda mož, ki bo nečist in se ne bo očistil, ta duša bo iztrebljena izmed skupnosti, ker je omadeževal Gospodovo svetišče. Voda oddvojitve ni bila pošpricana nanj; ta je nečist. 004 NUM 019 021 To jim bo večen zakon, da kdor škropi vodo oddvojitve, bo opral svoja oblačila; in kdor se dotika vode oddvojitve, bo nečist do večera. 004 NUM 019 022 Česarkoli se nečista oseba dotika, bo nečisto; in duša, ki se tega dotika, bo nečista do večera. 004 NUM 020 001 Potem so prišli Izraelovi otroci, celó celotna skupnost, v puščavo Cin, v prvem mesecu, in ljudstvo je ostalo v Kadešu in Mirjam je tam umrla in bila tam pokopana. 004 NUM 020 002 Tam pa ni bilo nobene vode za skupnost in skupaj so se zbrali zoper Mojzesa in zoper Arona. 004 NUM 020 003 Ljudje so se pričkali z Mojzesom in govorili, rekoč: „Da bi Bog dal, da bi umrli, ko so naši bratje umrli pred Gospodom! 004 NUM 020 004 In zakaj sta Gospodovo skupnost privedla gor v to divjino, da bi mi in naša živina tam umrli? 004 NUM 020 005 In zakaj sta nas pripravila, da pridemo gor iz Egipta, da nas privedeta na ta zloben kraj? To ni kraj semen ali fig ali vinskih trt ali granatnih jabolk, niti ni tukaj nobene vode za pitje.“ 004 NUM 020 006 Mojzes in Aron sta od prisotnosti zbora odšla k vratom šotorskega svetišča skupnosti ter padla na svoja obraza in prikazala se jima je Gospodova slava. 004 NUM 020 007 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 020 008 „Vzemi palico in ti in tvoj brat Aron zberita skupaj skupnost in pred njihovimi očmi spregovorita skali in ta bo dala svojo vodo in ti jim boš prinesel vodo iz skale. Tako boš dal piti zboru in njihovim živalim.“ 004 NUM 020 009 Mojzes je vzel palico izpred Gospoda, kakor mu je zapovedal. 004 NUM 020 010 Mojzes in Aron sta pred skalo zbrala skupnost in jim rekla: „Poslušajte sedaj, vi uporniki, ali vam moreva iz te skale izpeljati vodo?“ 004 NUM 020 011 Mojzes je dvignil svojo roko in s svojo palico dvakrat udaril skalo in voda se je obilno prikazala in skupnost je pila in tudi njihove živali. 004 NUM 020 012 Gospod pa je spregovoril Mojzesu in Aronu: „Ker mi nista verovala, da bi me izkazala svetega v očeh Izraelovih otrok, zato te skupnosti ne bosta privedla v deželo, ki sem jim jo dal.“ 004 NUM 020 013 To je voda iz Meríbe; ker so se Izraelovi otroci prepirali z Gospodom in je bil on posvečen v njih. 004 NUM 020 014 Mojzes je k edómskemu kralju poslal poslance iz Kadeša: „Tako govori tvoj brat Izrael: ‚Ti poznaš vse muke, ki so nas doletele. 004 NUM 020 015 Kako so naši očetje odšli dol v Egipt in smo dolgo časa prebivali v Egiptu; Egipčani pa so dražili nas in naše očete 004 NUM 020 016 in ko smo klicali h Gospodu, je slišal naš glas in poslal angela in nas privedel iz egiptovske dežele. In glej, mi smo v Kadešu, v mestu na tvoji najbolj oddaljeni meji. 004 NUM 020 017 Naj prečkamo, prosim te, skozi tvojo deželo. Ne bomo šli skozi polja ali skozi vinograde, niti ne bomo pili vode iz vodnjakov. Šli bomo po kraljevi visoki poti, ne bomo se obrnili k desni roki, niti ne k levi, dokler ne prečkamo tvojih meja.‘“ 004 NUM 020 018 Edóm pa jim je rekel: „Ne boš prečkal poleg mene, da ne bi jaz z mečem prišel zoper tebe.“ 004 NUM 020 019 Izraelovi otroci so mu rekli: „Šli bomo po visoki poti. In če jaz in moja živina pije od tvoje vode, potem bom plačal zanjo. Samo šel bom, brez da bi počel karkoli drugega bom šel skozi po svojih stopalih.“ 004 NUM 020 020 Rekel je: „Ne boš šel skozi.“In Edóm je prišel ven zoper njega, z mnogo ljudstva in z močno roko. 004 NUM 020 021 Tako je Edóm odklonil dati Izraelu prehod skozi njegove meje, zato se je Izrael obrnil proč od njega. 004 NUM 020 022 Izraelovi otroci, celó celotna skupnost, so potovali od Kadeša in prišli na goro Hor. 004 NUM 020 023 Gospod je govoril Mojzesu in Aronu na gori Hor, ob meji dežele Edóm, rekoč: 004 NUM 020 024 „Aron bo zbran k svojemu ljudstvu, kajti ne bo vstopil v deželo, ki sem jo dal Izraelovim otrokom, ker sta se uprla zoper mojo besedo pri vodi Meríbe. 004 NUM 020 025 Vzemi Arona in njegovega sina Eleazarja ter ju privedi na goro Hor 004 NUM 020 026 in sleci Arona iz njegovih oblačil in jih nadeni na njegovega sina Eleazarja. Aron pa bo zbran k svojim ljudem in bo tam umrl.“ 004 NUM 020 027 Mojzes je storil kakor je Gospod zapovedal in odšli so na goro Hor pred očmi vse skupnosti. 004 NUM 020 028 Mojzes je slekel Arona iz njegovih oblačil in jih nadel na njegovega sina Eleazarja in Aron je tam umrl, na vrhu gore, in Mojzes in Eleazar sta prišla dol iz gore. 004 NUM 020 029 Ko je vsa skupnost videla, da je bil Aron mrtev, so trideset dni žalovali za Aronom, celó vsa Izraelova hiša. 004 NUM 021 001 Ko je kralj Arád, Kánaanec, ki je prebival na jugu, slišal da je Izrael prišel po poti oglednikov, potem se je bojeval zoper Izrael in nekatere izmed njih prijel kot jetnike. 004 NUM 021 002 Izrael se je zaobljubil Gospodu in rekel: „Če zares hočeš to ljudstvo izročiti v mojo roko, potem bom popolnoma uničil njihova mesta.“ 004 NUM 021 003 Gospod je prisluhnil Izraelovemu glasu in izročil Kánaance, in popolnoma so jih uničili in njihova mesta in ime kraja je imenoval Horma. 004 NUM 021 004 Odpotovali so iz gore Hor po poti Rdečega morja, da obidejo deželo Edóm in duša ljudstva je zaradi poti zelo izgubila pogum. 004 NUM 021 005 Ljudstvo je govorilo zoper Boga in zoper Mojzesa: „Zakaj sta nas privedla gor iz Egipta, da umremo v divjini? Kajti tukaj ni kruha, niti tukaj ni nobene vode in naši duši se gabi ta lahek kruh.“ 004 NUM 021 006 Gospod pa je med ljudstvo poslal kače in te so pikale ljudstvo in mnogo Izraelovega ljudstva je umrlo. 004 NUM 021 007 Zato je ljudstvo prišlo k Mojzesu in reklo: „Grešili smo, kajti govorili smo zoper Gospoda in zoper tebe. Moli h Gospodu, da kače odvzame od nas.“In Mojzes je molil za ljudstvo. 004 NUM 021 008 Gospod je rekel Mojzesu: „Naredi si ognjeno kačo in jo obesi na kol, in zgodilo se bo, da vsak, kdor je pičen, ko pogleda nanjo, bo živel.“ 004 NUM 021 009 Mojzes je naredil kačo iz brona in jo obesil na kol in pripetilo se je, da če je kateregakoli človeka pičila kača, ko je pogledal kačo iz brona, je živel. 004 NUM 021 010 Izraelovi otroci so se namerili naprej in se utaborili v Obótu. 004 NUM 021 011 In odpotovali so iz Obóta in se utaborili pri Ijé Abarímu, v divjini, ki je pred Moábom, proti sončnemu vzhodu. 004 NUM 021 012 Od tam so odrinili in se utaborili v dolini Zared. 004 NUM 021 013 Od tam so odrinili in se utaborili na drugi strani Arnóna, ki je v divjini, ki prihaja iz pokrajin Amoréjcev, kajti Arnón je Moábova meja med Moábom in Amoréjci. 004 NUM 021 014 Zato je rečeno v knjigi Gospodovih vojn: „Kaj je storil v Rdečem morju in v potokih Arnóna 004 NUM 021 015 in pri vodotoku potokov, ki gredo dol k Aronovemu prebivališču in leži na Moábovi meji.“ 004 NUM 021 016 In od tam so odšli v Beêr, to je vodnjak, o katerem je Gospod govoril Mojzesu: „Zberi skupaj ljudstvo in jaz jim bom dal vodo.“ 004 NUM 021 017 Potem je Izrael zapel to pesem: „Izviraj, oh vodnjak. Pojte mu. 004 NUM 021 018 Princi so kopáli vodnjak, kopáli so ga plemiči izmed ljudstva, po navodilih postavodajalca, s svojimi palicami.“In iz divjine so odšli k Matánu, 004 NUM 021 019 in od Matána v Nahaliél, in iz Nahaliéla v Bamót, 004 NUM 021 020 in iz Bamóta v dolino, ki je v moábski deželi, do vrha Pisge, ki gleda proti Ješimonu. 004 NUM 021 021 Izrael je poslal poslance k Sihónu, kralju Amoréjcev, rekoč: 004 NUM 021 022 „Pusti mi iti skozi tvojo deželo. Ne bomo se obrnili v polja ali v vinograde, ne bomo pili od vodá iz vodnjakov, temveč bomo šli vzdolž po kraljevi visoki poti, dokler ne bomo prešli tvojih mej.“ 004 NUM 021 023 Sihón pa ni hotel trpeti, da gre Izrael skozi njegove meje, temveč je Sihón zbral vse ljudstvo in odšel ven zoper Izrael v divjino in prišel v Jahac in se bojeval zoper Izrael. 004 NUM 021 024 Izrael pa ga je udaril z ostrino meča in vzel v last njegovo deželo od Arnóna do Jabóka, celo do Amónovih otrok, kajti meja Amónovih otrok je bila trdna. 004 NUM 021 025 Izrael je zavzel vsa ta mesta in Izrael je prebival v vseh mestih Amoréjcev v Hešbónu in v vseh njegovih vaseh. 004 NUM 021 026 Kajti Hešbón je bil mesto amoréjskega kralja Sihóna, ki se je bojeval zoper prejšnjega moábskega kralja in je vso njegovo deželo vzel iz njegove roke, celo do Arnóna. 004 NUM 021 027 Čemu tisti, ki govorijo v pregovorih, pravijo: „Pridite v Hešbón, naj bo Sihónovo mesto zgrajeno in pripravljeno, 004 NUM 021 028 kajti ogenj je odšel iz Hešbóna, plamen iz mesta Sihón. Ta je použil Ar Moáb in gospodarje visokih krajev Arnóna. 004 NUM 021 029 Gorje tebi, Moáb! Uničeno si, oh ljudstvo Kemoša. Svojim sinovom je dal, da pobegnejo in svoje hčere v ujetništvo Sihónu, kralju Amoréjcev. 004 NUM 021 030 Streljali smo nanje, Hešbón je uničen celo do Dibóna in opustošili smo jih celo do Nofa, ki sega do Médebe.“ 004 NUM 021 031 Tako je Izrael prebival v deželi Amoréjcev. 004 NUM 021 032 In Mojzes je poslal, da ogledajo Jaazêr in zavzeli so njegove vasi in napodili Amoréjce, ki so bili tam. 004 NUM 021 033 In obrnili so se ter odšli po poti Bašána in bašánski kralj Og je odšel ven zoper njih, on in vse njegovo ljudstvo, da se bojujejo pri Edréi. 004 NUM 021 034 Gospod je rekel Mojzesu: „Ne boj se ga, kajti izročil sem ga v tvojo roko in vse njegovo ljudstvo in njegovo deželo in storil mu boš, kakor si storil Sihónu, kralju Amoréjcev, ki je prebival pri Hešbónu.“ 004 NUM 021 035 Tako so udarili njega, njegove sinove in vse njegovo ljudstvo, dokler nihče ni ostal živ, in deželo vzeli v last. 004 NUM 022 001 Izraelovi otroci so se namerili naprej in se utaborili na moábskih ravninah, na tej strani Jordana, pri Jerihi. 004 NUM 022 002 Cipórjev sin Balák, je videl vse, kar je Izrael storil Amoréjcem. 004 NUM 022 003 Moáb je bil boleče prestrašen ljudstva, ker jih je bilo mnogo in Moáb je bil zaskrbljen zaradi Izraelovih otrok. 004 NUM 022 004 Moáb je rekel midjánskim starešinam: „Sedaj bo ta skupina polizala vse, ki so naokoli nas, kakor vol pomuli poljsko travo.“Cipórjev sin Balák je bil ob tistem času kralj Moábcev. 004 NUM 022 005 Poslal je torej poslance k Beórjevemu sinu Bileámu v Petór, ki je poleg reke dežele otrok njegovega ljudstva, da ga pokliče, rekoč: „Glej, tam je ljudstvo prišlo iz Egipta. Glej, pokrivajo obličje zemlje in prebivajo nasproti meni. 004 NUM 022 006 Pridi torej sedaj, prosim te, prekolni mi to ljudstvo, kajti oni so premogočni zame. Morda bom prevladal, da jih lahko udarimo in da jih lahko napodimo iz dežele, kajti vem, da kogar ti blagosloviš, je blagoslovljen in kogar ti prekolneš, je preklet.“ 004 NUM 022 007 Moábske starešine in midjánske starešine so odrinili z nagradami vedeževanja v svoji roki in prišli k Bileámu in mu spregovorili Balákove besede. 004 NUM 022 008 In ta jim je rekel: „To noč prenočite tukaj in ponovno vam bom prinesel besedo, kakor mi bo Gospod govoril, “in Moábovi princi so ostali z Bileámom. 004 NUM 022 009 Bog je prišel k Bileámu in rekel: „Kakšni možje so tile s teboj?“ 004 NUM 022 010 Bileám je rekel Bogu: „Cipórjev sin Balák, moábski kralj, je poslal k meni, rekoč: 004 NUM 022 011 ‚Glej, tam je prišlo ljudstvo iz Egipta, ki pokriva obličje zemlje. Pridi sedaj, prekolni mi jih. Morda jih bom zmožen premagati in jih pognati ven.‘“ 004 NUM 022 012 Bog pa je rekel Bileámu: „Ne boš šel z njimi, ne boš preklel ljudstva, kajti blagoslovljeni so.“ 004 NUM 022 013 Bileám je zjutraj vstal in Balákovim princem rekel: „Pojdite v svojo deželo, kajti Gospod mi odklanja dati dovoljenje, da grem z vami.“ 004 NUM 022 014 Moábski princi so vstali, odšli k Baláku in rekli: „Bileám odklanja, da pride z nami.“ 004 NUM 022 015 Balák je ponovno poslal prince, več in častitljivejše od onih. 004 NUM 022 016 Prišli so k Bileámu in mu rekli: „Tako govori Cipórjev sin Balák: ‚Naj te ničesar, prosim te, ne ovira, da bi prišel k meni, 004 NUM 022 017 kajti povišal te bom v zelo veliko čast in storil bom kakorkoli mi rečeš. Pridi torej, prosim te, prekolni mi to ljudstvo.‘“ 004 NUM 022 018 Bileám je odgovoril ter Balákovim služabnikom rekel: „Če bi mi Balák dal svojo hišo, polno srebra in zlata, ne morem iti preko besede od Gospoda, svojega Boga, da storim manj ali več. 004 NUM 022 019 Zdaj torej, prosim vas, tudi vi ostanite tukaj to noč, da bom lahko vedel, kaj mi bo še povedal Gospod.“ 004 NUM 022 020 Bog je ponoči prišel k Bileámu ter mu rekel: „Če pridejo možje, da te pokličejo, vstani in pojdi z njimi, toda reci jim samo besedo, ki ti jo bom jaz rekel, to boš storil.“ 004 NUM 022 021 Bileám je zjutraj vstal, osedlal svojo oslico in se odpravil k moábskim princem. 004 NUM 022 022 Božja jeza je bila vžgana, ker je odšel in Gospodov angel je stal na poti zaradi nasprotovanja zoper njega. Torej jahal je na svoji oslici in dva njegova služabnika sta bila z njim. 004 NUM 022 023 In oslica je zagledala Gospodovega angela stati na poti in njegov meč je bil izvlečen v njegovi roki in oslica se je obrnila stran iz poti in odšla na polje. Bileám pa je udaril oslico, da jo obrne na pot. 004 NUM 022 024 Toda Gospodov angel je stal na stezi vinogradov, zid pa je bil na tej strani in zid na oni strani. 004 NUM 022 025 Ko je oslica zagledala Gospodovega angela, se je pritisnila k zidu in Bileámovo stopalo zmečkala ob zid in ta jo je ponovno udaril. 004 NUM 022 026 Gospodov angel je šel naprej in stal na ozkem kraju, kjer ni bilo nobene poti, da bi se obrnil k desni roki ali k levi. 004 NUM 022 027 Ko je oslica zagledala Gospodovega angela, je pod Bileámom padla dol in Bileámova jeza je bila vžgana in oslico je udaril s palico. 004 NUM 022 028 Gospod pa je oslici odprl usta in ta je Bileámu rekla: „Kaj sem ti storila, da si me že trikrat udaril?“ 004 NUM 022 029 Bileám je rekel oslici: „Ker si me zasmehovala. Če bi bil tukaj, v moji roki meč, bi te sedaj že ubil.“ 004 NUM 022 030 Oslica pa je Bileámu rekla: „Ali nisem tvoja oslica, na kateri si jahal, odkar sem bila tvoja, do današnjega dne? Sem bila kdaj navajena, da ti tako storim?“Rekel je: „Ne.“ 004 NUM 022 031 Potem je Gospod Bileámu odprl oči in zagledal je Gospodovega angela, stoječega na poti in njegov meč je bil izvlečen v njegovi roki. Sklonil je svojo glavo in padel plosko na svoj obraz. 004 NUM 022 032 Gospodov angel mu je rekel: „Zakaj si potem že trikrat udaril svojo oslico? Glej, odšel sem ven, da se ti zoperstavim, ker je tvoja pot sprevržena pred menoj, 004 NUM 022 033 oslica pa me je zagledala in se že trikrat obrnila od mene. Razen če se ne bi obrnila od mene, bi te sedaj torej zagotovo ubil, njo pa rešil živo.“ 004 NUM 022 034 Bileám je rekel Gospodovemu angelu: „Grešil sem, kajti nisem vedel, da zoper mene stojiš na poti. Sedaj torej, če te je to razžalilo, se bom ponovno vrnil nazaj.“ 004 NUM 022 035 Gospodov angel je Bileámu rekel: „Pojdi z možmi, toda samo besedo, ki ti jo jaz govorim, to boš govoril.“Tako je Bileám odšel z Balákovimi princi. 004 NUM 022 036 Ko je Balák slišal, da je Bileám prišel, je odšel ven, da ga pospremi v mesto Moáb, ki je na meji Arnóna, ki je skrajna pokrajina. 004 NUM 022 037 Balák je rekel Bileámu: „Ali nisem iskreno poslal k tebi, da te pokličem? Čemu nisi prišel k meni? Mar te zares ne zmorem povišati k časti?“ 004 NUM 022 038 Bileám je rekel Baláku: „Glej, prišel sem k tebi. Imam zdaj sploh moč, da karkoli povem? Besedo, ki jo Bog polaga v moja usta, to bom govoril.“ 004 NUM 022 039 Bileám je odšel z Balákom in prišla sta v Kirját Hucót. 004 NUM 022 040 Balák je daroval vola in ovco in poslal k Bileámu in k princem, ki so bili z njim. 004 NUM 022 041 Pripetilo se je naslednji dan, da je Balák vzel Bileáma in ga privedel na Báalov visok kraj, da bi od tam lahko videl skrajen del ljudstva. 004 NUM 023 001 Bileám je rekel Baláku: „Tukaj mi zgradi sedem oltarjev in mi pripravi sedem volov ter sedem ovnov.“ 004 NUM 023 002 Balák je storil kakor je Bileám govoril, in Balák in Bileám sta na vsakem oltarju darovala bikca in ovna. 004 NUM 023 003 Bileám je rekel Baláku: „Stoj pri svoji žgalni daritvi, jaz pa bom šel. Morda bo prišel Gospod, da me sreča in karkoli mi pokaže, ti bom povedal.“In odšel je na visok kraj. 004 NUM 023 004 Bog je srečal Bileáma in ta mu je rekel: „Pripravil sem sedem oltarjev in na vsakem oltarju sem daroval bikca in ovna.“ 004 NUM 023 005 Gospod je v Bileámova usta položil besedo ter rekel: „Vrni se k Baláku in tako boš govoril.“ 004 NUM 023 006 Vrnil se je k njemu in glej, ta je stal poleg svoje žgalne daritve, on in vsi Moábovi princi. 004 NUM 023 007 Vzel je njegovo prispodobo ter rekel: „Moábski kralj Balák me je privedel iz Aráma, iz vzhodnih gora, rekoč: ‚Pridi, prekolni mi Jakoba in pridi izzivat Izraela.‘ 004 NUM 023 008 Kako naj prekolnem, kogar Bog ni preklel? Kako naj izzivam, kogar Gospod ni izzival? 004 NUM 023 009 Kajti od vrha skal ga vidim in od hribov ga gledam. Glej, ljudstvo bo prebivalo samo in ne bo šteto med narode. 004 NUM 023 010 Kdo lahko prešteje Jakobov prah in število četrtine Izraela? Naj umrem smrt pravičnega in naj bo moj zadnji konec podoben njegovemu!“ 004 NUM 023 011 Balák pa je rekel Bileámu: „Kaj si mi storil? Vzel sem te, da prekolneš moje sovražnike in glej, ti si jih vse skupaj blagoslovil.“ 004 NUM 023 012 Ta je odgovoril in rekel: „Mar ne moram paziti, da govorim to, kar je Gospod položil v moja usta?“ 004 NUM 023 013 Balák mu je rekel: „Pridi, prosim te, z menoj na drug kraj, od koder jih lahko vidiš. Videl boš le njihov skrajni del, ne boš pa videl vseh, in od tam mi jih prekolni.“ 004 NUM 023 014 Privedel ga je na polje Zofim, k vrhu Pisge in zgradil sedem oltarjev in na vsakem oltarju daroval bikca in ovna. 004 NUM 023 015 Baláku je rekel: „Stoj tukaj pri svoji žgalni daritvi, medtem ko tam srečam Gospoda.“ 004 NUM 023 016 Gospod je srečal Bileáma in v njegova usta položil besedo ter rekel: „Ponovno pojdi k Baláku in tako povej.“ 004 NUM 023 017 Ko je prišel k njemu, glej, je ta stal pri svoji žgalni daritvi in princi Moába z njim. In Balák mu je rekel: „Kaj je Gospod govoril?“ 004 NUM 023 018 Ta je vzel njegovo prispodobo ter rekel: „Vstani, Balák in poslušaj; prisluhni mi, ti, Cipórjev sin. 004 NUM 023 019 Bog ni človek, da bi lagal; niti sin človekov, da bi se moral kesati. Je rekel in tega ne bi storil? Je govoril in ali tega ne bi dobro naredil? 004 NUM 023 020 Glej, prejel sem zapoved, da blagoslovim in on je blagoslovil in tega ne morem razveljaviti. 004 NUM 023 021 Ni zagledal krivičnosti v Jakobu, niti ni videl perverznosti v Izraelu. Gospod, njegov Bog, je z njim in krik kralja je med njimi. 004 NUM 023 022 Bog jih je privedel iz Egipta; moč ima, kakor bi bila moč od samoroga. 004 NUM 023 023 Zagotovo tam ni izrekanja uroka zoper Jakoba, niti tam ni nobenega vedeževanja zoper Izraela. Glede na ta čas bo to rečeno o Jakobu in o Izraelu; ‚Kaj je Bog storil!‘ 004 NUM 023 024 Glej, ljudstvo bo vstalo kakor velik lev in se dvignilo kakor mlad lev. On se ne bo ulegel, dokler ne jé od plena in ne pije krvi umorjenega.“ 004 NUM 023 025 Balák je rekel Bileámu: „Niti jih sploh ne preklinjaj, niti jih sploh ne blagoslavljaj.“ 004 NUM 023 026 Toda Bileám je odgovoril in rekel Baláku: „Mar ti nisem rekel, rekoč: ‚Vse, kar Gospod govori, to moram storiti?‘“ 004 NUM 023 027 Balák je rekel Bileámu: „Pridi, prosim te, privedel te bom na drug kraj. Morda bo to ugajalo Bogu, da mi jih boš od tam preklel.“ 004 NUM 023 028 In Balák je privedel Bileáma na vrh Peórja, ki gleda proti Ješimonu. 004 NUM 023 029 Bileám je rekel Baláku: „Zgradi mi sedem oltarjev in pripravi mi sedem bikcev in sedem ovnov.“ 004 NUM 023 030 Balák je storil kakor je Bileám rekel in na vsakem oltarju daroval bikca in ovna. 004 NUM 024 001 Ko je Bileám videl, da je to ugajalo Gospodu, da blagoslovi Izraela, ni odšel kakor ob drugih časih, da išče za izrekanji urokov, temveč je svoj obraz nameril proti divjini. 004 NUM 024 002 Bileám je povzdignil svoje oči in videl Izraela prebivati v svojih šotorih glede na svoje rodove in duh od Boga je prišel nadenj. 004 NUM 024 003 Vzel je njegovo prispodobo in rekel: „Bileám, Beórjev sin, je rekel in mož, katerega oči so odprte, je rekel. 004 NUM 024 004 Rekel je tisti, ki je slišal besede od Boga, ki je videl vizijo Vsemogočnega pasti v videnje, toda svoje oči je imel odprte. 004 NUM 024 005 Kako ljubki so tvoji šotori, oh Jakob in tvoja šotorska svetišča, oh Izrael! 004 NUM 024 006 Kakor se doline širijo naprej, kakor vrtovi pri rečnem bregu, kakor drevesa aloje, ki jih je Gospod zasadil in kakor cedrova drevesa poleg vodá. 004 NUM 024 007 Vodo bo izlil iz svojih veder in njegovo seme bo na mnogih vodah in njegov kralj bo višji kakor Agág in njegovo kraljestvo bo povišano. 004 NUM 024 008 Bog ga je privedel iz Egipta; imel je kakor bi bila moč samoroga. Pojedel bo narode svojih sovražnikov in njihove kosti bo zlomil in jih prebodel s svojimi puščicami. 004 NUM 024 009 Leži, ulegel se je kakor lev in kakor velik lev. Kdo ga bo razvnel? Blagoslovljen je kdor te blagoslavlja in preklet je kdor te preklinja.“ 004 NUM 024 010 Balákova jeza je bila vžgana zoper Bileáma in svoji roki je udaril skupaj in Balák je rekel Bileámu: „Poklical sem te, da prekolneš moje sovražnike in glej, ti si jih vse skupaj trikrat blagoslovil. 004 NUM 024 011 Zato sedaj pobegni k svojemu kraju, Mislil sem te povišati k veliki časti, toda glej, Gospod te je zadržal pred častjo.“ 004 NUM 024 012 Bileám je rekel Baláku: „Mar nisem govoril tudi tvojim poslancem, ki si jih pošiljal k meni, rekoč: 004 NUM 024 013 ‚Če bi mi Balák dal svojo hišo, polno srebra in zlata, ne morem preko Gospodove zapovedi, da storim ali dobro ali slabo iz svojega lastnega mišljenja, temveč bom govoril to, kar govori Gospod?‘ 004 NUM 024 014 In sedaj, glej, grem k svojemu ljudstvu. Pridi torej in oznanil ti bom kaj bo to ljudstvo storilo tvojemu ljudstvu v zadnjih dneh.“ 004 NUM 024 015 Vzel je njegovo prispodobo in rekel: „Bileám, Beórjev sin, je rekel in mož, katerega oči so odprte, je rekel: 004 NUM 024 016 ‚Rekel je ta, ki je slišal besede od Boga in poznal spoznanje Najvišjega, ki je videl videnje Vsemogočnega, padajoč v trans, toda z odprtimi očmi. 004 NUM 024 017 Videl jo bom, toda ne sedaj. Gledal jo bom, toda ne [od] blizu. Prišla bo Zvezda iz Jakoba in Žezlo bo vstalo iz Izraela in udarilo bo Moábove vogale in uničilo vse Setove otroke. 004 NUM 024 018 Edóm bo posest, tudi Seír bo posest za svoje sovražnike, Izrael pa bo počel junaško. 004 NUM 024 019 Iz Jakoba bo prišel tisti, ki bo imel gospostvo in uničil bo tistega, ki preostaja iz mesta.‘“ 004 NUM 024 020 Ko je pogledal na Amáleka, je vzel njegovo prispodobo ter rekel: „Amálek je bil prvi izmed narodov; toda njegov zadnji konec bo, da bo uničen na veke.“ 004 NUM 024 021 Pogledal je na Kenéjce in vzel njegovo prispodobo ter rekel: „Trdno je tvoje bivališče in svoje gnezdo postavljaš v skalo. 004 NUM 024 022 Vendar bo Kenéjec opustošen, dokler te Asúr ne bo odvedel ujetega.“ 004 NUM 024 023 Vzel je njegovo prispodobo in rekel: „Ojoj, kdo bo živel, ko Bog to dela! 004 NUM 024 024 Ladje bodo prišle iz pokrajin Kitéjcev in prizadele Asúr in Eber in tudi on bo uničen na veke.“ 004 NUM 024 025 Bileám je vstal, odšel in se vrnil na svoj kraj in tudi Balák je odšel svojo pot. 004 NUM 025 001 Izrael je prebival v Šitímu in ljudstvo se je pričelo vlačugati z moábskimi hčerami. 004 NUM 025 002 Ljudstvo so poklicali k žrtvovanjem njihovih bogov, in ljudstvo je jedlo in se priklonilo njihovim bogovom. 004 NUM 025 003 Izrael se je pridružil Báal Peórju in Gospodova jeza je bila vžgana zoper Izrael. 004 NUM 025 004 Gospod je rekel Mojzesu: „Vzemi vse poglavarje ljudstva in jih obesi pred Gospodom, nasproti soncu, da se bo kruta Gospodova jeza lahko odvrnila od Izraela.“ 004 NUM 025 005 Mojzes je rekel Izraelovim sodnikom: „Vsak naj ubije svoje može, ki so bili pridruženi Báal Peórju.“ 004 NUM 025 006 Glej, eden izmed Izraelovih otrok je prišel in k svojim bratom privedel midjánsko žensko pred očmi Mojzesa in pred očmi vse skupnosti Izraelovih otrok, ki so jokali pred vrati šotorskega svetišča skupnosti. 004 NUM 025 007 Ko je Pinhás, sin Eleazarja, sin duhovnika Arona, to videl, je vstal izmed skupnosti in v svojo roko vzel kopje 004 NUM 025 008 in odšel za Izraelovim možem v šotor in oba izmed njiju prebodel, Izraelovega moškega in žensko je prebodel skozi njen trebuh. Tako je bila kuga ustavljena pred Izraelovimi otroci. 004 NUM 025 009 Teh, ki so v kugi umrli, je bilo štiriindvajset tisoč. 004 NUM 025 010 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 025 011 „Pinhás, sin Eleazarja, sin duhovnika Arona, je moj bes odvrnil proč od Izraelovih otrok, medtem ko je bil med njimi goreč zaradi mene, da ne bi jaz v svoji ljubosumnosti použil Izraelovih otrok. 004 NUM 025 012 Zato reci: ‚Glej, dam mu svojo zavezo miru 004 NUM 025 013 in imel jo bo in njegovo seme za njim, celó zavezo večnega duhovništva, ker je bil goreč za svojega Boga in opravil spravo za Izraelove otroke.‘“ 004 NUM 025 014 Torej ime Izraelca, ki je bil umorjen, celó tistega, ki je bil umorjen z Midjánko, je bilo Salújev sin Zimrí, princ glavne hiše med Simeonovci. 004 NUM 025 015 Ime midjánske ženske, ki je bila umorjena, je bilo Kozbí, hči Cura. On je bil poglavar nad ljudstvom in vodja hiše v Midjánu. 004 NUM 025 016 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 025 017 „Jezite Midjánce in jih udarite, 004 NUM 025 018 kajti jezili so vas s svojimi zvijačami, s katerimi so vas preslepili v zadevi Peórja in v zadevi Kozbí, hčere midjánskega princa, njihove sestre, ki je bila umorjena na dan nadloga zaradi Peórja.“ 004 NUM 026 001 Pripetilo se je po kugi, da je Gospod spregovoril Mojzesu in Eleazarju, sinu duhovnika Arona, rekoč: 004 NUM 026 002 „Popišite glave vse skupnosti Izraelovih otrok, od dvajsetih let starosti in naprej, po vseh njihovih očetnih hišah, vse, ki so v Izraelu zmožni, da gredo na vojno.“ 004 NUM 026 003 Mojzes in duhovnik Eleazar sta z njimi spregovorila na moábskih ravninah, blizu Jerihe, rekoč: 004 NUM 026 004 „ Popišite glave ljudstva, od dvajsetih let starosti in naprej, “kakor je Gospod zapovedal Mojzesu in Izraelovim otrokom, ki so odšli iz egiptovske dežele. 004 NUM 026 005 Ruben, najstarejši Izraelov sin. Rubenovi otroci: Hénoh, iz katerega prihaja družina Hénohovcev, iz Palúja družina Palújevcev. 004 NUM 026 006 iz Hecróna družina Hecrónovcev, iz Karmíja družina Karmíjevcev. 004 NUM 026 007 To so družine Rubenovcev in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo triinštirideset tisoč sedemsto trideset. 004 NUM 026 008 Palújevi sinovi: Eliáb. 004 NUM 026 009 Eliábovi sinovi: Nemuél, Datán in Abirám. To sta bila tista Datán in Abirám, ki sta bila slavna v skupnosti, ki sta se pričkala zoper Mojzesa in zoper Arona v Korahovi skupini, ko so se pričkali zoper Gospoda 004 NUM 026 010 in zemlja je odprla svoja usta ter ju požrla skupaj s Korahom, ko je ta skupina umrla, ko je ogenj použil dvesto petdeset mož in postali so znamenje. 004 NUM 026 011 Vendar Korahovi otroci niso umrli. 004 NUM 026 012 Simeonovi sinovi po njihovih družinah: iz Nemuéla družina Nemuélovcev, iz Jamina družina Jamínovcev, iz Jahína družina Jahínovcev, 004 NUM 026 013 iz Zeraha družina Zerahovcev, iz Šaúla družina Šaúlovcev. 004 NUM 026 014 To so družine Simeoncev, dvaindvajset tisoč dvesto. 004 NUM 026 015 Gadovi otroci po njihovih družinah: od Cefóna družina Cefónovcev, od Hagíja družina Hagíjevcev, od Šuníja družina Šuníjevcev, 004 NUM 026 016 od Ozníja družina Ozníjevcev, od Eríja družina Eríjevcev, 004 NUM 026 017 od Aróda družina Aródovcev, od Arelíja družina Arelíjcev. 004 NUM 026 018 To so družine Gadovih otrok glede na tiste, ki so bili izmed njih prešteti, štirideset tisoč petsto. 004 NUM 026 019 Judova sinova sta bila Er in Onán, in Er in Onán sta umrla v kánaanski deželi. 004 NUM 026 020 Judovi sinovi po njihovih družinah so bili: od Šelája družina Šelájevcev, od Pareca družina Parecovcev, od Zeraha družina Zerahovcev. 004 NUM 026 021 Parecovi sinovi so bili: od Hecróna družina Hecrónovcev, od Hamúla družina Hamúlovcev. 004 NUM 026 022 To so Judove družine, glede na tiste, ki so bili izmed njih prešteti, šestinsedemdeset tisoč petsto. 004 NUM 026 023 Od Isahárjevih sinov po njihovih družinah: od Tolá družina Tolájevcev, od Puvá družina Puvájevcev, 004 NUM 026 024 od Jašúba družina Jašúbovcev, od Šimróna družina Šimrónovcev. 004 NUM 026 025 To so družine Isahárja, glede na tiste, ki so bili izmed njih prešteti, šestinsedemdeset tisoč tristo. 004 NUM 026 026 Od Zábulonovih sinov po njihovih družinah: od Sereda družina Seredovcev, od Elóna družina Elónovcev, od Jahleéla družina Jahleélovcev. 004 NUM 026 027 To so družine Zábulonovcev, glede na tiste, ki so bili izmed njih prešteti, šestdeset tisoč petsto. 004 NUM 026 028 Jožefova sinova po svojih družinah sta bila Manáse in Efrájim. 004 NUM 026 029 Od Manásejevih sinov: od Mahírja družina Mahírjevcev in Mahír je zaplodil Gileáda. Iz Gileáda je izšla družina Gileádcev. 004 NUM 026 030 To so Gileádovi sinovi: od Iezerja družina Iezerjevcev, od Heleka družina Helekovcev 004 NUM 026 031 in od Asriéla družina Asriélovcev in od Sihema družina Sihemcev 004 NUM 026 032 in od Šemidája družina Šemidájevcev in od Heferja družina Heferjevcev. 004 NUM 026 033 Celofhád, sin Heferja, pa ni imel sinov, temveč hčere in imena Celofhádovih hčera so bila Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirca. 004 NUM 026 034 To so Manásejeve družine in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, dvainpetdeset tisoč sedemsto. 004 NUM 026 035 To so Efrájimovi sinovi po njihovih družinah: od Šutélaha družina Šutélahovcev, od Beherja družina Beherjevcev, od Tahana družina Táhanovcev. 004 NUM 026 036 To so Šutélahovi sinovi: od Erána družina Eránovcev. 004 NUM 026 037 To so družine Efrájimovih sinov glede na tiste, ki so bili izmed njih prešteti, dvaintrideset tisoč petsto. To so Jožefovi sinovi po njihovih družinah. 004 NUM 026 038 Benjaminovi sinovi po njihovih družinah: od Bela družina Bélovcev, od Ašbéla družina Ašbélovcev, od Ahiráma družina Ahirámovcev, 004 NUM 026 039 od Šufáma družina Šufámovcev, od Hufáma družina Hufámovcev. 004 NUM 026 040 Belova sinova sta bila Ard in Naamán: od Arda družina Ardovcev in od Naamána družina Naamánovcev. 004 NUM 026 041 To so Benjaminovi sinovi po svojih družinah in tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo petinštirideset tisoč šeststo. 004 NUM 026 042 To so Danovi sinovi po svojih družinah: od Šuháma družina Šuhámovcev. To so Danove družine po svojih družinah. 004 NUM 026 043 Vseh družin Šuhámovcev, glede na tiste, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo štiriinšestdeset tisoč štiristo. 004 NUM 026 044 Od Aserjevih otrok po svojih družinah: od Jimnája družina Jimnájevcev, od Jišvíja družina Jišvíjevcev, od Berijá družina Berijájevcev. 004 NUM 026 045 Berijájevi sinovi: od Heberja družina Heberjevcev, od Malkiéla družina Malkiélovcev. 004 NUM 026 046 Ime Aserjeve hčere je bilo Sara. 004 NUM 026 047 To so družine Aserjevih sinov glede na tiste, ki so bili izmed njih prešteti, katerih je bilo triinpetdeset tisoč štiristo. 004 NUM 026 048 Od Neftálijevih sinov po svojih družinah: od Jahceéla družina Jahceélovcev, od Guníja družina Guníjevcev, 004 NUM 026 049 od Jecerja družina Jecerjevcev, od Šiléma družina Šilémovcev. 004 NUM 026 050 To so Neftálijeve družine glede na svoje družine. Tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo petinštirideset tisoč štiristo. 004 NUM 026 051 Ti so bili prešteti izmed Izraelovih otrok, šeststo en tisoč sedemsto trideset. 004 NUM 026 052 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 026 053 „Tem bo dežela razdeljena v dediščino, glede na število imen. 004 NUM 026 054 Mnogim boš dal več dediščine in maloštevilnim boš dal manj dediščine. Vsakomur bo njegova dediščina dana glede na tiste, ki jih je preštel. 004 NUM 026 055 Vendar naj bo dežela razdeljena z žrebom. Dedujejo naj glede na imena rodov svojih očetov. 004 NUM 026 056 Njihova posest bo glede na žreb razdeljena med številne in maloštevilne.“ 004 NUM 026 057 To so tisti, ki so bili prešteti izmed Lévijevcev po njihovih družinah: iz Geršóna družina Geršónovcev, iz Keháta družina Kehátovcev, iz Meraríja družina Meraríjevcev. 004 NUM 026 058 To so družine Lévijevcev: družina Libníjevcev, družina Hebróncev, družina Mahlíjevcev, družina Mušíjevcev, družina Kórahovcev. In Kehát je zaplodil Amráma. 004 NUM 026 059 Ime Amrámove žene je bilo Johébeda, Lévijeva hči, katero je njena mati rodila Leviju v Egiptu, in Amrámu je rodila Arona, Mojzesa in njuno sestro Mirjam. 004 NUM 026 060 Aronu so bili rojeni Nadáb, Abihú, Eleazar in Itamár. 004 NUM 026 061 Nadáb in Abihú sta umrla, ko sta pred Gospodom darovala tuj ogenj. 004 NUM 026 062 Tistih, ki so bili izmed njih prešteti, je bilo triindvajset tisoč, vseh moških starih en mesec in več, kajti niso bili prešteti izmed Izraelovih otrok, ker jim ni bila dana dediščina med Izraelovimi otroci. 004 NUM 026 063 To so tisti, ki sta jih preštela Mojzes in duhovnik Eleazar, ki sta Izraelove otroke preštela na moábskih ravninah pri Jordanu, blizu Jerihe. 004 NUM 026 064 Toda med temi ni bilo moža izmed njih, katerega Mojzes in duhovnik Aron ne bi preštela, ko so v Sinajski divjini šteli Izraelove otroke. 004 NUM 026 065 Kajti Gospod je o njih rekel: „Zagotovo bodo umrli v divjini.“In tam izmed njih ni ostalo nobenega moža razen Jefunéjevega sina Kaléba in Nunovega sina Józueta. 004 NUM 027 001 Potem so prišle hčere Celofháda, sinú Heferja, sinú Gileáda, sinú Mahírja, sinú Manáseja, od družin Jožefovega sina Manáseja, in to so imena hčera: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirca. 004 NUM 027 002 Obstale so pred Mojzesom, pred duhovnikom Eleazarjem, pred princi in vso skupnostjo, pri vratih šotorskega svetišča skupnosti, rekoč: 004 NUM 027 003 „Naš oče je umrl v divjini in ni bil v skupini tistih, ki so se zbrali skupaj zoper Gospoda, v Korahovi skupini, temveč je umrl v svojem lastnem grehu in ni imel sinov. 004 NUM 027 004 Zakaj bi bilo ime našega očeta odpravljeno od njegove družine, ker ni imel sina? Dajte nam torej posest med brati našega očeta.“ 004 NUM 027 005 Mojzes je njihovo zadevo privedel pred Gospoda. 004 NUM 027 006 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 027 007 „Celofhádove hčere govorijo pravilno. Zagotovo jim boš dal posest dediščine med brati njihovih očetov in povzročil jim boš, da bo dediščina njihovega očeta prešla k njim. 004 NUM 027 008 Izraelovim otrokom boš govoril, rekoč: ‚Če mož umre in nima sina, potem boste njegovi dediščini povzročili, da preide na njegovo hčer. 004 NUM 027 009 Če pa nima hčere, potem boste njegovo dediščino dali njegovim bratom. 004 NUM 027 010 In če nima bratov, potem boste njegovo dediščino dali bratom njegovega očeta. 004 NUM 027 011 In če njegov oče nima bratov, potem boste njegovo dediščino dali njegovemu sorodniku, ki je poleg njega iz njegove družine in ta jo bo vzel v last in to bo Izraelovim otrokom zakon razsodbe, ‘“kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 004 NUM 027 012 Gospod je rekel Mojzesu: „Povzpni se na to goro Abarím in poglej deželo, ki sem jo dal Izraelovim otrokom. 004 NUM 027 013 Ko jo boš videl, boš tudi ti zbran k svojemu ljudstvu, kakor je bil zbran tvoj brat Aron. 004 NUM 027 014 Kajti uprla ste se zoper mojo zapoved v Cinski puščavi, v prepiru skupnosti, da me izkažeta svetega pri vodi, pred njihovimi očmi, to je vodi iz Meríbe v Kadešu, v Cinski divjini.“ 004 NUM 027 015 Mojzes je spregovoril Gospodu, rekoč: 004 NUM 027 016 „Naj Gospod, Bog duhov vsega mesa, postavi moža nad skupnost, 004 NUM 027 017 ki bo lahko odhajal pred njimi in ki bo lahko prihajal pred njimi in ki jih bo lahko vodil ven in ki jih bo lahko privedel noter, da Gospodova skupnost ne bo kakor ovce, ki nimajo pastirja.“ 004 NUM 027 018 Gospod je rekel Mojzesu: „Vzemi si Nunovega sina Józueta, moža, v katerem je duh in svojo roko položi nanj 004 NUM 027 019 in ga postavi pred duhovnika Eleazarja in pred vso skupnost in mu daj zadolžitev v njihovih očeh. 004 NUM 027 020 Nekaj od svoje časti boš položil nanj, da bo vsa skupnost Izraelovih otrok lahko poslušna. 004 NUM 027 021 Ta bo stal pred duhovnikom Eleazarjem, ki bo zanj pred Gospodom iskal nasvet po razsodbi urima. Na njegovo besedo bodo odhajali ven in na njegovo besedo bodo prihajali noter, tako on kot vsi Izraelovi otroci z njim, celo vsa skupnost.“ 004 NUM 027 022 Mojzes je storil kakor mu je Gospod zapovedal. Vzel je Józueta in ga postavil pred duhovnika Eleazarja in pred vso skupnost 004 NUM 027 023 in svoji roki položil nanj in mu dal zadolžitev, kakor je Gospod zapovedal po Mojzesovi roki. 004 NUM 028 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 028 002 „Zapovej Izraelovim otrokom in jim reci: ‚Mojo daritev in moj kruh za moja žrtvovanja, narejena z ognjem, meni v prijeten vonj, boste obeleževali, da mi jih darujete v njihovem pravšnjem obdobju.‘ 004 NUM 028 003 Rekel jim boš: ‚To je ognjena daritev, katero boste darovali Gospodu: dve jagnjeti prvega leta, brez madeža, dan za dnem, za nenehno žgalno daritev. 004 NUM 028 004 Eno jagnje boš daroval zjutraj in drugo jagnje boš daroval zvečer 004 NUM 028 005 in desetino škafa moke za jedilno daritev, pomešanega s četrtino vrča iztolčenega olja. 004 NUM 028 006 To je nenehna žgalna daritev, ki je bila odrejena na gori Sinaj, za prijeten vonj, žrtvovanje, narejeno z ognjem, Gospodu. 004 NUM 028 007 Njegova pitna daritev bo četrtina vrča za eno jagnje. Na svetem kraju boš povzročil, da bo močno vino izlito Gospodu za pitno daritev. 004 NUM 028 008 Drugo jagnje boš daroval zvečer. To boš daroval kakor jutranjo jedilno daritev in kakor njegovo pitno daritev, žrtvovanje, narejeno z ognjem, prijetnega vonja Gospodu. 004 NUM 028 009 Na sábatni dan dve jagnjeti prvega leta, brez madeža in dve desetinki moke za jedilno daritev, umešano z oljem in njegovo pitno daritev. 004 NUM 028 010 To je žgalna daritev vsake sábate, poleg nenehne žgalne daritve in njegove pitne daritve. 004 NUM 028 011 Ob začetkih vaših mesecev boste darovali žgalno daritev Gospodu: dva mlada bikca, enega ovna, sedem jagnjet prvega leta brez madeža, 004 NUM 028 012 in tri desetinke moke za jedilno daritev, umešane z oljem za enega bikca, in dve desetinki moke za jedilno daritev, umešane z oljem, za enega ovna, 004 NUM 028 013 in več desetink moke, umešane z oljem za jedilno daritev enega jagnjeta, za žgalno daritev prijetnega vonja, žrtvovanje, narejeno z ognjem, Gospodu. 004 NUM 028 014 Njihove pitne daritve bo polovica vrča vina za bikca in tretjina vrča za ovna in četrtina vrča za jagnje. To je žgalna daritev vsakega meseca za vse mesece leta. 004 NUM 028 015 Darovan bo en kozliček od koz za daritev za greh Gospodu, poleg nenehne žgalne daritve in njegove pitne daritve. 004 NUM 028 016 Na štirinajsti dan prvega meseca je Gospodova pasha. 004 NUM 028 017 Na petnajsti dan tega meseca je praznovanje. Sedem dni se bo jedlo nekvašen kruh. 004 NUM 028 018 Na prvi dan bo sveti sklic. Na ta dan ne boste počeli nobene vrste hlapčevskega dela, 004 NUM 028 019 temveč boste darovali žrtvovanje, narejeno z ognjem za žgalno daritev Gospodu: dva mlada bikca, enega ovna in sedem jagnjet prvega leta; ti vam bodo brez pomanjkljivosti. 004 NUM 028 020 Njihova jedilna daritev bo moka, umešana z oljem: tri desetinke boste darovali za bikca in dve desetinki za ovna, 004 NUM 028 021 več desetink boš daroval za vsako jagnje, za vseh sedem jagnjet 004 NUM 028 022 in enega kozla za daritev za greh, da za vas opravi spravo. 004 NUM 028 023 Te boste darovali poleg jutranje žgalne daritve, ki je za nenehno žgalno daritev. 004 NUM 028 024 Na ta način boste darovali vsak dan, sedem dni, hrano žrtvovanja, narejeno z ognjem, prijetnega vonja Gospodu. To bo darovano poleg nenehne žgalne daritve in njegove pitne daritve. 004 NUM 028 025 Na sedmi dan boste imeli sveti sklic. Nobenega hlapčevskega dela ne boste opravljali. 004 NUM 028 026 Tudi na dan prvih sadov, ko prinesete Gospodu novo jedilno daritev, po preteku vaših tednov, boste imeli sveti sklic. Nobenega hlapčevskega dela ne boste opravljali, 004 NUM 028 027 temveč boste darovali žgalno daritev v prijeten vonj Gospodu: dva mlada bikca, enega ovna, sedem jagnjet prvega leta 004 NUM 028 028 in njihovo jedilno daritev iz moke, umešane z oljem, tri desetinke za enega bikca, dve desetinki za enega ovna, 004 NUM 028 029 več desetink za eno jagnje, za sedem jagnjet, 004 NUM 028 030 in enega kozlička od koz, da za vas opravi spravo. 004 NUM 028 031 Darovali jih boste poleg nenehne žgalne daritve in njegove jedilne daritve (le-ti vam bodo brez pomanjkljivosti) in njihovih pitnih daritev. 004 NUM 029 001 V sedmem mesecu, na prvi dan meseca, boste imeli sveti sklic. Nobenega hlapčevskega dela ne boste opravljali. To vam je dan trobentanja. 004 NUM 029 002 Darovali boste žgalno daritev v prijeten vonj Gospodu Enega mladega bikca, enega ovna in sedem jagnjet prvega leta brez pomanjkljivosti 004 NUM 029 003 in njihova jedilna daritev bo iz moke, umešane z oljem, tri desetinke za bikca in dve desetinki za ovna 004 NUM 029 004 in ena desetinka za eno jagnje, za sedem jagnjet, 004 NUM 029 005 in enega kozlička od koz za daritev za greh, da za vas opravi spravo, 004 NUM 029 006 poleg mesečne žgalne daritve, njene jedilne daritve, dnevne žgalne daritve, njene jedilne daritve in njihovih pitnih daritev, glede na njihov način, za prijeten vonj, žrtvovanje, narejeno z ognjem, Gospodu. 004 NUM 029 007 Na deseti dan sedmega meseca boste imeli sveti sklic in prizadeli boste svoje duše. Ta dan ne boste opravljali nobenega dela, 004 NUM 029 008 temveč boste darovali žgalno daritev Gospodu v prijeten vonj: enega mladega bikca, enega ovna in sedem jagnjet prvega leta, ki vam bodo brez pomanjkljivosti, 004 NUM 029 009 in njihova jedilna daritev bo iz moke, umešane z oljem, tri desetinke za bikca in dve desetinki za enega ovna, 004 NUM 029 010 nekaj desetink za eno jagnje, za sedem jagnjet, 004 NUM 029 011 enega kozlička od koz za daritev za greh, poleg spravne daritve za greh in nenehne žgalne daritve in njegove jedilne daritve in njihovih pitnih daritev. 004 NUM 029 012 Na petnajsti dan sedmega meseca boste imeli sveti sklic. Nobenega hlapčevskega dela ne boste opravljali in sedem dni boste imeli praznovanje Gospodu. 004 NUM 029 013 Darovali boste žgalno daritev, žrtvovanje, narejeno z ognjem, prijetnega vonja Gospodu: trinajst mladih bikcev, dva ovna in štirinajst jagnjet prvega leta; ti bodo brez pomanjkljivosti. 004 NUM 029 014 Njihova jedilna daritev bo moka, umešana z oljem, tri desetinke vsakemu bikcu izmed trinajstih bikcev, dve desetinki vsakemu izmed dveh ovnov, 004 NUM 029 015 in nekaj desetink za vsako izmed štirinajstih jagnjet 004 NUM 029 016 in enega kozlička od koz za daritev za greh, poleg nenehne žgalne daritve, njegove jedilne daritve in njegove pitne daritve. 004 NUM 029 017 Na drugi dan boste darovali dvanajst mladih bikcev, dva ovna, štirinajst jagnjet prvega leta brez madeža, 004 NUM 029 018 in njihova jedilna daritev in njihove pitne daritve za bikce, za ovne in za jagnjeta bodo glede na njihovo število, po načinu: 004 NUM 029 019 enega kozlička od koz za daritev za greh, poleg nenehne žgalne daritve in njegovih jedilnih daritev in njihovih pitnih daritev. 004 NUM 029 020 Na tretji dan enajst bikcev, dva ovna, štirinajst jagnjet prvega leta brez pomanjkljivosti 004 NUM 029 021 in njihova jedilna daritev in njihove pitne daritve za bikce, za ovne in za jagnjeta bodo glede na njihovo število, po načinu: 004 NUM 029 022 enega kozla za daritev za greh, poleg nenehne žgalne daritve in njegove jedilne daritve in njegove pitne daritve. 004 NUM 029 023 Na četrti dan deset bikcev, dva ovna in štirinajst jagnjet prvega leta brez pomanjkljivosti. 004 NUM 029 024 Njihova jedilna daritev in njihove pitne daritve za bikce, za ovne in za jagnjeta bodo glede na njihovo število, po načinu: 004 NUM 029 025 enega kozlička od koz za daritev za greh, poleg nenehne žgalne daritve, njegove jedilne daritve in njegove pitne daritve. 004 NUM 029 026 Na peti dan devet bikcev, dva ovna in štirinajst jagnjet prvega leta brez madeža 004 NUM 029 027 in njihova jedilna daritev in njihove pitne daritve za bikce, za ovne in za jagnjeta bodo glede na njihovo število, po načinu: 004 NUM 029 028 enega kozla za daritev za greh, poleg nenehne žgalne daritve in njegove jedilne daritve in njegove pitne daritve. 004 NUM 029 029 Na šesti dan osem bikcev, dva ovna in štirinajst jagnjet prvega leta brez pomanjkljivosti 004 NUM 029 030 in njihova jedilna daritev in njihove pitne daritve za bikce, za ovne in za jagnjeta bodo glede na njihovo število, po načinu: 004 NUM 029 031 enega kozla za daritev za greh, poleg nenehne žgalne daritve, njegove jedilne daritve in njegove pitne daritve. 004 NUM 029 032 Na sedmi dan sedem bikcev, dva ovna in štirinajst jagnjet prvega leta brez pomanjkljivosti 004 NUM 029 033 in njihova jedilna daritev in njihove pitne daritve za bikce, za ovne in za jagnjeta bodo glede na njihovo število, po načinu: 004 NUM 029 034 enega kozla za daritev za greh, poleg nenehne žgalne daritve, njegove jedilne daritve in njegove pitne daritve. 004 NUM 029 035 Na osmi dan boste imeli slovesen zbor. Nobenega hlapčevskega dela ne boste opravljali ta dan, 004 NUM 029 036 temveč boste žrtvovali žgalno daritev, žrtvovanje, narejeno z ognjem, prijetnega vonja Gospodu: enega bikca, enega ovna, sedem jagnjet prvega leta brez pomanjkljivosti. 004 NUM 029 037 Njihova jedilna daritev in njihove pitne daritve za bikca, za ovna in za jagnjeta bodo glede na njihovo število, po načinu: 004 NUM 029 038 enega kozla za daritev za greh, poleg nenehne žgalne daritve in njegove jedilne daritve in njegove pitne daritve. 004 NUM 029 039 Te stvari boste storili Gospodu na vaše določene praznike, poleg vaših zaobljub in vaših prostovoljnih daritev za vaše žgalne daritve, za vaše jedilne daritve, za vaše pitne daritve in za vaše mirovne daritve.‘“ 004 NUM 029 040 Mojzes je Izraelovim otrokom povedal glede na vse, kar je Gospod zapovedal Mojzesu. 004 NUM 030 001 Mojzes je spregovoril poglavarjem rodov glede Izraelovih otrok, rekoč: „To je stvar, ki jo je Gospod zapovedal. 004 NUM 030 002 Če se mož zaobljubi Gospodu ali priseže prisego, da svojo dušo zaveže z vezjo, ne bo prelomil svoje besede; storil bo glede na vse, kar je izšlo iz njegovih ust. 004 NUM 030 003 Če se tudi ženska zaobljubi Gospodu in se zaveže z vezjo, ko je v hiši svojega očeta, v svoji mladosti, 004 NUM 030 004 in njen oče sliši njeno zaobljubo in njene vezi, s katerimi je zavezala svojo dušo in bo njen oče ob njej ohranil svoj mir, potem bodo vse njene zaobljube veljale in vsaka vez, s katero je zavezala svojo dušo, bo veljala. 004 NUM 030 005 Toda če ji njen oče na dan, ko to sliši, ne odobri, niti ena izmed njenih zaobljub ali izmed njenih vezi, s katerimi je zvezala svojo dušo, ne bo veljala in Gospod ji bo oprostil, ker ji njen oče ni odobril. 004 NUM 030 006 Če pa je sploh imela soproga, ko se je zaobljubila ali izustila iz svojih ustnic, s čimer je zavezala svojo dušo 004 NUM 030 007 in je njen soprog to slišal in je ob njej ohranil svoj mir na dan, ko je to slišal, potem bodo njene zaobljube veljale in njene vezi, s katerimi se je zavezala, bodo veljale. 004 NUM 030 008 Toda če ji njen soprog ne odobri na dan, ko to sliši, potem bo naredil njeno zaobljubo, s katero se je zaobljubila in to, ki jo je izrekla z svojimi ustnicami, s katero je zavezala svojo dušo, brez učinka in Gospod ji bo oprostil. 004 NUM 030 009 Toda vsaka zaobljuba vdove in tiste, ki je ločena, s katero so zavezale svoje duše, bodo veljale zoper njo. 004 NUM 030 010 Če se je zaobljubila v hiši svojega soproga ali je svojo dušo zavezala z vezjo prisege 004 NUM 030 011 in je njen soprog to slišal in ob njej ohranil svoj mir in ji ni odobril, potem bodo vse njene zaobljube veljale in vsaka vez, s katero je zavezala svojo dušo, bo veljala. 004 NUM 030 012 Toda če jih je njen soprog popolnoma izničil na dan, ko jih je slišal, potem karkoli je izšlo iz njenih ustnic glede njenih zaobljub ali glede vezi njene duše, ne bo veljalo. Njen soprog jih je izničil in Gospod ji bo oprostil. 004 NUM 030 013 Vsako zaobljubo in vsako prisego, ki zadeva dušo, lahko njen soprog uveljavi ali izniči. 004 NUM 030 014 Toda če iz dneva v dan njen soprog ob njej povsem ohrani svoj mir, potem je vzpostavil vse njene zaobljube ali vse njene vezi, ki so na njej. Potrjuje jih, ker je ohranil svoj mir ob njej na dan, ko jih je slišal. 004 NUM 030 015 Toda če jih bo na katerikoli način izničil, potem ko jih je slišal, potem bo nosil njeno krivičnost.“ 004 NUM 030 016 To so zakoni, ki jih je Gospod zapovedal Mojzesu, med moškim in njegovo ženo, med očetom in njegovo hčerjo, ki je še v svoji mladosti, v hiši svojega očeta. 004 NUM 031 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 031 002 „Maščuj se Midjáncem za Izraelove otroke, potem boš pridružen svojemu ljudstvu.“ 004 NUM 031 003 Mojzes je spregovoril ljudstvu, rekoč: „Oborožite nekatere izmed vas za vojno in naj gredo zoper Midjánce in se maščujejo nad Midjánom za Gospoda. 004 NUM 031 004 Po tisoč iz vsakega rodu, po vseh Izraelovih rodovih, boste poslali v vojno.“ 004 NUM 031 005 Tako so bili izročeni iz tisočerih Izraelovih, po tisoč iz vsakega rodu, dvanajst tisoč oboroženih za vojno. 004 NUM 031 006 Mojzes jih je poslal v vojno, tisoč iz vsakega rodu, njih in Pinhása, sina duhovnika Eleazarja, v vojno s svetimi pripravami in trobentami, da trobijo v njegovi roki. 004 NUM 031 007 Bojevali so se zoper Midjánce, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu in vse moške usmrtili. 004 NUM 031 008 Usmrtili so midjánske kralje, poleg ostalih izmed tistih, ki so bili umorjeni, namreč Evíja, Rekema, Curja, Hura in Reba, pet midjánskih kraljev. Tudi Beórjevega sina Bileáma so umorili z mečem. 004 NUM 031 009 Izraelovi otroci so zajeli vse midjánske ženske in njihove malčke kot ujetnike in vzeli plen iz vseh njihovih mest in vse njihove trope in vse njihove dobrine. 004 NUM 031 010 Z ognjem so požgali vsa njihova mesta, v katerih so prebivali in vse njihove lepe gradove. 004 NUM 031 011 Vzeli so vse blago in ves plen, tako od ljudi kakor od živali. 004 NUM 031 012 Ujetnike, plen in ukradeno blago so privedli k Mojzesu in duhovniku Eleazarju in k skupnosti Izraelovih otrok, k taboru na moábskih ravninah, ki so pri Jordanu, blizu Jerihe. 004 NUM 031 013 Mojzes, duhovnik Eleazar in vsi princi skupnosti so odšli naprej, da jih srečajo zunaj tabora. 004 NUM 031 014 Mojzes je bil ogorčen nad častniki vojske, nad tisočniki in stotniki, ki so prišli iz bitke. 004 NUM 031 015 Mojzes jim je rekel: „Ali ste vse ženske rešili žive? 004 NUM 031 016 Glejte, te so po Bileámovem nasvetu Izraelovim otrokom storile, da so v zadevi Peórja zagrešili prekršek zoper Gospoda in tam je bila kuga med Gospodovo skupnostjo. 004 NUM 031 017 Zdaj torej ubijte vsakega fanta izmed malčkov in ubijte vsako žensko, ki je spoznala moškega z ležanjem z njim. 004 NUM 031 018 Toda vse deklice, ki niso spoznale moškega z ležanjem z njim, zase obdržite žive. 004 NUM 031 019 Zunaj tabora ostanite sedem dni. Kdorkoli je ubil katerokoli osebo in kdorkoli se je dotaknil kateregakoli umorjenega, na tretji in na sedmi dan očistite oboje, sebe in vaše ujetnice. 004 NUM 031 020 Očistite vso vašo obleko in vse, kar je narejeno iz kož in vse delo iz kozje dlake in vse stvari, narejene iz lesa.“ 004 NUM 031 021 Duhovnik Eleazar je rekel bojevnikom, ki so odšli v bitko: „To je odredba postave, ki jo je Gospod zapovedal Mojzesu: 004 NUM 031 022 samo zlato, srebro, bron, železo, kositer in svinec, 004 NUM 031 023 vsako stvar, ki lahko prenese ogenj, jo boste pripravili iti skozi ogenj in ta bo čista. Kljub temu bo ta očiščena z vodo oddvojitve. Vse, kar pa ne prenese ognja, boste vlekli skozi vodo. 004 NUM 031 024 Na sedmi dan boste oprali svoja oblačila in boste čisti in potem se boste vrnili v tabor.“ 004 NUM 031 025 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 031 026 „Ti, duhovnik Eleazar in vodje očetov skupnosti popišite plen, ki je bil zajet, oboje, od ljudi in od živali 004 NUM 031 027 in plen razdêli na dva dela: med tiste, ki so se vojskovali nad njimi, ki so šli na bitko in med vso skupnost. 004 NUM 031 028 Dajatev davka Gospodu od bojevnikov, ki so šli v bitko: ena duša od petstotih, tako od oseb, kakor od goveda, od oslov in od ovc, 004 NUM 031 029 to vzemi od njihove polovice in daj duhovniku Eleazarju za Gospodovo vzdigovalno daritev. 004 NUM 031 030 Od polovice, [ki pripada] Izraelovim otrokom, boš vzel en delež od petdeset, od oseb, od goveda, od oslov in od tropov, od vseh vrst živali in jih daj Lévijevcem, ki skrbijo za Gospodovo šotorsko svetišče.“ 004 NUM 031 031 Mojzes in duhovnik Eleazar sta storila kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 004 NUM 031 032 Plena, ki je ostal od plena, ki so ga bojevniki zajeli, je bilo šeststo petinsedemdeset tisoč ovac, 004 NUM 031 033 dvainsedemdeset tisoč govedi, 004 NUM 031 034 enainšestdeset tisoč oslov, 004 NUM 031 035 dvaintrideset tisoč žensk, ki niso spoznale moškega z ležanjem z njim. 004 NUM 031 036 Polovica, ki je bila delež tistih, ki so odšli na vojno, je bila po številu tristo sedemintrideset tisoč petsto ovac 004 NUM 031 037 in Gospodov davek od ovac je bil šeststo petinsedemdeset. 004 NUM 031 038 Goveda je bilo šestintrideset tisoč. Od tega je bil Gospodov davek dvainsedemdeset. 004 NUM 031 039 Oslov je bilo trideset tisoč petsto. Od tega je bil Gospodov davek enainšestdeset. 004 NUM 031 040 Oseb je bilo šestnajst tisoč. Od tega je bil Gospodov davek dvaintrideset oseb. 004 NUM 031 041 Mojzes je dal davek, ki je bil Gospodova vzdigovalna daritev, duhovniku Eleazarju, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 004 NUM 031 042 Od polovice, [ki pripada] Izraelovim otrokom, ki jo je Mojzes oddvojil od tistih, ki so se bojevali 004 NUM 031 043 (torej polovice, ki je pripadala skupnosti, je bilo tristo sedemintrideset tisoč petsto ovac, 004 NUM 031 044 šestintrideset tisoč govedi, 004 NUM 031 045 trideset tisoč petsto oslov, 004 NUM 031 046 in šestnajst tisoč oseb), 004 NUM 031 047 celo od polovice, [ki pripada] Izraelovim otrokom, je Mojzes vzel en delež od petdesetih, tako od ljudi kakor od živali in jih dal Lévijevcem, ki so skrbeli za Gospodovo šotorsko svetišče, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 004 NUM 031 048 Častniki, ki so bili nad tisočnijami vojske, poveljniki nad tisočimi in poveljniki nad stotimi, so se približali Mojzesu 004 NUM 031 049 in Mojzesu rekli: „Tvoji služabniki so prešteli bojevnike, ki so pod nami in ne manjka nihče izmed nas. 004 NUM 031 050 Mi smo torej prinesli dar za Gospoda, kar je vsak mož dobil dragocenosti iz zlata, verižice, zapestnice, prstane, uhane in ogrlice, da za naše duše opravijo spravo pred Gospodom.“ 004 NUM 031 051 Mojzes in duhovnik Eleazar sta od njih vzela zlato, celó vse izdelane dragocenosti. 004 NUM 031 052 Vsega zlata daritve, ki so jo Gospodu darovali poveljniki nad tisočimi in poveljniki nad stotimi, je bilo šestnajst tisoč sedemsto petdeset šeklov. 004 NUM 031 053 ( Kajti bojevniki so vzeli plen, vsak mož zase.) 004 NUM 031 054 Mojzes in duhovnik Eleazar sta vzela zlato od poveljnikov nad tisočimi in poveljnikov nad stotimi in ga prinesla v šotorsko svetišče skupnosti za spomin Izraelovim otrokom pred Gospodom. 004 NUM 032 001 Torej Rubenovi in Gadovi otroci so imeli veliko množico živine in ko so zagledali deželo Jazêr in deželo Gileád, glej, [ta] kraj je bil kraj za živino, 004 NUM 032 002 so Gadovi otroci in Rubenovi otroci prišli in spregovorili Mojzesu, duhovniku Eleazarju in princem skupnosti, rekoč: 004 NUM 032 003 „Atarót, Dibón, Jazêr, Nimra, Hešbón, Elalé, Sebma, Nebó in Beón 004 NUM 032 004 celó dežela, ki jo je Gospod udaril pred Izraelovo skupnostjo, je dežela živine in tvoji služabniki imajo živino.“ 004 NUM 032 005 Zatorej so rekli: „Če smo našli milost v tvojem pogledu, naj bo ta dežela dana tvojim služabnikom za posest in ne odvedi nas čez Jordan.“ 004 NUM 032 006 Mojzes je Gadovim otrokom in Rubenovim otrokom rekel: „Mar bodo vaši bratje šli na vojno, vi pa boste tukaj sedeli? 004 NUM 032 007 Zakaj odvračate srce Izraelovih otrok od tega, da bi šli čez, v deželo, ki jim jo je dal Gospod? 004 NUM 032 008 Tako so storili vaši očetje, ko sem jih poslal iz Kadeš Barnée, da pogledajo deželo. 004 NUM 032 009 Kajti ko so odšli gor, v dolino Eškól in videli deželo, so odvrnili srca Izraelovih otrok, da naj ne bi šli v deželo, ki jim jo je dal Gospod. 004 NUM 032 010 Isti čas je bila vžgana Gospodova jeza in prisegel je, rekoč: 004 NUM 032 011 ‚Zagotovo ne bo nihče izmed mož, ki so prišli gor iz Egipta, od dvajset let starih in navzgor, videl dežele, ki sem jo prisegel Abrahamu, Izaku in Jakobu, ker mi niso popolnoma sledili, 004 NUM 032 012 razen Jefunéjevega sina Kaléba, Kenázovca in Nunovega sina Józueta, kajti onadva sta popolnoma sledila Gospodu.‘ 004 NUM 032 013 Gospodova jeza je bila vžgana zoper Izrael in primoral jih je, da so se štirideset let klatili po divjini, dokler ni bil použit ves rod, ki je počel zlo v Gospodovih očeh. 004 NUM 032 014 In glejte, vzdignjeni ste na mesta vaših očetov, zarod grešnikov, da še povečate Gospodovo kruto jezo zoper Izraela. 004 NUM 032 015 Kajti če se odvrnete od njega, jih bo ponovno pustil v divjini in vi boste uničili vse to ljudstvo.“ 004 NUM 032 016 Približali so se k njemu in rekli: „Tukaj bomo zgradili ovčje staje za našo živino in mesta za naše malčke, 004 NUM 032 017 toda mi sami bomo pohiteli, da gremo oboroženi pred Izraelovimi otroci, dokler jih ne privedemo na njihov kraj in naši malčki bodo zaradi prebivalcev dežele prebivali v utrjenih mestih. 004 NUM 032 018 Ne bomo se vrnili v naše hiše, dokler vsak mož izmed Izraelovih otrok ne podeduje svoje dediščine. 004 NUM 032 019 Kajti ne bomo jo podedovali s tistimi na tamkajšnji strani Jordana ali naprej, ker nam je naša dediščina pripadla na tej strani Jordana proti vzhodu.“ 004 NUM 032 020 Mojzes jim je rekel: „Če boste storili to stvar, če boste šli oboroženi za vojno pred Gospodom 004 NUM 032 021 in boste vsi izmed vas šli oboroženi čez Jordan pred Gospodom, dokler on pred seboj ne prežene svojih sovražnikov, 004 NUM 032 022 in bo dežela podvržena pred Gospodom, potem se boste vrnili in boste brez krivde pred Gospodom in pred Izraelom in ta dežela bo vaša posest pred Gospodom. 004 NUM 032 023 Toda če ne boste tako storili, glejte, ste grešili zoper Gospoda in bodite prepričani, da vas bo vaš greh našel. 004 NUM 032 024 Zgradite vaša mesta za vaše malčke in staje za vaše ovce in storite to, kar je izšlo iz vaših ust.“ 004 NUM 032 025 Gadovi otroci in Rubenovi otroci so spregovorili Mojzesu, rekoč: „Tvoji služabniki bodo storili kakor moj gospod zapoveduje. 004 NUM 032 026 Naši malčki, naše žene, naši tropi in vsa naša živina bo tam, v mestih Gileáda, 004 NUM 032 027 toda tvoji služabniki pojdejo preko, vsak mož oborožen za vojno pred Gospodom, da se bojuje, kakor pravi moj gospod.“ 004 NUM 032 028 Tako je glede njih Mojzes zapovedal duhovniku Eleazarju, Nunovemu sinu Józuetu in vodjem očetov rodov Izraelovih otrok 004 NUM 032 029 in Mojzes jim je rekel: „Če bodo Gadovi otroci in Rubenovi otroci z vami šli prek Jordana, vsak mož oborožen za boj, pred Gospodom in bo dežela podjarmljena pred vami, potem jim boste dali za posest deželo Gileád, 004 NUM 032 030 toda če ne bodo z vami prečkali oboroženi, bodo imeli posesti med vami v kánaanski deželi.“ 004 NUM 032 031 Gadovi otroci in Rubenovi otroci so odgovorili, rekoč: „Kakor je Gospod rekel svojim služabnikom, tako bomo storili. 004 NUM 032 032 Prešli bomo oboroženi pred Gospodom v kánaansko deželo, da bo posest naše dediščine, na tej strani Jordana, lahko naša.“ 004 NUM 032 033 Mojzes jim je dal, celó Gadovim otrokom, Rubenovim otrokom in polovici rodu Jožefovega sina Manáseja kraljestvo amoréjskega kralja Sihóna in kraljestvo bašánskega kralja Oga, deželo z njenimi mesti v pokrajini, celo mesta dežele naokoli. 004 NUM 032 034 Gadovi otroci so zgradili Dibón, Atarót, Aroêr, 004 NUM 032 035 Atrót, Šofán, Jaazêr, Jogbóho, 004 NUM 032 036 Bet Nimro Bet Harám, utrjena mesta in staje za ovce. 004 NUM 032 037 Rubenovi otroci so zgradili Hešbón, Elalé, Kirjatájim, 004 NUM 032 038 Nebó, Báal Meón (njihova imena so spremenili) in Sibmo, in dali druga imena mestom, ki so jih zgradili. 004 NUM 032 039 Otroci Manásejevega sina Mahírja so odšli do Gileáda, ga zavzeli in razlastili Amoréjce, ki so bili v njem. 004 NUM 032 040 Mojzes je dal Gileád Manásejevemu sinu Mahírju in ta je tam prebival. 004 NUM 032 041 Manásejev sin Jaír je odšel in zavzel njihova majhna mesta in jih imenoval Havot Jaír. 004 NUM 032 042 Nobah je odšel in zavzel Kenát in njegove vasi ter ga po svojem lastnem imenu imenoval Nobah. 004 NUM 033 001 To so potovanja Izraelovih otrok, ki so odšli naprej iz egiptovske dežele, s svojimi vojskami, pod Mojzesovo in Aronovo roko. 004 NUM 033 002 Mojzes je po Gospodovi zapovedi zapisal njihova odhajanja, glede na njihova potovanja, in to so njihova potovanja glede na njihova odhajanja. 004 NUM 033 003 V prvem mesecu so se odpravili iz Ramesésa, na petnajsti dan prvega meseca. Naslednji dan po pashi so Izraelovi otroci odšli ven z dvignjeno roko pred očmi vseh Egipčanov. 004 NUM 033 004 Kajti Egipčani so pokopali vse svoje prvorojence, ki jih je Gospod udaril med njimi. Tudi nad njihovimi bogovi je Gospod izvršil sodbe. 004 NUM 033 005 Izraelovi otroci so se odstranili iz Ramesésa in se utaborili v Sukótu. 004 NUM 033 006 Odrinili so iz Sukóta in se utaborili v Etámu, ki je na robu divjine. 004 NUM 033 007 Odstranili so se iz Etáma in se ponovno obrnili k Pi Hahirótu, ki je pred Báal Cefónom in se utaborili pred Migdólom. 004 NUM 033 008 Odrinili so izpred Pi Hahiróta in prešli skozi sredo morja v divjino in odšli na tridnevno potovanje v Etámsko divjino in se utaborili v Mari. 004 NUM 033 009 Odstranili so se iz Mare in prišli v Elím in v Elímu je bilo dvanajst vodnih studencev in sedemdeset palmovih dreves in tam so se utaborili. 004 NUM 033 010 Odstranili so se iz Elíma in se utaborili pri Rdečem morju. 004 NUM 033 011 Odstranili so se od Rdečega morja in se utaborili v Sinski divjini. 004 NUM 033 012 Šli so na svoje potovanje iz Sinske divjine in se utaborili v Dofki. 004 NUM 033 013 Odrinili so iz Dofke in se utaborili v Alúšu. 004 NUM 033 014 Odstranili so se iz Alúša in se utaborili pri Refidímu, kjer ni bilo vode za ljudstvo, da pije. 004 NUM 033 015 Odrinili so iz Refidíma in se utaborili v Sinajski divjini. 004 NUM 033 016 Odstranili so se iz Sinajske puščave in se utaborili pri Kibrot-Hattaavi. 004 NUM 033 017 Odpravili so se iz Kibrot-Hattaave in se utaborili pri Hacerótu. 004 NUM 033 018 Odpravili so se iz Haceróta in se utaborili v Ritmi. 004 NUM 033 019 Odpravili so se iz Ritme in se utaborili pri Rimón Perecu. 004 NUM 033 020 Odpotovali so iz Rimón Pereca in se utaborili v Libni. 004 NUM 033 021 Odstranili so se iz Libne in se utaborili pri Risi. 004 NUM 033 022 Odpotovali so iz Rise in se utaborili v Keheláti. 004 NUM 033 023 Odšli so iz Keheláte in se utaborili na gori Šefer. 004 NUM 033 024 Odstranili so se iz gore Šefer in se utaborili v Harádi. 004 NUM 033 025 Odstranili so se iz Haráde in se utaborili v Makhelótu. 004 NUM 033 026 Odstranili so se iz Makhelóta in se utaborili pri Tahatu. 004 NUM 033 027 Odpotovali so od Tahata in se utaborili pri Tarahu. 004 NUM 033 028 Odstranili so se od Taraha in se utaborili v Mitki. 004 NUM 033 029 Odšli so iz Mitke in se utaborili v Hašmóni. 004 NUM 033 030 Odpotovali so iz Hašmóne in se utaborili pri Moserótu. 004 NUM 033 031 Odrinili so iz Moseróta in se utaborili v Bené Jaakánu. 004 NUM 033 032 Odstranili so se iz Bené Jaakána in se utaborili pri Hor Hagidgadu. 004 NUM 033 033 Odšli so iz Hor Hagidgada in se utaborili v Jotbáti. 004 NUM 033 034 Odstranili so se iz Jotbáte in se utaborili pri Abróni. 004 NUM 033 035 Odrinili so iz Abróne in se utaborili pri Ecjón Geberju. 004 NUM 033 036 Odstranili so se iz Ecjón Geberja in se utaborili v Cinski divjini, ki je Kadeš. 004 NUM 033 037 Odstranili so se iz Kadeša in se utaborili na gori Hor, na robu edómske dežele. 004 NUM 033 038 Duhovnik Aron je odšel gor na goro Hor, po Gospodovi zapovedi in tam, v štiridesetem letu, potem ko so Izraelovi otroci prišli iz egiptovske dežele, umrl, na prvi dan petega meseca. 004 NUM 033 039 Aron je bil star sto triindvajset let, ko je umrl na gori Hor. 004 NUM 033 040 Kralj Arád, Kánaanec, ki je prebival na jugu kánaanske dežele, je slišal o prihajanju Izraelovih otrok. 004 NUM 033 041 Odpravili so se iz gore Hor in se utaborili v Calmóni. 004 NUM 033 042 Odšli so iz Calmóne in se utaborili v Punónu. 004 NUM 033 043 Odšli so iz Punóna in se utaborili v Obótu. 004 NUM 033 044 Odšli so iz Obóta in se utaborili v Ijé Abarímu, na moábski meji. 004 NUM 033 045 Odšli so iz Ijíma in se utaborili v Dibón Gadu. 004 NUM 033 046 Odstranili so se iz Dibón Gada in se utaborili v Almón Diblatájemi. 004 NUM 033 047 Odstranili so se iz Almón Diblatájeme in se utaborili na gorovju Abaríma, pred Nebójem. 004 NUM 033 048 Odrinili so z gorovja Abarím in se utaborili na moábskih ravninah pri Jordanu, blizu Jerihe. 004 NUM 033 049 Utaborili so se pri Jordanu, od Bet Ješimóta celo do Abél Šitíma, na moábskih ravninah. 004 NUM 033 050 In Gospod je spregovoril Mojzesu na moábskih ravninah poleg Jordana, blizu Jerihe, rekoč: 004 NUM 033 051 „Govori Izraelovim otrokom in jim reci: ‚Ko prečkate Jordan, v kánaansko deželo, 004 NUM 033 052 potem boste izpred sebe napodili vse prebivalce dežele, uničili vse njihove slike, uničili vse njihove ulite podobe, docela uničili vse njihove visoke kraje 004 NUM 033 053 in razlastili boste prebivalce dežele in prebivali v njej, kajti dal sem vam deželo, da jo zavzamete. 004 NUM 033 054 Deželo boste razdelili z žrebom za dediščino med vašimi družinami in številčnejšemu boste dali več dediščine in maloštevilnemu boste dali manj dediščine. Dediščina vsakogar bo na kraju, kjer pade njegov žreb. Dedovali boste glede na rodove vaših očetov. 004 NUM 033 055 Toda če izpred sebe ne boste napodili prebivalcev dežele, potem se bo zgodilo, da bodo tisti, ki jih boste izmed njih pustili, bodice v vaših očeh in trni v vaših bokih in vas bodo dražili v deželi, v kateri prebivate. 004 NUM 033 056 Poleg tega se bo zgodilo, da vam bom storil, kakor sem mislil storiti njim.‘“ 004 NUM 034 001 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 034 002 „Zapovej Izraelovim otrokom in jim reci: ‚Ko pridete v kánaansko deželo (to je deželo, ki vam bo padla v dediščino, celó kánaansko deželo z njenimi pokrajinami), 004 NUM 034 003 potem bo tvoja južna četrt od Cinske divjine, vzdolž edómske pokrajine in vaša južna meja bo skrajna obala slanega morja proti vzhodu 004 NUM 034 004 in vaša meja se bo od juga obrnila k vzpetini Akrabím in šla do Cina in šla bo naprej od juga do Kadeš Barnée in šla naprej do Hacár Adárja in šla naprej k Acmónu 004 NUM 034 005 in meja bo šla po ovinkih od Acmóna do egiptovske reke in izhodi te bodo pri morju. 004 NUM 034 006 Glede zahodne meje, za mejo boste imeli celo véliko morje. To bo vaša zahodna meja. 004 NUM 034 007 In to bo vaša severna meja: od vélikega morja si jo pokažite na goro Hor, 004 NUM 034 008 od gore Hor boste vašo mejo pokazali do vstopa v Hamát in izhodi meje bodo pri Cedádu 004 NUM 034 009 in meja bo šla naprej k Zifrónu in njeni izhodi bodi pri Hacár Enánu. To bo vaša severna meja. 004 NUM 034 010 Vašo vzhodno mejo boste pokazali od Hacár Enána do Šefáma 004 NUM 034 011 in pokrajina bo šla dol od Šefáma k Ribli na vzhodni strani Ajina in meja se bo spustila in segla bo do strani Kinéretskega morja proti vzhodu 004 NUM 034 012 in meja bo šla dol do Jordana in njeni izhodi bodo pri slanem morju. To bo vaša dežela z njenimi pokrajinami naokoli.‘“ 004 NUM 034 013 Mojzes je Izraelovim otrokom zapovedal, rekoč: „To je dežela, ki jo boste podedovali z žrebom, katero je Gospod zapovedal dati devetim rodovom in polovici rodu, 004 NUM 034 014 kajti rod Rubenovih otrok, glede na hišo njihovih očetov in rod Gadovih otrok, glede na hišo njihovih očetov, sta prejela svojo dediščino in polovica Manásejevega rodu je prejela svojo dediščino. 004 NUM 034 015 Dva rodova in pol rodu so že prejeli svojo dediščino na tej strani Jordana, blizu Jerihe, vzhodno proti sončnemu vzhodu.“ 004 NUM 034 016 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 034 017 „To sta imeni mož, ki vam bosta razdelila deželo: duhovnik Eleazar in Nunov sin Józue. 004 NUM 034 018 Vzeli boste enega princa od vsakega rodu, da deželo razdelite po dediščini. 004 NUM 034 019 Imena mož so ta: iz Judovega rodu Kaléb, Jefunéjev sin. 004 NUM 034 020 Iz rodu Simeonovih otrok Amihúdov sin Šemuél. 004 NUM 034 021 Iz Benjaminovega rodu Kislónov sin Elidád. 004 NUM 034 022 Princ rodu Danovih otrok, Joglíjev sin Bukí. 004 NUM 034 023 Princ izmed Jožefovih otrok za rod Manásejevih otrok, Efódov sin Haniél. 004 NUM 034 024 Princ iz rodu Efrájimovih otrok, Šiftánov sin Kemuél. 004 NUM 034 025 Princ iz rodu Zábulonovih otrok, Parnáhov sin Elicafán. 004 NUM 034 026 Princ iz rodu Isahárjevih otrok, Azánov sin Paltiél. 004 NUM 034 027 Princ iz rodu Aserjevih otrok, Šelomíjev sin Ahihúd. 004 NUM 034 028 Princ iz rodu Neftálijevih otrok Amihúdov sin Pedahél. 004 NUM 034 029 To so tisti, ki jim je Gospod zapovedal, da Izraelovim otrokom razdelijo dediščino v kánaanski deželi.“ 004 NUM 035 001 Gospod je spregovoril Mojzesu na moábskih ravninah, poleg Jordana, blizu Jerihe, rekoč: 004 NUM 035 002 „Zapovej Izraelovim otrokom, da dajo Lévijevcem dediščino njihovih posestnih mest, da prebivajo v njih. Lévijevcem boste dali tudi predmestja za mesta okoli njih. 004 NUM 035 003 Mesta bodo imeli, da prebivajo v njih, njihova predmestja pa bodo za njihovo živino, za njihove dobrine in za vse njihove živali. 004 NUM 035 004 Predmestja mest, ki jih boste dali Lévijevcem, bodo segala od mestnega obzidja navzven, tisoč komolcev naokoli. 004 NUM 035 005 Izmerili boste mesto od zunaj, na vzhodni strani dva tisoč komolcev, na južni strani dva tisoč komolcev, na zahodni strani dva tisoč komolcev in na severni strani dva tisoč komolcev, in mesto bo v sredi. To jim bodo predmestja mest. 004 NUM 035 006 Med mesti, ki jih boste dali Lévijevcem, bo tam šest mest za zatočišče, ki jih boste določili za ubijalca, da bo lahko pobegnil tja. In tem boste dodali dvainštirideset mest. 004 NUM 035 007 Tako bo vseh mest, ki jih boste dali Lévijevcem, oseminštirideset mest. Te boste dali z njihovimi predmestji. 004 NUM 035 008 Mesta, ki jih boste dali, bodo od posesti Izraelovih otrok, od tistih, ki imajo mnogo, boste dali mnogo, toda od tistih, ki imajo malo, boste dali malo. Vsak bo od svojih mest Lévijevcem dal glede na njegovo dediščino, ki jo deduje.“ 004 NUM 035 009 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 004 NUM 035 010 „Govori Izraelovim otrokom in jim reci: ‚Ko boste čez Jordan prešli v kánaansko deželo, 004 NUM 035 011 potem si boste določili mesta, da bodo za vas zavetna mesta, da tja lahko pobegne ubijalec, ki nenamerno ubije katerokoli osebo. 004 NUM 035 012 Ta vam bodo mesta za zatočišče pred maščevalcem, da ubijalec ne umre, dokler stoji pred skupnostjo v sodbi. 004 NUM 035 013 Od teh mest, ki jih boste dali, boste šest mest imeli za zatočišče. 004 NUM 035 014 Dali boste tri mesta na tej strani Jordana in tri mesta v kánaanski deželi, ki bodo zavetna mesta. 004 NUM 035 015 Teh šest mest bo zatočišče, tako za Izraelove otroke in za tujca in za začasnega prebivalca med njimi, da vsak, kdor nenamerno ubije katerokoli osebo, lahko pobegne tja. 004 NUM 035 016 Če ga udari z železno pripravo, tako da ta umre, je morilec. Morilec bo zagotovo usmrčen. 004 NUM 035 017 Če ga udari z metom kamna, s katerim lahko umre in ta umre, je morilec. Morilec bo zagotovo usmrčen. 004 NUM 035 018 Ali če ga udari z ročnim orožjem iz lesa, s katerim ta lahko umre in ta umre, je morilec. Morilec bo zagotovo usmrčen. 004 NUM 035 019 Sam krvni maščevalec naj ubije morilca. Ko ga sreča, ga bo ubil. 004 NUM 035 020 Toda če ga sune iz sovraštva ali se nanj zažene s prežanjem iz zasede, da ta umre, 004 NUM 035 021 ali ga v mržnji udari s svojo roko, da ta umre; kdor ga je udaril, bo zagotovo usmrčen, kajti morilec je. Krvni maščevalec naj morilca ubije, ko ga sreča. 004 NUM 035 022 Toda če ga je nenadoma sunil brez mržnje ali je brez prežanja v zasedi nanj vrgel kakršnokoli stvar 004 NUM 035 023 ali s kakršnimkoli kamnom, s katerim lahko človek umre, pa ga ni videl in ga je vrgel nanj, da umre in ni bil njegov sovražnik, niti ni iskal njegove škode, 004 NUM 035 024 potem bo glede teh sodb skupnost sodila med ubijalcem in krvnim maščevalcem 004 NUM 035 025 in skupnost bo ubijalca osvobodila iz roke krvnega maščevalca in skupnost ga bo povrnila v mesto svojega zatočišča, kamor je pobegnil in ta bo ostal v njem do smrti vélikega duhovnika, ki je bil maziljen s svetim oljem. 004 NUM 035 026 Toda če bo ubijalec kadarkoli prišel izven meje mesta svojega zatočišča, kamor je pobegnil 004 NUM 035 027 in ga krvni maščevalec najde zunaj meje mesta njegovega zatočišča in krvni maščevalce ubije ubijalca, ne bo kriv krvi, 004 NUM 035 028 ker bi do smrti vélikega duhovnika moral ostati v mestu svojega zatočišča. Toda po smrti vélikega duhovnika se bo ubijalec lahko vrnil v deželo svoje posesti. 004 NUM 035 029 Torej te stvari vam bodo za zakon sodbe skozi vaše rodove v vseh vaših prebivališčih. 004 NUM 035 030 Kdorkoli ubije katerokoli osebo, bo morilec usmrčen po ustih prič. Toda ena priča ne bo pričevala zoper katerokoli osebo, da bi ji povzročila, da ta umre. 004 NUM 035 031 Poleg tega ne boste sprejeli nobene odkupnine za življenje morilca, ki je kriv smrti, temveč bo ta zagotovo usmrčen. 004 NUM 035 032 Nobene odkupnine ne boste jemali za tistega, ki je pobegnil k mestu svojega zatočišča, da bi ta lahko ponovno prišel, da prebiva v deželi, preden duhovnik umre. 004 NUM 035 033 Tako ne boste oskrunili dežele, v kateri ste, kajti kri omadežuje deželo in dežela ne more biti očiščena krvi, ki je v njej prelita, razen po krvi tistega, ki jo je prelil. 004 NUM 035 034 Ne omadežujte torej dežele, ki jo boste poselili, v kateri prebivam, kajti jaz, Gospod, prebivam med Izraelovimi otroci.‘“ 004 NUM 036 001 Približali so se poglavarji očetov družin Gileádovih otrok, sinú Mahírja, sinú Manáseja iz družin Jožefovih sinov in spregovorili pred Mojzesom in pred princi, poglavarji očetov Izraelovih otrok 004 NUM 036 002 in rekli: „ Gospod je zapovedal mojem gospodu, naj Izraelovim otrokom da deželo za dediščino po žrebu in mojemu gospodu je bilo zapovedano od Gospoda, naj da dediščino našega brata Celofháda njegovim hčeram. 004 NUM 036 003 Če bodo poročene h kateremukoli izmed sinov iz drugih rodov Izraelovih otrok, potem bo njihova dediščina vzeta od dediščine naših očetov in predana bo v dediščino rodu, kamor so sprejete. Tako bo to vzeto od žreba naše dediščine. 004 NUM 036 004 Ko bo jubilej Izraelovih otrok, potem bo njihova dediščina položena v dediščino rodu kamor so sprejete. Tako bo njihova dediščina odvzeta od dediščine rodu naših očetov.“ 004 NUM 036 005 Mojzes je Izraelovim otrokom zapovedal glede na Gospodovo besedo, rekoč: „Rod Jožefovih sinov je dobro rekel. 004 NUM 036 006 ‚To je stvar, ki jo je Gospod zapovedal glede Celofhádovih hčera, rekoč: ‚Naj se poroče s komer mislijo, da je najbolje, samo k družini rodu njihovega očeta se bodo poročile. 004 NUM 036 007 Tako dediščina Izraelovih otrok ne bo prešla od roda k rodu, kajti vsak izmed Izraelovih otrok se bo držal k dediščini rodu svojih očetov. 004 NUM 036 008 Vsaka hči, ki ima v lasti dediščino v kateremkoli rodu Izraelovih otrok, bo žena enemu iz družine rodu njenega očeta, da bodo Izraelovi otroci lahko uživali vsak človek dediščino svojih očetov. 004 NUM 036 009 Niti dediščina ne bo prešla od enega rodu k drugemu rodu, temveč bo vsak izmed rodov Izraelovih otrok sebe držal k svoji lastni dediščini.‘“ 004 NUM 036 010 Celo kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so Celofhádove hčere storile, 004 NUM 036 011 kajti Mahla, Tirca, Hogla, Milka in Noa, Celofhádove hčere, so se poročile k sinovom bratov njihovega očeta 004 NUM 036 012 in poročene so bile v družine sinov Manáseja, Jožefovega sina in njihova dediščina je ostala v rodu družine njihovega očeta. 004 NUM 036 013 To so zapovedi in sodbe, ki jih je Gospod po Mojzesovi roki zapovedal Izraelovim otrokom na moábskih ravninah pri Jordanu, blizu Jerihe. # # BOOK 005 DEU Deuteronomy 5 Mojzes 005 DEU 001 001 To so besede, ki jih je Mojzes govoril vsemu Izraelu na tej strani Jordana, v divjini, na ravnini nasproti Rdečemu morju, med Paránom, Tofelom, Labánom, Hacerótom in Di Zahábom. 005 DEU 001 002 ( Tam je enajstdnevno potovanje od Horeba, po poti gorovja Seír do Kadeš Barnée.) 005 DEU 001 003 V štiridesetem letu, v enajstem mesecu, na prvi dan meseca, se je pripetilo da je Mojzes spregovoril Izraelovim otrokom glede vsega, kar mu je Gospod zanje zapovedal, 005 DEU 001 004 potem, ko je umoril amoréjskega kralja Sihóna, ki je prebival v Hešbónu in bašánskega kralja Oga, ki je prebival pri Aštarótu v Edréiju, 005 DEU 001 005 na tej strani Jordana, v moábski deželi, je Mojzes pričel oznanjati to postavo, rekoč: 005 DEU 001 006 „ Gospod, naš Bog, nam je spregovoril na Horebu, rekoč: ‚Dovolj dolgo ste prebivali na tej gori. 005 DEU 001 007 Obrnite se in pojdite na potovanje in pojdite h gori Amoréjcev in k vsem krajem blizu nje, na ravnini, na hribih, v dolini, na jugu in ob morski obali, k deželi Kánaancev in k Libanonu, k veliki reki, reki Evfrat. 005 DEU 001 008 Glejte, pred vas sem postavil deželo. Vstopite in vzemite v last deželo, ki jo je Gospod prisegel vašim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da jo da njim in njihovemu semenu za njimi.‘ 005 DEU 001 009 Ob tistem času sem vam govoril, rekoč: ‚Nisem vas zmožen nositi sam. 005 DEU 001 010 Gospod, vaš Bog, vas je pomnožil in glejte, vas je ta dan kakor zvezd neba zaradi množice. 005 DEU 001 011 ( Gospod, Bog vaših očetov, naj vas naredi tisočkrat toliko kot vas je in vas blagoslovi, kot vam je obljubil!) 005 DEU 001 012 Kako lahko jaz sam nosim vašo obremenitev, vaše breme in vaš prepir? 005 DEU 001 013 Vzemite modre može, razumne in poznane izmed vašim rodov in jaz jih bom naredil vladarje nad vami.‘ 005 DEU 001 014 Odgovorili ste mi in rekli: ‚Stvar, ki si jo govoril, je za nas dobra, da [jo] storimo.‘ 005 DEU 001 015 Tako sem vzel vodilne izmed vaših rodov, modre može in poznane in jih naredil poglavarje nad vami, tisočnike, stotnike, petdesetnike, desetnike in častnike med vašimi rodovi. 005 DEU 001 016 Ob tistem času sem zadolžil vaše sodnike, rekoč: ‚Prisluhnite pravdam med vašimi brati in pravično sodite med vsakim možem, njegovim bratom in tujcem, ki je z njim. 005 DEU 001 017 Pri sodbi se ne boste ozirali na osebe; temveč boste prisluhnili tako majhnemu kakor velikemu. Ne boste se bali obličja človeka, kajti razsodba je Božja. Zadevo pa, ki je za vas pretežka, to prinesite k meni in ji bom prisluhnil.‘ 005 DEU 001 018 Ob tistem času sem vam zapovedal vse stvari, katere naj bi storili. 005 DEU 001 019 Ko smo odpotovali od Horeba, smo odšli skozi vso to veliko in strašno divjino, ki ste jo videli po poti gore Amoréjcev, kakor nam je Gospod, naš Bog, zapovedal, in prišli smo do Kadeš Barnée. 005 DEU 001 020 Rekel sem vam: ‚Prišli ste h gori Amoréjcev, ki nam jo daje Gospod, naš Bog. 005 DEU 001 021 Glej, Gospod, tvoj Bog je predte postavil deželo. Pojdi gor in si jo vzemi v last, kakor ti je rekel Gospod, Bog tvojih očetov. Ne boj se, niti ne izgubi poguma.‘ 005 DEU 001 022 Približali ste si mi, vsak izmed vas in rekli: ‚Pred nami bomo poslali može in preiskali bodo deželo in nam ponovno prinesli besedo, po kateri poti moramo iti gor in v katera mesta bomo prišli.‘ 005 DEU 001 023 Govor mi je ugajal, in izmed vas sem vzel dvanajst mož, enega iz rodu 005 DEU 001 024 in obrnili so se in odšli gor na goro in prišli v dolino Eškól in jo preiskali. 005 DEU 001 025 V svoje roke so vzeli od sadu dežele in to prinesli dol k nam in nam ponovno prinesli besedo ter rekli: ‚ To je dobra dežela, ki nam jo daje Gospod, naš Bog.‘ 005 DEU 001 026 Vendar niste hoteli iti gor, temveč [ste se] uprli zoper zapoved Gospoda, vašega Boga. 005 DEU 001 027 V svojih šotorih ste godrnjali in rekli: ‚Zato, ker nas je Gospod sovražil, nas je privedel naprej, ven iz egiptovske dežele, da nas izroči v roke Amoréjcev, da nas uničijo. 005 DEU 001 028 Kam naj gremo gor? Naši bratje so našemu srcu vzeli pogum, rekoč: ‚Ljudstvo je večje in višje kakor smo mi. Mesta so velika in ograjena do neba, in poleg tega smo tam videli Anákove sinove.‘‘ 005 DEU 001 029 Potem sem vam rekel: ‚Ne bodite zaprepadeni, niti se jih ne bojte. 005 DEU 001 030 Gospod, vaš Bog, ki gre pred vami, se bo boril za vas, glede na vse, kar je pred vašimi očmi za vas storil v Egiptu 005 DEU 001 031 in v divjini, kjer si videl kako te je nosil Gospod, tvoj Bog, kakor mož nosi svojega sina, na vsej poti kamor ste odšli, dokler niste prišli na ta kraj.‘ 005 DEU 001 032 Vendar v tej stvari niste verovali Gospodu, svojemu Bogu, 005 DEU 001 033 ki je pred vami odšel na pot, da vam poišče prostor, da na njem postavite vaše šotore, v ognju ponoči, da vam pokaže po kateri pot naj bi šli, in v oblaku podnevi. 005 DEU 001 034 Gospod je slišal glas vaših besed in bil ogorčen ter prisegel, rekoč: 005 DEU 001 035 ‚Zagotovo ne bo noben izmed teh mož tega zlega rodu videl te dobre dežele, katero sem prisegel, da jo dam vašim očetom, 005 DEU 001 036 razen Jefunéjevega sina Kaléba; ta jo bo videl in njemu bom dal deželo, ki jo je pomendral in njegovim otrokom, ker je v celoti sledil Gospodu.‘ 005 DEU 001 037 Prav tako je bil Gospod zaradi vas jezen name, rekoč: ‚Ti tudi ne boš vstopil vanjo. 005 DEU 001 038 Toda Nunov sin Józue, ki stoji pred teboj, bo vstopil tja. Ohrabri ga, kajti Izraelu bo povzročil, da jo podeduje. 005 DEU 001 039 Poleg tega bodo vaši malčki, za katere ste rekli, da bi morali biti plen in vaši otroci, ki na ta dan niso imeli spoznanja med dobrim in zlom, oni bodo vstopili tja in njim jo bom dal in oni jo bodo vzeli v last. 005 DEU 001 040 Toda kar se tiče vas, se obrnite in pojdite na potovanje v divjino, po poti Rdečega morja.‘ 005 DEU 001 041 Potem ste mi odgovorili in rekli: ‚Grešili smo zoper Gospoda, šli bomo gor in se borili, glede na vse, kar nam je zapovedal Gospod, naš Bog.‘In ko ste si opasali vsak mož svoje bojno orožje, ste bili pripravljeni, da greste gor na hrib. 005 DEU 001 042 Gospod mi je rekel: ‚Reci jim: ‚Ne pojdite gor, niti se ne bojujte, kajti jaz ni sem med vami, da ne bi bili udarjeni pred svojimi sovražniki.‘‘ 005 DEU 001 043 Tako sem vam govoril, pa niste hoteli slišati, temveč [ste se] uprli zoper Gospodovo zapoved in prepotentno odšli na hrib. 005 DEU 001 044 Amoréjci, ki prebivajo na tej gori, so prišli ven zoper vas in vas preganjali kakor delajo čebele in vas uničili v Seírju, celó do Horme. 005 DEU 001 045 Vrnili ste se in jokali pred Gospodom, toda Gospod ni hotel prisluhniti vašemu glasu, niti nagniti ušesa k vam. 005 DEU 001 046 Tako ste mnogo dni ostali v Kadešu, glede na dneve, ko ste ostajali tam. 005 DEU 002 001 Potem smo se obrnili in šli na svoje potovanje v divjino, ob poti Rdečega morja, kakor mi je Gospod govoril in mnogo dni smo obkrožali gorovje Seír. 005 DEU 002 002 In Gospod mi je spregovoril, rekoč: 005 DEU 002 003 ‚Dovolj dolgo ste obkrožali to goro, obrnite se proti severu. 005 DEU 002 004 Zapovej ljudstvu, rekoč: ‚Šli boste skozi pokrajino vaših bratov, Ezavovih otrok, ki prebivajo v Seírju in oni se vas bodo bali, zato dobro pazite nase. 005 DEU 002 005 Ne vmešavajte se vanje, kajti ne bom vam dal od njihove dežele, ne, niti za širino stopala ne, ker sem gorovje Seír izročil Ezavu za posest. 005 DEU 002 006 Od njih boste hrano kupovali za denar, da boste lahko jedli in od njih boste tudi vodo kupovali za denar, da boste lahko pili. 005 DEU 002 007 Kajti Gospod, tvoj Bog, te je blagoslovil pri vseh delih tvoje roke. Pozna tvojo hojo skozi to veliko divjino. Teh štirideset let je bil Gospod, tvoj Bog, s teboj; nikakršnega pomanjkanja nisi trpel.‘‘ 005 DEU 002 008 Ko smo šli mimo naših bratov, Ezavovih otrok, ki so prebivali v Seírju, skozi pot ravnine od Eláta in od Ecjón Geberja, smo se obrnili in prešli po poti moábske divjine. 005 DEU 002 009 Gospod mi je rekel: ‚Moábcev ne spravi v tegobo, niti se z njimi ne spoprimi v boju, kajti njihove dežele ti ne bom dal v last, ker sem Ar dal Lotovim otrokom za posest.‘ 005 DEU 002 010 Emejci so v njej prebivali v preteklih časih, veliko, številno in visoko ljudstvo, kakor Anákovci, 005 DEU 002 011 ki so bili tudi prišteti med velikane, kakor Anákovci, toda Moábci so jih imenovali Emejci. 005 DEU 002 012 Tudi Horéjci so poprej prebivali v Seírju, toda Ezavovi otroci so jih pregnali, ko so jih uničili pred seboj in prebivali namesto njih, kakor je Izrael storil v deželi njihove posesti, ki jim jo je dal Gospod. 005 DEU 002 013 ‚Sedaj se vzdignite, ‘sem rekel ‚in se spravite čez potok Zered.‘In šli smo preko potoka Zered. 005 DEU 002 014 Časa, v katerem smo prišli iz Kadeš Barnée, dokler nismo prešli preko potoka Zered, je bilo osemintrideset let, dokler ni pomrl ves rod bojevnikov izmed vojske, kakor jim je prisegel Gospod. 005 DEU 002 015 Kajti zares je bila Gospodova roka zoper njih, da jih uniči izmed vojske, dokler niso bili použiti. 005 DEU 002 016 Tako se je pripetilo, ko so bili vsi bojevniki izmed ljudstva použiti in mrtvi, 005 DEU 002 017 da mi je Gospod spregovoril, rekoč: 005 DEU 002 018 ‚Danes boš prešel skozi Ar, moábsko pokrajino 005 DEU 002 019 in ko prideš blizu, nasproti Amónovih otrok, jih ne spravi v tegobo, niti se ne vmešavaj vanje, kajti od dežele Amónovih otrok ti ne bom dal nobene posesti, ker sem jo dal Lotovim otrokom za posest.‘ 005 DEU 002 020 (Tudi ta je bila šteta [za] deželo velikanov. Tam so v starih časih prebivali velikani. Amónci so jih imenovali Zamzuméjce, 005 DEU 002 021 veliko, številno in visoko ljudstvo, kakor Anákovci. Toda Gospod jih je uničil pred njimi in oni so jih nasledili in prebivali namesto njih, 005 DEU 002 022 kakor je storil Ezavovim otrokom, ki so prebivali v Seírju, ko je pred njimi uničil Horéjce. Le-ti so jih nasledili in celo do tega dne prebivali namesto njih. 005 DEU 002 023 Avéjce, ki so prebivali v Haserimu, celó do Gaze, so Kaftorejci, ki so izšli iz Kaftorja, uničili in prebivali namesto njih.) 005 DEU 002 024 ‚Dvignite se, pojdite na potovanje in prečkajte reko Arnón. Glej, v tvojo roko sem izročil Amoréjca Sihóna, kralja v Hešbónu in njegovo deželo. Pričnite jo jemati v last in se z njim spoprimite v bitki. 005 DEU 002 025 Danes bom pričel pred teboj spuščati grozo in strah nad narode, ki so pod celotnim nebom, ki bodo slišali poročilo o tebi in bodo trepetali in bodo zaradi tebe v tesnobi.‘ 005 DEU 002 026 In odposlal sem poslance iz divjine Kedemót k Sihónu, kralju v Hešbónu, z besedami miru, rekoč: 005 DEU 002 027 ‚Naj grem skozi tvojo deželo. Šel bom vzdolž visoke poti, ne bom se obrnil niti k desni roki niti k levi. 005 DEU 002 028 Hrano mi boš prodajal za denar, da bom lahko jedel in vodo mi [boš] dajal za denar, da bom lahko pil, samo dovoli mi na svojih stopalih iti skozi 005 DEU 002 029 (kakor so mi storili Ezavovi otroci, ki prebivajo v Seírju in Moábci, ki prebivajo v Aru), dokler ne bom šel čez Jordan v deželo, ki nam jo daje Gospod, naš Bog.‘ 005 DEU 002 030 Toda Sihón, kralj v Hešbónu, nam ni dovolil iti mimo njega, kajti Gospod, tvoj Bog, je zakrknil njegovega duha in njegovo srce naredil trdovratno, da bi ga lahko izročil v tvojo roko, kakor se kaže ta dan. 005 DEU 002 031 Gospod mi je rekel: ‚Glej, pred teboj sem ti pričel dajati Sihóna in njegovo deželo. Prični jo jemati v last, da boš lahko podedoval njegovo deželo.‘ 005 DEU 002 032 Potem je zoper nas prišel ven Sihón, on in njegovo ljudstvo, da se borijo pri Jahacu. 005 DEU 002 033 Gospod, naš Bog, ga je pred nami izročil in udarili smo njega, njegove sinove in vse njegovo ljudstvo. 005 DEU 002 034 Ob tistem času smo zavzeli vsa njegova mesta in popolnoma uničili moške, ženske in malčke iz vsakega mesta. Nobenega nismo pustili ostati. 005 DEU 002 035 Samo živino smo si vzeli za plen in ukradeno blago mest, ki smo jih zavzeli. 005 DEU 002 036 Od Aroêrja, ki je pri bregu reke Arnón in od mesta, ki je pri reki, celo do Gileáda, tam ni bilo niti enega mesta premočnega za nas. Gospod, naš Bog, jih je vsa izročil nam. 005 DEU 002 037 Samo v deželo Amónovih otrok nisi prišel niti v noben kraj reke Jabók niti v gorska mesta niti v katerakoli, ki nam jih je Gospod prepovedal. 005 DEU 003 001 Potem smo se obrnili in odšli gor po poti do Bašána in bašánski kralj Og je prišel zoper nas, on in vse njegovo ljudstvo, da se bojuje pri Edréi. 005 DEU 003 002 Gospod mi je rekel: ‚Ne boj se ga, kajti jaz bom izročil njega, vse njegovo ljudstvo in njegovo deželo, v tvojo roko in ti mu boš storil, kakor si storil Sihónu, kralju Amoréjcev, ki je prebival pri Hešbónu.‘ 005 DEU 003 003 Tako je Gospod, naš Bog, v naše roke izročil tudi bašánskega kralja Oga in vse njegovo ljudstvo in udarjali smo ga, dokler mu nihče ni preostal. 005 DEU 003 004 Ob tistem času smo zavzeli vsa njegova mesta. Tam ni bilo mesta, ki ga ne bi vzeli od njih, šestdeset mest, celotno področje Argoba, Ogovo kraljestvo v Bašánu. 005 DEU 003 005 Vsa ta mesta so bila ograjena z visokimi zidovi, velikimi vrati in zapahi, poleg zelo veliko neobzidanih krajev. 005 DEU 003 006 Popolnoma smo jih uničili, kakor smo storili hešbónskemu kralju Sihónu. Popolnoma smo uničili moške, ženske in otroke vsakega mesta. 005 DEU 003 007 Toda vso živino in ukradeno blago mest smo si vzeli za plen. 005 DEU 003 008 Ob tistem času smo iz roke dveh kraljev Amoréjcev vzeli deželo, ki je bila na tej strani Jordana, od reke Arnón do gore Hermon 005 DEU 003 009 (Hermon, katero Sidónci imenujejo Sirjón, Amoréjci pa jo imenujejo Senír)) 005 DEU 003 010 vsa mesta ravnine, ves Gileád in ves Bašán, do Salhe in Edréi, mesta Ogovega kraljestva v Bašánu. 005 DEU 003 011 Kajti samo bašánski kralj Og je preostal od preostanka velikanov. Glej, ogrodje njegove postelje je bilo posteljno ogrodje iz železa. Mar ni ta v Rabi Amónovih sinov? Devet komolcev je bila njena dolžina in štiri komolce njena širina, po moškem komolcu. 005 DEU 003 012 To deželo, ki smo jo ob tistem času vzeli v last od Aroêrja, ki je ob reki Arnón in polovico gore Gileád in njena mesta, sem dal Rubenovcem in Gádovcem. 005 DEU 003 013 Preostanek Gileáda in ves Bašán, ki je Ogovo kraljestvo, sem dal polovici Manásejevega rodu in vse področje Argoba, z vsem Bašánom, ki je bil imenovan dežela velikanov. 005 DEU 003 014 Jaír, sin Manáseja, je zavzel vso Argobovo deželo do pokrajin Gešurja in Maahčánov, in imenoval jih je po svojem imenu Bašán Havot Jaír do današnjega dne. 005 DEU 003 015 In jaz sem Gileád izročil Mahírju. 005 DEU 003 016 Rubenovcem in Gádovcem sem dal od Gileáda celo do reke Arnón, polovico doline in mejo celo do reke Jabók, ki je meja Amónovih otrok; 005 DEU 003 017 tudi ravnino in Jordan in njegovo pokrajino od Kinéreta, celó do morja ravnine, celo slanega morja, vzhodno pod Ašdód-Pisgo. 005 DEU 003 018 Ob tem času sem vam zapovedal, rekoč: ‚ Gospod, vaš Bog, vam je to deželo dal v last. Čeznjo boste prešli oboroženi pred svojimi brati, Izraelovimi otroci, vsemi, ki so primerni za vojno. 005 DEU 003 019 Toda vaše žene, vaši malčki in vaša živina ( kajti vem, da imate mnogo živine), bodo ostali v vaših mestih, ki sem vam jih dal, 005 DEU 003 020 dokler Gospod ne da počitka vašim bratom, prav tako kakor vam in dokler tudi oni ne vzamejo v last dežele, ki jim jo je Gospod, vaš Bog, dal onkraj Jordana. In potem se boste vrnili, vsak mož k svoji posesti, ki sem vam jo dal.‘ 005 DEU 003 021 Ob tistem času sem Józuetu zapovedal, rekoč: ‚Tvoje oči so videle vse, kar je Gospod, tvoj Bog, storil tema dvema kraljema. Tako bo Gospod storil vsem kraljestvom, ki jih vzameš v last. 005 DEU 003 022 Ne boste se jih bali, kajti za vas se bo boril Gospod, vaš Bog.‘ 005 DEU 003 023 Ob tistem času sem prosil Gospoda, rekoč: 005 DEU 003 024 ‚Oh Gospod Bog, svojim služabnikom si začel kazati svojo veličino in svojo mogočno roko, kajti kakšen Bog je tam v nebesih ali na zemlji, ki lahko stori glede na tvoja dela in glede na tvojo moč? 005 DEU 003 025 Prosim te, naj grem preko in vidim dobro deželo, ki je onkraj Jordana, to dobro goro in Libanon.‘ 005 DEU 003 026 Toda Gospod je bil zaradi vas ogorčen name in me ni hotel uslišati. Gospod mi je rekel: ‚Naj ti to zadošča. Ne govori mi več o tej zadevi. 005 DEU 003 027 Povzpni se na vrh Pisge in dvigni svoje oči proti proti zahodu, proti severu, proti jugu in proti vzhodu in glej to s svojimi očmi, kajti ne boš šel preko tega Jordana. 005 DEU 003 028 Toda zadolži Józueta, ga ohrabri in okrépi, kajti on bo pred tem ljudstvom šel preko in povzročil jim bo, da podedujejo deželo, ki jo boš videl.‘ 005 DEU 003 029 Tako smo ostali v dolini nasproti Bet Peórja. 005 DEU 004 001 Zdaj torej prisluhni, oh Izrael, zakonom in sodbam, katere vas učim, da jih izpolnjujete, da boste lahko živeli, vstopili in vzeli v last deželo, ki vam jo daje Gospod, Bog vaših očetov. 005 DEU 004 002 Ne boste dodajali besedi, ki sem vam jo zapovedal, niti ne boste zmanjševali kaj od nje, da bi lahko ohranjali zapovedi Gospoda, svojega Boga, ki sem vam jih zapovedal. 005 DEU 004 003 Vaše oči so videle kaj je Gospod storil zaradi Báal Peórja. Zaradi vseh mož, ki so sledili Báal Peórju, jih je Gospod, tvoj Bog, uničil izmed vas. 005 DEU 004 004 Toda vi, ki ste se trdno držali Gospoda, svojega Boga, ste danes živi, vsakdo izmed vas. 005 DEU 004 005 Glej, učil sem vas zakonov in sodb, celo kakor mi je Gospod, moj Bog, zapovedal, da naj bi storili v deželi, kamor greste, da jo vzamete v last. 005 DEU 004 006 Torej jih ohranjajte in izpolnjujte, kajti to je vaša modrost in vaše razumevanje v očeh narodov, ki bodo slišali vse te zakone in rekli: ‚Zagotovo je ta véliki narod modro in razumevajoče ljudstvo.‘ 005 DEU 004 007 Kajti kateri narod je tam tako velik, ki ima Boga tako blizu njim, kakor je Gospod, naš Bog, v vseh stvareh, za katere kličemo k njemu? 005 DEU 004 008 In kateri narod je tam tako velik, ki ima zakone in sodbe tako pravične, kot je vsa ta postava, ki jo danes postavljam pred vas? 005 DEU 004 009 Samo pazi nase in marljivo varuj svojo dušo, da ne pozabiš stvari, ki so jih videle tvoje oči in da vse dni tvojega življenja ne odidejo od tvojega srca, ampak poučuj svoje sinove in svojih sinov sinove, 005 DEU 004 010 posebej [o] dnevu, ko si stal pred Gospodom, svojim Bogom, na Horebu, ko mi je Gospod rekel: ‚Zberi mi skupaj ljudstvo in pripravil jih bom slišati moje besede, da se me bodo lahko naučili bati vse dni, ki jih bodo živeli na zemlji in da bodo lahko učili svoje otroke.‘ 005 DEU 004 011 In približali ste se ter stali pod goro in gora je gorela z ognjem do srede neba, s temo, oblaki in gosto temo. 005 DEU 004 012 Gospod vam je spregovoril iz srede ognja. Slišali ste glas besed, toda nobene podobnosti niste videli, samo glas ste slišali. 005 DEU 004 013 Naznanil vam je svojo zavezo, katero vam je zapovedal, da jo opravljate, celó deset zapovedi, in napisal jih je na dve kamniti plošči. 005 DEU 004 014 Gospod mi je ob tistem času zapovedal, da vas učim zakone in sodbe, da jih boste lahko izpolnjevali v deželi, kamor greste, da jo vzamete v last. 005 DEU 004 015 Zato torej dobro pazite nase, kajti nobene vrste podobnosti niste videli na dan, ko vam je Gospod govoril na Horebu iz srede ognja, 005 DEU 004 016 da se ne bi izpridili in si naredili rezane podobe, podobnost kakršnekoli postave, podobnost moškega ali ženske, 005 DEU 004 017 podobnost katerekoli živali, ki je na zemlji, podobnost katerekoli krilate perjadi, ki leti po zraku, 005 DEU 004 018 podobnost katerekoli stvari, ki se plazi po tleh, podobnost katerekoli ribe, ki je v vodah pod zemljo, 005 DEU 004 019 in da ne bi povzdignil svojih oči k nebu in ko zagledaš sonce, luno in zvezde, celó vso vojsko neba, da ne bi bil zapeljan, da jih obožuješ in jim služiš, katere je Gospod, tvoj Bog, razdelil vsem narodom pod celotnim nebom. 005 DEU 004 020 Toda Gospod vas je vzel in vas privedel iz železne talilne peči, celó iz Egipta, da mu boste ljudstvo dediščine, kakor ste ta dan. 005 DEU 004 021 Nadalje je bil zaradi vas Gospod jezen nad menoj in prisegel, da naj ne bi šel preko Jordana in da naj ne bi vstopil v to dobro deželo, ki ti jo Gospod, tvoj Bog, daje v dediščino, 005 DEU 004 022 temveč moram umreti v tej deželi, ne smem iti čez Jordan. Toda vi boste šli čez in tisto dobro deželo vzeli v last. 005 DEU 004 023 Pazite nase, da ne bi pozabili zaveze Gospoda, svojega Boga, ki jo je sklenil z vami in si naredili rezane podobe ali podobnost katerekoli stvari, ki ti jo je Gospod, tvoj Bog, prepovedal. 005 DEU 004 024 Kajti Gospod, tvoj Bog, je požirajoč ogenj, celó ljubosumen Bog. 005 DEU 004 025 Ko boš zaplodil otroke in otrok otroke in boste dolgo ostali v deželi in se boste izpridili in naredili rezano podobo ali podobnost katerikoli stvari in boste počeli zlo v očeh Gospoda, svojega Boga, da ga dražite k jezi, 005 DEU 004 026 pokličem nebo in zemljo, da ta dan pričujeta zoper vas, da boste kmalu popolnoma izginili iz dežele, v katero ste šli prek Jordana, da jo vzamete v last. Ne boste podaljšali svojih dni na njej, temveč boste popolnoma uničeni. 005 DEU 004 027 Gospod vas bo razkropil med narode in malo vas bo ostalo po številu med pogani, kamor vas vodi Gospod. 005 DEU 004 028 Tam boste služili bogovom, delu človeških rok, lesu in kamnu, ki niti ne vidita niti ne slišita, ne jesta niti ne vonjata. 005 DEU 004 029 Toda če boš od tam iskal Gospoda, svojega Boga, ga boš našel, če ga iščeš z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo. 005 DEU 004 030 Ko si v stiski in vse te stvari pridejo nadte, celó v zadnjih dneh, če se obrneš h Gospodu, svojemu Bogu in boš poslušen njegovemu glasu 005 DEU 004 031 (kajti Gospod, tvoj Bog, je usmiljen Bog) te ne bo zapustil niti uničil niti pozabil zaveze tvojih očetov, ki jim jo je prisegel. 005 DEU 004 032 Kajti vprašaj sedaj o dneh, ki so minili, ki so bili pred teboj, od dneva, ko je Bog na zemlji ustvaril moža in vprašaj od ene strani neba do druge, ali je bila tam kakršna koli takšna stvar, kot je ta velika stvar, ali je bila slišati podobno? 005 DEU 004 033 Mar je kdajkoli ljudstvo slišalo glas Boga govoriti iz srede ognja, kakor si slišal ti, in je živelo? 005 DEU 004 034 Mar je Bog poskušal iti in si vzeti narod iz srede drugega naroda, s preizkušnjami, znamenji, čudeži, vojno, mogočno roko, z iztegnjenim laktom in z velikimi strahotami, glede na vse, kar je Gospod, vaš Bog, storil za vas v Egiptu, pred vašimi očmi? 005 DEU 004 035 Tebi je bilo pokazano, da bi lahko vedel, da Gospod, on je Bog. Tam ni nobenega poleg njega. 005 DEU 004 036 Iz nebes ti je dal, da slišiš njegov glas, da bi te lahko poučil, in na zemlji ti je pokazal svoj velik ogenj in slišiš njegove besede iz srede ognja. 005 DEU 004 037 Ker je vzljubil tvoje očete, zato je izbral tvoje seme za njimi in te privedel ven v njegovem pogledu, s svojo mogočno močjo iz Egipta, 005 DEU 004 038 da izpred tebe napodi narode, večje in mogočnejše kakor si ti, da te privede noter, da ti da njihovo deželo v dediščino, kakor je to ta dan. 005 DEU 004 039 Vedi torej danes in preudari to v svojem srcu, da Gospod, on je Bog, v nebesih zgoraj in na zemlji spodaj. Tam ni nobenega drugega. 005 DEU 004 040 Ohranjal boš torej njegove zakone in njegove zapovedi, ki ti jih danes zapovedujem, da bo lahko šlo dobro s teboj in s tvojimi otroci za teboj in da lahko podaljšaš svoje dneve na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, na veke.“ 005 DEU 004 041 Potemje Mojzes oddvojil tri mesta na tej strani Jordana proti sončnemu vzhodu, 005 DEU 004 042 da bi ubijalec, ki bi nenamerno ubil svojega bližnjega in ga v preteklih časih ni sovražil, lahko pobegnil tja, in da bežeč v eno izmed teh mest lahko ostane živ. 005 DEU 004 043 Namreč Becer v divjini, na ravnini dežele Rubenovcev in Ramót v Gileádu od Gádovcev in Golán v Bašánu od Manásejcev. 005 DEU 004 044 To je postava, ki jo je Mojzes postavil pred Izraelove otroke. 005 DEU 004 045 To so pričevanja, zakoni in sodbe, ki jih je Mojzes govoril Izraelovim otrokom, po tem, ko so izšli iz Egipta, 005 DEU 004 046 na tej strani Jordana, v dolini nasproti Bet Peórja, v deželi amoréjskega kralja Sihóna, ki je prebival v Hešbónu, katerega so Mojzes in Izraelovi otroci udarili potem ko so prišli iz Egipta 005 DEU 004 047 in vzeli so v last njegovo deželo in deželo bašánskega kralja Oga, dveh kraljev Amoréjcev, ki sta bila na tej strani Jordana, proti sončnemu vzhodu; 005 DEU 004 048 od Aroêrja, ki je ob bregu reke Arnón, celo do gore Sion, ki je Hermon 005 DEU 004 049 in vso ravnino na tej strani Jordana proti vzhodu, celo do morja ravnine, pod izviri Pisge. 005 DEU 005 001 Mojzesje sklical ves Izrael in jim rekel: „Poslušaj, oh Izrael, zakone in sodbe, ki jih ta dan govorim v vaša ušesa, da se jih lahko naučite in jih ohranjate in jih izvršujete. 005 DEU 005 002 Gospod, naš Bog, je z nami sklenil zavezo na Horebu. 005 DEU 005 003 Gospod te zaveze ni sklenil z našimi očeti, temveč z nami, celó nami, ki smo, vsi izmed nas, ta dan tukaj živi. 005 DEU 005 004 Gospod je s teboj govoril iz obličja v obličje, na gori, iz srede ognja 005 DEU 005 005 (ob tistem času sem stal med Gospodom in vami, da bi vam pokazal Gospodovo besedo, kajti vi ste se zaradi ognja bali in niste šli gor na goro), rekoč: 005 DEU 005 006 ‚Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki te je privedel iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. 005 DEU 005 007 Pred menoj ne boš imel nobenih drugih bogov. 005 DEU 005 008 Sebi ne boš naredil nobene rezane podobe ali kakršnekoli podobnosti katerekoli stvari, ki je v nebesih zgoraj ali ki je na zemlji spodaj ali ki je v vodah pod zemljo. 005 DEU 005 009 Ne boš se jim priklanjal, niti jim služil, kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivičnost očetov na otrocih do tretjega in četrtega rodu teh, ki me sovražijo 005 DEU 005 010 in izkazujem usmiljenje tisočim tistih, ki me ljubijo in varujejo moje zapovedi. 005 DEU 005 011 Ne boš v prazno vzel imena Gospoda, svojega Boga, kajti Gospod ne bo brez krivde držal tistega, ki v prazno jemlje njegovo ime. 005 DEU 005 012 Varuj sábatni dan, da ga posvečuješ, kakor ti je zapovedal Gospod, tvoj Bog. 005 DEU 005 013 Šest dni se boš trudil in opravljal vse svoje delo, 005 DEU 005 014 toda sedmi dan je sábat Gospoda, tvojega Boga. Na [ta dan] ne boš opravljal nobenega dela, ne ti, niti tvoj sin, niti tvoja hči, niti tvoj sluga, niti tvoja dekla, niti tvoj vol, niti tvoj osel, niti nobena izmed tvoje živine, niti tvoj tujec, ki je znotraj tvojih velikih vrat, da lahko tvoj sluga in tvoja dekla počivata kakor ti. 005 DEU 005 015 Spominjaj pa se, da si bil služabnik v egiptovski deželi in da te je Gospod, tvoj Bog, od tam privedel z mogočno roko in z iztegnjenim laktom. Zato ti je Gospod, tvoj Bog, zapovedal, da izvajaš sábatni dan. 005 DEU 005 016 Spoštuj svojega očeta in svojo mater, kakor ti je zapovedal Gospod, tvoj Bog, da bodo tvoji dnevi lahko podaljšani in da ti bo dobro šlo v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog. 005 DEU 005 017 Ne boš ubil. 005 DEU 005 018 Niti ne boš zagrešil zakonolomstva. 005 DEU 005 019 Niti ne boš kradel. 005 DEU 005 020 Niti ne boš pričal po krivem zoper svojega bližnjega. 005 DEU 005 021 Niti si ne boš želel žene svojega bližnjega, niti ne boš hlepel [po] hiši svojega bližnjega, [po] njegovem polju ali [po] njegovem slugi ali [po] njegovi dekli, [po] njegovem volu ali [po] njegovem oslu ali [po] katerokoli stvari, ki je [od] tvojega bližnjega.‘ 005 DEU 005 022 Te besede je Gospod govoril vsemu zboru na gori, iz srede ognja, iz oblaka in iz goste teme, z močnim glasom. In ni več dodal. Napisal jih je na dve kamniti plošči in mi ju izročil. 005 DEU 005 023 Pripetilo se je, ko ste iz srede teme zaslišali glas (kajti gora je bila zažgana z ognjem), da ste se mi približali, celó vsi poglavarji vaših rodov in vaše starešine 005 DEU 005 024 in ste rekli: ‚Glej, Gospod, naš Bog, nam je pokazal svojo slavo in svojo veličino in iz srede ognja smo slišali njegov glas. Ta dan smo videli, da Bog govori z možem in ta živi. 005 DEU 005 025 Zdaj torej zakaj naj bi umrli? Kajti ta velik ogenj nas bo použil. Če še naprej slišimo glas Gospoda, našega Boga, potem bomo umrli. 005 DEU 005 026 Kajti kdo je od vsega mesa, ki je iz srede ognja slišal glas živega Boga, kakor smo mi in je živel? 005 DEU 005 027 Ti pojdi blizu in prisluhni vsemu, kar bo rekel Gospod, naš Bog in spregovori nam vse, kar ti bo govoril Gospod, naš Bog in mi bomo temu prisluhnili in to storili.‘ 005 DEU 005 028 Gospod je slišal glas vaših besed, ko ste mi govorili in Gospod mi je rekel: ‚Slišal sem glas besed tega ljudstva, ki so ti jih govorili. Dobro so povedali vse, kar so govorili. 005 DEU 005 029 Oh, da bi bilo takšno srce v njih, da bi se me bali in se vedno držali mojih zapovedi, da bi bilo lahko dobro z njimi in z njihovimi otroci na veke! 005 DEU 005 030 Pojdi, reci jim: ‚Ponovno se spravite v svoje šotore.‘ 005 DEU 005 031 Toda kar se tebe tiče, ti ostani tukaj, poleg mene in govoril ti bom vse zapovedi, zakone in sodbe, katere jih boš učil, da jih bodo lahko izpolnjevali v deželi, ki sem jim jo dal, da jo vzamejo v last.‘ 005 DEU 005 032 Obeleževali boste torej, da delate kakor vam je zapovedal Gospod, vaš Bog. Ne boste se odvrnili vstran, ne k desni roki ne k levi. 005 DEU 005 033 Hodili boste po vseh poteh, katere vam je zapovedal Gospod, vaš Bog, da boste lahko živeli in da bo lahko dobro z vami in da boste lahko podaljšali svoje dni v deželi, ki jo boste vzeli v last. 005 DEU 006 001 Torej to so zapovedi, zakoni in sodbe, ki vam jih je zapovedal Gospod, vaš Bog, da jih učite, da jih boste lahko izpolnjevali v deželi, kamor greste, da jo vzamete v last, 005 DEU 006 002 da se boš lahko bal Gospoda, svojega Boga, da boš ohranjal vse njegove zakone in njegove zapovedi, ki sem ti jih zapovedal: ti, tvoj sin in sinovi tvojega sina, vse dni tvojega življenja in da bodo tvoji dnevi lahko podaljšani. 005 DEU 006 003 Poslušaj torej, oh Izrael in obeležuj, da to storiš, da bo lahko dobro s teboj in da boš lahko mogočno povečan, kakor ti je obljubil Gospod, Bog tvojih očetov, v deželi, kjer tečeta mleko in med. 005 DEU 006 004 Poslušaj, oh Izrael: ‚ Gospod, naš Bog, je edini Gospod 005 DEU 006 005 in ljubil boš Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in z vso svojo močjo.‘ 005 DEU 006 006 In te besede, ki sem ti jih danes zapovedal, bodo v tvojem srcu. 005 DEU 006 007 In ti jih boš marljivo posredoval svojim otrokom in boš govoril o njih, ko sediš v svoji hiši, ko hodiš po poti, ko se uležeš in ko vstajaš. 005 DEU 006 008 Privezal si jih boš za znamenje na svojo roko in te bodo kot načelek med tvojimi očmi. 005 DEU 006 009 Napisal jih boš na podboje svoje hiše in na svoja velika vrata. 005 DEU 006 010 In zgodilo se bo, ko te bo Gospod, tvoj Bog, privedel v deželo, ki jo je prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da ti da velika in čedna mesta, ki jih nisi zgradil 005 DEU 006 011 in hiše, polne vseh dobrih stvari, ki jih nisi napolnil in izkopane vodnjake, ki jih nisi izkopal, vinograde in oljke, ki jih nisi zasadil; ko jih boš jedel in boš sit, 005 DEU 006 012 potem se pazi, da ne pozabiš Gospoda, ki te je privedel iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. 005 DEU 006 013 Bal se boš Gospoda, svojega Boga in mu služil in prisegal pri njegovem imenu. 005 DEU 006 014 Ne boste šli za drugimi bogovi, bogovi ljudstva, ki so naokoli vas 005 DEU 006 015 (kajti Gospod, tvoj Bog, je med vami ljubosumen Bog), da ne bi bila zoper tebe vžgana jeza Gospoda, tvojega Boga in te uniči iz obličja zemlje. 005 DEU 006 016 Ne boste skušali Gospoda, svojega Boga, kakor ste ga skušali v Masi. 005 DEU 006 017 Marljivo boste varovali zapovedi Gospoda, svojega Boga, njegova pričevanja in njegove zakone, ki ti jih je zapovedal. 005 DEU 006 018 Storil boš to, kar je prav in dobro v Gospodovih očeh, da bo lahko dobro s teboj in da lahko vstopiš in vzameš v last dobro deželo, ki jo je Gospod prisegel tvojim očetom, 005 DEU 006 019 da pred teboj prežene vse tvoje sovražnike, kakor je govoril Gospod. 005 DEU 006 020 In ko te tvoj sin sprašuje v času, ki pride, rekoč: ‚Kaj pomenijo pričevanja, zakoni in sodbe, ki vam jih je zapovedal Gospod, naš Bog?‘ 005 DEU 006 021 Potem boš svojemu sinu rekel: ‚V Egiptu smo bili faraonovi sužnji in Gospod nas je z mogočno roko privedel iz Egipta 005 DEU 006 022 in Gospod je pred našimi očmi nad Egiptom, nad faraonom in nad vso njegovo hišo pokazal znamenja in čudeže, velika in boleča 005 DEU 006 023 in nas odvedel od tam, da bi nas lahko privedel noter, da nam da deželo, ki jo je prisegel našim očetom. 005 DEU 006 024 Gospod nam je zapovedal, da ohranjamo vse te zakone, da se vedno bojimo Gospoda, našega Boga, za naše dobro, da nas lahko ohrani žive, kakor je to na ta dan. 005 DEU 006 025 In to bo naša pravičnost, če obeležujemo vse te zapovedi pred Gospodom, našim Bogom, kakor nam je zapovedal.‘ 005 DEU 007 001 Ko te bo Gospod, tvoj Bog, privedel v deželo, kamor greš, da jo vzameš v last in je pred teboj pregnal mnoge narode: Hetejce, Girgašéjce, Amoréjce, Kánaance, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce, sedem narodov, večje in mogočnejše kakor ti, 005 DEU 007 002 in ko jih bo Gospod, tvoj Bog, izročil pred teboj, jih boš udaril in popolnoma uničil. Nobene zaveze ne boš sklenil s njimi, niti jim ne izkaži usmiljenja, 005 DEU 007 003 niti z njimi ne boš sklepal porok. Svoje hčere ne boš dal njegovemu sinu niti njegove hčere ne boš vzel k svojemu sinu. 005 DEU 007 004 Kajti tvojega sina bodo odvrnile od sledenja meni, da bi lahko služile drugim bogovom. Tako bo zoper tebe vžgana Gospodova jeza in te nenadoma uniči. 005 DEU 007 005 Temveč boste tako postopali z njimi: uničili boste njihove oltarje in razbili njihove podobe in posekali njihove ašere in njihove rezane podobe sežgali z ognjem. 005 DEU 007 006 Kajti ti si sveto ljudstvo Gospodu, svojemu Bogu. Gospod, tvoj Bog, te je izbral, da mu boš posebno ljudstvo, nad vsemi ljudstvi, ki so na obličju zemlje. 005 DEU 007 007 Gospod svoje ljubezni ni naravnal na vas niti vas ni izbral, ker ste bili številnejši kot katerokoli ljudstvo, kajti bilo vas je najmanj izmed vseh ljudstev, 005 DEU 007 008 temveč, ker vas je Gospod ljubil in ker je želel držati prisego, ki jo je prisegel vašim očetom, vas je Gospod izpeljal z mogočno roko in vas odkupil iz hiše sužnosti, iz roke faraona, egiptovskega kralja. 005 DEU 007 009 Vedi torej, da Gospod, tvoj Bog, on je Bog, zvesti Bog, ki ohranja zavezo in usmiljenje s tistimi, ki ga ljubijo in varujejo njegove zapovedi tisočim rodovom. 005 DEU 007 010 Tistim pa, ki ga sovražijo poplača k njihovemu obrazu, da jih uniči. Ne bo počasen do tistega, ki ga sovraži, poplačal mu bo v njegov obraz. 005 DEU 007 011 Torej boš varoval zapovedi, zakone in sodbe, ki sem ti jih ta dan zapovedal, da jih izvršuješ. 005 DEU 007 012 Kjerkoli se bo to pripetilo, če prisluhnete tem sodbam in jih varujete in jih izpolnjujete, da ti bo Gospod, tvoj Bog, varoval zavezo in usmiljenje, ki ga je prisegel tvojim očetom. 005 DEU 007 013 Ljubil te bo, te blagoslovil in te namnožil. Blagoslovil bo tudi sad tvoje maternice in sad tvoje dežele, tvoje žito, tvoje vino in tvoje olje, narast tvojega goveda in trope tvojih ovc, v deželi, katero je prisegel tvojim očetom, da ti jo da. 005 DEU 007 014 Blagoslovljen boš nad vsem ljudstvom. Med vami ne bo jalovega moškega ali ženske ali med vašo živino. 005 DEU 007 015 Gospod bo od tebe odvedel vse bolezni in nobene izmed teh zlih egiptovskih bolezni, ki jih poznaš, ne bo položil nadte, temveč jih bo položil na vse tiste, ki te sovražijo. 005 DEU 007 016 Použil boš vse ljudstvo, ki ti ga bo izročil Gospod, tvoj Bog. Tvoje oko nad njimi ne bo imelo nobenega usmiljenja. Niti ne boš služil njihovim bogovom, kajti to ti bo zanka. 005 DEU 007 017 Če boš v svojem srcu rekel: ‚Ti narodi so številnejši kakor jaz; kako jih lahko razlastim?‘ 005 DEU 007 018 Ne boš se jih bal, temveč se boš dobro spomnil kaj je Gospod, tvoj Bog, storil faraonu in vsemu Egiptu: 005 DEU 007 019 velike preizkušnje, ki so jih videle tvoje oči, znamenja, čudeže, mogočno roko in iztegnjen laket, s čimer te je izpeljal Gospod, tvoj Bog. Tako bo Gospod, tvoj Bog, storil vsem ljudstvom, ki se jih bojiš. 005 DEU 007 020 Poleg tega bo Gospod, tvoj Bog, mednje poslal sršene dokler ne bodo tisti, ki so preostali in se skrivajo pred teboj, uničeni. 005 DEU 007 021 Pred njimi ne boš zgrožen, kajti Gospod, tvoj Bog, je med vami mogočen in strašen Bog. 005 DEU 007 022 In Gospod, tvoj Bog, bo te narode po malo in malo odstranil pred teboj. Ne boš jih naenkrat použil, da ne bi poljske zveri narasle nad teboj. 005 DEU 007 023 Toda Gospod, tvoj Bog, jih bo izročil tebi in uničeval jih boš z mogočnim uničenjem, dokler ne bodo uničeni. 005 DEU 007 024 Njihove kralje bo izročil v tvojo roko in njihovo ime boš uničil izpod neba. Noben človek ne bo zmožen obstati pred teboj, dokler jih ne uničiš. 005 DEU 007 025 Rezane podobe njihovih bogov boste sežgali z ognjem. Ne boš hlepel po srebru ali zlatu, ki je na njih, niti si ga ne vzemi k sebi, da ne bi bil v tem ujet, kajti to je ogabnost Gospodu, tvojemu Bogu. 005 DEU 007 026 Niti v svojo hišo ne prinašaj gnusobe, da ne bi bil preklet, kakor je ona, temveč naj se ti skrajno gnusi in skrajno jo zaničuj, kajti to je prekleta stvar. 005 DEU 008 001 Vse zapovedi, ki sem ti jih ta dan zapovedal, boste obeleževali, da jih izvršujete, da boste lahko živeli, se množili in vstopili in vzeli v last deželo, ki jo je Gospod prisegel vašim očetom. 005 DEU 008 002 Spomnil se boš celotne poti, po kateri te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vodil po divjini, da te poniža in te preizkusi, da spozna kaj je bilo v tvojem srcu, bodisi se boš držal njegovih zapovedi ali ne. 005 DEU 008 003 Ponižal te je in ti dopustil, da si bil lačen in te hranil z mano, ki je nisi poznal, niti je niso poznali tvoji očetje, da bi ti on lahko dal spoznati, da človek ne živi samo od kruha, temveč človek živi od vsake besede, ki izhaja iz Gospodovih ust. 005 DEU 008 004 Teh štirideset let se tvoja obleka na tebi ni postarala niti tvoje stopalo ni oteklo. 005 DEU 008 005 V svojem srcu boš tudi preudaril, da kakor mož kara svojega sina, tako Gospod, tvoj Bog, kara tebe. 005 DEU 008 006 Zatorej boš varoval zapovedi Gospoda, svojega Boga, da hodiš po njegovih poteh in da se ga bojiš. 005 DEU 008 007 Kajti Gospod, tvoj Bog, te vodi v dobro deželo, deželo vodnih potokov, studencev in globin, ki privrejo iz dolin in hribov; 005 DEU 008 008 deželo pšenice, ječmena, trt, figovih dreves in granatnih jabolk; deželo olivnega olja in medu; 005 DEU 008 009 deželo, v kateri boš jedel kruh brez pomanjkanja, v njej ti ne bo primanjkovalo nobene stvari; deželo, katere kamni so železo in iz katerih hribov lahko koplješ bron. 005 DEU 008 010 Ko se naješ in si sit, potem boš blagoslovil Gospoda, svojega Boga, zaradi dobre dežele, ki ti jo je dal. 005 DEU 008 011 Pazi se, da ne pozabiš Gospoda, svojega boga, da se ne bi držal njegovih zapovedi, njegovih sodb in njegovih zakonov, ki sem ti jih zapovedal ta dan, 005 DEU 008 012 da se ne bi, ko se naješ in si sit in si si zgradil ljubke hiše in prebival v njih; 005 DEU 008 013 in ko se tvoji tropi in tvoje črede pomnožijo in je pomnoženo tvoje srebro in tvoje zlato in je pomnoženo vse, kar imaš; 005 DEU 008 014 tvoje srce ne povzdigne in pozabiš na Gospoda, svojega Boga, ki te je privedel iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti, 005 DEU 008 015 ki te je vodil skozi to veliko in strašno divjino, v kateri so bile ognjene kače, škorpijoni in suša, kjer ni bilo vode; ki ti je vodo privedel iz kremenčeve skale; 005 DEU 008 016 ki te je v divjini hranil z mano, katere tvoji očetje niso poznali, da bi te lahko ponižal in da bi te lahko preizkusil, da ti v tvojem zadnjem koncu stori dobro. 005 DEU 008 017 In ti bi rekel v svojem srcu: ‚Moja moč in mogočnost moje roke mi je pridobila vse to premoženje.‘ 005 DEU 008 018 Ampak se boš spominjal Gospoda, svojega Boga, kajti on je ta, ki ti daje moč, da pridobiš premoženje, da lahko on vzpostavi svojo zavezo, ki jo je prisegel tvojim očetom, kakor je to ta dan. 005 DEU 008 019 Zgodilo pa se bo, če sploh pozabite na Gospoda, svojega Boga in hodite za drugimi bogovi in jim služite in jih obožujete, ta dan pričujem zoper vas, da se boste zagotovo pogubili. 005 DEU 008 020 Kakor narodi, ki jih Gospod uničuje pred vašim obrazom, tako se boste pogubili, ker niste hoteli biti poslušni glasu Gospoda, svojega Boga. 005 DEU 009 001 Poslušaj, oh Izrael: ‚Danes prečkaš Jordan, da vstopiš in vzameš v last narode, večje in močnejše kakor ti, velika mesta in ograjena do neba, 005 DEU 009 002 veliko in visoko ljudstvo, otroke Anákovcev, katere poznaš in o katerih si slišal reči: ‚Kdo lahko stoji pred Anákovimi otroci!‘ 005 DEU 009 003 Razumi torej ta dan, da je Gospod, tvoj Bog, tisti, ki gre preko pred teboj. Kakor požirajoč ogenj jih bo uničil in privedel jih bo dol, pred tvoj obraz. Tako jih boš pognal ven in jih hitro uničil, kakor ti je rekel Gospod. 005 DEU 009 004 Ne govori v svojem srcu, potem ko jih je Gospod, tvoj Bog, spodil izpred tebe, rekoč: ‚Zaradi moje pravičnosti me je Gospod privedel, da vzamem v last to deželo, ‘temveč jih je zaradi zlobnosti teh narodov Gospod pognal izpred tebe. 005 DEU 009 005 Ne greš, da zaradi svoje pravičnosti ali zaradi poštenosti svojega srca vzameš v last njihovo deželo, temveč zaradi zlobnosti teh narodov jih je Gospod, tvoj Bog, pognal izpred tebe in da lahko izpolni besedo, ki jo je Gospod prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu. 005 DEU 009 006 Razumi torej, da ti Gospod, tvoj Bog, te dobre zemlje ne daje v posest zaradi tvoje pravičnosti, kajti ti si trdovratno ljudstvo. 005 DEU 009 007 Zapomni si in ne pozabi kako si v divjini do besa dražil Gospoda, svojega Boga. Od dneva, ko si odšel iz egiptovske dežele, dokler niste prišli na ta kraj, ste bili uporni zoper Gospoda. 005 DEU 009 008 Tudi na Horebu ste do besa izzivali Gospoda, tako da je bil Gospod nad vami jezen, da vas uniči. 005 DEU 009 009 Ko sem odšel gor na goro, da prejmem kamniti plošči, celó plošči zaveze, ki jo je Gospod sklenil z vami, potem sem na gori ostal štirideset dni in štirideset noči, niti nisem jedel kruha niti pil vode. 005 DEU 009 010 In Gospod mi je izročil dve kamniti plošči, popisani z Božjim prstom. Na njiju je bilo napisano glede na vse besede, ki jih je Gospod z vami govoril na gori, iz srede ognja, na dan zbora. 005 DEU 009 011 Ob koncu štiridesetih dni in štiridesetih noči se je pripetilo, da mi je Gospod dal dve kamniti plošči, celó plošči zaveze. 005 DEU 009 012 Gospod mi je rekel: ‚Vstani, hitro se spusti od tukaj, kajti tvoje ljudstvo, ki si jih privedel iz Egipta, se je izpridilo. Hitro se se obrnili proč iz poti, ki sem jim jo zapovedal. Naredili so si ulito podobo.‘ 005 DEU 009 013 Nadalje mi je Gospod spregovoril, rekoč: ‚Videl sem to ljudstvo in glej, to je trdovratno ljudstvo. 005 DEU 009 014 Pusti me pri miru, da jih lahko uničim in njihovo ime izbrišem izpod neba. Iz tebe pa bom naredil narod, mogočnejši in večji kakor oni.‘ 005 DEU 009 015 Tako sem se obrnil in prišel dol iz gore in gora je gorela z ognjem in dve tabli zaveze sta bili v mojih dveh rokah. 005 DEU 009 016 Pogledal sem in glej, grešili ste zoper Gospoda, svojega Boga in si naredili ulito tele. Hitro ste se obrnili proč iz poti, ki vam jo je zapovedal Gospod. 005 DEU 009 017 Vzel sem dve plošči in ju vrgel iz svojih dveh rok ter ju razbil pred vašimi očmi. 005 DEU 009 018 In padel sem dol pred Gospodom, kakor prvič, štirideset dni in štirideset noči. Niti nisem jedel kruha niti nisem pil vode zaradi vseh vaših grehov, ki ste jih z zlobnim početjem zagrešili v Gospodovih očeh, da ga izzivate k jezi. 005 DEU 009 019 Kajti bal sem se jeze in silnega nezadovoljstva, s katerim je bil Gospod ogorčen zoper vas, da vas uniči. Toda Gospod mi je tudi ob tistem času prisluhnil. 005 DEU 009 020 Gospod je bil zelo jezen nad Aronom, da bi ga uničil, jaz pa sem isti čas molil za Arona. 005 DEU 009 021 Vzel sem vaš greh, tele, ki ste ga naredili in ga sežgal z ognjem in ga poteptal in ga zelo drobno zmlel, celó dokler ni bil ta majhen kakor prah, in njegov prah sem vrgel v potok, ki se spušča iz gore. 005 DEU 009 022 In pri Tabêri, pri Masi in pri Kibrot-Hattaavi ste do besa izzivali Gospoda. 005 DEU 009 023 Podobno, ko vas je Gospod poslal iz Kadeš Barnée, rekoč: ‚Pojdite gor in vzemite v last deželo, ki sem vam jo dal.‘Potem ste se uprli zoper zapoved Gospoda, svojega Boga in mu niste verjeli niti niste prisluhnili njegovemu glasu. 005 DEU 009 024 Od dneva, ko sem vas spoznal, ste bili uporni zoper Gospoda. 005 DEU 009 025 Tako sem padel dol pred Gospodom, štirideset dni in štirideset noči, kakor sem prvič padel dol, ker je Gospod rekel, da vas bo uničil. 005 DEU 009 026 Molil sem torej h Gospodu in rekel: ‚Oh Gospod Bog, ne uniči svojega ljudstva in svoje dediščine, katero si odkupil preko svoje veličine, katero si s svojo mogočno roko privedel iz Egipta. 005 DEU 009 027 Spomni se svojih služabnikov: Abrahama, Izaka in Jakoba. Ne glej na trmoglavost teh ljudi niti k njihovi zlobnosti niti k njihovemu grehu, 005 DEU 009 028 da ne bi dežela, od koder si nas privedel, rekla: ‚Ker jih Gospod ni bil zmožen privesti v deželo, ki jim jo je obljubil in ker jih je sovražil, jih je privedel ven, da jih pobije v divjini.‘ 005 DEU 009 029 Vendar so tvoje ljudstvo in tvoja dediščina, ki si jih izpeljal s svojo mogočno močjo in s svojim iztegnjenim laktom.‘ 005 DEU 010 001 Ob tistem času mi je Gospod rekel: ‚Izsekaj si dve kamniti plošči, podobni prvima in pridi gor k meni na goro in si naredi skrinjo iz lesa. 005 DEU 010 002 Na tabli bom zapisal besede, ki so bile na prvih tablah, ki si ju razbil in položil ju boš v skrinjo.‘ 005 DEU 010 003 In naredil sem skrinjo iz akacijevega lesa in izsekal dve kamniti plošči, podobni prvima in odšel gor na goro in v svoji roki sem imel dve tabli. 005 DEU 010 004 Na tabli je zapisal deset zapovedi, glede na prvo pisanje, ki vam jih je Gospod govoril na gori iz srede ognja na dan zbora. In Gospod mi ju je dal. 005 DEU 010 005 Obrnil sem se in prišel dol iz gore in tabli položil v skrinjo, ki sem jo naredil, in tam sta, kakor mi je Gospod zapovedal. 005 DEU 010 006 Izraelovi otroci so odšli na svoje potovanje od Beeróta Jaakánovih otrok v Mosêr. Tam je Aron umrl in tam je bil pokopan in namesto njega je v duhovniški službi služil njegov sin Eleazar. 005 DEU 010 007 Od tam so odpotovali v Gidgád in iz Gidgáda v Jotbáto, deželo rek vodá. 005 DEU 010 008 Ob tistem času je Gospod ločil Lévijev rod, da nosi skrinjo Gospodove zaveze, da stojijo pred Gospodom, da mu služijo in da blagoslavljajo v njegovem imenu, do današnjega dne. 005 DEU 010 009 Zato Levi nima deleža niti dediščine s svojimi brati; Gospod je njegova dediščina, kakor mu je obljubil Gospod, tvoj Bog. 005 DEU 010 010 In ostal sem na gori, kakor prvič, štirideset dni in štirideset noči in Gospod mi je prisluhnil tudi ob tistem času in Gospod te ni hotel uničiti. 005 DEU 010 011 Gospod mi je rekel: ‚Vstani, odpravi se na svoje potovanje pred ljudstvom, da lahko vstopijo in vzamejo v last deželo, katero sem prisegel njihovim očetom, da jim jo dam.‘ 005 DEU 010 012 In sedaj, Izrael, kaj Gospod, tvoj Bog, zahteva od tebe, razen, da se bojiš Gospoda, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih poteh, da ga ljubiš, da služiš Gospodu, svojemu Bogu, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo. 005 DEU 010 013 Da varuješ Gospodove zapovedi in njegove zakone, ki ti jih ta dan zapovedujem v tvoje dobro? 005 DEU 010 014 Glej, nebesa in nebo nebesnega svoda so od Gospoda, tvojega Boga, tudi zemlja z vsem, kar je na njej. 005 DEU 010 015 Samo Gospod je imel zadovoljstvo v tvojih očetih, da jih vzljubi in izbral je njihovo seme za njimi, celó vas, izmed vseh ljudstev, kakor je to ta dan. 005 DEU 010 016 Obrežite torej prednjo kožico vašega srca in ne bodite več trdovratni. 005 DEU 010 017 Kajti Gospod, vaš Bog, je Bog bogov in Gospod gospodov in véliki Bog, mogočen in strašen, ki se ne ozira na osebe, niti ne sprejema nagrade. 005 DEU 010 018 Izvaja sodbo sirote in vdove in ljubi tujca v tem, da mu daje hrano in oblačilo. 005 DEU 010 019 Ljubite torej tujca, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi. 005 DEU 010 020 Bal se boš Gospoda, svojega Boga. Njemu boš služil in k njemu se boš trdno pridružil in prisegal pri njegovem imenu. 005 DEU 010 021 On je tvoja hvala in on je tvoj Bog, ki je zate storil te velike in strašne stvari, katere so videle tvoje oči. 005 DEU 010 022 Tvoji očetje so odšli dol v Egipt s sedemdesetimi osebami in sedaj te je Gospod, tvoj Bog, naredil kakor zvezd neba zaradi množice. 005 DEU 011 001 Zato boš torej ljubil Gospoda, svojega Boga in dnevno ohranjal njegovo zadolžitev, njegove zakone, njegove sodbe in njegove zapovedi. 005 DEU 011 002 In vedi ta dan, kajti nisem govoril z otroci, ki niso vedeli in ki niso videli kaznovanja Gospoda, vašega Boga, njegove veličine, njegove mogočne roke, njegovega iztegnjenega lakta, 005 DEU 011 003 njegovih čudežev in njegovih dejanj, ki jih je v sredi Egipta storil faraonu, egiptovskemu kralju in vsej njegovi deželi 005 DEU 011 004 in kaj je on storil egiptovski vojski, njihovim konjem in njihovim bojnim vozovom; kako je vodo Rdečega morja primoral, da jih preplavi, medtem ko so vas zasledovali in kako jih je Gospod uničil do današnjega dne, 005 DEU 011 005 in kaj vam je storil v divjini, dokler niste prišli na ta kraj, 005 DEU 011 006 in kaj je storil Datánu in Abirámu, sinovoma Rubenovega sina Eliába; kako je zemlja odprla svoja usta in požrla njiju, njune družine, njune šotore in vse njuno imetje, ki je bilo v njuni posesti, v sredi vsega Izraela, 005 DEU 011 007 toda vaše oči so videle vsa velika Gospodova dejanja, ki jih je storil. 005 DEU 011 008 Zatorej boste varovali vse zapovedi, ki sem vam jih ta dan zapovedal, da boste lahko močni in vstopite in se polastite dežele, kamor greste, da jo vzamete v last 005 DEU 011 009 in da boste lahko podaljšali svoje dneve v deželi, ki jo je Gospod prisegel vašim očetom, da jo da njim in njihovemu semenu, deželo, kjer tečeta mleko in med. 005 DEU 011 010 Kajti dežela, kamor vstopaš, da jo vzameš v last, ni kakor egiptovska dežela, od koder ste izšli, kjer si sejal svoje seme in jo s svojim stopalom namakal kakor zeliščni vrt, 005 DEU 011 011 temveč je dežela, kamor greste, da jo vzamete v last, dežela hribov in dolin in pitne vode od dežja z neba, 005 DEU 011 012 dežela, za katero skrbi Gospod, tvoj Bog; oči Gospoda, tvojega Boga, so vedno na njej, od začetka leta, celó do konca leta. 005 DEU 011 013 In zgodilo se bo, če boste marljivo prisluhnili mojim zapovedim, ki sem vam jih ta dan zapovedal, da ljubite Gospoda, svojega Boga in da mu služite z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo, 005 DEU 011 014 da vam bom dal dežja vaše dežele v njegovem pravšnjem obdobju, prvi dež in pozni dež, da boš lahko zbral svoje žito in svoje vino in svoje olje. 005 DEU 011 015 In poslal bom travo na tvoja polja za tvojo živino, da boš lahko jedel in bil sit. 005 DEU 011 016 Pazite nase, da vaše srce ne bo zavedeno in se odvrnete in služite drugim bogovom in jih obožujete 005 DEU 011 017 in bi se potem zoper vas vžgal Gospodov bes in on zapre nebo, da tam ne bo dežja in da dežela ne obrodi svojega sadu in da se ne bi hitro pogubili iz dobre dežele, katero vam daje Gospod. 005 DEU 011 018 Zatorej boste te moje besede položili v svoje srce in v svojo dušo in si jih privezali za znamenje na svojo roko, da bodo lahko kakor načelki med vašimi očmi. 005 DEU 011 019 In vi jih boste učili vaše otroke, govoreč o njih, ko sediš v svoji hiši in ko hodiš po poti, ko se uležeš in ko vstajaš. 005 DEU 011 020 Napisal jih boš na podboje svoje hiše in na svoja velika vrata, 005 DEU 011 021 da bodo vaši dnevi lahko pomnoženi in dnevi vaših otrok v deželi, katero je Gospod prisegel vašim očetom, da jim jo da, kakor dneve nebes na zemlji. 005 DEU 011 022 Kajti če boste marljivo varovali vse te zapovedi, ki sem vam jih zapovedal, da jih storite, da ljubite Gospoda, svojega Boga, da hodite po vseh njegovih poteh in da se ga trdno držite, 005 DEU 011 023 potem bo Gospod vse te narode izgnal izpred vas in vi se boste polastili večjih narodov in mogočnejših kakor ste vi. 005 DEU 011 024 Vsak kraj, na katerega bodo stopili podplati vaših stopal, bo vaš; od divjine in Libanona, od reke, reke Evfrata, celo do najbolj oddaljenega morja bo vaša pokrajina. 005 DEU 011 025 Tam noben človek ne bo mogel obstati pred vami, kajti Gospod, vaš Bog, bo položil strah pred vami in grozo nad vso deželo, po kateri boste teptali, kakor vam je rekel. 005 DEU 011 026 Glejte, ta dan sem pred vas postavil blagoslov in prekletstvo. 005 DEU 011 027 Blagoslov, če ubogate zapovedi Gospoda, svojega Boga, ki sem vam jih ta dan zapovedal 005 DEU 011 028 in prekletstvo, če ne boste ubogali zapovedi Gospoda, svojega Boga, temveč se boste odvrnili iz poti, ki sem vam jo ta dan zapovedal, da greste za drugimi bogovi, ki jih niste poznali. 005 DEU 011 029 In zgodilo se bo, ko te bo Gospod, tvoj Bog, privedel v deželo, kamor greš, da jo vzameš v last, da boš položil blagoslov na goro Garizím in prekletstvo na goro Ebál. 005 DEU 011 030 Ali nista na drugi strani Jordana, ob poti, kjer sonce zahaja v kánaanski deželi, ki prebivajo v nerodovitni ravnini nasproti Gilgálu, poleg Moréjevih ravnin? 005 DEU 011 031 Kajti šli boste čez Jordan, da vstopite, da vzamete v last deželo, ki vam jo daje Gospod, vaš Bog in vzeli jo boste v last in prebivali v njej. 005 DEU 011 032 In obeležili boste, da storite vse zakone in sodbe, ki sem jih ta dan postavil pred vas. 005 DEU 012 001 To so zakoni in sodbe, ki jih boste obeležili, da jih počnete v deželi, katero ti daje Gospod, Bog vaših očetov, da jo vzamete v last, vse dni, ko živite na zemlji. 005 DEU 012 002 Popolnoma boste uničili vse kraje, na katerih so narodi, ki jih boste vzeli v last, služili njihovim bogovom na visokih gorah, na hribih in pod vsakim zelenim drevesom, 005 DEU 012 003 in porušili boste njihove oltarje, zlomili njihove stebre, njihove ašere sežgali z ognjem, posekali boste rezane podobe njihovih bogov in njihova imena uničili iz tega kraja. 005 DEU 012 004 Tako ne boste storili Gospodu, vašemu Bogu. 005 DEU 012 005 Toda na kraj, ki ga bo Gospod, vaš Bog, izbral izmed vseh vaših rodov, da tam položi svoje ime, celó k njegovemu prebivališču boste sledili in tja boš prišel 005 DEU 012 006 in tja boste prinašali vaše žgalne daritve, vaša klavne daritve, vaše desetine, vzdigovalne daritve vaše roke, vaše zaobljube, vaše prostovoljne daritve in prvence od vaših čred in od vaših tropov 005 DEU 012 007 in tam boste jedli pred Gospodom, vašim Bogom in veselili se boste v vsem, k čemur položite vašo roko, vi in vaše družine, v čemer te je Gospod, tvoj Bog, blagoslovil. 005 DEU 012 008 Ne boste počeli po vseh stvareh, ki jih mi ta dan delamo tukaj, vsak mož karkoli je pravilno v njegovih lastnih očeh. 005 DEU 012 009 Kajti doslej niste prišli k počitku in k dediščini, katero vam daje Gospod, vaš Bog. 005 DEU 012 010 Toda ko greste čez Jordan in prebivate v deželi, katero vam daje Gospod, vaš Bog, da jo podedujete in ko vam daje počitek pred vsemi vašimi sovražniki naokoli, tako da varno prebivate, 005 DEU 012 011 potem bo tam kraj, ki ga bo Gospod, vaš Bog, izbral, da svojemu imenu povzroči, da prebiva tam. Tja boste privedli vse, kar sem vam zapovedal: vaše žgalne daritve, vaše klavne daritve, vaše desetine, vzdigovalno daritev vaše roke in vso vašo izbiro zaobljub, ki ste jih zaobljubili Gospodu, 005 DEU 012 012 in veselili se boste pred Gospodom, vašim Bogom, vi in vaši sinovi, vaše hčere, služabniki, vaše dekle in Lévijevec, ki je znotraj tvojih velikih vrat, ker nima ne deleža, ne dediščine s teboj. 005 DEU 012 013 Pazi nase, da ne daruješ svojih žgalnih daritev na vsakem kraju, ki ga vidiš, 005 DEU 012 014 temveč na kraju, ki ga bo Gospod izbral v enem izmed tvojih rodov, tam boš daroval svoje žgalne daritve in tam boš počel vse, kar ti zapovem. 005 DEU 012 015 Vendar v vseh svojih velikih vratih lahko zakolješ in ješ meso, karkoli tvoja duša poželi, glede na blagoslov Gospoda, tvojega Boga, ki ti ga je dal. Nečisti in čisti lahko jé od tega, kakor od srnjaka in kakor od jelena. 005 DEU 012 016 Samo krvi ne boste jedli; kakor vodo jo boste izlili na zemljo. 005 DEU 012 017 Znotraj svojih velikih vrat ne smeš jesti desetine od svojega žita ali od svojega vina ali od svojega olja ali prvence svojih čred ali od svojega tropa, niti karkoli od svojih zaobljub, ki si jih zaobljubil, niti svojih prostovoljnih daritev ali vzdigovalne daritve svoje roke, 005 DEU 012 018 temveč jih moraš jesti pred Gospodom, svojim Bogom, na kraju, ki ga bo Gospod, tvoj Bog, izbral, ti in tvoj sin, tvoja hči, tvoj sluga, tvoja dekla in Lévijevec, ki je znotraj tvojih velikih vrat, in veselil se boš pred Gospodom, svojim Bogom, v vsem k čemur priložiš svoji roki. 005 DEU 012 019 Pazi nase, da ne zapustiš Lévijevca tako dolgo, kot živiš na zemlji. 005 DEU 012 020 Ko bo Gospod, tvoj Bog, povečal tvojo mejo, kakor ti je obljubil in boš rekel: ‚Jedel bom meso, ‘ker tvoja duša hrepeni, da bi jedla meso; lahko ješ meso, karkoli tvoja duša poželi. 005 DEU 012 021 Če je kraj, ki ga je izbral Gospod, tvoj Bog, da tam položi svoje ime, predaleč od tebe, potem boš zaklal od svoje črede in od svojega tropa, ki ti ga je dal Gospod, kakor sem ti zapovedal in v svojih velikih vratih boš jedel karkoli tvoja duša poželi. 005 DEU 012 022 Celo kakor se pojesta srnjak in jelen, tako jih boš ti pojedel. Nečisti in čisti bosta enako jedla od njih. 005 DEU 012 023 Samo bodi prepričan, da ne ješ krvi, kajti kri je življenje in življenja ne smeš jesti z mesom. 005 DEU 012 024 Ne boš je jedel. Kakor vodo jo boš izlil na zemljo. 005 DEU 012 025 Ne boš je jedel, da bo lahko dobro s teboj in s tvojimi otroci za teboj, ko boš delal to, kar je pravilno v Gospodovih očeh. 005 DEU 012 026 Samo svoje svete stvari, ki jih imaš in svoje zaobljube boš vzel in šel na kraj, ki ga bo Gospod izbral 005 DEU 012 027 in daroval boš svoje žgalne daritve, meso in kri, na oltarju Gospoda, svojega Boga. In kri tvojih klavnih daritev bo izlita na oltar Gospoda, svojega Boga in jedel boš meso. 005 DEU 012 028 Obeležuj in poslušaj vse te besede, ki sem ti jih zapovedal, da bo lahko dobro s teboj in s tvojimi otroci za teboj na veke, ko delaš to, kar je dobro in pravilno v očeh Gospoda, svojega Boga. 005 DEU 012 029 Ko bo Gospod, tvoj Bog, izpred tebe uničil narode, kamor greš, da jih vzameš v last in jih zasedeš in prebivaš v njihovi deželi, 005 DEU 012 030 pazi nase, da ne boš ujet s tem, da jim slediš, potem ko so bili uničeni izpred tebe, in da ne povprašuješ po njihovih bogovih, rekoč: ‚Kako so ti narodi služili svojim bogovom? Celo jaz bom počel podobno.‘ 005 DEU 012 031 Ne boš tako počel Gospodu, svojemu Bogu, kajti vsako ogabnost Gospodu, ki jo on sovraži, so počeli svojim bogovom, kajti celo svoje sinove in svoje hčere so v ognju sežigali svojim bogovom. 005 DEU 012 032 Katerokoli stvar ti zapovem, obeležuj, da jo storiš. K temu ne boš dodal niti od tega ne boš jemal. 005 DEU 013 001 Če tam med vami vstane prerok ali sanjač sanj in ti daje znamenje ali čudež 005 DEU 013 002 in se znamenje ali čudež, o katerem ti je govoril zgodi, rekoč: ‚Pojdimo za drugimi bogovi, ki jih nisi poznal in jim služimo, ‘ 005 DEU 013 003 ne boš prisluhnil besedam tega preroka ali tega sanjača sanj, kajti Gospod, vaš Bog, vas preizkuša, da bi spoznal ali ljubite Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo. 005 DEU 013 004 Hodili boste za Gospodom, svojim Bogom in se ga bali in varovali njegove zapovedi in ubogali njegov glas in mu boste služili in se trdno pridružili k njemu. 005 DEU 013 005 Tisti prerok ali tisti sanjač sanj pa bo usmrčen, zato ker je govoril, da vas odvrne od Gospoda, vašega Boga, ki vas je privedel iz egiptovske dežele in vas odkupil iz hiše sužnosti, da bi te sunil iz poti, ki ti jo je Gospod, tvoj Bog, zapovedal, da hodiš po njej. Tako boš zlo iztrebil proč iz svoje srede. 005 DEU 013 006 Če te tvoj brat, sin tvoje matere ali tvoj sin ali tvoja hči ali žena tvojega naročja ali tvoj prijatelj, ki je kakor tvoja lastna duša, na skrivaj privabi, rekoč: ‚Pojdimo in služimo drugim bogovom, ‘ki jih nisi poznal ne ti, niti tvoji očetje, 005 DEU 013 007 namreč bogovom ljudstev, ki so naokoli tebe, blizu tebe ali daleč od tebe, od enega konca zemlje celo do drugega konca zemlje, 005 DEU 013 008 se ne boš strinjal z njim, niti mu prisluhnil, niti se ga tvoje oko ne bo usmililo, niti ne boš prizanesel, niti mu ne boš prikrival, 005 DEU 013 009 temveč ga boš zagotovo ubil. Tvoja roka bo prva nad njim, da ga položi v smrt in zatem roka vsega ljudstva. 005 DEU 013 010 Kamnal ga boš s kamni, da umre, ker je iskal, da te pahne proč od Gospoda, tvojega Boga, ki te je privedel iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. 005 DEU 013 011 In ves Izrael bo slišal in se bal in nobene takšne zlobnosti, kot je ta, ne bo več storil med vami. 005 DEU 013 012 Če boš slišal reči v enem izmed svojih mest, katera ti je Gospod, tvoj Bog, dal, da prebivaš tam, rekoč: 005 DEU 013 013 ‚ Neki možje, Beliáovi otroci, so odšli ven izmed vas in zavedli prebivalce svojega mesta, rekoč: ‚Pojdimo in služimo drugim bogovom, ‘ki jih niste poznali.‘ 005 DEU 013 014 Potem boš povprašal in naredil preiskavo in marljivo spraševal, in glej, če je to res in je stvar gotova, da je med vami narejena takšna ogabnost, 005 DEU 013 015 potem boš prebivalce tega mesta zagotovo udaril z ostrimo meča, ga skrajno uničil in vse, kar je v njem in njegovo živino, z ostrino meča. 005 DEU 013 016 Ves njegov plen boš zbral na sredi njegove ulice in mesto popolnoma sežgal z ognjem in ves njegov plen, za Gospoda, svojega Boga, in le-to bo kup na veke, ne bo ponovno zgrajeno. 005 DEU 013 017 Tvoje roke se ne bo trdno pridružilo ničesar od preklete stvari, da se bo Gospod lahko odvrnil od okrutnosti svoje jeze in ti izkazal usmiljenje in imel sočutje nad teboj in te pomnožil, kakor je prisegel tvojim očetom, 005 DEU 013 018 ko boš prisluhnil glasu Gospoda, svojega Boga, da varuješ vse njegove zapovedi, ki sem ti jih ta dan ukazal, da delaš to, kar je pravilno v očeh Gospoda, tvojega Boga. 005 DEU 014 001 Vi ste otroci Gospoda, svojega Boga. Ne boste se rezali niti naredili katerekoli plešavosti med svojimi očmi zaradi mrtvega. 005 DEU 014 002 Kajti ti si sveto ljudstvo Gospoda, svojega Boga in Gospod te je izbral, da bi mu bil izvoljeno ljudstvo nad vsemi narodi, ki so na zemlji. 005 DEU 014 003 Ne boš jedel kakršnekoli gnusne stvari. 005 DEU 014 004 To so živali, katere boš jedel: vol, ovca, koza, 005 DEU 014 005 jelen, srnjak, damjak, divja koza, antilopa, divji vol in gams. 005 DEU 014 006 Vsako žival, ki deli kopito in ima parklje razklane na dvoje in prežvekuje med živalmi, to boste jedli. 005 DEU 014 007 vendar teh ne boste jedli izmed teh, ki prežvekujejo ali izmed teh, ki delijo kopito, kot so kamela, zajec in kunec, kajti prežvekujejo, toda ne delijo kopita, zato so vam nečiste. 005 DEU 014 008 In svinjo, ker ta deli kopito, vendar ne prežvekuje, ta vam je nečista. Ne boste jedli od njihovega mesa, niti se ne boste dotaknili njihovega mrtvega trupla. 005 DEU 014 009 Te boste jedli od vsega, kar je v vodah: jedli boste vse, ki imajo plavuti in luske. 005 DEU 014 010 Karkoli pa nima plavuti in lusk ne smete jesti, to vam je nečisto. 005 DEU 014 011 Jedli boste od vseh čistih ptic. 005 DEU 014 012 Toda ti so tisti, od katerih ne boste jedli: orel, brkati ser, ribji orel, 005 DEU 014 013 črni škarnik, kragulj, jastreb po njegovi vrsti, 005 DEU 014 014 vsak krokar po njegovi vrsti, 005 DEU 014 015 sova, nočni sokol, kukavica, sokol po njegovi vrsti, 005 DEU 014 016 majhna sova, velika sova, labod, 005 DEU 014 017 pelikan, egiptovski jastreb, kormoran, 005 DEU 014 018 štorklja, čaplja po svoji vrsti, smrdokavra in netopir. 005 DEU 014 019 Vsaka plazeča stvar, ki leti, vam je nečista, teh naj se ne jé. 005 DEU 014 020 Toda od vse čiste perjadi lahko jeste. 005 DEU 014 021 Od nobene stvari, ki pogine sama od sebe, ne boste jedli. Dal jo boš tujcu, ki je v tvojih velikih vratih, da bo to lahko jedel, oziroma jo lahko prodaš neznancu, kajti ti si sveto ljudstvo Gospodu, svojemu Bogu. Kozlička ne boš kuhal v mleku njegove matere. 005 DEU 014 022 Resnično boš desetinil ves donos svojega semena, katerega ti polje prinaša leto za letom. 005 DEU 014 023 Pred Gospodom, svojim Bogom, na kraju, ki ga je on izbral, da tam namesti svoje ime, boš jedel desetino svojega žita, svojega vina, svojega olja in prvence svojih čred in svojih tropov, da se lahko naučiš vedno se bati Gospoda, svojega Boga. 005 DEU 014 024 Če pa je pot zate predolga, tako da tega ne moreš nesti, ali če je kraj, ki ga bo Gospod, tvoj Bog, izbral, da tam postavi svoje ime, predaleč od tebe, ko te je Gospod, tvoj Bog, blagoslovil, 005 DEU 014 025 potem boš to spremenil v denar in denar povezal v svojo roko in boš šel na kraj, ki ga bo Gospod, tvoj Bog, izbral, 005 DEU 014 026 in ti boš ta denar dal za karkoli tvoja duša poželi. Za vole ali za ovce ali za vino ali za močno pijačo ali za karkoli, kar tvoja duša poželi in jedel boš tam pred Gospodom, svojim Bogom in veselil se boš ti in tvoja družina 005 DEU 014 027 in Lévijevec, ki je znotraj tvojih velikih vrat. Ne boš ga zapustil, kajti on nima niti deleža niti dediščine s teboj. 005 DEU 014 028 Ob koncu treh let boš prinesel vso desetino svojega pridelka istega leta in to boš položil znotraj svojih velikih vrat 005 DEU 014 029 in Lévijevec (ker nima niti deleža niti dediščine s teboj) in tujec, sirota in vdova, ki so znotraj tvojih velikih vrat, bodo prišli, jedli in bodo nasičeni, da te Gospod, tvoj Bog, lahko blagoslovi pri vsem delu tvoje roke, ki ga počneš. 005 DEU 015 001 Ob koncu vsakih sedmih let boš naredil odpust. 005 DEU 015 002 To je način odpusta. Vsak upnik, ki posoja, mora svojemu bližnjemu to odpustiti. Tega ne bo terjal od svojega bližnjega ali od svojega brata, ker je to imenovano Gospodov odpust. 005 DEU 015 003 Od tujca lahko to ponovno zahtevaš, toda kar je tvoje, s tvojim bratom, bo tvoja roka odpustila, 005 DEU 015 004 razen ko med vami ne bo nobenega revnega, kajti Gospod te bo silno blagoslovil v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, za dediščino, da jo vzameš v last, 005 DEU 015 005 samo če previdno prisluhneš glasu Gospoda, svojega Boga, da obeležuješ izpolnjevanje vseh teh zapovedi, ki sem ti jih ta dan zapovedal. 005 DEU 015 006 Kajti Gospod, tvoj Bog, te blagoslavlja, kakor ti je obljubil in posojal boš mnogim narodom, toda ti si ne boš izposojal in kraljeval boš nad mnogimi narodi, toda oni ne bodo kraljevali nad teboj. 005 DEU 015 007 Če je med vami revež enega izmed tvojih bratov znotraj katerihkoli izmed tvojih velikih vrat, v tvoji deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, ne boš zakrknil svojega srca, niti svoje roke zaprl pred svojim revnim bratom, 005 DEU 015 008 temveč mu boš na široko odprl svojo roko in zagotovo mu boš posodil dovolj za njegovo potrebo, v tem, kar mu manjka. 005 DEU 015 009 Pazi se, da ne bi bilo misli v tvojem zlobnem srcu, rekoč: ‚Sedmo leto, leto odpusta, se približuje‘in je tvoje oko zlobno zoper tvojega revnega brata in mu ničesar ne daš in on zoper tebe kliče h Gospodu in to ti bo greh. 005 DEU 015 010 Zagotovo mu boš dal in tvoje srce ne bo užaloščeno, ko mu daješ, zato ker te bo za to stvar Gospod, tvoj Bog, blagoslovil v vseh tvojih delih in v vsem, k čemer boš položil svojo roko. 005 DEU 015 011 Kajti revni ne bo nikoli izginil iz dežele. Zatorej ti zapovedujem rekoč: ‚Svojo roko boš na široko odprl svojem bratu, svojemu revnemu in svojemu pomoči potrebnemu v svoji deželi.‘ 005 DEU 015 012 In če ti bo prodan tvoj brat, Hebrejec ali Hebrejka in ti služi šest let, ga boš potem v sedmem letu od sebe pustil svobodnega. 005 DEU 015 013 In ko ga svobodnega pošlješ od sebe, mu ne boš pustil, da gre proč prazen. 005 DEU 015 014 Velikodušno ga boš opremil iz svojega tropa in iz svojega mlatišča in iz svoje vinske stiskalnice. Dal mu boš od tega, s čimer te je Gospod, tvoj Bog, blagoslovil. 005 DEU 015 015 Spomnil se boš, da si bil suženj v egiptovski deželi in Gospod, tvoj Bog, te je odkupil, zato ti danes zapovedujem to stvar. 005 DEU 015 016 Zgodilo se bo, če ti reče: ‚Ne bom šel proč od tebe, ‘ker ljubi tebe in tvojo hišo, ker mu je dobro s teboj, 005 DEU 015 017 potem boš vzel šilo in ga na vratih prebodel skozi njegovo uho in on bo tvoj služabnik na veke. In prav tako boš podobno storil svoji dekli. 005 DEU 015 018 Ne bo se ti zdelo težko, ko ga svobodnega pošlješ proč od sebe, kajti vreden ti je bil dvojnega najetega služabnika, v tem ko ti je služil šest let, in Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslovil v vsem, kar delaš. 005 DEU 015 019 Vse prvence, ki pridejo iz tvoje črede in iz tvojega tropa, boš posvetil Gospodu, svojemu Bogu. Nobenega dela ne boš opravljal s prvencem svojega bikca, niti strigel prvenca svoje ovce. 005 DEU 015 020 To boš leto za letom jedel pred Gospodom, svojim Bogom, ti in tvoja družina, na kraju, ki ga bo Gospod izbral. 005 DEU 015 021 In če je na njem kakršnakoli pomanjkljivost kakor, če je hrom ali slep ali ima kakršnokoli bolezensko pomanjkljivost, ga ne boš žrtvoval Gospodu, svojemu Bogu. 005 DEU 015 022 Jedel ga boš znotraj svojih velikih vrat. Nečista in čista oseba ga bo jedla enako kakor srnjaka in kakor jelena. 005 DEU 015 023 Samo njegove krvi ne boš jedel. Na tla jo boš izlil kakor vodo. 005 DEU 016 001 Obeležujte mesec abíb in praznujte pasho Gospodu, svojemu Bogu, kajti v mesecu abíbu te je Gospod, tvoj Bog, ponoči privedel iz Egipta. 005 DEU 016 002 Torej boš žrtvoval pasho Gospodu, svojemu Bogu, od tropa in črede, na kraju, ki ga bo Gospod, tvoj Bog, izbral, da tam postavi svoje ime. 005 DEU 016 003 Zraven ne boš jedel nobenega kvašenega kruha. Sedem dni boš zraven jedel nekvašen kruh, celo kruh stiske, kajti v naglici si prišel iz egiptovske dežele, da se vse dni svojega življenja lahko spominjaš dneva, ko si prišel ven iz egiptovske dežele. 005 DEU 016 004 S teboj, v vseh tvojih pokrajinah, sedem dni ne bo videti nobenega kvašenega kruha niti naj tam ne ostane nobene stvari od mesa, katerega žrtvuješ zvečer prvega dne, čez noč do jutra. 005 DEU 016 005 Ne smeš žrtvovati pashe, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, znotraj katerihkoli izmed tvojih velikih vrat, 005 DEU 016 006 temveč na kraju, ki ti ga bo Gospod, tvoj Bog, izbral, da tja postavi svoje ime, tam boš zvečer žrtvoval pasho ob sončnem zahodu, ob času, ko si prišel ven iz Egipta. 005 DEU 016 007 To boš spekel in jedel na kraju, katerega bo izbral Gospod, tvoj Bog, zjutraj pa se boš obrnil in šel v svoje šotore. 005 DEU 016 008 Šest dni boš jedel nekvašen kruh in na sedmi dan bo slovesen zbor Gospodu, tvojemu Bogu. V tem [dnevu] ne boš opravljal nobenega dela. 005 DEU 016 009 Sedem tednov si boš štel, začni šteti sedem tednov od tistega časa, ko v žito pričenjaš postavljati srp. 005 DEU 016 010 Praznik tednov Gospodu, svojemu Bogu, boš ohranjal z obiljem prostovoljne daritve tvoje roke, ki jo boš dal Gospodu, svojemu Bogu, glede na to, kakor te je Gospod, tvoj Bog, blagoslovil. 005 DEU 016 011 Veselil se boš pred Gospodom, svojim Bogom, ti in tvoj sin, tvoja hči, tvoj sluga, tvoja dekla, Lévijevec, ki je znotraj tvojih velikih vrat in tujec, sirota ter vdova, ki so med vami, na mestu, ki ga bo Gospod, tvoj Bog, izbral, da tam postavi svoje ime. 005 DEU 016 012 Spominjal se boš, da si bil suženj v Egiptu in obeleževal in izvajal boš vse te zakone. 005 DEU 016 013 Sedem dni boš obeleževal šotorski praznik, potem ko si spravil svoje žito in svoje vino. 005 DEU 016 014 Ob svojem prazniku se boš veselil ti in tvoj sin, tvoja hči, tvoj sluga, tvoja dekla, Lévijevec in tujec, sirota ter vdova, ki so znotraj tvojih velikih vrat. 005 DEU 016 015 Sedem dni boš praznoval slovesen praznik Gospodu, svojemu Bogu, na mestu, ki ga bo Gospod izbral, ker te bo Gospod, tvoj Bog, blagoslovil pri vsem tvojem donosu in v vseh delih tvojih rok, zato se boš zagotovo veselil. 005 DEU 016 016 Trikrat letno se bodo vsi tvoji možje prikazali pred Gospodom, tvojim Bogom, na kraju, katerega bo izbral: na praznik nekvašenega kruha, na praznik tednov in na šotorski praznik. Pred Gospodom se ne bodo prikazali prazni. 005 DEU 016 017 Vsak moški bo dal kakor je zmožen, glede na blagoslov Gospoda, tvojega Boga, ki ti ga je dal. 005 DEU 016 018 Znotraj vseh svojih velikih vratih si boš postavil sodnike in častnike, ki ti jih daje Gospod, tvoj Bog, po tvojih rodovih in ljudstvu bodo sodili s pravično sodbo. 005 DEU 016 019 Ne boš sprevračal sodbe, ne boš se oziral na osebe niti ne boš jemal daru, kajti dar zaslepljuje oči modrega in sprevrača besede pravičnega. 005 DEU 016 020 Temu, kar je povsem pravično, boš sledil, da boš lahko živel in podedoval deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog. 005 DEU 016 021 Ne boš si sadil nasada kakršnihkoli dreves blizu oltarja Gospoda, svojega Boga, ki si ga boš naredil. 005 DEU 016 022 Niti si ne boš postavljal kakršnekoli podobe; kar Gospod, tvoj Bog, sovraži. 005 DEU 017 001 Gospodu, svojemu Bogu, ne boš žrtvoval nobenega bika ali ovce, na kateri je pomanjkljivost ali kakršnakoli slaba stvar, kajti to je ogabnost Gospodu, tvojemu Bogu. 005 DEU 017 002 Če se med vami najdeta mož ali ženska, znotraj katerihkoli izmed tvojih velikih vrat, ki ti jih daje Gospod, tvoj Bog, ki sta storila zlobnost v očeh Gospoda, tvojega Boga, v tem, da sta prestopala njegovo zavezo 005 DEU 017 003 in sta šla in služila drugim bogovom in jih oboževala ali sonce ali luno ali katerokoli vojsko neba, česar nisem zapovedal 005 DEU 017 004 in ti je to povedano in si o tem slišal in marljivo poizvedoval in glej, če je resnično in je stvar gotova, da je v Izraelu narejena takšna ogabnost, 005 DEU 017 005 potem boš tega moža ali to žensko, ki sta zagrešila to zlobno stvar, pripeljal naprej, k svojim velikim vratom, celó tistega moža ali tisto žensko in ju boš kamnal s kamni, dokler ne umreta. 005 DEU 017 006 Po ustih dveh ali treh prič bo tisti, ki je vreden smrti, usmrčen, toda po ustih ene priče ne bo usmrčen. 005 DEU 017 007 Roke prič bodo prve nad njim, da ga usmrtijo in potem roke vsega ljudstva. Tako boš odstranil zlo izmed vas. 005 DEU 017 008 Če tam vstane zadeva, v sodbi zate pretežka, med krvjo in krvjo, med izgovorom in izgovorom, med udarcem in udarcem, ki so zadeve polemike znotraj tvojih velikih vrat, potem se boš vzdignil in se povzpel na kraj, ki ga bo Gospod, tvoj Bog, izbral 005 DEU 017 009 in prišel boš k duhovnikom Lévijevcem in k sodniku, ki bo v tistih dneh in povprašal in pokazali ti bodo razsodbo sodbe. 005 DEU 017 010 Storil boš glede na razsodbo, ki ti jo bodo pokazali tisti, iz tistega kraja, ki ga bo Gospod izbral in obeleževal boš, da storiš glede na vse, o čemer te obvestijo. 005 DEU 017 011 Storil boš glede na razsodbo postave, katero te bodo naučili in glede na sodbo, ki ti jo bodo povedali. Ne boš se odklonil od obsodbe, ki ti jo bodo pokazali ne na desno roko niti ne na levo. 005 DEU 017 012 Mož pa, ki bo delal prepotentno in ne bo prisluhnil duhovniku, ki tam stoji, da služi pred Gospodom, tvojim Bogom ali sodniku, celo tisti mož bo umrl, in ti se boš iz Izraela znebil zla. 005 DEU 017 013 In ljudstvo bo slišalo in se balo in ne bo več prepotentno ravnalo. 005 DEU 017 014 Ko si prišel v deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog in jo boš vzel v last in boš prebival v njej in boš rekel: ‚Nad seboj si bom postavil kralja, kakor je pri vseh narodih naokoli mene, ‘ 005 DEU 017 015 boš vsekakor za kralja nad seboj postavil tistega, katerega bo izbral Gospod, tvoj Bog. Enega izmed svojih bratov boš postavil za kralja nad seboj. Nad seboj ne smeš postaviti tujca, ki ni tvoj brat. 005 DEU 017 016 Toda ta si ne bo množil konj niti ljudstvu ne bo povzročil, da se vrne v Egipt, z namenom, da bi množilo konje, ker kakor ti je Gospod rekel: ‚Odslej se ne boš več vrnil po tisti poti.‘ 005 DEU 017 017 Niti si ne bo množil žená, da njegovega srca ne obrnejo stran, niti k sebi ne bo silno pomnožil srebra in zlata. 005 DEU 017 018 In zgodilo se bo, ko sedi na prestolu svojega kraljestva, da si bo zapisal prepis te postave v knjigo iz te, ki je pred duhovniki Lévijevci, 005 DEU 017 019 in ta bo z njim in iz nje bo bral vse dni svojega življenja, da se bo lahko učil bati se Gospoda, svojega Boga, da ohranja vse besede te postave in te zakone, da jih izvršuje, 005 DEU 017 020 da njegovo srce ne bo povzdignjeno nad njegove brate in da se ne obrne proč od zapovedi, k desni roki ali k levi, z namenom, da lahko podaljša svoje dni v svojem kraljestvu, on in njegovi otroci, v sredi Izraela. 005 DEU 018 001 Duhovniki Lévijevci in ves Lévijev rod ne bodo imeli niti deleža niti dediščine z Izraelom. Jedli bodo Gospodove daritve, narejene z ognjem in [od] njegove dediščine. 005 DEU 018 002 Zato ne bodo imeli dediščine med svojim brati. Gospod je njihova dediščina, kakor jim je rekel. 005 DEU 018 003 In to bo pripadlo duhovniku od ljudstva, od tistih, ki darujejo klavno daritev, bodisi je to vol ali ovca; in duhovniku bodo dali pleče, dve ličnici in vamp. 005 DEU 018 004 Tudi prve sadove svojega žita, svojega vina, svojega olja in prvo runo svojih ovc mu boš dal. 005 DEU 018 005 Kajti Gospod, tvoj Bog, ga je izbral izmed vseh tvojih rodov, da stoji, da služi v Gospodovem imenu, njemu in njegovim sinovom na veke. 005 DEU 018 006 Če pride Lévijevec od katerihkoli izmed tvojih velikih vrat, ven iz vsega Izraela, kjer je začasno bival in pride z vso željo svojega uma na kraj, ki ga bo Gospod izbral, 005 DEU 018 007 potem bo služil v imenu Gospoda, svojega Boga, kakor počno vsi njegovi bratje Lévijevci, ki stojijo tam pred Gospodom. 005 DEU 018 008 Za jesti bodo imeli podobne obroke, poleg tega, kar pride od prodaje imetja njegovega očeta. 005 DEU 018 009 Ko prideš v deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, se ne boš naučil ravnati po gnusobah teh narodov. 005 DEU 018 010 Naj ne bo najti med vami nikogar, ki primora svojega sina ali svojo hčer, da gre skozi ogenj ali da uporablja vedeževanje ali astrologa ali uročevalca ali čarovnico 005 DEU 018 011 ali zaklinjevalca ali posvetovalca z osebnimi duhovi ali čarovnika ali rotilca duhov. 005 DEU 018 012 Kajti vsi ti, ki počno te stvari, so gnusoba Gospodu in zaradi teh gnusob jih bo Gospod, tvoj Bog, pognal izpred tebe. 005 DEU 018 013 Popoln boš z Gospodom, svojim Bogom. 005 DEU 018 014 Kajti ti narodi, ki se jih boš polastil, so poslušali astrologe in vedeževalce, toda kar se tebe tiče, ti Gospod, tvoj Bog, ni dopustil, da tako počneš. 005 DEU 018 015 Gospod, tvoj Bog, ti bo iz tvoje srede, izmed tvojih bratov, obudil Preroka, podobnega meni. Njemu boste prisluhnili, 005 DEU 018 016 glede na vse, kar si na Horebu želel od Gospoda, svojega Boga, na dan zbora, rekoč: ‚Naj ne poslušam ponovno glasu Gospoda, svojega Boga niti naj ne vidim več tega velikega ognja, da ne umrem.‘ 005 DEU 018 017 Gospod mi je rekel: ‚Dobro so govorili to, kar so govorili. 005 DEU 018 018 Vzdignil jim bom preroka izmed njihovih bratov, podobnega tebi in svoje besede bom položil v njegova usta in govoril jim bo vse, kar mu bom zapovedal. 005 DEU 018 019 In zgodilo se bo, da kdorkoli ne bo prisluhnil mojim besedam, ki jih bo govoril v mojem imenu, bom to zahteval od njega. 005 DEU 018 020 Toda prerok, ki si bo predrznil govoriti besedo v mojem imenu, ki mu je nisem zapovedal govoriti ali ki bo govoril v imenu drugih bogov, celo ta prerok bo umrl.‘ 005 DEU 018 021 In če v svojem srcu rečeš: ‚Kako bomo spoznali besedo, katere Gospod ni govoril?‘ 005 DEU 018 022 Kadar prerok spregovori v Gospodovem imenu, če stvar ne sledi, niti se ne zgodi, to je stvar, ki je Gospod ni rekel, temveč je prerok to prepotentno govoril. Ne boš se ga bal. 005 DEU 019 001 Kadar je Gospod, tvoj Bog, iztrebil narode, katerih deželo ti daje Gospod, tvoj Bog in jih naslediš, prebivaš v njihovih mestih in v njihovih hišah, 005 DEU 019 002 si boš v sredi svoje dežele, ki ti jo Gospod, tvoj Bog, daje v last, oddvojil tri mesta. 005 DEU 019 003 Pripravil si boš pot in na tri dele razdelil pokrajine svoje dežele, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, da jo podeduješ, da lahko vsak ubijalec pobegne tja. 005 DEU 019 004 In to je primer ubijalca, ki bo pobegnil tja, da bo lahko živel: ‚Kdorkoli nevede ubije svojega bližnjega, katerega v preteklem času ni sovražil, 005 DEU 019 005 kot ko gre mož s svojim bližnjim v gozd, da sekata les in njegova roka zamahne udarec s sekiro, da poseka drevo in glava zdrsne iz toporišča in pade na njegovega bližnjega, da ta umre, bo pobegnil v eno izmed teh mest in živel, 005 DEU 019 006 da ne bi krvni maščevalec zasledoval ubijalca, medtem ko je njegovo srce vroče in ga dohitel, ker je dolga pot in ga ubil medtem ko ta ni bil vreden smrti, ker ga v preteklem času ni sovražil. 005 DEU 019 007 Zato ti zapovedujem, rekoč: ‚Zase si boš oddvojil tri mesta.‘ 005 DEU 019 008 Če Gospod, tvoj Bog, poveča tvojo pokrajino, kakor je prisegel tvojim očetom in ti da vso deželo, katero je obljubil dati tvojim očetom; 005 DEU 019 009 če boš ohranjal vse te zapovedi, ki ti jih ta dan zapovedujem, da jih izvršuješ, da ljubiš Gospoda, svojega Boga in da vedno hodiš po njegovih poteh, potem si boš poleg teh treh dodal še tri mesta, 005 DEU 019 010 da nedolžna kri ne bo prelita v tvoji deželi, ki ti jo daje v dediščino Gospod, tvoj Bog in bi bila tako na tebi kri. 005 DEU 019 011 Toda če katerikoli mož sovraži svojega bližnjega in nanj preži v zasedi in se dvigne zoper njega in ga smrtno udari, da ta umre in pobegne v eno izmed teh mest, 005 DEU 019 012 potem bodo starešine njegovega mesta poslale in ga dobile od tam in ga izročile v roko krvnega maščevalca, da bo ta lahko umrl. 005 DEU 019 013 Tvoje oko se ga ne bo usmililo, temveč boš iz Izraela odstranil krivdo nedolžne krvi, da bo lahko dobro s teboj. 005 DEU 019 014 Ne boš odstranil mejnika svojega bližnjega, katerega so od starih časov postavili v tvojo dediščino, katero boš podedoval v deželi, ki ti jo Gospod, tvoj Bog, daje v last. 005 DEU 019 015 Ena priča se ne bo dvignila zoper človeka zaradi katerekoli krivičnosti ali zaradi kateregakoli greha, s katerimkoli grehom je grešil. Zadeva se bo potrdila pri ustih dveh prič ali pri ustih treh prič. 005 DEU 019 016 Če kriva priča vstane zoper kateregakoli, da priča zoper njega to, kar je napačno, 005 DEU 019 017 potem bosta oba človeka, med katerima je polemika, stala pred Gospodom, pred duhovniki in sodniki, ki bodo v tistih dneh 005 DEU 019 018 in sodniki bodo naredili marljivo zasliševanje. Glej, če je priča kriva priča in je lažno pričevala zoper svojega brata, 005 DEU 019 019 potem mu boste storili kakor je sam mislil storiti svojemu bratu. Tako boste izmed vas iztrebili zlo. 005 DEU 019 020 Tisti, ki preostanejo, bodo slišali in se bali in odslej med vami ne bodo več zagrešili nobenega takšnega zla. 005 DEU 019 021 Tvoje oko se ne bo usmililo, temveč bo življenje šlo za življenje, oko za oko, zob za zob, roka za roko, stopalo za stopalo. 005 DEU 020 001 Ko greš ven na boj zoper svoje sovražnike in vidiš konje in bojne vozove in ljudstvo, številnejše od tebe, se jih ne boj, kajti Gospod, tvoj Bog, je s teboj, ki te je privedel gor iz egiptovske dežele. 005 DEU 020 002 In zgodilo se bo, ko se približate k bitki, da bodo pristopili duhovniki in spregovorili ljudstvu 005 DEU 020 003 ter jim rekli: ‚Prisluhni, oh Izrael, danes se približujete bitki zoper svoje sovražnike. Naj vaša srca ne slabijo, ne bojte se in ne trepetajte, niti zaradi njih ne bodite prestrašeni, 005 DEU 020 004 kajti Gospod, vaš Bog, je ta, ki gre z vami, da se za vas bori zoper vaše sovražnike, da vas reši.‘ 005 DEU 020 005 Častniki bodo ljudstvu govorili rekoč: ‚Kateri mož je tam, ki je zgradil novo hišo in je ni posvetil? Naj ta gre in se vrne k svoji hiši, da v bitki ne umre in je ne posveti drug moški. 005 DEU 020 006 In kateri mož je ta, ki je zasadil vinograd in še ni jedel od njega? Tudi ta naj gre in se vrne k svoji hiši, da v bitki ne umre in drug moški ne jé od njega. 005 DEU 020 007 In kateri mož je tam, ki je zaročil ženo in je še ni vzel? Naj gre in se vrne k svoji hiši, da v bitki ne umre in je ne vzame drug moški.‘ 005 DEU 020 008 Častniki bodo naprej govorili ljudstvu in bodo rekli: ‚Kateri moški je tam, ki je bojazljiv in boječ? Naj gre in se vrne k svoji hiši, da ne bo srce njegovih bratov oslabelo tako kakor njegovo srce.‘ 005 DEU 020 009 Zgodilo se bo, ko bodo častniki končali govorjenje ljudstvu, da bodo postavili poveljnike vojsk, da vodijo ljudstvo. 005 DEU 020 010 Ko prideš blizu mesta, da se boriš zoper njega, potem mu razglasi mir. 005 DEU 020 011 Zgodilo se bo, če ti ta naredi odgovor miru in ti odpre, potem se bo zgodilo, da ti bodi vsi ljudje, ki so najdeni notri, postali davkoplačevalci in ti bodo služili. 005 DEU 020 012 Če pa s teboj ne bo sklenilo miru, temveč se bo zoper tebe vojskovalo, potem ga boš oblegal 005 DEU 020 013 in ko ga Gospod, tvoj Bog, izroči v tvoje roke, boš vsakega tamkajšnjega moškega udaril z ostrino meča. 005 DEU 020 014 Toda ženske, malčke, živino in vse, kar je v mestu, celó ves njegov plen, boš vzel k sebi in jedel boš plen svojih sovražnikov, ki ti ga je dal Gospod, tvoj Bog. 005 DEU 020 015 Tako boš storil vsem mestom, ki so zelo daleč od tebe, ki ni so od mest teh narodov. 005 DEU 020 016 Toda od mest teh ljudstev, ki ti jih Gospod, tvoj Bog, da za dediščino, ne boš ohranil živega ničesar, kar diha, 005 DEU 020 017 temveč jih boš popolnoma uničil, namreč Hetejce, Amoréjce, Kánaance, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce, kakor ti je zapovedal Gospod, tvoj Bog, 005 DEU 020 018 da te ne naučijo delati po vseh svojih ogabnostih, ki so jih storili svojim bogovom. Tako bi grešili zoper Gospoda, svojega Boga. 005 DEU 020 019 Ko boš dolgo časa oblegal mesto in se vojskoval zoper njega, da ga zavzameš, ne boš uničil njegovih dreves s tem, da bi nadnje privedel sekiro, kajti od njih lahko ješ in ne boš jih posekal (kajti poljsko drevo je življenje človeku), da bi jih uporabil pri obleganju. 005 DEU 020 020 Uničil in posekal boš le drevesa, za katera veš, da ni so drevesa za hrano. Zoper mesto, ki se bojuje s teboj, boš zgradil branike, dokler ne bo podjarmljeno. 005 DEU 021 001 Če je nekdo najden na polju, katerega ti Gospod, tvoj Bog, daje v last, ležeč na polju in se ne ve kdo ga je umoril, 005 DEU 021 002 potem bodo prišli tvoje starešine in tvoji sodniki in bodo izmerili [razdaljo] do mest, ki so naokoli tega, ki je umorjen. 005 DEU 021 003 Zgodilo se bo, da mesto, ki je bliže umorjenemu človeku, celo starešine tega mesta bodo vzeli telico, s katero še niso delali in ki še ni vlekla jarma 005 DEU 021 004 in starešine tega mesta bodo telico privedli dol v valovito dolino, ki ni niti obdelana niti posejana in tam, v dolini, bodo telici zlomili vrat 005 DEU 021 005 in duhovniki, sinovi Lévijevcev, se bodo približali, kajti njih je Gospod, tvoj Bog, izbral, da mu služijo in da blagoslavljajo v Gospodovem imenu, in po njihovi besedi bo vsaka polemika in vsak udarec preizkušen 005 DEU 021 006 in vse starešine tega mesta, ki je bliže umorjenemu človeku, si bodo svoje roke oprali nad telico, ki je obglavljena v dolini 005 DEU 021 007 in odgovorili bodo ter rekli: ‚Naše roke niso prelile te krvi, niti naše oči tega niso videle. 005 DEU 021 008 Bodi usmiljen, oh Gospod, svojemu ljudstvu Izraelu, katerega si odkupil in ne polagaj nedolžne krvi na svoje ljudstvo Izrael, ki je bliže.‘In kri jim bo odpuščena. 005 DEU 021 009 Tako boš izmed sebe odvzel krivdo nedolžne krvi, ko boš storil to, kar je pravilno v Gospodovih očeh. 005 DEU 021 010 Ko greš naprej v vojno zoper svoje sovražnike in ti jih Gospod, tvoj Bog, izroči v tvoje roke in si jih zajel kot ujetnike 005 DEU 021 011 in vidiš med ujetniki lepo žensko in imaš do nje poželenje, da bi jo imel za svojo ženo, 005 DEU 021 012 potem jo boš privedel domov, v svojo hišo. Ona si bo obrila svojo glavo in postrigla svoje nohte 005 DEU 021 013 in iz sebe bo odložila oblačila svojega ujetništva in ostala bo v tvoji hiši in cel mesec bo objokovala svojega očeta in svojo mater. Potem boš šel noter k njej in boš njen soprog in ona bo tvoja žena. 005 DEU 021 014 In zgodilo se bo, če z njo ne boš imel veselja, potem jo boš pustil oditi kamor ona hoče. Toda, ker si jo ponižal, je nikakor ne boš prodal za denar, iz nje ne boš naredil trgovskega blaga. 005 DEU 021 015 Če ima mož dve ženi, eno ljubljeno in drugo osovraženo in sta mu rodili otroke, obe, ljubljena in osovražena in če je prvorojenec od tiste, ki je bila osovražena, 005 DEU 021 016 potem se bo zgodilo, ko daje svojim sinovom podedovati to, kar ima, da ne sme narediti sina ljubljene prvorojenca pred sinom osovražene, ki je zares prvorojenec, 005 DEU 021 017 temveč bo sina osovražene priznal za prvorojenca s tem, da mu da dvojni delež od vsega, kar ima, kajti on je začetek njegove moči; pravica prvorojenca je njegova. 005 DEU 021 018 Če ima človek trmoglavega in upornega sina, ki noče ubogati glasu svojega očeta ali glasu svoje matere in ko sta ga karala, da ju noče poslušati, 005 DEU 021 019 potem naj ga njegov oče in njegova mati primeta in ga privedeta k starešinam njegovega mesta in k velikim vratom njegovega kraja 005 DEU 021 020 in starešinam mesta bosta rekla: ‚Ta najin sin je trmoglav in uporen, noče ubogati najinega glasu. Požeruh je in pijanec.‘ 005 DEU 021 021 In vsi ljudje iz njegovega mesta ga bodo kamnali s kamni, da ta umre. Tako boš zlo odstranil proč izmed vas in ves Izrael bo slišal in se bal. 005 DEU 021 022 Če je moški zagrešil greh, vreden smrti in bo usmrčen in ga obesiš na drevo, 005 DEU 021 023 naj njegovo truplo ne ostane vso noč na drevesu, temveč ga boš vsekakor tisti dan pokopal (kajti ta, ki je obešen, je preklet od Boga), da tvoja dežela, katero ti Gospod, tvoj Bog, daje za dediščino, ne bo omadeževana. 005 DEU 022 001 Vola svojega brata ali njegovo ovco ne boš gledal zaiti in se skriti pred njimi. V vsakem primeru jih boš ponovno privedel k svojemu bratu. 005 DEU 022 002 Če tvoj brat ni blizu tebe ali če ga ne poznaš, potem jo boš privedel v svojo lastno hišo in ta s teboj bo dokler je tvoj brat ne gre iskat in mu jo boš ponovno vrnil. 005 DEU 022 003 Na podoben način boš storil z njegovim oslom in tako boš storil z njegovim oblačilom in z vsemi izgubljenimi stvarmi svojega brata, ki jih je izgubil in si jih našel, boš podobno storil. Ne smeš se skriti. 005 DEU 022 004 Osla svojega brata ali njegovega vola ne boš gledal pasti dol ob poti in se skrit pred njimi. Zagotovo mu boš pomagal, da jih ponovno dvigne. 005 DEU 022 005 Ženska ne bo nosila tega, kar pripada moškemu niti moški ne bo oblekel ženskega oblačila, kajti vsi, ki tako delajo, so ogabnost Gospodu, tvojemu Bogu. 005 DEU 022 006 Če se ptičje gnezdo znajde pred teboj na poti, na kateremkoli drevesu ali na tleh, bodisi so mladiči ali jajca in mati sedi na mladičih ali na jajcih, ne boš vzel samice z mladiči, 005 DEU 022 007 temveč boš vsekakor pustil mater oditi in k sebi vzel mlade, da bo lahko dobro s teboj in da lahko podaljšaš svoje dni. 005 DEU 022 008 Ko gradiš novo hišo, potem boš naredil obzidek za svojo streho, da nad svojo hišo ne privedeš krvi, če katerikoli mož pade od tam. 005 DEU 022 009 Svojega vinograda ne boš sejal z različnimi semeni, da ne bi bil sad tvojega semena, ki si ga posejal in sad vinograda omadeževan. 005 DEU 022 010 Ne boš oral z volom in oslom skupaj. 005 DEU 022 011 Ne boš nosil obleke različnih vrst, kakor iz volne in lanu, skupaj. 005 DEU 022 012 Sebi boš naredil rese na štirih četrtinah tvoje suknje, s katero se pokrivaš. 005 DEU 022 013 Če katerikoli moški vzame ženo in gre noter k njej in jo zasovraži 005 DEU 022 014 in da priložnost za opravljanje zoper njo in nadnjo privede zlo ime ter reče: ‚Vzel sem to žensko in ko sem prišel do nje, je nisem našel device, ‘ 005 DEU 022 015 potem bosta oče gospodične in njena mati vzela in k starešinam v mestnih velikih vratih prinesla znamenja devištva gospodične 005 DEU 022 016 in oče gospodične bo starešinam rekel: ‚Svojo hčer sem dal temu možu za ženo, ta pa jo sovraži 005 DEU 022 017 in glejte, dal je priložnosti za opravljanje zoper njo, rekoč: ‚Tvoje hčere nisem našel device.‘Vendar so to znamenja devištva moje hčere.‘In obleko bosta razgrnila pred starešinami mesta. 005 DEU 022 018 In starešine tega mesta bodo vzele tega moškega in ga kaznovale 005 DEU 022 019 in kaznovali ga bodo s sto šekli srebra in jih dali očetu gospodične, ker je nad Izraelovo devico privedel zlo ime in ona bo njegova žena vse svoje dni je ne sme odsloviti. 005 DEU 022 020 Toda če je ta stvar resnična in simboli devištva za gospodično niso bili najdeni, 005 DEU 022 021 potem bo gospodično privedel ven k vratom hiše njenega očeta in ljudje iz njenega mesta jo bodo kamnali s kamni, da ta umre. Ker je storila neumnost v Izraelu, da igra vlačugo v hiši svojega očeta. Tako boš izmed vas odstranil zlo. 005 DEU 022 022 Če je moški najden, da leži z žensko, poročeno s soprogom, potem bosta oba umrla, oba, moški, ki je ležal z žensko in ženska. Tako boš zlo odstranil iz Izraela. 005 DEU 022 023 Če je gospodična, ki je devica, zaročena k soprogu in jo moški najde v mestu in leži z njo, 005 DEU 022 024 potem boš oba privedel ven, k velikim vratom tega mesta in kamnali ju boste s kamenjem, da umreta. Gospodično, ker ni kričala, kljub temu, da je bila v mestu in moškega, ker je ponižal ženo svojega bližnjega. Tako boš izmed vas odstranil zlo. 005 DEU 022 025 Toda če moški najde zaročeno gospodično na polju in jo moški prisili in leži z njo, potem naj umre samo moški, ki je ležal z njo. 005 DEU 022 026 toda gospodični ne boš ničesar storil. Tam, na gospodični, ni nobenega greha, vrednega smrti, kajti kakor ko se moški vzdiguje zoper svojega bližnjega in ga ubije, celo takšna je ta zadeva, 005 DEU 022 027 kajti našel jo je na polju in zaročena gospodična je vpila, pa ni bilo nikogar, da jo reši. 005 DEU 022 028 Če moški najde gospodično, ki je devica, ki ni zaročena in jo prime in leži z njo in ju najdejo, 005 DEU 022 029 tedaj naj moški, ki je ležal z njo, očetu od gospodične izroči petdeset šeklov srebra in ona bo njegova žena. Ker jo je ponižal, je vse svoje dni ne sme odsloviti. 005 DEU 022 030 Mož ne bo vzel žene svojega očeta, niti odkril krajca očetovega oblačila. 005 DEU 023 001 Kdor je ranjen v modih ali ima odrezan ud, ne bo vstopil v Gospodovo skupnost. 005 DEU 023 002 Mešanec ne bo vstopil v Gospodovo skupnost. Celo do njegovega desetega rodu ne bo vstopil v Gospodovo skupnost. 005 DEU 023 003 Amónec ali Moábec ne bosta vstopila v Gospodovo skupnost. Celo do njunega desetega rodu ne bosta vstopila v Gospodovo skupnost na veke, 005 DEU 023 004 ker vas niso srečali s kruhom in vodo na poti, ko ste izšli iz Egipta in ker so zoper tebe najeli Beórjevega sina Bileáma iz Petórja v Mezopotamiji, da te prekolne. 005 DEU 023 005 Kljub temu Gospod, tvoj Bog, ni hotel prisluhniti Bileámu, temveč ti je Gospod, tvoj Bog, prekletstvo obrnil v blagoslov, ker te je Gospod, tvoj Bog, ljubil. 005 DEU 023 006 Vse svoje dni na veke ne boš iskal njihovega miru niti njihovega uspevanja. 005 DEU 023 007 Ne boš preziral Edómca, kajti on je tvoj brat. Ne boš preziral Egipčana, kajti tujec si bil v njegovi deželi. 005 DEU 023 008 Otroci, ki so rojeni od njih, bodo v Gospodovo skupnost vstopili v svojem tretjem rodu. 005 DEU 023 009 Ko gre vojska naprej, zoper tvoje sovražnike, potem se varuj pred vsako zlobno stvarjo. 005 DEU 023 010 Če je med vami kakršenkoli moški, ki ni čist zaradi razloga nečistosti, ki se mu pripeti ponoči, potem se bo ločil ven iz tabora, ne bo prišel znotraj tabora. 005 DEU 023 011 Temveč bo tako, ko prihaja večer, da se bo umil z vodo in ko sonce zaide bo ponovno prišel v tabor. 005 DEU 023 012 Imel boš tudi kraj zunaj tabora, kamor boš šel, da se oddvojiš. 005 DEU 023 013 Na svojem orožju boš imel lopatico in zgodilo se bo, ko se boš zunaj olajšal, boš s tem kopal in se obrnil nazaj in pokril to, kar pride od tebe, 005 DEU 023 014 kajti Gospod, tvoj Bog, hodi v sredi tvojega tabora, da te reši in da pred teboj izroči tvoje sovražnike. Zato bo tvoj tabor svet, da on v tebi ne vidi nobene nečiste stvari in se ne odvrne od tebe. 005 DEU 023 015 Služabnika, ki je pred svojim gospodarjem pobegnil k tebi, ne boš izročil njegovemu gospodarju. 005 DEU 023 016 Prebival bo s teboj, celó med vami, na tistem kraju, ki ga bo izbral, v enih izmed tvojih velikih vrat, kjer mu je najbolj všeč. Ne boš ga zatiral. 005 DEU 023 017 Tam ne bo nobene vlačuge izmed Izraelovih hčera niti posvečenega vlačugarja med Izraelovimi sinovi. 005 DEU 023 018 Ne boš prinesel najemnine vlačuge ali pasjega plačila v hišo Gospoda, svojega Boga, za kakršnokoli prisego, kajti celo oboje je ogabnost Gospodu, tvojemu Bogu. 005 DEU 023 019 Svojemu bratu ne boš posojal za obresti; obresti od denarja, obresti od živeža, obresti od katerekoli stvari, ki je posojena za obresti. 005 DEU 023 020 Tujcu lahko posodiš za obresti, toda svojemu bratu ne boš posojal za obresti, da te Gospod, tvoj Bog, lahko blagoslovi v vsem, česar se loti tvoja roka v deželi kamor greš, da jo vzameš v last. 005 DEU 023 021 Ko boš zaobljubil zaobljubo Gospodu, svojemu Bogu, se ne boš obiral, da to plačaš, kajti Gospod, tvoj Bog, bo to zagotovo zahteval od tebe in to bi bil greh v tebi. 005 DEU 023 022 Toda če opustiš, da se zaobljubiš, potem v tebi ne bo greha. 005 DEU 023 023 To, kar je odšlo iz tvojih ustnic, boš ohranjal in izvedel, celó prostovoljno daritev, glede na to, kot si zaobljubil Gospodu, svojemu Bogu, kar si zaobljubil s svojimi usti. 005 DEU 023 024 Ko prideš v vinograd svojega bližnjega, potem lahko na svojo lastno željo do sitega ješ grozdje, toda nobenega ne boš položil v svojo posodo. 005 DEU 023 025 Ko prideš v stoječe žito svojega bližnjega, potem lahko s svojo roko trgaš klasje, toda s srpom ne boš zamahnil v stoječe žito svojega bližnjega. 005 DEU 024 001 Kadar si moški vzame ženo in jo poroči in se pripeti, da ona ne najde naklonjenosti v njegovih očeh, ker je v njej našel nekaj nečistega, potem naj ji napiše ločitveni list in ji ga da v njeno roko in jo pošlje ven iz svoje hiše. 005 DEU 024 002 Ko je odšla iz njegove hiše, lahko gre in postane žena drugega moškega. 005 DEU 024 003 Če jo zadnji mož sovraži in ji napiše ločitveni list in ji ga da v njeno roko in jo pošlje ven iz svoje hiše, ali če zadnji soprog, ki jo je vzel, da bi bila njegova žena, umre, 005 DEU 024 004 je njen prejšnji soprog, ki jo je poslal proč, ne sme ponovno vzeti, da bi bila njegova žena, potem ko je omadeževana, kajti to je ogabnost pred Gospodom in ti deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, za dediščino, ne boš povzročil, da greši. 005 DEU 024 005 Ko si je mož vzel novo ženo, ne bo šel ven na vojno, niti ne bo obremenjen s kakršnimkoli poslom, temveč bo eno leto doma svoboden in bo razveseljeval svojo ženo, ki jo je vzel. 005 DEU 024 006 Noben človek ne bo za jamstvo vzel spodnji ali zgornji mlinski kamen, kajti za jamstvo jemlje človeško življenje. 005 DEU 024 007 Če je mož najden, da krade kateregakoli izmed svojih bratov, Izraelovih otrok in iz njega dela trgovsko blago ali ga proda, potem bo ta tat umrl, in ti boš izmed vas iztrebil zlo. 005 DEU 024 008 Pazi na nadlogo gobavosti, da marljivo obeležuješ in delaš glede na vse, kar te bodo Lévijevci učili. Kakor sem jim zapovedal tako boste vi obeleževali, da delate. 005 DEU 024 009 Spominjaj se, kaj je Gospod, tvoj Bog, storil Mirjam na poti potem, ko ste prišli ven iz Egita. 005 DEU 024 010 Kadar karkoli posodiš svojemu bratu, ne boš šel v njegovo hišo, da bi dobil svoje jamstvo. 005 DEU 024 011 Stal boš zunaj in mož, kateremu si posodil, bo jamstvo prinesel ven k tebi. 005 DEU 024 012 Če je mož reven, ne boš spal z njegovim jamstvom. 005 DEU 024 013 V vsakem primeru mu boš ponovno izročil jamstvo, ko sonce zaide, da bo lahko spal v svojem lastnem oblačilu in te blagoslovil in to ti bo pravičnost pred Gospodom, tvojim Bogom. 005 DEU 024 014 Ne boš zatiral najetega služabnika, ki je reven in pomoči potreben, bodisi je od tvojih bratov ali od tvojih tujcev, ki so v tvoji deželi, znotraj tvojih velikih vrat. 005 DEU 024 015 Na njegov dan mu boš dal njegovo najemnino, niti ne bo sonce zašlo nad le-to, kajti on je reven in nanjo naravnava svoje srce, da ne bi zoper tebe klical h Gospodu in bi bil tebi to greh. 005 DEU 024 016 Očetje ne bodo usmrčeni zaradi otrok niti ne bodo otroci usmrčeni zaradi očetov. Vsak mož bo usmrčen za svoj lasten greh. 005 DEU 024 017 Ne boš izkrivljal sodbe tujcu niti siroti, niti za jamstvo ne jemlji vdovinega oblačila, 005 DEU 024 018 temveč se boš spominjal, da si bil suženj v Egiptu in Gospod, tvoj Bog, te je odkupil od tam. Zato ti zapovedujem, da to stvar storiš. 005 DEU 024 019 Ko na svojem polju požanješ svojo žetev in si snop pozabil na polju, ne boš ponovno šel, da ga vzameš. Ta bo za tujca, siroto in vdovo, da te Gospod, tvoj Bog, lahko blagoslovi pri vsem delu tvojih rok. 005 DEU 024 020 Kadar klatiš svojo oljko, ne boš ponovno šel preko vej. To bo za tujca, siroto in vdovo. 005 DEU 024 021 Kadar nabiraš grozdje iz svojega vinograda, ne boš kasneje paberkoval. To bo za tujca, siroto in vdovo. 005 DEU 024 022 Spominjal se boš, da si bil suženj v egiptovski deželi, zato ti zapovedujem, da to stvar storiš. 005 DEU 025 001 Če je polemika med ljudmi in pridejo na sodbo, da bi jih sodniki lahko sodili, potem bodo opravičili pravičnega in obsodili zlobnega. 005 DEU 025 002 Zgodilo se bo, če bo zloben človek vreden, da bi bil pretepen, da mu bo sodnik povzročil, da se uleže in da bo z določenim številom udarcev pretepen pred njegovim obrazom, glede na njegovo krivdo. 005 DEU 025 003 Štirideset udarcev mu lahko naloži in ne prekorači, da se ti bi tvoj brat zdel onečaščen, če bi prekoračil in ga pretepel z mnogimi udarci nad temi. 005 DEU 025 004 Ne boš zavezal gobca volu, kadar mane žito. 005 DEU 025 005 Če bratje prebivajo skupaj in eden izmed njih umre in nima otroka, se žena mrtvega ne bo poročila zunaj, s tujcem. Njen svak bo šel noter k njej in jo vzel k sebi za ženo in ji izpolnil dolžnost soprogovega brata. 005 DEU 025 006 Zgodilo se bo, da bo prvorojenec, katerega ona rodi, nasledil ime njegovega brata, ki je mrtev, da njegovo ime ne bo izbrisano iz Izraela. 005 DEU 025 007 Če pa mož ne mara vzeti svakinje, potem naj gre žena njegovega brata gor k velikim vratom do starešin in reče: ‚Brat mojega soproga odklanja, da bi svojemu bratu vzdignil ime v Izraelu, noče izpolniti dolžnosti brata mojega soproga.‘ 005 DEU 025 008 Potem ga bodo starešine njegovega mesta poklicali in mu govorili. Če pa se temu zoperstavi in reče: ‚Ne maram je vzeti, ‘ 005 DEU 025 009 potem bo žena njegovega brata prišla k njemu v prisotnosti starešin in sezula njegov čevelj iz njegovega stopala in pljunila v njegov obraz in odgovorila ter rekla: ‚Tako bo storjeno tistemu možu, ki noče graditi hiše svojega brata.‘ 005 DEU 025 010 Njegovo ime bo v Izraelu imenovano: ‚Hiša tistega, ki je sezut.‘ 005 DEU 025 011 Kadar se možje skupaj prepirajo drug z drugim in se žena enega približa, da bi svojega soproga osvobodila iz roke tistega, ki ga udarja in iztegne svojo roko, da ga zgrabi za njegove genitalije, 005 DEU 025 012 potem boš odsekal njeno roko, tvoje oko se je ne bo usmililo. 005 DEU 025 013 V svoji torbi ne boš imel različnih uteži, velike in male. 005 DEU 025 014 V svoji hiši ne boš imel različnih mer, velike in male. 005 DEU 025 015 Temveč boš imel popolno in pravično utež, popolno in pravično mero boš imel, da bodo tvoji dnevi lahko podaljšani v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog. 005 DEU 025 016 Kajti vsi, ki počno takšne stvari in vsi, ki počno nepravično, so ogabnost Gospodu, tvojemu Bogu. 005 DEU 025 017 Spomni se kaj ti je po poti storil Amálek, ko ste izšli iz Egipta, 005 DEU 025 018 kako te je srečal po poti in udaril najbolj zadnje od tebe, celó vse, kar je bilo slabotno za teboj, ko si bil ti slaboten in utrujen, on pa se ni bal Boga. 005 DEU 025 019 Zato bo, ko ti bo Gospod, tvoj Bog, dal počitek pred vsemi tvojimi sovražniki naokoli, v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, za dediščino, da jo vzameš v last, da boš izpod neba izbrisal spomin na Amáleka. Tega ne boš pozabil. 005 DEU 026 001 Zgodilo se bo, ko prideš v deželo, ki ti jo v dediščino daje Gospod, tvoj Bog in jo vzameš v last in v njej prebivaš, 005 DEU 026 002 da boš vzel od prvega izmed vseh sadov zemlje, ki ga boš prinesel iz svoje dežele, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog in boš to položil v košaro in boš šel na kraj, ki ga bo izbral Gospod, tvoj Bog, da tam postavi svoje ime. 005 DEU 026 003 Šel boš k duhovniku, ki bo v tistih dneh ter mu rekel: ‚Ta dan izpovedujem Gospodu, tvojemu Bogu, da sem prišel v deželo, ki jo je Gospod prisegel našim očetom, da nam jo da.‘ 005 DEU 026 004 Duhovnik bo iz tvoje roke vzel košaro in jo postavil dol pred oltar Gospoda, tvojega Boga. 005 DEU 026 005 Govoril boš in pred Gospodom, svojim Bogom, rekel: ‚Moj oče je bil Sirec, pripravljen, da umre in odšel je dol v Egipt in tam začasno prebival s peščico in tam postal narod, velik, mogočen in gosto naseljen, 005 DEU 026 006 Egipčani pa so z nami postopali zlobno in nas prizadeli in na nas položili trdo suženjstvo 005 DEU 026 007 in ko smo klicali h Gospodu, Bogu naših očetov, je Gospod slišal naš glas in pogledal na našo stisko in naš trud in naše zatiranje 005 DEU 026 008 in Gospod nas je iz Egipta izpeljal z mogočno roko, z iztegnjenim laktom, z veliko strahoto, z znamenji in čudeži 005 DEU 026 009 in nas privedel na ta kraj in nam dal to deželo, celó deželo, kjer tečeta mleko in med. 005 DEU 026 010 Sedaj glej, prinesel sem prve sadove dežele, ki si jo ti, oh Gospod, dal meni.‘To boš postavil pred Gospoda, svojega Boga in oboževal boš pred Gospodom, svojim Bogom 005 DEU 026 011 in veselil se boš v vsaki dobri stvari, ki jo je Gospod, tvoj Bog, dal tebi in tvoji hiši, ti in Lévijevec in tujec, ki je med vami. 005 DEU 026 012 Ko si končal desetinjenje vseh desetin svojega narasta v tretjem letu, ki je leto desetinjenja in si to dal Lévijevcu, tujcu, siroti in vdovi, da lahko jedo znotraj tvojih velikih vrat in so nasičeni, 005 DEU 026 013 potem boš rekel pred Gospodom, svojim Bogom: ‚Odnesel sem posvečene stvari iz svoje hiše in jih prav tako izročil Lévijevcu, tujcu, siroti in vdovi, glede na vse tvoje zapovedi, ki si mi jih zapovedal. Nisem prekršil tvojih zapovedi, niti jih nisem pozabil, 005 DEU 026 014 v svojem žalovanju nisem jedel od tega, niti nisem vzel proč karkoli za kakršnokoli nečisto uporabo, niti nisem dal karkoli od tega za mrtvega, temveč sem prisluhnil glasu Gospoda, svojega Boga in storil glede na vse, kar si mi zapovedal. 005 DEU 026 015 Poglej navzdol iz svojega svetega prebivališča, iz nebes in blagoslovi svoje ljudstvo Izrael in deželo, ki si nam jo dal, kakor si prisegel našim očetom, deželo, kjer tečeta mleko in med.‘ 005 DEU 026 016 Ta dan ti je Gospod, tvoj Bog, zapovedal, da izpolnjuješ te zakone in sodbe. Ti jih boš torej ohranjal in izvrševal z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo. 005 DEU 026 017 Ta dan si govoril Gospodu, da bi bil tvoj Bog in da bi hodil po njegovih poteh, ohranjal njegove zakone, njegove zapovedi, njegove sodbe in da bi prisluhnil njegovemu glasu 005 DEU 026 018 in Gospod ti je ta dan odgovoril, da bi bil njegovo izvoljeno ljudstvo, kakor ti je obljubil in da bi varoval vse njegove zapovedi 005 DEU 026 019 in da bi te naredil višjega nad vsemi narodi, ki jih je naredil, v hvali, v imenu, v časti in da bi bil lahko sveto ljudstvo Gospodu, svojemu Bogu, kakor je govoril.“ 005 DEU 027 001 Mojzes je z Izraelovimi starešinami ljudstvu zapovedal, rekoč: „Ohranjajte vse zapovedi, ki vam jih ta dan zapovedujem. 005 DEU 027 002 In zgodilo se bo na dan, ko boste čez Jordan prečkali v deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, da si boš postavil velike kamne in jih pobelil z apnom 005 DEU 027 003 in nanje boš zapisal vse besede te postave, ko si prečkal, da si lahko vstopil v deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, deželo, kjer tečeta mleko in med, kakor ti je obljubil Gospod, Bog tvojih očetov. 005 DEU 027 004 Zatorej bo, ko boste odšli čez Jordan, da boste postavili te kamne, ki sem vam jih zapovedal ta dan, na gori Ebál in jih pobelili z apnom. 005 DEU 027 005 Tam boš zgradil oltar Gospodu, svojemu Bogu, oltar iz kamnov. Nobenega železnega orodja ne boš dvignil nadnje. 005 DEU 027 006 Iz celih kamnov boš zgradil oltar Gospodu, svojemu Bogu in na njem boš daroval žgalne daritve Gospodu, svojemu Bogu 005 DEU 027 007 in daroval boš mirovne daritve in tam boš jedel in se veselil pred Gospodom, svojim Bogom. 005 DEU 027 008 Na kamne boš zelo jasno napisal vse besede te postave.“ 005 DEU 027 009 Mojzes in duhovniki, Lévijevci, so vsemu Izraelu spregovorili, rekoč: „Pazi in prisluhni, oh Izrael. Ta dan si postal ljudstvo Gospoda, svojega Boga. 005 DEU 027 010 Ubogal boš torej glas Gospoda, svojega Boga in izvrševal njegove zapovedi in njegove zakone, ki ti jih ta dan zapovedujem.“ 005 DEU 027 011 Mojzes je ta isti dan ljudstvu naročil, rekoč: 005 DEU 027 012 „Ti bodo stali na gori Garizím, da blagoslovijo ljudstvo, ko pridete čez Jordan: Simeon, Levi, Juda, Isahár, Jožef in Benjamin. 005 DEU 027 013 In ti bodo stali na gori Ebál, da preklinjajo: Ruben, Gad, Aser, Zábulon, Dan in Neftáli. 005 DEU 027 014 Lévijevci bodo z močnim glasom govorili in rekli vsem Izraelovim možem: 005 DEU 027 015 ‚Preklet bodi mož, ki dela kakršnokoli rezano ali ulito podobo, ogabnost Gospodu, delo rok rokodelca in jo postavi na skrit kraj.‘In vse ljudstvo bo odgovorilo in reklo: ‚Amen.‘ 005 DEU 027 016 ‚Preklet bodi kdor prezira svojega očeta ali svojo mater.‘In vse ljudstvo bo reklo: ‚Amen.‘ 005 DEU 027 017 ‚Preklet bodi kdor odstranja mejnik svojega bližnjega.‘In vse ljudstvo bo reklo: ‚Amen.‘ 005 DEU 027 018 ‚Preklet bodi kdor slepega pripravi, da zaide iz poti.‘In vse ljudstvo bo reklo: ‚Amen.‘ 005 DEU 027 019 ‚Preklet bodi kdor izkrivlja sodbo tujca, sirote in vdove.‘In vse ljudstvo bo reklo: ‚Amen.‘ 005 DEU 027 020 ‚Preklet bodi kdor leži z ženo svojega očeta, ker je odkril krajec očetovega oblačila.‘In vse ljudstvo bo reklo: ‚Amen.‘ 005 DEU 027 021 ‚Preklet bodi kdor leži s katerokoli vrsto živali.‘In vse ljudstvo bo reklo: ‚Amen.‘ 005 DEU 027 022 ‚Preklet bodi kdor leži s svojo sestro, hčerjo svojega očeta ali hčerjo svoje matere.‘In vse ljudstvo bo reklo: ‚Amen.‘ 005 DEU 027 023 ‚Preklet bodi kdor leži s svojo taščo.‘In vse ljudstvo bo reklo: ‚Amen.‘ 005 DEU 027 024 ‚Preklet bodi kdor na skrivnem udarja svojega bližnjega.‘In vse ljudstvo bo reklo: ‚Amen.‘ 005 DEU 027 025 ‚Preklet bodi kdor jemlje nagrado, da ubije nedolžno osebo.‘In vse ljudstvo bo reklo: ‚Amen.‘ 005 DEU 027 026 ‚Preklet bodi kdor ne potrjuje vseh besed te postave, da bi jih izpolnjeval.‘In vse ljudstvo bo reklo: ‚Amen.‘“ 005 DEU 028 001 Zgodilo se bo, če boš marljivo prisluhnil glasu Gospoda, svojega Boga, da obeležuješ in da izpolnjuješ vse njegove zapovedi, ki sem ti jih zapovedal ta dan, da te bo Gospod, tvoj Bog, postavil visoko, nad vse narode zemlje 005 DEU 028 002 in vsi ti blagoslovi bodo prišli nadte in te dosegli, če boš prisluhnil glasu Gospoda, svojega Boga. 005 DEU 028 003 Blagoslovljen boš v mestu in blagoslovljen boš na polju. 005 DEU 028 004 Blagoslovljen bo sad tvojega telesa in sad tvojih tal in sad tvoje živine, prireja tvojega goveda in tropov tvojih ovc. 005 DEU 028 005 Blagoslovljena bo tvoja košara in tvoja shramba. 005 DEU 028 006 Blagoslovljen boš, ko prihajaš in blagoslovljen boš, ko odhajaš. 005 DEU 028 007 Gospod bo tvojim sovražnikom, ki se dvignejo zoper tebe, povzročil da bodo udarjeni pred tvojim obrazom. Zoper tebe bodo prišli po eni poti, pred teboj bodo pobegnili po sedmih poteh. 005 DEU 028 008 Gospod bo zapovedal blagoslov nad teboj v tvojih skladiščih in vsemu temu, česar se loti tvoja roka, in blagoslovil te bo v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog. 005 DEU 028 009 Gospod te bo utrdil sebi za sveto ljudstvo, kakor ti je prisegel, če boš ohranjal zapovedi Gospoda, svojega Boga in hodil po njegovih poteh. 005 DEU 028 010 Vse ljudstvo zemlje bo videlo, da si imenovan po Gospodovem imenu in se te bodo bali. 005 DEU 028 011 Gospod te bo storil obilnega v dobrinah, v sadu tvojega telesa in v prireji tvoje živine in v sadu tvojih tal, v deželi, ki jo je Gospod prisegel tvojim očetom, da ti jo da. 005 DEU 028 012 Gospod ti bo odprl svojo dobro zakladnico, nebo, da daje dež tvoji deželi v svojem obdobju in da blagoslovi vse delo tvoje roke in posojal boš mnogim narodom, ti pa si ne boš izposojal. 005 DEU 028 013 Gospod te bo naredil za glavo in ne za rep. Ti boš samo zgoraj in ne boš spodaj, če boš prisluhnil zapovedim Gospoda, svojega Boga, ki sem ti jih zapovedal ta dan, da jih obeležuješ in izpolnjuješ 005 DEU 028 014 in ne boš šel stran od katerekoli izmed besed, ki sem ti jih ta dan zapovedal, ne k desni roki, ne k levi, da bi šel za drugimi bogovi, da jim služiš. 005 DEU 028 015 Temveč se bo zgodilo, če ne boš prisluhnil glasu Gospoda, svojega Boga, da obeležuješ izvrševati vse njegove zapovedi in njegove zakone, ki sem ti jih ta dan zapovedal, da bodo nadte prišla vsa ta prekletstva in te dohitela. 005 DEU 028 016 Preklet boš v mestu in preklet boš na polju. 005 DEU 028 017 Preklet bo tvoj koš in tvoja shramba. 005 DEU 028 018 Preklet bo sad tvojega telesa in sad tvoje dežele, prirast tvojega goveda in tropov tvojih ovc. 005 DEU 028 019 Preklet boš, ko prihajaš in preklet boš, ko odhajaš. 005 DEU 028 020 Gospod bo nadte poslal prekletstvo, draženje in grajo v vsem, česar se lotiš s svojo roko, da bi storil, dokler ne boš uničen in dokler hitro ne premineš; zaradi zlobnosti svojih dejanj, s katerimi si me zapustil. 005 DEU 028 021 Gospod bo storil, da se te bo trdno oklenila kužna bolezen, dokler te ne použije iz dežele, kamor greš, da jo vzameš v last. 005 DEU 028 022 Gospod te bo udaril s sušico, z vročino, z vnetjem in z izjemno vročico, z mečem, s kvarjenjem in s plesnijo; in preganjale te bodo dokler ne premineš. 005 DEU 028 023 Tvoje nebo, ki je nad tvojo glavo, bo bron in zemlja, ki je pod teboj, bo železo. 005 DEU 028 024 Gospod bo dež tvoje dežele spremenil v prašek in prah. Z neba bo padal nadte, dokler ne boš uničen. 005 DEU 028 025 Gospod ti bo povzročil, da boš udarjen pred svojimi sovražniki. Po eni poti boš šel ven zoper njih in po sedmih poteh boš bežal pred njimi in odstranjen boš v vsa kraljestva zemlje. 005 DEU 028 026 Tvoje truplo bo hrana vsej perjadi neba in zemeljskim živalim in noben človek jih ne bo odganjal. 005 DEU 028 027 Gospod te bo udaril z egiptovskimi mehurji, s hemoroídi, s krasto in s srbečico, od katerih ne moreš biti ozdravljen. 005 DEU 028 028 Gospod te bo udaril z norostjo, slepoto in osuplostjo srca. 005 DEU 028 029 Opoldan boš tipal, kakor slepi tipa v temi in ne boš uspeval na svojih poteh in vselej boš samo zatiran in plenjen in noben človek te ne bo rešil. 005 DEU 028 030 Zaročil boš žensko, z njo pa bo ležal drug moški. Zgradil boš hišo, pa ne boš prebival v njej. Zasadil boš vinograd, pa ne boš obiral njegovega grozdja. 005 DEU 028 031 Tvoj vol bo zaklan pred tvojimi očmi, pa od njega ne boš jedel. Tvoj osel bo nasilno vzet izpred tvojega obraza, pa ne bo povrnjen k tebi. Tvoje ovce bodo dane tvojim sovražnikom in nikogar ne boš imel, da jih reši. 005 DEU 028 032 Tvoji sinovi in tvoje hčere bodo izročeni drugemu ljudstvu in tvoje oči bodo gledale in s hrepenenjem ves dan koprnele po njih, pa v tvoji roki ne bo nobene moči. 005 DEU 028 033 Sad tvoje dežele in vse tvoje trude, bo narod, ki ga ne poznaš, požrl in ti boš vedno samo zatiran in zdrobljen. 005 DEU 028 034 Tako da boš besen zaradi prizora svojih oči, ki ga boš gledal. 005 DEU 028 035 Gospod te bo v kolenih in v nogah udaril z bolečimi mehurji, ki ne morejo biti ozdravljeni, od podplata tvojega stopala do vrha tvoje glave. 005 DEU 028 036 Gospod in tvoj kralj, ki si ga boš postavil nadse, te bo privedel k narodu, ki ga nisi poznal niti ti niti tvoji očetje in tam boš služil drugim bogovom, lesu in kamnu. 005 DEU 028 037 Postal boš osuplost, pregovor in tarča posmeha med vsemi narodi, kamor te bo vodil Gospod. 005 DEU 028 038 Na polje boš nosil obilje semena, zbral pa ga boš le malo, kajti to bo požrla leteča kobilica. 005 DEU 028 039 Sadil boš vinograde in jih obrezoval, toda niti ne boš pil od vina, niti nabiral grozdja, kajti ličinke jih bodo pojedle. 005 DEU 028 040 Po vseh svojih pokrajinah boš imel oljke, toda sebe ne boš mazilil z oljem, ker bodo tvoje oljke odvrgle svoj sad. 005 DEU 028 041 Zaplodil boš sinove in hčere, toda ne boš jih užival, ker bodo šli v ujetništvo. 005 DEU 028 042 Vsa tvoja drevesa in sad tvoje dežele bo požrla leteča kobilica. 005 DEU 028 043 Tujec, ki je znotraj tebe se bo zelo visoko povzpel nadte, ti pa se boš spustil zelo nizko. 005 DEU 028 044 Posojal ti bo, ti pa njemu ne boš posojal. On bo glava, ti pa rep. 005 DEU 028 045 Poleg tega bodo nadte prišla vsa ta prekletstva in te zasledovala in dosegla, dokler ne boš uničen, ker nisi prisluhnil glasu Gospoda, svojega Boga, da ohranjaš njegove zapovedi in njegove zakone, ki ti jih je zapovedal. 005 DEU 028 046 Ta bodo na tebi za znamenje in za čudo in nad tvojim semenom na veke. 005 DEU 028 047 Ker zaradi obilja vseh stvari nisi služil Gospodu, svojemu Bogu, z radostjo in z veseljem srca, 005 DEU 028 048 zato boš služil svojim sovražnikom, ki jih bo Gospod poslal zoper tebe, v lakoti, v žeji, v nagoti in v pomanjkanju vseh stvari in na tvoj vrat bo položil železen jarem, dokler te ne uniči. 005 DEU 028 049 Gospod bo zoper tebe od daleč privedel narod, od konca zemlje, tako naglo kakor leti orel. Narod, katerega jezika ne boš razumel, 005 DEU 028 050 narod krutega obličja, ki se ne bo oziral na starca, niti mladim izkazoval naklonjenosti. 005 DEU 028 051 Jedel bo sad tvoje živine in sad tvoje dežele, dokler ne boš uničen, ki ti tudi ne bo pustil niti žita, vina ali olja ali prirasta tvojega goveda ali tropov tvojih ovc, dokler te ne uniči. 005 DEU 028 052 Oblegal te bo v vseh tvojih velikih vratih, dokler se tvoji visoki in mogočni utrjeni zidovi, v katere si zaupal, ne zrušijo po vsej tvoji deželi in oblegal te bo v vseh tvojih velikih vratih, po vsej tvoji deželi, ki ti jo je dal Gospod, tvoj Bog. 005 DEU 028 053 Jedel boš sad svojega lastnega telesa, meso svojih sinov in svojih hčera, ki ti jih je dal Gospod, tvoj Bog, ob obleganju in v tesnobi, s katero te bodo stiskali tvoji sovražniki, 005 DEU 028 054 tako da bo oko moža, ki je med vami nežen in zelo prefinjen, hudobno proti svojemu bratu in proti ženi svojega naročja in proti preostanku svojih otrok, ki jih bo pustil, 005 DEU 028 055 tako da nikomur izmed njih ne bo dal mesa svojih otrok, ki jih bo jedel, ker mu ob obleganju in v tesnobi, s katero te bodo stiskali tvoji sovražniki in vznemirjali v vseh tvojih velikih vratih, ničesar ne bo preostalo. 005 DEU 028 056 Oko nežne in prefinjene ženske med vami, ki zaradi prefinjenosti in nežnosti ne bi niti poskusila postaviti podplata svojega stopala na tla, bo hudobno napram soprogu svojega naročja in napram svojemu sinu in napram svoji hčeri 005 DEU 028 057 in napram svojemu otročičku, ki pride ven izmed njenih stopal in napram svojim otrokom, ki jih bo nosila, kajti na skrivaj jih bo jedla zaradi pomanjkanja vseh stvari, ob obleganju in tesnobi, s katerim te bo tvoj sovražnik stiskal znotraj tvojih velikih vrat. 005 DEU 028 058 Če ne boš obeleževal, da storiš vse besede te postave, ki so zapisane v tej knjigi, da bi se lahko bal tega slavnega in strašnega imena, GOSPODA, SVOJEGA BOGA, 005 DEU 028 059 tedaj bo Gospod naredil tvoje nadloge in nadloge tvojega semena težke, celó velike nadloge in dolgo trajajoče in boleče bolezni in dolgo trajajoče. 005 DEU 028 060 Poleg tega bo nadte privedel vse egiptovske bolezni, katerih si se bal in te se te bodo trdno držale. 005 DEU 028 061 Vsako slabost in vsako nadlogo, ki ni zapisana v knjigi te postave, tudi te bo Gospod privedel nadte, dokler ne boš uničen. 005 DEU 028 062 Vas pa bo ostalo le malo po številu, medtem ko vas je bilo zaradi množice kakor zvezd neba, ker nisi hotel ubogati glasu Gospoda, svojega Boga. 005 DEU 028 063 Zgodilo se bo, da kakor se je Gospod nad vami veselil, da vam stori dobro in vas množi, tako se bo Gospod nad vami veselil, da vas uniči in da vas privede v nič in vi boste izruvani iz dežele, kakor greš, da jo vzameš v last. 005 DEU 028 064 Gospod te bo razkropil med vsa ljudstva, od enega konca zemlje, celo do drugega in tam boš služil drugim bogovom, ki jih nisi poznal ne ti, ne tvoji očetje, celó lesu in kamnu. 005 DEU 028 065 Med tistimi narodi ne boš našel nobenega olajšanja, niti podplat tvojega stopala ne bo imel počitka, temveč ti bo tam Gospod dal trepetajoče srce, pešajoče oči in umsko bolest 005 DEU 028 066 in tvoje življenje bo pred teboj viselo v dvomu in bal se boš podnevi in ponoči in nobene gotovosti svojega življenja ne boš imel. 005 DEU 028 067 Zjutraj boš rekel: „Da bi Bog dal, da bi bil večer!“In zvečer boš rekel: „Da bi Bog dal, da bi bilo jutro!“Zaradi strahu svojega srca, s katerim se boš bal in zaradi pogleda svojih oči, katerega boš gledal. 005 DEU 028 068 Gospod te bo z ladjami ponovno privedel v Egipt, po poti, o kateri sem ti govoril: „Ne boš je več videl.“Tam boste prodani svojim sovražnikom za sužnje in sužnjice in noben mož vas ne bo kupil. 005 DEU 029 001 To so besede zaveze, ki jo je Gospod zapovedal Mojzesu, da jo z Izraelovimi otroci sklene v moábski deželi, poleg zaveze, ki jo je z njimi sklenil na Horebu. 005 DEU 029 002 Mojzes je klical vsemu Izraelu in jim rekel: „Videli ste vse, kar je Gospod storil pred vašimi očmi v egiptovski deželi faraonu in vsem njegovim služabnikom in vsej njegovi deželi, 005 DEU 029 003 velike preizkušnje, ki so jih videle tvoje oči, znamenja in tiste velike čudeže, 005 DEU 029 004 vendar vam Gospod do tega dne ni dal srca, da zaznate, oči, da vidite in ušesa, da slišite. 005 DEU 029 005 Jaz sem vas štirideset let vodil po divjini. Vaša oblačila se na vas niso postarala in tvoj čevelj na tvojem stopalu se ni postaral. 005 DEU 029 006 Niste jedli kruha, niti pili vina ali močne pijače, da bi lahko spoznali, da jaz sem Gospod, vaš Bog. 005 DEU 029 007 In ko ste prišli na ta kraj sta Sihón, kralj v Hešbónu in bašánski kralj Og, prišla ven zoper nas v bitko in mi smo ju udarili 005 DEU 029 008 in zavzeli njuno deželo in jo izročili v dediščino Rubenovcem, Gádovcem in polovici Manásejevega rodu. 005 DEU 029 009 Varujte torej besede te zaveze in jih izvršujte, da boste lahko uspevali v vsem svojem delu. 005 DEU 029 010 Vsi izmed vas ta dan stojite pred Gospodom, vašim Bogom: vaši poveljniki vaših rodov, vaše starešine in vaši častniki, z vsemi Izraelovimi možmi, 005 DEU 029 011 vaši malčki, vaše žene in tvoj tujec, ki je v tvojem taboru, od sekalca tvojega lesa, do prinašalca tvoje vode, 005 DEU 029 012 da bi vstopil v zavezo z Gospodom, svojim Bogom in v njegovo prisego, ki jo je Gospod, tvoj Bog, ta dan sklenil s teboj, 005 DEU 029 013 da bi te ta dan lahko osnoval za svoje ljudstvo in da bi ti bil on lahko Bog, kakor ti je rekel in kakor je prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu. 005 DEU 029 014 Niti te zaveze in te prisege ne sklepam samo s teboj, 005 DEU 029 015 temveč s tistim, ki ta dan stoji tukaj z nami pred Gospodom, našim Bogom in tudi s tistim, ki ga ta dan ni tukaj z nami 005 DEU 029 016 (kajti veste kako smo prebivali v egiptovski deželi in kako smo prišli skozi narode, mimo katerih ste šli 005 DEU 029 017 in ste videli njihove ogabnosti in njihove malike, les in kamen, srebro in zlato, ki so bili med njimi) 005 DEU 029 018 da ne bi bilo med vami moža ali ženske ali družine ali rodu, katerega srce se ta dan obrača od Gospoda, našega Boga, da gre in služi bogovom teh narodov, da ne bi bilo med vami korenine, ki obrodi žolč in pelin 005 DEU 029 019 in zgodi se, ko sliši besede tega prekletstva, da se blagoslovi v svojem srcu, rekoč: ‚Imel bom mir, čeprav hodim v zamisli svojega srca, da žeji dodajam pijanost.‘ 005 DEU 029 020 Gospod mu ne bo prizanesel, temveč se bosta potem Gospodova jeza in njegova ljubosumnost kadili zoper tega človeka in vsa prekletstva, ki so zapisana v tej knjigi, bodo legla nanj in Gospod bo njegovo ime izbrisal izpod neba. 005 DEU 029 021 Gospod ga bo izmed vseh Izraelovih rodov oddvojil v zlo, glede na vsa prekletstva zaveze, ki so zapisana v tej knjigi postave, 005 DEU 029 022 tako da bodo rekli prihajajočemu rodu tvojih otrok, ki bodo vstali za vami in tujcu, ki bo prišel iz daljne dežele, ko bodo videli nadloge te dežele in bolezni, ki jih je Gospod položil nanjo 005 DEU 029 023 in da je njegova celotna dežela žveplo, sol in gorenje, da ta ni posejana niti ne vzbrsti niti nobena trava ne raste na njej, kakor razdejanje Sódome, Gomóre, Adme in Cebojíma, katere je Gospod uničil v svoji jezi in v svojem besu. 005 DEU 029 024 Celo vsi narodi bodo rekli: ‚Zakaj je Gospod tako storil tej deželi? Kaj pomeni gorenje te velike jeze?‘ 005 DEU 029 025 Potem bodo možje rekli: ‚Ker so zapustili zavezo Gospoda, Boga svojih očetov, ki jo je z njimi sklenil, ko jih je privedel ven iz egiptovske dežele, 005 DEU 029 026 kajti šli so in služili drugim bogovom in jih oboževali, bogovom, ki jih niso poznali in katere jim on ni dal 005 DEU 029 027 in Gospodova jeza je bila vžgana zoper to deželo, da nadnjo privede vsa prekletstva, ki so zapisana v tej knjigi 005 DEU 029 028 in Gospod jih je v jezi izkoreninil iz njihove dežele, v besu, v velikem ogorčenju in jih vrgel v drugo deželo, kakor je to ta dan.‘ 005 DEU 029 029 Skrivne stvari pripadajo Gospodu, našemu Bogu, toda tiste stvari, ki so razodete, pripadajo nam in našim otrokom na veke, da lahko storimo vse besede te postave. 005 DEU 030 001 Zgodilo se bo, ko vse te stvari pridejo nadte, blagoslov in prekletstvo, ki sem ga postavil predte in si jih boš priklical v um med vsemi narodi, kamor te je Gospod, tvoj Bog, pregnal 005 DEU 030 002 in se boš vrnil h Gospodu, svojemu Bogu in ubogal njegov glas glede na vse, kar sem ti ta dan zapovedal, tebi in tvojim otrokom, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo, 005 DEU 030 003 da bo potem Gospod, tvoj Bog, obrnil tvoje ujetništvo in imel sočutje nad teboj in te bo vrnil in zbral od vseh narodov, kamor te je Gospod, tvoj Bog, razkropil. 005 DEU 030 004 Če bo kdorkoli izmed tvojih izgnan do skrajnih delov neba, te bo od tam zbral Gospod, tvoj Bog in te privedel od tam 005 DEU 030 005 in Gospod, tvoj Bog, te bo privedel v deželo, katero so tvoji očetje vzeli v last in vzel jo boš v last in storil ti bo dobro in te bolj pomnožil kot tvoje očete. 005 DEU 030 006 Gospod, tvoj Bog, bo obrezal tvoje srce in srce tvojega semena, da ljubiš Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo, da boš lahko živel. 005 DEU 030 007 Gospod, tvoj Bog, bo vsa ta prekletstva položil na tvoje sovražnike in na tiste, ki te sovražijo, ki so te preganjali. 005 DEU 030 008 Vrnil se boš in ubogal Gospodov glas in izpolnjeval vse njegove zapovedi, ki sem ti jih ta dan zapovedal. 005 DEU 030 009 In Gospod, tvoj Bog, te bo storil obilnega v vsakem delu tvoje roke, v sadu tvojega telesa, v prireji tvoje živine in v sadu tvoje dežele, tebi v dobro, kajti Gospod se bo, tebi v dobro, ponovno veselil nad teboj, kakor se je veselil nad tvojimi očeti, 005 DEU 030 010 če boš prisluhnil glasu Gospoda, svojega Boga, da ohranjaš njegove zapovedi in njegove zakone, ki so zapisani v knjigi te postave in če se obrneš h Gospodu, svojemu Bogu, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo. 005 DEU 030 011 Kajti ta zapoved, ki sem ti jo ta dan zapovedal, ta ni skrita pred teboj, niti ni daleč proč. 005 DEU 030 012 Ta ni v nebesih, da bi lahko rekel: ‚Kdo bo za nas šel do nebes in jo privede k nam, da bi jo lahko slišali in izpolnjevali?‘ 005 DEU 030 013 Niti to ni prek morja, da bi lahko rekel: ‚Kdo bo za nas šel čez morje in jo privede k nam, da bi jo lahko slišali in izpolnjevali?‘ 005 DEU 030 014 Temveč je beseda zelo blizu tebe, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo lahko izpolniš. 005 DEU 030 015 Poglej, predte sem ta dan postavil življenje in dobro ter smrt in zlo, 005 DEU 030 016 v tem, da sem ti ta dan zapovedal, da ljubiš Gospoda, svojega Boga, da hodiš po njegovih poteh in varuješ njegove zapovedi, njegove zakone in njegove sodbe, da boš lahko živel in se množil in Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslovil v deželi kamor greš, da jo vzameš v last. 005 DEU 030 017 Toda če se tvoje srce odvrne, tako da ne boš prisluhnil, temveč boš odveden proč in slavil druge bogove in jim služil, 005 DEU 030 018 ti ta dan naznanjam, da se boš zagotovo pogubil in da ne boš podaljšal svojih dni v deželi, kamor greš čez Jordan, da jo vzameš v last. 005 DEU 030 019 Danes kličem nebo in zemljo za pričo zoper tebe, da sem predte postavil življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Zato izberi življenje, da boš lahko živel tako ti, kakor tvoje seme, 005 DEU 030 020 da lahko ljubiš Gospoda, svojega Boga in da lahko ubogaš njegov glas in da se lahko trdno pridružiš k njemu, kajti on je tvoje življenje in dolžina tvojih dni, da boš lahko prebival v deželi, ki jo je Gospod prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da jim jo da.“ 005 DEU 031 001 Mojzes je odšel in te besede spregovoril vsemu Izraelu. 005 DEU 031 002 In rekel jim je: „Jaz sem ta dan star sto dvajset let. Ne morem več hoditi ven in vstopati noter. Tudi Gospod mi je rekel: ‚Ti ne boš šel preko tega Jordana.‘ 005 DEU 031 003 Gospod, tvoj Bog, bo šel preko pred teboj in on bo izpred tebe uničil te narode in ti jih boš vzel v last in Józue bo šel preko pred teboj, kakor je rekel Gospod. 005 DEU 031 004 Gospod jim bo storil kakor je storil Sihónu in Ogu, kraljema Amoréjcev in njuni deželi, katere je uničil. 005 DEU 031 005 Gospod ju bo izročil pred tvoj obraz, da jim boš lahko storil glede na vse zapovedi, ki sem ti jih zapovedal. 005 DEU 031 006 Bodi močan in odločnega poguma, ne boj se, niti se jih ne plaši, kajti Gospod, tvoj Bog, on je ta, ki gre s teboj; ne bo te razočaral, niti te ne bo zapustil.“ 005 DEU 031 007 Mojzes je zaklical k Józuetu in mu pred očmi vsega Izraela rekel: „Bodi močan in odločnega poguma, kajti s tem ljudstvom moraš iti v deželo, ki jo je Gospod prisegel njihovim očetom, da jim jo da; in ti jim boš povzročil, da jo podedujejo. 005 DEU 031 008 Gospod, on je ta, ki gre pred teboj. S teboj bo, ne bo te razočaral, niti te ne bo zapustil. Ne boj se niti ne bodi zaprepaden.“ 005 DEU 031 009 Mojzes je zapisal to postavo in jo izročil duhovnikom, sinovom Lévijevcev, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze in vsem Izraelovim starešinam. 005 DEU 031 010 Mojzes jim je zapovedal, rekoč: „Ob koncu vsakih sedmih let, na slovesno leto odpusta, na šotorski praznik, 005 DEU 031 011 ko pride ves Izrael, da se prikaže pred Gospodom, tvojim Bogom, na kraju, ki ga bo on izbral, boš to postavo bral pred vsem Izraelom v njihovo uho. 005 DEU 031 012 Skupaj zberi ljudstvo, može, žene, otroke in tvojega tujca, ki je znotraj tvojih velikih vratih, da lahko slišijo in da se lahko naučijo in se bojijo Gospoda, svojega Boga in obeležujejo, da storijo vse besede te postave 005 DEU 031 013 in da njihovi otroci, ki niso poznali ničesar, lahko slišijo in se naučijo bati se Gospoda, vašega Boga, tako dolgo kot vi živite v deželi, kamor greste prek Jordana, da jo vzamete v last.“ 005 DEU 031 014 Gospod je rekel Mojzesu: „Glej, približujejo se dnevi, ko moraš umreti. Pokliči Józueta in se postavita v šotorskem svetišču skupnosti, da mu lahko dam naročilo.“In Mojzes in Józue sta odšla in se postavila v šotorskem svetišču skupnosti. 005 DEU 031 015 Gospod se je prikazal v šotorskem svetišču, v oblačnem stebru in oblačni steber je stal nad vrati šotorskega svetišča. 005 DEU 031 016 Gospod je rekel Mojzesu: „Glej, zaspal boš s svojimi očeti in to ljudstvo se bo vzdignilo in se šlo vlačugat za bogovi tujcev dežele, v katero gredo, da bi bili med njimi in zapustili me bodo in prelomili mojo zavezo, ki sem jo sklenil z njimi. 005 DEU 031 017 Potem bo na tisti dan moja jeza vneta zoper njih in zapustil jih bom in svoj obraz bom skril pred njimi in použiti bodo in številna zla in težave jih bodo zadele, tako da bodo na tisti dan rekli: ‚Ali niso nad nas prišla ta zla, ker med nami ni našega Boga?‘ 005 DEU 031 018 Na tisti dan bom zagotovo skril svoj obraz zaradi vseh hudobij, ki jih bodo naredili v tem, da so se obrnili k drugim bogovom. 005 DEU 031 019 Zdaj torej zapišite to pesem za vas in jo učite Izraelove otroke. Položite jo v njihova usta, da bo ta pesem lahko priča zame zoper Izraelove otroke. 005 DEU 031 020 Kajti, ko jih bom privedel v deželo, ki sem jo prisegel njihovim očetom, kjer tečeta mleko in med in bodo jedli in se nasitili in postali debeli, potem se bodo obrnili k drugim bogovom in jim služili in me izzivali in prelomili mojo zavezo. 005 DEU 031 021 Zgodilo se bo, ko jih bodo doletela mnoga zla in stiske, da bo ta pesem pričala zoper njih kakor priča, kajti ta ne bo pozabljena iz ust njihovega semena, kajti jaz poznam njihove zamisli, s katerimi hodijo naokoli, celo sedaj, preden sem jih privedel v deželo, ki sem jim jo prisegel.“ 005 DEU 031 022 Zato je Mojzes isti dan napisal to pesem in jo učil Izraelove otroke. 005 DEU 031 023 Nunovemu sinu Józuetu je dal zadolžitev in rekel: „Bodi močan in odločnega poguma, kajti ti boš Izraelove otroke privedel v deželo, ki sem jim jo prisegel in jaz bom s teboj.“ 005 DEU 031 024 Pripetilo se je, ko je Mojzes naredil končal s pisanjem besed te postave v knjigo, dokler niso bile dokončane, 005 DEU 031 025 da je Mojzes zapovedal Lévijevcem, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, rekoč: 005 DEU 031 026 „Vzemite to knjigo postave in jo postavite v stran skrinje zaveze Gospoda, vašega Boga, da bo ta lahko tam za pričo zoper tebe. 005 DEU 031 027 Kajti poznam tvoj upor in tvoj trdi vrat. Glej, medtem ko sem z vami ta dan še živ, ste bili uporni zoper Gospoda in koliko bolj po moji smrti? 005 DEU 031 028 Zberite k meni vse starešine vaših rodov in vaših častnikov, da lahko te besede govorim v njihova ušesa in kličem nebo in zemljo, da pričata zoper njih. 005 DEU 031 029 Kajti vem, da se boste po moji smrti popolnoma izpridili in odvrnili od poti, ki sem vam jo zapovedal in zlo vas bo zadelo v zadnjih dneh, ker boste počeli zlo v Gospodovih očeh, da ga dražite k jezi skozi dela vaših rok.“ 005 DEU 031 030 Mojzes je na ušesa vse Izraelove skupnosti govoril besede te pesmi, dokler se niso končale. 005 DEU 032 001 „Pazljivo prisluhni, oh ti nebesni svod, jaz pa bom govoril in sliši, oh zemlja, besede mojih ust. 005 DEU 032 002 Moj nauk bo kapljal kakor dež, moj govor bo rosil kakor rosa, kakor dežek na nežno zelišče in kakor nalivi na travo, 005 DEU 032 003 ker bom razglašal Gospodovo ime. Veličino pripišite našemu Bogu. 005 DEU 032 004 On je Skala, njegovo delo je popolno, kajti vse njegove poti so sodba. Bog resnice in brez krivičnosti, pravičen in iskren je on. 005 DEU 032 005 Izpridili so se, njihov madež ni madež njegovih otrok. Sprevržen in sprijen rod so. 005 DEU 032 006 Ali tako poplačate Gospodu, oh nespametno in ne-modro ljudstvo? Mar ni on tvoj oče, ki te je kupil? Mar te ni on naredil in te postavil? 005 DEU 032 007 Spomnite se dni od davnine, preudarite leta mnogih rodov. Vprašajte svojega očeta in vam bo pokazal, svoje starešine in ti bodo povedali. 005 DEU 032 008 Ko je Najvišji narodom razdelil njihovo dediščino, ko je ločil Adamove sinove, je ljudstvu postavil meje, glede na število Izraelovih otrok. 005 DEU 032 009 Kajti Gospodov delež je njegovo ljudstvo; Jakob je žreb njegove dediščine. 005 DEU 032 010 Našel ga je v zapuščeni deželi in v opustošeni, tuleči divjini. Vodil ga je naokrog, poučeval ga je, ga varoval kakor punčico svojega očesa. 005 DEU 032 011 Kakor orlica vzpodbuja svoje gnezdo, frfota nad svojimi mladiči, široko razširja svoje peruti, jih jemlje in nosi na svojih perutih, 005 DEU 032 012 tako ga je Gospod sam vodil in tam z njim ni bilo tujega boga. 005 DEU 032 013 Dal mu je jahati na visokih krajih zemlje, da bi lahko jedel donos od polj in storil mu je, da sesa med iz skale in olje iz kremenčeve skale, 005 DEU 032 014 maslo goveda in mleko ovc, s tolščo jagnjet in ovni bašánske pasme in koze, z najbogatejšo notranjostjo zrna in pil si čisto kri grozdnih jagod. 005 DEU 032 015 Toda Ješurún se je odebelil in brcal. Postal si debel, postal si gost, pokrit si z maščobo. Potem je zapustil Boga, ki ga je naredil in preziral Skalo rešitve svoje duše. 005 DEU 032 016 S tujimi bogovi so ga dražili do ljubosumnosti, z ogabnostmi so ga izzivali k jezi. 005 DEU 032 017 Žrtvovali so hudičem, ne pa Bogu, bogovom, ki jih niso poznali, novim bogovom, ki so se na novo pojavili, katerih se vaši očetje niso bali. 005 DEU 032 018 Nisi mislil na Skalo, ki te je spočela in pozabil si Boga, ki te je oblikoval. 005 DEU 032 019 Ko je Gospod to videl, jih je zaničeval, ker so ga njegovi sinovi in njegove hčere jezili. 005 DEU 032 020 Rekel je: ‚Svoj obraz bom skril pred njimi, videl bom kakšen bo njihov konec, kajti zelo kljubovalen rod so, otroci, v katerih ni vere. 005 DEU 032 021 Ganili so me do ljubosumja s tem, kar ni Bog; s svojimi ničevostmi so me izzivali k jezi. Do ljubosumja jih bom ganil s tistimi, ki niso ljudstvo; k jezi jih bom izzival z nespametnim narodom. 005 DEU 032 022 Kajti v moji jezi je vžgan ogenj in gorel bo do najnižjega pekla in použil bo zemljo z njenim bogastvom in vžgal bo temelje gora. 005 DEU 032 023 Nanje bom nakopičil vragolije, nanje bom poslal svoje puščice. 005 DEU 032 024 Izčrpani bodo z lakoto in požrti z gorečo vročino in z grenkim uničenjem. Nadnje bom poslal tudi zobe zveri, s strupom kač, [ki se plazijo po] prahu. 005 DEU 032 025 Meč zunaj in strahota znotraj bo uničila tako mladeniča kot devico, tudi dojenčka z možem sivih las.‘ 005 DEU 032 026 Rekel sem: ‚Razkropil jih bom v kote in storil bom, da spomin nanje zbledi med ljudmi. 005 DEU 032 027 Mar ni bilo, da sem se bal sovražnikovega besa, da se ne bi njihovi nasprotniki čudno obnašali in da ne bi rekli: ‚Naša roka je visoko in Gospod ni storil vsega tega.‘‘ 005 DEU 032 028 Kajti oni so narod brez preudarnosti, niti ni nobenega razumevanja v njih. 005 DEU 032 029 Oh, da bi bili modri, da bi to razumeli, da bi preudarili svoj zadnji konec! 005 DEU 032 030 Kako naj jih eden prežene tisoč in dva pripravita deset tisoč da bežijo, razen, da jih je njihova Skala prodala in jih je Gospod izročil? 005 DEU 032 031 Kajti njihova skala ni kakor naša Skala, celo sami naši sovražniki so sodniki. 005 DEU 032 032 Kajti njihova trta je iz sódomske trte in iz gomórskih polj. Njihovo grozdje je grozdje žolča, njihovi grozdi so grenki. 005 DEU 032 033 Njihovo vino je strup zmajev in krut strup kober. 005 DEU 032 034 Mar ni to prihranjeno v shrambi z menoj in zapečateno med mojimi zakladi? 005 DEU 032 035 Meni pripada maščevanje in povračilo. Njihovo stopalo bo zdrsnilo ob pravem času, kajti dan njihove katastrofe je pri roki in stvari, ki bodo prišle nadnje, hitijo. 005 DEU 032 036 Kajti Gospod bo sodil svoje ljudstvo in se pokesal zaradi svojih služabnikov, ko vidi, da je njihova moč odšla in tam ni nikogar zaprtega ali preostalega. 005 DEU 032 037 Rekel bo: ‚Kje so njihovi bogovi, njihova skala, v katero so zaupali, 005 DEU 032 038 ki so jedli tolščo svojih klavnih daritev in pili vino svojih pitnih daritev? Naj vstanejo in vam pomagajo in bodo vaša zaščita. 005 DEU 032 039 Poglej sedaj, da sem jaz, celó jaz sam in tukaj ni boga z menoj. Jaz ubijam in jaz oživljam; jaz ranim in jaz ozdravljam. Niti tam ni nobenega, ki lahko osvobodi iz moje roke. 005 DEU 032 040 Kajti svojo roko dvignem do neba in rečem: ‚Jaz živim na veke.‘ 005 DEU 032 041 Če nabrusim svoj lesketajoči meč in moja roka zgrabi sodbo, bom povrnil maščevanje svojim sovražnikom in nagradil tiste, ki me sovražijo. 005 DEU 032 042 Svoje puščice bom opijanil s krvjo in moj meč bo žrl meso in to s krvjo umorjenih in ujetnikov, od začetka maščevanj nad sovražnikom.‘ 005 DEU 032 043 Veselite se, oh vi narodi, s svojim ljudstvo, kajti maščeval bo kri svojih služabnikov in usmiljen bo do svoje dežele in do svojega ljudstva.“ 005 DEU 032 044 Mojzes je prišel in vse besede te pesmi spregovoril v ušesa ljudstva, on in Nunov sin Hošéa 005 DEU 032 045 Mojzes je končal govorjenje vseh teh besed vsemu Izraelu 005 DEU 032 046 in jim rekel: „Nastavite vaša srca k vsem besedam, ki jih ta dan pričujem med vami, katere boste zapovedali vašim otrokom, da jih obeležujejo, da jih storijo, vse besede te postave. 005 DEU 032 047 Kajti to za vas ni prazna stvar, ker to je vaše življenje in zaradi te stvari boste podaljšali svoje dni v deželi, kamor greste čez Jordan, da jo vzamete v last.“ 005 DEU 032 048 Gospod je ta isti dan spregovoril Mojzesu, rekoč: 005 DEU 032 049 „Povzpni se na gorovje Abarím, na goro Nebó, ki je v deželi Moáb, ki je nasproti Jerihe in poglej kánaansko deželo, ki jo dajem Izraelovim otrokom v posest 005 DEU 032 050 in umri na gori, kamor se vzpneš in bodi zbran k svojemu ljudstvu, kakor je tvoj brat Aron umrl na gori Hor in je bil zbran k svojemu ljudstvu, 005 DEU 032 051 ker sta grešila zoper mene med Izraelovimi otroci pri vodah Meríbah Kadeš, v Cinski divjini, ker me nista izkazala svetega v sredi Izraelovih otrok. 005 DEU 032 052 Vendar boš deželo videl pred seboj, toda ne boš šel tja, v deželo, ki sem jo dal Izraelovim otrokom.“ 005 DEU 033 001 To je blagoslov, s katerim je Mojzes, Božji mož, pred svojo smrtjo blagoslovil Izraelove otroke. 005 DEU 033 002 Rekel je: „ Gospod je prišel iz Sinaja in se iz Seírja dvignil k njim. On sije iz gore Parán in prišel je z deset tisočimi svetih. Iz njegove desnice je šla zanje ognjena postava. 005 DEU 033 003 Da, ljubil je ljudstvo. Vsi njegovi sveti so v tvoji roki in usedli so se pri tvojih stopalih; vsak bo prejel od tvojih besed. 005 DEU 033 004 Mojzes nam je zapovedal postavo, celó dediščino Jakobove skupnosti. 005 DEU 033 005 In on je bil kralj v Ješurúnu, ko so se zbrali skupaj poglavarji ljudstva in so bili Izraelovi rodovi zbrani skupaj. 005 DEU 033 006 Naj Ruben živi in ne umre in naj njegovih mož ne bo malo.“ 005 DEU 033 007 To je blagoslov za Juda. Rekel je: „Prisluhni, Gospod, Judovemu glasu in privedi ga k svojemu ljudstvu. Naj mu njegove roke zadoščajo in ti mu bodi pomoč pred njegovimi sovražniki.“ 005 DEU 033 008 O Léviju je rekel: „ Naj bosta tvoj tumím in tvoj urím s tvojim svetim, katerega si preizkusil pri Masi in s katerim si se prepiral pri vodah Meríbe, 005 DEU 033 009 ki je svojemu očetu in svoji materi rekel: ‚Nisem ga videl.‘Niti ni priznal svojih bratov niti spoznal svojih lastnih otrok, kajti obeležili so tvojo besedo in se držali tvoje zaveze. 005 DEU 033 010 Jakoba bodo učili tvojih sodb in Izraela tvoje postave. Pred teboj bodo postavili kadilo in celotno žgalno daritev na tvoj oltar. 005 DEU 033 011 Blagoslovi Gospod njegovo imetje in sprejmi delo njegovih rok. Skozi ledja udari tiste, ki vstajajo zoper njega in izmed tistih, ki ga sovražijo, da ne vstanejo ponovno.“ 005 DEU 033 012 In o Benjaminu je rekel: „Ljubljen od Gospoda bo varno prebival pri njem in Gospod ga bo ves dan pokrival in prebival bo med njegovimi rameni.“ 005 DEU 033 013 O Jožefu je rekel: „Njegova dežela naj bo blagoslovljena od Gospoda, za dragocene stvari z neba in za roso in za globino, ki leži spodaj 005 DEU 033 014 in za dragoceno sadje, porojeno s soncem in za dragocene stvari navržene z luno, 005 DEU 033 015 in za vodilne stvari starodavnih gora in za dragocene stvari trajnih hribov 005 DEU 033 016 in za dragocene stvari zemlje in njene polnosti in za dobro voljo tistega, ki je prebival v grmu. Naj nad Jožefovo glavo pride blagoslov in na vrh glave tistega, ki je bil ločen od svojih bratov. 005 DEU 033 017 Njegova slava je podobna prvencu njegovega bikca in njegovi rogovi so podobni rogovom samorogov. Z njimi bo suval ljudstvo skupaj h koncem zemlje, in oni so deset tisoči Efrájimovi in oni so deset tisoči Manásejevi.“ 005 DEU 033 018 O Zábulonu je rekel: „Veseli se Zábulon v svojem odhajanju in Isahár v svojih šotorih. 005 DEU 033 019 Ljudstvo bosta klicala h gori. Tam bodo darovali klavne daritve pravičnosti, kajti sesali bodo od obilja morij in od zakladov, skritih v pesku.“ 005 DEU 033 020 O Gadu je rekel: „Blagoslovljen bodi kdor povečuje Gad. Ta prebiva kakor lev in trga laket s têmenom. 005 DEU 033 021 Prvi del si je priskrbel zase, ker je bil tam, v deležu postavodajalca, dokončan; in prišel je s poglavarji ljudstva, izvršil je Gospodovo pravičnost in njegove sodbe z Izraelom.“ 005 DEU 033 022 O Danu je rekel: „Dan je levji mladič. Poskakoval bo iz Bašána.“ 005 DEU 033 023 O Neftáliju je rekel: „Oh Neftáli, nasičen z naklonjenostjo in poln Gospodovega blagoslova. Ti poseduj zahod in jug.“ 005 DEU 033 024 O Aserju je rekel: „Aser naj bo blagoslovljen z otroci. Sprejemljiv naj bo svojim bratom in naj svoje stopalo omoči v olju. 005 DEU 033 025 Tvoji čevlji bodo železo in bron in kakor tvoji dnevi, takšna bo tvoja moč. 005 DEU 033 026 Nobenega ni podobnega Ješurúnovemu Bogu, ki jaha na nebesih v tvojo pomoč in v svoji odličnosti na nebu. 005 DEU 033 027 Večen Bog je tvoje zatočišče in spodaj so večne roke in on bo izpred tebe sunil sovražnika in rekel bo: ‚Uniči jih.‘ 005 DEU 033 028 Potem bo Izrael sam prebival na varnem. Jakobov studenec bo na deželi žita in vina; tudi njegov nebesni obok bo kapljal roso. 005 DEU 033 029 Srečen si ti, oh Izrael. Kdo je tebi podoben, oh ljudstvo, rešeno po Gospodu, ščitu tvoje pomoči in kdo je meč tvoje odličnosti! In tvoji sovražniki boš najdeni kot lažnivci, in teptal jih boš na njihovih visokih krajih.“ 005 DEU 034 001 Mojzes se je iz moábskih ravnin dvignil na goro Nebó, k vrhu Pisge, ki je nasproti Jerihe. In Gospod mu je pokazal vso deželo Gileád, do Dana 005 DEU 034 002 in ves Neftáli, Efrájimovo in Manásejevo deželo in vso Judovo deželo, do skrajnega morja, 005 DEU 034 003 in jug in ravnino jerihonske doline, mesto palmovih dreves, do Coarja. 005 DEU 034 004 Gospod mu je rekel: „To je dežela, ki sem jo prisegel Abrahamu, Izaku in Jakobu, rekoč: ‚Dal jo bom tvojemu semenu.‘Dal sem ti, da jo vidiš s svojimi očmi, toda ne boš šel tja preko.“ 005 DEU 034 005 Tako je Gospodov služabnik Mojzes umrl tam v moábski deželi, glede na Gospodovo besedo. 005 DEU 034 006 Pokopal ga je v dolini, v moábski deželi nasproti Bet Peórja, toda noben človek ne pozna njegovega mavzoleja do današnjega dne. 005 DEU 034 007 Mojzes je bil star sto dvajset let, ko je umrl. Njegovo oko ni bilo zatemnjeno, niti se njegova naravna sila ni zmanjšala. 005 DEU 034 008 Izraelovi otroci so na moábskih ravninah trideset dni jokali za Mojzesom; tako so bili dnevi jokanja in žalovanja za Mojzesom končani. 005 DEU 034 009 Nunov sin Józue pa je bil poln duha modrosti, kajti Mojzes je nanj položil svoji roki in Izraelovi otroci so mu prisluhnili in storili kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 005 DEU 034 010 In od takrat v Izraelu ni vstal prerok, podoben Mojzesu, katerega je Gospod poznal iz obličja v obličje, 005 DEU 034 011 v vseh znamenjih in čudežih, ki mu jih je Gospod poslal, da jih v egiptovski deželi stori faraonu in vsem njegovim služabnikom in vsej njegovi deželi 005 DEU 034 012 in v vsej tisti mogočni roki in vsej veliki strahoti, ki jo je Mojzes pokazal pred očmi vsega Izraela. # # BOOK 006 JOS Joshua Jozue 006 JOS 001 001 Torej po smrti Mojzesa, Gospodovega služabnika, se je pripetilo, da je Gospod spregovoril Nunovemu sinu Józuetu, Mojzesovemu služabniku, rekoč: 006 JOS 001 002 „Moj služabnik Mojzes je mrtev. Sedaj torej vstani, pojdi čez ta Jordan ti in vse to ljudstvo, v deželo, ki jo dajem njim, celó Izraelovim otrokom. 006 JOS 001 003 Vsak kraj, na katerega bo stopil podplat tvojega stopala, to sem ti dal, kakor sem rekel Mojzesu. 006 JOS 001 004 Od divjine in tega Libanona, celo do velike reke, reke Evfrat, vso deželo Hetejcev in do velikega morja proti zahajanju sonca, bo vaša pokrajina. 006 JOS 001 005 Tam noben mož ne bo zmožen obstati pred teboj vse dni tvojega življenja. Kakor sem bil z Mojzesom, tako bom s teboj. Ne bom te razočaral, niti te ne bom zapustil. 006 JOS 001 006 Bodi močan in odločnega poguma, kajti temu ljudstvu boš v dediščino razdelil deželo, za katero sem prisegel njihovim očetom, da jim jo dam. 006 JOS 001 007 Samo močan bodi in zelo pogumen, da boš lahko obeležil, da storiš glede na vso postavo, ki ti jo je moj služabnik Mojzes zapovedal. Ne obrni se od nje ne k desni roki ne k levi, da boš lahko uspeval kamorkoli greš. 006 JOS 001 008 Ta knjiga postave ne bo odšla od tvojih ust, temveč boš o njej premišljeval podnevi in ponoči, da boš lahko obeležil, da storiš glede na vse to, kar je zapisano v njej, kajti potem boš naredil svojo pot uspešno in potem boš imel dober rezultat. 006 JOS 001 009 Mar ti nisem jaz zapovedal? Bodi močan in odločnega poguma. Ne bodi prestrašen, niti ne bodi zaprepaden, kajti Gospod, tvoj Bog, je s teboj kamorkoli greš.“ 006 JOS 001 010 Potem je Józue zapovedal častnikom ljudstva, rekoč: 006 JOS 001 011 „Preidite skozi vojsko in zapovejte ljudstvu, rekoč: ‚Pripravite svoj živež, kajti v treh dneh boste šli preko tega Jordana, da vstopite, da vzamete v last deželo, ki vam jo daje Gospod, vaš Bog, da jo vzamete v last.‘“ 006 JOS 001 012 Rubenovcem in Gádovcem in polovici Manásejevega rodu pa je Józue spregovoril, rekoč: 006 JOS 001 013 „Spomnite se besede, ki vam jo je zapovedal Gospodov služabnik Mojzes, rekoč: ‚ Gospod, vaš Bog, vam je dal počitek in vam je dal to deželo.‘ 006 JOS 001 014 Vaše žene, vaši malčki in vaša živina bodo ostali v deželi, ki vam jo je dal Mojzes na tej strani Jordana, toda vi boste pred vašimi brati prečkali oboroženi, vsi močni junaški možje in jim pomagali, 006 JOS 001 015 dokler Gospod ne da vašim bratom počitek, kakor ga je dal vam in tudi oni ne vzamejo v last dežele, ki jim jo daje Gospod, vaš Bog. Potem se boste vrnili v deželo vaše posesti in jo uživali, katero vam je dal Gospodov služabnik Mojzes na tej strani Jordana, proti sončnemu vzhodu.“ 006 JOS 001 016 Józuetu so odgovorili, rekoč: „Vse, kar nam zapoveduješ, bomo storili in kamor nas pošlješ, bomo šli. 006 JOS 001 017 Glede na to, kakor smo Mojzesu prisluhnili v vseh stvareh, tako bomo prisluhnili tebi. Samo Gospod, tvoj Bog, naj bo s teboj, kakor je bil z Mojzesom. 006 JOS 001 018 Kdorkoli je ta, ki se upre zoper tvojo zapoved in ne bo prisluhnil tvojim besedam v vsem, kar mu zapoveš, bo usmrčen. Samo močan bodi in odločnega poguma.“ 006 JOS 002 001 Nunov sin Józue je iz Šitíma na skrivaj poslal ogledovat dva moža, rekoč: „Pojdita, poglejta deželo, celo Jeriho.“Odšla sta ter prišla v hišo pocestnice, po imenu Rahába in tam prenočila. 006 JOS 002 002 Kralju Jerihe je bilo povedano, rekoč: „Glej, nocoj sta prišla sèm moža izmed Izraelovih otrok, da preiščeta deželo.“ 006 JOS 002 003 Kralj Jerihe je poslal k Rahábi, rekoč: „Privedi naprej moža, ki sta prišla k tebi, ki sta vstopila v tvojo hišo, kajti prišla sta, da bi preiskala vso deželo.“ 006 JOS 002 004 Ženska je vzela dva moža ter ju skrila in rekla tako: „K meni sta prišla moža, toda nisem vedela od kod sta bila 006 JOS 002 005 in pripetilo se je okoli časa zapiranja velikih vrat, ko je bilo temno, da sta moža odšla ven. Kam sta moža odšla, ne vem. Hitro ju zasledujte, kajti dohiteli ju boste.“ 006 JOS 002 006 Toda ona ju je privedla na streho hiše in ju skrila s stebli lana, katera je razvrstila na strehi. 006 JOS 002 007 Možje so ju zasledovali po poti k Jordanu, k prehodom in takoj, ko so tisti, ki so ju zasledovali, odšli ven, so zaprli velika vrata. 006 JOS 002 008 Preden sta se ulegla, je prišla k njima na streho 006 JOS 002 009 in možema rekla: „Vem, da vam je Gospod dal to deželo in da je vaša strahota padla na nas in da vsi prebivalci dežele zaradi vas slabijo. 006 JOS 002 010 Kajti slišali smo kako je Gospod za vas posušil vode Rdečega morja, ko ste prišli iz Egipta, in kaj ste storili dvema kraljema Amoréjcev, ki sta bila na drugi strani Jordana, Sihónu in Ogu, katera ste popolnoma uničili. 006 JOS 002 011 Takoj, ko smo slišali te stvari, so se naša srca stopila, niti tam zaradi vas ni ostalo nič več poguma v kateremkoli človeku, kajti Gospod, vaš Bog, on je Bog v nebesih zgoraj in na zemlji spodaj. 006 JOS 002 012 Zdaj torej, prosim vaju, prisezita mi pri Gospodu, ker sem vama izkazala prijaznost, da bosta tudi vidva izkazala prijaznost hiši mojega očeta in mi dala zanesljivo znamenje 006 JOS 002 013 in da boste mojega očeta rešili živega in mojo mati, moje brate, moje sestre in vse, kar imajo in naša življenja osvobodili pred smrtjo.“ 006 JOS 002 014 Moža sta ji odgovorila: „Najina življenja za vaša, če ne izustiš te naše stvari. Zgodilo se bo, ko nam Gospod da deželo, da bomo s teboj postopali prijazno in zvesto.“ 006 JOS 002 015 Potem ju je po vrvi spustila skozi okno, kajti njena hiša je bila na mestnem obzidju in prebivala je na obzidju. 006 JOS 002 016 Rekla jima je: „Spravita se do gore, da vaju ne bi srečali zasledovalci in tam se skrivajta tri dni, dokler se zasledovalci ne vrnejo in potem lahko gresta svojo pot.“ 006 JOS 002 017 Moža sta ji rekla: „Midva bova brez krivde glede te tvoje prisege, s katero si naju prisegla. 006 JOS 002 018 Glej, ko pridemo v deželo, boš to škrlatno vrv privezala na okno, skozi katerega si naju spustila dol in domov k sebi boš privedla svojega očeta, svojo mater, svoje brate in vso družino svojega očeta. 006 JOS 002 019 Zgodilo se bo, da kdorkoli bo šel ven skozi vrata tvoje hiše na ulico, bo njegova kri na njegovi glavi, midva pa bova brez krivde. In kdorkoli bo s teboj v hiši, njegova kri bo na najini glavi, če bo katerakoli roka nad njim. 006 JOS 002 020 Če izustiš to našo stvar, potem bova prosta tvoje prisege, s katero si naju primorala priseči.“ 006 JOS 002 021 Rekla je: „Glede na vajine besede, tako naj bo to.“Poslala ju je proč in sta odšla in na okno je privezala škrlatno vrv. 006 JOS 002 022 Odšla sta in prišla h gori ter tam ostala tri dni, dokler se zasledovalci niso vrnili. Zasledovalci so ju iskali po vsej poti, toda niso ju našli. 006 JOS 002 023 Tako sta se oba moža vrnila in spustila z gore, šla čez in prišla k Nunovemu sinu Józuetu in mu povedala vse stvari, ki so se jima pripetile 006 JOS 002 024 Józuetu sta rekla: „Resnično, Gospod je v naše roke izročil vso deželo, kajti celo vsi prebivalci dežele zaradi nas slabijo.“ 006 JOS 003 001 Józue je zgodaj zjutraj vstal in odpravili so se iz Šitíma ter prišli k Jordanu, on in vsi Izraelovi otroci in tam so prenočili, preden so šli čez. 006 JOS 003 002 Po treh dneh se je pripetilo, da so častniki šli skozi vojsko 006 JOS 003 003 in zapovedali ljudstvu, rekoč: „Ko zagledate skrinjo zaveze Gospoda, svojega Boga in duhovnike in Lévijevce, ki jo nosijo, potem se boste odpravili iz vašega kraja in šli za njo. 006 JOS 003 004 Vendar naj bo med vami in njo prazen prostor, okoli dva tisoč komolcev po meri. Ne pridite bliže k njej, da boste lahko poznali pot, po kateri morate iti, kajti poprej še niste šli po tej poti.“ 006 JOS 003 005 Józue je rekel ljudstvu: „Posvetite se, kajti jutri bo Gospod med vami delal čudeže.“ 006 JOS 003 006 Duhovnikom je Józue spregovoril, rekoč: „Dvignite skrinjo zaveze in pojdite čez pred ljudstvom.“Dvignili so skrinjo zaveze in odšli pred ljudstvom. 006 JOS 003 007 Gospod je rekel Józuetu: „Ta dan te bom pričel poveličevati pred očmi vsega Izraela, da bodo lahko vedeli, da kakor sem bil z Mojzesom, tako bom s teboj. 006 JOS 003 008 Duhovnikom, ki nosijo skrinjo zaveze, boš zapovedal, rekoč: ‚Ko pridete k robu jordanske vode, boste mirno stali v Jordanu.‘“ 006 JOS 003 009 Izraelovim otrokom je Józue rekel: „Pridite sèm in prisluhnite besedam Gospoda, svojega Boga.“ 006 JOS 003 010 Józue je rekel: „S tem boste spoznali, da je med vami živi Bog in da bo on čisto gotovo pred vami napodil Kánaance, Hetejce, Hivéjce, Perizéjce, Girgašéjce, Amoréjce in Jebusejce. 006 JOS 003 011 Glejte, skrinja zaveze Gospoda vse zemlje, gre preko, pred vami, v Jordan. 006 JOS 003 012 Zdaj torej vzemite dvanajst mož izmed Izraelovih rodov, iz vsakega rodu moža. 006 JOS 003 013 Zgodilo se bo, takoj ko bodo podplati stopal duhovnikov, ki nosijo skrinjo Gospoda, Gospoda vse zemlje, počivali v vodah Jordana, da bodo vode Jordana odrezane od vod, ki prihajajo dol od zgoraj in bodo stale na kupu.“ 006 JOS 003 014 Pripetilo se je, ko je ljudstvo odstranilo svoje šotore, da gredo čez Jordan in so duhovniki pred ljudstvom nosili skrinjo zaveze 006 JOS 003 015 in ko so tisti, ki so nosili skrinjo, prišli k Jordanu in so bila stopala duhovnikov, ki so nosili skrinjo, omočena v rob vode (kajti Jordan ves čas žetve preplavlja vse svoje bregove), 006 JOS 003 016 da so vode, ki so prišle dol od zgoraj, stale in se vzdignile na kup, zelo daleč od mesta Adám, ki je poleg Caretána. Tiste, ki so prihajale dol k morju ravnine, celó slanemu morju, so odtekle in bile odrezane in ljudstvo je šlo čez prav nasproti Jerihi. 006 JOS 003 017 Duhovniki, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, so trdno stali na suhih tleh v sredi Jordana in vsi Izraelci so šli čez po suhih tleh, dokler ni vse ljudstvo šlo čez Jordan. 006 JOS 004 001 Pripetilo se je, ko je vse ljudstvo dokončalo prehod čez Jordan, da je Gospod spregovoril Józuetu, rekoč: 006 JOS 004 002 „Vzemi dvanajst mož izmed ljudstva, iz vsakega rodu moža 006 JOS 004 003 in jim zapovej, rekoč: ‚Iz srede Jordana, iz kraja, kjer so trdno stala stopala duhovnikov, vzemite dvanajst kamnov in odnesli jih boste s seboj prek [Jordana] in jih pustili na kraju za nastanitev, kjer boste to noč prenočili.‘“ 006 JOS 004 004 Potem je Józue poklical dvanajst mož, ki jih je določil izmed Izraelovih otrok, iz vsakega rodu moža 006 JOS 004 005 in Józue jim je rekel: „Pojdite čez pred skrinjo Gospoda, svojega Boga, v sredo Jordana in vsak izmed vas naj na svojo ramo vzame kamen, glede na število rodov Izraelovih otrok, 006 JOS 004 006 da bo to lahko znamenje med vami, da ko vaši otroci vprašajo svoje starše, v času, ki pride, rekoč: ‚Kaj mislite s temi kamni?‘ 006 JOS 004 007 Potem jim boste odgovorili: ‚Da so bile vode Jordana odrezane pred skrinjo Gospodove zaveze. Ko je ta šla čez Jordan, so bile jordanske vode odsekane in ti kamni bodo Izraelovim otrokom v spomin na veke.‘“ 006 JOS 004 008 Izraelovi otroci so storili kakor je Józue zapovedal in iz srede Jordana vzeli dvanajst kamnov, kakor je Gospod govoril Józuetu, glede na število rodov Izraelovih otrok in jih s seboj odnesli preko [Jordana] na kraj, kjer so prenočili in tam so jih odložili. 006 JOS 004 009 Józue je dvanajst kamnov postavil v sredo Jordana, na kraj, kjer so stala stopala duhovnikov, ki so nosili skrinjo zaveze in tam so do današnjega dne. 006 JOS 004 010 Kajti duhovniki, ki so nosili skrinjo, so stali v sredi Jordana, dokler ni bila končana vsaka stvar, ki jo je Gospod zapovedal Józuetu, da spregovori ljudstvu, glede na vse, kar je Mojzes zapovedal Józuetu in ljudstvo je pohitelo in šlo čez. 006 JOS 004 011 Pripetilo se je, ko je vse ljudstvo dokončalo prehod čez [Jordan], da je šla čez skrinja in duhovniki v prisotnosti ljudstva. 006 JOS 004 012 Rubenovi otroci, Gadovi otroci in polovica Manásejevega rodu so oboroženi šli čez pred Izraelovimi otroci, kakor jim je govoril Mojzes. 006 JOS 004 013 Okoli štirideset tisoč pripravljenih za vojno je šlo čez pred Gospodom v bitko k ravninam Jerihe. 006 JOS 004 014 Na ta dan je Gospod poveličal Józueta v očeh vsega Izraela in oni so se ga bali, kakor so se bali Mojzesa, vse dni njegovega življenja. 006 JOS 004 015 Gospod je spregovoril Józuetu, rekoč: 006 JOS 004 016 „Zapovej duhovnikom, ki nosijo skrinjo pričevanja, da pridejo gor, ven iz Jordana.“ 006 JOS 004 017 Józue je torej zapovedal duhovnikom, rekoč: „Pridite gor iz Jordana.“ 006 JOS 004 018 Pripetilo se je, ko so duhovniki, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, prišli gor iz srede Jordana in so bili podplati duhovniških stopal dvignjeni na suho zemljo, da so se vode Jordana vrnile na svoj kraj in stekle čez vse svoje bregove, kakor so počele poprej. 006 JOS 004 019 Ljudstvo je prišlo gor iz Jordana na deseti dan prvega meseca in se utaborilo v Gilgálu, na vzhodni meji Jerihe. 006 JOS 004 020 Tistih dvanajst kamnov, ki so jih vzeli iz Jordana, je Józue postavil v Gilgálu. 006 JOS 004 021 Izraelovim otrokom je spregovoril, rekoč: „Ko bodo vaši otroci vprašali svoje očete, v času, ki pride, rekoč: ‚Kaj pomenijo ti kamni?‘ 006 JOS 004 022 Potem boste svojim otrokom dali vedeti, rekoč: ‚Izrael je po suhih tleh prešel preko tega Jordana. 006 JOS 004 023 Kajti Gospod, vaš Bog, je izpred vas posušil vode Jordana, dokler niste prešli čez, kakor je Gospod, vaš Bog, storil Rdečemu morju, ki ga je posušil pred nami, dokler nismo prešli čez, 006 JOS 004 024 da bi vse ljudstvo zemlje lahko poznalo Gospodovo roko, da je ta mogočna, da se boste lahko na veke bali Gospoda, svojega Boga.‘“ 006 JOS 005 001 Pripetilo se je, ko so vsi kralji Amoréjcev, ki so bili na zahodni strani Jordana in vsi kralji Kánaancev, ki so bili poleg morja, slišali, da je Gospod izpred Izraelovih otrok posušil vode Jordana, dokler nismo prešli čez, da se je njihovo srce stopilo, niti ni bilo več tam v njih duha zaradi Izraelovih otrok. 006 JOS 005 002 Ob tistem času je Gospod rekel Józuetu: „Naredi si ostre nože in ponovno, drugič, obreži Izraelove otroke.“ 006 JOS 005 003 Józue si je naredil ostre nože in Izraelove otroke obrezal na hribu prednjih kožic. 006 JOS 005 004 In to je razlog zakaj je Józue obrezal. Vse ljudstvo, ki je prišlo iz Egipta, ki so bili moški, celó vsi bojevniki, so umrli po poti v divjini, potem ko so prišli iz Egipta. 006 JOS 005 005 Torej vse ljudstvo, ki je izšlo, je bilo obrezano. Toda vsega ljudstva, ki je bilo rojeno po poti v divjini, ko so izšli iz Egipta, njih niso obrezali. 006 JOS 005 006 Kajti Izraelovi otroci so štirideset let hodili po divjini, dokler ni bilo vse ljudstvo, ki so bili bojevniki, ki so prišli iz Egipta, použito, ker niso ubogali Gospodovega glasu, katerim je Gospod prisegel, da jim ne bo pokazal dežele, ki jo je Gospod prisegel njihovim očetom, da nam jo bo dal, deželo, kjer tečeta mleko in med. 006 JOS 005 007 Njihove otroke, katere je dvignil namesto njih, te je Józue obrezal, kajti bili si neobrezani, ker jih po poti niso obrezali. 006 JOS 005 008 Pripetilo se je, ko so naredili obrezo vsega ljudstva, da so ostali na svojih prostorih v taboru, dokler niso okrevali. 006 JOS 005 009 Gospod je rekel Józuetu: „Danes sem od tebe odvalil egiptovsko grajo.“Zaradi tega se ime kraja imenuje Gilgál do današnjega dne. 006 JOS 005 010 Izraelovi otroci so se utaborili v Gilgálu in na štirinajsti dan meseca zvečer praznovali pasho na ravninah Jerihe. 006 JOS 005 011 Naslednji dan po pashi so jedli od starega žita dežele, nekvašene kolače in praženo žito, na prav isti dan. 006 JOS 005 012 Mana je prenehala naslednji dan, potem ko so jedli od starega žita dežele, niti Izraelovi otroci niso imeli več mane, temveč so tisto leto jedli od sadov kánaanske dežele. 006 JOS 005 013 Pripetilo se je, ko je bil Józue pri Jerihi, da je povzdignil svoje oči in pogledal in glej, nasproti njega je stal mož z izvlečenim mečem v svoji roki. Józue je odšel k njemu ter mu rekel: „ Ali si za nas ali za naše nasprotnike?“ 006 JOS 005 014 Odgovoril je: „Ne, temveč kot poveljnik Gospodove vojske sem sedaj prišel.“Józue je padel na svoj obraz k zemlji in oboževal ter mu rekel: „Kaj pravi moj gospod svojemu služabniku?“ 006 JOS 005 015 Poveljnik Gospodove vojske je Józuetu rekel: „Sezuj svoj čevelj s svojega stopala, kajti kraj, na katerem stojiš, je svet.“In Józue je storil tako. 006 JOS 006 001 Torej Jeriha je bila strogo zaprta zaradi Izraelovih otrok. Nihče ni odšel ven in nihče ni prišel noter. 006 JOS 006 002 Gospod je rekel Józuetu: „Poglej, v tvojo roko sem izročil Jeriho in njenega kralja in močne junaške može. 006 JOS 006 003 Obdali boste mesto, vsi vi bojevniki in enkrat obhodili mesto. Tako boste počeli šest dni. 006 JOS 006 004 Sedem duhovnikov bo pred skrinjo nosilo sedem šofarjev iz ovnovih rogov, in sedmi dan boste sedemkrat obkrožili mesto in duhovniki bodo zatrobili s šofarji. 006 JOS 006 005 Zgodilo se bo, da ko bodo z ovnovim rogom naredili dolgo trobljenje in ko zaslišite zvok šofarja, naj vse ljudstvo zavpije z velikim krikom in mestno obzidje bo plosko padlo dol in ljudstvo se bo povzpelo, vsak človek naravnost pred seboj.“ 006 JOS 006 006 Nunov sin Józue je poklical duhovnike ter jim rekel: „Vzdignite skrinjo zaveze in sedem duhovnikov naj pred Gospodovo skrinjo nosi sedem šofarjev iz ovnovih rogov.“ 006 JOS 006 007 Ljudstvu pa je rekel: „Pojdite naprej in obkrožite mesto in naj tisti, ki je oborožen, gre naprej pred Gospodovo skrinjo.“ 006 JOS 006 008 Pripetilo se je, ko je Józue govoril ljudstvu, da je sedem duhovnikov, nosečih sedem šofarjev iz ovnovih rogov, šlo naprej pred Gospodom in trobilo s šofarji in skrinja Gospodove zaveze jim je sledila. 006 JOS 006 009 Oboroženi možje so šli pred duhovniki, ki so trobili na šofarje in zadnja straža je prišla za skrinjo, duhovniki hodeč naprej in trobeč s šofarji. 006 JOS 006 010 Józue je zapovedal ljudstvu, rekoč: „Ne boste kričali niti naredili nobenega hrupa z vašim glasom niti ne bo nobena beseda izšla iz vaših ust do dneva, ko vam zapovem kričati; potem boste kričali.“ 006 JOS 006 011 Tako je Gospodova skrinja obkrožila mesto, ga enkrat obhodila in prišli so v tabor in prenočili v taboru. 006 JOS 006 012 Józue je vstal zgodaj zjutraj in duhovniki so dvignili Gospodovo skrinjo. 006 JOS 006 013 Sedem duhovnikov, ki so pred Gospodovo skrinjo nosili sedem šofarjev iz ovnovih rogov, je nenehno hodilo naprej in trobilo s šofarji in oboroženi možje so šli pred njimi, toda zadnja straža je prišla za Gospodovo skrinjo, duhovniki hodeč naprej in trobeč s šofarji. 006 JOS 006 014 Drugi dan so enkrat obkrožili mesto in se vrnili v tabor. Tako so počeli šest dni. 006 JOS 006 015 Na sedmi dan se je pripetilo, da so vstali zgodaj, ob jutranjem svitanju in na isti način sedemkrat obkrožili mesto. Samo ta dan so mesto obkrožili sedemkrat. 006 JOS 006 016 Pripetilo se je sedmič, ko so duhovniki zatrobili s šofarji, da je Józue rekel ljudstvu: „Kričite, kajti Gospod vam je dal mesto. 006 JOS 006 017 Mesto bo prekleto Gospodu, celó to in vse, kar je v njem. Samo pocestnica Rahába bo živela, ona in vsi, ki so z njo v hiši, ker je skrila poslanca, ki smo ju poslali. 006 JOS 006 018 Vi pa se zagotovo zadržite pred prekleto stvarjo, da se ne bi naredili preklete, ko vzamete od preklete stvari in naredite tabor Izraelcev prekletstvo in ga vznemirite. 006 JOS 006 019 Toda vse srebro, zlato in posode iz brona in železa so posvečene Gospodu. Pridejo naj v Gospodovo zakladnico.“ 006 JOS 006 020 Tako je ljudstvo zakričalo, ko so duhovniki zatrobili s šofarji in pripetilo se je, ko je ljudstvo zaslišalo zvok šofarja in je ljudstvo zavpilo z velikim krikom, da je obzidje plosko padlo dol, tako da je ljudstvo odšlo gor v mesto, vsak mož naravnost pred seboj in zavzeli so mesto. 006 JOS 006 021 Popolnoma so uničili vse, kar je bilo v mestu, tako moškega kakor žensko, mladega, starega, vola, ovco in osla, z ostrino meča. 006 JOS 006 022 Toda Józue je rekel dvema možema, ki sta ogledovala deželo: „Pojdita v hišo pocestnice in od tam privedita žensko in vse, kar ima, kakor sta ji prisegla.“ 006 JOS 006 023 Mladeniča, ki sta bila oglednika, sta vstopila in privedla ven Rahábo, njenega očeta, njeno mater, njene brate in vse, kar je imela in ven sta privedla vse njeno sorodstvo in jih pustila zunaj tabora Izraelcev. 006 JOS 006 024 Mesto pa so požgali z ognjem in vse, kar je bilo v njem. Samo srebro, zlato in posode iz brona in iz železa, so dali v zakladnico Gospodove hiše. 006 JOS 006 025 Józue je rešil pocestnico Rahábo živo in družino njenega očeta in vse, kar je imela in prebiva v Izraelu celó do današnjega dne, ker je skrila poslanca, ki ju je Józue poslal, da ogledata Jeriho. 006 JOS 006 026 Ob tistem času jih je Józue zaprisegel, rekoč: „Preklet bodi mož pred Gospodom, ki dvigne in pozida to mesto Jeriho. Njen temelj bo položil v svojem prvorojencu in v njegovem najmlajšem sinu bo postavil njena velika vrata.“ 006 JOS 006 027 Tako je bil Gospod z Józuetom in njegova slava je bila razglašena po vsej deželi. 006 JOS 007 001 Toda Izraelovi otroci so zagrešili prekršek v prekleti stvari, kajti Ahán, sin Karmíja, sin Zabdíja, sin Zeraha, iz Judovega rodu, je vzel od preklete stvari in Gospodova jeza je bila vžgana zoper Izraelove otroke. 006 JOS 007 002 Józue je poslal može iz Jerihe v Aj, ki je poleg Bet Avena, na vzhodni strani Betela in jim spregovoril, rekoč: „Pojdite gor in poglejte deželo.“Možje so odšli gor in pogledali Aj. 006 JOS 007 003 Vrnili so se k Józuetu in mu rekli: „Naj ne gre gor vse ljudstvo; temveč naj gre gor okoli dva ali tri tisoč mož in naj udarijo Aj; in ne primoraj vsega ljudstva, da se trudi tja, kajti le malo jih je.“ 006 JOS 007 004 Tako jih je odšlo tja gor izmed ljudstva okoli tri tisoč mož, in ti so pobegnili pred možmi iz Aja. 006 JOS 007 005 Možje iz Aja so jih izmed njih udarili šestintrideset mož, kajti pregnali so jih izpred velikih vrat, celó do Šebaríma in jih udarili pri hitenju dol, zato so se srca ljudstva stopila in postala kakor voda. 006 JOS 007 006 Józue je pred Gospodovo skrinjo raztrgal svoja oblačila in padel na svoj obraz k zemlji do večera, on in Izraelove starešine in na svoje glave so si posuli prah. 006 JOS 007 007 Józue je rekel: „Ojoj, oh Gospod Bog, čemu si to ljudstvo sploh privedel čez Jordan, da nas izročiš v roko Amoréjcev, da nas uničijo? Bog daj, da bi bili zadovoljni in prebivali na drugi strani Jordana! 006 JOS 007 008 Oh Gospod, kaj boš rekel, ko Izrael obrača svoje hrbte pred svojimi sovražniki! 006 JOS 007 009 Kajti Kánaanci in vsi prebivalci dežele bodo slišali o tem in nas bodo obkrožili naokoli in naše ime iztrebili iz zemlje in kaj boš storil svojemu velikemu imenu?“ 006 JOS 007 010 Gospod je rekel Józuetu: „Dvigni se, zakaj tako ležiš na svojem obrazu? 006 JOS 007 011 Izrael je grešil in prav tako so prekršili mojo zavezo, ki sem jim jo zapovedal, kajti vzeli so si celó od preklete stvari in tudi kradli in tudi prikrivali so in to so si postavili celó med svoje lastne stvari. 006 JOS 007 012 Zato Izraelovi otroci niso mogli obstati pred svojimi sovražniki, temveč so obrnili svoje hrbte pred svojimi sovražniki, ker so bili prekleti niti jaz ne bom več z vami, razen če ne uničite prekletega izmed vas. 006 JOS 007 013 Vstani, posvéti ljudstvo in reci: ‚Posvetite se za jutrišnji dan, ‘kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚V vaši sredi je prekleta stvar, oh Izrael. Ne moreš stati pred svojimi sovražniki, dokler izmed sebe ne odstranite preklete stvari. 006 JOS 007 014 Zato boste zjutraj privedeni glede na vaše rodove. Zgodilo se bo, da bo rod, katerega Gospod vzame, prišel glede na njegove družine, in družina, ki jo bo Gospod vzel, bo prišla po svojih gospodinjstvih, in gospodinjstvo, ki ga bo Gospod vzel, bo prišlo mož za možem. 006 JOS 007 015 Zgodilo se bo, da kdor je vzet s prekleto stvarjo, bo sežgan z ognjem, on in vse, kar ima, ker je prekršil Gospodovo zavezo in ker je izvršil neumnost v Izraelu.‘“ 006 JOS 007 016 Tako je Józue zgodaj zjutraj vstal in Izraela privedel po njihovih rodovih in izbran je bil Judov rod. 006 JOS 007 017 Privedel je Judovo družino in izbrana je bila Zerahova družina. Privedel je družino Zerahovcev, moškega za moškim in izbran je bil Zabdí. 006 JOS 007 018 Privedel je njegovo gospodinjstvo, moškega za moškim in izbran je bil Ahán, sin Karmíja, sin Zabdíja, sin Zeraha, iz Judovega rodu. 006 JOS 007 019 Józue je rekel Ahánu: „Moj sin, izkaži, prosim te, slavo Gospodu, Izraelovemu Bogu in mu naredi priznanje in povej mi torej kaj si storil. Tega ne skrivaj pred menoj.“ 006 JOS 007 020 Ahán je odgovoril Józuetu in rekel: „Zares, grešil sem zoper Gospoda, Izraelovega Boga in tako in tako sem storil: 006 JOS 007 021 ko sem med pleni zagledal lepo babilonsko obleko in dvesto šeklov srebra in klin iz zlata, težak petdeset šeklov, potem sem zahlepel [po] njih in jih vzel. Glej, skriti so v zemlji, v sredi mojega šotora in srebro pod tem.“ 006 JOS 007 022 Tako je Józue poslal poslanca in stekla sta v šotor in glej, to je bilo skrito v njegovem šotoru in srebro pod tem. 006 JOS 007 023 Vzeli so jih iz srede šotora in jih prinesli k Józuetu in k vsem Izraelovim otrokom in jih položili pred Gospoda. 006 JOS 007 024 Józue in ves Izrael z njim, je vzel Zerahovega sina Ahána, srebro, obleko, klin iz zlata, njegove sinove, njegove hčere, njegove vole, njegove osle, njegove ovce, njegov šotor in vse, kar je imel in odvedli so jih v dolino Ahór. 006 JOS 007 025 Józue je rekel: „Zakaj si nas spravil v težave? Gospod te bo ta dan spravil v težave.“In ves Izrael ga je kamnal s kamni in jih sežgal z ognjem, potem ko so jih kamnali s kamni. 006 JOS 007 026 Nad njim so dvignili velik kup kamenja do tega dne. Tako se je Gospod obrnil od okrutnosti svoje jeze. Zato je bilo ime tega kraja imenovano Dolina Ahór do tega dne. 006 JOS 008 001 Gospod je rekel Józuetu: „Ne boj se, niti ne bodi zaprepaden. S seboj vzemi vse bojno ljudstvo in se dvigni, pojdi gor do Aja. Glej, v tvojo roko sem izročil ajskega kralja, njegovo ljudstvo, njegovo mesto in njegovo deželo. 006 JOS 008 002 Aju in njegovemu kralju boš storil, kakor si storil Jerihi in njenemu kralju. Samo njegov plen in njegovo živino si boste zaplenili. Zadaj za mestom si postavi zasedo.“ 006 JOS 008 003 Tako je Józue vstal in vse bojno ljudstvo, da gredo gor zoper Aj. Józue je izbral trideset tisoč močnih junaških mož in jih ponoči odposlal. 006 JOS 008 004 Zapovedal jim je, rekoč: „Glejte, prežali boste v zasedi zoper mesto, celó za mestom. Ne pojdite zelo daleč od mesta, temveč vsi bodite pripravljeni. 006 JOS 008 005 Jaz in vse ljudstvo, ki je z menoj, se bomo približali mestu in zgodilo se bo, ko bodo prišli ven zoper nas, kakor prvič, da bomo pobegnili pred njimi, 006 JOS 008 006 (kajti prišli bodo ven za nami) dokler jih ne bomo pritegnili iz mesta, kajti rekli bodo: ‚Pred nami bežijo kakor prvič.‘Zato bomo pobegnili pred njimi. 006 JOS 008 007 Potem boste vstali iz zasede in se polastili mesta, kajti Gospod, vaš Bog, ga bo izročil v vašo roko. 006 JOS 008 008 Zgodilo se bo, ko boste zavzeli mesto, da boste požgali mesto. Glede na Gospodovo zapoved boste storili. Poglejte, zapovedal sem vam.“ 006 JOS 008 009 Józue jih je torej poslal naprej in odšli so, da ležijo v zasedi in ostanejo med Betelom in Ajem, na zahodni strani Aja. Toda Józue je to noč prenočil med ljudstvom. 006 JOS 008 010 Józue je vstal zgodaj zjutraj, preštel ljudstvo in odšel gor, on in Izraelovi starešine, pred ljudstvo Aja. 006 JOS 008 011 Vse ljudstvo, celo bojno ljudstvo, ki je bilo z njim, je odšlo gor, se približalo, prišlo pred mesto in se utaborilo na severni strani Aja. Torej tam je bila dolina med njimi in Ajem. 006 JOS 008 012 Vzel je okoli pet tisoč mož in jih postavil, da ležijo v zasedi med Betelom in Ajem, na zahodni strani mesta. 006 JOS 008 013 Ko so postavili ljudstvo, celó vso vojsko, ki je bila na severu mesta in svoje prežalce v zasedi na zahodni strani mesta, je to noč Józue odšel v sredo doline. 006 JOS 008 014 Ko je kralj Aja to videl, se je pripetilo, da so pohiteli in zgodaj vstali in možje iz mesta so odšli ven zoper Izraela, da se bojujejo, on in vse njegovo ljudstvo, ob določenem času pred ravnino. Toda ni vedel, da so bili za mestom zoper njega prežalci v zasedi. 006 JOS 008 015 Józue in ves Izrael so se naredili kakor bi bili poraženi pred njimi in pobegnili so po poti divjine. 006 JOS 008 016 Vse ljudstvo, ki je bilo v Aju, je bilo sklicano skupaj, da jih zasledujejo. Zasledovali so Józueta in bili so pritegnjeni proč iz mesta. 006 JOS 008 017 V Aju ali v Betelu ni ostal niti mož, ki ne bi odšel ven za Izraelom in mesto so pustili odprto in sledili za Izraelom. 006 JOS 008 018 Gospod je rekel Józuetu: „Iztegni sulico, ki je v tvoji roki, zoper Aj, kajti jaz ga bom dal v tvojo roko.“Józue je zoper mesto iztegnil sulico, ki jo je imel v svoji roki. 006 JOS 008 019 Zaseda je hitro vstala iz svojega kraja in stekli so takoj, ko je iztegnil svojo roko. Vstopili so v mesto, ga zavzeli, pohiteli in mesto zažgali. 006 JOS 008 020 Ko so možje iz Aja pogledali za seboj, so videli in glej, dim iz mesta se je dvigoval proti nebu in niso imeli moči, da pobegnejo to pot ali tisto pot. Ljudstvo, ki je bežalo k divjini, se je obrnilo nazaj proti zasledovalcem. 006 JOS 008 021 Ko je Józue in ves Izrael videl, da je zaseda zavzela mesto in da se iz mesta dviguje dim, potem so se ponovno obrnili in usmrtili može iz Aja. 006 JOS 008 022 In drugi so izšli iz mesta zoper njih. Tako so bili v sredi Izraela, nekateri na tej strani in nekateri na oni strani, in udarili so jih tako, da nobenega izmed njih niso pustili ostati ali pobegniti. 006 JOS 008 023 Kralja Aja so prijeli živega in ga privedli pred Józueta. 006 JOS 008 024 Ko je Izrael naredil konec pobijanju vseh prebivalcev Aja na polju, v divjini, kjer so jih zasledovali in ko so vsi padli pod ostrino meča, dokler niso bili použiti, se je pripetilo, da so se vsi Izraelci vrnili v Aj in ga udarili z ostrino meča. 006 JOS 008 025 Bilo je tako, da je bilo vseh, ki so ta dan padli, tako mož in žensk, dvanajst tisoč, celó vsi možje iz Aja. 006 JOS 008 026 Kajti Józue svoje roke, s katero je iztegnil sulico, ni potegnil nazaj, dokler ni popolnoma uničil vseh prebivalcev Aja. 006 JOS 008 027 Samo živino in ukradeno blago iz mesta si je Izrael vzel za plen, glede na Gospodovo besedo, ki jo je zapovedal Józuetu. 006 JOS 008 028 Józue je požgal Aj in ga naredil kup na veke, celó opustošenje do današnjega dne. 006 JOS 008 029 Ajskega kralja je obesil na drevo do večera in takoj, ko je sonce zašlo, je Józue zapovedal, da njegovo truplo vzamejo dol iz drevesa in ga odvržejo pri vhodu velikih vrat mesta in nad njim naložijo velik kup kamenja, ki ostaja do tega dne. 006 JOS 008 030 Potem je Józue zgradil oltar Gospodu, Izraelovemu Bogu, na gori Ebál, 006 JOS 008 031 kakor je Gospodov služabnik Mojzes zapovedal Izraelovim otrokom, kakor je to zapisano v knjigi Mojzesove postave, oltar iz celih kamnov, nad katerim noben človek ni dvignil nobenega železa in na njem so darovali žgalne daritve Gospodu in žrtvovali mirovne daritve. 006 JOS 008 032 Na kamne je napisal prepis iz Mojzesove postave, ki jo je napisal v prisotnosti Izraelovih otrok. 006 JOS 008 033 Ves Izrael, njihove starešine, častniki in njihovi sodniki, so stali na tej strani skrinje in na oni strani, pred duhovniki Lévijevci, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, kakor tudi tujec, kakor ta, ki je bil rojen med njimi. Polovica izmed njih nasproti gore Garizím in polovica izmed njih nasproti gore Ebál, kakor je Gospodov služabnik Mojzes prej zapovedal, da bodo blagoslovili izraelsko ljudstvo. 006 JOS 008 034 Potem je bral vse besede iz postave, blagoslove in prekletstva, glede na vse, kar je zapisano v knjigi postave. 006 JOS 008 035 Ni bilo besede od vsega, kar je Mojzes zapovedal, česar Józue ni prebral pred vso Izraelovo skupnostjo, z ženskami, malčki in tujci, ki so bili seznanjeni med njimi. 006 JOS 009 001 Pripetilo se je, ko so vsi kralji, ki so bili na tej strani Jordana, v hribih, v dolinah in po vseh pokrajinah vélikega morja nasproti Libanonu, Hetejci, Amoréjci, Kánaanci, Perizéjci, Hivéjci in Jebusejci, slišali o tem, 006 JOS 009 002 da so se zbrali skupaj, da se soglasno bojujejo z Józuetom in z Izraelom. 006 JOS 009 003 Ko so prebivalci Gibeóna slišali kaj je Józue storil Jerihi in Aju, 006 JOS 009 004 so prebrisano storili in odšli in se naredili kakor, da so bili predstavniki in na svoje osle dali stare vreče in vinske mehove, stare in raztrgane ter jih povezali 006 JOS 009 005 in stare čevlje, zakrpane na njihovih stopalih in stare obleke na njih in ves kruh njihove popotnice je bil suh in drobljiv. 006 JOS 009 006 Odšli so k Józuetu v tabor pri Gilgálu, in rekli njemu in Izraelovim možem: „Prišli smo iz daljne dežele, zdaj torej sklenite zavezo z nami.“ 006 JOS 009 007 Možje iz Izraela so rekli Hivéjcem: „Morda prebivate med nami in kako naj sklenemo zavezo z vami?“ 006 JOS 009 008 Ti so Józuetu rekli: „Mi smo tvoji služabniki.“Józue jim je rekel: „Kdo ste? In od kod ste prišli?“ 006 JOS 009 009 Rekli so mu: „Iz zelo oddaljene dežele so prišli tvoji služabniki zaradi imena Gospoda, tvojega Boga, kajti slišali smo sloves o njem in vse, kar je storil v Egiptu 006 JOS 009 010 in vse, kar je storil dvema kraljema Amoréjcev, ki sta bila onkraj Jordana, hešbónskemu kralju Sihónu in bašánskemu kralju Ogu, ki je bil pri Aštarótu. 006 JOS 009 011 Zato so nam naši starešine in vsi prebivalci dežele govorili, rekoč: ‚S seboj vzemite živež za potovanje in pojdite, da jih srečate in jim recite: ‚Mi smo vaši služabniki, zato zdaj sklenite zavezo z nami.‘‘ 006 JOS 009 012 Ta naš kruh smo vzeli še vročega za našo popotnico iz naših hiš na dan, ko smo šli, da gremo k vam, toda sedaj, glejte, je ta suh in drobljiv. 006 JOS 009 013 Ti vinski mehovi, ki smo jih napolnili, so bili novi, in glejte, raztrgani so. Te naše obleke in naši čevlji so postali stari zaradi razloga zelo dolgega potovanja.“ 006 JOS 009 014 Možje so vzeli od njihovega živeža, niso pa vprašali za nasvet pri Gospodovih ustih. 006 JOS 009 015 Józue je z njimi sklenil mir in z njimi sklenil zavezo, da jih pusti žive, in princi skupnosti so jim prisegli. 006 JOS 009 016 Pripetilo pa se je ob koncu treh dni, potem ko so z njimi sklenili zavezo, da so slišali, da so bili njihovi sosedje in da so prebivali med njimi. 006 JOS 009 017 Izraelovi otroci so odpotovali in na tretji dan prišli v njihova mesta. Torej njihova mesta so bila Gibeón, Kefíra, Beerót in Kirját Jearím. 006 JOS 009 018 Izraelovi otroci jih niso udarili, ker so jim princi skupnosti prisegli pri Gospodu, Izraelovemu Bogu. In vsa skupnost je godrnjala zoper prince. 006 JOS 009 019 Toda vsi princi so vsej skupnosti rekli: „Prisegli smo jim pri Gospodu, Izraelovemu Bogu. Sedaj se jih torej ne smemo dotakniti. 006 JOS 009 020 To jim bomo storili. Celo žive jih bomo pustili, da ne bi bil nad nami bes zaradi prisege, ki smo jim jo prisegli.“ 006 JOS 009 021 Princi so jim rekli: „Naj živijo, toda naj bodo drvarji in prinašalci vode vsej skupnosti, “kakor so jim princi obljubili. 006 JOS 009 022 Józue jih je dal poklicati in jim spregovoril, rekoč: „Zakaj ste nas preslepili, rekoč: ‚Mi smo zelo daleč od vas, ‘ko prebivate med nami? 006 JOS 009 023 Zdaj ste torej prekleti in nihče izmed vas naj ne bo prost pred tem, da bi bili sužnji, drvarji in prinašalci vode za hišo mojega Boga.“ 006 JOS 009 024 Józuetu so odgovorili in rekli: „Ker je bilo tvojim služabnikom zagotovo povedano to, kako je Gospod, tvoj Bog, zapovedal svojemu služabniku Mojzesu, da vam da vso deželo in da pred seboj uničite vse prebivalce dežele, zato smo bili zaradi vas boleče prestrašeni za naša življenja in smo storili to stvar. 006 JOS 009 025 In sedaj, glej, mi smo v tvoji roki. Kakor se ti zdi dobro in pravilno, da nam storiš, stôri.“ 006 JOS 009 026 Tako jim je storil in jih osvobodil iz roke Izraelovih otrok, da jih niso pobili. 006 JOS 009 027 Józue jih je ta dan naredil za drvarje in prinašalce vode za skupnost in za Gospodov oltar, celo do tega dne, na kraju, ki ga bo izbral. 006 JOS 010 001 Pripetilo se je torej, ko je jeruzalemski kralj Adoní Cedek slišal kako je Józue zavzel Aj in ga popolnoma uničil; kakor je storil Jerihi in njenemu kralju, tako je storil Aju in njegovemu kralju; in kako so prebivalci Gibeóna sklenili mir z Izraelom in so bili med njimi; 006 JOS 010 002 da so se silno bali, ker je bil Gibeón veliko mesto, kakor eno izmed kraljevskih mest in ker je bil večji kakor Aj in vsi njihovi možje so bili mogočni. 006 JOS 010 003 Zato je jeruzalemski kralj Adoní Cedek poslal k Hohámu, kralju v Hebrónu in Pirámu, kralju v Jarmútu in Jafíju, kralju v Lahíšu in Debírju, kralju v Eglónu, rekoč: 006 JOS 010 004 „Pridite gor k meni in mi pomagajte, da bomo lahko udarili Gibeón, kajti ta je sklenil mir z Józuetom in z Izraelovimi otroci.“ 006 JOS 010 005 Zato se je pet kraljev izmed Amoréjcev, kralj iz Jeruzalema, kralj iz Hebróna, kralj iz Jarmúta, kralj iz Lahíša in kralj iz Eglóna, zbralo skupaj in odšlo gor, oni in vse njihove vojske in se utaborili pred Gibeónom in začeli vojno zoper njega. 006 JOS 010 006 Možje iz Gibeóna so poslali k Józuetu, v tabor pri Gilgálu, rekoč: „Ne odtegni svoje roke od svojih služabnikov. Hitro pridi gor k nam in nas reši in nam pomagaj, kajti vsi kralji Amoréjcev, ki prebivajo po gorah, so skupaj zbrani zoper nas.“ 006 JOS 010 007 Tako se je Józue vzpel iz Gilgála, on in vse bojno ljudstvo z njim in vsi močni junaški možje. 006 JOS 010 008 Gospod je rekel Józuetu: „Ne boj se jih, kajti izročil sem jih v tvojo roko. Niti mož izmed njih ne bo obstal pred teboj.“ 006 JOS 010 009 Józue je torej nenadoma prišel k njim in tudi vso noč so hodili gor od Gilgála. 006 JOS 010 010 Gospod jih je porazil pred Izraelom ter jih pri Gibeónu usmrtil z velikim pobojem in jih zasledoval na poti, ki gre gor do Bet Horóna in jih udarjal do Azéke in proti Makédi. 006 JOS 010 011 Ko so bežali izpred Izraela in so bili pri spuščanju dol k Bet Horónu, se je pripetilo, da je Gospod z neba nanje metal velike kamne do Azéke in so umrli. Bilo jih je več, ki so umrli od kamnite toče, kakor tistih, ki so jih Izraelovi otroci usmrtili z mečem. 006 JOS 010 012 Potem je Józue spregovoril Gospodu na dan, ko je pred Izraelovimi otroci Gospod izročil Amoréjce in rekel pred očmi Izraela: „Sonce, ti stoj mirno nad Gibeónom in ti luna v dolini Ajalón.“ 006 JOS 010 013 Sonce je stalo mirno in luna je obstala, dokler se ljudstvo ni maščevalo nad svojimi sovražniki. Mar ni to zapisano v Jasherjevi knjigi? Tako je sonce mirno stalo na sredi neba in približno cel dan ni pohitelo, da bi zašlo. 006 JOS 010 014 Pred tem, niti za tem ni bilo takšnega dne, da bi Gospod prisluhnil glasu moža, kajti Gospod se je bojeval za Izrael. 006 JOS 010 015 Józue se je vrnil in ves Izrael z njim, k taboru pri Gilgálu. 006 JOS 010 016 Toda teh pet kraljev je pobegnilo in se skrilo v votlini pri Makédi. 006 JOS 010 017 To je bilo povedano Józuetu, rekoč: „Pet kraljev je najdenih skritih v votlini pri Makédi.“ 006 JOS 010 018 Józue je rekel: „Na odprtino votline zavalite velike kamne in poleg postavite može, da jih varujejo. 006 JOS 010 019 Ne stojte, temveč sledite za vašimi sovražniki in udarite najbolj zadnje izmed njih. Ne trpite, da vstopijo v svoja mesta, kajti Gospod, vaš Bog, jih je izročil v vašo roko.“ 006 JOS 010 020 Pripetilo se je, ko so Józue in Izraelovi otroci z zelo velikim pokolom, dokler niso bili použiti, naredili konec njihovemu pobijanju, da je preostanek, ki je preostal izmed njih, vstopil v utrjena mesta. 006 JOS 010 021 In vse ljudstvo se je v miru vrnilo k taboru, k Józuetu, pri Makédi. Nihče ni svojega jezika premaknil zoper kateregakoli izmed Izraelovih otrok. 006 JOS 010 022 Potem je Józue rekel: „Odprite odprtino votline in teh pet kraljev privedite k meni, ven iz votline.“ 006 JOS 010 023 Storili so tako in iz votline so k njemu privedli teh pet kraljev, kralja iz Jeruzalema, kralja iz Hebróna, kralja iz Jarmúta, kralja iz Lahíša in kralja iz Eglóna. 006 JOS 010 024 Ko so te kralje privedli k Józuetu, se je pripetilo, da je Józue dal poklicati vse Izraelove može in rekel poveljnikom bojevnikov, ki so odšli z njim: „Pridite bliže, položite svoja stopala na vratove teh kraljev.“Približali so se in svoja stopala položili na njihove vratove. 006 JOS 010 025 Józue jim je rekel: „Ne bojte se, niti ne bodite zaprepadeni, bodite močni in odločnega poguma, kajti tako bo Gospod storil vsem vašim sovražnikom, zoper katere se borite.“ 006 JOS 010 026 Potem jih je Józue udaril, jih usmrtil in jih obesil na pet dreves; in do večera so viseli na drevesih. 006 JOS 010 027 Ob času zahajanja sonca se je pripetilo, da je Józue zapovedal in so jih sneli iz dreves in jih vrgli v votlino, v kateri so bili skriti in na ustje votline so položili velike kamne, ki ostajajo do točno tega dne. 006 JOS 010 028 Ta dan je Józue zavzel Makédo in jo udaril z ostrino meča in njenega kralja je popolnoma uničil, njo in vse duše, ki so bile tam. Nikogar ni pustil ostati. Kralju v Makédi pa je storil, kakor je storil kralju v Jerihi. 006 JOS 010 029 Potem je Józue in ves Izrael z njim, prešel od Makéde v Libno in se boril zoper Libno. 006 JOS 010 030 Tudi njo je Gospod izročil in njenega kralja, v Izraelovo roko. Udaril jo je z ostrino meča in vse duše, ki so bile v njej. Nikogar ni pustil preostati v njej, toda njenemu kralju je storil kakor je storil kralju Jerihe. 006 JOS 010 031 Józue in ves Izrael z njim, je prešel od Libne do Lahíša in se utaboril zoper njega in se boril zoper njega. 006 JOS 010 032 Gospod je Lahíš izročil v Izraelovo roko, katerega so zavzeli na drugi dan in ga udaril z ostrino meča in vse duše, ki so bile tam, glede na vse, kar je storil Libni. 006 JOS 010 033 Potem je prišel gor Horám, kralj v Gezerju, da pomaga Lahíšu, in Józue je udaril njega in njegovo ljudstvo, dokler nikogar ni pustil preostati. 006 JOS 010 034 Iz Lahíša je Józue prešel do Eglóna in ves Izrael z njim in utaborili so se zoper njega in se borili zoper njega. 006 JOS 010 035 Zavzeli so ga na ta dan in ga udarili z ostrino meča in vse duše, ki so bile tam, je ta dan popolnoma uničil, glede na vse, kar je storil Lahíšu. 006 JOS 010 036 Józue in ves Izrael z njim, je odšel gor od Eglóna, do Hebróna in so se borili zoper njega, 006 JOS 010 037 ga zavzeli in udarili z ostrino meča in njihovega kralja in vsa njihova mesta in vse duše, ki so bile v njem. Nikogar ni pustil preostati, glede na vse, kar je storil Eglónu, temveč ga je popolnoma uničil in vse duše, ki so bile v njem. 006 JOS 010 038 Józue se je vrnil in ves Izrael z njim, do Debírja in se boril zoper njega 006 JOS 010 039 in ga zavzel in njegovega kralja in vsa njegova mesta. Udarili so jih z ostrino meča in popolnoma uničili vse duše, ki so bile v njem. Nikogar ni pustil preostati. Kakor je storil Hebrónu, tako je storil Debírju in njegovemu kralju, kakor je storil tudi Libni in njenemu kralju. 006 JOS 010 040 Tako je Józue udaril vso hribovito deželo, južno [deželo], [deželo] dolin, izvirov in vse njihove kralje. Ničesar ni pustil preostati, temveč je popolnoma uničil vse, kar je dihalo, kakor je zapovedal Gospod, Izraelov Bog. 006 JOS 010 041 Józue jih je udarjal od Kadeš Barnée, celo do Gaze in vso Gošensko pokrajino, celo do Gibeóna. 006 JOS 010 042 Vse te kralje in njihove dežele je Józue zavzel naenkrat, ker se je Gospod, Izraelov Bog, boril za Izrael. 006 JOS 010 043 In Józue se je vrnil in ves Izrael z njim, v tabor do Gilgála. 006 JOS 011 001 Pripetilo se je, ko je Jabín, kralj iz Hacórja, slišal te stvari, da je poslal k Jobábu, kralju Madóna in h kralju Šimróna in h kralju Ahšáfa 006 JOS 011 002 in h kraljem, ki so bili na severu gora in na ravninah južno od Kinérota in v dolino in na meje Dora na zahodu 006 JOS 011 003 in h Kánaancem na vzhodu in na zahodu in k Amoréjcem in k Hetejcem in k Perizéjcem in k Jebusejcem po gorah in k Hivéjcem pod Hermonom v deželi Micpa. 006 JOS 011 004 Odšli so ven, oni in vse njihove vojske z njimi, mnogo ljudstva, po številu celo kakor peska, ki je na morski obali, s konji in zelo mnogimi bojnimi vozovi. 006 JOS 011 005 Ko so se vsi ti kralji srečali skupaj, so prišli in se skupaj utaborili pri vodah Meróma, da se borijo zoper Izrael. 006 JOS 011 006 Gospod je rekel Józuetu: „Ne bodi prestrašen zaradi njih, kajti jutri ob tem času jih bom vse umorjene izročil pred Izraela. Njihovim konjem boš prerezal Ahilove tetive in njihove bojne vozove sežgal z ognjem.“ 006 JOS 011 007 Tako je zoper njih nenadoma prišel Józue in vse bojno ljudstvo z njim pri vodah Meróa in padli so nanje. 006 JOS 011 008 Gospod jih je izročil v roko Izraela, ki jih je udaril in pregnal do vélikega Sidóna in do Misrefót Majima in vzhodno k dolini Micpe in udarjali so jih, dokler niso pustili nikogar preostati. 006 JOS 011 009 Józue jim je storil, kakor mu je Gospod zaukazal. Njihovim konjem je prerezal Ahilove tetive in njihove bojne vozove zažgal z ognjem. 006 JOS 011 010 Józue se je ob tistem času obrnil nazaj in zavzel Hacór in njihovega kralja udaril z mečem, kajti Hacór je bil prej poglavar vseh tistih kraljestev. 006 JOS 011 011 Vse duše, ki so bile v njem, so udarili z ostrino meča, popolnoma so jih uničili, tam ni ostal nihče, da diha; Hacór pa je požgal z ognjem. 006 JOS 011 012 Vsa mesta tistih kraljev in vse kralje izmed njih je Józue zajel in jih udaril z ostrino meča in jih popolnoma uničil, kakor je zapovedal Gospodov služabnik Mojzes. 006 JOS 011 013 Toda kar se tiče mest, ki so mirovala v svoji moči, pa Izrael ni požgal nobenega izmed njih, razen samo Hacór; ki ga je požgal Józue. 006 JOS 011 014 Ves plen teh mest in živino so si Izraelovi otroci vzeli za plen, toda vsakega človeka so udarili z ostrino meča, dokler jih niso uničili, niti niso pustili nobenega da diha. 006 JOS 011 015 Kakor je Gospod zapovedal svojemu služabniku Mojzesu, tako je Mojzes zapovedal Józuetu in tako je storil Józue. Ničesar ni pustil nestorjenega, od vsega, kar je Gospod zapovedal Mojzesu. 006 JOS 011 016 Tako je Józue zavzel vso tisto deželo, hribe in vso južno deželo, vso deželo Gošen, dolino in ravnino, Izraelovo goro in dolino te iste, 006 JOS 011 017 celo od gore Halak, ki gre gor k Seírju, celo do Báal Gada v libanonski dolini pod goro Hermon. Zajel je vse njihove kralje, jih udaril in usmrtil. 006 JOS 011 018 Józue je dolgo časa bojeval vojno z vsemi tistimi kralji. 006 JOS 011 019 Tam ni bilo mesta, ki bi z Izraelovimi otroci sklenilo mir, razen Hivéjcev, prebivalcev Gibeóna. Vse druge so zavzeli v bitki. 006 JOS 011 020 Kajti to je bilo od Gospoda, da zakrkne njihova srca, da bi prišli v boj zoper Izrael, da bi jih lahko popolnoma uničil in da ne bi imeli naklonjenosti, temveč da bi jih lahko uničil, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 006 JOS 011 021 Ob tistem času je prišel Józue in iztrebil Anákovce iz gora, iz Hebróna, iz Debírja, iz Anába, iz vseh Judovih gora in iz vseh Izraelovih gora. Józue jih je popolnoma uničil z njihovimi mesti. 006 JOS 011 022 Nobeden izmed Anákovcev ni ostal v deželi Izraelovih otrok. Ostali so samo v Gazi, Gatu in v Ašdódu. 006 JOS 011 023 Tako je Józue zavzel celotno deželo, glede na vse, kar je Gospod rekel Mojzesu, in Józue jo je dal za dediščino Izraelu, glede na njihove oddelke po njihovih rodovih. In dežela je počivala pred vojno. 006 JOS 012 001 Torej to so kralji dežele, ki so jo Izraelovi otroci udarili in njihovo deželo vzeli v last na drugi strani Jordana, proti sončnemu vzhodu, od reke Arnón, do gore Hermon in vso ravnino na vzhodu: 006 JOS 012 002 amoréjski kralj Sihón, ki je prebival v Hešbónu in vladal od Aroêrja, ki je na bregu reke Arnón in od sredine reke in od polovice Gileáda, celo do reke Jabók, kar je meja Amónovih otrok; 006 JOS 012 003 in od ravnine do Kinérotskega morja na vzhodu in do ravninskega morja, celó slanega morja na vzhodu, pot do Bet Ješimóta in od juga pod Ašdód-Pisgo. 006 JOS 012 004 Pokrajina bašánskega kralja Oga, ki je bila od preostanka velikanov, ki so prebivali pri Aštarótu in pri Edréi 006 JOS 012 005 in je kraljeval na gori Hermon, v Salhi in po vsem Bašánu, do meje Gešuréjcev in Maahčánov in polovice Gileáda, meje Sihóna, kralja v Hešbónu. 006 JOS 012 006 Te so udarili Gospodov služabnik Mojzes in Izraelovi otroci. Gospodov služabnik Mojzes jo je dal v posest Rubenovcem in Gádovcem in polovici Manásejevega rodu. 006 JOS 012 007 Ti so kralji dežele, ki so jo Józue in Izraelovi otroci udarili na tej strani Jordana na zahodu, od Báal Gada, v dolini Libanon, celo do gore Halak, ki gre gor k Seírju, ki jo je Józue izročil Izraelovim rodovom za posest, glede na njihove oddelke; 006 JOS 012 008 po gorah, po dolinah, po ravninah, po izvirih, po divjini in po južni deželi: Hetejce, Amoréjce in Kánaance, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce: 006 JOS 012 009 kralj Jerihe, eden; kralj Aja, ki je poleg Betela, eden; 006 JOS 012 010 kralj Jeruzalema, eden; kralj Hebróna, eden; 006 JOS 012 011 kralj Jarmúta, eden; kralj Lahíša, eden; 006 JOS 012 012 kralj Eglóna, eden; kralj Gezerja, eden; 006 JOS 012 013 kralj Debírja, eden; kralj Gederja, eden; 006 JOS 012 014 kralj Horme, eden; kralj Aráda, eden; 006 JOS 012 015 kralj Libne, eden; kralj Aduláma, eden; 006 JOS 012 016 kralj Makéde, eden; kralj Betela, eden; 006 JOS 012 017 kralj Tapúaha, eden; kralj Heferja, eden; 006 JOS 012 018 kralj Aféka, eden; kralj Lašaróna, eden; 006 JOS 012 019 kralj Madóna, eden; kralj Hacórja, eden; 006 JOS 012 020 kralj Šimrón Meróna, eden; kralj Ahšáfe, eden; 006 JOS 012 021 kralj Taanáha, eden; kralj Megíde, eden; 006 JOS 012 022 kralj Kedeša, eden; kralj Jokneáma pri Karmelu, eden; 006 JOS 012 023 kralj Dora na Dorovi pokrajini, eden; kralj narodov Gilgála, eden; 006 JOS 012 024 kralj Tirce, eden; vseh kraljev enaintrideset. 006 JOS 013 001 Torej Józue je bil star in zvrhan v letih in Gospod mu je rekel: „Star si in zvrhan v letih in tam ostaja še zelo veliko dežele, da bi bila posedena. 006 JOS 013 002 To je dežela, ki je še ostala: vse meje Filistejcev in ves Gešur, 006 JOS 013 003 od Šihórja, ki je pred Egiptom, celo do mej severno od Ekróna, ki je štet h Kánaancem; pet filistejskih knezov: Gazejci, Ašdódci, Aškelónci, Gitéjci in Ekrónci; tudi Avéjci; 006 JOS 013 004 od juga, vsa dežela Kánaancev in Mara, ki je poleg Sidóncev, do Aféka, do meja Amoréjcev 006 JOS 013 005 in dežela Gebálcev in ves Libanon proti sončnemu vzhodu, od Báal Gada pod goro Hermon do vstopa v Hamát. 006 JOS 013 006 Vse prebivalce hribovite dežele, od Libanona do Misrefót Majima in vse Sidónce bom jaz napodil izpred Izraelovih otrok. Samo razdeli jo z žrebom Izraelcem v dediščino, kakor sem ti zapovedal. 006 JOS 013 007 Zdaj torej razdeli to deželo za dediščino vsem devetim rodovom in polovici Manásejevega rodu, 006 JOS 013 008 s katerimi so Rubenovci in Gádovci prejeli svojo dediščino, ki jim jo je dal Mojzes, onkraj Jordana proti vzhodu, celó kakor jim je dal Gospodov služabnik Mojzes: 006 JOS 013 009 od Aroêrja, ki je na bregu reke Arnón in mesta, ki je na sredi reke in vso ravnino Médebo do Dibóna; 006 JOS 013 010 in vsa mesta amoréjskega kralja Sihóna, ki je kraljeval v Hešbónu, do meje Amónovih otrok; 006 JOS 013 011 Gileád in mejo Gešuréjcev in Maahčánov in vse gore Hermona in ves Bašán, do Salhe; 006 JOS 013 012 vse Ogovo kraljestvo v Bašánu, ki je kraljeval v Aštarótu in v Edréi, ki je ostalo od preostanka velikanov, kajti ti so udarili Mojzesa in jih vrgli ven.“ 006 JOS 013 013 Kljub temu Izraelovi otroci niso pregnali Gešuréjcev, niti Maahčánov, temveč Gešuréjci in Maahčáni prebivajo med Izraelci do tega dne. 006 JOS 013 014 Samo Lévijevemu rodu ni dal nobene dediščine. Daritve Gospoda, Izraelovega Boga, narejene z ognjem, so njihova dediščina, kakor jim je rekel. 006 JOS 013 015 Mojzes je dal rodu Rubenovih otrok dediščino glede na njihove družine. 006 JOS 013 016 Njihova pokrajina je bila od Aroêrja, ki je na bregu reke Arnón in mesto, ki je na sredi reke in vsa ravnina pri Médebi; 006 JOS 013 017 Hešbón in vsa njegova mesta, ki so na ravnini; Dibón in Bamót Báal, 006 JOS 013 018 Jahac, Kedemót, Mefáat, 006 JOS 013 019 Kirjatájim, Sibmo in Ceret Šahar na gori [v] dolini, 006 JOS 013 020 Bet Peór, Ašdód-Pisgo, Bet Ješimót 006 JOS 013 021 in vsa mesta ravnine in vse kraljestvo amoréjskega kralja Sihóna, ki je kraljeval v Hešbónu, katerega je Mojzes udaril z midjánskimi princi Evíjem, Rekemom, Curjem, Hurom in Rebom, ki so bili sihónski vojvode, prebivajoči v deželi. 006 JOS 013 022 Tudi Beórjevega sina Bileáma, napovedovalca usode so Izraelovi otroci ubili z mečem med tistimi, ki so jih umorili. 006 JOS 013 023 Meja Rubenovih otrok je bil Jordan in njegova meja. To je bila dediščina Rubenovih otrok po njihovih družinah, mestih in njihovih vaseh. 006 JOS 013 024 Mojzes je dediščino izročil Gadovemu rodu, celó Gadovim otrokom, glede na njihove družine. 006 JOS 013 025 Njihova pokrajina je bila Jazêr in vsa mesta Gileáda in polovica dežele Amónovih otrok, do Aroêrja, ki je pred Rabo; 006 JOS 013 026 in od Hešbóna do Ramát Micpéja in Betoníma in od Mahanájima do meje Debírja; 006 JOS 013 027 v dolini pa Beth–aram, Bet Nimra, Sukót in Cafón, preostanek kraljestva hešbónskega kralja Sihóna, Jordan in njegova meja, celó do roba Kinéretskega morja na drugi strani Jordana proti vzhodu. 006 JOS 013 028 To je dediščina Gadovih otrok po njihovih družinah, mestih in njihovih vaseh. 006 JOS 013 029 Mojzes je dal dediščino polovici Manásejevega rodu. To je bila posest polovice rodu Manásejevih otrok po njihovih družinah. 006 JOS 013 030 Njihova obala je bila od Mahanájima, ves Bašán, celotno kraljestvo bašánskega kralja Oga in vsa Jaírova mesta, ki so v Bašánu, šestdeset mest. 006 JOS 013 031 Polovica Gileáda, Aštarót in Edréi, mesta Ogovega kraljestva v Bašánu, so pripadla otrokom Mahírja, Manásejevega sina, celo do polovice Mahírjevih otrok po njihovih družinah. 006 JOS 013 032 To so dežele, ki jih je Mojzes razdelil v dediščino na moábskih planjavah, na drugi strani Jordana, pri Jerihi, proti vzhodu. 006 JOS 013 033 Toda Lévijevemu rodu Mojzes ni dal nobene dediščine. Gospod, Izraelov Bog, je bil njihova dediščina, kakor jim je rekel. 006 JOS 014 001 To so dežele, ki so jih Izraelovi otroci podedovali v kánaanski deželi, ki so jim jo duhovnik Eleazar, Nunov sin Józue in poglavarji očetov rodov Izraelovih otrok razdelili v dediščino. 006 JOS 014 002 Njihova dediščina je bila po žrebu, kakor je Gospod zapovedal po Mojzesovi roki, za devet rodov in za polovico rodu. 006 JOS 014 003 Kajti Mojzes je na drugi strani Jordana dal dediščino dvema rodovoma in polovici rodu, toda Lévijevcem med njimi ni dal nobene dediščine. 006 JOS 014 004 Kajti od Jožefovih otrok sta bila dva rodova, Manáse in Efrájim. Zato v deželi niso dali nobenega deleža Lévijevcem, razen mest, da prebivajo v njih, z njihovimi predmestji za njihovo živino in za njihovo imetje. 006 JOS 014 005 Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so Izraelovi otroci storili in razdelili so deželo. 006 JOS 014 006 Potem so Judovi otroci prišli k Józuetu v Gilgál in Jefunéjev sin Kaléb, Kenázovec, mu je rekel: „Ti poznaš stvar, ki jo je Gospod rekel Božjemu možu Mojzesu glede mene in tebe v Kadeš Barnéi. 006 JOS 014 007 Štirideset let mi je bilo, ko me je Gospodov služabnik Mojzes poslal iz Kadeš Barnée, da ogledam deželo in ponovno sem mu prinesel besedo, kakor je bila ta v mojem srcu. 006 JOS 014 008 Kljub temu so moji bratje, ki so z menoj odšli gor, ljudstvu stopili srce, toda jaz sem v celoti sledil Gospodu, svojemu Bogu. 006 JOS 014 009 Mojzes je na ta dan prisegel, rekoč: ‚Zagotovo bo dežela, ki si jo pomendral s svojimi stopali, tvoja dediščina in tvojih otrok na veke, ker si v celoti sledil Gospodu, mojemu Bogu.‘ 006 JOS 014 010 Sedaj, glej, Gospod me je obdržal živega, kakor je rekel, teh petinštirideset let, celo odkar je Gospod spregovoril to besedo Mojzesu, medtem ko so Izraelovi otroci tavali po divjini. Sedaj, glej, jaz sem danes star petinosemdeset let. 006 JOS 014 011 Še danes sem tako močan, kakor sem bil na dan, ko me je poslal Mojzes. Kakršna je bila moja moč takrat, celo takšna je moja moč za vojno zdaj, tako za odhajanje kakor za prihajanje. 006 JOS 014 012 Zdaj mi torej daj to goro, o kateri je Gospod govoril na tisti dan, kajti na tisti dan si slišal kako so bili tam Anákovci in da so bila mesta velika in ograjena. Če bo tako, da bo Gospod z menoj, potem jih bom zmožen pognati ven, kakor je rekel Gospod.“ 006 JOS 014 013 Józue ga je blagoslovil in Jefunéjevemu sinu Kalébu v dediščino izročil Hebrón. 006 JOS 014 014 Hebrón je torej postal dediščina Jefunéjevega sina Kaléba, Kenázovca, do tega dne, zato ker je v celoti sledil Gospodu, Izraelovemu Bogu. 006 JOS 014 015 Ime Hebróna je bilo prej Kirját Arba; ta Arbá je bila veliko mesto med Anákovci. In dežela je imela počitek pred vojno. 006 JOS 015 001 To je bil torej žreb Judovih otrok po njihovih družinah, celó do meje Edóma, Cinska divjina proti jugu je bila najskrajnejši del južne pokrajine. 006 JOS 015 002 Njihova južna meja je bila od obale slanega morja, od zaliva, ki gleda proti jugu 006 JOS 015 003 in ta je šla ven k južni strani Maleh-Akrabíma in šla vzdolž Cina in se dvignila na južno stran do Kadeš Barnée in šla vzdolž Hecróna in se dvignila do Adárja in po ovinkih šla do Karkoja. 006 JOS 015 004 Od tam je ta šla proti Acmónu in šla ven k egiptovski reki in izhodi te pokrajine so bili pri morju. To bo vaša južna pokrajina. 006 JOS 015 005 Vzhodna meja je bila slano morje, celó do konca Jordana. In njihova meja na severni četrtini je bila od morskega zaliva pri najbolj oddaljenem delu Jordana 006 JOS 015 006 Meja se je dvignila k Bet Hogli in šla vzdolž ob severu Bet Arábe in meja se je dvignila do kamna Rubenovega sina Bohana. 006 JOS 015 007 Meja se je iz doline Ahór dvignila proti Debírju in tako proti severu, zroč proti Gilgálu, to je preden se vzpneš k Adumímu, ki je na južni strani reke. Meja je šla proti vodam En Šemeša in njihovi izhodi so bili pri En Rogelu. 006 JOS 015 008 Meja se je dvignila pri dolini sina Hinómovega k južni strani Jebusejcev; isti je Jeruzalem. Meja se je dvignila k vrhu gore, ki leži pred Hinómovo dolino proti zahodu, ki je pri koncu doline velikanov proti severu 006 JOS 015 009 in meja je bila potegnjena od vrha hriba k vodnemu studencu Neftóaha in šla ven k mestom gore Efróna in meja je bila potegnjena k Baáli, ki je Kirját Jearím. 006 JOS 015 010 Meja je od Baále zavila proti zahodu, na gorovje Seír in šla vzdolž, do pobočja gore Jearím, ki je Kesalón, na severno stran in se spustila k Bet Šemešu in šla naprej do Timne. 006 JOS 015 011 Meja je šla ven k severni strani Ekróna in meja je bila potegnjena k Šikarónu in šla vzdolž do gore Baálo in šla ven k Jabneéli; in izhodi meje so bili pri morju. 006 JOS 015 012 Zahodna meja je bila do velikega morja in njegove pokrajine. To je pokrajina Judovih otrok naokoli, glede na njihove družine. 006 JOS 015 013 Jefunéjevemu sinu Kalébu je dal delež med Judovimi otroci, glede na Gospodovo zapoved Józuetu, celó mesto Arba, Anákovega očeta, to je mesto Hebrón. 006 JOS 015 014 Kaléb je od tam pregnal tri Anákove sinove: Šešája, Ahimána in Talmája, Anákove otroke. 006 JOS 015 015 Od tam je odšel k prebivalcem Debírja, ime Debírja pa je bilo prej Kirját Sefer. 006 JOS 015 016 Kaléb je rekel: „Kdor udari Kirját Sefer in ga zavzame, njemu bom dal svojo hčer Ahso za ženo.“ 006 JOS 015 017 Zavzel ga je Kenázov sin Otniél, Kalébov brat in dal mu je svojo hčer Ahso za ženo. 006 JOS 015 018 Pripetilo se je, ko je prišla k njemu, da ga je primorala, da prosi od svojega očeta polje in razjahala je svojega osla in Kaléb ji je rekel: „Kaj hočeš?“ 006 JOS 015 019 Ki je odgovorila: „Daj mi blagoslov, kajti dal si mi južno deželo; daj mi tudi vodne izvire.“In dal ji je gornje izvire in spodnje izvire. 006 JOS 015 020 To je dediščina rodu Judovih otrok glede na njihove družine. 006 JOS 015 021 Najbolj oddaljena mesta rodu Judovih otrok proti pokrajini Edóm, proti jugu, so bila: Kabceél, Eder, Jagúr, 006 JOS 015 022 Kina, Dimón, Adáda, 006 JOS 015 023 Kedeš, Hacór, Jitnán, 006 JOS 015 024 Zif, Telem, Bealót, 006 JOS 015 025 Hacór, Hadáta, Kerijót in Hecrón, ki je Hacór, 006 JOS 015 026 Amám, Šemaá, Moládaj, 006 JOS 015 027 Hacár Gada, Hešmón, Bet Pelet, 006 JOS 015 028 Hacár Šuál, Beeršéba, Bizjótja, 006 JOS 015 029 Baála, Ijím, Ecem, 006 JOS 015 030 Eltolád, Kesíl, Horma, 006 JOS 015 031 Ciklág, Madmaná, Sansána, 006 JOS 015 032 Lebaót, Šilhím, Ajin in Rimón. Vseh mest je devetindvajset, z njihovimi vasmi. 006 JOS 015 033 In v dolini Eštaól, Cora, Ašna, 006 JOS 015 034 Zanóah, En Ganím, Tapúah, Enájim, 006 JOS 015 035 Jarmút, Adulám, Sohó, Azéka, 006 JOS 015 036 Šaarájim, Aditájim, Gedêra in Gederotaim, štirinajst mest z njihovimi vasmi. 006 JOS 015 037 Cenán, Hadáša, Migdál Gad, 006 JOS 015 038 Dilán, Micpa, Jokteél, 006 JOS 015 039 Lahíš, Bockát, Eglón, 006 JOS 015 040 Kabón, Lahmás, Kitlíš, 006 JOS 015 041 Gederót, Bet Dagón, Naáma in Makéda; šestnajst mest z njihovimi vasmi. 006 JOS 015 042 Libna, Eter, Ašán, 006 JOS 015 043 Jiftáh, Ašna, Necíb, 006 JOS 015 044 Keíla, Ahzíb in Marešá; devet mest z njihovimi vasmi. 006 JOS 015 045 Ekrón z njegovimi mesti in njegovimi vasmi. 006 JOS 015 046 Od Ekróna, celo do morja, vse kar leži blizu Ašdóda, z njegovimi vasmi. 006 JOS 015 047 Ašdód z njegovimi mesti in njegovimi vasmi, Gaza s svojimi mesti in svojimi vasmi, do egiptovske reke in vélikega morja in njegove meje. 006 JOS 015 048 Na gorah: Šamír, Jatír, Sohó, 006 JOS 015 049 Dana, Kirját Sana, ki je Debír, 006 JOS 015 050 Anáb, Eštemóa, Aním, 006 JOS 015 051 Gošen, Holón in Gilo, enajst mest z njihovimi vasmi. 006 JOS 015 052 Aráb, Dumá, Ešán, 006 JOS 015 053 Janúm, Bet Tapúah, Aféka, 006 JOS 015 054 Humta, Kirját Arba, ki je Hebrón in Ciór, devet mest z njihovimi vasmi. 006 JOS 015 055 Maón, Karmel, Zif, Juta, 006 JOS 015 056 Jezreél, Jokdeám, Zanóah, 006 JOS 015 057 Kajin, Gíbei in Timna, deset mest z njihovimi vasmi. 006 JOS 015 058 Halhúl, Bet Cur, Gedór, 006 JOS 015 059 Maarát, Bet Anót in Eltekón, šest mest z njihovimi vasmi. 006 JOS 015 060 Kirját Báal, ki je Kirját Jearím in Raba, dve mesti z njunimi vasmi. 006 JOS 015 061 V divjini Bet Arába, Midín, Seháha, 006 JOS 015 062 Nibšán, Solno mesto in En Gedi, šest mest z njihovimi vasmi. 006 JOS 015 063 Kar se tiče Jebusejcev, prebivalcev Jeruzalema, jih Judovi otroci niso mogli pognati ven, temveč so Jebusejci prebivali z Judovimi otroci pri Jeruzalemu do današnjega dne. 006 JOS 016 001 Žreb Jožefovih otrok je padel od Jordana pri Jerihi, do vode Jerihe na vzhodu, k divjini, ki gre gor od Jerihe, čez goro Betel 006 JOS 016 002 in gre iz Betela v Luz in gre vzdolž do meja Arkičanov k Atarótu 006 JOS 016 003 in se spusti zahodno, k pokrajini Jaflétovcev, do pokrajine spodnjega Bet Horóna in do Gezerja in njeni izhodi so pri morju. 006 JOS 016 004 Tako sta Jožefova otroka, Manáse in Efrájim, vzela svojo dediščino. 006 JOS 016 005 Meja Efrájimovih sinov, glede na njihove družine, je bila takšna, celo meja njihove dediščine na vzhodni strani je bil Atrót Adár, do gornjega Bet Horóna 006 JOS 016 006 in meja je šla ven proti morju v Mihmetát na severni strani in meja je šla naokoli proti vzhodu v Taanát Šilo in šla poleg njega na vzhodu do Janóaha 006 JOS 016 007 in se spustila od Janóaha k Atarótu in k Naári in prišla k Jerihi in izšla pri Jordanu. 006 JOS 016 008 Meja je potekala od Tapúaha proti zahodu, k reki Kano in njeni izhodi so bili pri morju. To je dediščina rodu Efrájimovih otrok po njihovih družinah. 006 JOS 016 009 Oddvojena mesta za Efrájimove otroke so bila med dediščino Manásejevih otrok, vsa mesta z njihovimi vasmi. 006 JOS 016 010 Niso pa pregnali Kánaancev, ki so prebivali v Gezerju, temveč so Kánaanci prebivali med Efrájimci do današnjega dne in služili podvrženi plačevanju davka. 006 JOS 017 001 Tam je bil tudi žreb za Manásejev rod, kajti on je bil Jožefov prvorojenec. Namreč zaradi Manásejevega prvorojenca Mahírja, Gileádovega očeta, ker je bil bojevnik, zato je imel Gileád in Bašán. 006 JOS 017 002 Tam je bil tudi žreb za preostanek Manásejevih otrok po njihovih družinah za otroke Abiézerja in za otroke Heleka in za otroke Asriéla in za otroke Sihema in za otroke Heferja in za otroke Šemidája. To so bili dečki Manáseja, Jožefovega sina po njihovih družinah. 006 JOS 017 003 Toda Celofhád, sin Heferja, sin Gileáda, sin Mahírja, sin Manáseja, ni imel sinov, temveč hčere. To so imena njegovih hčera: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirca. 006 JOS 017 004 Prišle so blizu, pred duhovnika Eleazarja in pred Nunovega sina Józueta in pred prince, rekoč: „ Gospod je zapovedal Mojzesu, da nam daste dediščino med našimi brati.“Zato jim je glede na Gospodovo zapoved dal dediščino med brati njihovega očeta. 006 JOS 017 005 Tam je padlo deset deležev Manáseju, poleg gileádske in bašánske dežele, ki sta bili na drugi strani Jordana, 006 JOS 017 006 kajti Manásejeve hčere so imele dediščino med njegovimi sinovi. Preostanek Manásejevih sinov pa je imel deželo Gileád. 006 JOS 017 007 Manásejeva pokrajina je bila od Aserja do Mihmetáta, ki leži pred Sihemom. Meja je potekala vzdolž desne roke do prebivalcev En Tapúaha. 006 JOS 017 008 Torej Manáse je imel deželo Tapúah, toda Tapúah na Manásejevi meji je pripadal Efrájimovim otrokom 006 JOS 017 009 in pokrajina se je spustila k reki Kano, južno od reke; ta Efrájimova mesta so med Manásejevimi mesti. Tudi Manásejeve pokrajine so bile na severni strani reke in njihovi izhodi so bili pri morju. 006 JOS 017 010 Proti jugu je bilo Efrájimovo in proti severu je bilo Manásejevo in morje je njegova meja in na severu sta se srečala v Aserju in na vzhodu v Isahárju. 006 JOS 017 011 Manáse je imel v Isahárju in v Aserju Bet Šeán in njegova mesta in Jibleám in njegova mesta in prebivalce Dora in njegova mesta in prebivalce En Dora in njegova mesta in prebivalce Taanáha in njegova mesta in prebivalce Megída in njegova mesta, celó tri dežele. 006 JOS 017 012 Vendar Manásejevi otroci niso mogli napoditi prebivalcev teh mest, temveč so v tej deželi hoteli prebivati Kánaanci. 006 JOS 017 013 Vendar se je pripetilo, ko so Izraelovi otroci postali močni, da so Kánaance podvrgli davku, toda niso jih popolnoma pognali ven. 006 JOS 017 014 Jožefovi otroci so spregovorili Józuetu, rekoč: „Zakaj si mi dal, da podedujem samo en žreb in en delež, glede na to, da sem veliko ljudstvo, ker me je Gospod doslej blagoslavljal?“ 006 JOS 017 015 Józue jim je odgovoril: „Če si veliko ljudstvo, potem se dvigni v gozdnato deželo in tam posekaj zase v deželi Perizéjcev in velikanov, če je gora Efrájim zate preozka.“ 006 JOS 017 016 Jožefovi otroci so rekli: „Hrib ni dovolj za nas in vsi Kánaanci, ki prebivajo v dolinski deželi, imajo vozove iz železa, tako tisti, ki so iz Bet Šeána in njegovih mest in tisti, ki so iz doline Jezreél.“ 006 JOS 017 017 Józue je spregovoril Jožefovi hiši, celó Efrájimu in Manáseju, rekoč: „Ti si veliko ljudstvo in imaš veliko moč. Ne boš imel samo enega deleža. 006 JOS 017 018 Toda gora bo tvoja, kajti to je les in ti ga boš posekal in dohodek od tega bo tvoj, kajti napodil boš Kánaance, čeprav imajo železne vozove in čeprav so močni.“ 006 JOS 018 001 Celotna skupnost Izraelovih otrok se je zbrala skupaj pri Šilu in tam postavila šotorsko svetišče skupnosti. In dežela je bila podjarmljena pred njimi. 006 JOS 018 002 Tam je med Izraelovimi otroci ostalo sedem rodov, ki še niso prejeli svoje dediščine. 006 JOS 018 003 Józue je rekel Izraelovim otrokom: „Doklej se obirate, da greste, da vzamete v last deželo, ki vam jo je dal Gospod, Bog vaših očetov? 006 JOS 018 004 Dajte izmed vas tri može za vsak rod in poslal jih bom in vstali bodo in šli skozi deželo in jo opisali glede na njihovo dediščino in ponovno bodo prišli k meni. 006 JOS 018 005 To bodo razdelili na sedem delov. Juda bo ostal v svojih pokrajinah na jugu in Jožefova hiša bo ostala v svojih pokrajinah na severu. 006 JOS 018 006 Vi boste torej opisali deželo v sedmih delih in opis prinesli sèm k meni, da lahko mečem žrebe za vas tukaj pred Gospodom, našim Bogom. 006 JOS 018 007 Toda Lévijevci nimajo deleža med vami, kajti Gospodovo duhovništvo je njihova dediščina. Gad, Ruben in polovica Manásejevega rodu so prejeli svojo dediščino onkraj Jordana, na vzhodu, ki jim jo je dal Gospodov služabnik Mojzes.“ 006 JOS 018 008 Možje so vstali ter odšli stran in Józue jim je naročil, da gredo, da opišejo deželo, rekoč: „Pojdite in hodite skozi deželo in jo opišite in ponovno pridite k meni, da bom v Šilu za vas lahko vrgel žreb pred Gospodom.“ 006 JOS 018 009 Možje so odšli in šli skozi deželo in jo v knjigi opisali po mestih v sedmih delih in ponovno prišli k Józuetu, k vojski pri Šilu. 006 JOS 018 010 Józue je zanje v Šilu metal žrebe pred Gospodom in tam je Józue Izraelovim otrokom razdelil deželo glede na njihove oddelke. 006 JOS 018 011 Žreb rodu Benjaminovih otrok je prišel gor glede na njihove družine in pokrajina njihovega žreba je prišla naprej med Judovimi otroki in Jožefovimi otroki. 006 JOS 018 012 Njihova meja na severni strani je bila od Jordana in meja je šla gor k strani Jerihe na severni strani in se dvigala skozi gore proti zahodu in njeni izhodi so bili pri divjini Bet Aven. 006 JOS 018 013 Meja je od tam šla preko, proti Luzu, k strani Luza, ki je Betel, proti jugu in meja se je spustila k Atrót Adárju, blizu hriba, ki leži na južni strani spodnjega Bet Horóna. 006 JOS 018 014 Meja je bila potegnjena od tam in obdala vogal morja proti jugu, od hriba, ki leži pred Bet Horónom proti jugu in njihovi izhodi so bili pri Kirját Báalu, ki je Kirját Jearím, mesto Judovih otrok. To je bila zahodna četrtina. 006 JOS 018 015 Južna četrtina je bila od konca Kirját Jearíma in meja se je nadaljevala na zahod in izšla pri izviru vodá Neftóaha 006 JOS 018 016 in meja se je spustila k vznožju gore, ki leži pred dolino sina Hinómovega in ki je v dolini velikanov na severu in se spustila k Hinómovi dolini, k strani Jebúsa na jugu in se spustila k En Rogelu 006 JOS 018 017 in potegnjena je bila od severa in šla naprej k En Šemešu in šla naprej proti Gelilótu, ki je nasproti vzpona k Adumímu in se spustila h kamnu Rubenovega sina Bohana 006 JOS 018 018 in šla naprej proti strani nasproti Arábi proti severu in se spustila k Arábi. 006 JOS 018 019 Meja je šla vzdolž strani Bet Hogle proti severu in izhodi meje so bili pri severnem zalivu slanega morja, pri južnem koncu Jordana. To je bila južna pokrajina. 006 JOS 018 020 Jordan je bil njegova meja na vzhodni strani. To je bila dediščina Benjaminovih otrok, po njihovih pokrajinah naokoli, glede na njihove družine. 006 JOS 018 021 Torej mesta rodov Benjaminovih otrok glede na njihove družine so bila Jeriha, Bet Hogla, dolina Kecíc, 006 JOS 018 022 Bet Arába, Cemarájim, Betel, 006 JOS 018 023 Avím, Para, Ofrá, 006 JOS 018 024 Kefár Amoní, Ofní in Gaba, dvanajst mest z njihovimi vasmi. 006 JOS 018 025 Gibeón, Rama, Beerót, 006 JOS 018 026 Micpa, Kefíra, Moca, 006 JOS 018 027 Rekem, Jirpeél, Tarála, 006 JOS 018 028 Cela, Elef, Jebús, kar je Jeruzalem, Gíbea in Kirját, štirinajst mest z njihovimi vasmi. To je dediščina Benjaminovih otrok glede na njihove družine. 006 JOS 019 001 Drugi žreb je prišel naprej k Simeonu, celó za rod Simeonovih otrok glede na njihove družine in njihova dediščina je bila znotraj dediščine Judovih otrok. 006 JOS 019 002 V svoji dediščini so imeli Beeršébo ali Šebo in Moladáj, 006 JOS 019 003 Hacár Šuál, Baálo, Ecem, 006 JOS 019 004 Eltolád, Betúl, Hormo, 006 JOS 019 005 Ciklág, Bet Markabót, Hacár Susa, 006 JOS 019 006 Bet Lebaót in Šaruhén, trinajst mest in njihove vasi. 006 JOS 019 007 Ajin, Rimón, Eter in Ašán, štiri mesta in njihove vasi. 006 JOS 019 008 Vse vasi, ki so bile naokoli teh mest do Baalát Beêra, južnega Ramáta. To je dediščina rodu Simeonovih otrok glede na njihove družine. 006 JOS 019 009 Od deleža Judovih otrok je bila dediščina Simeonovih otrok, kajti delež Judovih otrok je bil zanje prevelik, zato so imeli Simeonovi otroci dediščino znotraj njihove dediščine. 006 JOS 019 010 Tretji žreb je prišel za Zábulonove otroke glede na njihove družine in meja njihove dediščine je bila do Sarída. 006 JOS 019 011 Njihova meja se je dvignila proti morju in Maráli in segla do Dabéšeta in segla do reke, ki je pred Jokneámom 006 JOS 019 012 in se obrnila od Saríde vzhodno proti vzhajanju sonca, k meji Kislót Tabora in potem je šla ven do Daberáta in šla gor k Jafíji 006 JOS 019 013 in od tam je šla vzdolž, na vzhodu do Gat Heferja k Et Kacínu in šla ven k Rimón-metoarju do Nea 006 JOS 019 014 in meja ga je obdala na severni strani do Hanatóna. Njeni izhodi so v dolini Jiftáh El. 006 JOS 019 015 Katát, Nahalál, Šimrón, Jidála in Betlehem, dvanajst mest z njihovimi vasmi. 006 JOS 019 016 To je dediščina Zábulonovih otrok glede na njihove družine, ta mesta z njihovimi vasmi. 006 JOS 019 017 Četrti žreb je izšel za Isahárja, za Isahárjeve otroke glede na njihove družine. 006 JOS 019 018 Njihova meja je bila proti Jezreélu, Kesulótu, Šunému, 006 JOS 019 019 Hafarájimu, Šiónu, Anaharátu, 006 JOS 019 020 Rabítu, Kišjónu, Ebecu, 006 JOS 019 021 Remetu, En Ganímu, En Hadu, Bet Pacécu 006 JOS 019 022 in pokrajina sega do Tabora, Šahacúma in Bet Šemeša. Izhodi njihove meje so bili pri Jordanu, šestnajst mest z njihovimi vasmi. 006 JOS 019 023 To je dediščina rodu Isahárjevih otrok glede na njihove družine, mesta in njihove vasi. 006 JOS 019 024 Peti žreb je izšel za rod Aserjevih otrok glede na njihove družine. 006 JOS 019 025 Njihova meja je bila Helkát, Halí, Beten, Ahšáf, 006 JOS 019 026 Alaméleh, Amád in Mišál in sega do Karmela proti zahodu in do Šihór Libnáta 006 JOS 019 027 in se obrača proti sončnemu vzhodu do Bet Dagóna in seže do Zábulona in k dolini Jiftáh El, proti severni strani Bet Emeka in Negiéla in gre ven na levi roki do Kabúla, 006 JOS 019 028 Hebróna, Rehóba, Hamóna in Kane, celo k velikemu Sidónu 006 JOS 019 029 in potem se pokrajina obrne k Rami in k močnemu mestu Tir in pokrajina se obrne k Hosi. Njeni izhodi so pri morju od pokrajine do Ahzíba. 006 JOS 019 030 Tudi Uma, Afék in Rehób, dvaindvajset mest z njihovimi vasmi. 006 JOS 019 031 To je dediščina rodu Aserjevih otrok glede na njihove družine, ta mesta z njihovimi vasmi. 006 JOS 019 032 Šesti žreb je izšel za Neftálijeve otroke, celó za Neftálijeve otroke glede na njihove družine. 006 JOS 019 033 Njihova pokrajina je bila od Helefa in Alóna do Caananíma in Adame, Nekeba in Jabneéla k Lakú in njeni izhodi so bili pri Jordanu. 006 JOS 019 034 Potem se pokrajina obrne proti zahodu k Aznót Taboru in od tam gre k Hukóku in sega do Zábulona na južni strani in do Aserja na zahodni strani in do Juda nad Jordanom proti sončnemu vzhodu. 006 JOS 019 035 Utrjena mesta so Cidím, Cer, Hamát, Rakát, Kinéret, 006 JOS 019 036 Adáma, Rama, Hacór, 006 JOS 019 037 Kedeš, Edréi, En Hacór, 006 JOS 019 038 Jirón, Migdál El, Horém, Bet Anát in Bet Šemeš. Devetnajst mest z njihovimi vasmi. 006 JOS 019 039 To je dediščina rodu Neftálijevih otrok glede na njihove družine, mesta in njihove vasi. 006 JOS 019 040 In sedmi žreb je izšel za rod Danovih otrok glede na njihove družine. 006 JOS 019 041 Pokrajina njihove dediščine je bila Cora, Eštaól, Ir Šemeš, 006 JOS 019 042 Šaalbím, Ajalón, Jitla, 006 JOS 019 043 Elón, Timna, Ekrón, 006 JOS 019 044 Elteké, Gibetón, Baalát, 006 JOS 019 045 Jehúd, Bené Berák, Gat Rimón, 006 JOS 019 046 Me Jarkón in Rakon z mejo pred Jafo. 006 JOS 019 047 Pokrajina Danovih otrok je zanje izpadla premajhna, zato so Danovi otroci odšli gor, da se bojujejo zoper Lešem, ga zavzeli, ga udarili z ostrino meča, ga vzeli v last in tam prebivali in Lešem imenovali Dan, po imenu njihovega očeta Dana. 006 JOS 019 048 To je dediščina rodu Danovih otrok glede na njihove družine, ta mesta z njihovimi vasmi. 006 JOS 019 049 Ko so naredili konec razdeljevanju dežele za dediščino po njihovih pokrajinah, so Izraelovi otroci dali med njimi dediščino Nunovemu sinu Józuetu. 006 JOS 019 050 Glede na Gospodovo besedo so mu dali mesto, ki ga je prosil, celó Timnát Sêrah na gori Efrájim in zgradil je mesto ter tam prebival. 006 JOS 019 051 To so dediščine, ki so jih duhovnik Eleazar, Nunov sin Józue in poglavarji očetov rodov Izraelovih otrok v Šilu z žrebom razdelili v dediščino pred Gospodom, pri vratih šotorskega svetišča skupnosti. Tako so naredili konec razdeljevanju dežele. 006 JOS 020 001 Gospod je spregovoril tudi Józuetu, rekoč: 006 JOS 020 002 „Govori Izraelovim otrokom, rekoč: ‚Za vas izločite zavetna mesta, o katerih sem ti govoril po Mojzesovi roki, 006 JOS 020 003 da ubijalec, ki nenamerno in nevede ubije katerokoli osebo, lahko pobegne tja in ta bodo vaše zatočišče pred krvnim maščevalcem. 006 JOS 020 004 Ko bo tisti, ki pobegne v eno izmed teh mest, stal pri vhodu velikih vrat mesta in bo svojo zadevo oznanil v ušesa starešin tega mesta, da ga bodo vzeli k sebi v mesto in mu dali prostor, da bo lahko prebival med njimi. 006 JOS 020 005 Če ga krvni maščevalec zasleduje, potem ubijalca ne bodo izročili v njegovo roko, ker je nevede udaril svojega bližnjega in ga predtem ni sovražil. 006 JOS 020 006 Prebival bo v tem mestu, dokler ne bo stal pred skupnostjo za sodbo in do smrti vélikega duhovnika, ki bo v teh dneh. Potem se bo ubijalec vrnil in prišel v svoje lastno mesto in v svojo lastno hišo v mesto, iz katerega je pobegnil.‘“ 006 JOS 020 007 Določili so Kedeš v Galileji, na gori Neftáli in Sihem na gori Efrájim in Kirját Arbo, ki je Hebrón, na Judovi gori. 006 JOS 020 008 Na drugi strani Jordana, pri Jerihi, proti vzhodu, so v divjini, na ravnini, določili Becer od Rubenovega rodu in Ramót v Gileádu od Gadovega rodu in Golán v Bašánu od Manásejevega rodu. 006 JOS 020 009 To so bila mesta, določena za vse Izraelove otroke in za tujca, ki začasno biva med njimi, da kdorkoli nenamerno ubije katerokoli osebo, lahko pobegne tja in ne umre po roki krvnega maščevalca, dokler ta stoji pred skupnostjo. 006 JOS 021 001 Potem so se približali poglavarji očetov Lévijevcev k duhovniku Eleazarju in k Nunovemu sinu Józuetu in k poglavarjem očetov rodov Izraelovih otrok 006 JOS 021 002 in jim govorili pri Šilu v kánaanski deželi, rekoč: „ Gospod je po Mojzesovi roki zapovedal, da nam daste mesta, da prebivamo v [njih], z njihovimi predmestji, za našo živino.“ 006 JOS 021 003 Izraelovi otroci so na Gospodovo zapoved dali Lévijevcem od svoje dediščine ta mesta in njihova predmestja. 006 JOS 021 004 Žreb je izšel za družine Kehátovcev in otroci duhovnika Arona, ki so bili izmed Lévijevcev, so imeli po žrebu od Judovega rodu, od Simeonovega rodu in od Benjaminovega rodu trinajst mest. 006 JOS 021 005 Preostali Kehátovi otroci so imeli po žrebu deset mest od družin iz Efrájimovega rodu, iz Danovega rodu in iz polovice Manásejevega rodu. 006 JOS 021 006 Geršónovi otroci so imeli po žrebu trinajst mest od Isahárjevega rodu, od Aserjevega rodu, od Neftálijevega rodu in od polovice Manásejevega rodu v Bašánu. 006 JOS 021 007 Meraríjevi otroci po njihovih družinah so imeli dvanajst mest od Rubenovega rodu, od Gadovega rodu in od Zábulonovega rodu. 006 JOS 021 008 Izraelovi otroci so po žrebu dali Lévijevcem ta mesta z njihovimi predmestji, kakor je Gospod zapovedal po Mojzesovi roki. 006 JOS 021 009 Ta mesta so dali od Judovega rodu in od Simeonovega rodu, ta mesta, ki so tukaj omenjena po imenu, 006 JOS 021 010 katera so imeli Aronovi otroci, ki so iz družine Kehátovcev, ki so bili izmed Lévijevih otrok, kajti njihov je bil prvi žreb. 006 JOS 021 011 Dali so jim mesto Arbá od Anákovega očeta, to mesto je Hebrón na hribu Judove dežele, s predmestji okoli njega. 006 JOS 021 012 Toda polja mesta in njegove vasi so dali Jefunéjevemu sinu Kalébu za njegovo posest. 006 JOS 021 013 Tako so dali otrokom duhovnika Arona Hebrón z njegovimi predmestji, da bi bil zavetno mesto za ubijalca in Libno z njenimi predmestji, 006 JOS 021 014 Jatír z njegovimi predmestji, Eštemóa z njenimi predmestji, 006 JOS 021 015 Holón z njegovimi predmestji, Debír z njegovimi predmestji, 006 JOS 021 016 Ajin z njegovimi predmestji, Juto z njenimi predmestji in Bet Šemeš z njegovimi predmestji; devet mest od teh dveh rodov. 006 JOS 021 017 Iz Benjaminovega rodu Gibeón z njegovimi predmestji, Gebo z njenimi predmestji, 006 JOS 021 018 Anatót z njegovimi predmestji in Almon z njegovimi predmestji; štiri mesta. 006 JOS 021 019 Vseh mest Aronovih otrok, duhovnikov, je bilo trinajst mest z njihovimi predmestji. 006 JOS 021 020 Družine Kehátovih otrok, Lévijevci, ki so ostali izmed Kehátovih otrok, celo oni so imeli mesta od svojega žreba od Efrájimovega rodu. 006 JOS 021 021 Kajti dali so jim Sihem z njegovimi predmestji na gori Efrájim, da bo zavetno mesto za ubijalca, Gezer z njegovimi predmestji, 006 JOS 021 022 Kibcájim z njegovimi predmestji in Bet Horón z njegovimi predmestji; štiri mesta. 006 JOS 021 023 Od Danovega rodu, Elteké z njegovimi predmestji, Gibetón z njegovimi predmestji, 006 JOS 021 024 Ajalón z njegovimi predmestji in Gat Rimón z njegovimi predmestji; štiri mesta. 006 JOS 021 025 Od polovice Manásejevega rodu Taanáh z njegovimi predmestji in Gat Rimón z njegovimi predmestji; dve mesti. 006 JOS 021 026 Vseh mest je bilo deset, z njihovimi predmestji za družine Kehátovih otrok, ki so preostali. 006 JOS 021 027 Geršónovim otrokom iz družin Lévijevcev, iz druge polovice Manáseja, so dali Golán v Bašánu z njegovimi predmestji, da bo zavetno mesto za ubijalca in Beastero z njenimi predmestji; dve mesti. 006 JOS 021 028 Iz Isahárjevega rodu Kišón z njegovimi predmestji, Daberát z njegovimi predmestji, 006 JOS 021 029 Jarmút z njegovimi predmestji in En Ganím z njegovimi predmestji; štiri mesta. 006 JOS 021 030 Iz Aserjevega rodu Mišál z njegovimi predmestji, Abdón z njegovimi predmestji, 006 JOS 021 031 Helkát z njegovimi predmestji in Rehób z njegovimi predmestji; štiri mesta. 006 JOS 021 032 Iz Neftálijevega rodu Kedeš v Galileji z njegovimi predmestji, da bo zavetno mesto za ubijalca, Hamót Dor z njegovimi predmestji in Kartán z njegovimi predmestji; tri mesta. 006 JOS 021 033 Vseh mest Geršónovcev, glede na njihove družine, je bilo trinajst mest z njihovimi predmestji. 006 JOS 021 034 Družinam Meraríjevih otrok, preostanku Lévijevcev iz Zábulonovega rodu, Jokneám z njegovimi predmestji, Kartán z njegovimi predmestji, 006 JOS 021 035 Dimno z njenimi predmestji in Nahalál z njegovimi predmestji; štiri mesta. 006 JOS 021 036 Iz Rubenovega rodu Becer z njegovimi predmestji, Jahac z njegovimi predmestji, 006 JOS 021 037 Kedemót z njegovimi predmestji in Mefáat z njegovimi predmestji; štiri mesta. 006 JOS 021 038 Iz Gadovega rodu Ramót v Gileádu z njegovimi predmestji, da bo zavetno mesto za ubijalca, Mahanájim z njegovimi predmestji, 006 JOS 021 039 Hešbón z njegovimi predmestji in Jazêr z njegovimi predmestji; skupaj štiri mesta. 006 JOS 021 040 Tako je bilo vseh mest za Meraríjeve otroke po njihovih družinah, ki so bili preostanek družin Lévijevcev, po njihovem žrebu dvanajst mest. 006 JOS 021 041 Vseh mest Lévijevcev, znotraj posesti Izraelovih otrok je bilo oseminštirideset mest z njihovimi predmestji. 006 JOS 021 042 Ta mesta so bila vsako s svojimi predmestji naokoli njih; tako so bila vsa ta mesta. 006 JOS 021 043 Gospod je dal Izraelu vso deželo, ki jo je prisegel, da jo da njihovim očetom in vzeli so jo v last in v njej prebivali. 006 JOS 021 044 Gospod jim je dal počitek naokoli, glede na vse, kar je prisegel njihovim očetom in pred njimi ni obstal niti mož izmed vseh njihovih sovražnikov. Gospod je vse njihove sovražnike izročil v njihovo roko. 006 JOS 021 045 Tam ni manjkala nobena dobra stvar, ki jo je Gospod govoril Izraelovi hiši; vse so se izpolnile. 006 JOS 022 001 Potem je Józue poklical Rubenovce, Gádovce in polovico Manásejevega rodu 006 JOS 022 002 ter jim rekel: „Držali ste se vsega, kar vam je Gospodov služabnik Mojzes zapovedal in moj glas ste ubogali v vsem, kar sem vam zapovedal. 006 JOS 022 003 Te mnoge dni do tega dne niste zapustili svojih bratov, temveč ste skrbeli za zapoved Gospoda, vašega Boga. 006 JOS 022 004 Sedaj je Gospod, vaš Bog, dal počitek vašim bratom, kakor jim je obljubil, zato se sedaj vrnite in se spravite v vaše šotore in v deželo vaše posesti, ki vam jo je dal Gospodov služabnik Mojzes na drugi strani Jordana. 006 JOS 022 005 Toda marljivo pazite, da izpolnite zapoved in postavo, ki vam jo je zapovedal Gospodov služabnik Mojzes, da ljubite Gospoda, svojega Boga in da hodite po vseh njegovih poteh in se držite njegovih zapovedi in da se mu trdno pridružite in mu služite z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo.“ 006 JOS 022 006 Tako jih je Józue blagoslovil in jih poslal proč; in odšli so k svojim šotorom. 006 JOS 022 007 Torej eni polovici Manásejevega rodu je Mojzes dal posest v Bašánu, toda drugi njegovi polovici je Józue dal [posest] med njihovimi brati na tej strani Jordana proti zahodu. Ko je Józue tudi njih poslal proč, v njihove šotore, tedaj jih je blagoslovil 006 JOS 022 008 in jim govoril, rekoč: „V svoje šotore se vrnite z mnogimi bogastvi in z zelo veliko živine, s srebrom in z zlatom, z bronom in z železom in z zelo mnogimi oblačili. Plen vaših sovražnikov razdelite s svojimi brati.“ 006 JOS 022 009 Rubenovi otroci in Gadovi otroci in polovica Manásejevega rodu se je vrnila in odpotovala od Izraelovih otrok iz Šila, ki je v kánaanski deželi, da gredo v deželo Gileád, k zemlji njihove posesti, katero so vzeli v last, glede na Gospodovo besedo, po Mojzesovi roki. 006 JOS 022 010 Ko so prišli k mejam Jordana, ki so v kánaanski deželi, so Rubenovi otroci in Gadovi otroci in polovica Manásejevega rodu tam zgradili oltar pri Jordanu, na pogled velik oltar. 006 JOS 022 011 Izraelovi otroci so slišali reči: „Glejte, Rubenovi otroci, Gadovi otroci in polovica Manásejevega rodu so zgradili oltar nasproti kánaanski deželi, na mejah Jordana, ob prehodu Izraelovih otrok.“ 006 JOS 022 012 Ko so Izraelovi otroci slišali o tem, se je celotna skupnost Izraelovih otrok skupaj zbrala pri Šilu, da gredo gor, da se vojskujejo proti njim. 006 JOS 022 013 Izraelovi otroci so k Rubenovim otrokom, h Gadovim otrokom in k polovici Manásejevega rodu, v deželo Gileád, poslali Pinhása, sina duhovnika Eleazarja 006 JOS 022 014 in z njim deset princev, iz vsake vodilne hiše princa, po vseh Izraelovih rodovih in vsak je bil poglavar svoje očetovske hiše med tisočerimi Izraelovimi. 006 JOS 022 015 Prišli so k Rubenovim otrokom, h Gadovim otrokom in k polovici Manásejevega rodu, v deželo Gileád in z njimi govorili, rekoč: 006 JOS 022 016 „Tako govori celotna Gospodova skupnost: ‚Kakšen prekršek je to, kar ste zagrešili zoper Izraelovega Boga, da se ta dan odvračate od sledenja Gospodu, v tem, da ste si zgradili oltar, da bi se ta dan lahko uprli zoper Gospoda? 006 JOS 022 017 Mar je krivičnost Peórja premajhna za nas, od katere do tega dne nismo očiščeni, čeprav je bila nadloga v Gospodovi skupnosti, 006 JOS 022 018 temveč da ste se ta dan morali odvrniti od sledenja Gospodu? Zgodilo se bo, glede na to, da ste se ta dan uprli zoper Gospoda, da bo jutri ogorčen nad celotno Izraelovo skupnostjo. 006 JOS 022 019 Vendar, če je dežela vaše posesti nečista, potem prečkajte v deželo Gospodove posesti, v kateri prebiva Gospodovo šotorsko svetišče in vzemite posest med nami, toda ne uprite se zoper Gospoda, niti se ne uprite zoper nas v tem, da si gradite oltar poleg oltarja Gospoda, našega Boga. 006 JOS 022 020 Mar ni Zerahov sin Ahán zagrešil prekršek v prekleti stvari in je bes padel na vso Izraelovo skupnost? In ta mož v svoji krivičnosti ni umrl sam.‘“ 006 JOS 022 021 Potem so Rubenovi otroci, Gadovi otroci in polovica Manásejevega rodu odgovorili in rekli poglavarjem tisočerih Izraelovih: 006 JOS 022 022 „ Gospod, Bog bogov, Gospod, Bog bogov, on ve in Izrael bo vedel. Če je to v uporu ali če je v prestopku zoper Gospoda (ta dan nas ne reši), 006 JOS 022 023 da smo si zgradili oltar, da se obrnemo od sledenja Gospodu, ali če na njem darujemo žgalno daritev ali jedilno daritev ali če na njem žrtvujejo mirovne daritve, naj sam Gospod to zahteva 006 JOS 022 024 in če nismo to raje storili zaradi strahu pred to stvarjo, rekoč: ‚V času, ki pride, bodo vaši otroci lahko govorili našim otrokom, rekoč: ‚Kaj imate z Gospodom, Izraelovim Bogom? 006 JOS 022 025 Kajti Gospod je naredil Jordan za mejo med nami in vami, vi Rubenovi otroci in Gadovi otroci, vi nimate deleža v Gospodu.‘‘Tako bodo vaši otroci naredili našim otrokom, da se prenehajo bati Gospoda. 006 JOS 022 026 Zato smo rekli: ‚Pripravimo se, da si zgradimo oltar, ne za žgalno daritev, niti za klavno daritev, 006 JOS 022 027 temveč, da bo ta lahko priča med nami in vami in našimi rodovi za nami, da bomo lahko pred njim opravljali Gospodovo službo z našimi žgalnimi daritvami, našimi klavnimi daritvami in z našimi mirovnimi daritvami, ‘da v času, ki pride, vaši otroci ne bodo mogli reči našim otrokom: ‚Vi nimate deleža v Gospodu.‘ 006 JOS 022 028 Zato smo rekli, da bo tako, ko bodo tako rekli nam ali našim rodovom, v času, ki pride, da bomo lahko ponovno rekli: ‚Glejte vzorec Gospodovega oltarja, ki so ga naredili naši očetje, niti za žgalne daritve, niti za klavne daritve, temveč je ta priča med vami in nami.‘ 006 JOS 022 029 Bog ne daj, da bi se uprli zoper Gospoda in se ta dan obrnili od sledenja Gospodu, da zgradimo oltar za žgalne daritve, za jedilne daritve ali za klavne daritve, poleg oltarja Gospoda, našega Boga, ki je pred njegovim šotorskim svetiščem.“ 006 JOS 022 030 Ko so duhovnik Pinhás in princi skupnosti in poglavarji tisočerih Izraelovih, ki so bili z njim, slišali besede, ki so jih Rubenovi otroci, Gadovi otroci in Manásejevi otroci govorili, jim je to ugajalo. 006 JOS 022 031 In Eleazarjev sin Pinhás je rekel Rubenovim otrokom, Gadovim otrokom in Manásejevim otrokom: „Ta dan smo zaznali, da je med nami Gospod, zato ker tega prekrška niste zagrešili zoper Gospoda. Sedaj ste Izraelove otroke osvobodili iz Gospodove roke.“ 006 JOS 022 032 Pinhás, sin duhovnika Eleazarja in princi so se vrnili od Rubenovih otrok in od Gadovih otrok iz dežele Gileád v kánaansko deželo, k Izraelovim otrokom in jim ponovno prinesli besedo. 006 JOS 022 033 Stvar je ugajala Izraelovim otrokom in Izraelovi otroci so blagoslovili Boga in niso nameravali iti gor zoper njih v bitko, da bi uničili deželo, v kateri so prebivali otroci Rubena in Gada. 006 JOS 022 034 Rubenovi otroci in Gadovi otroci pa so oltar imenovali Ed, kajti ta bo priča med nami, da Gospod je Bog. 006 JOS 023 001 Pripetilo se je, dolgo časa po tem, ko je Gospod dal počitek Izraelu pred vsemi njegovimi sovražniki naokoli, da je Józue postal star in zvrhan v starosti. 006 JOS 023 002 Józue je dal poklicati ves Izrael in po njihove starešine, po njihove poglavarje, po njihove sodnike, po njihove častnike ter jim rekel: „Star sem in zvrhan v starosti. 006 JOS 023 003 Videli ste vse, kar je Gospod, vaš Bog, zaradi vas storil vsem tem narodom, kajti Gospod, vaš Bog, je ta, ki se je boril za vas. 006 JOS 023 004 Glejte, z žrebom sem vam razdelil vse te narode, ki preostajajo, da bodo dediščina za vaše rodove, od Jordana, z vsemi narodi, ki sem jih iztrebil, celo do vélikega morja proti zahodu. 006 JOS 023 005 Gospod, vaš Bog, jih bo pregnal izpred vas in jih pognal iz vašega pogleda in vi boste vzeli v last njihovo deželo, kakor vam je Gospod, vaš Bog, obljubil. 006 JOS 023 006 Bodite torej zelo pogumni, da se držite in da storite vse, kar je zapisano v knjigi Mojzesove postave, da se ne obrnete vstran od tam ne k desni roki ne k levi, 006 JOS 023 007 da ne pridete med te narode, te, ki preostajajo med vami, niti ne omenjajte imena njihovih bogov, niti ne povzročajte, da prisegate pri njih, niti jim ne služite, niti se jim ne priklanjajte, 006 JOS 023 008 temveč se trdno pridružite Gospodu, vašemu Bogu, kakor ste storili ta dan. 006 JOS 023 009 Kajti Gospod je izpred vas pregnal velike in močne narode, toda glede vas, noben človek ni mogel obstati pred vami do tega dne. 006 JOS 023 010 En mož med vami jih bo pregnal tisoč, kajti Gospod, vaš Bog, on je ta, ki se bori za vas, kakor vam je obljubil. 006 JOS 023 011 Pazite torej nase, da ljubite Gospoda, svojega Boga. 006 JOS 023 012 Sicer če boste na kakršenkoli način šli nazaj in se trdno pridružili preostanku teh narodov, celó tem, ki ostajajo med vami in boste z njimi sklepali poroke in šli noter k njim in oni k vam, 006 JOS 023 013 zagotovo vedite, da Gospod, vaš Bog, izpred vas ne bo več pregnal nobenega izmed teh narodov, temveč vam bodo zanke, pasti in nadloge na vaših straneh in trni v vaših očeh, dokler ne izginete iz te dobre dežele, ki vam jo je dal Gospod, vaš Bog. 006 JOS 023 014 Glejte, ta dan grem pot vse zemlje in vi veste v vseh vaših srcih in v vseh vaših dušah, da se ni izjalovila niti ena od vseh dobrih stvari, ki jih je Gospod, vaš Bog, govoril glede vas. Vse so se vam zgodile in niti ena stvar od tega se ni izjalovila. 006 JOS 023 015 Zato se bo zgodilo, da kakor vse dobre stvari, ki so prišle nad vas, ki vam jih je Gospod, vaš Bog, obljubil, tako bo Gospod nad vas privedel vse zle stvari, dokler vas ne uniči iz te dobre dežele, ki vam jo je dal Gospod, vaš Bog. 006 JOS 023 016 Ko ste prekršili zavezo Gospoda, svojega Boga, ki vam jo je zapovedal in šli ter služili drugim bogovom in se jim priklanjali, potem bo zoper vas vžgana Gospodova jeza in hitro boste izginili iz dobre dežele, katero vam je dal.“ 006 JOS 024 001 Józue je vse Izraelove rodove zbral v Sihem in dal poklicati po Izraelove starešine, po njihove poglavarje, po njihove sodnike in po njihove častnike in postavili so se pred Bogom. 006 JOS 024 002 Józue je vsemu ljudstvu rekel: „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Vaši očetje so v starih časih prebivali na drugi strani vèleréke, celó Terah, Abrahamov oče in Nahórjev oče in služili drugim bogovom. 006 JOS 024 003 Vzel sem vašega očeta Abrahama iz druge strani vèleréke in ga vodil skozi vso kánaansko deželo in pomnožil njegovo seme in mu dal Izaka. 006 JOS 024 004 Izaku sem dal Jakoba in Ezava. Ezavu sem dal gorovje Seír, da ga vzame v last, toda Jakob in njegovi otroci so odšli dol v Egipt. 006 JOS 024 005 Poslal sem tudi Mojzesa in Arona in Egipt udaril z nadlogami, glede na to, kar sem storil med njimi in potem sem vas privedel ven. 006 JOS 024 006 Vaše očete sem privedel iz Egipta in prišli ste k morju. Egipčani so vaše očete zasledovali z bojnimi vozovi in konjeniki do Rdečega morja. 006 JOS 024 007 Ko so klicali h Gospodu, je med vas in Egipčane postavil temo in nadnje privedel morje in jih pokril. Vaše oči so videle, kar sem storil v Egiptu in v divjini ste prebivali dolgo obdobje. 006 JOS 024 008 Privedel sem vas v deželo Amoréjcev, ki so prebivali na drugi strani Jordana Borili so se z vami in izročil sem jih v vašo roko, da bi lahko vzeli v last njihovo deželo in uničil sem jih izpred vas. 006 JOS 024 009 Potem je Balák, Cipórjev sin, moábski kralj, vstal in se bojeval zoper Izrael in poslal ter poklical Beórjevega sina Bileáma, da vas prekolne, 006 JOS 024 010 toda nisem hotel prisluhniti Bileámu, zato vas je mirno blagoslovil. Tako sem vas osvobodil iz njegove roke. 006 JOS 024 011 Odšli ste čez Jordan in prišli do Jerihe. Zoper vas so se borili možje iz Jerihe [in] Amoréjci, Perizéjci, Kánaanci, Hetejci, Girgašéjci, Hivéjci in Jebusejci in izročil sem jih v vašo roko. 006 JOS 024 012 Pred vami sem poslal sršena, ki jih je pregnal izpred vas, celó dva kralja Amoréjcev, toda ne s tvojim mečem, niti ne s tvojim lokom. 006 JOS 024 013 Dal sem vam deželo, za katero se niste trudili in mesta, ki jih niste zgradili in vi prebivate v njih in jeste od vinogradov in oljčnih nasadov, ki jih niste sadili.‘ 006 JOS 024 014 Zdaj se torej bojte Gospoda in mu služite v iskrenosti in resnici in odstranite bogove, katerim so služili vaši očetje na drugi strani vèleréke in v Egiptu in služite Gospodu. 006 JOS 024 015 Če pa se vam to zdi zlo, da služite Gospodu, ta dan izberite komu boste služili: ali bogovom, ki so jim služili vaši očetje, ki so bili na drugi strani vèleréke, ali bogovom Amoréjcev, v čigar deželi prebivate. Toda kar se tiče mene in moje hiše, mi bomo služili Gospodu.“ 006 JOS 024 016 Ljudstvo je odgovorilo in reklo: „Bog ne daj, da zapustimo Gospoda, da služimo drugim bogovom, 006 JOS 024 017 kajti Gospod, naš Bog, on je ta, ki je nas in naše očete privedel gor iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti in ki je storil ta velika znamenja v našem pogledu in nas varoval po vsej poti, po kateri smo šli in med vsem ljudstvom, skozi katerega smo šli. 006 JOS 024 018 Gospod je izpred nas pregnal vse ljudstvo, celo Amoréjce, ki prebivajo v deželi. Zato bomo tudi služili Gospodu, kajti on je naš Bog.“ 006 JOS 024 019 Józue je rekel ljudstvu: „Ne morete služiti Gospodu, kajti on je svet Bog; ljubosumen Bog je; ne bo odpustil vaših prestopkov niti vaših grehov. 006 JOS 024 020 Če zapustite Gospoda in služite tujim bogovom, potem se bo obrnil in vas prizadel in vas použil, potem ko vam je storil dobro.“ 006 JOS 024 021 Ljudstvo je Józuetu reklo: „Ne, temveč bomo služili Gospodu.“ 006 JOS 024 022 Józue je ljudstvu rekel: „Vi ste priče zoper vas same, da ste izbrali Gospoda, da mu služite.“Rekli so: „ Mi smo priče.“ 006 JOS 024 023 „Zdaj torej odstranite, “je rekel, „tuje bogove, ki so med vami in svoje srce nagnite h Gospodu, Izraelovemu Bogu.“ 006 JOS 024 024 Ljudstvo je Józuetu reklo: „ Gospodu, našemu Bogu, bomo služili in njegov glas bomo ubogali.“ 006 JOS 024 025 Tako je Józue tega dne sklenil zavezo z ljudstvom in jim postavil zakon in odredbo v Sihemu. 006 JOS 024 026 Józue je te besede zapisal v knjigo Božje postave in vzel velik kamen in ga tam postavil pod hrast, ki je bil poleg Gospodovega svetišča. 006 JOS 024 027 Józue je vsemu ljudstvu rekel: „Glejte, ta kamen nam bo priča, kajti ta je slišal vse Gospodove besede, ki nam jih je govoril. Ta vam bo zato priča, da ne bi zatajili svojega Boga.“ 006 JOS 024 028 Tako je Józue ljudstvu pustil oditi, vsakemu možu v svojo dediščino. 006 JOS 024 029 Po vseh teh stvareh se je pripetilo, da je Nunov sin Józue, Gospodov služabnik, umrl, star sto deset let. 006 JOS 024 030 Pokopali so ga na meji njegove dediščine, v Timnát Serahu, ki je na gori Efrájim, na severni strani Gáaševega hriba. 006 JOS 024 031 Izrael je služil Gospodu vse Józuetove dni in vse dni starešin, ki so preživeli Józueta in ki so poznali vsa Gospodova dela, ki jih je storil za Izrael. 006 JOS 024 032 Jožefove kosti, ki so jih Izraelovi otroci prinesli gor iz Egipta, so pokopali v Sihemu, na parceli zemlje, ki jo je Jakob kupil od sinov Hamórja, Sihemovega očeta, za sto koščkov srebra in ta je postala dediščina Jožefovih otrok. 006 JOS 024 033 Aronov sin Eleazar je umrl in pokopali so ga na hribu, ki pripada njegovemu sinu Pinhásu, ki mu je bil dan na gori Efrájim. # # BOOK 007 JDG Judges Sodniki 007 JDG 001 001 Torej po Józuetovi smrti se je pripetilo, da so Izraelovi otroci vprašali Gospoda, rekoč: „Kdo bo za nas najprej šel gor zoper Kánaance, da se bori zoper njih?“ 007 JDG 001 002 Gospod je rekel: „Juda bo šel gor. Glejte, deželo sem izročil v njegovo roko.“ 007 JDG 001 003 Juda je svojemu bratu Simeonu rekel: „Pridi gor z menoj v moj žreb, da se bova lahko borila zoper Kánaance in prav tako bom jaz šel s teboj v tvoj žreb.“Tako je Simeon odšel z njim. 007 JDG 001 004 Juda je odšel gor in Gospod je Kánaance in Perizéjce izročil v njuno roko in izmed njih sta v Bezeku usmrtila deset tisoč mož. 007 JDG 001 005 V Bezeku sta našla Adoní Bezeka in se borila zoper njega ter usmrtila Kánaance in Perizéjce. 007 JDG 001 006 Toda Adoní Bezek je pobegnil in sledila sta za njim, ga ujela ter odsekala njegova palca in velika prsta na njegovih stopalih. 007 JDG 001 007 Adoní Bezek je rekel: „Sedemdeset kraljev, ki imajo odsekane svoje palce in svoje velike prste na stopalih, je pobiralo svojo hrano pod mojo mizo. Kakor sem jaz storil, tako mi je Bog poplačal.“In odvedla sta ga v Jeruzalem in tam je umrl. 007 JDG 001 008 Torej Judovi otroci so se borili zoper Jeruzalem, ga zavzeli, udarili z ostrino meča in zažgali mesto. 007 JDG 001 009 Potem so Judovi otroci odšli dol, da se borijo zoper Kánaance, ki prebivajo na gori, na jugu in v dolini. 007 JDG 001 010 Juda je odšel zoper Kánaance, ki prebivajo v Hebrónu (torej ime Hebróna je bilo prej Kirját Arba) in usmrtili so Šešája, Ahimána in Talmája. 007 JDG 001 011 Od tam je odšel zoper prebivalce Debírja. Ime Debírja pa je bilo prej Kirját Sefer. 007 JDG 001 012 Kaléb je rekel: „Kdor udari Kirját Sefer in ga zavzame, njemu bom dal svojo hčer Ahso za ženo.“ 007 JDG 001 013 Zavzel ga je Kenázov sin Otniél, Kalébov mlajši brat in dal mu je svojo hčer Ahso za ženo. 007 JDG 001 014 Ko je prišla k njemu se je pripetilo, da ga je primorala, da prosi od svojega očeta polje in razjahala je svojega osla in Kaléb ji je rekel: „Kaj hočeš?“ 007 JDG 001 015 Rekla mu je: „Daj mi blagoslov, kajti dal si mi južno deželo; daj mi tudi vodne izvire.“In Kaléb ji je dal gornje izvire in spodnje izvire. 007 JDG 001 016 Otroci Kenéjca, Mojzesovega tasta, so z Judovimi otroci odšli gor iz mesta palmovih dreves v Judovo divjino, ki leži na jugu Aráda in odšli so ter prebivali med ljudstvom. 007 JDG 001 017 Juda je odšel s svojim bratom Simeonom in usmrtili so Kánaance, ki naseljujejo Cefát in ga popolnoma uničili. Ime mesta se je imenovalo Horma. 007 JDG 001 018 Juda je zavzel tudi Gazo z njenimi pokrajinami, Aškelón z njegovimi pokrajinami in Ekrón z njegovimi pokrajinami. 007 JDG 001 019 Gospod je bil z Judom in napodil je prebivalce gore, toda ni mogel napoditi prebivalcev doline, ker so imeli železne vozove. 007 JDG 001 020 Hebrón so dali Kalébu, kakor je rekel Mojzes, in od tam je izgnal tri Anákove sinove. 007 JDG 001 021 Benjaminovi otroci pa niso napodili Jebusejcev, ki so naseljevali Jeruzalem, temveč Jebusejci prebivajo z Benjaminovimi otroci v Jeruzalemu do današnjega dne. 007 JDG 001 022 Jožefova hiša, tudi oni so se dvignili zoper Betel in Gospod je bil z njimi. 007 JDG 001 023 Jožefova hiša je poslala, da razišče Betel. (Torej ime mesta je bilo prej Luz.) 007 JDG 001 024 Ogledniki so videli moža priti naprej iz mesta in mu rekli: „Pokaži nam, prosimo te, vhod v mesto, mi pa ti bomo izkazali usmiljenje.“ 007 JDG 001 025 Ko jim je ta pokazal vhod v mesto, potem so mesto udarili z ostrino meča, toda spustili so moža in vso njegovo družino. 007 JDG 001 026 Mož je odšel v deželo Hetejcev, zgradil mesto in njegovo ime imenoval Luz, kar je njegovo ime do današnjega dne. 007 JDG 001 027 Niti Manáse ni napodil prebivalcev Bet Šeána in njegovih mest, niti Taanáha in njegovih mest, niti prebivalcev Dora in njegovih mest, niti prebivalcev Jibleáma in njegovih mest, niti prebivalcev Megída in njenih mest, temveč so Kánaanci hoteli prebivati v tej deželi. 007 JDG 001 028 Pripetilo se je, ko je bil Izrael močan, da so Kánaance podvrgli davku, niso pa jih popolnoma pognali ven. 007 JDG 001 029 Niti ni Efrájim napodil Kánaancev, ki prebivajo v Gezerju, temveč Kánaanci prebivajo med njimi v Gezerju. 007 JDG 001 030 Niti ni Zábulon napodil prebivalcev Kitróna, niti prebivalcev Nahalóla, temveč so Kánaanci prebivali med njimi in postali so davkoplačevalci. 007 JDG 001 031 Niti ni Aser napodil prebivalcev Aka, niti prebivalcev Sidóna, niti Ahalaba, niti Ahzíba, niti Helbe, niti Aféke, niti Rehóba, 007 JDG 001 032 temveč so Aserjevci prebivali med Kánaanci, prebivalci dežele, kajti niso jih pognali ven. 007 JDG 001 033 Niti ni Neftáli napodil prebivalcev Bet Šemeša, niti prebivalcev Bet Anáta, temveč je prebival med Kánaanci, prebivalci dežele. Kljub temu so jim prebivalci Bet Šemeša in Bet Anáta postali davkoplačevalci. 007 JDG 001 034 Amoréjci pa so Danove otroke potisnili na goro, kajti niso jim hoteli pustiti, da pridejo dol k dolini, 007 JDG 001 035 temveč so Amoréjci hoteli prebivati na gori Heres v Ajalónu in v Šaalbímu. Vendar je roka Jožefove hiše prevladala, tako da so postali davkoplačevalci. 007 JDG 001 036 Pokrajina Amoréjcev je bila od vzpona k Akrabímu, od skale in navzgor. 007 JDG 002 001 Gospodov angel je prišel od Gilgála k Bohímu in rekel: „Primoral sem vas iti gor, ven iz Egipta in vas privedel v deželo, ki sem jo prisegel vašim očetom. Rekel sem: ‚Nikoli ne bom prelomil svoje zaveze z vami. 007 JDG 002 002 In vi ne boste sklenili nobene zaveze s prebivalci te dežele; zrušili boste njihove oltarje.‘Toda niste ubogali mojega glasu. Zakaj ste to storili?‘ 007 JDG 002 003 Zato sem tudi rekel: ‚Ne bom jih pognal izpred vas, temveč vam bodo kakor trni na vaših straneh in njihovi bogovi vam bodo zanka.‘“ 007 JDG 002 004 Pripetilo se je, ko je Gospodov angel te besede povedal vsem Izraelovim otrokom, da je ljudstvo povzdignilo svoj glas in zajokalo. 007 JDG 002 005 Ime tega kraja so imenovali Bohím in tam so darovali Gospodu. 007 JDG 002 006 Ko je Józue pustil ljudstvu oditi, so Izraelovi otroci odšli, vsak mož v svojo dediščino, da deželo vzamejo v last. 007 JDG 002 007 Ljudstvo je služilo Gospodu vse Józuetove dni in vse dni starešin, ki so preživeli Józueta, ki so videli vsa velika Gospodova dela, ki jih je storil za Izrael. 007 JDG 002 008 Nunov sin Józue, Gospodov služabnik, je umrl, star sto deset let. 007 JDG 002 009 Pokopali so ga na meji njegove dediščine, v Timnát Heresu, na gori Efrájim, na severni strani Gáaševega hriba. 007 JDG 002 010 Tudi ves ta rod je bil zbran k svojim očetom in tam je za njimi vstal drug rod, ki ni poznal Gospoda, niti še ne del, ki jih je ta storil za Izrael. 007 JDG 002 011 Izraelovi otroci so počeli zlo v Gospodovih očeh in služili Báalom. 007 JDG 002 012 Zapustili so Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je privedel iz egiptovske dežele in sledili drugim bogovom, bogovom ljudstva, ki so bili okoli njih, se jim priklanjali in Gospoda izzivali k jezi. 007 JDG 002 013 Zapustili so Gospoda in služili Báalu in Astarti. 007 JDG 002 014 Gospodova jeza je bila vroča zoper Izrael in izročil jih je v roke plenilcev, ki so jih oplenili in jih prodal v roke njihovih sovražnikov naokoli, tako da ne bi mogli več obstati pred svojimi sovražniki. 007 JDG 002 015 Kamorkoli so odšli, je bila zoper njih Gospodova roka za zlo, kakor je Gospod rekel in kakor jim je Gospod prisegel. Bili so silno zaskrbljeni. 007 JDG 002 016 Kljub temu je Gospod dvignil sodnike, ki so jih osvobodili iz roke tistih, ki so jih oplenili. 007 JDG 002 017 Vendar niso hoteli prisluhniti svojim sodnikom, temveč so se odšli vlačugat za drugimi bogovi in se jim priklanjali. Hitro so se obrnili iz poti, po kateri so hodili njihovi očetje z uboganjem Gospodovih zapovedi, toda oni niso tako storili. 007 JDG 002 018 Ko jim je Gospod dvignil sodnike, potem je bil Gospod s sodnikom in jih vse sodnikove dni osvobajal iz roke njihovih sovražnikov, kajti to je pokesalo Gospoda, zaradi njihovega stokanje, zaradi razloga tistih, ki so jih zatirali in jih slabili. 007 JDG 002 019 Pripetilo pa se je, ko je bil sodnik mrtev, da so se vrnili in izpridili bolj kakor njihovi očetje v sledenju drugim bogovom, da jim služijo in se jim priklanjajo. Niso odnehali od svojih lastnih početij, niti od svoje trmoglave poti. 007 JDG 002 020 Gospodova jeza je bila vroča zoper Izrael in rekel je: „Zato ker je to ljudstvo prekršilo mojo zavezo, ki sem jo zapovedal njihovim očetom in niso prisluhnili mojemu glasu, 007 JDG 002 021 odslej tudi jaz pred njimi ne bom podil kateregakoli izmed narodov, ki jih je pustil Józue, ko je umrl, 007 JDG 002 022 da bom lahko po njih preizkusil Izraela, če se bodo držali Gospodove poti, da hodijo po njej, kakor so se je držali njihovi očetje ali ne.“ 007 JDG 002 023 Zato je Gospod pustil tiste narode, brez da bi jih naglo pognal ven, niti jih ni izročil v Józuetovo roko. 007 JDG 003 001 Torej to so narodi, ki jih je pustil Gospod, da z njimi preizkusi Izraela, celó tiste iz Izraela, ki niso poznali vseh kánaanskih vojn, 007 JDG 003 002 samo da bi rodovi Izraelovih otrok lahko vedeli, da jih naučijo vojne, vsaj tiste, ki prej niso ničesar vedeli o tem, 007 JDG 003 003 namreč pet filistejskih knezov, vsi Kánaanci, Sidónci in Hivéjci, ki so prebivali na gori Libanon, od gore Báal Hermon, do vhoda v Hamát. 007 JDG 003 004 Bili so, da z njimi preizkusi Izraela, da spozna, ali bodo prisluhnili Gospodovim zapovedim, ki jih je po Mojzesovi roki zapovedal njihovim očetom. 007 JDG 003 005 Izraelovi otroci so prebivali med Kánaanci, Hetejci, Amoréjci, Perizéjci, Hivéjci in Jebusejci 007 JDG 003 006 in jemali so njihove hčere, da so postale njihove žene in svoje hčere so dajali njihovim sinovom in služili njihovim bogovom. 007 JDG 003 007 Izraelovi otroci so počeli zlo v Gospodovih očeh in pozabili Gospoda, svojega Boga, ter služili Báalom in ašeram. 007 JDG 003 008 Zato je bila Gospodova jeza vroča zoper Izrael in jih je prodal v roko Kušán Rišatájima, kralja Mezopotamije in Izraelovi otroci so osem let služili Kušán Rišatájimu. 007 JDG 003 009 Ko so Izraelovi otroci vpili h Gospodu, je Gospod Izraelovim otrokom dvignil osvoboditelja, ki jih je osvobodil, celó Kenázovega sina Otniéla, Kalébovega mlajšega brata. 007 JDG 003 010 Gospodov Duh je prišel nadenj in sodil je Izraelu in odšel ven na vojsko in Gospod je izročil Kušán Rišatájima, kralja Mezopotamije, v njegovo roko in njegova roka je prevladala zoper Kušán Rišatájima. 007 JDG 003 011 Dežela je imela štirideset let počitek in Kenázov sin Otniél je umrl. 007 JDG 003 012 Izraelovi otroci pa so ponovno počeli zlo v Gospodovih očeh in Gospod je zoper Izraela okrepil moábskega kralja Eglóna, ker so počeli zlo v Gospodovih očeh. 007 JDG 003 013 K sebi je zbral otroke Amóna in Amáleka ter odšel in udaril Izrael in v last vzel mesto palmovih dreves. 007 JDG 003 014 Tako so Izraelovi otroci osemnajst let služili moábskemu kralju Eglónu. 007 JDG 003 015 Toda ko so Izraelovi otroci klicali h Gospodu, jim je Gospod dvignil osvoboditelja, Gerájevega sina Ehúda, Benjaminovca, moža, ki je bil levičen in po njem so Izraelovi otroci poslali darilo moábskemu kralju Eglónu. 007 JDG 003 016 Toda Ehúd si je naredil bodalo, ki je imelo dve ostrini, komolec dolgo in opasal si ga je pod svoje oblačilo, na svoje desno stegno. 007 JDG 003 017 Prinesel je darilo moábskemu kralju Eglónu. Eglón pa je bil zelo debel mož. 007 JDG 003 018 Ko je končal s ponujanem darila, je ljudstvo, ki je nosilo darilo, odposlal proč. 007 JDG 003 019 Toda on sam se je ponovno obrnil od klesancev, ki so bili pri Gilgálu in rekel: „Zate imam skrivno naročilo, oh kralj.“Ta je rekel: „Molči.“In vsi, ki so stali pri njem, so odšli od njega. 007 JDG 003 020 Ehúd je prišel k njemu in ta je sedel v poletni dvorani, ki jo je imel samo zase. Ehúd je rekel: „Zate imam sporočilo od Boga.“In ta je vstal iz svojega sedeža. 007 JDG 003 021 Ehúd je svojo levo roko iztegnil naprej, vzel bodalo s svojega desnega stegna in ga zabodel v njegov trebuh. 007 JDG 003 022 Tudi ročaj je šel noter za rezilom in maščoba se je zaprla na rezilu, tako da bodala ni mogel izvleči iz njegovega trebuha in ven je prišla umazanija. 007 JDG 003 023 Potem je Ehúd šel naprej skozi preddverje ter za seboj zaprl vrata dvorane in jih zaklenil. 007 JDG 003 024 Ko je odšel ven, so prišli njegovi služabniki in glej, ko so videli, da so bila vrata dvorane zaklenjena, so rekli: „Zagotovo v svoji poletni sobi pokriva svoja stopala.“ 007 JDG 003 025 Obotavljali so se dokler jih ni postalo sram in glej, vrat dvorane ni odprl. Zato so vzeli ključ in jih odprli in glej, njihov gospod je mrtev ležal na zemlji. 007 JDG 003 026 Ehúd pa je pobegnil, medtem ko so se zadrževali in šel onkraj klesancev in pobegnil v Seíro. 007 JDG 003 027 Pripetilo se je, ko je prišel, da je na gori Efrájim zatrobil na šofar in Izraelovi otroci so se z njim spustili iz gore in on [sam] je bil pred njimi. 007 JDG 003 028 Rekel jim je: „Sledite za menoj, kajti Gospod je vaše sovražnike Moábce izročil v vašo roko.“Odšli so dol za njim in zavzeli jordanske prehode proti Moábu in nobenemu človeku niso pustili iti čez. 007 JDG 003 029 Ob tistem času so iz Moába usmrtili okoli deset tisoč mož, vse krepke in vse junaške može; in tam ni utekel niti [en] človek. 007 JDG 003 030 Tako je bil tisti dan Moáb podjarmljen pod Izraelovo roko. In dežela je imela osemdeset let počitek. 007 JDG 003 031 Za njim je bil Anátov sin Šamgár, ki je z volovsko palico z bodico izmed Filistejcev usmrtil šeststo mož. Tudi on je osvobodil Izraela. 007 JDG 004 001 Ko je bil Ehúd mrtev, so Izraelovi otroci ponovno počeli zlo v Gospodovih očeh. 007 JDG 004 002 Gospod jih je prodal v roko kánaanskega kralja Jabína, ki je kraljeval v Hacórju, katerega poveljnik vojske je bil Siserá, ki je prebival v Haróšetu poganov. 007 JDG 004 003 Izraelovi otroci so vpili h Gospodu, kajti imel je devetsto bojnih vozov iz železa in dvajset let je mogočno zatiral Izraelove otroke. 007 JDG 004 004 Ob tistem času je Izraelu sodila prerokinja Debóra, Lapidótova žena. 007 JDG 004 005 Prebivala je pod Debórinim palmovim drevesom med Ramo in Betelom, na gori Efrájim in Izraelovi otroci so prihajali gor k njej za sodbo. 007 JDG 004 006 Poslala je in poklicala Abinóamovega sina Baráka iz Kedeš-Neftálija in mu rekla: „Ali ni Gospod, Izraelov Bog, zapovedal, rekoč: ‚Pojdi in odpravi se proti gori Tabor in s seboj vzemi deset tisoč mož izmed Neftálijevih otrok in Zábulonovih otrok?‘ 007 JDG 004 007 K tebi, k reki Kišón, bom pritegnila Siserája, poveljnika Jabínove vojske, z njegovimi bojnimi vozovi in njegovo množico in izročila ga bom v tvojo roko.“ 007 JDG 004 008 Barák ji je rekel: „Če boš šla z menoj, potem bom šel, če pa ne boš šla z menoj, potem ne bom šel.“ 007 JDG 004 009 Rekla je: „Zagotovo bom šla s teboj, vendar potovanje, na katerega greš, ne bo v tvojo čast, kajti Gospod bo Siserája prodal v roko ženske.“Debóra je vstala in z Barákom odšla v Kedeš. 007 JDG 004 010 Barák je v Kedeš poklical Zábulona in Neftálija in ta je odšel gor z deset tisoč možmi ob svojih stopalih in Debóra je z njim odšla gor. 007 JDG 004 011 Torej Kenéjec Heber, ki je bil izmed otrok Mojzesovega tasta Hobába, se je oddvojil od Kenéjcev in si svoj šotor postavil na ravnini Caananím, ki je pri Kedešu. 007 JDG 004 012 Siseráju so naznanili, da je Abinóamov sin Barák odšel gor h gori Tabor. 007 JDG 004 013 Siserá je zbral skupaj vse svoje bojne vozove, celó devetsto železnih bojnih vozov in vse ljudstvo, ki je bilo z njim, od Haróšeta poganov do reke Kišón. 007 JDG 004 014 Debóra je rekla Baráku: „Vstani, kajti to je dan, na katerega je Gospod izročil Siserája v tvojo roko. Ali ni Gospod šel ven pred teboj?“Tako je Barák odšel dol iz gore Tabor in deset tisoč mož za njim. 007 JDG 004 015 Gospod je pred Barákom z ostrino meča porazil Siserája, vse njegove bojne vozove in vso njegovo vojsko, tako da se je Siserá spustil iz svojega bojnega voza in pobegnil na svojih stopalih. 007 JDG 004 016 Toda Barák je zasledoval bojne vozove in vojsko do Haróšeta poganov in vsa Siserájeva vojska je padla na ostrino meča in niti mož ni preostal. 007 JDG 004 017 Vendar je Siserá na svojih stopalih pobegnil proč k šotoru Jaéle, žene Kenéjca Heberja, kajti mir je bil med Jabínom, kraljem Hacórja in hišo Kenéjca Heberja. 007 JDG 004 018 Jaéla je odšla ven, da sreča Siserája ter mu rekla: „Zavij noter, moj gospod, zavij noter k meni. Ne boj se.“Ko je zavil noter, k njej v šotor, ga je pokrila z ogrinjalom. 007 JDG 004 019 Rekel ji je: „Daj mi, prosim te, piti malo vode, kajti žejen sem.“Odprla je meh mleka, mu dala piti in ga pokrila. 007 JDG 004 020 Ponovno ji je rekel: „Stoj v vratih šotora in zgodilo se bo, ko pride katerikoli mož in od tebe poizveduje in reče: ‚Ali je tam kakšen mož, ‘da boš rekla: ‚Ne.‘ 007 JDG 004 021 Potem je Heberjeva žena Jaéla vzela šotorski klin in v svojo roko vzela kladivo in potiho odšla k njemu in klin zabila v njegova sènca in ga pritrdila k tlom, kajti trdno je zaspal in bil je izmučen. Tako je umrl. 007 JDG 004 022 Glej, ko je Barák zasledoval Siserája, je Jaéla prišla ven, da ga sreča ter mu rekla: „Pridi in pokazala ti bom moža, ki ga iščeš.“Ko je vstopil v njen šotor, glej, Siserá je ležal mrtev in klin je bil v njegovih sèncih. 007 JDG 004 023 Tako je Bog na ta dan pred Izraelovimi otroci podjarmil kánaanskega kralja Jabína. 007 JDG 004 024 Roka Izraelovih otrok je uspevala in prevladala zoper kánaanskega kralja Jabína, dokler niso uničili kánaanskega kralja Jabína. 007 JDG 005 001 Potem sta Debóra in Abinóamov sin Barák tisti dan zapela, rekoč: 007 JDG 005 002 „Hvalite Gospoda za maščevanje Izraela, ko se je ljudstvo voljno darovalo. 007 JDG 005 003 Poslušajte, oh vi kralji, pazljivo prisluhnite, oh vi princi. Jaz, celó jaz, bom prepevala Gospodu. Prepevala bom hvalo Gospodu, Izraelovemu Bogu. 007 JDG 005 004 Gospod, ko si šel iz Seírja, ko si korakal ven iz edómskega polja, je zemlja trepetala in nebo je kapljalo, tudi oblaki so kapljali vodo. 007 JDG 005 005 Gore so se topile pred Gospodom, celó tisti Sinaj pred Gospodom, Izraelovim Bogom. 007 JDG 005 006 V dneh Anátovega sina Šamgárja, v dneh Jaéle, so bile glavne ceste prazne in popotniki so hodili po stranskih poteh. 007 JDG 005 007 Prebivalci vasi so prenehali, prenehali so v Izraelu, dokler nisem vstala jaz, Debóra, ki sem vstala, mati v Izraelu. 007 JDG 005 008 Izbrali so nove bogove. Potem je bila vojna v velikih vratih. Ali sta bila ščit ali sulica videna med štiridesetimi tisoči v Izraelu? 007 JDG 005 009 Moje srce je [nagnjeno] k Izraelovim voditeljem, ki so se voljno darovali med ljudstvom. Blagoslavljajte Gospoda. 007 JDG 005 010 Govorite, vi, ki jahate na belih oslih, vi, ki sedite na sodbi in hodite po poti. 007 JDG 005 011 Tisti, ki so bili osvobojeni pred hrupom lokostrelcev na krajih zajemanj vode, bodo tam ponavljali Gospodova pravična dejanja, celó pravična dejanja do prebivalcev njegovih vasi v Izraelu. Potem bo Gospodovo ljudstvo šlo dol k velikim vratom. 007 JDG 005 012 Prebudi se, prebudi se, Debóra. Prebudi se, prebudi se, izusti pesem. Vstani Barák in vodí svoje ujeto ujetništvo, ti, Abinóamov sin. 007 JDG 005 013 Potem mi je naredil tistega, ki preostane, da ima gospostvo nad plemiči izmed ljudstva. Gospod me je naredil, da imam gospostvo nad mogočnimi. 007 JDG 005 014 Iz Efrájima je bila tam korenina tistih zoper Amáleka. Za teboj, Benjamin, med tvojim ljudstvom. Iz Mahírja so prišli dol voditelji in iz Zábulona tisti, ki vlečejo pisalo pisca. 007 JDG 005 015 Isahárjevi princi so bili z Debóro, celo Isahár in tudi Barák. Peš je bil poslan v dolino. Zaradi Rubenovih oddelkov so bile velike misli srca. 007 JDG 005 016 Zakaj ostajaš med ovčjimi stajami, da poslušaš blejanje tropov? Zaradi Rubenovih oddelkov so bila velika preiskovanja srca. 007 JDG 005 017 Gileád je prebival onkraj Jordana in zakaj je Dan ostal v ladjah? Aser je nadaljeval na morski obali in prebival v svojih vrzelih. 007 JDG 005 018 Zábulon in Neftáli sta bila ljudstvi, ki sta izpostavili svoja življenja smrti na visokih krajih polja. 007 JDG 005 019 Kralji so prišli in se bojevali, potem so se pri vodah Megída v Taanáhu bojevali kánaanski kralji; nobenega dobička od denarja niso vzeli. 007 JDG 005 020 Vojskovali so se z neba. Zvezde na svojih orbitah so se bojevale zoper Siserája. 007 JDG 005 021 Reka Kišón jih je odplavila, ta starodavna reka, reka Kišón. Oh moja duša, pomendrala si moč. 007 JDG 005 022 Potem so bila konjska kopita zlomljena zaradi razloga drvenj, drvenj njihovih mogočnih. 007 JDG 005 023 ‚Prekolnite Meróz, ‘je rekel Gospodov angel, grenko prekolnite njegove prebivalce, ker niso prišli na pomoč Gospodu, na pomoč Gospodu zoper mogočnega.‘ 007 JDG 005 024 Blagoslovljena nad ženami naj bo Jaéla, žena Kenéjca Heberja, blagoslovljena nad ženami naj bo v šotoru. 007 JDG 005 025 Prosil je vode in dala mu je mleko. V gosposki skledi je prinesla maslo. 007 JDG 005 026 Svojo roko je iztegnila h klinu in svojo desnico k delavčevemu kladivu in s kladivom je udarila Siserája, zdrobila mu je glavo, ko jo je predrla in udarila skozi njegova sènca. 007 JDG 005 027 Ob njenih stopalih se je upognil, padel je, ulegel se je. Ob njenih stopalih se je upognil, padel je. Kjer se je upognil, tam je mrtev padel dol. 007 JDG 005 028 Siserájeva mati je pogledala skozi okno in zaklicala skozi mrežo: ‚Zakaj se njegov bojni voz tako dolgo mudi? Zakaj se mudijo kolesa njegovih bojnih vozov?‘ 007 JDG 005 029 Njene modre gospe so ji odgovorile, da, sebi je vrnila odgovor: 007 JDG 005 030 ‚Ali niso pohiteli? Ali niso razdelili plena; vsakemu možu gospodično ali dve. Siseráju plen številnih barv, plen številnih barv vezenine, številnih barv vezenine na obeh straneh, primerne za vratove tistih, ki jemljejo plen?‘ 007 JDG 005 031 Tako naj vsi tvoji sovražniki propadejo, oh Gospod, toda naj bodo tisti, ki ga ljubijo, kakor sonce, ko vzide v svoji moči.“In dežela je imela štirideset let počitek. 007 JDG 006 001 Izraelovi otroci so v Gospodovih očeh počeli zlo in Gospod jih je [za] sedem let izročil v roko Midjáncev. 007 JDG 006 002 Roka Midjáncev je prevladala zoper Izraela in zaradi Midjáncev so si Izraelovi otroci naredili jame, ki so v gorah, votline in oporišča. 007 JDG 006 003 Bilo je tako, ko je Izrael sejal, da so prišli gor Midjánci, Amalečani in otroci vzhoda, celó ti so prišli gor zoper njih 007 JDG 006 004 in se utaborili zoper njih in uničili donos zemlje, dokler ne prideš do Gaze in za Izrael niso pustili nobene oskrbe, niti ovce, niti vola, niti osla. 007 JDG 006 005 Kajti gor so prišli s svojo živino in svojimi šotori in prišli so kakor kobilice zaradi množice, kajti tako njih kakor njihovih kamel je bilo brez števila in vstopili so v deželo, da jo uničijo. 007 JDG 006 006 Zaradi Midjáncev je bil Izrael silno obubožan in Izraelovi otroci so klicali h Gospodu. 007 JDG 006 007 Pripetilo se je, ko so zaradi Midjáncev Izraelovi otroci klicali h Gospodu, 007 JDG 006 008 da je Gospod k Izraelovim otrokom poslal preroka, ki jim je rekel: „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Privedel sem vas gor iz Egipta, vas izpeljal iz hiše sužnosti, 007 JDG 006 009 vas osvobodil iz roke Egipčanov in iz roke vseh, ki so vas zatirali in jih pregnal izpred vas in vam dal njihovo deželo 007 JDG 006 010 ter vam rekel: ‚Jaz sem Gospod, vaš Bog. Ne bojte se bogov Amoréjcev, v katerih deželi prebivate.‘Toda niste ubogali mojega glasu.‘“ 007 JDG 006 011 Prišel je Gospodov angel in sedel pod hrast, ki je bil v Ofri, ki je pripadal Abiézerjevcu Joášu. Njegov sin Gideón je pri vinski stiskalnici mlatil pšenico, da jo skrije pred Midjánci. 007 JDG 006 012 Prikazal se mu je Gospodov angel ter mu rekel: „ Gospod je s teboj, mogočen hraber mož.“ 007 JDG 006 013 Gideón mu je rekel: „Oh, moj Gospod, če je z nami Gospod, zakaj nas je potem vse to doletelo? In kje so vsi njegovi čudeži, o katerih so nam povedali naši očetje, rekoč. ‚Ali nas ni Gospod privedel gor iz Egipta? Toda sedaj nas je Gospod zapustil in nas izročil v roke Midjáncev.‘“ 007 JDG 006 014 Gospod je pogledal nanj in rekel: „Pojdi v tej svoji moči in ti boš Izraela rešil iz roke Midjáncev. Ali te nisem jaz poslal?“ 007 JDG 006 015 Rekel mu je: „Oh moj Gospod, s čim bom rešil Izraela? Glej, moja družina je revna v Manáseju in jaz sem najmanjši v očetovi hiši.“ 007 JDG 006 016 Gospod mu je rekel: „Zagotovo bom jaz s teboj in Midjánce boš udaril kakor en mož.“ 007 JDG 006 017 Ta mu je rekel: „Če sem torej našel milost v tvojem pogledu, potem mi pokaži znamenje, da ti govoriš z menoj. 007 JDG 006 018 Ne odidi od tukaj, prosim te, dokler ne pridem k tebi in prinesem svoje darilo in ga postavim predte.“Rekel je: „Ostal bom, dokler ponovno ne prideš.“ 007 JDG 006 019 Gideón je vstopil in pripravil kozlička in nekvašene kolače iz škafa moke. Meso je položil v košaro, juho v lonec in to prinesel ven k njemu pod hrast in to ponudil. 007 JDG 006 020 Angel od Boga mu je rekel: „Vzemi meso in nekvašene kolače ter jih položi na to skalo in izlij juho.“In tako je storil. 007 JDG 006 021 Potem je Gospodov angel iztegnil konec palice, ki je bila v njegovi roki in se dotaknil mesa in nekvašenih kolačev. In iz skale se je dvignil ogenj in použil meso ter nekvašene kolače. Potem je Gospodov angel odšel iz njegovega pogleda. 007 JDG 006 022 Ko je Gideón zaznal, da je bil to Gospodov angel, je Gideón rekel: „Ojoj, oh Gospod Bog! Ker sem videl Gospodovega angela iz obličja v obličje.“ 007 JDG 006 023 Gospod mu je rekel: „Mir ti bodi; ne boj se. Ne boš umrl.“ 007 JDG 006 024 Potem je Gideón tam zgradil oltar Gospodu in ga imenoval Jahve–šalom. Do današnjega dne je ta še vedno v Ofri Abiézerjevcev. 007 JDG 006 025 Pripetilo se je isto noč, da mu je Gospod rekel: „Vzemi mladega bikca od svojega očeta, celo drugega bikca starosti sedmih let in zruši Báalov oltar, ki ga ima tvoj oče in posekaj ašero, ki je poleg njega 007 JDG 006 026 in zgradi oltar Gospodu, svojemu Bogu, na vrhu te skale, na določenem kraju in vzemi drugega bikca in daruj žgalno daritev z lesom ašere, ki jo boš posekal.“ 007 JDG 006 027 Potem je Gideón vzel deset mož izmed svojih služabnikov in storil kakor mu je Gospod rekel. Bilo je tako, ker se je bal očetove družine in mož mesta, da tega ni mogel storiti podnevi, da je to storil ponoči. 007 JDG 006 028 Ko so možje mesta zgodaj zjutraj vstali, glej, Báalov oltar je bil podrt in ašera, ki je bila poleg njega, je bila posekana in drugi bikec je bil darovan na oltarju, ki je bil zgrajen. 007 JDG 006 029 Drug drugemu so rekli: „Kdo je storil to stvar?“Ko so poizvedovali in spraševali, so rekli: „To stvar je storil Joášev sin Gideón.“ 007 JDG 006 030 Potem so možje iz mesta Joášu rekli: „Privedi svojega sina ven, da bo lahko umrl, ker je podrl Báalov oltar in ker je posekal ašero, ki je bila poleg njega.“ 007 JDG 006 031 Joáš je rekel vsem, ki so stali zoper njega: „Mar se boste potegovali za Báala? Ali ga boste vi rešili? Kdor se bo potegoval zanj, naj bo usmrčen medtem, ko je še jutro. Če je on bog, naj se poteguje sam zase, ker je nekdo podrl njegov oltar.“ 007 JDG 006 032 Zato ga je na ta dan imenoval Jerubáal, rekoč: „Naj Báal navaja dokaze zoper njega, ker je zrušen njegov oltar.“ 007 JDG 006 033 Potem so se skupaj zbrali vsi Midjánci, Amálečani in otroci vzhoda, odšli preko in se utaborili v dolini Jezreél. 007 JDG 006 034 Toda Gospodov Duh je prišel nad Gideóna in ta je zatrobil na šofar in Abiézer je bil zbran za njim. 007 JDG 006 035 Poslal je poslance po vsem Manáseju, ki je bil tudi zbran za njim. Poslal je poslance k Aserju, k Zábulonu in k Neftáliju in prišli so gor, da jih srečajo. 007 JDG 006 036 Gideón je rekel Bogu: „Če hočeš po moji roki rešiti Izraela, kakor si rekel, 007 JDG 006 037 glej, bom na tla položil ovčje runo in če bo rosa samo na runu in bo vsa zemlja poleg suha, potem bom vedel, da hočeš po moji roki rešiti Izraela, kakor si rekel.“ 007 JDG 006 038 In bilo je tako, kajti naslednji dan je zgodaj vstal in iz runa iztisnil roso, polno skledico vode. 007 JDG 006 039 Gideón je rekel Bogu: „Tvoja jeza naj se ne vname zoper mene in govoril bom samo še tokrat. Naj dokažem, prosim te, samo še tokrat z runom. Naj bo torej suho samo na runu, po vsej zemlji pa naj bo rosa.“ 007 JDG 006 040 Bog je to noč storil tako, kajti bilo je suho samo na runu, rosa pa je bila po vsej zemlji. 007 JDG 007 001 Potem je Jerubáal, ki je Gideón in vse ljudstvo, ki je bilo z njim, vstalo zgodaj in se utaborilo poleg vodnjaka Haród, tako da je bila vojska Midjáncev na njihovi severni strani, v dolini pri Moréjevem hribu. 007 JDG 007 002 Gospod je rekel Gideónu: „Ljudstva, ki je s teboj, je zame preveč, da bi Midjánce izročil v njihove roke, da se ne bi Izrael poveličeval zoper mene, rekoč: ‚Moja lastna roka me je rešila.‘“ 007 JDG 007 003 Zdaj torej pojdi, razglasi v ušesa ljudstva, rekoč: ‚Kdorkoli je boječ in se boji, naj se vrne in zgodaj odide z gore Gileád.‘“In tam se jih je izmed ljudstva vrnilo dvaindvajset tisoč, ostalo pa jih je deset tisoč. 007 JDG 007 004 Gospod je rekel Gideónu: „Ljudstva je še pre več. Privedi jih dol k vodi in tam ti jih bom preizkusil.“Zgodilo se bo, da o komer ti rečem: ‚Ta bo šel s teboj, ‘bo ta isti šel s teboj; in o komer ti rečem: ‚Ta ne bo šel s teboj, ‘ta isti ne bo šel.“ 007 JDG 007 005 Tako je ljudstvo privedel dol k vodi in Gospod je rekel Gideónu: „Kdorkoli s svojim jezikom sreba vodo, kakor sreba pes, tega boš postavil poleg sebe, podobno vsakega, ki poklekne dol na svoja kolena, da bi pil.“ 007 JDG 007 006 Število tistih, ki so srebali s pristavljanjem svoje roke k svojim ustom, je bilo tristo mož, toda vsi ostali izmed ljudstva so se upognili na svoja kolena, da pijejo vodo. 007 JDG 007 007 Gospod je rekel Gideónu: „S tristo možmi, ki so srebali, vas bom rešil in Midjánce izročil v tvojo roko. Vse preostalo ljudstvo pa naj gre vsak mož k svojemu kraju.“ 007 JDG 007 008 Tako je ljudstvo v svojo roko vzelo živež in svoje šofarje, ves preostanek Izraela pa je vsakega moža poslal k svojemu šotoru in obdržal tistih tristo mož. Midjánska vojska je bila pod njim v dolini. 007 JDG 007 009 Iste noči se je pripetilo, da mu je Gospod rekel: „Vstani, spusti se k vojski, kajti izročil sem jo v tvojo roko. 007 JDG 007 010 Toda če se bojiš iti dol, pojdi dol k vojski s svojim služabnikom Purájem 007 JDG 007 011 in slišal boš kaj govorijo. Potem se bodo tvoje roke okrepile, da greš dol k vojski.“Potem je s svojim služabnikom Purájem odšel dol k zunanjim izmed oboroženih mož, ki so bili v vojski. 007 JDG 007 012 Midjánci in Amalečani in vsi otroci vzhoda pa so ležali povprek po dolini, zaradi množice podobni kobilicam in njihovih kamel je bilo zaradi množice brez števila, kakor peska ob morski obali. 007 JDG 007 013 Ko je Gideón prišel, glej, je bil tam mož, ki je svojemu tovarišu povedal sanje ter rekel: „Glej, sanjal sem sanje in glej, kolač ječmenovega kruha se je privalil v midjánsko vojsko, prišel k šotoru in ga udaril, da je ta padel in ga prevrnil, da je ležal postrani.“ 007 JDG 007 014 Njegov tovariš je odgovoril in rekel: „To ni nič drugega kakor meč Gideóna, Joáševega sina, moža iz Izraela, kajti v njegovo roko je Bog izročil Midjánce in vso njegovo vojsko.“ 007 JDG 007 015 Bilo je tako, ko je Gideón slišal pripovedovanje sanj in njeno razlago, da je oboževal, se vrnil v Izraelovo vojsko in rekel: „Vstanite, kajti Gospod je v vašo roko izročil midjánsko vojsko.“ 007 JDG 007 016 Tristo mož je razdelil na tri skupine in v roko vsakega moža položil šofar s praznimi lončenimi vrči in svetilkami znotraj vrčev. 007 JDG 007 017 Rekel jim je: „Glejte mene in storite podobno. Glejte, ko pridete k robu tabora, se bo zgodilo, da kakor bom storil jaz, boste tako storili tudi vi. 007 JDG 007 018 Ko zatrobim s šofarjem, jaz in vsi tisti, ki so z menoj, potem tudi vi zatrobite s šofarji na vsaki strani tabora in recite: ‚ Meč od Gospoda in od Gideóna.‘“ 007 JDG 007 019 Tako so Gideón in sto mož, ki so bili z njim, prišli k robu tabora na začetku srednje straže in imeli so ravno sveže postavljeno stražo. Zatrobili so na šofarje in razbili lončene vrče, ki so bili v njihovih rokah. 007 JDG 007 020 Tri skupine so trobile na šofarje in razbile lončene vrče in držale svetilke v svojih levicah in šofarje v svojih desnicah, da z njimi trobijo in kričali: „Meč od Gospoda in od Gideóna.“ 007 JDG 007 021 Stali so vsak mož na svojem mestu okoli tabora in vsa vojska je stekla, kričala in pobegnila. 007 JDG 007 022 Tristo [jih] je trobilo na šofarje in Gospod je celo po vsej vojski naravnal meč vsakega moža zoper svojega tovariša in vojska je pobegnila do Bet Šite v Cerédi in do meje Abél Mehóle, do Tabáta. 007 JDG 007 023 Izraelovi možje so se zbrali skupaj iz Neftálija, iz Aserja, iz vsega Manáseja in zasledovali Midjánce. 007 JDG 007 024 Gideón je poslal poslance po vsej gori Efrájim, rekoč: „Pridite dol zoper Midjánce in pred njimi zasedite vode do Bet Bare in Jordana.“Potem so se vsi Efrájimovi možje zbrali skupaj in zasedli vode do Bet Bare in Jordana. 007 JDG 007 025 Zajeli so dva princa izmed Midjáncev, Oréba in Zeéba. Oréba so usmrtili na Orébovi skali, Zeéba pa na Zeébovi vinski stiskalnici in zasledovali Midjánce ter glavi Oréba in Zeéba prinesli Gideónu, na drugo stran Jordana. 007 JDG 008 001 Možje iz Efrájima so mu rekli: „Zakaj si nam tako služil, da nas nisi klical, ko si odhajal, da bi se bojeval z Midjánci?“In ostro so se pričkali z njim. 007 JDG 008 002 Rekel jim je: „Kaj sem torej storil v primerjavi z vami? Mar ni Efrájimovo paberkovanje boljše kakor Abiézerjeva trgatev? 007 JDG 008 003 Bog je v vaše roke izročil midjánska princa, Oréba in Zeéba. Kaj sem bil jaz zmožen storiti v primerjavi z vami?“Potem, ko jim je to rekel, se je njihova jeza zoper njega zmanjšala. 007 JDG 008 004 Gideón je prišel do Jordana ter ga prečkal, on in tristo mož, ki so bili z njim, slabotni, vendar so jih zasledovali. 007 JDG 008 005 Možem iz Sukóta je rekel: „Dajte, prosim vas, hlebe kruha ljudstvu, ki mi sledi, kajti oslabeli so in jaz zasledujem midjánska kralja Zebaha in Calmunája.“ 007 JDG 008 006 Princi iz Sukóta so rekli: „ Mar so roke Zebaha in Calmunája sedaj v tvoji roki, da bi tvoji vojski dali kruha?“ 007 JDG 008 007 Gideón je rekel: „Torej ko Gospod Zebaha in Calmunája izroči v mojo roko, potem bom vaše meso raztrgal s trnjem iz divjine in z osatom.“ 007 JDG 008 008 Od tam je odšel gor do Penuéla in jim podobno govoril. Ljudje iz Penuéla so mu odgovorili podobno kot ljudje iz Sukóta. 007 JDG 008 009 Govoril je tudi ljudem iz Penuéla, rekoč: „Ko ponovno pridem v miru, bom porušil ta stolp.“ 007 JDG 008 010 Torej Zebah in Calmunáj sta bila v Karkórju in njune vojske z njima, okoli petnajst tisoč mož, vsi, ki so preostali od vseh vojsk otrok vzhoda, kajti tam je padlo sto dvajset tisoč mož, ki so izdirali meč. 007 JDG 008 011 Gideón je odšel gor po poti tistih, ki so prebivali v šotorih vzhodno od Nobaha in Jogbóhe in udaril vojsko, kajti vojska je bila brezskrbna. 007 JDG 008 012 Ko sta Zebah in Calmunáj pobegnila, ju je zasledoval in zajel dva midjánska kralja, Zebaha in Calmunája ter porazil vso vojsko. 007 JDG 008 013 Joášev sin Gideón se je vrnil iz bitke preden je vzšlo sonce. 007 JDG 008 014 Ujel je mladeniča izmed ljudi iz Sukóta in od njega poizvedel in ta mu je opisal prince iz Sukóta in njihove starešine, celó sedeminsedemdeset mož. 007 JDG 008 015 Prišel je k možem iz Sukóta in rekel: „Glejte Zebaha in Calmunája, s katerima ste me ošteli, rekoč: ‚Mar so roke Zebaha in Calmunája sedaj v tvoji roki, da naj bi dali kruha tvojim možem, ki so izmučeni.‘“ 007 JDG 008 016 Zgrabil je mestne starešine in trnje iz divjine in osat ter z njimi učil može iz Sukóta. 007 JDG 008 017 Podrl je stolp v Penuélu in usmrtil može iz mesta. 007 JDG 008 018 Potem je Zebahu in Calmunáju rekel: „Kakšne vrste možje so bili tisti, ki sta jih usmrtila pri Taboru?“Odgovorila sta: „Takšni so bili, kot si ti. Vsakdo je bil podoben kraljevemu otroku.“ 007 JDG 008 019 Rekel je: „ Bili so moji bratje, celó sinovi moje matere. Kakor živi Gospod, če bi jih rešila žive, vaju ne bi ubil.“ 007 JDG 008 020 Svojemu prvorojencu Jeterju je rekel: „Vstani in ju ubij.“Toda mladostnik ni izvlekel svojega meča, kajti bal se je, ker je bil še mladostnik. 007 JDG 008 021 Potem sta Zebah in Calmunáj rekla: „Vstani, ti in padi na naju, kajti kakršen je mož, takšna je njegova moč.“Gideón je vstal in usmrtil Zebaha in Calmunája in odvzel ornamente, ki so bili na vratovih njunih kamel. 007 JDG 008 022 Potem so možje iz Izraela rekli Gideónu: „Ti vladaj nad nami, oba, ti in tvoj sin in tudi sin tvojega sina, kajti osvobodil si nas iz roke Midjáncev.“ 007 JDG 008 023 Gideón jim je rekel: „Jaz ne bom vladal nad vami, niti ne bo moj sin vladal nad vami. Gospod bo vladal nad vami.“ 007 JDG 008 024 Gideón jim je rekel: „Od vas bi želel prošnjo, da bi mi dal vsak mož uhane od svojega plena.“(Kajti oni so imeli zlate uhane, ker so bili Izmaelci.) 007 JDG 008 025 Odgovorili so: „Voljno jih bomo dali.“Razširili so obleko in nanjo je vsak mož vrgel uhane od svojega plena. 007 JDG 008 026 Teža zlatih uhanov, ki jih je zahteval, je bila tisoč sedemsto šeklov zlata, poleg ornamentov in obeskov za ušesa in škrlatnega oblačila, ki je bil na midjánskih kraljih in poleg verižic, ki so bile okoli vratov njihovih kamel. 007 JDG 008 027 Gideón je iz njih naredil efód in ga dal v svoje mesto, celó v Ofro. Ves Izrael se je odšel tja vlačugat za njim. Ta stvar je postala zanka Gideónu in njegovi hiši. 007 JDG 008 028 Tako je bil Midján podjarmljen pred Izraelovimi otroci, tako da niso več vzdignili svojih glav. In dežela je bila v Gideónovih dneh v spokojnosti štirideset let. 007 JDG 008 029 Joášev sin Jerubáal je odšel in prebival v svoji lastni hiši. 007 JDG 008 030 Gideón je imel sedemdeset sinov, rojenih od njegovega telesa, kajti imel je mnogo žena. 007 JDG 008 031 Njegova priležnica, ki je bila v Sihemu, mu je prav tako rodila sina, čigar ime je imenoval Abiméleh. 007 JDG 008 032 Joášev sin Gideón je umrl v dobri visoki starosti in bil pokopan v mavzoleju njegovega očeta Joáša v Ofri Abiézerjevcev. 007 JDG 008 033 Takoj, ko je bil Gideón mrtev, se je pripetilo, da so se Izraelovi otroci ponovno obrnili in se šli vlačugat za Báali in si naredili Baal-berita za svojega boga. 007 JDG 008 034 Izraelovi otroci se niso spominjali Gospoda, svojega Boga, ki jih je osvobodil iz rok vseh njihovih sovražnikov na vsaki strani 007 JDG 008 035 niti niso izkazali prijaznosti Jerubáalovi hiši, namreč Gideónu, glede na vso dobroto, ki jo je izkazal Izraelu. 007 JDG 009 001 Jerubáalov sin Abiméleh je šel do Sihema, do bratov svoje matere in se z njimi posvetoval in z vso družino hiše očeta svoje matere, rekoč: 007 JDG 009 002 „Govorite, prosim vas, na ušesa vsem sihemskim gospodarjem: ‚Ali je za vas bolje, da vsi Jerubáalovi sinovi, katerih je sedemdeset oseb, kraljujejo nad vami ali da nad vami kraljuje eden? Spomnite se tudi, da sem jaz vaša kost in vaše meso.‘“ 007 JDG 009 003 Bratje njegove matere so vse te besede o njem govorili v ušesa vseh sihemskih gospodarjev in njihova srca nagnili, da sledijo Abimélehu, kajti rekli so: „On je naš brat.“ 007 JDG 009 004 Iz hiše Baal-berita so mu dali sedemdeset koščkov srebra, s katerimi je Abiméleh najel prazno-glave in nepomembne osebe, ki so mu sledili. 007 JDG 009 005 Odšel je v hišo svojega očeta pri Ofri in na enem kamnu usmrtil svoje brate, Jerubáalove sinove, ki jih je bilo sedemdeset oseb. Kljub temu pa je ostal najmlajši Jerubáalov sin Jotám, kajti ta se je skril. 007 JDG 009 006 Vsi sihemski gospodarji so se zbrali skupaj in vsa Milójeva hiša in odšli ter Abiméleha postavili za kralja pri ravninskem stebru, ki je bil v Sihemu. 007 JDG 009 007 Ko so to povedali Jotámu, je ta odšel in se postavil na vrhu gore Garizím, povzdignil svoj glas, zavpil in jim rekel: „Prisluhnite mi, vi sihemski gospodarji, da bo Bog lahko prisluhnil vam. 007 JDG 009 008 Drevesa so šla naprej ob času, da mazilijo kralja nad seboj in rekla so oljki: ‚Kraljuj nad nami.‘ 007 JDG 009 009 Toda oljka jim je rekla: ‚Mar naj zapustim svojo mastnost, s katero po meni častijo Boga in človeka in grem, da bi bila povišana nad drevesa?‘ 007 JDG 009 010 Drevesa so rekla figovemu drevesu: ‚Ti pridi in kraljuj nad nami.‘ 007 JDG 009 011 Toda figovo drevo jim je reklo: ‚Mar naj zapustim svojo sladkost in svoj dober sad in grem, da bi bilo povišano nad drevesa?‘ 007 JDG 009 012 Potem so drevesa rekla trti: ‚Ti pridi in kraljuj nad nami.‘ 007 JDG 009 013 Trta pa jim je rekla: ‚Mar naj zapustim svoje vino, ki razveseljuje Boga in človeka in grem, da naj bi bila povišana nad drevesa?‘ 007 JDG 009 014 Potem so vsa drevesa rekla trnovemu grmu: ‚Ti pridi in kraljuj nad nami.‘ 007 JDG 009 015 Trnov grm je rekel drevesom: ‚Če me resnično mazilite za kralja nad seboj, potem pridite in svoje zaupanje položite v mojo senco, in če ne naj ogenj pride iz trnovega grma in použije libanonske cedre.‘ 007 JDG 009 016 Zdaj torej, če ste storili resnično in iskreno v tem, da ste si postavili Abiméleha za kralja in če ste dobro postopali z Jerubáalom in njegovo hišo in mu storili glede na ravnanje njegovih rok 007 JDG 009 017 (kajti moj oče se je bojeval za vas in v ospredju tvegal svoje življenje in vas osvobodil iz roke Midjáncev 007 JDG 009 018 in ste ta dan vstali zoper hišo mojega očeta in umorili njegove sinove, sedemdeset oseb na enem kamnu in postavili Abiméleha, sina njegove dekle, za kralja nad sihemskimi gospodarji, ker je vaš brat). 007 JDG 009 019 Če ste torej ta dan resnično in iskreno postopali z Jerubáalom in njegovo hišo, potem se veselite z Abimélehom in naj se tudi on veseli z vami. 007 JDG 009 020 Toda če ne, naj ogenj pride od Abiméleha in pogoltne sihemske gospodarje in Milójevo hišo. In ogenj naj pride od sihemskih gospodarjev in od Milójeve hiše in požre Abiméleha. 007 JDG 009 021 Jotám je stekel proč, pobegnil in odšel v Beêr in tam prebival zaradi strahu pred svojim bratom Abimélehom. 007 JDG 009 022 Ko je Abiméleh tri leta kraljeval nad Izraelom, 007 JDG 009 023 je potem Bog med Abiméleha in sihemske gospodarje poslal zlega duha in sihemski gospodarji so zahrbtno postopali z Abimélehom, 007 JDG 009 024 da bi ta krutost, storjena sedemdesetim Jerubáalovim sinovom lahko prišla in bi bila njihova kri položena na njihovega brata Abiméleha, ki jih je umoril in na sihemske gospodarje, ki so mu pomagali pri morjenju njegovih bratov. 007 JDG 009 025 Sihemski gospodarji so zanj postavili prežalce v zasedi na vrhu gora in ti so oropali vse, ki so mimo njih prišli po tej poti, in to je bilo povedano Abimélehu. 007 JDG 009 026 Ebedov sin Gáal je prišel s svojimi brati in odšel preko v Sihem in sihemski gospodarji so svoje zaupanje položili vanj. 007 JDG 009 027 Odšli so ven na polja in obrali svoje vinograde in tlačili grozdje in se veselili in odšli v hišo svojega boga, jedli, pili in preklinjali Abiméleha. 007 JDG 009 028 Ebedov sin Gáal je rekel: „Kdo je Abiméleh in kdo je Sihem, da bi mu služili? Mar ni on Jerubáalov sin? In Zebúl njegov častnik? Služite možem Sihemovega očeta Hamórja, kajti zakaj bi mi služili njemu? 007 JDG 009 029 Bog daj, da bi bilo to ljudstvo pod mojo roko! Potem bi odstranil Abiméleha.“In Abimélehu je rekel: „Okrepi svojo vojsko in pridi ven.“ 007 JDG 009 030 Ko je Zebúl, vladar mesta, slišal besede Ebedovega sina Gáala, je bila njegova jeza vžgana. 007 JDG 009 031 Na skrivnem je poslal poslance k Abimélehu, rekoč: „Glej, Ebedov sin Gáal in njegovi bratje so prišli v Sihem in glej, zoper tebe utrjujejo mesto. 007 JDG 009 032 Zdaj se torej dvigni ponoči ti in ljudstvo, ki je s teboj in na polju prežite v zasedi 007 JDG 009 033 in zgodilo se bo, da zjutraj, takoj ko bo sonce vzšlo, da boš zgodaj vstal in se nameril na mesto. In glej, ko bodo on in ljudstvo, ki je z njim, prišli ven zoper tebe, potem jim boš lahko storil kakor boš našel priložnost.“ 007 JDG 009 034 Abiméleh je ponoči vstal in vse ljudstvo, ki je bilo z njim in so v štirih skupinah prežali zoper Sihema. 007 JDG 009 035 Ebedov sin Gáal je odšel ven in stal v vhodu velikih vrat mesta. Abiméleh in ljudstvo, ki je bilo z njim, pa je vstalo od prežanja. 007 JDG 009 036 Ko je Gáal zagledal ljudstvo, je rekel Zebúlu: „Glej, tam prihaja ljudstvo dol iz vrha gorovja.“Zebúl mu je rekel: „Senco gorovja vidiš, kakor bi bili možje.“ 007 JDG 009 037 Gáal je ponovno spregovoril in rekel: „Vidiš, tam prihaja dol ljudstvo po sredi dežele in druga skupina prihaja vzdolž ravnine Maonim.“ 007 JDG 009 038 Potem mu je Zebúl rekel: „Kje so sedaj tvoja usta, s katerimi praviš: ‚Kdo je Abiméleh, da bi mu služili?‘Mar ni to ljudstvo, katerega si preziral? Pojdi sedaj ven, prosim te in se bori z njimi.“ 007 JDG 009 039 Gáal je odšel ven pred sihemskimi gospodarji in se boril z Abimélehom. 007 JDG 009 040 Abiméleh ga je pregnal in ta je pobegnil pred njim in mnogi so bili zrušeni in ranjeni, celó do vhoda velikih vrat. 007 JDG 009 041 Abiméleh je prebival pri Arúmi, Zebúl pa je vrgel ven Gáala in njegove brate, da ne bi prebivali v Sihemu. 007 JDG 009 042 Naslednji dan se je pripetilo, da je ljudstvo odšlo ven na polje in povedali Abimélehu. 007 JDG 009 043 Ta je vzel ljudstvo in jih razdelil v tri skupine in na polju so prežali v zasedi in glej, ljudstvo je prišlo naprej, ven iz mesta in vstal je zoper njih in jih udaril. 007 JDG 009 044 Abiméleh in skupina, ki je bila z njim, je pohitela naprej in stala na vhodu velikih vrat mesta in dve drugi skupini sta stekli nad vse ljudstvo, ki je bilo na poljih in jih usmrtili. 007 JDG 009 045 Abiméleh se je ves tisti dan boril zoper mesto, zavzel mesto, usmrtil ljudstvo, ki je bilo v njem, premagal mesto in ga potresel s soljo. 007 JDG 009 046 Ko so vsi gospodarji sihemskega stolpa to slišali, so vstopili v trdnjavo hiše boga Berita. 007 JDG 009 047 To je bilo povedano Abimélehu, da so bili vsi gospodarji sihemskega stolpa zbrani skupaj. 007 JDG 009 048 Abiméleh se je povzpel na goro Calmón, on in vse ljudstvo, ki je bilo z njim in Abiméleh je v svojo roko vzel sekiro, odsekal vejo iz dreves, jo vzel in jo položil na svojo ramo in rekel ljudstvu, ki je bilo z njim: „Kar ste videli storiti mene, pohitite in storite kakor sem storil jaz.“ 007 JDG 009 049 Podobno je vse ljudstvo odsekalo vsak svojo vejo, sledilo Abimélehu, jih položili k trdnjavi in zažgali trdnjavo nad njimi. Tako da so umrli tudi vsi ljudje iz sihemskega stolpa, okoli tisoč mož in žena. 007 JDG 009 050 Potem je Abiméleh odšel v Tebéc, se utaboril zoper Tebéc in ga zavzel. 007 JDG 009 051 Toda tam, znotraj mesta, je bil močan stolp in tja so pobegnili vsi možje in žene in vsi iz mesta in ga za seboj zaprli in se spravili na vrh stolpa. 007 JDG 009 052 Abiméleh je prišel k stolpu, se boril zoper njega in se približal vratom stolpa, da bi ga zažgal z ognjem. 007 JDG 009 053 Neka ženska je kos mlinskega kamna vrgla na Abimélehovo glavo in razbila njegovo lobanjo. 007 JDG 009 054 Potem je naglo zaklical k mladeniču, svojemu nosilcu bojne opreme in mu rekel: „Izvleci svoj meč in me usmrti, da ne bodo ljudje o meni rekli: ‚Ubila ga je ženska.‘“In njegov mladenič ga je prebodel in ta je umrl. 007 JDG 009 055 Ko so možje iz Izraela videli, da je bil Abiméleh mrtev, so odšli vsak mož na svoj kraj. 007 JDG 009 056 Tako je Bog povrnil Abimélehovo zlobnost, ki jo je storil svojemu očetu z umorom svojih sedemdesetih bratov 007 JDG 009 057 in vse zlo sihemskih ljudi je Bog povrnil na njihove glave in nadnje je prišlo prekletstvo Jerubáalovega sina Jotáma. 007 JDG 010 001 Za Abimélehom je vstal Tolá, sin Puvája, sinú Dodója, mož iz Isahárja, da brani Izrael. Prebival je v Šamíru, na gori Efrájim. 007 JDG 010 002 Izraelu je sodil triindvajset let in umrl ter bil pokopan v Šamíru. 007 JDG 010 003 Za njim je vstal Gileádec Jaír in Izraelu sodil dvaindvajset let. 007 JDG 010 004 Imel je trideset sinov, ki so jahali na tridesetih osličjih žrebetih in imeli trideset mest, ki se imenujejo Havot Jaír do tega dne, ki so v deželi Gileád. 007 JDG 010 005 Jaír je umrl in bil pokopan v Kamónu. 007 JDG 010 006 Izraelovi otroci pa so v Gospodovih očeh ponovno počeli zlo in služili Báalom, Astarti, bogovom Sirije, bogovom Sidóna, bogovom Moába, bogovom Amónovih otrok in bogovom Filistejcev in zapustili so Gospoda in mu niso služili. 007 JDG 010 007 Gospodova jeza je bila vroča zoper Izrael in prodal jih je v roke Filistejcev in v roke Amónovih otrok. 007 JDG 010 008 Tisto leto so tlačili in zatirali Izraelove otroke; osemnajst let, vse Izraelove otroke, ki so bili na drugi strani Jordana, v deželi Amoréjcev, ki je v Gileádu. 007 JDG 010 009 Poleg tega so Amónovi otroci prečkali Jordan, da se borijo tudi zoper Juda, zoper Benjamina in zoper Efrájimovo hišo, tako, da je bil Izrael silno zaskrbljen. 007 JDG 010 010 Izraelovi otroci so vpili h Gospodu, rekoč: „Grešili smo zoper tebe, zato ker smo zapustili našega Boga in služili tudi Báalom.“ 007 JDG 010 011 Gospod je Izraelovim otrokom rekel: „ Mar vas nisem osvobodil pred Egipčani in pred Amoréjci, pred Amónovimi otroci in pred Filistejci? 007 JDG 010 012 Tudi Sidónci, Amalečani in Maonci so vas zatirali in klicali ste k meni in osvobodil sem vas iz njihove roke. 007 JDG 010 013 Vendar ste me zapustili in služili drugim bogovom, zato vas ne bom več osvobajal. 007 JDG 010 014 Pojdite in jokajte k bogovom, ki ste jih izbrali. Naj vas oni osvobodijo v času vaše stiske.“ 007 JDG 010 015 Izraelovi otroci so rekli Gospodu: „Grešili smo. Stôri nam karkoli se ti zdi dobro. Prosimo te, samo osvobodi nas ta dan.“ 007 JDG 010 016 Izmed sebe so odstranili tuje bogove in služili Gospodu. Njegova duša je bila užaloščena zaradi Izraelove bede. 007 JDG 010 017 Potem so bili Amónovi otroci zbrani skupaj in se utaborili v Gileádu. Izraelovi otroci pa so se zbrali skupaj in se utaborili v Micpi. 007 JDG 010 018 Ljudstvo in gileádski princi so drug drugemu rekli: „Kateri mož je ta, ki se bo pričel boriti zoper Amónove otroke? Ta bo poglavar nad vsemi prebivalci Gileáda.“ 007 JDG 011 001 Torej Gileádec Jefte je bil mogočen hraber človek in bil je sin pocestnice; in Gileád je zaplodil Jefteja. 007 JDG 011 002 Gileádova žena mu je rodila sinove in sinovi njegove žene so zrasli in pregnali Jefteja ter mu rekli: „Ne boš dedoval v hiši našega očeta, kajti ti si sin tuje ženske.“ 007 JDG 011 003 Potem je Jefte pobegnil pred svojimi brati in prebival v deželi Tob. Tam pa so bili k Jefteju zbrani praznoglavi možje in z njim odšli ven. 007 JDG 011 004 In pripetilo se je tekom časa, da so Amónovi otroci začeli vojno zoper Izrael. 007 JDG 011 005 Bilo je tako, da ko so Amónovi otroci začeli vojno zoper Izrael, so starešine iz Gileáda odšli, da Jefteja pripeljejo iz dežele Tob. 007 JDG 011 006 Jefteju so rekli: „Pridi in bodi naš poveljnik, da se bomo lahko borili z Amónovimi otroci.“ 007 JDG 011 007 Jefte je rekel starešinam iz Gileáda: „Ali me niste sovražili in pregnali iz hiše mojega očeta? Zakaj ste prišli k meni sedaj, ko ste v stiski?“ 007 JDG 011 008 Starešine iz Gileáda so Jefteju rekli: „Zato se sedaj ponovno obračamo k tebi, da boš lahko šel z nami in se boril zoper Amónove otroke in boš naš poglavar nad vsemi prebivalci Gileáda.“ 007 JDG 011 009 Jefte je rekel starešinam iz Gileáda: „Če me ponovno privedete domov, da se borim zoper Amónove otroke in jih Gospod izroči pred menoj, ali bom vaš poglavar?“ 007 JDG 011 010 Starešine iz Gileáda so rekli Jefteju: „ Gospod bodi priča med nami, če ne storimo tako glede na tvoje besede.“ 007 JDG 011 011 Potem je Jefte odšel s starešinami iz Gileáda in ljudstvo ga je postavilo za poglavarja in poveljnika nad njimi in Jefte je vse svoje besede izrekel pred Gospodom v Micpi. 007 JDG 011 012 Jefte je poslal poslance h kralju Amónovih otrok, rekoč: „Kaj imaš z menoj, da si prišel zoper mene, da se boriš v moji deželi?“ 007 JDG 011 013 Kralj Amónovih otrok je Jeftejevim poslancem odgovoril: „Ker je Izrael odvzel mojo deželo, ko so prišli gor iz Egipta, od Arnóna, celo do Jabóka in do Jordana. Sedaj torej ponovno miroljubno povrni te dežele.“ 007 JDG 011 014 Jefte je ponovno poslal poslance h kralju Amónovih otrok 007 JDG 011 015 in mu rekel: „Tako govori Jefte: ‚Izrael ni odvzel moábske dežele, niti dežele Amónovih otrok, 007 JDG 011 016 temveč ko je Izrael prišel gor iz Egipta in skozi divjino hodil do Rdečega morje in prišel do Kadeša, 007 JDG 011 017 potem je Izrael poslal poslance k edómskemu kralju, rekoč: ‚Pusti mi, prosim te, iti skozi tvojo deželo.‘Toda edómski kralj temu ni hotel prisluhniti. In na podoben način so poslali k moábskemu kralju. Toda ta ni hotel privoliti in Izrael je ostal v Kadešu. 007 JDG 011 018 Potem so šli vzdolž skozi divjino in obkrožili edómsko deželo in moábsko deželo in prišli pri vzhodni strani moábske dežele in se utaborili na drugi strani Arnóna, toda niso prišli znotraj moábske meje, kajti Arnón je bil moábska meja. 007 JDG 011 019 Izrael je poslal poslance k Sihónu, kralju Amoréjcev, hešbónskemu kralju. Izrael mu je rekel: ‚Naj grem, prosim te, skozi tvojo deželo na moj kraj.‘ 007 JDG 011 020 Toda Sihón ni zaupal Izraelu, da gre skozi njegovo pokrajino, ampak je Sihón zbral skupaj vse svoje ljudstvo, se utaboril v Jahacu in se boril zoper Izrael. 007 JDG 011 021 Gospod, Izraelov Bog, je Sihóna in vse njegovo ljudstvo izročil v roko Izraelcev in ti so jih udarili. Tako je Izrael vzel v last vso deželo Amoréjcev, prebivalcev te dežele. 007 JDG 011 022 V last so vzeli vse pokrajine Amoréjcev, od Arnóna, celo do Jabóka in od divjine, celo do Jordana. 007 JDG 011 023 Tako je torej Gospod, Izraelov Bog, Amoréjce razlastil izpred svojega ljudstva Izraela in ti bi to vzel v last? 007 JDG 011 024 Ali ne boš vzel v last tega, kar ti tvoj bog Kemoš daje v last? Tako kogarkoli bo Gospod, naš Bog, napodil izpred nas, te bomo vzeli v last. 007 JDG 011 025 In sedaj ali si ti kakorkoli boljši kakor Balák, Cipórjev sin, moábski kralj? Ali se je on kdaj prepiral zoper Izrael, ali se je kdaj boril zoper njih, 007 JDG 011 026 medtem ko je Izrael tristo let prebival v Hešbónu in njegovih mestih, v Aroêrju in njegovih mestih in v vseh mestih, ki so vzdolž ob pokrajinah Arnóna? Zakaj jih torej niste povrnili znotraj tega časa? 007 JDG 011 027 Zato nisem grešil zoper tebe, temveč mi ti delaš krivico, da se vojskuješ zoper mene Gospod, Sodnik, naj bo danes sodnik med Izraelovi otroci in Amónovimi otroci.‘“ 007 JDG 011 028 Vendar kralj Amónovih otrok ni prisluhnil Jeftejevim besedam, katere mu je poslal. 007 JDG 011 029 Potem je Gospodov Duh prišel nad Jefteja in ta je prečkal Gileád in Manáse in šel čez Micpo v Gileádu in iz Micpe v Gileádu prečkal k Amónovim otrokom. 007 JDG 011 030 Jefte je prisegel zaobljubo Gospodu in rekel: „Če mi boš čisto gotovo izročil Amónove sinove v moje roke, 007 JDG 011 031 potem se bo zgodilo, da kdorkoli pride naprej od vrat moje hiše, da bi me srečal, ko se v miru vrnem od Amónovih otrok, bo zagotovo Gospodov in daroval bom ga za žgalno daritev.“ 007 JDG 011 032 Tako je Jefte prešel preko k Amónovim otrokom, da se bori zoper njih in Gospod jih je izročil v njegove roke. 007 JDG 011 033 Udaril jih je od Aroêrja, celo dokler ne prideš v Minít, celó dvajset mest in do ravnine vinogradov, z zelo velikim pokolom. Tako so bili Amónovi otroci podjarmljeni pred Izraelovi otroci. 007 JDG 011 034 Jefte je prišel v Micpo, k svoji hiši in glej, njegova hči je prišla ven, da ga sreča s tamburini in s plesi. Ona pa je bila njegov edini otrok. Poleg nje ni imel niti sina niti hčere. 007 JDG 011 035 Pripetilo se je, ko jo je zagledal, da je pretrgal svoja oblačila in rekel: „Ojoj, moja hči! Zelo si me potrla in ti si ena izmed tistih, ki me vznemirjajo, kajti svoja usta sem odprl h Gospodu in se ne morem obrniti nazaj.“ 007 JDG 011 036 Rekla mu je: „Moj oče, če si svoja usta odprl h Gospodu, mi stori glede na to, kar je prišlo iz tvojih ust, kakor se je Gospod zate maščeval na tvojih sovražnikih, celó na Amónovih otrocih.“ 007 JDG 011 037 Svojemu očetu je rekla: „Naj mi bo storjena ta stvar. Dva meseca me pusti samo, da lahko grem gor in dol po gorah in objokujem svoje devištvo, jaz in moje prijateljice.“ 007 JDG 011 038 Rekel je: „Pojdi.“In za dva meseca jo je poslal proč in odšla je s svojimi družabnicami ter po gorah objokovala svoje devištvo. 007 JDG 011 039 Pripetilo se je ob koncu dveh mesecev, da se je vrnila k svojemu očetu, ki je z njo storil glede na svojo zaobljubo, ki jo je prisegel. Nobenega moškega ni spoznala. In to je bil zakon v Izraelu, 007 JDG 011 040 da so Izraelove hčere vsako leto odšle, da štiri dni v letu objokujejo hčer Gileádca Jefteja. 007 JDG 012 001 Možje iz Efrájima so se zbrali skupaj in odšli proti severu in rekli Jefteju: „Zakaj prehajaš preko, da se boriš zoper Amónove otroke, nas pa nisi poklical, da gremo s teboj? Nad teboj bomo tvojo hišo požgali z ognjem.“ 007 JDG 012 002 Jefte jim je rekel: „Jaz in moje ljudstvo smo bili v velikem boju z Amónovimi otroci in ko sem vas poklical me niste osvobodili iz njihovih rok. 007 JDG 012 003 Ko sem videl, da me niste osvobodili, sem svoje življenje vzel v svoje roke in šel preko, proti Amónovim otrokom in Gospod jih je izročil v mojo roko. Zakaj ste torej vi ta dan prišli gor do mene, da se borite zoper mene?“ 007 JDG 012 004 Potem je Jefte zbral skupaj vse gileádske može in se bojeval z Efrájimom in gileádski možje so udarili Efrájim, ker so rekli: „Vi Gileádčani ste ubežniki iz Efrájima med Efrájimci in Manásejci.“ 007 JDG 012 005 Gileádčani so pred Efrájimci zavzeli jordanske prehode. In bilo je tako, da ko so tisti Efrájimci, ki so pobegnili, rekli: „Naj grem preko, “da so mu gileádski možje rekli: „ Ali si Efrájimec?“Če je rekel: „Ne, “ 007 JDG 012 006 potem so mu rekli: „Reci sedaj Šibólet“in je rekel „Sibólet, “kajti tega ni mogel pravilno naglasiti. Potem so ga prijeli in usmrtil pri jordanskih prehodih in tam jih je ob tistem času izmed Efrájimcev padlo dvainštirideset tisoč. 007 JDG 012 007 Jefte je Izraelu sodil šest let. Potem je Gileádčan Jefte umrl in bil pokopan v enem izmed mest Gileáda. 007 JDG 012 008 Za njim je Izraelu sodil Ibcán iz Betlehema. 007 JDG 012 009 Ta je imel trideset sinov in trideset hčera, ki jih je poslal naokrog in za svoje sinove je vzel trideset hčera od drugod. Izraelu je sodil sedem let. 007 JDG 012 010 Potem je Ibcán umrl in je bil pokopan pri Betlehemu. 007 JDG 012 011 Za njim je Izraelu sodil Zábulonec Elón. Izraelu je sodil deset let. 007 JDG 012 012 Zábulonec Elón je umrl in je bil pokopan v Ajalónu, v deželi Zábulon. 007 JDG 012 013 Za njim je Izraelu sodil Abdón, sin Piratónca Hiléla. 007 JDG 012 014 Ta je imel štirideset sinov in trideset nečakov, ki so jahali na sedemdesetih osličjih žrebetih. Izraelu je sodil osem let. 007 JDG 012 015 Abdón, sin Piratónca Hiléla, je umrl in je bil pokopan v Piratónu, v deželi Efrájim, na gori Amalečanov. 007 JDG 013 001 Izraelovi otroci so ponovno počeli zlo v Gospodovih očeh in Gospod jih je za štirideset let izročil v roko Filistejcev. 007 JDG 013 002 Tam pa je bil nek mož iz Core, iz družine Danovcev, katerega ime je bilo Manóah. Njegova žena pa je bila jalova in ni rodila. 007 JDG 013 003 Gospodov angel se je prikazal ženski in ji rekel: „Glej torej, jalova si in ne rojevaš, toda spočela boš in rodila sina. 007 JDG 013 004 Zdaj se torej pazi, prosim te in ne pij ne vina ne močne pijače in ne jej nobene nečiste stvari, 007 JDG 013 005 kajti glej, spočela boš in rodila sina in nobena britev ne bo prišla na njegovo glavo, kajti otrok bo od maternice nazirec Bogu in on bo pričel Izraela osvobajati iz roke Filistejcev.“ 007 JDG 013 006 Potem je ženska prišla in svojemu soprogu povedala, rekoč: „Božji mož je prišel k meni in njegovo obličje je bilo podobno obličju Božjega angela, zelo strašno. Toda nisem ga vprašala od kje je bil, niti mi ni povedal svojega imena, 007 JDG 013 007 toda rekel mi je: ‚Glej, spočela boš in rodila sina. Sedaj ne pij ne vina niti močne pijače, tudi ne jej nobene nečiste stvari, kajti otrok bo od maternice nazirec Bogu do dneva svoje smrti.‘“ 007 JDG 013 008 Potem je Manóah rotil Gospoda in rekel: „Oh moj Gospod, naj Božji mož, katerega si poslal, ponovno pride k nama in naju pouči kaj bova storila otroku, ki bo rojen.“ 007 JDG 013 009 Bog je prisluhnil Manóahovemu glasu in Božji angel je ponovno prišel k ženski medtem ko je sedela na polju, toda njen soprog Manóah ni bil z njo. 007 JDG 013 010 Ženska je pohitela, stekla in pokazala svojemu soprogu ter mu rekla: „Glej, mož se mi je prikazal, ki je prišel k meni oni dan.“ 007 JDG 013 011 Manóah je vstal in odšel za svojo ženo in prišel k možu ter mu rekel: „ Ali si ti mož, ki govoriš ženski?“Rekel je: „Jaz sem.“ 007 JDG 013 012 Manóah je rekel: „Sedaj naj se tvoje besede zgodijo. Kako naj določiva otroku in kako mu bova storila?“ 007 JDG 013 013 Gospodov angel je Manóahu rekel: „Pred vsem, kar sem rekel ženski, naj se ona pazi. 007 JDG 013 014 Ne sme jesti nobene stvari, ki prihaja od vina, niti naj ne pije vina ali močne pijače niti naj ne jé nobene nečiste stvari; vsega, kar sem ji zapovedal, naj se drži.“ 007 JDG 013 015 Manóah je rekel Gospodovemu angelu: „Prosim te, naj te zadrživa, dokler zate ne bova pripravila kozlička.“ 007 JDG 013 016 Gospodov angel je Manóahu rekel: „Čeprav me zadržiš, ne bom jedel od vajinega kruha. Če pa hočeš darovati žgalno daritev, jo moraš darovati Gospodu.“Kajti Manóah ni vedel, da je bil to Gospodov angel. 007 JDG 013 017 Manóah je Gospodovemu angelu rekel: „Kakšno je tvoje ime, potem ko se izpolnijo tvoje besede, da ti lahko izkaževa čast?“ 007 JDG 013 018 Gospodov angel mu je rekel: „Zakaj sprašuješ po mojem imenu, glede na to, da je to skrivnost?“ 007 JDG 013 019 Tako je Manóah vzel kozliča z jedilno daritvijo in ga na skali daroval Gospodu in angel je čudežno storil in Manóah in njegova žena sta to videla. 007 JDG 013 020 Kajti pripetilo se je, ko se je plamen iz oltarja povzpel proti nebu, da se je Gospodov angel dvignil v oltarnem plamenu. Manóah in njegova žena sta to videla in padla na svoja obraza k tlom. 007 JDG 013 021 Toda Gospodov angel se ni več prikazal Manóahu in njegovi ženi. Potem je Manóah vedel, da je bil to Gospodov angel. 007 JDG 013 022 Manóah je svoji ženi rekel: „Midva bova zagotovo umrla, ker sva videla Boga.“ 007 JDG 013 023 Toda njegova žena mu je rekla: „Če bi Gospodu ugajalo, da naju ubije, ne bi pri najinih rokah sprejel žgalne daritve in jedilne daritve, niti nama ne bi pokazal vseh teh stvari, niti nama ob tem času ne bi povedal takšnih stvari, kot so te.“ 007 JDG 013 024 Ženska je rodila sina in njegovo ime imenovala Samson. In otrok je rastel in Gospod ga je blagoslovil. 007 JDG 013 025 Gospodov Duh ga je občasno pričel spodbujati v Danovem taboru, med Coro in Eštaólom. 007 JDG 014 001 Samson je odšel dol v Timno in v Timni zagledal žensko izmed filistejskih hčera. 007 JDG 014 002 Prišel je gor in svojemu očetu in svoji materi povedal ter rekel: „V Timni sem videl žensko izmed filistejskih hčera. Sedaj mi jo torej vzemita za ženo.“ 007 JDG 014 003 Potem sta mu njegov oče in njegova mati rekla: „ Ali tam ni nobene ženske med hčerami tvojih bratov ali med vsem mojim ljudstvom, da greš, da si vzameš ženo izmed neobrezanih Filistejcev?“Samson je rekel svojemu očetu: „Njo mi vzemi, kajti ta mi ugaja.“ 007 JDG 014 004 Toda njegov oče in njegova mati nista vedela, da je bilo to od Gospoda, da je iskal priložnost zoper Filistejce, kajti ob tistem času so imeli Filistejci gospostvo nad Izraelom. 007 JDG 014 005 Potem so njegov oče Samson in njegova mati odšli dol v Timno in prišli do timnatskih vinogradov in glej, proti njemu je zarjovel mlad lev. 007 JDG 014 006 Gospodov Duh je mogočno prišel nadenj in raztrgal ga je kakor bi raztrgal kozliča in ničesar ni imel v svoji roki, toda svojemu očetu ali svoji materi ni povedal kaj je storil. 007 JDG 014 007 Odšel je dol in govoril z žensko in Samsonu je ugajala. 007 JDG 014 008 Čez nekaj časa se je vrnil, da jo vzame in zavil je stran, da pogleda levje truplo in glej, tam je bil roj čebel in med v levjem truplu. 007 JDG 014 009 Od tega je vzel v svoje roke in jedoč šel naprej in prišel k svojemu očetu in materi ter jima dal in onadva sta jedla. Toda ni jima povedal, da je med vzel iz levjega trupla. 007 JDG 014 010 Tako je njegov oče odšel dol k ženski in Samson je tam priredil zabavo, kajti tako so imeli mladeniči navado delati. 007 JDG 014 011 Pripetilo se je, ko so ga zagledali, da so privedli trideset družabnikov, da bi bili z njim. 007 JDG 014 012 Samson jim je rekel: „Sedaj vam bom zastavil uganko. Če mi jo lahko v sedmih dneh praznovanja zagotovo razodenete in jo odkrijete, potem vam bom dal trideset rjuh in trideset zamenjav oblek, 007 JDG 014 013 toda če mi je ne morete oznaniti, potem mi boste vi dali trideset rjuh in trideset zamenjav oblek.“Rekli so mu: „Zastavi svojo uganko, da jo bomo lahko slišali.“ 007 JDG 014 014 Rekel jim je: „Iz jedca je prišla hrana in iz močnega je izšla sladkost.“In v treh dneh niso mogli pojasniti uganke. 007 JDG 014 015 Pripetilo se je na sedmi dan, da so Samsonovi ženi rekli: „Premami svojega soproga, da nam lahko oznani uganko, sicer bomo tebe in hišo tvojega očeta zažgali z ognjem. Ali ste nas poklicali, da vzamete kar imamo? Mar ni tako?“ 007 JDG 014 016 Samsonova žena je jokala pred njim ter rekla: „Ti me le sovražiš in me ne ljubiš. Otrokom mojega ljudstva si zastavil uganko, meni pa je nisi povedal.“Rekel ji je: „Glej, nisem je povedal svojemu očetu niti svoji materi in jo bom povedal tebi?“ 007 JDG 014 017 Pred njim je jokala sedem dni, dokler je trajala njihova zabava in pripetilo se je na sedmi dan, da ji je povedal, ker je boleče pritiskala nanj in uganko je povedala otrokom svojega ljudstva. 007 JDG 014 018 Možje iz mesta so mu sedmi dan, preden je sonce zašlo, rekli: „Kaj je slajše od meda? In kaj je močnejše kakor lev?“Rekel jim je: „Če ne bi orali z mojo telico, ne bi odkrili moje uganke.“ 007 JDG 014 019 In Gospodov Duh je prišel nadenj in odšel je dol v Aškelón in izmed njih usmrtil trideset mož, vzel njihov plen in dal zamenjavo oblačil tistim, ki so pojasnili uganko. Njegova jeza je bila vžgana in odšel je gor do hiše svojega očeta. 007 JDG 014 020 Toda Samsonova žena je bila dana njegovemu družabniku, katerega je uporabil kakor svojega prijatelja. 007 JDG 015 001 Toda pripetilo se je čez nekaj časa, ob času pšenične žetve, da je Samson s kozličem obiskal svojo ženo in rekel je: „Šel bom noter k svoji ženi v sobo.“Toda njen oče mu ni dovolil vstopiti. 007 JDG 015 002 Njen oče je rekel: „Resnično sem mislil, da si jo popolnoma zasovražil, zato sem jo dal tvojemu družabniku. Mar ni njena mlajša sestra boljša od nje? Vzemi njo, prosim te, namesto nje.“ 007 JDG 015 003 Samson je glede njih rekel: „Sedaj bom bolj brez krivde kakor Filistejci, čeprav jim storim zlo.“ 007 JDG 015 004 Samson je odšel in ujel tristo lisic in vzel kose tlečega lesa in obrnil rep k repu in položil kos tlečega lesa v sredo med dva repa. 007 JDG 015 005 Ko je kose tlečega lesa zažgal, jih je spustil v stoječe žito Filistejcev in zažgal tako snope, kot tudi stoječe žito, z vinogradi in oljkami. 007 JDG 015 006 Potem so Filistejci rekli: „Kdo je to storil?“Odgovorili so: „Samson, zet Timnčana, ker ta je vzel njegovo ženo in jo dal njegovemu družabniku.“In Filistejci so prišli gor in z ognjem zažgali njo in njenega očeta. 007 JDG 015 007 Samson jim je rekel: „Čeprav ste to storili, se vam bom vendarle maščeval in potem bom odnehal.“ 007 JDG 015 008 Udaril jih je, golen in stegno, z velikim pokolom in odšel dol ter prebival na vrhu skale Etám. 007 JDG 015 009 Potem so Filistejci odšli gor, se utaborili v Judu in se razširili v Lehi. 007 JDG 015 010 Možje iz Juda so rekli: „Zakaj ste prišli gor zoper nas?“Odgovorili so: „Gor smo prišli, da zvežemo Samsona, da mu storimo kakor je on storil nam.“ 007 JDG 015 011 Potem je tri tisoč mož iz Juda odšlo na vrh skale Etám in reklo Samsonu: „Mar ne veš, da so Filistejci vladarji nad nami? Kaj je to, kar si nam storil?“Rekel jim je: „Kakor so storili meni, tako sem jaz storil njim.“ 007 JDG 015 012 Rekli so mu: „Prišli smo dol, da te zvežemo, da te lahko izročimo v roko Filistejcev.“Samson jim je rekel: „Prisezite mi, da vi sami ne boste padli name.“ 007 JDG 015 013 Odgovorili so mu, rekoč: „Ne, temveč te bomo trdno zvezali in te izročili v njihovo roko, toda mi te zagotovo ne bomo ubili.“Zvezali so ga z dvema novima vrvema in ga od skale privedli gor. 007 JDG 015 014 Ko je prišel v Lehi, so Filistejci zavpili zoper njega in nadenj je mogočno prišel Gospodov Duh in vrvi, ki so bile na njegovih laktih, so postale kakor lan, ki je bil zažgan z ognjem in njegove vezi so se sprostile iz njegovih rok. 007 JDG 015 015 Našel je novo oslovsko čeljustnico, iztegnil svojo roko, jo vzel in z njo usmrtil tisoč mož. 007 JDG 015 016 Samson je rekel: „Z oslovsko čeljustnico, kupi na kupe, z oslovsko čeljustjo sem umoril tisoč mož.“ 007 JDG 015 017 Ko je končal z govorjenjem, se je pripetilo, da je iz svoje roke odvrgel čeljustnico in ta kraj imenoval Ramát Lehi. 007 JDG 015 018 Bil pa je silno žejen in klical h Gospodu ter rekel: „Ti si dal to veliko osvoboditev v roko svojega služabnika in sedaj ali naj umrem od žeje in padem v roko neobrezancev?“ 007 JDG 015 019 Toda Bog je razklal votel kraj, ki je bil v Čestjustnici in iz njega je pritekla voda. Ko jo je pil, je njegov duh ponovno prišel, bil je oživljen. Zato je njegovo ime imenoval En Koré do današnjega dne. 007 JDG 015 020 V dneh Filistejcev je Izraelu sodil dvajset let. 007 JDG 016 001 Potem je Samson odšel v Gazo in tam videl pocestnico in šel noter k njej. 007 JDG 016 002 To je bilo povedano prebivalcem Gaze, rekoč: „Samson je prišel sèm.“Obkolili so ga in vso noč prežali nanj v velikih vratih mesta in vso noč so mirovali, rekoč: „Zjutraj, ko je dan, ga bomo umorili.“ 007 JDG 016 003 Samson je ležal do polnoči, ob polnoči pa je vstal, vzel vrata velikih vrat mesta in dva podboja in z njimi odšel proč, zapah in vse in si jih naložil na svoje rame in jih odnesel gor na vrh hriba, ki je pred Hebrónom. 007 JDG 016 004 Potem se je pripetilo, da je ljubil žensko v dolini Sorék, katere ime je bilo Dalíla. 007 JDG 016 005 Filistejski knezi so prišli gor k njej in ji rekli: „Premami ga in poglej kje leži njegova velika moč in s kakšnimi sredstvi bi lahko prevladali zoper njega, da bi ga lahko zvezali, da ga oslabimo. Dali ti bomo, vsak izmed nas, tisoč sto koščkov srebra.“ 007 JDG 016 006 Dalíla je rekla Samsonu: „Povej mi, prosim te, kje leži tvoja velika moč in s čim bi bil lahko zvezan, da se te oslabi.“ 007 JDG 016 007 Samson ji je rekel: „Če me zvežejo s sedmimi zelenimi vrvmi, ki niso bile nikoli posušene, potem bom slaboten in bom kakor drug človek.“ 007 JDG 016 008 Potem so filistejski knezi gor k njej prinesli sedem zelenih vrvi, ki niso bile posušene in ona ga je z njimi zvezala. 007 JDG 016 009 Torej tam so v zasedi prežali možje, ki so z njo ostajali v sobi. Rekla mu je: „Filistejci nadte Samson.“Potrgal je vrvi kakor se pretrga nit prediva, ko se jo dotakne ogenj. Tako njegova moč ni bila poznana. 007 JDG 016 010 Dalíla je rekla Samsonu: „Glej, zasmehoval si me in mi govoril laži. Sedaj mi povej, prosim te, s čim bi bil lahko zvezan.“ 007 JDG 016 011 Rekel ji je: „Če bi me trdno zvezali z novimi vrvmi, ki niso bile nikoli uporabljene, potem bi bil šibek in bi bil kakor drug človek.“ 007 JDG 016 012 Zato je Dalíla vzela nove vrvi, ga z njimi zvezala in mu rekla: „Filistejci nadte Samson.“In tam so bili prežalci v zasedi, ki so ostajali v sobi. Raztrgal jih je iz svojih rok kakor nit. 007 JDG 016 013 Dalíla je rekla Samsonu: „Doklej si me zasmehoval in mi govoril laži. Povej mi s čim naj bi bil zvezan.“Rekel ji je: „Če stkeš sedem pramenov moje glave s tkalčjim osnutkom.“ 007 JDG 016 014 In pritrdila ga je z iglo in mu rekla: „Filistejci nadte Samson.“Prebudil se je iz svojega spanja in odšel s tkalsko iglo in s tkalčjim osnutkom. 007 JDG 016 015 Rekla mu je: „Kako lahko rečeš: ‚Ljubim te, ‘ko tvoje srce ni z menoj?“Že trikrat si me zasmehoval in mi nisi povedal v čem leži tvoja velika moč. 007 JDG 016 016 Ko ga je dnevno pritiskala s svojimi besedami in ga silila, tako da je bila njegova duša vznemirjena do smrti, se je pripetilo, 007 JDG 016 017 da ji je izpovedal vse svoje srce in ji rekel: „Britev ni prišla na mojo glavo, kajti bil sem nazirec Bogu od maternice svoje matere. Če bom obrit, potem bo moja moč odšla od mene in postanem slaboten in bom podoben kateremu koli drugemu človeku.“ 007 JDG 016 018 Ko je Dalíla videla, da ji je izpovedal vse svoje srce, je poslala in dala poklicati filistejske kneze, rekoč: „Pridite tokrat gor, kajti razodel mi je vse svoje srce.“Potem so gor k njej prišli gospodarji Filistejcev in v svoji roki prinesli denar. 007 JDG 016 019 Pripravila ga je, da je zaspal na njenih kolenih in dala poklicati moža, da mu iz njegove glave odstriže sedem pramenov in ga začela poniževati in njegova moč je odšla od njega. 007 JDG 016 020 Rekla je: „Filistejci nadte Samson.“Prebudil se je iz svojega spanja in rekel: „Šel bom ven kakor ob drugih časih poprej in se stresel.“Ni pa vedel, da je Gospod odšel od njega. 007 JDG 016 021 Toda Filistejci so ga prijeli in iztaknili njegove oči in ga privedli dol v Gazo in ga zvezali z bronastimi okovi in mlel je v jetnišnici. 007 JDG 016 022 Vendar potem, ko je bil ostrižen, so lasje njegove glave pričeli ponovno rasti. 007 JDG 016 023 Potem so se filistejski knezi zbrali skupaj, da svojemu bogu Dagónu darujejo veliko klavno daritev in da se veselijo, kajti rekli so: „Naš Bog je v našo roko izročil našega sovražnika Samsona.“ 007 JDG 016 024 Ko ga je ljudstvo zagledalo, so hvalili svojega boga, kajti rekli so: „Naš bog je v naše roke izročil našega sovražnika in uničevalca naše dežele, ki je umoril številne izmed nas.“ 007 JDG 016 025 Pripetilo pa se je, ko so bila njihova srca vesela, da so rekli: „Pokličite Samsona, da nam bo lahko naredil zabavo.“Iz jetnišnice so dali poklicati Samsona in naredil jim je zabavo. Postavili so ga med stebre. 007 JDG 016 026 Samson pa je rekel dečku, ki ga je držal za roko: „Dopusti mi, da lahko čutim stebre na katerih stoji hiša, da se lahko naslonim nanje.“ 007 JDG 016 027 Torej hiša je bila polna mož in žena in vsi filistejski knezi so bili tam in tam je bilo na strehi okoli tri tisoč mož in žena, ki so gledali, medtem ko jih je Samson zabaval. 007 JDG 016 028 Samson pa je zaklical h Gospodu in rekel: „Oh Gospod Bog, spomni se me, prosim te in okrepi me, prosim te, samo [še] tokrat, oh Bog, da se bom lahko takoj maščeval Filistejcem za svoji dve očesi.“ 007 JDG 016 029 Samson se je oklenil dveh srednjih stebrov, na katerih je stala hiša in ki sta jo nosila, na enega s svojo desnico in na drugega s svojo levico. 007 JDG 016 030 Samson je rekel: „Naj umrem s Filistejci.“Z vso svojo močjo se je sklonil in hiša je padla na kneze in na vse ljudstvo, ki je bilo v njej. Tako je bilo mrtvih, ki jih je usmrtil ob svoji smrti več kakor tistih, ki jih je usmrtil v svojem življenju. 007 JDG 016 031 Potem so njegovi bratje in vsa hiša njegovega očeta prišli dol, ga vzeli in ga prinesli gor ter ga pokopali med Coro in Eštaólom, na grobišču njegovega očeta Manóaha. Izraelu je sodil dvajset let. 007 JDG 017 001 Tam je bil mož iz gore Efrájim, katerega ime je bilo Miha. 007 JDG 017 002 Ta je rekel svoji materi: „Tisoč sto šeklov srebra, ki so bili vzeti od tebe, glede katerih si preklinjala in glede katerih si govorila tudi v moja ušesa, glej, srebro je z menoj. Jaz sem ga vzel.“Njegova mati je rekla: „Blagoslovljen bodi od Gospoda, moj sin.“ 007 JDG 017 003 Ko je svoji materi povrnil tisoč sto šeklov srebra, je njegova mati rekla: „Srebro sem v celoti posvetila Gospodu, od moje roke za svojega sina, da se naredi rezana podoba in ulita podoba. Sedaj ti ga bom torej povrnila.“ 007 JDG 017 004 Vendar je denar vrnil svoji materi in njegova mati je vzela dvesto šeklov srebra in jih dala livarju, ki je iz njih naredil rezano podobo in ulito podobo in bili sta v Mihovi hiši. 007 JDG 017 005 Mož Miha je imel hišo bogov in naredil efód in družinskega malika in uméstil enega izmed svojih sinov, ki je postal njegov duhovnik. 007 JDG 017 006 V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu, temveč je vsak človek počel to, kar je bilo pravilno v njegovih lastnih očeh. 007 JDG 017 007 Tam je bil mladenič iz Judovega Betlehema, iz Judove družine, ki je bil Lévijevec in se je mudil tam. 007 JDG 017 008 Človek je odrinil iz mesta, iz Judovega Betlehema, da začasno prebiva, kjer bi lahko našel prostor in ko je potoval, je prišel do gore Efrájim, k Mihovi hiši. 007 JDG 017 009 Miha mu je rekel: „Od kod prihajaš?“Odgovoril mu je: „Jaz sem Lévijevec iz Judovega Betlehema in grem, da začasno prebivam tam, kjer bom lahko našel prostor.“ 007 JDG 017 010 Miha mu je rekel: „Prebivaj z menoj in bodi mi oče in duhovnik, jaz pa ti bom ob letu dajal deset šeklov srebra in opremo oblačila in tvoj živež.“Tako je Lévijevec vstopil. 007 JDG 017 011 Lévijevec je bil zadovoljen, da prebiva z možem in mladenič mu je bil kakor eden izmed njegovih sinov. 007 JDG 017 012 Miha je uméstil Lévijevca in mladenič je postal njegov duhovnik in bil je v Mihovi hiši. 007 JDG 017 013 Potem je Miha rekel: „Sedaj vem, da mi bo Gospod storil dobro, glede na to, da imam Lévijevca za svojega duhovnika.“ 007 JDG 018 001 V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu in v tistih dneh si je rod Danovcev iskal dediščino, da v njej prebiva, kajti do tistega dne jim vsa njihova dediščina ni pripadla med Izraelovimi rodovi. 007 JDG 018 002 Danovi otroci so izmed svojih družin poslali pet moških iz svojih pokrajin, junaške može iz Core in iz Eštaóla, da hodijo vzdolž dežele in da jo preiščejo. Rekli so jim: „Pojdite, oglejte deželo, “kateri so se, ko so prišli do gore Efrájim, k Mihovi hiši, tam nastanili. 007 JDG 018 003 Ko so bili pri Mihovi hiši, so prepoznali glas mladeniča, Lévijevca. Obrnili so se tja in mu rekli: „Kdo te je privedel sèm? Kaj delaš na tem kraju? In kaj imaš tukaj?“ 007 JDG 018 004 Odgovoril jim je: „Tako in tako je Miha postopal z menoj, me najel in sem njegov duhovnik.“ 007 JDG 018 005 Rekli so mu: „Prosimo te, vprašaj za nasvet od Boga, da bomo lahko vedeli katera izmed naših poti, po kateri gremo, bo uspešna.“ 007 JDG 018 006 Duhovnik jim je rekel: „Pojdite v miru. Vaša pot, po kateri greste, je pred Gospodom.“ 007 JDG 018 007 Potem je pet mož odpotovalo in prišlo k Láješu in videlo ljudstvo, ki je bilo tam, kako so brezskrbno prebivali po navadi Sidóncev, tiho in varno. Tam v deželi ni bilo naseljencev, da bi jih lahko v kakršnikoli stvari osramotili. bili so daleč od Sidóncev in z nikomer niso imeli nič opraviti. 007 JDG 018 008 Prišli so k svojim bratom do Core in Eštaóla in njihovi bratje so jim rekli: „Kaj pravite?“ 007 JDG 018 009 Odgovorili so: „Vstanite, da bomo lahko šli gor zoper njih, kajti videli smo deželo in glejte, ta je zelo dobra. In vi ste mirni? Ne bodite leni, da bi šli in vstopili, da vzamete deželo v last.“ 007 JDG 018 010 Ko greste, boste prišli k varnemu ljudstvu in k veliki deželi, kajti Bog jo je dal v vaše roke. Prostor, kjer ni pomanjkanja česarkoli, kar je na zemlji. 007 JDG 018 011 Od tod je odšla družina Danovcev na svojo pot, iz Core in iz Eštaóla, šeststo mož, opasanih z bojnim orožjem. 007 JDG 018 012 Odšli so gor in se utaborili v Kirját Jearímu v Judu. Zato so ta kraj imenovali Mahané Dan do današnjega dne. Glej ta je poleg Kirját Jearíma. 007 JDG 018 013 Od tam so prešli h gori Efrájim in prišli do Mihove hiše. 007 JDG 018 014 Potem je pet mož, ki so odšli, da ogledajo deželo Láješ, odgovorilo in reklo svojim bratom: „Ali veste, da so v teh hišah efód, družinski malik, rezana podoba in ulita podoba? Sedaj torej preudarite kaj vam je storiti.“ 007 JDG 018 015 Obrnili so se tja in prišli do hiše mladeniča, Lévijevca, celó k Mihovi hiši in ga pozdravili. 007 JDG 018 016 Šeststo mož, opasanih s svojimi bojnimi orožji, ki so bili izmed Danovih otrok, pa je stalo pri vhodu velikih vrat. 007 JDG 018 017 Pet mož, ki so šli, da ogledajo deželo, je odšlo gor in vstopili so tja in vzeli rezano podobo, efód, družinskega malika in ulito podobo. Duhovnik pa je stal na vhodu velikih vrat s šeststotimi možmi, ki so bili opasani z bojnim orožjem. 007 JDG 018 018 Ti so odšli v Mihovo hišo in prinesli izrezljano podobo, efód, družinskega malika in ulito podobo. Potem jim je duhovnik rekel: „Kaj počnete?“ 007 JDG 018 019 Rekli so mu: „Molči, svojo roko položi na svoja usta in pojdi z nami in bodi nam oče in duhovnik. Ali je zate bolje biti duhovnik hiši enega človeka ali da postaneš duhovnik rodu in družini v Izraelu?“ 007 JDG 018 020 Duhovnikovo srce je bilo veselo in vzel je efód, družinskega malika, rezano podobo in odšel v sredo ljudstva. 007 JDG 018 021 Tako so se obrnili in odšli ter predse postavili malčke, živino in vozove. 007 JDG 018 022 In ko so bili dobro pot od Mihove hiše, so se ljudje, ki so bili v hišah blizu Mihove hiše, zbrali skupaj in dohiteli Danove otroke. 007 JDG 018 023 Klicali so k Danovim otrokom. Ti pa so obrnili svoje obraze in Mihu rekli: „Kaj te pesti, da prihajaš s takšnim spremstvom?“ 007 JDG 018 024 Odgovoril je: „Odvzeli ste moje bogove, ki sem jih naredil in duhovnika ter odšli proč. In kaj še imam? Kaj je to, da mi pravite: ‚Kaj te pesti?‘“ 007 JDG 018 025 Danovi otroci so mu rekli: „Tvojega glasu naj ne bo slišati med nami, da ne bi jezni ljudje stekli nadte in bi izgubil svoje življenje, z življenji svoje družine.“ 007 JDG 018 026 Danovi otroci so odšli svojo pot. Ko je Miha videl, da so bili premočni zanj, se je obrnil in se vrnil nazaj k svoji hiši. 007 JDG 018 027 Vzeli so stvari, ki jih je naredil Miha in duhovnika, ki ga je imel in prišli k Láješu, k ljudstvu, ki je bilo tiho in varno. Udarili so jih z ostrino meča in mesto zažgali z ognjem. 007 JDG 018 028 Tam ni bilo nobenega osvoboditelja, ker je bilo daleč od Sidóna in niso imeli opravka s kakršnimkoli človekom. To je bilo v dolini, ki leži pri Bet Rehóbu. In zgradili so mesto ter prebivali v njem. 007 JDG 018 029 Ime mesta so imenovali Dan, po imenu njihovega očeta Dana, ki je bil rojen Izraelu, vendar je bilo ime mesta najprej Láješ. 007 JDG 018 030 Danovi otroci so postavili rezano podobo in Jonatan, sin Geršóma, sinú Manáseja, on in njegovi sinovi so bili duhovniki Danovemu rodu do dneva ujetništva dežele. 007 JDG 018 031 Postavili so si Mihovo rezano podobo, ki jo je naredil ves ta čas, ko je bila Božja hiša v Šilu. 007 JDG 019 001 Pripetilo se je v tistih dneh, ko ni bilo kralja v Izraelu, da je bil tam nek Lévijevec, [ki je] začasno prebival na pobočju gore Efrájim, ki si je vzel priležnico iz Judovega Betlehema. 007 JDG 019 002 Njegova priležnica je zoper njega igrala vlačugo in odšla proč od njega, v hišo svojega očeta v Judovem Betlehemu in bila tam cele štiri mesece. 007 JDG 019 003 Njen soprog je vstal in odšel za njo, da ji prijateljsko govori in da jo ponovno privede. S seboj je imel svojega služabnika in par oslov in privedla ga je v hišo svojega očeta. Ko ga je oče od gospodične zagledal, se je razveselil, da ga je srečal. 007 JDG 019 004 Njegov tast, oče od gospodične, ga je zadržal in z njimi je ostal tri dni. Tako so jedli in pili ter tam prenočevali. 007 JDG 019 005 Pripetilo se je na četrti dan, ko so zgodaj zjutraj vstali, da se je dvignil, da odide. Oče od gospodične pa je svojemu zetu rekel: „Potolaži svoje srce z grižljajem kruha in potem pojdi svojo pot.“ 007 JDG 019 006 Oba skupaj sta se usedla, jedla in pila, kajti oče od gospodične je možu rekel: „Privoli, prosim te in ostani vso noč in naj bo tvoje srce veselo.“ 007 JDG 019 007 Ko je mož vstal, da odide, mu je njegov tast prigovarjal, zato je tam ponovno prenočil. 007 JDG 019 008 Vstal je zgodaj zjutraj, peti dan, da odide in oče od gospodične je rekel: „Potolaži svoje srce, prosim te.“Ostala sta do popoldneva in oba sta jedla. 007 JDG 019 009 Ko je mož vstal, da odide, on, njegova priležnica in njegov služabnik, mu je njegov tast, oče od gospodične, rekel: „Glej, sedaj se dan približuje večeru. Prosim te, ostani vso noč. Glej, dan gre h koncu, prenočuj tukaj, da bo tvoje srce lahko veselo in naslednji dan zgodaj pojdi na svojo pot, da boš lahko šel domov.“ 007 JDG 019 010 Toda mož to noč ni hotel ostati, temveč je vstal, odšel in prišel nasproti Jebúsa, ki je Jeruzalem in tam sta bila z njim dva osedlana osla in tudi njegova priležnica je bila z njim. 007 JDG 019 011 In ko so bili pri Jebúsu, je bil dan že davno porabljen in služabnik je rekel svojemu gospodarju: „Pridi, prosim te in obrniva se v to mesto Jebusejcev in prenočiva v njem.“ 007 JDG 019 012 Njegov gospodar pa mu je rekel: „Ne bomo zavili vstran, sèm v to mesto tujca, ki ni izmed Izraelovih otrok, prešli bomo do Gíbee.“ 007 JDG 019 013 Svojemu služabniku je rekel: „Pridi in približajmo se enemu izmed teh mest, da vso noč prenočimo v Gíbei ali v Rami.“ 007 JDG 019 014 Šli so naprej svojo pot in sonce je zašlo nad njimi, ko so bili pri Gíbei, ki pripada Benjaminu. 007 JDG 019 015 Obrnili so se tja, da gredo in prenočijo v Gíbei. Ko so vstopili, se je usedel na mestno ulico, kajti tam ni bilo nobenega človeka, ki bi jih vzel v svojo hišo, da prenočijo. 007 JDG 019 016 Glej, zvečer je prišel starec od svojega dela zunaj na polju, ki je bil prav tako iz gore Efrájim in je začasno je prebival v Gíbei. Toda možje kraja so bili Benjaminovci. 007 JDG 019 017 Ko je povzdignil svoje oči, je na mestni ulici zagledal popotnika in starec je rekel: „Kam greš? In od kod prihajaš?“ 007 JDG 019 018 Ta mu je odgovoril: „Mi smo prešli iz Judovega Betlehema proti pobočju gore Efrájim. Od tam sem in odšel sem k Judovemu Betlehemu, toda sedaj grem h Gospodovi hiši. Tukaj pa ni nobenega moža, ki bi me sprejel v hišo. 007 JDG 019 019 Vendar je tukaj tako slama in krma za naša osla in tukaj je kruh in vino zame in za mojo pomočnico in za mojega mladeniča, ki je s tvojima služabnikoma. Tukaj ni potrebe po nobeni stvari.“ 007 JDG 019 020 Starec je rekel: „Mir bodi s teboj. Kakorkoli, pusti vse svoje potrebe počivati na meni, samo ne prenočuj na ulici.“ 007 JDG 019 021 Tako ga je odvedel v svojo hišo in dal krmo k oslom. Umili so svoja stopala, jedli in pili. 007 JDG 019 022 Torej ko so razveseljevali svoja srca, glej, so možje iz mesta, neki Beliálovi sinovi, naokoli obkrožili hišo in udarjali na vrata ter hišnemu gospodarju spregovorili, rekoč: „Privedi moškega, ki je prišel v tvojo hišo, da ga lahko spoznamo.“ 007 JDG 019 023 Mož, hišni gospodar, je odšel ven k njim ter jim rekel: „Ne, moji bratje, ne, prosim vas, ne storite tako zlobno, glede na to, da je ta mož prišel v mojo hišo, ne storite te neumnosti. 007 JDG 019 024 Glejte, tukaj je moja hči, devica in njegova priležnica. Njiju bom torej privedel ven in ju ponižajte ter z njima storite kar se vam zdi dobro, toda temu možu ne storite tako ogabne stvari.“ 007 JDG 019 025 Toda možje mu niso hoteli prisluhniti. Tako je mož vzel svojo priležnico in jo privedel k njim. Spoznali so jo in jo zlorabljali vso noč do jutra. Ko pa se je dan pričel svitati, so jo pustili oditi. 007 JDG 019 026 Potem je ob jutranjem svitanju prišla ženska in padla dol pri vratih moževe hiše, kjer je bil njen gospodar, dokler ni bilo svetlo. 007 JDG 019 027 Njen gospodar je zjutraj vstal, odprl vrata hiše in odšel ven, da gre svojo pot. Glej, ženska, njegova priležnica, je bila zvrnjena dol pri hišnih vratih in njene roke so bile na pragu. 007 JDG 019 028 Rekel ji je: „Vstani in pojdimo.“Toda ni se odzvala. Potem jo je mož vzel gor na osla in mož se je dvignil ter se spravil k svojemu kraju. 007 JDG 019 029 Ko je prišel v svojo hišo, je vzel nož in ga položil na svojo priležnico in jo razdelil na dvanajst kosov, skupaj z njenimi kostmi in jo poslal po vseh Izraelovih pokrajinah. 007 JDG 019 030 In bilo je tako, da so vsi, ki so to videli, rekli: „Takšnega dejanja ni bilo storjenega niti videnega od dneva, ko so Izraelovi otroci prišli gor iz egiptovske dežele, do današnjega dne. Preudarite o tem, sprejmite nasvet in govorite svojim umom.“ 007 JDG 020 001 Potem so vsi Izraelovi otroci odšli ven in skupnost je bila zbrana skupaj kakor en mož, od Dana, celo do Beeršébe, z gileádsko deželo, h Gospodu v Micpi. 007 JDG 020 002 Vodje izmed vsega ljudstva, celó izmed Izraelovih rodov, so se predstavili v zboru Gospodovega ljudstva, štiristo tisoč pešcev, ki so izdirali meč. 007 JDG 020 003 (Torej Benjaminovi otroci so slišali, da so Izraelovi otroci odšli gor do Micpe.) Potem so Izraelovi otroci rekli: „Povej nam, kako je bila ta zlobnost?“ 007 JDG 020 004 Lévijevec, soprog ženske, ki je bila umorjena, je odgovoril in rekel: „Prišel sem v Gíbeo, ki pripada Benjaminu, jaz in moja priležnica, da prenočiva. 007 JDG 020 005 Možje iz Gíbee pa so vstali zoper mene in ponoči obdali hišo naokoli mene in me mislili umoriti. Mojo priležnico pa so posilili, da je mrtva. 007 JDG 020 006 Vzel sem svojo priležnico, jo razsekal na kose in jo razposlal po vsej deželi Izraelove dediščine, kajti v Izraelu so zagrešili nespodobnost in neumnost. 007 JDG 020 007 Glejte, vi vsi ste Izraelovi otroci, dajte tukaj svojo besedo in nasvet.“ 007 JDG 020 008 Vse ljudstvo je vstalo kakor en mož, rekoč: „Noben izmed nas ne bo šel k svojemu šotoru niti se nobeden izmed nas ne bo obrnil v svojo hišo. 007 JDG 020 009 Toda sedaj bo to stvar, ki jo bomo storili Gíbei. Šli bomo gor po žrebu zoper njo 007 JDG 020 010 in vzeli bomo po vseh Izraelovih rodovih deset mož izmed sto in sto izmed tisoč in tisoč izmed deset tisoč, da prinesejo živež za ljudstvo, da bodo lahko delali, ko pridejo v Benjaminovo Gíbeo, glede na vso neumnost, ki so jo oni storili v Izraelu.“ 007 JDG 020 011 Tako so bili vsi Izraelovi možje zbrani zoper mesto, povezani skupaj kakor en mož. 007 JDG 020 012 Izraelovi rodovi so poslali može skozi ves Benjaminov rod, rekoč: „Kakšna zlobnost je ta, ki je bila storjena med vami? 007 JDG 020 013 Zdaj nam torej izročite može, Beliálove otroke, ki so v Gíbei, da jih lahko usmrtimo in iz Izraela odstranimo zlo.“Toda Benjaminovi otroci niso hoteli prisluhniti glasu njihovih bratov, Izraelovih otrok, 007 JDG 020 014 temveč so se Benjaminovi otroci zbrali skupaj iz vseh mest v Gíbeo, da gredo ven, da se bojujejo zoper Izraelove otroke. 007 JDG 020 015 Benjaminovi otroci so bili ob tistem času prešteti iz mest, šestindvajset tisoč mož, ki so izdirali meč, poleg prebivalcev Gíbee, katerih je bilo preštetih sedemsto izbranih mož. 007 JDG 020 016 Med vsem tem ljudstvom je bilo tam sedemsto izbranih mož, ki so bili levični. Vsak je lahko metal kamne za las natančno in ni zgrešil. 007 JDG 020 017 Mož iz Izraela, poleg Benjamina, je bilo preštetih štiristo tisoč mož, ki so izdirali meč. Vsi ti so bili bojevniki. 007 JDG 020 018 Izraelovi otroci so vstali in odšli gor h Gospodovi hiši in vprašali za nasvet od Boga ter rekli: „Kdo izmed nas bo prvi šel gor v bitko zoper Benjaminove otroke?“Gospod je rekel: „Juda bo prvi šel gor.“ 007 JDG 020 019 Izraelovi otroci so zjutraj vstali in se utaborili zoper Gíbeo. 007 JDG 020 020 Izraelovi možje so odšli ven, da se bojujejo zoper Benjamina. Izraelovi možje so se razvrstili, da se bojujejo zoper te v Gíbei. 007 JDG 020 021 Benjaminovi otroci so prišli ven iz Gíbee in izmed Izraelcev ta dan do tal uničili dvaindvajset tisoč mož. 007 JDG 020 022 Ljudstvo Izraelovih mož se je ohrabrilo in svojo bitko ponovno razvrstilo na kraju, kjer so se razvrstili prvi dan. 007 JDG 020 023 (Izraelovi otroci so odšli gor in do večera jokali pred Gospodom in prosili Gospoda za nasvet, rekoč: „Ali naj grem ponovno gor v bitko zoper otroke Benjamina, svojega brata?“Gospod je rekel: „Pojdite gor zoper njih.“) 007 JDG 020 024 Izraelovi otroci so se drugi dan približali zoper Benjaminove otroke. 007 JDG 020 025 Benjamin je drugi dan odšel naprej, ven iz Gíbee zoper njih in izmed Izraelovih otrok do tal uničil osemnajst tisoč mož. Vsi ti so izdirali meč. 007 JDG 020 026 Potem so vsi Izraelovi otroci in vse ljudstvo odšli gor in prišli k Božji hiši, jokali in tam sedeli pred Gospodom in se ta dan postili do večera in pred Gospodom darovali žgalne daritve in mirovne daritve. 007 JDG 020 027 Izraelovi otroci so poizvedeli od Gospoda (kajti skrinja Božje zaveze je bila v tistih dneh tam 007 JDG 020 028 in Pinhás, sin Eleazarja, sinú Arona, je v tistih dneh stal pred njo), rekoč: „Ali naj grem ponovno ven v bitko zoper otroke Benjamina, svojega brata ali naj odneham?“Gospod je rekel: „Pojdi gor, kajti jutri ti jih bom izročil v tvojo roko.“ 007 JDG 020 029 Izrael je okoli Gíbee postavil prežalce v zasedi. 007 JDG 020 030 Izraelovi otroci so na tretji dan odšli gor zoper Benjaminove otroke in se kakor poprej razvrstili zoper Gíbeo. 007 JDG 020 031 Benjaminovi otroci so odšli ven zoper ljudstvo in bili so odvlečeni od mesta in pričeli udarjati izmed ljudstva in ubili trideset mož iz Izraela, kakor poprej na glavnih cestah, od katerih gre ena gor k Božji hiši, druga pa h Gíbei na polje. 007 JDG 020 032 Benjaminovi otroci so rekli: „Udarjeni so pred nami kakor poprej.“Toda Izraelovi otroci so rekli: „Bežimo in jih od mesta potegnimo h glavnim cestam.“ 007 JDG 020 033 Vsi Izraelovi možje so se dvignili iz svojega kraja in se razvrstili pri Báal Tamari. Izraelovi prežalci v zasedi pa so prišli naprej iz svojih krajev, celó iz travnikov Gíbee. 007 JDG 020 034 Tam je prišlo zoper Gíbeo deset tisoč izbranih mož iz vsega Izraela in bitka je bila huda. Toda niso vedeli, da je bilo zlo blizu njih. 007 JDG 020 035 Gospod je udaril Benjamina pred Izraelom in Izraelovi otroci so izmed Benjaminovcev ta dan uničili petindvajset tisoč in sto mož. Vsi ti so izdirali meč. 007 JDG 020 036 Tako so Benjaminovi otroci videli, da so bili udarjeni, kajti možje iz Izraela so dali prostor Benjaminovcem, ker so zaupali v prežalce v zasedi, ki so jih postavili poleg Gíbee. 007 JDG 020 037 Prežalci v zasedi so pohiteli in navalili na Gíbeo in prežalci v zasedi so šli vzdolž in vse mesto udarili z ostrino meča. 007 JDG 020 038 Torej tam je bilo določeno znamenje med Izraelovimi možmi in prežalci v zasedi, da naj bi naredili velik plamen z dimom, ki se vzdiguje iz mesta. 007 JDG 020 039 Ko so se Izraelovi možje obrnili v bitko, je Benjamin pričel udarjati in izmed Izraelovih mož ubil okoli trideset oseb, kajti rekli so: „Zagotovo so udarjeni pred nami, kakor v prvi bitki.“ 007 JDG 020 040 Toda ko se je plamen s stebrom dima pričel dvigovati iz mesta, so Benjaminovci pogledali za seboj in glej, plamen mesta se je vzdignil k nebu. 007 JDG 020 041 Ko so se Izraelovi možje ponovno obrnili, so bili možje Benjamina osupli, kajti videli so, da je nadnje prišlo zlo. 007 JDG 020 042 Zato so svoje hrbte obrnili pred Izraelovimi možmi na pot divjine, toda bitka jih je dohitela in tiste, ki so prišli iz mest, so uničili v njihovi sredi. 007 JDG 020 043 Tako so naokoli obkolili Benjaminovce in jih preganjali in jih z lahkoto pomendrali nasproti Gíbei, proti sončnemu vzhodu. 007 JDG 020 044 Tam je iz Benjamina padlo osemnajst tisoč mož. Vsi ti so bili junaški možje. 007 JDG 020 045 Ti so se obrnili in pobegnili proti divjini, k Rimónovi skali. In od njih so zbrali po glavnih cestah pet tisoč mož in trdo so jih zasledovati do Gidóma in usmrtili dva tisoč izmed njih. 007 JDG 020 046 Tako, da je bilo vseh, ki so ta dan padli iz Benjamina, petindvajset tisoč mož, ki so izdirali meč. Vsi ti so bili junaški možje. 007 JDG 020 047 Toda šeststo mož se je obrnilo in pobegnilo v divjino, k Rimónovi skali in v Rimónovi skali so ostali štiri mesece. 007 JDG 020 048 Izraelovi možje so se ponovno obrnili nad Benjaminove otroke in jih udarili z ostrino meča, kakor tudi može iz vsakega mesta, kakor žival in vse, kar je prišlo k roki. Prav tako so požgali vsa mesta, h katerim so prišli. 007 JDG 021 001 Torej možje iz Izraela so v Micpi prisegli, rekoč: „Nihče izmed nas svoje hčere ne bo dal Benjaminu za ženo.“ 007 JDG 021 002 Ljudstvo je prišlo k Božji hiši in tam so ostali do večera pred Bogom in povzdignili svoje glasove in bridko jokali 007 JDG 021 003 in rekli: „Oh Gospod, Izraelov Bog, zakaj se je to zgodilo v Izraelu, da danes manjka en rod v Izraelu.“ 007 JDG 021 004 Pripetilo se je naslednji dan, da je ljudstvo zgodaj vstalo, tam zgradilo oltar in darovalo žgalne daritve in mirovne daritve. 007 JDG 021 005 Izraelovi otroci so rekli: „Kdo je tam med vsemi Izraelovimi rodovi, ki ni prišel gor s skupnostjo h Gospodu?“Kajti sklenili so veliko prisego glede tistega, ki ne pride gor h Gospodu v Micpo, rekoč: „Ta bo zagotovo usmrčen.“ 007 JDG 021 006 Izraelovim otrokom je bilo žal zaradi Benjamina, njihovega brata in rekli so: „Ta dan je iz Izraela iztrebljen en rod. 007 JDG 021 007 Kako bomo storili zaradi žena za tiste, ki so ostali, glede na to, da smo pri Gospodu prisegli, da jim ne bomo dali izmed naših hčera za žene?“ 007 JDG 021 008 Rekli so: „Kateri izmed Izraelovih rodov, je, ki ni prišel v Micpo h Gospodu?“Glej, iz Jabéš Gileáda ni nihče prišel v tabor k zboru. 007 JDG 021 009 Kajti ljudstvo je bilo prešteto in glej, tam ni bilo nobenega prebivalca iz Jabéš Gileáda. 007 JDG 021 010 Skupnost je tja poslala dvanajst tisoč mož izmed najhrabrejših in jim zapovedala, rekoč: „Pojdite in udarite prebivalce Jabéš Gileáda z ostrino meča, z ženskami in otroci. 007 JDG 021 011 To je stvar, ki jo boste storili: ‚Popolnoma boste uničili vsakega moškega in vsako žensko, ki je ležala z moškim.‘“ 007 JDG 021 012 Med prebivalci Jabéš Gileáda so našli štiristo mladih devic, ki nobenega moškega niso spoznale z ležanjem s katerimkoli moškim. Privedli so jih v tabor do Šila, ki je v kánaanski deželi. 007 JDG 021 013 Celotna skupnost je poslala nekatere, da govorijo Benjaminovim otrokom, ki so bili v Rimónovi skali in da miroljubno kličejo k njim. 007 JDG 021 014 Ob tistem času je ponovno prišel Benjamin in izročili so jim žene, ki so jih rešili izmed žensk Jabéš Gileáda in vendar jim to ni zadoščalo. 007 JDG 021 015 Ljudstvo se je pokesalo zaradi Benjamina, zato ker je Gospod naredil vrzel v Izraelovem rodu. 007 JDG 021 016 Potem so starešine skupnosti rekli: „Kako bomo storili glede žena za tiste, ki ostanejo, glede na to, da so ženske uničene iz Benjamina?“ 007 JDG 021 017 Rekli so: „ Mora biti dediščina za tiste, ki pobegnejo iz Benjamina, da iz Izraela ne bo uničen rod.“ 007 JDG 021 018 Vendar jim ne moremo dati žene izmed naših hčera, kajti Izraelovi otroci so prisegli, rekoč: „Preklet bodi kdor daje ženo Benjaminu.“ 007 JDG 021 019 Potem so rekli: „Glej, tam je letno Gospodovo praznovanje v Šilu, na kraju, ki je na severni strani Betela, na vzhodni strani glavne ceste, ki gre gor od Betela do Sihema in na vzhodni strani Lebóne.“ 007 JDG 021 020 Zato so Benjaminovim otrokom zapovedali, rekoč: „Pojdite in prežite v zasedi v vinogradih. 007 JDG 021 021 Glejte in opazujte, če hčere iz Šila pridejo ven, da plešejo v plesih, potem pridite iz vinogradov in zgrabite vsak mož svojo ženo izmed hčera v Šilu in pojdite v Benjaminovo deželo.“ 007 JDG 021 022 Zgodilo se bo, da ko pridejo k nam njihovi očetje ali njihovi bratje, da se pritožujejo, jim bomo rekli: „Bodite jim naklonjeni zaradi nas, ker v vojni nismo prihranili vsakemu možu svoje žene, kajti ob tistem času jim jih vi niste dali, tako ste sedaj krivi.“ 007 JDG 021 023 Benjaminovi otroci so tako storili in si vzeli žene, glede na njihovo število izmed tistih, ki so plesale in odšli ter se vrnili v svojo dediščino in popravili mesta in prebivali v njih. 007 JDG 021 024 Ob tem času so Izraelovi otroci odšli od tam, vsak mož k svojemu rodu in k svoji družini in odšli so od tam, vsak mož k svoji dediščini. 007 JDG 021 025 V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu. Vsak mož je počel to, kar je bilo pravilno v njegovih lastnih očeh. # # BOOK 008 RUT Ruth Ruta 008 RUT 001 001 Pripetilo se je torej v dneh, ko so vladali sodniki, da je bila v deželi lakota. In nek mož iz Judovega Betlehema je odšel, da začasno prebiva v moábski deželi, on in njegova žena in njegova dva sinova. 008 RUT 001 002 Ime moža je bilo Eliméleh, ime njegove žene pa Naomí in ime njegovih dveh sinov Mahlón in Kiljón, Efrátejci iz Judovega Betlehema. Prišli so v moábsko deželo in tam ostali. 008 RUT 001 003 Naomín soprog Eliméleh je umrl in bila je zapuščena in njena dva sinova. 008 RUT 001 004 Vzela sta si ženi izmed moábskih žensk. Ime ene je bilo Orpa, ime druge pa je bilo Ruta. Tam so prebivali okoli deset let. 008 RUT 001 005 Tudi Mahlón in Kiljón, oba izmed njiju, sta umrla. In ženska je bila zapuščena od svojih dveh sinov in od svojega soproga. 008 RUT 001 006 Potem je vstala s svojima snahama, da bi se lahko vrnila iz moábske dežele, kajti v moábski deželi je slišala, kako je Gospod obiskal svoje ljudstvo, ko jim je dajal kruh. 008 RUT 001 007 Zato je odšla iz kraja, kjer je bila in njeni dve snahi z njo in odšle so na pot, da se vrnejo v Judovo deželo. 008 RUT 001 008 Naomí je svojima dvema snahama rekla: „Pojdita, vrnita se vsaka k hiši svoje matere. Gospod naj prijazno postopa z vama, kakor sta vidve postopali z mrtvima in z menoj. 008 RUT 001 009 Gospod naj vama zagotovi, da bosta lahko našli počitek, vsaka izmed vaju, v hiši svojega soproga.“Potem ju je poljubila. Oni pa sta povzdignili svoj glas in zajokali. 008 RUT 001 010 Rekli sta ji: „Zagotovo se bova s teboj vrnili k tvojemu ljudstvu.“ 008 RUT 001 011 Naomí je rekla: „Obrnita se, moji hčeri. Čemu hočeta iti z menoj? Mar je v moji maternici vendar še kaj sinov, da bi bili vajini soprogi? 008 RUT 001 012 Ponovno se obrnita, moji hčeri, pojdita svojo pot, kajti prestara sem, da bi imela soproga. Če bi rekla, imam upanje, če bi tudi nocoj imela soproga in bi mu tudi rodila sinove, 008 RUT 001 013 bi se zadrževali zanju dokler ne bi odrasla? Bi ostali zanju, da ne bi imeli soprogov? Ne, moji hčeri, kajti to me zelo žalosti zaradi vaju, da se je Gospodova roka iztegnila zoper mene.“ 008 RUT 001 014 Povzdignili sta njun glas in ponovno zajokali. Orpa je poljubila svojo taščo, toda Ruta se je trdno pridružila k njej. 008 RUT 001 015 Rekla je: „Tvoja svakinja je odšla nazaj k svojemu ljudstvu in k svojim bogovom. Vrni se za svojo svakinjo.“ 008 RUT 001 016 Ruta pa je rekla: „Ne zahtevaj, da te zapustim ali, da se vrnem od sledenja za teboj, kajti kamor greš ti, bom šla jaz. In kjer ti prenočuješ, bom prenočevala jaz. Tvoje ljudstvo bo moje ljudstvo in tvoj Bog [bo] moj Bog. 008 RUT 001 017 Kjer ti umreš, bom umrla jaz in tam bom pokopana Gospod naj mi tako stori in še več, če bi karkoli razen smrti, ločilo tebe in mene.“ 008 RUT 001 018 Ko je videla, da je bila neomajnega mišljenja, da gre z njo, potem je opustila, da ji prigovarja. 008 RUT 001 019 Tako sta obe odšli, dokler nista prišli v Betlehem. Pripetilo se je, ko sta prišli v Betlehem, da je bilo vse mesto vznemirjeno glede njiju in rekli so: „ Ali ni to Naomí?“ 008 RUT 001 020 Odgovorila jim je: „Ne imenujte me Naomí, imenujte me Mara, kajti Vsemogočni je zelo grenko postopal z menoj. 008 RUT 001 021 Odšla sem polna, Gospod pa me je ponovno privedel domov prazno. Zakaj me torej imenujete Naomí, glede na to, da je Gospod pričeval zoper mene in me je Vsemogočni prizadel?“ 008 RUT 001 022 Tako se je Naomí vrnila in z njo njena snaha Moábka Ruta, ki sta se vrnili iz moábske dežele. V Betlehem sta prišli ob začetku ječmenove žetve. 008 RUT 002 001 Naomí je imela sorodnika svojega soproga, mogočnega človeka premoženja, iz Elimélehove družine. Njegovo ime je bilo Boaz. 008 RUT 002 002 Moábka Ruta je rekla Naomí: „Naj grem torej na polje in paberkujem žitno klasje za tistim, v čigar očeh bom našla milost.“In rekla ji je: „Pojdi, moja hči.“ 008 RUT 002 003 Odšla je in prišla ter za žanjci paberkovala na polju in njena sreča se ji je posvetila na delu polja, ki je pripadal Boazu, ki je bil Elimélehov sorodnik. 008 RUT 002 004 Glej, Boaz je prišel iz Betlehema in rekel žanjcem: „ Gospod naj bo z vami.“Odgovorili so mu: „ Gospod te blagoslovi.“ 008 RUT 002 005 Potem je Boaz rekel svojemu služabniku, ki je bil postavljen nad žanjce: „Čigava gospodična je to?“ 008 RUT 002 006 Služabnik, ki je bil postavljen nad žanjce, je odgovoril in rekel: „To je moábska gospodična, ki je prišla z Naomí nazaj iz moábske dežele 008 RUT 002 007 in rekla: ‚Prosim vas, naj med snopi paberkujem za žanjci.‘Tako je prišla in nadaljevala celo od jutra do sedaj, da se je le malo mudila v hiši.“ 008 RUT 002 008 Potem je Boaz rekel Ruti: „Ali ne slišiš, moja hči? Ne pojdi paberkovat na drugo polje, niti ne pojdi od tukaj, temveč ostani tukaj blizu mojih dekel. 008 RUT 002 009 Naj bodo tvoje oči na polju, ki ga žanjejo in pojdi za njimi. Mar nisem mladeniče zadolžil, da se te ne bodo dotaknili? In ko si žejna pojdi k posodam in pij od tega, kar so mladeniči zajeli.“ 008 RUT 002 010 Potem je padla na svoj obraz in se priklonila do tal in mu rekla: „Zakaj sem našla milost v tvojih očeh, da si se zmenil zame, glede na to, da sem tujka.“ 008 RUT 002 011 Boaz je odgovoril in ji rekel: „V polnosti mi je bilo prikazano vse, kar si storila svoji tašči odkar je tvoj soprog umrl in kako si zapustila svojega očeta, svojo mater in svojo rojstno deželo in si prišla k ljudstvu, ki ga poprej nisi poznala. 008 RUT 002 012 Gospod naj ti povrne tvoje delo in polna nagrada naj ti bo dana od Gospoda, Izraelovega Boga, pod čigar peruti si prišla da zaupaš.“ 008 RUT 002 013 Potem je rekla: „Naj najdem naklonjenost v tvojem pogledu, moj gospod. Ker si me potolažil in ker si prijazno govoril s svojo pomočnico, čeprav nisem niti kakor ena izmed tvojih pomočnic.“ 008 RUT 002 014 Boaz ji je rekel: „Ob času kosila pridi sèm in jej od kruha in pomakaj svoj košček v kis.“Usedla se je poleg žanjcev in ta ji je podal opraženo zrnje in jedla je in bila nasičena in še je ostalo. 008 RUT 002 015 Ko se je dvignila, da paberkuje, je Boaz svojim mladeničem zapovedal, rekoč: „Naj paberkuje celo med snopi in ne grajajte je. 008 RUT 002 016 Naj prav tako namenoma zanjo pade nekaj prgišč in pustite jih, da jih bo lahko pobrala in ne oštejte je.“ 008 RUT 002 017 Tako je na polju paberkovala celo do večera in otepla to, kar je nabrala in tega je bilo približno škaf ječmena. 008 RUT 002 018 In to je vzdignila ter odšla v mesto. Njena tašča je videla kaj je nabrala in prinesla je in ji dala to, kar je shranila, potem ko je bila nasičena. 008 RUT 002 019 Njena tašča ji je rekla: „Kje si danes paberkovala? Kje si delala? Blagoslovljen naj bo tisti, ki se je zmenil zate.“Svoji tašči je pokazala s kom je delala in rekla: „Ime človeka, s katerim sem danes delala, je Boaz.“ 008 RUT 002 020 Naomí je rekla svoji snahi: „Blagoslovljen naj bo od Gospoda on, ki ni opustil svoje prijaznosti do živih in do mrtvih.“Naomí ji je rekla: „Mož nama je bližnji sorodnik, eden izmed najinih najožjih sorodnikov.“ 008 RUT 002 021 Moábka Ruta je rekla: „Rekel mi je tudi: ‚Trdno se boš držala mojih mladeničev, dokler ne zaključijo vse moje žetve.‘“ 008 RUT 002 022 Naomí je rekla svoji snahi Ruti: „Dobro je, moja hči, da greš ven z njegovimi deklami, da te ne srečajo na nobenem drugem polju.“ 008 RUT 002 023 Tako se je trdno držala Boazovih dekel, da paberkuje do konca ječmenove žetve in pšenične žetve in prebivala je s svojo taščo. 008 RUT 003 001 Potem ji je Naomí, njena tašča, rekla: „Moja hči, mar ne bom iskala počitka zate, da bo lahko dobro s teboj? 008 RUT 003 002 Torej ali ni Boaz iz našega sorodstva, s čigar deklami si bila? Glej on nocoj veja ječmen na mlatišču. 008 RUT 003 003 Umij se torej in se mazili in nase nadeni svoje oblačilo in pojdi dol do mlatišča. Toda ne daj se spoznati možu, dokler se ne bo najedel in napil. 008 RUT 003 004 Zgodilo se bo, da ko se uleže, da si boš zapomnila prostor, kjer bo legel in vstopila boš in odkrila njegova stopala in se ulegla in on ti bo povedal kaj boš storila.“ 008 RUT 003 005 Rekla ji je: „Vse, kar mi govoriš, bom storila.“ 008 RUT 003 006 Odšla je dol k mlatišču in storila glede na vse, kar ji je njena tašča zaukazala. 008 RUT 003 007 Ko je Boaz jedel in pil in je bilo njegovo srce veselo, je odšel, da se uleže pri koncu kupa žita in ona je potiho prišla in odkrila njegova stopala in se ulegla. 008 RUT 003 008 Pripetilo se je ob polnoči, da je bil mož prestrašen in se obrnil in glej, ženska leži pri njegovih stopalih. 008 RUT 003 009 Rekel je: „Kdo si?“Odgovorila je: „Jaz sem Ruta, tvoja pomočnica. Razširi torej krajec svoje obleke nad svojo pomočnico, kajti ti si bližnji sorodnik.“ 008 RUT 003 010 Rekel je: „Blagoslovljena bodi od Gospoda, moja hči, kajti izkazala si več prijaznosti v zadnjem koncu kakor spočetka v tem, da ne slediš za mladeniči, bodisi revnimi ali bogatimi. 008 RUT 003 011 Sedaj, moja hči, ne boj se. Storil ti bom vse, kar zahtevaš, kajti vse mesto mojega ljudstva ve, da si vrla ženska. 008 RUT 003 012 Sedaj je to resnica, da sem tvoj bližnji sorodnik, vendar obstaja sorodnik, ki je bližji kakor jaz. 008 RUT 003 013 Ostani to noč in zjutraj bo, da če ti bo on izpolnil delež sorodnika, dobro. Naj on stori sorodniški delež, toda če ti on ne bo storil sorodniškega deleža, potem ti bom jaz storil sorodniški delež, kakor živi Gospod. Lezi do jutra.“ 008 RUT 003 014 In pri njegovih stopalih je ležala do jutra. Vstala je preden je kdo lahko prepoznal drugega. Rekel je: „Naj se ne izve, da je na mlatišče prišla ženska.“ 008 RUT 003 015 Prav tako je rekel: „Prinesi zagrinjalo, ki ga imaš na sebi in ga drži.“Ko ga je držala, ji je odmeril šest meric ječmena in ga naložil nanjo in odšla je v mesto. 008 RUT 003 016 Ko je prišla k svoji tašči, je ta rekla: „Kdo si ti, moja hči?“In povedala ji je vse, kar ji je storil mož. 008 RUT 003 017 Rekla ji je: „Dal mi je teh šest meric ječmena, kajti rekel mi je: ‚Ne pojdi prazna k svoji tašči.‘“ 008 RUT 003 018 Potem ji je ona rekla: „Mirno sedi, moja hči, dokler ne izveš kako se bo stvar obrnila, kajti mož ne bo počival, dokler danes ne dokonča te stvari.“ 008 RUT 004 001 Potem je Boaz odšel k velikim vratom in se tam usedel in glej, sorodnik, o katerem je Boaz govoril, je prišel mimo, kateremu je rekel: „Hej, ti oné! Kreni sem in sedi tukaj.“In ta je krenil tja ter se usedel. 008 RUT 004 002 Vzel je deset mož izmed starešin mesta ter rekel: „Sedite tukaj.“In oni se se usedli. 008 RUT 004 003 Sorodniku je rekel: „Naomí, ki je ponovno prišla iz moábske dežele, prodaja posest dežele, ki je bila od najinega brata Eliméleha 008 RUT 004 004 in mislil sem, da ti svetujem, rekoč: ‚Kupi to pred prebivalci in pred starešinami mojega ljudstva. Če hočeš to odkupiti, to odkupi, toda če ti tega nočeš odkupiti, potem mi povej, da bom lahko vedel, kajti poleg tebe ni nikogar, da to odkupi, jaz pa sem za teboj.‘“In ta je rekel: „ To bom odkupil.“ 008 RUT 004 005 Potem je Boaz rekel: „Tisti dan, ko kupiš polje iz Naomíne roke, moraš to kupiti tudi od Moábke Rute, žene umrlega, da obudiš ime mrtvega na njegovi dediščini.“ 008 RUT 004 006 Sorodnik je rekel: „ Tega ne morem odkupiti zase, da ne bi oškodoval svoje lastne dediščine. Ti odkupi mojo pravico k sebi, kajti jaz tega ne morem odkupiti.“ 008 RUT 004 007 Torej to je bil običaj v prejšnjem času v Izraelu, glede odkupitve in glede zamenjave, za potrditev vseh stvari. Človek je sezul svoj čevelj in tega dal svojemu bližnjemu in to je bilo pričevanje v Izraelu. 008 RUT 004 008 Zato je sorodnik Boazu rekel: „ To si kupi zase.“Tako je sezul svoj čevelj. 008 RUT 004 009 Boaz je rekel starešinam in vsemu ljudstvu: „Vi ste priče ta dan, da sem kupil vse, kar je bilo Elimélehovo in vse, kar je bilo Mahlónovo in Kiljónovo iz Naomíne roke. 008 RUT 004 010 Poleg tega sem kupil Moábko Ruto, Mahlónovo ženo, da postane moja žena, da obudim ime mrtvega na njegovi dediščini, da ime mrtvega ne bo iztrebljeno izmed njegovih bratov in od velikih vrat tega kraja. Vi ste priče ta dan.“ 008 RUT 004 011 Vse ljudstvo, ki je bilo v velikih vratih in starešine, so rekli: „ Mi smo priče. Gospod naj naredi žensko, ki je prišla v tvojo hišo, kakor Rahelo in kakor Lejo, ki sta zgradili Izraelovo hišo. Ti pa delaj plemenito v Efráti in bodi slaven v Betlehemu. 008 RUT 004 012 Tvoja hiša naj bo podobna Parecovi hiši, katerega je Tamara rodila Judu, od semena, katerega ti bo Gospod dal od te mlade ženske.“ 008 RUT 004 013 Tako je Boaz vzel Ruto in bila je njegova žena in ko je šel noter k njej, ji je Gospod dal spočetje in rodila je sina. 008 RUT 004 014 Ženske so rekle Naomí: „Blagoslovljen bodi Gospod, ki te ta dan ni pustil brez sorodnika, da bo njegovo ime lahko slavno v Izraelu. 008 RUT 004 015 On ti bo obnovitelj tvojega življenja in hranitelj tvoje starosti, kajti rodila ga je tvoja snaha, ki te ima rada, ki ti je boljša kakor sedem sinov.“ 008 RUT 004 016 Naomí je vzela otroka in ga položila v svoje naročje in mu postala pestunja. 008 RUT 004 017 Ženske, njene sosede, so mu dale ime, rekoč: „Naomí je rojen sin“in njegovo ime so imenovale Obéd. On je oče Davidovega očeta Jeseja. 008 RUT 004 018 Torej to so Parecovi rodovi: Parec je zaplodil Hecróna, 008 RUT 004 019 Hecrón je zaplodil Rama, Ram je zaplodil Aminadába, 008 RUT 004 020 Aminadáb je zaplodil Nahšóna, Nahšón je zaplodil Salmóna, 008 RUT 004 021 Salmón je zaplodil Boaza, Boaz je zaplodil Obéda, 008 RUT 004 022 Obéd je zaplodil Jeseja in Jese je zaplodil Davida. # # BOOK 009 1SA 1 Samuel 1 Samuel 009 1SA 001 001 Torej tam je bil nek mož iz Ramatájim Cofíma, z gore Efrájim in njegovo ime je bilo Elkaná, sin Jeroháma, sinú Elihúja, sinú Tohuja, sinú Cufa, Efrátejec. 009 1SA 001 002 Ta je imel dve ženi. Ime ene je bilo Ana in ime druge Penína. Penína je imela otroke, toda Ana ni imela otrok. 009 1SA 001 003 Ta mož je vsako leto šel gor iz svojega mesta, da obožuje in žrtvuje Gospodu nad bojevniki v Šilu. In dva Élijeva sinova, Hofní in Pinhás, Gospodova duhovnika, sta bila tam. 009 1SA 001 004 Ko je bil čas, da Elkaná daruje, je dal deleže svoji ženi Peníni in vsem njenim sinovom in njenim hčeram, 009 1SA 001 005 toda Ani je dal vreden delež, kajti Ano je ljubil. Toda Gospod je zaprl njeno maternico. 009 1SA 001 006 Njena nasprotnica jo je boleče dražila, da bi jo razburila, ker je Gospod zaprl njeno maternico. 009 1SA 001 007 Ko je tako delal leto za letom, ko je šla gor do Gospodove hiše, jo je tako razdražila, zato je jokala in ni jedla. 009 1SA 001 008 Potem ji je njen soprog Elkaná rekel: „Ana, zakaj jokaš? Zakaj ne ješ? Zakaj je tvoje srce užaloščeno? Ali ti nisem boljši kakor deset sinov?“ 009 1SA 001 009 Tako je Ana vstala, potem ko so v Šilu pojedli in popili. Torej duhovnik Éli je sedel na sedežu pri podboju Gospodovega templja. 009 1SA 001 010 Ona pa je bila v grenkobi duše in molila h Gospodu in bridko jokala. 009 1SA 001 011 Zaobljubila je zaobljubo in rekla: „Oh Gospod nad bojevniki, če zares hočeš pogledati na stisko svoje pomočnice in se me spomniš in ne pozabiš svoje pomočnice, temveč hočeš svoji pomočnici dati fantka, potem ga bom izročila Gospodu [za] vse dni njegovega življenja in britev ne bo prišla na njegovo glavo.“ 009 1SA 001 012 Pripetilo se je, ko je nadaljevala moleč pred Gospodom, da je Éli opazil njena usta. 009 1SA 001 013 Torej Ana, ona je govorila v svojem srcu, premikale pa so se samo njene ustnice, toda njenega glasu ni bilo slišati. Zato je Éli mislil, da je bila pijana. 009 1SA 001 014 Éli ji je rekel: „Doklej boš pijana? Odloži svoje vino od sebe.“ 009 1SA 001 015 Ana je odgovorila in rekla: „Ne, moj gospod, jaz sem ženska žalostnega duha. Niti nisem pila vina niti močne pijače, temveč sem svojo dušo izlila pred Gospodom. 009 1SA 001 016 Svoje pomočnice ne štej za Beliálovo hčer, kajti iz obilja svoje pritožbe in žalosti sem doslej govorila.“ 009 1SA 001 017 Potem je Éli odgovoril in rekel: „Pojdi v miru in Izraelov Bog ti zagotovi tvojo prošnjo, ki si jo prosila od njega.“ 009 1SA 001 018 Rekla je: „Naj tvoja pomočnica najde milost v tvojem pogledu.“Tako je ženska odšla svojo pot in jedla in njeno obličje ni bilo več žalostno. 009 1SA 001 019 Vstali so zgodaj zjutraj in oboževali pred Gospodom in se vrnili in prišli k svoji hiši v Ramo. Elkaná je spoznal svojo ženo Ano in Gospod se jo je spomnil. 009 1SA 001 020 Zato se je pripetilo, ko je prišel čas, potem ko je Ana spočela, da je rodila sina in njegovo ime je imenovala Samuel, rekoč: „Ker sem ga prosila od Gospoda.“ 009 1SA 001 021 Mož Elkaná in vsa njegova hiša, so odšli gor, da darujejo Gospodu letno klavno daritev in svojo zaobljubo. 009 1SA 001 022 Toda Ana ni odšla gor, kajti svojemu soprogu je rekla: „ Ne bom šla gor, dokler ne bo otrok odstavljen in tedaj ga bom privedla, da se prikaže pred Gospodom in tam ostane za vedno.“ 009 1SA 001 023 Njen soprog Elkaná ji je rekel: „Stôri, kar se ti zdi dobro. Ostani, dokler ga ne odstaviš. Samo Gospod [naj] uveljavi svojo besedo.“Tako je ženska ostala in dojila svojega sina, dokler ga ni odstavila. 009 1SA 001 024 Ko ga je odstavila, ga je s seboj vzela gor, s tremi bikci, enim škafom moke in mehom vina ter ga privedla v Gospodovo hišo v Šilo. Otrok pa je bil mlad. 009 1SA 001 025 Usmrtili so bikca in otroka privedli k Éliju. 009 1SA 001 026 Rekla je: „Oh, moj gospod, kakor živi tvoja duša, moj gospod, jaz sem ženska, ki je stala tukaj pri tebi, moleč h Gospodu. 009 1SA 001 027 Za tega otroka sem molila in Gospod mi je dal mojo prošnjo, ki sem jo prosila od njega, 009 1SA 001 028 zato sem ga tudi posodila Gospodu. Kakor dolgo živi, bo posojen Gospodu.“In tam je oboževal Gospoda. 009 1SA 002 001 Ana je molila in rekla: „Moje srce se razveseljuje v Gospodu, moj rog je povišan v Gospodu. Moja usta so povečana nad mojimi sovražniki, ker se veselim v tvoji rešitvi duše. 009 1SA 002 002 Nihče ni svet kakor Gospod, kajti nikogar ni poleg tebe. Niti ni nobene skale, podobne našemu Bogu. 009 1SA 002 003 Ne govorite več tako silno ponosno, naj aroganca ne pride iz vaših ust, kajti Gospod je Bog spoznanja in pri njem so tehtana dejanja. 009 1SA 002 004 Loki mogočnih mož so zlomljeni in tisti, ki so se spotaknili, so opasani z močjo. 009 1SA 002 005 Tisti, ki so bili siti, so se dali v najem zaradi kruha; tisti, ki so bili lačni, so oslabeli, tako, da je jalova rodila sedmero in tista, ki ima mnogo otrok, je postala slabotna. 009 1SA 002 006 Gospod ubija in oživlja. Privede dol do groba in privede gor. 009 1SA 002 007 Gospod dela revne in dela bogate, ponižuje in povzdiguje. 009 1SA 002 008 Revnega vzdiguje iz prahu in berača povzdiguje iz gnojišča, da ju posadi med prince in jima stori, da podedujeta prestol slave, kajti stebri zemlje so Gospodovi in nanje je postavil zemeljski krog. 009 1SA 002 009 Varoval bo stopala svojih svetih in zlobni bodo tiho v temi, kajti noben človek ne bo prevladal z močjo. 009 1SA 002 010 Gospodovi nasprotniki bodo zlomljeni na koščke. Iz nebes bo zagrmel nad njimi. Gospod bo sodil konce zemlje; moč bo dal svojemu kralju in povišal rog svojega maziljenca.“ 009 1SA 002 011 Elkaná je odšel v Ramo, k svoji hiši. Otrok pa je služil Gospodu pred duhovnikom Élijem. 009 1SA 002 012 Torej Élijeva sinova sta bila Beliálova sinova; onadva nista poznala Gospoda. 009 1SA 002 013 In običaj duhovnikov z ljudstvom je bil, da ko je katerikoli mož daroval klavno daritev, je prišel duhovnikov služabnik, medtem ko je meso vrelo, s kavljem za meso, s tremi zobmi, v svoji roki; 009 1SA 002 014 in to zabodel v ponev ali kotliček ali kotel ali lonec; vse, kar so kavlji za meso prinesli gor, je duhovnik vzel zase. Tako so počeli v Šilu vsem Izraelcem, ki so prišli tja. 009 1SA 002 015 Tudi preden so sežgali tolščo, je prišel duhovnikov služabnik in rekel možu, ki je žrtvoval: „Izroči meso za pečenje duhovniku, kajti od tebe ne bo imel kuhanega mesa, temveč surovega.“ 009 1SA 002 016 Če pa bi mu katerikoli moški rekel: „Naj ne izpustijo, da sedaj zažgejo tolščo, potem pa vzemi kolikor si želi tvoja duša; “Potem bi mu odgovoril: „ Ne, temveč mi boš to dal sedaj. Če pa ne, bom to vzel s silo.“ 009 1SA 002 017 Zato je bil greh mladeničev zelo velik pred Gospodom, kajti moža sta prezirala Gospodovo daritev. 009 1SA 002 018 Toda Samuel je služil pred Gospodom, ko je bil še otrok, opasan z lanenim efódom. 009 1SA 002 019 Poleg tega mu je mati iz leta v leto izdelala majhen plašč in ga prinesla k njemu, ko je prišla s svojim soprogom gor, da daruje letno klavno daritev. 009 1SA 002 020 Éli je blagoslovil Elkaná in njegovo ženo ter rekel: „ Gospod ti daj seme od te ženske, zaradi posojila, ki je posojen Gospodu.“In odšli so na svoj lasten dom. 009 1SA 002 021 Gospod je obiskal Ano, tako da je spočela in rodila [še] tri sinove in dve hčeri. Otrok Samuel pa je rasel pred Gospodom. 009 1SA 002 022 Torej Éli je bil zelo star in slišal vse, kar sta njegova sinova počela vsemu Izraelu in kako sta ležala z ženskami, ki so se zbirale pri vratih šotorskega svetišča skupnosti. 009 1SA 002 023 Rekel jima je: „Zakaj počneta takšne stvari? Kajti od vsega ljudstva slišim o vajinih zlih postopanjih. 009 1SA 002 024 Ne, moja sinova, kajti to ni dober glas, katerega slišim. Vidva povzročata Gospodovemu ljudstvu, da greši. 009 1SA 002 025 Če en mož greši zoper drugega, ga bo sodil sodnik, toda če mož greši zoper Gospoda, kdo bo posredoval zanj.“Vendar nista prisluhnila glasu svojega očeta, ker ju je Gospod hotel ubiti. 009 1SA 002 026 Otrok Samuel pa je rasel in bil je v naklonjenosti tako z Gospodom kakor tudi z ljudmi. 009 1SA 002 027 K Éliju je prišel Božji mož ter mu rekel: „Tako govori Gospod: ‚Ali sem se očitno prikazal hiši tvojega očeta, ko so bili v Egiptu, v faraonovi hiši? 009 1SA 002 028 In ali sem ga izbral izmed vseh Izraelovih rodov, da bo moj duhovnik, da daruje na mojem oltarju, da zažiga kadilo, da nosi efód pred menoj? In ali sem dal hiši tvojega očeta vse daritve, narejene z ognjem, Izraelovih otrok? 009 1SA 002 029 Zakaj brcate ob mojo klavno daritev in ob mojo daritev, ki sem jo zapovedal v svojem prebivališču in svoja sinova bolj častiš kakor mene, da ste se odebelili z glavnimi izmed vseh daritev Izraela, mojega ljudstva?‘ 009 1SA 002 030 Zato govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Zares sem rekel, da naj bi tvoja hiša in hiša tvojega očeta hodili pred menoj na veke.‘Toda sedaj govori Gospod: ‚To bodi daleč od mene, kajti tiste, ki spoštujejo mene, bom jaz spoštoval in tisti, ki me prezirajo, bodo prezirani. 009 1SA 002 031 Glej, pridejo dnevi, ko bom odsekal tvoj laket in laket hiše tvojega očeta, da v tvoji hiši ne bo starca. 009 1SA 002 032 In ti boš videl sovražnika v mojem prebivališču v vsem bogastvu, ki ga bo Bog dal Izraelu, in v tvoji hiši na veke ne bo starca. 009 1SA 002 033 Moški od tebe, katerega ne bom odsekal izpred svojega oltarja bo [preostal], da použije tvoje oči in da žalosti tvoje srce in ves narast tvoje hiše bo umrl v cvetu njihove starosti. 009 1SA 002 034 To ti bo znamenje, ki bo prišlo nad tvoja dva sinova, na Hofníja in Pinhása; v enem dnevu bosta oba izmed njiju umrla. 009 1SA 002 035 Jaz pa si bom dvignil zvestega duhovnika, ki bo delal glede na to, kar je v mojem srcu in v mojem umu in zgradil mu bom zanesljivo hišo; in ta bo hodil pred menoj, maziljen na veke. 009 1SA 002 036 Zgodilo se bo, da bo vsak, kdor preostane v tvoji hiši, prišel in klečeplazil k njemu za košček srebra in grižljaj kruha in rekel bo: ‚Postavi me, prosim te, v eno izmed duhovniških služb, da bom lahko jedel kos kruha.‘“ 009 1SA 003 001 Otrok Samuel pa je pred Élijem služil Gospodu. V tistih dneh je bila Gospodova beseda dragocena; ni bilo odprtega videnja. 009 1SA 003 002 Pripetilo se je ob tistem času, ko se je Éli ulegel na svojem mestu in so njegove oči začenjale temneti, da ni mogel videti 009 1SA 003 003 in preden se je ugasnila Božja svetilka v Gospodovem templju, kjer je bila Božja skrinja in se je Samuel ulegel k spanju, 009 1SA 003 004 da je Gospod poklical Samuela in ta je odgovoril: „Tukaj sem.“ 009 1SA 003 005 Stekel je k Éliju in rekel: „Tukaj sem, kajti klical si me.“Ta pa je rekel: „Nisem klical, ponovno se uleži.“In odšel je in se ulegel. 009 1SA 003 006 Gospod je ponovno poklical: „Samuel.“Samuel je vstal in odšel k Éliju ter rekel: „Tukaj sem, kajti klical si me.“Ta je odgovoril: „Nisem klical, moj sin, ponovno se ulezi.“ 009 1SA 003 007 Torej Samuel še ni poznal Gospoda, niti mu Gospodova beseda še ni bila razodeta. 009 1SA 003 008 Gospod je ponovno, tretjič, poklical Samuela. Ta je vstal, šel k Éliju in rekel: „Tukaj sem, kajti klical si me.“In Éli je zaznal, da je otroka klical Gospod. 009 1SA 003 009 Zato je Éli rekel Samuelu: „Pojdi, ulezi se in zgodilo se bo, če te pokliče, da boš rekel: ‚Govori, Gospod, kajti tvoj služabnik posluša.‘“Tako je Samuel odšel in se ulegel na svojem mestu. 009 1SA 003 010 Gospod je prišel in obstal ter poklical kakor ob drugih časih: „Samuel, Samuel.“Potem je Samuel odgovoril: „Govori; kajti tvoj služabnik posluša.“ 009 1SA 003 011 Gospod je rekel Samuelu: „Glej, storil bom stvar v Izraelu, ob kateri bo v obeh ušesih vsakega, ki to sliši, zvenelo. 009 1SA 003 012 Na tisti dan bom zoper Élija izpolnil vse stvari, ki sem jih govoril glede njegove hiše. Ko pričnem, bom naredil tudi konec. 009 1SA 003 013 Kajti povedal sem mu, da bom na veke sodil njegovo hišo zaradi krivičnosti, katero on vé, ker sta se njegova sinova naredila nizkotna, on pa jima ni preprečil. 009 1SA 003 014 Zato sem prisegel Élijevi hiši, da krivičnost Élijeve hiše na veke ne bo očiščena niti s klavno daritvijo niti z darovanjem.“ 009 1SA 003 015 Samuel je ležal do jutra in odprl vrata Gospodove hiše. Samuel pa se je Éliju bal razodeti videnje. 009 1SA 003 016 Potem je Éli poklical Samuela in rekel: „Samuel, moj sin.“Ta je odgovoril: „Tukaj sem.“ 009 1SA 003 017 Rekel je: „Kaj je stvar, ki ti jo je Gospod povedal? Prosim te, da mi jo ne prikriješ. Bog naj ti tako stori in tudi več, če pred menoj skriješ katerokoli stvar od vseh stvari, ki ti jih je povedal.“ 009 1SA 003 018 Samuel mu je povedal vsak delček in ničesar ni skril pred njim. On pa je rekel: „To je Gospod. Naj stori, kar se mu zdi dobro.“ 009 1SA 003 019 Samuel je rasel in Gospod je bil z njim in nobene izmed njegovih besed ni pustil pasti na tla. 009 1SA 003 020 Ves Izrael, od Dana, celo do Beeršébe, je vedel, da je bil Samuel utrjen, da bi bil Gospodov prerok. 009 1SA 003 021 Gospod se je ponovno prikazoval v Šilu, kajti Gospod se je v Šilu razodeval Samuelu po Gospodovi besedi. 009 1SA 004 001 Beseda od Samuela je prišla k vsemu Izraelu. Torej Izrael je odšel ven zoper Filistejce, da se bojujejo in utaborili so se poleg Eben Ezerja. Filistejci pa so se utaborili v Aféku. 009 1SA 004 002 Filistejci so se razporedili zoper Izraela in ko so se pridružili bitki, je bil Izrael udarjen pred Filistejci in usmrtili so izmed vojske na polju okoli štiri tisoč mož. 009 1SA 004 003 Ko je ljudstvo prišlo v tabor, so starešine Izraela rekli: „Zakaj nas je Gospod danes udaril pred Filistejci? Skrinjo Gospodove zaveze prinesimo iz Šila k nam, da ko ta pride med nas, nas ta lahko reši iz roke naših sovražnikov.“ 009 1SA 004 004 Tako je ljudstvo poslalo v Šilo, da bi od tam lahko prinesli skrinjo zaveze Gospoda nad bojevniki, ki prebiva med kerubi, in Élijeva dva sinova, Hofní in Pinhás, sta bila tam z skrinjo Božje zaveze. 009 1SA 004 005 Ko je v tabor prišla skrinja Gospodove zaveze, je ves Izrael vriskal z močnim vriskom, tako da je zemlja ponovno zadonela. 009 1SA 004 006 Ko so Filistejci slišali hrup vriska, so rekli: „Kaj pomeni hrup tega močnega vriska v taboru Hebrejcev?“Razumeli so, da je v tabor prišla Gospodova skrinja. 009 1SA 004 007 Filistejci so bili prestrašeni, kajti rekli so: „Bog je prišel v tabor.“Rekli so: „Gorje nam! Kajti poprej še ni bilo takšne stvari. 009 1SA 004 008 Gorje nam! Kdo nas bo rešil iz roke teh mogočnih Bogov? To so Bogovi, ki so v divjini udarili Egipčane z vsemi nadlogami. 009 1SA 004 009 Bodite močni in obnašajte se kakor možje, oh vi Filistejci, da ne bomo služabniki Hebrejcem, kakor so bili oni vam. Obnašajte se kakor možje in se borite.“ 009 1SA 004 010 Filistejci so se borili in Izrael je bil udarjen in zbežali so vsak mož v svoj šotor, in bil je zelo velik pokol, kajti v Izraelu je padlo trideset tisoč pešcev. 009 1SA 004 011 Božja skrinja je bila vzeta in Élijeva dva sinova, Hofní in Pinhás, sta bila ubita. 009 1SA 004 012 Mož iz Benjamina pa je stekel iz vojske in še isti dan prišel v Šilo s pretrganimi oblačili in prstjo na svoji glavi. 009 1SA 004 013 Ko je prišel, glej, je Éli sedel in gledal na sedežu ob poti, kajti njegovo srce je trepetalo za Božjo skrinjo. Ko je mož prišel v mesto in to povedal, je celotno mesto zavpilo. 009 1SA 004 014 Ko je Éli slišal hrup vpitja, je rekel: „Kaj pomeni zvok tega nemira?“Mož je v naglici prišel in povedal Éliju. 009 1SA 004 015 Torej Éli je bil star osemindevetdeset let in njegove oči so bile zatemnjene, da ni mogel videti. 009 1SA 004 016 Mož je rekel Éliju: „Jaz sem tisti, ki je prišel iz vojske in danes sem pobegnil iz vojske.“On pa je rekel: „Kaj je tam storjeno, moj sin?“ 009 1SA 004 017 Poslanec je odgovoril in rekel: „Izrael je pobegnil pred Filistejci in tam je bil prav tako velik pokol med ljudstvom in tudi tvoja sinova, Hofní in Pinhás sta mrtva in Božja skrinja je vzeta.“ 009 1SA 004 018 Pripetilo se je, ko je omenil Božjo skrinjo, da je padel nazaj s stola ob strani velikih vrat in njegov vrat se je zlomil in je umrl, kajti bil je starec in težek. Izraelu je sodil štirideset let. 009 1SA 004 019 Njegova snaha, Pinhásova soproga, je bila z otrokom, blizu časa poroda. Ko je slišala novice, da je bila Božja skrinja vzeta in da sta bila njen tast in njen mož mrtva, se je sklonila in bila v porodnih mukah, kajti njene bolečine so prišle nadnjo. 009 1SA 004 020 Okoli časa njene smrti so ji ženske, ki so stale ob njej, rekle: „Ne boj se, kajti rodila si sina.“Toda ona ni odgovorila, niti se na to ni ozirala. 009 1SA 004 021 Otroka je imenovala Ikabód, rekoč: „Slava je odšla od Izraela, “ker je bila Božja skrinja vzeta in zaradi njenega tasta in njenega soproga. 009 1SA 004 022 Rekla je: „Slava je odšla od Izraela, kajti Božja skrinja je vzeta.“ 009 1SA 005 001 Filistejci so vzeli Božjo skrinjo in jo iz Eben Ezerja prinesli v Ašdód. 009 1SA 005 002 Ko so Filistejci vzeli Božjo skrinjo, so jo prinesli v Dagónovo hišo in jo postavili poleg Dagóna. 009 1SA 005 003 Ko so tisti iz Ašdóda naslednji dan zgodaj vstali, glej, Dagón je bil zvrnjen dol k zemlji, na svoj obraz, pred Gospodovo skrinjo. In prijeli so Dagóna in ga ponovno postavili na njegovo mesto. 009 1SA 005 004 Ko so naslednji dan zgodaj zjutraj vstali, glej, Dagón je bil zvrnjen na svojem obrazu na tleh pred Gospodovo skrinjo, in Dagónova glava in obe dlani njegovih rok so bili odsekani na pragu. Samo Dagónov trup mu je preostal. 009 1SA 005 005 Zato niti Dagónovi duhovniki, niti kdorkoli, ki pride v Dagónovo hišo, do današnjega dne, ne stopajo na Dagónov prag v Ašdódu. 009 1SA 005 006 Toda Gospodova roka je bila težka nad tistimi iz Ašdóda in uničeval jih je in jih udaril s hemoroídi, celó Ašdód in njegova mesta. 009 1SA 005 007 Ko so možje iz Ašdóda videli, da je bilo tako, so rekli: „Skrinja Izraelovega Boga naj ne ostane z nami, kajti njegova roka je boleče nad nami in nad našim bogom Dagónom.“ 009 1SA 005 008 Zato so poslali in k sebi zbrali vse filistejske kneze ter rekli: „Kaj naj storimo z skrinjo Izraelovega Boga?“Odgovorili so: „Naj bo skrinja Izraelovega Boga prenesena v Gat.“In tja so prenesli skrinjo Izraelovega Boga. 009 1SA 005 009 To je bilo tako, da potem, ko so jo odnesli, je bila Gospodova roka zoper mesto z zelo velikim uničenjem in udaril je može iz mesta, tako male, kakor velike in imeli so hemoroíde v svojih skritih delih. 009 1SA 005 010 Zato so Božjo skrinjo poslali v Ekrón. Pripetilo se je, ko je Božja skrinja prišla v Ekrón, da so Ekrónci zavpili, rekoč: „K nam so privedli skrinjo Izraelovega Boga, da ubije nas in naše ljudstvo.“ 009 1SA 005 011 Tako so poslali in zbrali skupaj vse filistejske kneze in rekli: „Pošljite proč skrinjo Izraelovega Boga in naj ponovno gre na svoj lasten kraj, da ne ubije nas in našega ljudstva, “kajti tam je bilo v vsem mestu smrtonosno uničenje. Božja roka je bila tam zelo težka. 009 1SA 005 012 Možje, ki niso umrli, so bili udarjeni s hemoroídi in krik mesta je šel gor do neba. 009 1SA 006 001 Gospodova skrinja je bila v filistejski deželi sedem mesecev. 009 1SA 006 002 Filistejci so dali poklicati duhovnike in vedeževalce, rekoč: „Kaj naj storimo z Gospodovo skrinjo? Povejte nam, s čim naj jo pošljemo na njen kraj?“ 009 1SA 006 003 Rekli so: „Če odpošljete skrinjo Izraelovega Boga, je ne pošljite prazne; temveč mu na vsak način vrnite daritev za prestopek. Potem boste ozdravljeni in znano vam bo zakaj njegova roka ni odstranjena od vas.“ 009 1SA 006 004 Potem so rekli: „Kakšna naj bo daritev za prestopek, ki mu jo bomo vrnili?“Odgovorili so: „Pet zlatih hemoroídov in pet zlatih miši, glede na število filistejskih knezov, kajti ena nadloga je bila na vas vseh in na vaših gospodarjih. 009 1SA 006 005 Zato boste naredili podobe vaših tvorov in podobe vaših miši, ki uničujejo deželo in dali boste slavo Izraelovemu Bogu. Morda bo olajšal svojo roko iznad vas in iznad vaših bogov in iznad vaše dežele. 009 1SA 006 006 Zakaj torej zakrkujete vaša srca kakor so Egipčani in faraon zakrknili svoja srca? Ko je izvrstno delal med njimi, ali niso pustili ljudstva iti in so odpotovali? 009 1SA 006 007 Zdaj torej naredite nov voz in vzemite dve doječi kravi, na kateri jarem ni prišel in kravi privežite k vozu, njuna telička pa od njiju odvedite domov 009 1SA 006 008 in vzemite Gospodovo skrinjo in jo položite na voz in položite dragocenosti iz zlata, katere mu vračate za daritev za prestopek, v skrinjico ob njeni strani in pošljite jo proč, da bo ta lahko odšla. 009 1SA 006 009 Glejte, če gre ta gor po poti svojega lastnega območja v Bet Šemeš, potem nam je on storil to veliko zlo, toda če ne, potem bomo vedeli, da to ni njegova roka, ki nas je udarila; to je bilo naključje, ki se nam je pripetilo.“ 009 1SA 006 010 Ljudje so tako storili. Vzeli so dve doječi kravi ter ju privezali k vozu, njuni teleti pa zaprli doma. 009 1SA 006 011 Gospodovo skrinjo so položili na voz in skrinjico z mišmi iz zlata in podobami svojih hemoroídov. 009 1SA 006 012 Kravi sta šli naravnost na pot Bet Šemeša in šli sta vzdolž glavne ceste, mukajoč, medtem ko sta hodili in nista se obračali vstran ne na desno roko ne na levo in filistejski knezi so šli za njima do meje Bet Šemeša. 009 1SA 006 013 Tisti iz Bet Šemeša so v dolini želi svojo pšenično žetev in povzdignili so svoje oči in zagledali skrinjo in se razveselili, da jo vidijo. 009 1SA 006 014 Voz je prišel na polje Bétšémeščana Jošúa in obstal tam, kjer je bil velik kamen in nacepili so les od voza in kravi darovali v žgalno daritev Gospodu. 009 1SA 006 015 Lévijevci so sneli Gospodovo skrinjo in skrinjico, ki je bila z njo, v kateri so bile dragocenosti iz zlata in ju položili na velik kamen in možje iz Bet Šemeša so isti dan Gospodu darovali žgalne daritve in žrtvovali klavne daritve. 009 1SA 006 016 Ko je pet filistejskih knezov to videlo, so se istega dne vrnili v Ekrón. 009 1SA 006 017 To pa so zlati hemoroídi, ki so jih Filistejci vrnili Gospodu za daritev za prestopek: enega za Ašdód, enega za Gazo, enega za Aškelón, enega za Gat, enega za Ekrón; 009 1SA 006 018 in zlate miši glede na število vseh filistejskih mest, pripadajočih petim knezom, tako utrjenih mest, kakor podeželskih vasi, celo do velikega Abelovega kamna, na katerega so položili Gospodovo skrinjo; katerega kamen ostaja na polju Bétšémeščana Jošúa do današnjega dne. 009 1SA 006 019 Udaril pa je može iz Bet Šemeša, ker so gledali v Gospodovo skrinjo, celo izmed ljudstva je udaril petdeset tisoč in sedemdeset mož in ljudstvo je žalovalo, ker je Gospod z velikim pokolom udaril mnoge izmed ljudstva. 009 1SA 006 020 Možje iz Bet Šemeša so rekli: „Kdo je zmožen stati pred tem svetim Gospodom Bogom? In h komu naj gre gor od nas?“ 009 1SA 006 021 Poslali so poslance k prebivalcem Kirját Jearíma, rekoč: „Filistejci so ponovno privedli Gospodovo skrinjo. Pridite dol in jo prenesite gor k vam.“ 009 1SA 007 001 Možje iz Kirját Jearíma so prišli in prinesli gor Gospodovo skrinjo in jo prinesli v Abinadábovo hišo na hribu in posvetili njegovega sina Eleazarja, da varuje Gospodovo skrinjo. 009 1SA 007 002 Pripetilo se je, medtem ko je skrinja prebivala v Kirját Jearímu, da je bil čas dolg, kajti to je bilo dvajset let. Vsa Izraelova hiša je žalovala za Gospodom. 009 1SA 007 003 Samuel je govoril vsej Izraelovi hiši, rekoč: „Če se z vsemi svojimi srci vrnete h Gospodu, potem izmed vas odstranite tuje bogove in Astarto in pripravite svoja srca h Gospodu in samo njemu služite. On vas bo osvobodil iz roke Filistejcev.“ 009 1SA 007 004 Potem so Izraelovi otroci odstranili Báale in Astarto in služili samo Gospodu. 009 1SA 007 005 Samuel je rekel: „Zberite ves Izrael v Micpi in jaz bom za vas molil h Gospodu.“ 009 1SA 007 006 Zbrali so se skupaj v Micpi, zajeli vodo in jo izlili pred Gospodom in se postili na ta dan in tam rekli: „Grešili smo zoper Gospoda.“In Samuel je sodil Izraelove otroke v Micpi. 009 1SA 007 007 Ko so Filistejci slišali, da so se Izraelovi otroci zbrali skupaj k Micpi, so filistejski knezi odšli gor zoper Izrael. Ko so Izraelovi otroci to slišali, so se bali Filistejcev. 009 1SA 007 008 Izraelovi otroci so rekli Samuelu: „Ne odnehaj klicati h Gospodu, našemu Bogu za nas, da nas bo rešil iz roke Filistejcev.“ 009 1SA 007 009 Samuel je vzel sesajoče jagnje in ga v celoti daroval v žgalno daritev Gospodu. Samuel je klical h Gospodu za Izrael in Gospod ga je slišal. 009 1SA 007 010 Medtem ko je Samuel daroval žgalno daritev, so se približali Filistejci, da se bojujejo zoper Izrael, toda Gospod je na ta dan z velikim gromom zagrmel nad Filistejci in jih porazil in udarjeni so bili pred Izraelom. 009 1SA 007 011 Možje iz Izraela so odšli ven iz Micpe in zasledovali Filistejce in jih udarjali, dokler niso prišli pod Bet Kar. 009 1SA 007 012 Potem je Samuel vzel kamen in ga postavil med Micpo in Jašén in njegovo ime imenoval Eben Ezer, rekoč: „Doslej nam je Gospod pomagal.“ 009 1SA 007 013 Tako so bili Filistejci podjarmljeni in niso več prišli v območje Izraela in Gospodova roka je bila zoper Filistejce vse Samuelove dni. 009 1SA 007 014 Mesta, ki so jih Filistejci vzeli od Izraela, so bila povrnjena Izraelu, od Ekróna, celo do Gata in njihova območja je Izrael osvobodil iz rok Filistejcev. In bil je mir med Izraelom in Amoréjci. 009 1SA 007 015 Samuel je sodil Izraelu vse dni svojega življenja. 009 1SA 007 016 Iz leta v leto je odšel na obhod do Betela in Gilgála in Micpe in na vseh teh krajih sodil Izraelu. 009 1SA 007 017 Njegova vrnitev je bila v Ramo, kajti tam je bila njegova hiša in tam je sodil Izraelu in tam je zgradil oltar Gospodu. 009 1SA 008 001 Pripetilo se je, ko je bil Samuel star, da je svoja sinova postavil za sodnika nad Izraelom. 009 1SA 008 002 Torej ime njegovega prvorojenca je bilo Joél in ime njegovega drugega Abíja. Bila sta sodnika v Beeršébi. 009 1SA 008 003 Njegova sinova pa nista hodila po njegovih poteh, temveč sta se obrnila stran za dobičkom in jemala podkupnine in izkrivljala sodbo. 009 1SA 008 004 Potem so se vse starešine Izraela zbrali skupaj in prišli k Samuelu v Ramo 009 1SA 008 005 in mu rekli: „Glej, star si in tvoja sinova ne hodita po tvojih poteh. Sedaj nam postavi kralja, da nas sodi kakor [imajo] vsi narodi.“ 009 1SA 008 006 Toda stvar je razžalila Samuela, ko so rekli: „Daj nam kralja, da nas sodi.“Samuel je molil h Gospodu. 009 1SA 008 007 Gospod je rekel Samuelu: „Prisluhni glasu ljudstva v vsem, kar ti rečejo, kajti niso zavrnili tebe, temveč so zavrnili mene, da ne bi kraljeval nad njimi. 009 1SA 008 008 Glede na vsa dela, ki so jih storili od dne, ko sem jih privedel gor iz Egipta, celo do tega dne, s čimer so zapustili mene in služili drugim bogovom, tako delajo tudi tebi. 009 1SA 008 009 Zdaj torej prisluhni njihovemu glasu, vendar jih slovesno posvari in jim pokaži navade kralja, ki bo kraljeval nad njimi.“ 009 1SA 008 010 Samuel je ljudstvu, ki je od njega zahtevalo kralja, povedal vse Gospodove besede. 009 1SA 008 011 Rekel je: „To bo navada kralja, ki bo kraljeval nad vami: ‚Vzel bo vaše sinove in jih določil zase, za svoje bojne vozove in da bodo njegovi konjeniki in nekateri bodo tekli pred njegovimi bojnimi vozovi. 009 1SA 008 012 Določil si bo tisočnike in poveljnike nad petdesetimi in postavil jih bo, da orjejo njegovo zemljo, da žanjejo njegovo žetev, da izdelajo njegova bojna orodja in orodja njegovih bojnih vozov. 009 1SA 008 013 Vzel bo vaše hčere, da bodo izdelovalke dišečin in da bodo kuharice in pekinje. 009 1SA 008 014 Vzel bo vaša polja in vaše vinograde in vaše oljčne nasade, celó najboljše izmed njih in jih dal svojim služabnikom. 009 1SA 008 015 Vzel bo desetino od vašega semena in od vaših vinogradov in dal svojim častnikom in svojim služabnikom. 009 1SA 008 016 Vzel bo vaše služabnike, vaše dekle, vaše najčednejše mladeniče, vaše osle in jih postavil k svojemu delu. 009 1SA 008 017 Vzel bo desetino od vaših ovc in vi boste njegovi služabniki. 009 1SA 008 018 Vpili boste na ta dan zaradi vašega kralja, ki si ga boste izbrali, Gospod pa vas na ta dan ne bo slišal.‘“ 009 1SA 008 019 Kljub temu je ljudstvo odklonilo, da uboga Samuelov glas in rekli so: „Ne, temveč bomo imeli kralja nad nami, 009 1SA 008 020 da bomo tudi mi lahko podobni vsem narodom in da nam bo naš kralj lahko sodil in bo pred nami šel ven in bojeval naše boje.“ 009 1SA 008 021 Samuel je slišal vse besede ljudstva in jih ponovil v Gospodova ušesa. 009 1SA 008 022 Gospod je Samuelu rekel: „Prisluhni njihovemu glasu in postavi jim kralja.“Samuel je rekel Izraelovim možem: „Pojdite vsak mož v svoje mesto.“ 009 1SA 009 001 Torej tam je bil mož iz Benjamina, katerega ime je bilo Kiš, sin Abiéla, sinú Cerórja, sinú Behoráta, sinú Afíaha, Benjaminovec, mogočen človek moči. 009 1SA 009 002 Imel je sina, čigar ime je bilo Savel, izbranega in čednega mladeniča in med Izraelovimi otroci ni bilo čednejše osebe, kakor on. Od njegovih ramen in navzgor je bil višji kakor katerikoli izmed ljudstva. 009 1SA 009 003 Oslice Savlovega očeta Kiša so se izgubile. Kiš je rekel svojemu sinu Savlu: „Vzemi torej s seboj enega izmed služabnikov in vstani, pojdi iskat oslice.“ 009 1SA 009 004 Prečkal je goro Efrájim in šel skozi deželo Šalíša, toda nista jih našla. Potem sta šla skozi deželo Šaalím in tam jih ni bilo. Šel je skozi deželo Benjaminovcev, toda nista jih našla. 009 1SA 009 005 In ko sta prišla do dežele Cuf, je Savel rekel svojemu služabniku, ki je bil z njim: „Pridi in se vrniva, da ne bi moj oče prenehal skrbeti za oslice in bi mislil na naju.“ 009 1SA 009 006 Rekel mu je: „Glej torej, v tem mestu je Božji mož in ta je častitljiv mož. Vse, kar reče, se zagotovo zgodi. Pojdiva sedaj tja, morda nama on lahko pokaže pot, po kateri naj greva.“ 009 1SA 009 007 Potem je Savel rekel svojemu služabniku: „Toda glej, če greva, kaj bova prinesla možu? Kajti kruh v najinih posodah je pošel in ni darila, da bi ga prinesla Božjemu možu. Kaj imava?“ 009 1SA 009 008 Služabnik je ponovno odgovoril Savlu in rekel: „Glej, tukaj pri roki imam četrtinko šekla srebra. To bom dal Božjemu možu, da nama pove najino pot.“ 009 1SA 009 009 (Poprej je v Izraelu mož, ko je šel, da poizveduje od Boga, govoril tako: „Pridite in pojdimo k vidcu, “kajti kdor je sedaj imenovan prerok, je bil poprej imenovan videc.) 009 1SA 009 010 Potem je Savel rekel svojemu služabniku: „Dobro rečeno. Pridi, pojdiva.“Tako sta šla v mesto, kjer je bil Božji mož. 009 1SA 009 011 In ko sta šla gor, po hribu do mesta, sta našla mladenke, ki so prihajale ven, da zajamejo vodo in rekla sta jim: „Je tukaj videc?“ 009 1SA 009 012 Odgovorile so jima in rekle: „Je, glejta, pred vama je. Sedaj pohitita, kajti danes je prišel v mesto, kajti danes je klavna daritev ljudstva na visokem kraju. 009 1SA 009 013 Takoj ko prideta v mesto, ga bosta nemudoma našla, preden gre gor na visok kraj, da jé, kajti ljudstvo ne bo jedlo, dokler on ne pride, ker on blagoslovi klavno daritev in potem tisti, ki so povabljeni, jedo. Sedaj torej pojdita gor, kajti približno ta čas ga bosta našla.“ 009 1SA 009 014 Šla sta gor v mesto in ko sta prišla v mesto, glej, je Samuel prihajal ven proti njima, da bi šel gor na visok kraj. 009 1SA 009 015 Torej Gospod je Samuelu na uho povedal, dan preden je Savel prišel, rekoč: 009 1SA 009 016 „Jutri okrog tega časa ti bom poslal moža iz Benjaminove dežele in ti ga boš mazilil, da bo poveljnik nad mojim ljudstvom Izraelom, da bo lahko rešil moje ljudstvo iz roke Filistejcev, kajti jaz sem pogledal na svoje ljudstvo, ker je njihov krik prišel k meni.“ 009 1SA 009 017 Ko je Samuel zagledal Savla, mu je Gospod rekel: „Glej, mož, o katerem sem ti govoril! Ta isti bo kraljeval nad mojim ljudstvom.“ 009 1SA 009 018 Potem se je Savel približal k Samuelu v velikih vratih in rekel: „Povej mi, prosim te, kje je vidčeva hiša.“ 009 1SA 009 019 Samuel je odgovoril Savlu in rekel: „Jaz sem videc. Pojdi gor pred menoj na visok kraj, kajti danes boš jedel z menoj, jutri pa te bom pustil oditi in povedal ti bom vse, kar je v tvojem srcu. 009 1SA 009 020 Glede tvojih oslic, ki so bile izgubljene pred tremi dnevi, ne naravnaj svojih misli nanje, kajti najdene so. Na kom je vse hrepenenje Izraela? Ali ni na tebi in na hiši tvojega očeta?“ 009 1SA 009 021 Savel je odgovoril in rekel: „ Ali nisem Benjaminovec, od najmanjšega izmed Izraelovih rodov? In moja družina najmanjša izmed vseh družin Benjaminovega rodu? Zakaj mi potem tako govoriš?“ 009 1SA 009 022 Samuel je vzel Savla in njegovega služabnika ter ju privedel v dvorano in ju primoral sesti na najvodilnejšem mestu med tistimi, ki so bili povabljeni, katerih je bilo približno trideset oseb. 009 1SA 009 023 Samuel je rekel kuharju: „Prinesi delež, ki sem ti ga dal, od katerega sem ti rekel: ‚Postavi to poleg sebe.‘“ 009 1SA 009 024 Kuhar je vzel pleče in tisto, kar je bilo na njem in to postavil pred Savla. Samuel je rekel: „Glej to, kar je preostalo! Postavi to predse in jej, kajti za ta čas je bilo prihranjeno zate, odkar sem rekel: ‚Povabil sem ljudstvo.‘“Tako je Savel tisti dan jedel s Samuelom. 009 1SA 009 025 Ko sta prišla dol iz visokega kraja v mesto, se je Samuel s Savlom posvetoval na vrhu hiše. 009 1SA 009 026 Zgodaj so vstali in pripetilo se je ob svitanju dneva, da je Samuel poklical Savla na vrhu hiše, rekoč: „Vstani, da te lahko odpošljem.“Savel je vstal in odšla sta ven, oba izmed njiju, on in Samuel. 009 1SA 009 027 In ko sta se spuščala dol, do konca mesta, je Samuel rekel Savlu: „Zapovej služabniku, da gre naprej pred nama (in ta je šel naprej), toda ti malce postoj, da ti lahko pokažem besedo od Boga.“ 009 1SA 010 001 Potem je Samuel vzel stekleničko olja in jo izlil na njegovo glavo ter ga poljubil in rekel: „ Ali ni to zato, ker te je Gospod mazilil, da bi bil poveljnik nad njegovo dediščino? 009 1SA 010 002 Ko danes odideš od mene, potem boš našel dva moža ob Rahelinem mavzoleju, na meji Benjamina, ob Celcáhu; in rekla ti bosta: ‚Oslice, ki si jih šel iskat, so najdene in glej, tvoj oče je zapustil skrb nad oslicami in se žalosti zaradi tebe, rekoč: ‚Kaj naj storim za svojega sina?‘‘ 009 1SA 010 003 Potem boš šel naprej od tam in prišel boš do ravnine Tabor in tam boš srečal tri može, ki gredo gor k Bogu v Betel. Eden bo nosil tri kozličke, drugi bo nosil tri hlebe kruha in drugi bo nosil vinski meh. 009 1SA 010 004 Pozdravili te bodo in ti dali dva hleba kruha, ki ju boš sprejel iz njihovih rok. 009 1SA 010 005 Potem boš prišel do Božjega hriba, kjer je garnizija Filistejcev in zgodilo se bo, ko prideš tja do mesta, da boš srečal skupino prerokov prihajati dol iz visokega kraja, s plunko, bobničem, piščaljo in harfo pred njimi, in oni bodo prerokovali. 009 1SA 010 006 Gospodov Duh bo prišel nadte in prerokoval boš z njimi in spremenjen boš v drugega človeka. 009 1SA 010 007 Naj bo, ko pridejo k tebi ta znamenja, da storiš kakor se ti ponuja priložnost, kajti Bog je s teboj. 009 1SA 010 008 Šel boš dol pred menoj v Gilgál, in glej, prišel bom dol k tebi, da darujem žgalne daritve in da žrtvujem žrtvovanje mirovnih daritev. Sedem dni boš čakal, dokler ne pridem k tebi in ti pokažem kaj boš storil.“ 009 1SA 010 009 Bilo je tako, da ko je obrnil hrbet, da bi odšel od Samuela, mu je Bog dal drugo srce in vsa ta znamenja so se zgodila tisti dan. 009 1SA 010 010 Ko so prišli tja do hriba, glej, ga je srečala skupina prerokov in Božji Duh je prišel nadenj in prerokoval je med njimi. 009 1SA 010 011 Pripetilo se je, ko so vsi, ki so ga poznali od prej, videli, da je, glej, prerokoval med preroki, potem je ljudstvo reklo drug drugemu: „Kaj je to, kar je prišlo h Kiševemu sinu? Ali je tudi Savel med preroki?“ 009 1SA 010 012 Nekdo iz istega kraja je odgovoril in rekel: „Toda kdo je njihov oče?“Zato je postal pregovor: „Ali je tudi Savel med preroki?“ 009 1SA 010 013 Ko je nehal prerokovati, je prišel na visok kraj. 009 1SA 010 014 Savlov stric je rekel njemu in njegovemu služabniku: „Kam sta odšla?“Rekel je: „Iskat oslice. Ko pa sva videla, da jih ni bilo nikjer, sva šla k Samuelu.“ 009 1SA 010 015 Savlov stric je rekel: „Povej mi, prosim te, kaj ti je Samuel rekel.“ 009 1SA 010 016 Savel je rekel svojemu stricu: „Pojasnil nama je, da so bile oslice najdene.“Toda o zadevi kraljestva, o kateri je govoril Samuel, mu ni povedal. 009 1SA 010 017 Samuel je skupaj sklical ljudstvo h Gospodu v Micpo 009 1SA 010 018 in Izraelovim otrokom rekel: „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Izraela sem privedel iz Egipta in vas osvobodil iz roke Egipčanov in iz roke vseh kraljestev in od teh, ki so vas zatirali, ‘ 009 1SA 010 019 vi pa ste ta dan zavrnili vašega Boga, ki vas je sam rešil vseh vaših nasprotnikov in vaših stisk in ste mu rekli: ‚ Ne, temveč nad nami postavi kralja.‘Sedaj se torej predstavite pred Gospodom po vaših rodovih in po vaših tisočih.“ 009 1SA 010 020 Ko je Samuel vsem Izraelovim rodovom velel, da se približajo, je bil izbran Benjaminov rod. 009 1SA 010 021 Ko je Benjaminovemu rodu velel, da pride bliže po svojih družinah, je bila izbrana Matríjeva družina in izbran je bil Kišev sin Savel. Ko pa so ga iskali, ga niso mogli najti. 009 1SA 010 022 Zato so naprej povpraševali od Gospoda, če bi mož še moral priti tja. Gospod je odgovoril: „Glejte, skril se je med stvari.“ 009 1SA 010 023 Stekli so in ga vzeli od tam. Ko je stal med ljudstvom, je bil višji kakor katerikoli izmed ljudstva, od njegovih ramen navzgor. 009 1SA 010 024 Samuel je vsemu ljudstvu rekel: „Vidite koga je Gospod izbral, da tu ni podobnega njemu izmed vsega ljudstva?“Vse ljudstvo je zavpilo in reklo: „Živel kralj.“ 009 1SA 010 025 Potem je Samuel ljudstvu povedal o načinu kraljestva in to zapisal v knjigo ter jo položil pred Gospoda. In Samuel je vse ljudstvo poslal proč, vsakega k svoji hiši. 009 1SA 010 026 Tudi Savel je odšel domov v Gíbeo in z njim je šla četa mož, čigar src se je Bog dotaknil. 009 1SA 010 027 Toda Beliálovi otroci so rekli: „Kako nas bo ta človek rešil?“Prezirali so ga in mu niso prinesli daril. Toda on je ohranil svoj mir. 009 1SA 011 001 Potem je prišel gor Amónec Naháš in se utaboril zoper Jabéš Gileád. Vsi možje Jabéša so rekli Nahášu: „Skleni zavezo z nami in mi ti bomo služili.“ 009 1SA 011 002 Amónec Naháš jim je odgovoril: „Pod tem pogojem bom sklenil zavezo z vami, da vam lahko iztaknem vsa vaša desna očesa in to položim za grajo nad ves Izrael.“ 009 1SA 011 003 Starešine iz Jabéša so mu rekli: „Daj nam sedem dni predaha, da lahko odpošljemo poslance v vse Izraelove pokrajine, in potem, če ne bo nobenega človeka, da nas reši, bomo prišli ven k tebi.“ 009 1SA 011 004 Potem sta poslanca prišla v Savlovo Gíbeo in v ušesa ljudstva povedala novice in vse ljudstvo je povzdignilo svoje glasove ter zajokalo. 009 1SA 011 005 Glej, Savel je prišel za čredo iz polja in Savel je rekel: „Kaj pesti ljudstvo, da jokajo?“Povedali so mu novice od ljudi iz Jabéša. 009 1SA 011 006 Božji Duh je prišel nad Savla, ko je slišal tiste novice in njegova jeza je bila silno vneta. 009 1SA 011 007 Snel je jarem iz volov in ju razsekal na koščke in le-te poslal po vseh Izraelovih pokrajinah, po rokah poslancev, rekoč: „Kdorkoli ne pride naprej za Savlom in Samuelom, bo tako storjeno njegovim volom.“Gospodov strah je padel na ljudstvo in prišli so ven soglasno. 009 1SA 011 008 Ko jih je preštel v Bezeku, je bilo Izraelovih otrok tristo tisoč in Judovih mož trideset tisoč. 009 1SA 011 009 Poslancem, ki so prišli, so povedali: „Tako boste rekli možem iz Jabéš Gileáda: ‚Jutri, ob času, ko sonce postane vroče, boste imeli pomoč.‘“Poslanci so prišli in to pokazali možem iz Jabéša in bili so veseli. 009 1SA 011 010 Zato so možje iz Jabéša rekli: „Jutri bomo prišli ven k vam in z nami boste lahko storili vse, kar se vam zdi dobro.“ 009 1SA 011 011 Naslednjega dne je bilo to tako, da je Savel ljudstvo razvrstil v tri skupine in prišli so v sredo vojske ob jutranji straži in usmrtili Amónce do dnevne vročine. Pripetilo se je, da so bili tisti, ki so preostali, razkropljeni, tako da niti dva izmed njih nista ostala skupaj. 009 1SA 011 012 Ljudstvo je reklo Samuelu: „Kdo je tisti, ki je rekel: ‚Ali bo Savel kraljeval nad nami?‘Privedite može, da jih lahko usmrtimo.“ 009 1SA 011 013 Savel je rekel: „Danes ne bo usmrčen noben mož, kajti danes je Gospod izvršil rešitev duš v Izraelu.“ 009 1SA 011 014 Potem je Samuel rekel ljudstvu: „Pridite in pojdimo v Gilgál in tam obnovimo kraljestvo.“ 009 1SA 011 015 Vse ljudstvo je odšlo v Gilgál in tam, v Gilgálu, so postavili Savla za kralja pred Gospodom in tam so žrtvovali žrtvovanje mirovnih daritev pred Gospodom in tam so se Savel in vsi Izraelovi možje silno veselili. 009 1SA 012 001 Samuel je rekel vsemu Izraelu: „Glejte, prisluhnil sem vašemu glasu v vsem, kar ste mi rekli in postavil sem kralja nad vami. 009 1SA 012 002 In sedaj, glejte, kralj hodi pred vami. Jaz pa sem starec in sivolas in glejte, moja sinova sta z vami. Hodil sem pred vami od svojega otroštva, do tega dne. 009 1SA 012 003 Glejte, tukaj sem. Pričujte zoper mene pred Gospodom in pred njegovim maziljencem. Čigavega vola sem vzel? Ali čigavega osla sem vzel? Ali koga sem ogoljufal? Koga sem zatiral? Ali iz čigave roke sem sprejel kakršnokoli podkupnino, da bi mi s tem zaslepil oči? In povrnil vam bom.“ 009 1SA 012 004 Rekli so: „Nisi nas ogoljufal niti nas nisi zatiral niti nisi vzel karkoli iz roke kateregakoli moža.“ 009 1SA 012 005 Rekel jim je: „ Gospod je priča zoper vas in njegov maziljenec je priča ta dan, da v moji roki niste našli ničesar.“Odgovorili so: „ On je priča.“ 009 1SA 012 006 Samuel je ljudstvu rekel: „ Gospod je ta, ki je določil Mojzesa in Arona in ki je vaše očete privedel gor iz egiptovske dežele. 009 1SA 012 007 Zdaj torej mirno stojte, da se bom lahko pravdal z vami pred Gospodom o vseh pravičnih dejanjih Gospoda, ki jih je storil vam in vašim očetom. 009 1SA 012 008 Ko je Jakob prišel v Egipt in so vaši očetje klicali h Gospodu, potem jim je Gospod poslal Mojzesa in Arona, ki sta vaše očete privedla ven iz Egipta in jim dala prebivati na tem kraju. 009 1SA 012 009 Ko pa so pozabili Gospoda, svojega Boga, jih je prodal v roko Siserája, poveljnika Hacórjeve vojske in v roko Filistejcev in v roko moábskega kralja in so se borili zoper njih. 009 1SA 012 010 Klicali so h Gospodu in rekli: ‚Grešili smo, ker smo zapustili Gospoda in smo služili Báalom in Astarti. Toda sedaj nas osvobodi iz roke naših sovražnikov in mi ti bomo služili.‘ 009 1SA 012 011 Gospod je poslal Jerubáala, Bedána, Jefteja in Samuela in vas osvobodil iz roke vaših sovražnikov na vsaki strani in vi ste varno prebivali. 009 1SA 012 012 Ko pa ste videli, da je proti vam prišel Naháš, kralj Amónovih otrok, ste mi rekli: ‚Ne, temveč bo kralj kraljeval nad nami.‘Ko je bil Gospod, vaš Bog, vaš kralj. 009 1SA 012 013 Zdaj torej glejte kralja, katerega ste izbrali in katerega ste si želeli! In glejte, Gospod je postavil kralja nad vami. 009 1SA 012 014 Če se boste bali Gospoda in mu služili in ubogali njegov glas in se ne boste uprli zoper Gospodovo zapoved, potem boste tako vi kot vaš kralj, ki kraljuje nad vami, še naprej sledili Gospodu, vašemu Bogu. 009 1SA 012 015 Toda če ne boste ubogali glasu Gospoda, temveč se boste uprli zoper Gospodovo zapoved, potem bo Gospodova roka zoper vas, kakor je bila zoper vaše očete. 009 1SA 012 016 Zdaj torej stojte in vidite to veliko stvar, ki jo bo Gospod storil pred vašimi očmi. 009 1SA 012 017 Mar ni danes pšenična žetev? Klical bom h Gospodu in poslal bo grmenje in dež, da boste lahko zaznali in videli, da je vaša zlobnost velika, ki ste jo storili v Gospodovih očeh, v tem, da ste si zahtevali kralja.“ 009 1SA 012 018 Tako je Samuel zaklical h Gospodu in Gospod je ta dan poslal grmenje in dež, in vse ljudstvo se je silno balo Gospoda in Samuela. 009 1SA 012 019 Vse ljudstvo je reklo Samuelu: „Moli za svoje služabnike h Gospodu, svojemu Bogu, da ne umremo, kajti vsem našim grehom smo dodali to zlo, da smo si zahtevali kralja.“ 009 1SA 012 020 Samuel je ljudstvu rekel: „Ne bojte se. Storili ste vso to zlobnost, vendar se ne obrnite stran od sledenja Gospodu, temveč z vsem svojim srcem služite Gospodu 009 1SA 012 021 in ne obrnite se stran, kajti potem bi šli za praznimi stvarmi, ki ne morejo koristiti, niti osvoboditi, kajti prazne so. 009 1SA 012 022 Kajti Gospod ne bo zapustil svojega ljudstva zaradi svojega veličastnega imena, ker je Gospodu ugajalo, da vas naredi za svoje ljudstvo. 009 1SA 012 023 Poleg tega, kar se mene tiče, Bog ne daj, da bi grešil zoper Gospoda v [tem], da bi prenehal moliti za vas, temveč vas bom učil dobro in pravilno pot. 009 1SA 012 024 Samo bojte se Gospoda in mu služite v resnici, z vsem svojim srcem, kajti preudarite kako velike stvari je storil za vas. 009 1SA 012 025 Toda če boste še vedno počeli zlobno, boste použiti, tako vi kakor vaš kralj.“ 009 1SA 013 001 Savel je kraljeval eno leto in ko je nad Izraelom kraljeval dve leti, 009 1SA 013 002 si je Savel izbral tri tisoč mož iz Izraela, od katerih jih je bilo dva tisoč s Savlom v Mihmášu in na gori Betel, tisoč pa jih je bilo z Jonatanom v Benjaminovi Gíbei, preostanek ljudstva pa je poslal vsakega moža k svojemu šotoru. 009 1SA 013 003 Jonatan je udaril garnizijo Filistejcev, ki je bila v Gebi in Filistejci so slišali o tem. Savel pa je zatrobil na šofar po vsej deželi, rekoč: „Naj Hebrejci slišijo.“ 009 1SA 013 004 Ves Izrael je slišal govoriti, da je Savel udaril garnizijo Filistejcev in da je bil tudi Izrael v ogabnost Filistejcem. In ljudstvo je bilo sklicano skupaj za Savlom v Gilgál. 009 1SA 013 005 Filistejci so se zbrali skupaj, da se bojujejo z Izraelom, trideset tisoč bojnih vozov, šest tisoč konjenikov in ljudstva v obilju, kakor je peska na morski obali. Prišli so gor in se utaborili v Mihmášu, vzhodno od Bet Avena. 009 1SA 013 006 Ko so možje iz Izraela videli, da so bili v škripcu (kajti ljudje so bili zelo zaskrbljeni), potem se se ljudje skrili v votlinah, v goščavah, v skalah, na visokih krajih in v jamah. 009 1SA 013 007 Nekateri izmed Hebrejcev so odšli preko Jordana k deželi Gada in Gileáda. Glede Savla, on je bil še vedno v Gilgálu in vse ljudstvo mu je trepetajoč sledilo. 009 1SA 013 008 Zadrževal se je sedem dni, glede na določeni čas, ki ga je Samuel določil. Toda Samuel ni prišel v Gilgál, ljudstvo pa je bilo razkropljeno od njega. 009 1SA 013 009 Savel je rekel: „Prinesite sèm k meni žgalno daritev in mirovne daritve.“In daroval je žgalno daritev. 009 1SA 013 010 Pripetilo se je, da takoj, ko je končal daritev žgalne daritve, glej, je prišel Samuel. Savel je odšel ven, da ga sreča, da bi ga lahko pozdravil. 009 1SA 013 011 Samuel je rekel: „Kaj si storil?“Savel je rekel: „Ker sem videl, da je bilo ljudstvo razkropljeno proč od mene in da ti nisi prišel v določenih dneh in da so se Filistejci zbrali skupaj pri Mihmášu, 009 1SA 013 012 sem zato rekel: ‚Filistejci bodo sedaj prišli nadme dol v Gilgál, jaz pa nisem naredil ponižne prošnje h Gospodu.‘Zato sem se prisilil in daroval žgalno daritev.“ 009 1SA 013 013 Samuel je rekel Savlu: „Storil si nespametno. Nisi se držal zapovedi Gospoda, svojega Boga, katero ti je zapovedal, kajti sedaj bi Gospod na veke utrdil tvoje kraljestvo nad Izraelom. 009 1SA 013 014 Toda sedaj tvoje kraljestvo ne bo trajalo. Gospod si je poiskal moža po svojem lastnem srcu in Gospod mu je zapovedal, da bi bil poveljnik nad njegovim ljudstvom, ker se ti nisi držal tega, kar ti je Gospod zapovedal.“ 009 1SA 013 015 Samuel je vstal in se iz Gilgála povzpel v Benjaminovo Gíbeo. Savel je preštel ljudstvo, ki je bilo prisotno z njim, približno šeststo mož. 009 1SA 013 016 Savel, njegov sin Jonatan in ljudstvo, ki je bilo prisotno z njima, je ostalo v Benjaminovi Gíbei, toda Filistejci so taborili v Mihmášu. 009 1SA 013 017 Iz tabora Filistejcev so prišli plenilci v treh skupinah. Ena skupina se je obrnila k poti, ki vodi v Ofro, v deželo Šuál. 009 1SA 013 018 Druga skupina se je obrnila k poti do Bet Horóna. [Še] druga skupina se je obrnila k poti meje, ki je obrnjena k dolini Cebojím, proti divjini. 009 1SA 013 019 Torej po vsej Izraelovi deželi ni bilo najti kovača, kajti Filistejci so rekli: „Da si ne bi Hebrejci naredili mečev ali sulic, “ 009 1SA 013 020 temveč so vsi Izraelci hodili dol k Filistejcem, da si nabrusijo vsak mož svoj nož pri plugu, svoje črtalo pluga, svojo sekiro in svojo motiko. 009 1SA 013 021 Vendar so imeli pilo za motike, za črtala plugov, za vile, za sekire in da naostrijo palice z bodico. 009 1SA 013 022 Tako se je na dan bitke pripetilo, da ni bilo najti niti meča niti sulice v roki kateregakoli izmed ljudstva, ki so bili s Savlom in Jonatanom. Toda najti ju je bilo pri Savlu in njegovem sinu Jonatanu. 009 1SA 013 023 Garnizija Filistejcev je odšla ven k prehodu Mihmáša. 009 1SA 014 001 Pripetilo se je torej na dan, ko je Savlov sin Jonatan rekel mladeniču, ki je nosil njegovo bojno opremo: „Pridi in pojdiva preko, k filistejski garniziji, ki je na drugi strani.“Toda ni povedal svojemu očetu. 009 1SA 014 002 Savel je sedel na najbolj oddaljenem delu Gíbee, pod granatovcem, ki je v Migrónu in ljudstva, ki je bilo z njim, je bilo približno šeststo mož. 009 1SA 014 003 Ahíja, sin Ahitúba, Ikabódov brat, sinú Pinhása, sinú Élija, Gospodovega duhovnika v Šilu, je nosil efód. Ljudstvo pa ni vedelo, da je Jonatan odšel. 009 1SA 014 004 Med prehodi, ob katerih je Jonatan iskal, da bi šel preko k filistejski garniziji, je bila ostra skala na eni strani in ostra skala na drugi strani. Ime ene je bilo Bocéc, ime druge pa Sene. 009 1SA 014 005 Sprednji del ene je bil obrnjen proti severu, nasproti Mihmášu in druge proti jugu, nasproti Gíbei. 009 1SA 014 006 Jonatan je rekel mladeniču, ki je nosil njegovo bojno opremo: „Pridi in pojdiva preko, h garniziji teh neobrezancev. Morda bo Gospod delal za naju, kajti ni omejitve Gospodu, da reši po mnogih ali po peščici.“ 009 1SA 014 007 Njegov nosilec bojne opreme mu je rekel: „Stori vse, kar je v tvojem srcu. Obrni se, glej, jaz sem s teboj glede na tvoje srce.“ 009 1SA 014 008 Potem je Jonatan rekel: „Glej, šla bova preko, k tem možem in se jim bova odkrila. 009 1SA 014 009 Če nama rečejo: ‚Ostanita, dokler ne pridemo do vaju, ‘potem bova mirno stala na svojem kraju in ne bova šla gor k njim. 009 1SA 014 010 Toda če rečejo tako: ‚Pridita gor k nam, ‘potem bova šla gor, kajti Gospod jih je izročil v najino roko in to nama bo za znamenje.“ 009 1SA 014 011 Oba izmed njiju sta se odkrila garniziji Filistejcev. Filistejci so rekli: „Poglejte, Hebrejci prihajajo naprej iz lukenj, kamor so se skrili.“ 009 1SA 014 012 Možje iz garnizije so Jonatanu in njegovemu nosilcu bojne opreme odgovorili ter rekli: „Pridita gor k nam in pokazali vama bomo stvar.“Jonatan je rekel svojemu nosilcu bojne opreme: „Pridi gor za menoj, kajti Gospod jih je izročil v Izraelovo roko.“ 009 1SA 014 013 Jonatan je plezal gor po svojih rokah in po svojih stopalih in njegov nosilec bojne opreme za njim in padali so pred Jonatanom. Njegov nosilec bojne opreme pa jih je pobijal za njim. 009 1SA 014 014 Ta prvi pokol, ki sta ga naredila Jonatan in njegov nosilec bojne opreme, je zajel okrog dvajset mož, kakor bi bilo znotraj pol orala dežele, katero bi lahko preoral jarem volov. 009 1SA 014 015 V vojski na polju in med vsem ljudstvom je bilo trepetanje. Garnizija in plenilci, tudi oni so trepetali in zemlja se je tresla. Tako je bilo zelo veliko trepetanje. 009 1SA 014 016 Savlovi stražarji v Benjaminovi Gíbei so pogledali in glej, množica se je razblinila in nadaljevali so s podiranjem drug drugega. 009 1SA 014 017 Potem je Savel rekel ljudstvu, ki je bilo z njim: „Preštejte torej in poglejte, kdo je odšel od nas.“Ko so prešteli, glej, Jonatan in njegov nosilec bojne opreme nista bila tam. 009 1SA 014 018 Savel je rekel Ahíju: „Prinesi sèm Božjo skrinjo.“Kajti Božja skrinja je bila ob tistem času z Izraelovimi otroci. 009 1SA 014 019 Pripetilo se je, medtem ko je Savel govoril z duhovnikom, da se je hrup, ki je bil v vojski Filistejcev, nadaljeval in naraščal in Savel je rekel duhovniku: „Umakni svojo roko.“ 009 1SA 014 020 Savel ter vse ljudstvo, ki je bilo z njim, so se zbrali skupaj in prišli k bitki. Glej, meč vsakega moža je bil proti njegovemu tovarišu in tam je bila zelo velika zmeda. 009 1SA 014 021 Pa tudi Hebrejci, ki so bili pred tem časom s Filistejci, ki so iz okoliške dežele odšli z njimi gor v tabor, celo ti so se prav tako obrnili, da bi bili z Izraelci, ki so bili s Savlom in Jonatanom. 009 1SA 014 022 Podobno so tudi vsi Izraelovi možje, ki so se skrili na gori Efrájim, ko so slišali, da so Filistejci zbežali, celo oni so sledili tik za njimi v bitko. 009 1SA 014 023 Tako je Gospod tisti dan rešil Izraela. Bitka je prešla preko k Bet Avenu. 009 1SA 014 024 Izraelovi možje so bili ta dan užaloščeni, kajti Savel je ljudstvo zaprisegel, rekoč: „Preklet naj bo mož, ki poje kakršnokoli hrano do večera, da bom lahko maščevan na svojih sovražnikih.“Tako nihče izmed ljudstva ni pokusil nobene hrane. 009 1SA 014 025 Vsi tisti iz dežele so prišli do gozda in tam je bil na tleh med. 009 1SA 014 026 Ko je ljudstvo prišlo v gozd, glej, je kapljal med, toda noben mož ni iztegnil svoje roke k svojim ustom, kajti ljudstvo se je balo prisege. 009 1SA 014 027 Toda Jonatan ni slišal, ko je njegov oče ljudstvo obremenil s prisego. Zato je iztegnil konec palice, ki je bila v njegovi roki in jo omočil v satovju in svojo roko nesel k ustom in njegove oči so bile razsvetljene. 009 1SA 014 028 Potem je odgovoril eden izmed ljudstva in rekel: „Tvoj oče je s prisego strogo obremenil ljudstvo, rekoč: ‚Preklet bodi človek, ki danes poje kakršnokoli hrano.‘“Ljudstvo pa je bilo slabotno. 009 1SA 014 029 Potem je Jonatan rekel: „Moj oče je vznemiril deželo. Poglej, prosim te, kako so bile moje oči razsvetljene, ker sem okusil malo od tega medu. 009 1SA 014 030 Kako mnogo bolj, če bi morda ljudstvo danes prosto jedlo od plena svojih sovražnikov, ki so ga našli? Kajti ali ne bi bil sedaj veliko večji pokol med Filistejci?“ 009 1SA 014 031 Ta dan so udarili Filistejce od Mihmáša do Ajalóna, ljudstvo pa je bilo zelo slabotno. 009 1SA 014 032 In ljudstvo se je vrglo na plen in vzelo ovce, vole in teleta in zaklali so jih na tleh. Ljudstvo jih je jedlo s krvjo. 009 1SA 014 033 Potem so povedali Savlu, rekoč: „Glej, ljudstvo greši zoper Gospoda v tem, da jedo s krvjo.“Rekel je: „Pregrešili ste se. Zavalite k meni ta dan velik kamen.“ 009 1SA 014 034 Savel je rekel: „Razpršite se med ljudstvo in jim recite: ‚Privedite mi sèm vsak človek svojega vola in vsak človek svojo ovco in zakoljite jih tukaj in jejte in ne grešite zoper Gospoda, v tem, da bi jedli s krvjo.‘“Vse ljudstvo je to noč privedlo, vsak človek svojega vola s seboj in so jih tam zaklali. 009 1SA 014 035 Savel je zgradil oltar Gospodu. Ta isti je bil prvi oltar, ki ga je zgradil Gospodu. 009 1SA 014 036 Savel je rekel: „Pojdimo ponoči dol za Filistejci in jih plenimo do jutranje svetlobe in ne pustimo nobenega moža od njih.“Rekli so: „Stori karkoli se ti zdi dobro.“Potem je rekel duhovniku: „Približajmo se sèm k Bogu.“ 009 1SA 014 037 Savel je vprašal za nasvet od Boga: „Ali naj grem dol za Filistejci? Ali jih boš izročil v Izraelovo roko?“Toda tisti dan mu ni odgovoril. 009 1SA 014 038 Savel je rekel: „Približajte se sèm vsi vodje ljudstva in vedite in poglejte v čem je bil ta greh ta dan. 009 1SA 014 039 Kajti kakor živi Gospod, ki rešuje Izrael, čeprav bi bil ta na mojem sinu Jonatanu, bo on zagotovo umrl.“Toda tam ni bilo moža izmed ljudstva, da bi mu odgovoril. 009 1SA 014 040 Potem je vsemu Izraelu rekel: „Vi bodite na eni strani, jaz in moj sin Jonatan pa bova na drugi strani.“Ljudstvo je Savlu reklo: „Stori, kar se ti zdi dobro.“ 009 1SA 014 041 Zato je Savel rekel Gospodu, Izraelovemu Bogu: „Daj popoln žreb.“Zajeta sta bila Savel in Jonatan, toda ljudstvo je bilo izločeno. 009 1SA 014 042 Savel je rekel: „Vrzite žrebe med menoj in mojim sinom Jonatanom.“In izbran je bil Jonatan. 009 1SA 014 043 Potem je Savel rekel Jonatanu: „Povej mi kaj si storil.“Jonatan mu je povedal in rekel: „Samo pokusil sem malo medu s koncem palice, ki je bila v moji roki in glej, moram umreti.“ 009 1SA 014 044 Savel je odgovoril: „Bog stori tako in še več, kajti zagotovo boš umrl, Jonatan.“ 009 1SA 014 045 Ljudstvo pa je reklo Savlu: „Ali naj Jonatan umre, ki je izvršil to veliko rešitev duš v Izraelu? Bog ne daj. Kakor Gospod živi, ne bo niti en las iz njegove glave padel na tla, kajti ta dan je delal z Bogom.“Tako je ljudstvo rešilo Jonatana, da ni umrl. 009 1SA 014 046 Potem je Savel odšel gor od sledenja Filistejcem in Filistejci so odšli k svojemu lastnemu kraju. 009 1SA 014 047 Tako je Savel vzel kraljestvo nad Izraelom in se boril zoper vse svoje sovražnike na vsaki strani, zoper Moáb, zoper Amónove otroke, zoper Edóm, zoper kralje Cobe in zoper Filistejce in h komurkoli se je obrnil, jim je povzročal skrbi. 009 1SA 014 048 Zbral je vojsko, udaril Amalečane in Izrael osvobodil iz rok tistih, ki so jih plenili. 009 1SA 014 049 Torej Savlovi sinovi so bili Jonatan, Jišví in Malkišúa. Imena njegovih dveh hčera sta bili: ime prvorojene Merába in ime mlajše Mihála. 009 1SA 014 050 Ime Savlove žene je bilo Ahinóam, Ahimáacova hči. Ime poveljnika njegove vojske je bilo Abnêr, sin Savlovega strica Nera. 009 1SA 014 051 Kiš je bil Savlov oče in Abnêrjev oče Ner je bil Abiélov sin. 009 1SA 014 052 In tam je bila silna vojna zoper Filistejce vse Savlove dni in ko je Savel zagledal kateregakoli močnega moža ali kateregakoli hrabrega moža, ga je vzel k sebi. 009 1SA 015 001 Samuel je tudi rekel Savlu: „ Gospod me je poslal, da te mazilim, da bi bil kralj nad njegovim ljudstvom, nad Izraelom. Sedaj torej prisluhni glasu Gospodovih besed. 009 1SA 015 002 Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Spomnim se tega, kar je Amálek storil Izraelu, kako je prežal nanj na poti, ko je prišel gor iz Egipta. 009 1SA 015 003 Sedaj pojdi in udari Amáleka in popolnoma uniči vse, kar imajo in ne prizanesi jim, temveč ubij tako moškega kakor žensko, otroka in dojenčka, vola in ovco, kamelo in osla.‘“ 009 1SA 015 004 Savel je ljudstvo zbral skupaj in jih preštel v Telaímu, dvesto tisoč pešcev in deset tisoč mož iz Juda. 009 1SA 015 005 Savel je prišel do mesta Amálečanov in prežal v dolini. 009 1SA 015 006 Savel je Kenéjcem rekel: „Pojdite, odidite dol izmed Amálečanov, da vas ne bi uničil z njimi, kajti izkazali ste prijaznost vsem Izraelovim otrokom, ko so prišli gor iz Egipta.“Tako so Kenéjci odšli izmed Amalečanov. 009 1SA 015 007 Savel je udaril Amalečane od Havíle, dokler ne prideš do Šura, ki je nasproti Egiptu. 009 1SA 015 008 Agága, kralja Amalečanov, je zajel živega in z ostrino meča popolnoma uničil vse ljudstvo. 009 1SA 015 009 Toda Savel in ljudstvo je prizaneslo Agágu in najboljšemu od ovc, od volov, od pitancev in jagnjet in vsega, kar je bilo dobro in niso jih želeli popolnoma uničiti. Toda vsako stvar, ki je bila ničvredna in zavrnjena, to so popolnoma uničili. 009 1SA 015 010 Potem je prišla Gospodova beseda Samuelu, rekoč: 009 1SA 015 011 „To me je pokesalo, da sem postavil Savla, da bi bil kralj, kajti obrnil se je nazaj od sledenja meni in ni izvršil mojih zapovedi.“To je užalostilo Samuela in ta je vso noč klical h Gospodu. 009 1SA 015 012 Ko je Samuel zgodaj vstal, da bi zjutraj srečal Savla, je bilo Samuelu povedano, rekoč: „Savel je prišel v Karmel in glej, postavil si je kraj in potem je šel naokrog, šel naprej in odšel dol do Gilgála.“ 009 1SA 015 013 Samuel je prišel k Savlu in Savel mu je rekel: „Blagoslovljen bodi od Gospoda. Izpolnil sem Gospodovo zapoved.“ 009 1SA 015 014 Samuel pa je rekel: „Kaj potem pomeni to blejanje ovc v mojih ušesih in mukanje volov, katerega slišim?“ 009 1SA 015 015 Savel je rekel: „Privedli so jih od Amalečanov, kajti ljudstvo je prizaneslo najboljšim izmed ovc in izmed volov, da žrtvujejo Gospodu, tvojemu Bogu, preostalo pa smo popolnoma uničili.“ 009 1SA 015 016 Potem je Samuel rekel Savlu: „Ostani in povedal ti bom kaj mi je to noč povedal Gospod.“In rekel mu je: „Povej.“ 009 1SA 015 017 Samuel je rekel: „Ko si bil majhen v svojem lastnem pogledu, ali nisi postal poglavar Izraelovim rodovom in te je Gospod mazilil za kralja nad Izraelom? 009 1SA 015 018 Gospod te je poslal na pot in rekel: ‚Pojdi in popolnoma uniči grešnike Amalečane in se bori proti njim, dokler ne bodo použiti.‘ 009 1SA 015 019 Zakaj potem nisi ubogal Gospodovega glasu, temveč si se vrgel na plen in storil zlo v Gospodovih očeh?“ 009 1SA 015 020 Savel je rekel Samuelu: „Da, ubogal sem Gospodov glas in sem šel na pot, na katero me je poslal Gospod in privedel sem Agága, kralja Amalečanov in popolnoma sem uničil Amálečane. 009 1SA 015 021 Toda ljudstvo je vzelo od plena, ovce in vole, glavne izmed stvari, ki naj bi bile popolnoma uničene, da žrtvujejo Gospodu, tvojemu Bogu v Gilgálu.“ 009 1SA 015 022 Samuel je rekel: „Ali ima Gospod tako veliko zadovoljstvo v žgalnih daritvah in klavnih daritvah, kot v ubogljivosti Gospodovemu glasu? Glej, ubogati je bolje kot klavna daritev in poslušati [bolje] kot tolšča ovnov. 009 1SA 015 023 Kajti upor je kakor greh čaranja in trmoglavost je kakor krivičnost in malikovanje. Ker si zavrnil Gospodovo besedo, je tudi on zavrnil tebe, da bi bil kralj.“ 009 1SA 015 024 Savel je rekel Samuelu: „Grešil sem, kajti prekršil sem Gospodovo zapoved in tvoje besede, ker sem se bal ljudstva in ubogal njihov glas. 009 1SA 015 025 Zdaj torej, prosim te, odpusti moj greh in se ponovno obrni z menoj, da lahko obožujem Gospoda.“ 009 1SA 015 026 Samuel pa je rekel Savlu: „Ne bom se vrnil s teboj, kajti zavrnil si Gospodovo besedo in Gospod je zavrnil tebe, da bi bil kralj nad Izraelom.“ 009 1SA 015 027 Medtem ko se je Samuel obrnil naokoli, da gre proč, je zgrabil krajec njegovega plašča in ga odtrgal. 009 1SA 015 028 Samuel pa mu je rekel: „ Gospod je ta dan odtrgal Izraelovo kraljestvo od tebe in ga izročil tvojemu bližnjemu, ki je boljši kakor ti. 009 1SA 015 029 Tudi Močni Izraelov ne bo lagal niti se kesal, kajti on ni človek, da bi se kesal.“ 009 1SA 015 030 Potem je rekel: „Grešil sem. Vendar me sedaj počasti, prosim te, pred starešinami mojega ljudstva in pred Izraelom in se ponovno obrni z menoj, da bom lahko oboževal Gospoda, tvojega Boga.“ 009 1SA 015 031 Tako se je Samuel ponovno obrnil za Savlom, in Savel je oboževal Gospoda. 009 1SA 015 032 Potem je Samuel rekel: „Privedite sèm k meni Agága, kralja Amalečanov.“Agág je prefinjeno prišel k njemu. In Agág je rekel: „Zagotovo je grenkoba smrti minila.“ 009 1SA 015 033 Samuel je rekel: „Kakor je tvoj meč naredil ženske brez otrok, tako bo tvoja mati brez otroka med ženskami.“In Samuel je Agága razsekal na koščke pred Gospodom v Gilgálu. 009 1SA 015 034 Potem je Samuel odšel v Ramo, Savel pa je odšel gor, do svoje hiše, v Savlovo Gíbeo. 009 1SA 015 035 Samuel ni več prišel, da bi videl Savla, do dneva svoje smrti, vendar je Samuel žaloval za Savlom. In Gospod se je pokesal, da je Savla postavil [za] kralja nad Izraelom. 009 1SA 016 001 Gospod je rekel Samuelu: „Doklej boš žaloval za Savlom, glede na to, da sem ga zavrnil od kraljevanja nad Izraelom? Napolni svoj rog z oljem in pojdi, poslal te bom k Betlehemcu Jeseju, kajti med njegovimi sinovi sem si priskrbel kralja.“ 009 1SA 016 002 Samuel je rekel: „Kako lahko grem? Če Savel to sliši, me bo ubil.“Gospod je rekel: „Vzemi s seboj telico in reci: ‚Prišel sem, da žrtvujem Gospodu.‘ 009 1SA 016 003 H klavni daritvi pokliči Jeseja, jaz pa ti bom pokazal kaj boš storil in mazilil mi boš tistega, katerega ti imenujem.“ 009 1SA 016 004 Samuel je storil to, kar je Gospod govoril in prišel v Betlehem. Starešine mesta pa so trepetali ob njegovem prihodu in rekli: „Ali prihajaš miroljubno?“ 009 1SA 016 005 Rekel je: „Miroljubno. Prišel sem, da žrtvujem Gospodu. Posvetite se in pridite z menoj h klavni daritvi.“In Jeseja in njegove sinove je posvetil ter jih poklical k žrtvovanju. 009 1SA 016 006 Pripetilo se je, ko so prišli, da je pogledal na Eliába in rekel: „Zagotovo je Gospodov maziljenec pred njim.“ 009 1SA 016 007 Toda Gospod je rekel Samuelu: „Ne glej na njegovo obličje ali na višino njegove postave, ker sem ga odklonil, kajti GOSPOD ne vidi kakor vidi človek; kajti človek gleda na zunanji videz, toda Gospod gleda na srce.“ 009 1SA 016 008 Potem je Jese poklical Abinadába in ga primoral, da gre pred Samuela. In ta je rekel: „Niti tega Gospod ni izbral.“ 009 1SA 016 009 Potem je Jese primoral Šamája, da gre mimo. Rekel je: „Niti Gospod ni izbral tega.“ 009 1SA 016 010 Ponovno, Jese je primoral sedem svojih sinov, da gredo mimo pred Samuelom. Samuel je rekel Jeseju: „ Gospod ni izbral teh.“ 009 1SA 016 011 Samuel je rekel Jeseju: „Ali so tukaj vsi tvoji otroci?“Rekel je: „Ostaja še najmlajši in glej, on varuje ovce.“Samuel je rekel Jeseju: „Pošlji in privedi ga, kajti ne bomo sedli dol, dokler on ne pride sèm.“ 009 1SA 016 012 Poslal je in ga privedel noter. Torej bil je rdečkast in hkrati lepega obličja in čeden na pogled. In Gospod je rekel: „Vstani, mazili ga, kajti to je on.“ 009 1SA 016 013 Potem je Samuel vzel rog olja in ga mazilil v sredi njegovih bratov. Gospodov Duh je prišel na Davida od tega dne dalje. Tako je Samuel vstal in odšel v Ramo. 009 1SA 016 014 Vendar pa je Gospodov Duh odšel od Savla in zli duh od Gospoda ga je nadlegoval. 009 1SA 016 015 Savlovi služabniki so mu rekli: „Glej torej, nadleguje te zli duh od Boga. 009 1SA 016 016 Naj naš gospod sedaj zapove svojim služabnikom, ki so pred teboj, da poiščejo človeka, ki je spreten igralec na harfo. Zgodilo se bo, ko bo nad teboj zli duh od Boga, da bo igral s svojo roko, tebi pa bo dobro.“ 009 1SA 016 017 Savel je svojim služabnikom rekel: „Priskrbite mi torej človeka, ki lahko dobro igra in ga privedite k meni.“ 009 1SA 016 018 Potem je eden izmed služabnikov odgovoril in rekel: „Glej, videl sem sina Betlehemca Jeseja, ki je spreten v igranju, močan, hraber mož, bojevnik, razsoden v zadevah in ljubke osebnosti in Gospod je z njim.“ 009 1SA 016 019 Zato je Savel poslal poslance k Jeseju in rekel: „Pošlji mi svojega sina Davida, ki je z ovcami.“ 009 1SA 016 020 Jese je vzel osla, obloženega s kruhom, vinski meh, kozlička in jih po svojem sinu Davidu poslal k Savlu. 009 1SA 016 021 David je prišel k Savlu in stal pred njim in on ga je silno vzljubil in postal je njegov nosilec bojne opreme. 009 1SA 016 022 Savel je poslal k Jeseju, rekoč: „Pusti Davida, prosim te, stati pred menoj, kajti našel je naklonjenost v mojem pogledu.“ 009 1SA 016 023 Pripetilo se je, ko je bil zli duh od Boga nad Savlom, da je David vzel harfo in igral s svojo roko. Tako je bil Savel osvežen in bilo mu je dobro in zli duh je odšel od njega. 009 1SA 017 001 Torej Filistejci so zbrali skupaj svoje vojske za boj in zbrani so bili skupaj pri Sohóju, ki pripada Judu in se utaborili med Sohójem in Azéko, v Efes Damímu. 009 1SA 017 002 Savel in Izraelovi možje so bili zbrani skupaj in se utaborili poleg doline Elá in se postrojili v boj zoper Filistejce. 009 1SA 017 003 Filistejci so stali na gori na eni strani, Izrael pa je stal na gori na drugi strani in med njimi je bila dolina. 009 1SA 017 004 Iz tabora Filistejcev je prišel šampion iz Gata, po imenu Goljat, katerega višina je bila šest komolcev in pedenj. 009 1SA 017 005 Na svoji glavi je imel čelado iz brona in oborožen je bil z verižnim plaščem. Teža plašča je bila pet tisoč šeklov brona 009 1SA 017 006 Na svojih nogah je imel bronaste golenice in okrogel ščit iz brona med svojimi rameni. 009 1SA 017 007 Palica njegove sulice je bila podobna tkalčevemu brunu in vrh njegove sulice je tehtal šeststo šeklov železa in nekdo, ki je nosil ščit, je šel pred njim. 009 1SA 017 008 Stal je in klical Izraelovim vojskam ter jim rekel: „Zakaj ste prišli ven, da se postrojite za boj? Ali ni sem jaz Filistejec, vi pa Savlovi služabniki? Izberite zase moža in naj pride dol k meni. 009 1SA 017 009 Če se je zmožen bojevati z menoj in me ubiti, potem bomo mi vaši služabniki, toda če prevladam zoper njega in ga ubijem, potem boste vi naši služabniki in nam služili.“ 009 1SA 017 010 Filistejec je rekel: „Danes izzivam Izraelove vojske. Dajte mi človeka, da se lahko skupaj bojujeva.“ 009 1SA 017 011 Ko so Savel in ves Izrael slišali te Filistejčeve besede, so bili zaprepadeni in silno prestrašeni. 009 1SA 017 012 Torej David je bil sin tega Efratejca iz Judovega Betlehema, katerega ime je bilo Jese. Ta je imel osem sinov. V Savlovih dneh je mož odšel med može za starca. 009 1SA 017 013 Trije najstarejši Jesejevi sinovi so odšli in Savlu sledili v bitko. Imena njegovih treh sinov, ki so šli v bitko, so bila Eliáb, prvorojenec in poleg njega Abinadáb in tretji Šamá. 009 1SA 017 014 David je bil najmlajši in trije starejši so sledili Savlu. 009 1SA 017 015 Toda David je šel in se vrnil od Savla, da pri Betlehemu pase ovce svojega očeta. 009 1SA 017 016 Filistejec se je približal zjutraj in zvečer in se nastavljal štirideset dni. 009 1SA 017 017 Jese je svojemu sinu Davidu rekel: „Vzemi sedaj za svoje brate škaf tega praženega zrnja in teh deset hlebov ter steci v tabor k svojim bratom 009 1SA 017 018 in teh deset sirov odnesi k poveljniku njihove tisočnije in poglej kako se imajo tvoji bratje in vzemi njihovo jamstvo.“ 009 1SA 017 019 Torej Savel in oni in vsi Izraelovi možje so bili v dolina Elá, boreč se s Filistejci. 009 1SA 017 020 David je vstal zgodaj zjutraj in pustil ovce s čuvajem in vzel ter odšel, kakor mu je Jese zapovedal. Prišel je k okopu, medtem ko je šla vojska naprej v boj in zavpila za boj. 009 1SA 017 021 Kajti Izrael in Filistejci so se postrojili v bitko, vojska zoper vojsko. 009 1SA 017 022 David je pustil svoj voz voz v roki čuvaja voza, stekel v vojsko, prišel in pozdravil svoje brate. 009 1SA 017 023 Medtem ko je govoril z njimi, glej, je prišel šampion, Filistejec iz Gata, po imenu Goljat, iz vojske Filistejcev in govoril glede na te iste besede in David jih je slišal. 009 1SA 017 024 Ko so vsi Izraelovi možje videli moža, so zbežali pred njim in bili so boleče prestrašeni. 009 1SA 017 025 Možje iz Izraela so rekli: „Ali ste videli tega moža, ki je prišel gor? Zagotovo je prišel gor, da izziva Izraela. Zgodilo se bo, da bo moža, ki ga ubije, kralj obogatil z velikimi bogastvi in dal mu bo svojo hčer in osvobodil hišo njegovega očeta v Izraelu.“ 009 1SA 017 026 David je spregovoril možem, ki so stali poleg njega, rekoč: „Kaj bo storjeno možu, ki ubije tega Filistejca in odvzame grajo od Izraela? Kajti kdo je ta neobrezani Filistejec, da bi izzival vojske živega Boga?“ 009 1SA 017 027 Ljudstvo mu je odgovorilo na ta način, rekoč: „Tako bo storjeno možu, ki ga ubije.“ 009 1SA 017 028 Njegov najstarejši brat Eliáb pa je slišal, ko je govoril možem. Eliábova jeza je bila vžgana zoper Davida in je rekel: „Zakaj si prišel sèm dol? In s kom si pustil tistih nekaj ovc v divjini? Poznam tvojo ošabnost in porednost tvojega srca, kajti prišel si dol, da bi lahko videl bitko.“ 009 1SA 017 029 David je rekel: „Kaj sem torej storil? Mar ni tam razlog?“ 009 1SA 017 030 Od njega se je obrnil k drugemu in mu govoril na isti način, ljudstvo pa mu je ponovno odgovorilo po prejšnjem načinu. 009 1SA 017 031 Ko so bile slišane besede, ki jih je govoril David, so jih ponovili pred Savlom. Ta pa je poslal ponj. 009 1SA 017 032 David je rekel Savlu: „Naj srce nobenega človeka ne upade zaradi njega. Tvoj služabnik bo šel in se boril s tem Filistejcem.“ 009 1SA 017 033 Savel je rekel Davidu: „Ti nisi zmožen iti zoper tega Filistejca, da se boriš z njim, kajti ti si še mladostnik, on pa je bojevnik od svoje mladosti.“ 009 1SA 017 034 David je rekel Savlu: „Tvoj služabnik je pasel ovce svojega očeta in prišel je lev in medved in vzel jagnje iz tropa. 009 1SA 017 035 Odšel sem ven za njim, ga udaril in to osvobodil iz njegovih ust. Ko se je dvignil zoper mene, sem ga ujel za njegovo grivo, ga udaril in usmrtil. 009 1SA 017 036 Tvoj služabnik je usmrtil tako leva kakor medveda in ta neobrezani Filistejec bo kakor eden izmed njiju, glede na to, da je izzival vojske živega Boga.“ 009 1SA 017 037 Poleg tega je David rekel: „ Gospod, ki me je osvobodil iz levje šape in iz medvedje šape, on me bo osvobodil iz roke tega Filistejca.“In Savel je rekel Davidu: „Pojdi in Gospod bodi s teboj.“ 009 1SA 017 038 Savel je Davida oborožil s svojo bojno opremo in mu na njegovo glavo nadel bronasto čelado. Prav tako ga je oborožil z verižnim plaščem. 009 1SA 017 039 David je opasal svoj meč na svojo bojno opremo in poskušal oditi, kajti tega ni preizkusil. David je rekel Savlu: „Ne morem iti s tem, kajti teh [stvari] nisem preizkusil.“In David jih je odložil iz sebe. 009 1SA 017 040 Vzel je svojo palico v svojo roko in si izbral pet gladkih kamnov iz potoka in jih položil v pastirsko torbo, ki jo je imel, celo v malho in njegova prača je bila v njegovi roki in približal se je Filistejcu. 009 1SA 017 041 Filistejec je prišel in se približal Davidu in mož, ki je nosil ščit, je šel pred njim. 009 1SA 017 042 Ko je Filistejec pogledal naokoli in zagledal Davida, ga je preziral, kajti bil je šele mladostnik, rdečkast in lepega obličja. 009 1SA 017 043 Filistejec je Davidu rekel: „ Sem mar pes, da prihajaš k meni s palicami?“Filistejec je Davida preklel pri svojih bogovih. 009 1SA 017 044 Filistejec je rekel Davidu: „Pridi k meni in tvoje meso bom izročil perjadi neba in živalim polja.“ 009 1SA 017 045 Potem je David rekel Filistejcu: „Ti prihajaš k meni z mečem, s sulico in s ščitom, toda jaz prihajam k tebi v imenu Gospoda nad bojevniki, Boga Izraelovih vojsk, katerega si izzival. 009 1SA 017 046 Ta dan te bo Gospod izročil v mojo roko in udaril te bom in tvojo glavo vzel iz tebe in trupla vojske Filistejcev bom ta dan izročil zračni perjadi in divjim zverem zemlje, da bo vsa zemlja lahko vedela, da je Bog v Izraelu. 009 1SA 017 047 Ves ta zbor bo vedel, da Gospod ne rešuje z mečem in sulico, kajti boj je Gospodov in on vas bo izročil v naše roke.“ 009 1SA 017 048 Pripetilo se je, ko je Filistejec vstal in prišel ter se približal, da sreča Davida, da je David pohitel in stekel proti vojski, da bi srečal Filistejca. 009 1SA 017 049 David je svojo roko položil v svojo torbo, od tam vzel kamen, ga zalučal in udaril Filistejca v njegovo čelo, da je kamen potonil v njegovo čelo in ta je padel na svoj obraz k zemlji. 009 1SA 017 050 Tako je David prevladal nad Filistejcem s pračo in s kamnom in Filistejca udaril in ubil, pa vendar v Davidovi roki ni bilo meča. 009 1SA 017 051 Zato je David stekel in obstal nad Filistejcem, vzel njegov meč, ga izvlekel iz njegove nožnice, ga ubil in z njim odsekal njegovo glavo. Ko so Filistejci videli, da je bil njihov šampion mrtev, so pobegnili. 009 1SA 017 052 Možje iz Izraela in možje iz Juda so vstali, zavpili in zasledovali Filistejce, dokler ne prideš do doline in k velikim vratom Ekróna. Ranjeni izmed Filistejcev so padali dol po poti k Šaarájimu, celo do Gata in do Ekróna. 009 1SA 017 053 Izraelovi otroci so se vrnili iz preganjanja za Filistejci in oplenili njihove šotore. 009 1SA 017 054 David je vzel glavo Filistejca in jo prinesel v Jeruzalem, toda njegovo bojno opremo je odložil v svoj šotor. 009 1SA 017 055 Ko je Savel zagledal Davida iti naprej zoper Filistejca, je rekel Abnêrju, poveljniku vojske: „Abnêr, čigav sin je ta mladostnik?“Abnêr je rekel: „ Kakor živi tvoja duša, oh kralj, ne morem povedati.“ 009 1SA 017 056 Kralj je rekel: „Poizvedi, čigav sin je ta najstnik.“ 009 1SA 017 057 Ko se je David vrnil iz uboja Filistejca, ga je Abnêr vzel in privedel pred Savla, s Filistejčevo glavo v svoji roki. 009 1SA 017 058 Savel mu je rekel: „Čigav sin si ti, ti mladenič?“David je odgovoril: „Jaz sem sin tvojega služabnika Betlehemca Jeseja.“ 009 1SA 018 001 Pripetilo se je, ko je končal pogovor s Savlom, da se je Jonatanova duša povezala s Savlovo dušo in Jonatan ga je vzljubil kakor svojo lastno dušo. 009 1SA 018 002 Savel ga je ta dan vzel in mu ni več dovolil iti domov, k hiši svojega očeta. 009 1SA 018 003 Potem sta Jonatan in David sklenila zavezo, ker ga je vzljubil kakor svojo lastno dušo. 009 1SA 018 004 Jonatan si je slekel vrhnje oblačilo, ki je bilo na njem in ga dal Davidu in svoja oblačila, celo do svojega meča, svojega loka in svojega pasu. 009 1SA 018 005 David je odšel ven, kamor ga je poslal Savel in se modro vedel. Savel ga je postavil nad bojevnike in sprejet je bil pred očmi vsega ljudstva in tudi pred očmi Savlovih služabnikov. 009 1SA 018 006 Pripetilo se je, medtem ko so prišli, ko se je David vrnil iz pokola Filistejca, da so prišle ženske ven iz vseh Izraelovih mest, pojoč in plesoč, da srečajo kralja Savla z bobniči, z radostjo in z glasbenimi inštrumenti. 009 1SA 018 007 Ženske so odgovarjale druga drugi, medtem ko so igrale in rekle: „Savel je umoril svoje tisoče, David pa svoje deset tisoče.“ 009 1SA 018 008 Savel je bil zelo ogorčen in [to] govorjenje mu ni ugajalo in je rekel: „Davidu so pripisale deset tisoče, meni pa so pripisale samo tisoče. Kaj ima lahko več kakor kraljestvo?“ 009 1SA 018 009 Savel je od tistega dne dalje Davida opazoval. 009 1SA 018 010 Pripetilo se je naslednji dan, da je nad Savla prišel zli duh od Boga in je prerokoval v sredi hiše. David pa je igral s svojo roko, kakor ob drugih časih. V Savlovi roki, pa je bilo kopje. 009 1SA 018 011 Savel je zalučal kopje, kajti rekel je: „ S tem bom Davida udaril celo k zidu.“David pa se je dvakrat izognil njegovi prisotnosti. 009 1SA 018 012 Savel se je bal Davida, ker je bil Gospod z njim, od Savla pa je odšel. 009 1SA 018 013 Zato ga je Savel odstranil od sebe in ga postavil za poveljnika nad tisočimi in odhajal in prihajal je pred ljudstvom. 009 1SA 018 014 David se je na vseh svojih poteh obnašal modro in Gospod je bil z njim. 009 1SA 018 015 Zato se ga je Savel, ko je videl, da se je obnašal zelo modro, bal. 009 1SA 018 016 Toda ves Izrael in Juda je ljubil Davida, zato ker je odhajal in prihajal pred njimi. 009 1SA 018 017 Savel je rekel Davidu: „Glej svojo starejšo hči Merábo, njo ti bom dal za ženo, samo hraber bodi zame in bojuj Gospodove boje.“Kajti Savel je rekel: „Naj moja roka ne bo nad njim, temveč naj bo nad njim roka Filistejcev.“ 009 1SA 018 018 David je rekel Savlu: „Kdo sem jaz? In kaj je moje življenje ali družina mojega očeta v Izraelu, da bi bil kraljev zet?“ 009 1SA 018 019 Toda pripetilo se je ob času, ko naj bi bila Savlova hči Merába dana Davidu, da je bila dana za ženo Mehólčanu Adriélu. 009 1SA 018 020 Savlova hči Mihála je ljubila Davida in povedali so Savlu in stvar mu je ugajala. 009 1SA 018 021 Savel je rekel: „Dal mu jo bom, da mu bo lahko za zanko in da bo roka Filistejcev lahko zoper njega.“Zato je Savel rekel Davidu: „Danes boš moj zet z eno od dveh.“ 009 1SA 018 022 Savel je zapovedal svojim služabnikom, rekoč: „Na skrivaj se pogovarjajte z Davidom in recite: ‚Glej, kralj se razveseljuje v tebi in vsi njegovi služabniki te ljubijo. Sedaj torej postani kraljev zet.‘“ 009 1SA 018 023 Savlovi služabniki so te besede govorili na Davidova ušesa. David je rekel: „Ali se vam zdi to lahka stvar postati kraljev zet, glede na to, da sem revež in preziran?“ 009 1SA 018 024 Savlovi služabniki so mu povedali, rekoč: „David je govoril na ta način.“ 009 1SA 018 025 Savel je rekel: „Tako boste rekli Davidu: ‚Kralj ne želi nobene dote, temveč sto prednjih kožic Filistejcev, da bi bil maščevan nad kraljevimi sovražniki.‘“Toda Savel je mislil, da bi Davidu povzročil pasti po roki Filistejcev. 009 1SA 018 026 Ko so njegovi služabniki te besede povedali Davidu, je Davidu ugajalo, da bi bil kraljev zet in dnevi še niso pretekli. 009 1SA 018 027 Zato je David vstal in odšel, on in njegovi možje in izmed Filistejcev usmrtili dvesto mož. David je prinesel njihove prednje kožice in v polnem številu so jih izročili kralju, da bi postal kraljev zet. In Savel mu je dal svojo hčer Mihálo za ženo. 009 1SA 018 028 Savel je videl in spoznal, da je bil Gospod z Davidom in da ga je Savlova hči Mihála ljubila. 009 1SA 018 029 Savel pa se je še bolj bal Davida in Savel je dnevno postajal Davidov sovražnik. 009 1SA 018 030 Potem so princi Filistejcev odšli naprej in pripetilo se je, potem ko so šli naprej, da se je David obnašal bolj modro kakor vsi Savlovi služabniki, tako da je bilo njegovo ime zelo cenjeno. 009 1SA 019 001 Savel je spregovoril svojemu sinu Jonatanu in vsem svojim služabnikom, da naj ubijejo Davida. 009 1SA 019 002 Toda Savlov sin Jonatan se je zelo veselil v Davidu. Jonatan je povedal Davidu, rekoč: „Moj oče Savel si prizadeva, da te ubije. Sedaj torej, prosim te, pazi nase do jutra in ostani na skritem mestu in se skrij, 009 1SA 019 003 jaz pa bom šel ven in stal poleg svojega očeta na polju, kjer si ti in se bom s svojim očetom posvetoval o tebi in kar vidim, to ti bom povedal.“ 009 1SA 019 004 Jonatan je svojemu očetu Savlu govoril dobro o Davidu in mu rekel: „Naj kralj ne greši zoper svojega služabnika, zoper Davida, ker on ni grešil zoper tebe in ker so bila njegova dela do tebe zelo dobra, 009 1SA 019 005 kajti ali ni svojega življenja položil v svojo roko in usmrtil Filistejca in je Gospod izvršil veliko rešitev duš za ves Izrael. Ti si to videl in si se veselil. Zakaj potem hočeš grešiti zoper nedolžno kri, da bi Davida ubil brez razloga?“ 009 1SA 019 006 Savel je prisluhnil Jonatanovemu glasu in Savel je prisegel: „ Kakor živi Gospod, on ne bo umorjen.“ 009 1SA 019 007 Jonatan je poklical Davida in Jonatan mu je pokazal vse te stvari. Jonatan je Davida privedel k Savlu in bil je v njegovi prisotnosti, kakor v preteklih časih. 009 1SA 019 008 Tam je bila ponovno vojna in David je odšel ven in se boril s Filistejci in jih usmrtil z velikim pokolom in oni so zbežali od njega. 009 1SA 019 009 Zli duh od Gospoda je bil nad Savlom, ko je sedel v svoji hiši, s svojim kopjem v svoji roki in David je igral s svojo roko. 009 1SA 019 010 Savel si je prizadeval, da s kopjem udari Davida, celo k zidu, toda ta se je izmuznil iz Savlove prisotnosti in kopje zapičil v zid, David pa je zbežal in tisto noč pobegnil. 009 1SA 019 011 Savel je tudi k Davidovi hiši poslal poslance, da ga stražijo in da ga zjutraj ubijejo. Davidova žena Mihála mu je povedala, rekoč: „Če nocoj ne rešiš svojega življenja, boš jutri umorjen.“ 009 1SA 019 012 Tako je Mihála Davida spustila navzdol skozi okno in odšel je, bežal ter pobegnil. 009 1SA 019 013 Mihála pa je vzela kip in ga položila na posteljo in za njegov vzglavnik položila blazino iz kozje dlake in to pokrila z obleko. 009 1SA 019 014 Ko je Savel poslal poslance, da primejo Davida, je rekla: „Bolan je.“ 009 1SA 019 015 Savel je ponovno poslal poslance, da vidijo Davida, rekoč: „Privedite ga gor k meni v postelji, da ga bom lahko ubil.“ 009 1SA 019 016 Ko so poslanci vstopili, glej, je bil v postelji kip, z blazino iz kozje dlake za njegov vzglavnik. 009 1SA 019 017 Savel je rekel Miháli: „Zakaj si me tako zavedla in mojega sovražnika poslala proč, da je pobegnil?“Mihála je Savlu odgovorila: „Rekel mi je: ‚Pusti me oditi; čemu bi te ubil?‘“ 009 1SA 019 018 Tako je David bežal, pobegnil in prišel k Samuelu v Ramo ter mu povedal vse, kar mu je Savel storil. In on in Samuel sta odšla ter prebivala v Najótu. 009 1SA 019 019 To je bilo povedano Savlu, rekoč, poglej: „David je pri Najótu v Rami.“ 009 1SA 019 020 Savel je poslal poslance, da primejo Davida. Ko pa so ti zagledali skupino prerokov, ki je prerokovala in Samuela stati kot določenega nad njimi, je bil Božji Duh nad Savlovimi poslanci in tudi oni so prerokovali. 009 1SA 019 021 Ko je bilo to povedano Savlu, je poslal druge poslance in tudi ti so prerokovali. In Savel je ponovno, tretjič, poslal poslance in tudi ti so prerokovali. 009 1SA 019 022 Potem je tudi sam odšel v Ramo in prišel k velikemu vodnjaku, ki je v Sehuju. Vprašal je in rekel: „Kje sta Samuel in David?“Nekdo je rekel: „Glej, onadva sta pri Najótu v Rami.“ 009 1SA 019 023 In odšel je tja k Najótu v Ramo in Božji Duh je bil tudi nad njim in šel je naprej in prerokoval, dokler ni prišel k Najótu v Ramo. 009 1SA 019 024 Tudi on je slekel svoja oblačila in na podoben način prerokoval pred Samuelom in ves ta dan in vso noč ležal gol. Zato pravijo: „ Ali je tudi Savel med preroki?“ 009 1SA 020 001 David je pobegnil iz Najóta v Rami in prišel ter pred Jonatanom rekel: „Kaj sem storil? Kaj je moja krivda? Kakšen je moj greh pred tvojim očetom, da mi streže po življenju?“ 009 1SA 020 002 Rekel mu je: „Bog ne daj. Ne boš umrl. Glej, moj oče ne bo storil ničesar, ali velikega ali malega, razen, da mi bo to pokazal. Zakaj bi moj oče to stvar skril pred menoj? To ni tako.“ 009 1SA 020 003 David je poleg tega prisegel in rekel: „Tvoj oče zagotovo ve, da sem našel milost v tvojih očeh.“Rekel je: „Naj Jonatan tega ne izve, da ne bi bil užaloščen, toda resnično, kakor živi Gospod in kakor živi tvoja duša, je samo korak med menoj in smrtjo.“ 009 1SA 020 004 Potem je Jonatan rekel Davidu: „Karkoli želi tvoja duša, celo to bom storil zate.“ 009 1SA 020 005 David je Jonatanu rekel: „Glej, jutri je mlaj in jaz naj ne bi manjkal sedeti s kraljem pri mizi. Toda pusti mi oditi, da se lahko skrijem na polju do tretjega dne zvečer. 009 1SA 020 006 Če me tvoj oče sploh pogreši, potem reci: ‚David je iskreno prosil oditi od mene, da lahko teče v svoje mesto Betlehem, kajti tam je letna klavna daritev za vso družino.‘ 009 1SA 020 007 Če reče tako: ‚ To je dobro, ‘bo tvoj služabnik imel mir. Toda če bo zelo ogorčen, potem bodi prepričan, da je po njem določeno zlo. 009 1SA 020 008 Zato boš prijazno postopal s svojim služabnikom, kajti svojega služabnika si privedel v Gospodovo zavezo s seboj. Vendar če bo v meni krivičnost, me sam ubij, kajti zakaj bi me privedel k svojemu očetu?“ 009 1SA 020 009 Jonatan je rekel: „To bodi daleč od tebe, kajti če zagotovo izvem, da je bilo po mojem očetu določeno zlo, da pride nadte, mar ti ne bi potem tega povedal?“ 009 1SA 020 010 Potem je David rekel Jonatanu: „Kdo mi bo povedal? Ali kaj če ti tvoj oče odgovori surovo?“ 009 1SA 020 011 Jonatan je rekel Davidu: „Pridi in pojdiva ven na polje.“In oba izmed njiju sta odšla ven na polje. 009 1SA 020 012 Jonatan je rekel Davidu: „Oh, Gospod, Izraelov Bog, ko bom kadarkoli slišal svojega očeta, jutri ali tretji dan in glej, če bo dobro do Davida in potem ne pošljem k tebi in ti tega ne pokažem; 009 1SA 020 013 Gospod stori tako in mnogo več Jonatanu. Toda če to ugaja mojemu očetu, da ti stori zlo, potem ti bom to pokazal in te poslal proč, da boš lahko šel v miru, in Gospod bodi s teboj, kakor je bil z mojim očetom. 009 1SA 020 014 Dokler še živim ne boš samo meni izkazoval Gospodove prijaznosti, da ne umrem, 009 1SA 020 015 temveč tudi svoje prijaznosti ne boš odsekal od moje hiše na veke. Ne, niti ko je Gospod odsekal Davidove sovražnike, vsakega iz obličja zemlje.“ 009 1SA 020 016 Tako je Jonatan sklenil zavezo z Davidovo hišo, rekoč: „Naj Gospod to celo zahteva pri roki Davidovih sovražnikov.“ 009 1SA 020 017 Jonatan je Davidu dal, da je ponovno prisegel, ker ga je ljubil, kajti ljubil ga je kakor je ljubil svojo lastno dušo. 009 1SA 020 018 Potem je Jonatan rekel Davidu: „Jutri je mlaj in ti boš pogrešan, ker bo tvoj sedež prazen. 009 1SA 020 019 Ko boš tri dni ostal, potem boš hitro šel dol in prišel h kraju, kjer si se skril, ko je bilo opravilo v roki in ostal boš pri kamnu Ezelu. 009 1SA 020 020 Jaz pa bom izstrelil tri puščice na tej strani, kakor če streljam v tarčo. 009 1SA 020 021 Glej, poslal bom dečka, rekoč: ‚Pojdi, najdi puščice.‘Če bom dečku izrecno rekel: ‚Glej, puščice so na tej tvoji strani, vzemi jih, ‘potem pridi, kajti tam je zate mir in nobene škode, kakor Gospod živi. 009 1SA 020 022 Toda če mladeniču rečem tako: ‚Glej, puščice so onstran tebe, ‘pojdi svojo pot, kajti Gospod te pošilja proč. 009 1SA 020 023 Glede zadeve, o kateri sva govorila, glej, Gospod bodi med menoj in teboj na veke.“ 009 1SA 020 024 Tako se je David skril na polju. Ko je prišel mlaj, se je kralj usedel, da jé hrano. 009 1SA 020 025 Kralj je sedel na svojem sedežu, kakor ob drugih časih, celó sedežu pri zidu in Jonatan je vstal in Abnêr je sedel pri Savlovi strani, Davidovo mesto pa je bilo prazno. 009 1SA 020 026 Kljub temu Savel ta dan ni spregovoril nobene stvari, kajti mislil je: „Nekaj se mu je pripetilo, ni čist. Zagotovo ni čist.“ 009 1SA 020 027 Pripetilo se je naslednji dan, ki je bil drugi dan meseca, da je bil Davidov prostor prazen. Savel je rekel svojemu sinu Jonatanu: „Zakaj ne prihaja Jesejev sin k jedi niti včeraj niti danes.“ 009 1SA 020 028 Jonatan je odgovoril Savlu: „David me je iskreno prosil za dovoljenje, da gre v Betlehem. 009 1SA 020 029 Rekel je: ‚Pusti me oditi, prosim te, kajti naša družina ima klavno daritev v mestu in moj brat mi je zapovedal, naj bom tam in sedaj, če sem našel naklonjenost v tvojih očeh, mi pusti oditi, prosim te in videti svoje brate.‘Zato ne prihaja h kraljevi mizi.“ 009 1SA 020 030 Potem je bila Savlova jeza vžgana zoper Jonatana in mu je rekel: „Ti, sin sprevržene uporne ženske, mar ne vem, da si si izbral Jesejevega sina v svojo lastno zmedo in k zmedi nagote tvoje matere? 009 1SA 020 031 Kajti dokler Jesejev sin živi na zemlji, ne boš utrjen, niti tvoje kraljestvo. Zato sedaj pošlji in mi ga pripelji, kajti zagotovo bo umrl.“ 009 1SA 020 032 Jonatan je svojemu očetu Savlu odgovoril in mu rekel: „Zakaj naj bi bil umorjen? Kaj je storil?“ 009 1SA 020 033 Savel je vanj vrgel kopje, da ga pobije, po čemer je Jonatan vedel, da je bilo od njegovega očeta odločeno, da Davida usmrti. 009 1SA 020 034 Tako je Jonatan v siloviti jezi vstal od mize in drugi dan meseca ni jedel nobene hrane, kajti užaloščen je bil zaradi Davida, ker mu je njegov oče storil sramoto. 009 1SA 020 035 Pripetilo se je zjutraj, da je Jonatan odšel na polje ob času, dogovorjenemu z Davidom in majhen deček z njim. 009 1SA 020 036 Svojemu dečku je rekel: „Steci, poišči sedaj puščice, ki jih izstrelim.“In medtem ko je deček stekel, je izstrelil puščico preko njega. 009 1SA 020 037 Ko je deček prišel na mesto puščice, ki jo je Jonatan izstrelil, je Jonatan zaklical za dečkom in rekel: „ Ali ni puščica onstran tebe?“ 009 1SA 020 038 Jonatan je zaklical za dečkom: „Podvizaj se, pohiti, ne stoj.“Jonatanov deček je zbral puščice in prišel k svojemu gospodarju. 009 1SA 020 039 Toda deček ni vedel nobene stvari. Samo Jonatan in David sta poznala zadevo. 009 1SA 020 040 Jonatan je izročil svoje strelno orožje svojemu dečku in mu rekel: „Pojdi, odnesi jih v mesto.“ 009 1SA 020 041 In brž ko je deček odšel, se je David dvignil iz kraja proti jugu in padel na svoj obraz na tla in se trikrat priklonil. Drug drugega sta poljubila in jokala drug z drugim, dokler David ni prevladal [v joku]. 009 1SA 020 042 Jonatan je rekel Davidu: „Pojdi v miru, kakor sva oba izmed naju prisegla v Gospodovem imenu, rekoč: ‚GOSPOD bodi med menoj in teboj in med mojim semenom in tvojim semenom na veke.‘“In vstal je ter odpotoval, Jonatan pa je odšel v mesto. 009 1SA 021 001 Potem je David prišel v Nob, k duhovniku Ahimélehu in Ahiméleh se je bal ob srečanju z Davidom in mu je rekel: „Zakaj si sam in ni nikogar s teboj?“ 009 1SA 021 002 David je rekel duhovniku Ahimélehu: „Kralj mi je zapovedal opravilo in mi rekel: ‚Naj noben človek ne izve karkoli o opravilu, o katerem te pošiljam in kaj sem ti zapovedal in svoje služabnike sem določil na takšen in takšen kraj.‘ 009 1SA 021 003 Zdaj torej kaj je pod tvojo roko? Daj mi pet hlebov kruha v mojo roko ali kar je prisotnega.“ 009 1SA 021 004 Duhovnik je Davidu odgovoril in rekel: „ Tam ni običajnega kruha pod mojo roko, temveč je posvečen kruh, če so se vsaj mladeniči zadržali pred ženskami.“ 009 1SA 021 005 David je odgovoril duhovniku in mu rekel: „Resnično so bile ženske zadržane pred nami te tri dni, odkar sem prišel ven in posode mladeničev so svete in kruh je nekako običajen, da, kot bi bil ta dan posvečen v posodi.“ 009 1SA 021 006 Tako mu je duhovnik dal posvečenega kruha, kajti tam ni bilo kruha, razen hleba navzočnosti, kar je bilo vzeto izpred Gospoda, da se položi vroč kruh na dan, ko je bil ta vzet. 009 1SA 021 007 Torej neki mož izmed Savlovih služabnikov se je ta dan zadrževal tam pred Gospodom in njegovo ime je bilo Doég, Edómec, glavni izmed črednikov, ki so pripadali Savlu. 009 1SA 021 008 David je rekel Ahimélehu: „In ali ni tukaj pod tvojo roko sulica ali meč? Kajti s seboj nisem prinesel niti svojega meča niti svojih orožij, ker je kraljev posel zahteval naglico.“ 009 1SA 021 009 Duhovnik je rekel: „Meč Filistejca Goljata, katerega si umoril v dolini Elá, glej, ta je tukaj, za efódom zavit v oblačilo. Če hočeš vzeti tega, ga vzemi, kajti nobenega drugega ni, razen tega tukaj.“David je rekel: „Nobenega ni podobnega temu; daj mi ga.“ 009 1SA 021 010 David se je vzdignil in tisti dan iz strahu pred Savlom pobegnil in šel k Ahíšu, kralju v Gatu. 009 1SA 021 011 Ahíševi služabniki so mu rekli: „ Ali ni to David, kralj dežele? Ali niso prepevale druga drugi o njem v plesih, rekoč: ‚Savel je umoril svoje tisoče, David pa svoje deset tisoče?‘“ 009 1SA 021 012 David si je te besede položil v svoje srce in se boleče bal Ahíša, kralja iz Gata. 009 1SA 021 013 Pred njimi je spremenil svoje obnašanje in v njihovih rokah se je hlinil zmešanega in praskal po vhodih velikih vrat in si svojo slino pustil izlivati na svojo brado. 009 1SA 021 014 Potem je Ahíš rekel svojim služabnikom: „Glejte no! Vidite, človek je zmešan. Zakaj ste ga torej privedli k meni? 009 1SA 021 015 Mar potrebujem zmešanih ljudi, da ste pripeljali tega pajdaša, da igra norca v moji prisotnosti? Ali naj ta pajdaš pride v mojo hišo?“ 009 1SA 022 001 David je torej odpotoval od tam in pobegnil v votlino Adulám. Ko so njegovi bratje in vsa hiša njegovega očeta to slišali, so odšli dol, tja k njemu. 009 1SA 022 002 K njemu so se zbrali skupaj vsak, kdor je bil v stiski in vsak, kdor je bil v dolgu in vsak, kdor je bil nezadovoljen; in postal je poveljnik nad njimi in tam je bilo z njim okoli štiristo mož. 009 1SA 022 003 David je od tam odšel v moábsko Micpo in moabskemu kralju rekel: „Naj moj oče in moja mati, prosim te, prideta naprej in bosta s teboj, dokler ne izvem kaj bo Bog storil zame.“ 009 1SA 022 004 In privedel ju je pred moábskega kralja in prebivala sta z njim ves čas, ko je bil David v utrjenem kraju. 009 1SA 022 005 Prerok Gad je rekel Davidu: „Ne prebivaj v utrjenem kraju. Odidi in pojdi v Judovo deželo.“Potem je David odrinil in prišel v gozd Heret. 009 1SA 022 006 Ko je Savel slišal, da so odkrili Davida in može, ki so bili z njim (torej Savel je prebival v Gíbei, pod drevesom v Rami, s svojo sulico v svoji roki in vsi njegovi služabniki so stali okoli njega), 009 1SA 022 007 je potem Savel rekel svojim služabnikom, ki so stali okoli njega: „Poslušajte torej, vi Benjaminovci, ali bo Jesejev sin vsakemu izmed vas dal polja in vinograde in vas postavil za poveljnike nad tisočimi in poveljnike nad stotimi, 009 1SA 022 008 da ste se vsi izmed vas zarotili zoper mene in tam ni nikogar, ki mi kaže, da je moj sin sklenil dogovor z Jesejevim sinom in tam ni nikogar izmed vas, ki mu je žal zame ali mi kaže, da je moj sin zoper mene razvnel mojega služabnika, da preži v zasedi, kakor ta dan?“ 009 1SA 022 009 Potem je odgovoril Edómec Doég, ki je bil postavljen nad Savlove služabnike in rekel: „Videl sem Jesejevega sina prihajati v Nob, k Ahitúbovemu sinu Ahimélehu. 009 1SA 022 010 Ta je od Gospoda povprašal zanj in dal mu je živež in dal mu je meč Filistejca Goljata.“ 009 1SA 022 011 Potem je kralj poslal, da pokliče duhovnika Ahiméleha, Ahitúbovega sina in vso hišo njegovega očeta, duhovnike, ki so bili v Nobu in vsi izmed njih so prišli h kralju. 009 1SA 022 012 Savel je rekel: „Poslušaj sedaj ti, Ahitúbov sin.“Ta je odgovoril: „Tukaj sem, moj gospod.“ 009 1SA 022 013 Savel mu je rekel: „Zakaj sta se zarotila zoper mene, ti in Jesejev sin, v tem, da si mu dal kruha in meč in si od Boga poizvedel zanj, da bi on vstal zoper mene, da preži v zasedi kakor na ta dan?“ 009 1SA 022 014 Potem je Ahiméleh odgovoril kralju in rekel: „Kdo je tako zvest med vsemi tvojimi služabniki kakor David, ki je kraljev zet in gre ob tvojem ukazu in je častitljiv v tvoji hiši? 009 1SA 022 015 Ali sem takrat pričel poizvedovati od Boga zanj? To bodi daleč od mene. Naj kralj ne pripiše kakršnekoli stvari svojemu služabniku, niti vsej hiši mojega očeta, kajti tvoj služabnik ni vedel nič od vsega tega, manj ali več.“ 009 1SA 022 016 Kralj je rekel: „Zagotovo boš umrl, Ahiméleh, ti in vsa hiša tvojega očeta.“ 009 1SA 022 017 Kralj je rekel pešcem, ki so stali okoli njega: „Obrnite se in ubijte Gospodove duhovnike, ker je tudi njihova roka z Davidom in ker so vedeli, ko je on pobegnil, pa mi tega niso pokazali.“Toda kraljevi služabniki niso hoteli iztegniti svoje roke, da pade na Gospodove duhovnike. 009 1SA 022 018 Kralj je rekel Doégu: „Ti se obrni in padi nad duhovnike.“In Edómec Doég se je obrnil in padel nad duhovnike in jih na ta dan usmrtil petinosemdeset oseb, ki so nosili lanen efód. 009 1SA 022 019 Nob, mesto duhovnikov, je udaril z ostrino meča, tako moške kakor ženske, otroke in dojenčke, vole, osle in ovce, z ostrino meča. 009 1SA 022 020 Eden izmed Ahimélehovih sinov, Ahitúbov sin, imenovan Abjatár, pa je ušel in pobegnil za Davidom. 009 1SA 022 021 Abjatár je pokazal Davidu, da je Savel umoril Gospodove duhovnike. 009 1SA 022 022 David je rekel Abjatárju: „Vedel sem to ta dan, ko je bil tam Edómec Doég, da bo zagotovo povedal Savlu. Povzročil sem smrt vseh oseb hiše tvojega očeta. 009 1SA 022 023 Ostani z menoj, ne boj se, kajti kdor streže po mojem življenju, streže po tvojem življenju. Toda z menoj boš na varnem.“ 009 1SA 023 001 Potem so povedali Davidu, rekoč: „Glej, Filistejci se bojujejo zoper Keílo in ropajo mlatišča.“ 009 1SA 023 002 Zato je David poizvedel od Gospoda, rekoč: „Ali naj grem in udarim te Filistejce?“Gospod je rekel Davidu: „Pojdi in udari Filistejce in reši Keílo.“ 009 1SA 023 003 Davidovi ljudje so mu rekli: „Glej, bojimo se tukaj v Judu. Koliko bolj potem, če pridemo v Keílo zoper vojske Filistejcev?“ 009 1SA 023 004 Potem je David ponovno poizvedel od Gospoda. In Gospod mu je odgovoril ter rekel: „Vstani, pojdi dol v Keílo, kajti jaz bom Filistejce izročil v tvojo roko.“ 009 1SA 023 005 Tako so David in njegovi ljudje odšli v Keílo in se borili s Filistejci in odvedli njihovo živino in jih udarili z velikim pokolom. Tako je David rešil prebivalce Keíle. 009 1SA 023 006 Pripetilo se je, ko je Ahimélehov sin Abjatár pobegnil k Davidu v Keílo, da je ta prišel dol z efódom v svoji roki. 009 1SA 023 007 Savlu je bilo povedano to, da je David prišel v Keílo. Savel je rekel: „Bog ga je izročil v mojo roko, kajti z vstopom v mesto, ki ima velika vrata in zapahe, je zaprt noter.“ 009 1SA 023 008 Savel je vse ljudstvo sklical skupaj k vojni, da gredo dol v Keílo, da oblegajo Davida in njegove može. 009 1SA 023 009 David pa je vedel, da je Savel zoper njega skrivno izvajal vragolijo in duhovniku Abjatárju je rekel: „Prinesi sèm efód.“ 009 1SA 023 010 Potem je David rekel: „Oh Gospod, Izraelov Bog, tvoj služabnik je zagotovo slišal, da Savel išče, da bi prišel v Keílo, da zaradi mene uniči mesto. 009 1SA 023 011 Ali me bodo možje iz Keíle izročili v njegovo roko? Ali bo Savel prišel dol, kakor je tvoj služabnik slišal? Oh Gospod, Izraelov Bog, rotim te, povej svojemu služabniku.“Gospod je rekel: „Prišel bo dol.“ 009 1SA 023 012 Potem je David rekel: „Ali bodo možje iz Keíle izročili mene in moje ljudi v Savlovo roko?“Gospod je rekel: „Izročili te bodo.“ 009 1SA 023 013 Potem so David in njegovi možje, ki jih je bilo okoli šeststo, vstali in odrinili iz Keíle in odšli kamor so lahko šli. To je bilo povedano Savlu, da je David pobegnil iz Keíle in ta je opustil, da gre naprej. 009 1SA 023 014 David je prebival v divjini, v oporiščih in ostal na gori, v Zifski divjini. Savel ga je vsak dan iskal, toda Gospod ga ni izročil v njegovo roko. 009 1SA 023 015 David je videl, da je Savel prišel ven, da bi stregel po njegovem življenju in David je bil v gozdu, v Zifski divjini. 009 1SA 023 016 Savlov sin Jonatan je vstal in odšel k Davidu v gozd in okrepil njegovo roko v Bogu. 009 1SA 023 017 Rekel mu je: „Ne boj se, kajti roka mojega očeta Savla te ne bo našla. Ti boš kralj nad Izraelom in jaz bom poleg tebe in to tudi moj oče Savel ve.“ 009 1SA 023 018 Onadva sta sklenila zavezo pred Gospodom in David je ostal v gozdu, Jonatan pa je odšel k svoji hiši. 009 1SA 023 019 Potem so prišli gor Zífovci k Savlu v Gíbeo, rekoč: „Ali se ne skriva David z nami v oporiščih v gozdu, na hribu Hahíla, ki je na jugu Ješimona? 009 1SA 023 020 Zdaj torej, oh kralj, pridi dol glede na vso željo svoje duše, da prideš dol in naš del bo, da ga izročimo v kraljevo roko.“ 009 1SA 023 021 Savel je rekel: „Blagoslovljeni bodite od Gospoda, kajti do mene imate sočutje. 009 1SA 023 022 Pojdite, prosim vas, še pripravite in spoznajte in poglejte na njegov kraj, kjer je njegovo shajališče in kdo ga je videl tam, kajti povedano mi je, da postopa zelo premeteno. 009 1SA 023 023 Glejte torej in vzemite spoznanje o vseh skrivnih krajih, kjer se sam skriva in ponovno pridite k meni z gotovostjo in jaz bom šel z vami in zgodilo se bo, če bo v deželi, da ga bom iskal med vsemi Judovimi tisočimi.“ 009 1SA 023 024 Vstali so in pred Savlom odšli v Zif, toda David in njegovi ljudje so bili v Maónski divjini, na ravnini, južno od Ješimona. 009 1SA 023 025 Tudi Savel in njegovi ljudje so odšli, da ga iščejo. Davidu so povedali, zato je prišel dol v skalo in ostal v Maónski divjini. Ko je Savel to slišal, je zasledoval Davida v Maónski divjini. 009 1SA 023 026 Savel je šel po tej strani gore, David in njegovi ljudje pa na oni strani gore. David se je podvizal, da odide zaradi strahu pred Savlom, kajti Savel in njegovi ljudje so obdali Davida in njegove ljudi okrog in okrog, da jih zgrabijo. 009 1SA 023 027 Toda k Savlu je prišel poslanec, rekoč: „Pohiti in pridi, kajti Filistejci so vdrli v deželo.“ 009 1SA 023 028 Zato se je Savel vrnil od zasledovanja za Davidom in odšel zoper Filistejce. Zato so ta kraj imenovali Sela-hamah-lekot. 009 1SA 023 029 David se je dvignil od tam in prebival v oporiščih pri En Gediju. 009 1SA 024 001 Pripetilo se je, ko se je Savel vrnil iz zasledovanja Filistejcev, da mu je bilo povedano, rekoč: „Glej, David je v divjini En Gedi.“ 009 1SA 024 002 Potem je Savel vzel tri tisoč izbranih mož iz vsega Izraela in odšel, da poišče Davida in njegove ljudi na skalah divjih koz. 009 1SA 024 003 Ob poti je prišel k stajam za ovce, kjer je bila votlina in Savel je šel noter, da pokrije svoja stopala, David in njegovi ljudje so ostali ob straneh votline. 009 1SA 024 004 Davidovi možje so mu rekli: „Glej, dan, o katerem ti je rekel Gospod: ‚Glej, tvojega sovražnika bom izročil v tvojo roko, da mu boš lahko storil, kakor se ti zdi dobro.‘“Potem je David vstal in na skrivnem odsekal krajec Savlovega svečanega oblačila. 009 1SA 024 005 Pripetilo se je potem, da ga je Davidovo srce udarilo, ker je odsekal krajec Savlovega oblačila. 009 1SA 024 006 Svojim možem je rekel: „ Gospod ne daj, da bi storil tako stvar svojemu gospodarju, Gospodovemu maziljencu, da iztegnem svojo roko zoper njega, ker je maziljen od Gospoda.“ 009 1SA 024 007 Tako je David s temi besedami zadržal svoje služabnike in jim ni pustil, da vstanejo zoper Savla. Toda Savel je vstal iz votline in odšel na svojo pot. 009 1SA 024 008 Potem je tudi David vstal in šel ven iz votline in zaklical za Savlom, rekoč: „Moj gospod kralj.“Ko je Savel pogledal za seboj, se je David sklonil s svojim obrazom k zemlji in se priklonil. 009 1SA 024 009 David je rekel Savlu: „Zakaj poslušaš besede ljudi, govoreč: ‚Glej, David išče tvoje zlo?‘ 009 1SA 024 010 Glej, ta dan so tvoje oči videle kako te je Gospod v votlini izročil v mojo roko. Nekateri so mi zaukazali, naj te usmrtim, toda moje oko ti je prizaneslo. Rekel sem: ‚Ne bom iztegnil svoje roke zoper mojega gospoda, kajti on je Gospodov maziljenec.‘ 009 1SA 024 011 Poleg tega, moj oče, glej, da, glej krajec tvojega svečanega oblačila v moji roki, kajti v tem, da sem odsekal krajec tvojega svečanega oblačila in te nisem usmrtil, vedi in vidi, da v moji roki ni niti zla niti prestopka in nisem grešil zoper tebe, vendar ti loviš mojo dušo, da jo vzameš. 009 1SA 024 012 Gospod sodi med menoj in teboj in Gospod naj me maščuje nad teboj, toda moja roka ne bo nad teboj. 009 1SA 024 013 Kakor pravi pregovor starcev: ‚Zlobnost izvira od zlobnih, ‘toda moja roka ne bo nad teboj. 009 1SA 024 014 Za kom je Izraelov kralj prišel ven? Za kom tečeš? Za mrtvim psom, za bolho. 009 1SA 024 015 Gospod naj bo torej sodnik in sodi med menoj in teboj in gleda in zagovarja mojo pravdo in me osvobodi iz tvoje roke.“ 009 1SA 024 016 Pripetilo se je, ko je David Savlu prenehal govoriti te besede, da je Savel rekel: „ Ali je to tvoj glas, moj sin David?“Savel je povzdignil svoj glas in zajokal. 009 1SA 024 017 Davidu je rekel: „Pravičnejši si kakor jaz, kajti nagradil si mi dobro, medtem ko sem ti jaz nagradil zlo. 009 1SA 024 018 Danes si pokazal kako dobro si ravnal z menoj, ker, ko me je Gospod izročil v tvojo roko, me nisi ubil. 009 1SA 024 019 Kajti če človek najde svojega sovražnika ali ga bo pustil sproščeno oditi? Zato [naj] te Gospod dobro nagradi za to, kar si mi ta dan storil. 009 1SA 024 020 Sedaj, glej, dobro vem, da boš zagotovo postal kralj in da bo Izraelovo kraljestvo utrjeno v tvoji roki. 009 1SA 024 021 Prisezi mi torej sedaj pri Gospodu, da ne boš iztrebil mojega semena za menoj in da ne boš uničil mojega imena iz hiše mojega očeta.“ 009 1SA 024 022 David je prisegel Savlu. Savel je odšel domov, toda David in njegovi možje so se povzpeli na utrjen kraj. 009 1SA 025 001 Samuel je umrl in vsi Izraelci so se zbrali skupaj, ga objokovali in ga pokopali v njegovi hiši v Rami. In David je vstal ter odšel dol k Paránski divjini. 009 1SA 025 002 Tam je bil mož v Maónu, katerega posesti so bile v Karmelu. Mož je bil zelo velik in imel je tri tisoč ovc in tisoč koz, in svoje ovce je strigel v Karmelu. 009 1SA 025 003 Torej moževo ime je bilo Nabál in ime njegove žene Abigájila. Bila je ženska dobrega razumevanja in krasnega obličja, toda mož je bil skopušen in hudoben v svojih dejanjih. Bil je iz Kalébove hiše. 009 1SA 025 004 David je v divjini slišal, da je Nabál strigel svoje ovce. 009 1SA 025 005 David je poslal ven deset mladeničev in David je mladeničem rekel: „Povzpnite se do Karmela in pojdite k Nabálu ter ga pozdravite v mojem imenu. 009 1SA 025 006 Tako boste rekli njemu, ki živi v uspevanju: ‚Mir bodi tako tebi in mir bodi tvoji hiši in mir bodi vsemu, kar imaš. 009 1SA 025 007 Sedaj sem slišal, da si imel strižce. Torej tvoji pastirji, ki so bili z nami, jih nismo poškodovali niti jim ni ničesar zmanjkalo, vse dokler so bili v Karmelu. 009 1SA 025 008 Vprašaj svoje mladeniče in ti bodo pokazali. Zato naj tvoji mladeniči najdejo naklonjenost v tvojih očeh, kajti prišli smo na dober dan. Daj, prosim te, karkoli pride k tvoji roki, svojim služabnikom in svojemu sinu Davidu.‘“ 009 1SA 025 009 Ko so Davidovi mladeniči prišli, so v Davidovem imenu govorili Nabálu glede na vse te besede in prenehali. 009 1SA 025 010 Nabál je odgovoril Davidovim služabnikom in rekel: „Kdo je David? Kdo je Jesejev sin? Današnje dni je mnogo služabnikov, ki se odtrgajo, vsak mož od svojega gospodarja. 009 1SA 025 011 Mar naj torej vzamem svoj kruh, svojo vodo in svoje meso, ki sem ga zaklal za svoje strižce in ga dam možem, za katere ne vem od kod so?“ 009 1SA 025 012 Tako so Davidovi mladeniči obrnili svojo pot in ponovno odšli in prišli ter mu povedali vse te besede. 009 1SA 025 013 David je svojim možem rekel: „Opašite vsak mož svoj meč.“Opasali so vsak mož svoj meč in tudi David je opasal svoj meč in tam se je dvignilo za Davidom okoli štiristo mož. Dvesto pa jih je ostalo pri stvareh. 009 1SA 025 014 Toda eden izmed mladeničev je povedal Nabálovi ženi Abigájili, rekoč: „Glej, David je iz divjine poslal poslance, da pozdravijo našega gospodarja, on pa se jim je posmehoval. 009 1SA 025 015 Toda možje so bili zelo dobri do nas in nismo bili poškodovani niti nismo pogrešali nobene stvari, dokler smo bili seznanjeni z njimi, ko smo bili na poljih. 009 1SA 025 016 Bili so nam zid, tako podnevi kakor ponoči, ves čas smo bili z njimi, čuvajoč ovce. 009 1SA 025 017 Zdaj torej vedi in preudari kaj boš storila, kajti zlo je določeno zoper našega gospodarja in zoper vso njegovo družino, kajti on je tak Beliálov sin, da človek ne more govoriti z njim.“ 009 1SA 025 018 Potem se je Abigájila podvizala in vzela dvesto hlebov, dva vinska meha, pet pripravljenih ovc, pet mer opraženega žita, sto grozdov rozin in dvesto figovih kolačev in jih položila na osle. 009 1SA 025 019 Svojim služabnikom je rekla: „Pojdite pred menoj. Glejte, jaz pridem za vami.“Toda svojemu soprogu Nabálu ni povedala. 009 1SA 025 020 To je bilo tako, medtem ko je jahala na oslu, da je prišla dol ob zavetju hriba in glej, David in njegovi možje so prihajali dol, nasproti njej in jih je srečala. 009 1SA 025 021 Torej David je rekel: „Zagotovo sem v divjini zaman varoval vse, kar je imel ta pajdaš, tako da ni zmanjkalo ničesar od vsega, kar je pripadalo njemu, on pa mi je povrnil zlo za dobro. 009 1SA 025 022 Tako in še več naj tudi Bog stori Davidovim sovražnikom, če do jutranje svetlobe pustim od vsega, kar pripada njemu, karkoli, kar lula proti zidu.“ 009 1SA 025 023 Ko je Abigájila zagledala Davida, je pohitela in razbremenila osla in pred Davidom padla na svoj obraz in se priklonila do tal 009 1SA 025 024 in padla ob njegovih stopalih ter rekla: „Nad menoj, moj gospod, nad menoj naj bo ta krivičnost. Naj tvoja pomočnica, prosim te, govori v tvoji pozornosti in poslušaj besede svoje pomočnice. 009 1SA 025 025 Naj se moj gospod, prosim te, ne ozira na tega Beliálovega moža, celó Nabála, kajti kakor je njegovo ime, takšen je on; Nabál je njegovo ime in bedaštvo je z njim, toda jaz, tvoja pomočnica, nisem videla mladeničev mojega gospoda, ki si jih poslal. 009 1SA 025 026 Zdaj torej, moj gospod, kakor živi Gospod in kakor živi tvoja duša, glede na to, da te je Gospod zadržal pred tem, da bi prihajal prelit kri in pred tem, da bi se maščeval s svojo lastno roko, naj bodo torej tvoji sovražniki in tisti, ki iščejo zlo mojemu gospodu, kakor Nabál. 009 1SA 025 027 Naj bo sedaj ta blagoslov, ki ga je tvoja pomočnica prinesla mojemu gospodu, dan mladeničem, ki sledijo mojemu gospodu. 009 1SA 025 028 Prosim te, odpusti prekršek svoje pomočnice, kajti Gospod bo zagotovo naredil mojemu gospodu zanesljivo hišo, ker moj gospod bojuje Gospodove bitke in vse tvoje dni zlo ni bilo najdeno v tebi. 009 1SA 025 029 Vendar se je vzdignil človek, da te preganja in da išče tvojo dušo, toda duša mojega gospoda bo zvezana v svežnju življenja z Gospodom, tvojim Bogom. Duše tvojih sovražnikov, njih bo zalučal ven kakor iz srede prače. 009 1SA 025 030 In zgodilo se bo, ko bo Gospod storil mojemu gospodu glede na vse dobro, kar je govoril glede tebe in te določil vladarja nad Izraelom, 009 1SA 025 031 da to ne bo žalost tebi, niti prizadeto srce mojemu gospodu ali da si brez vzroka prelil kri ali da se je moj gospod sam maščeval, temveč ko bo Gospod dobro postopal z mojim gospodom, takrat se spomni svoje pomočnice.“ 009 1SA 025 032 David je rekel Abigájili: „Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ki te je ta dan poslal, da me srečaš 009 1SA 025 033 in blagoslovljen bodi tvoj nasvet in blagoslovljena bodi ti, ki si me ta dan zadržala pred prihajanjem, da prelijem kri in pred maščevanjem sebe s svojo lastno roko. 009 1SA 025 034 Kajti zagotovo, kakor Gospod, Izraelov Bog, živi, ki me je zadržal pred tem, da ti škodujem, razen če ne bi pohitela in prišla, da me srečaš, zagotovo ne bi do jutranje svetlobe Nabálu ostalo karkoli kar lula proti zidu.“ 009 1SA 025 035 Tako je David iz njene roke prejel to, kar mu je prinesla in ji rekel: „Pojdi gor v miru k svoji hiši. Glej, prisluhnil sem tvojemu glasu in sprejel tvojo osebo.“ 009 1SA 025 036 Abigájila je prišla k Nabálu in glej, v svoji hiši je imel zabavo, kakor kraljevo zabavo. Nabálovo srce je bilo veselo znotraj njega, kajti bil je zelo pijan. Zato mu ni ničesar povedala, manj ali več, do jutranje svetlobe. 009 1SA 025 037 Toda zjutraj se je pripetilo, ko je vino odšlo iz Nabála in mu je njegova žena povedala te stvari, da je njegovo srce znotraj njega umrlo in je postal kakor kamen. 009 1SA 025 038 Pripetilo se je okoli deset dni kasneje, da je Gospod udaril Nabála, da je umrl. 009 1SA 025 039 Ko je David slišal, da je bil Nabál mrtev, je rekel: „Blagoslovljen bodi Gospod, ki je zagovarjal zadevo moje graje pred Nabálovo roko in je svojega služabnika obvaroval pred zlom, kajti Gospod je Nabálovo zlobnost povrnil na njegovo lastno glavo.“In David je poslal in se posvetoval z Abigájilo, da si jo vzame k sebi za ženo. 009 1SA 025 040 Ko so Davidovi služabniki prišli k Abigájili v Karmel, so ji spregovorili, rekoč: „David nas je poslal k tebi, da te vzame k sebi za ženo.“ 009 1SA 025 041 Vzdignila se je, se priklonila na svoj obraz k zemlji in rekla: „Glej, naj bo tvoja pomočnica služabnica, da umiva stopala služabnikov mojega gospoda.“ 009 1SA 025 042 Abigájila je pohitela, vstala ter jahala na oslu s petimi svojimi gospodičnami, ki so šle za njo in odšla je za Davidovimi poslanci ter postala njegova žena. 009 1SA 025 043 David je vzel tudi Ahinóam iz Jezreéla in obe izmed njiju sta bili njegovi ženi. 009 1SA 025 044 Toda Savel je dal svojo hčer Mihálo, Davidovo ženo, Paltíju, Lajiševemu sinu, ki je bil iz Galíma. 009 1SA 026 001 Zífovci so prišli k Savlu v Gíbeo, rekoč: „Ali se David ne skriva na hribu Hahíla, ki je pred Ješimonom?“ 009 1SA 026 002 Potem se je Savel dvignil in odšel dol k Zifski divjini in s seboj je imel tri tisoč izbranih mož iz Izraela, da Davida poiščejo v Zifski divjini. 009 1SA 026 003 Savel je taboril na hribu Hahíla, ki je ob poti pred Ješimonom. Toda David je prebival v divjini in videl je, da je Savel prišel za njim v divjino. 009 1SA 026 004 David je torej odposlal oglednike in razumel, da je Savel zagotovo prišel. 009 1SA 026 005 David je vstal in prišel na kraj, kjer se je Savel utaboril in David je opazoval kraj, kjer sta se ulegla Savel in Abnêr, Nerov sin, poveljnik njegove vojske. Savel pa je ležal v okopu in ljudstvo je taborilo okoli njega. 009 1SA 026 006 Potem je David odgovoril in rekel Hetejcu Ahimélehu in Cerújinemu sinu Abišáju, Joábovemu bratu, rekoč: „Kdo bo odšel z menoj dol, k Savlu v tabor?“Abišáj je rekel: „Jaz bom odšel dol s teboj.“ 009 1SA 026 007 Tako sta David in Abišáj prišla ponoči k ljudstvu in glej, Savel je speč ležal znotraj okopa in njegova sulica zapičena v tla pri njegovem vzglavniku, toda Abnêr in ljudstvo so ležali naokoli njega. 009 1SA 026 008 Potem je Abišáj rekel Davidu: „Bog je ta dan izročil tvoje sovražnike v tvojo roko. Zdaj naj ga torej udarim, prosim te, s sulico celo k zemlji in ne bom ga udaril drugič.“ 009 1SA 026 009 David je rekel Abišáju: „Ne uniči ga, kajti kdo lahko iztegne svojo roko zoper Gospodovega maziljenca in je brez krivde?“ 009 1SA 026 010 David je nadalje rekel: „ Kakor Gospod živi, Gospod ga bo udaril, ali bo prišel njegov dan, da umre, ali [pa] se bo spustil v bitko in umrl. 009 1SA 026 011 Gospod me obvaruj, da bi iztegnil svojo roko zoper Gospodovega maziljenca, toda, prosim te, vzemi sedaj sulico, ki je pri njegovem vzglavniku in vrč vode ter odidiva.“ 009 1SA 026 012 Tako je David vzel sulico in vrč vode izpred Savlovega vzglavnika in pobrala sta se proč in noben človek tega ni videl niti ni tega spoznal niti se zbudil, kajti vsi so zaspali, ker je nanje padlo globoko spanje od Gospoda. 009 1SA 026 013 Potem je David šel preko, na drugo stran in stal na vrhu oddaljenega hriba. Med njimi je bil velik prostor 009 1SA 026 014 in David je zaklical ljudstvu in Nerovemu sinu Abnêrju, rekoč: „Ne odgovarjaš, Abnêr?“Potem je Abnêr odgovoril in rekel: „Kdo si ti, ki kličeš h kralju?“ 009 1SA 026 015 David je rekel Abnêrju: „ Mar nisi ti hraber mož? In kdo je v Izraelu podoben tebi? Zakaj potem nisi varoval svojega gospoda kralja? Kajti tja je prišel nekdo izmed ljudstva, da uniči tvojega gospoda kralja. 009 1SA 026 016 Ta stvar, ki si jo storil, ni dobra. Kakor živi Gospod, vredni ste umreti, ker niste varovali vašega gospodarja, Gospodovega maziljenca. In sedaj poglej kje je kraljeva sulica in vrč vode, ki je bil pri njegovem vzglavniku.“ 009 1SA 026 017 Savel je prepoznal Davidov glas in rekel: „ Ali je to tvoj glas, moj sin David?“David je rekel: „ To je moj glas, moj gospod, oh kralj.“ 009 1SA 026 018 Rekel je: „Zakaj moj gospod tako zasleduje svojega služabnika? Kaj sem storil? Ali kakšno zlo je v moji roki? 009 1SA 026 019 Zdaj te torej prosim, naj moj gospod kralj posluša besede svojega služabnika. Če te je Gospod razvnel zoper mene, naj sprejme daritev, toda če so to človeški otroci, naj bodo prekleti pred Gospodom, kajti danes so me pognali ven, pred ostajanjem v Gospodovi dediščini, rekoč: ‚Pojdi, služi drugim bogovom.‘ 009 1SA 026 020 Zdaj naj torej moja kri ne pade na tla pred Gospodovim obrazom, kajti Izraelov kralj je prišel ven, da išče bolho, kakor ko nekdo lovi jerebico v gorah.“ 009 1SA 026 021 Potem je Savel rekel: „Grešil sem. Vrni se, moj sin David, kajti ne bom ti več škodil, ker je bila ta dan moja duša dragocena v tvojih očeh. Glej igral sem bedaka in se silno motil.“ 009 1SA 026 022 David je odgovoril in rekel: „Poglej kraljevo sulico! In naj nekdo izmed mladeničev pride čez ter jo vzame. 009 1SA 026 023 Gospod [naj] vsakemu možu povrne njegovo pravičnost in njegovo zvestobo, kajti Gospod te je ta dan izročil v mojo roko, toda svoje roke nisem hotel iztegniti zoper Gospodovega maziljenca. 009 1SA 026 024 Glej, kakor je bilo tvoje življenje ta dan zelo cenjeno v mojih očeh, tako naj bo moje življenje zelo cenjeno v Gospodovih očeh in naj me osvobodi iz vse stiske.“ 009 1SA 026 025 Potem je Savel rekel Davidu: „Blagoslovljen bodi ti, moj sin David. Delal boš oboje, velike stvari in vendar boš tudi prevladal.“Tako je David odšel na svojo pot in Savel se je vrnil na svoj kraj. 009 1SA 027 001 David je v svojem srcu rekel: „Sedaj bom nekega dne umrl po Savlovi roki. Zame ni nič boljšega, kakor da bi hitro pobegnil v deželo Filistejcev in Savel bo obupal nad menoj, da me še išče v kateremkoli območju Izraela. Tako bom pobegnil iz njegove roke.“ 009 1SA 027 002 David se je dvignil in šel preko s šeststo možmi, ki so bili z njim, k Ahíšu, Maóhovemu sinu, kralju Gata. 009 1SA 027 003 David je prebival z Ahíšem v Gatu, on in njegovi možje, vsak mož s svojo družino, celó David s svojima dvema ženama, Jezreélko Ahinóam in Karmelčanko Abigájilo, Nabálovo ženo. 009 1SA 027 004 To je bilo povedano Savlu, da je David pobegnil v Gat in ni ga več ponovno iskal. 009 1SA 027 005 David je rekel Ahíšu: „Če sem torej našel milost v tvojih očeh, naj mi dajo prostor v nekem mestu v deželi, da bom tam lahko prebival, kajti zakaj bi tvoj služabnik prebival s teboj v kraljevem mestu?“ 009 1SA 027 006 Potem mu je Ahíš ta dan izročil Ciklág. Zato Ciklág pripada Judovim kraljem do tega dne. 009 1SA 027 007 Čas, ko je David prebival v deželi Filistejcev, je bil polno leto in štiri mesece. 009 1SA 027 008 David in njegovi možje so odšli gor in vdrli h Gešuréjcem, Girzéjcem in Amalečanom, kajti ti narodi so bili od davnine prebivalci dežele, kakor greš v Šur, celo v egiptovsko deželo. 009 1SA 027 009 David je udaril deželo in ni pustil živega niti moškega niti ženske in odvedel ovce, vole, osle, kamele, obleke in se vrnil in prišel k Ahíšu. 009 1SA 027 010 Ahíš je rekel: „Kam ste danes vpadli?“David je rekel: „Zoper južni Juda in zoper jug Jerahmeélovcev in zoper jug Kenéjcev.“ 009 1SA 027 011 David ni rešil živega niti moškega niti ženske, da prinesejo novice v Gat, rekoč: „Da ne bi povedali o nas, rekoč: ‚Tako je storil David in takšen bo njegov način vse dokler on prebiva v deželi Filistejcev.‘“ 009 1SA 027 012 Ahíš je verjel Davidu, rekoč: „Svojemu ljudstvu Izraelu je storil, da ga popolnoma prezira, zato bo on moj služabnik na veke.“ 009 1SA 028 001 Pripetilo se je v tistih dneh, da so Filistejci zbrali skupaj svojo vojsko za bojevanje, da se borijo z Izraelom. In Ahíš je rekel Davidu: „Zagotovo vedi, da boš šel z menoj ven v bitko, ti in tvoji možje.“ 009 1SA 028 002 David je rekel Ahíšu: „Zagotovo boš vedel kaj lahko tvoj služabnik stori.“Ahíš je rekel Davidu: „Zato te bom naredil za varuha moje glave na veke.“ 009 1SA 028 003 Torej Samuel je bil mrtev in ves Izrael ga je objokoval in pokopali so ga v Rami, celo v njegovem lastnem mestu. In Savel je iz dežele odstranil tiste, ki so imeli osebne duhove in čarovnike. 009 1SA 028 004 Filistejci so se zbrali skupaj in prišli ter se utaborili v Šunému, in Savel je zbral skupaj ves Izrael in utaborili so se v Gilbói. 009 1SA 028 005 Ko je Savel videl vojsko Filistejcev, je bil prestrašen in njegovo srce je silno trepetalo. 009 1SA 028 006 Ko je Savel poizvedel od Gospoda, mu Gospod ni odgovoril, niti po sanjah, niti po urimu, niti po prerokih. 009 1SA 028 007 Potem je Savel rekel svojim služabnikom: „Poiščite mi žensko, ki ima osebnega duha, da lahko grem k njej in jo povprašam.“Njegov služabnik mu je rekel: „Glej, v En Doru je ženska, ki ima osebnega duha.“ 009 1SA 028 008 Savel se je preoblekel in si nadel drugo oblačilo in odšel ter dva moža z njim in ponoči so prišli k ženski. Rekel je: „Prosim te, vedežuj mi po osebnem duhu in katerega ti bom imenoval, mi ga privedi gor.“ 009 1SA 028 009 Ženska mu je rekla: „Glej, ti veš, kaj je storil Savel, kako je iz dežele iztrebil tiste, ki imajo osebne duhove in čarovnike. Zakaj mi potem polagaš zanko za moje življenje, da mi povzročiš, da umrem.“ 009 1SA 028 010 Savel ji je prisegel pri Gospodu, rekoč: „ Kakor živi Gospod, se ti za to stvar ne bo pripetila nobena kazen.“ 009 1SA 028 011 Potem je ženska rekla: „Koga naj privedem k tebi?“Rekel je: „Privedi mi Samuela.“ 009 1SA 028 012 Ko je ženska zagledala Samuela, je zavpila z močnim glasom. Ženska je spregovorila Savlu, rekoč: „Zakaj si me zavedel? Kajti ti si Savel.“ 009 1SA 028 013 Kralj ji je rekel: „Ne boj se, kajti kaj si videla?“Ženska je rekla Savlu: „Videla sem bogove vzpenjati se iz zemlje.“ 009 1SA 028 014 Rekel ji je: „Kakšne oblike je?“Rekla je: „Starec prihaja gor in pokrit je z ogrinjalom.“Savel je zaznal, da je bil to Samuel in se s svojim obrazom sklonil do tal in se priklonil. 009 1SA 028 015 Samuel je rekel Savlu: „Zakaj si me vznemiril, da me privedeš gor?“Savel je odgovoril: „Zelo sem zaskrbljen, kajti Filistejci se bojujejo zoper mene, Bog pa je odšel od mene in mi nič več ne odgovarja niti po prerokih niti po sanjah. Zato sem te poklical, da mi lahko daš vedeti kaj naj storim.“ 009 1SA 028 016 Potem je Samuel rekel: „Zakaj potem sprašuješ mene, glede na to, da je Gospod odšel od tebe in je postal tvoj sovražnik? 009 1SA 028 017 Gospod mu je storil kakor je govoril po meni, kajti Gospod je iztrgal kraljestvo iz tvoje roke in ga dal tvojemu bližnjemu, celó Davidu, 009 1SA 028 018 ker ne ubogaš Gospodovega glasu niti ne izvršuješ njegovega krutega besa nad Amálekom, zato ti je Gospod ta dan storil to stvar. 009 1SA 028 019 Poleg tega bo Gospod tudi Izrael s teboj izročil v roko Filistejcev. Jutri boste ti in tvoji sinovi z menoj. Tudi izraelsko vojsko bo Gospod izročil v roko Filistejcev.“ 009 1SA 028 020 Potem je Savel takoj padel po vsej dolžini na zemljo in bil je boleče prestrašen zaradi Samuelovih besed in v njem ni bilo moči, kajti ves dan ni jedel kruha niti vso noč. 009 1SA 028 021 Ženska je prišla k Savlu in videla, da je bil silno vznemirjen in mu rekla: „Glej, tvoja pomočnica je ubogala tvoj glas in svoje življenje sem položila v svojo roko in prisluhnila tvojim besedam, ki si mi jih spregovoril. 009 1SA 028 022 Zdaj torej, prosim te, tudi ti prisluhni glasu svoje pomočnice in naj predte postavim grižljaj kruha in jej, da boš lahko imel moč, ko greš na svojo pot.“ 009 1SA 028 023 Vendar je odklonil in rekel: „Ne bom jedel.“Toda njegovi služabniki so ga, skupaj z žensko, primorali in prisluhnil je njihovemu glasu. Tako je vstal iz tal in sedel na posteljo. 009 1SA 028 024 Ženska je imela v hiši rejeno tele. Pohitela je, ga zaklala, vzela moko in jo zgnetla ter iz nje spekla nekvašen kruh. 009 1SA 028 025 in to je prinesla pred Savla in pred njegove služabnike in ti so jedli. Potem so vstali in tisto noč odšli proč. 009 1SA 029 001 Filistejci so torej vse svoje vojske zbrali skupaj k Aféku, Izraelci PA so se utaborili pri studencu, ki je v Jezreélu. 009 1SA 029 002 knezi izmed Filistejcev so šli mimo po stotnijah in po tisočnijah, toda David in njegovi možje so šli mimo v zadnji straži z Ahíšem. 009 1SA 029 003 Potem so princi Filistejcev rekli: „Kaj počnejo tukaj ti Hebrejci?“Ahíš je rekel princem Filistejcev: „ Ali ni to David, služabnik Savla, Izraelovega kralja, ki je bil z menoj te dni ali ta leta in v njem nisem našel nobenega madeža odkar je pripadel k meni, do tega dne?“ 009 1SA 029 004 filistejski princi so bili ogorčeni nad njim in filistejski princi so mu rekli: „Primoraj tega pajdaša, da se vrne, da bo lahko ponovno šel na svoj kraj, ki si mu ga določil in naj ne gre z nami dol v bitko, da nam v bitki ne bi bil nasprotnik, kajti s čim se bo prikupil svojemu gospodarju? Ali to ne bo z glavami teh ljudi?“ 009 1SA 029 005 Ali ni to David, o katerem so druga drugi pele v plesih, rekoč: „Savel je usmrtil svoje tisoče, David pa svoje deset tisoče?“ 009 1SA 029 006 Potem je Ahíš poklical Davida in mu rekel: „Zagotovo, kakor Gospod živi, si bil pošten in tvoje odhajanje in tvoje prihajanje z menoj v vojsko je dobro v mojem pogledu, kajti nisem našel zla v tebi od dneva tvojega prihoda k meni, do tega dne, pa vendar ti knezi niso naklonjeni. 009 1SA 029 007 Zato se sedaj vrni in pojdi v miru, da ne razžališ filistejskih knezov.“ 009 1SA 029 008 David je rekel Ahíšu: „Toda kaj sem storil? kaj si našel na svojem služabniku, dokler sem bil s teboj, do tega dne, da se ne smem iti bojevat zoper sovražnike mojega gospoda kralja?“ 009 1SA 029 009 Ahíš je odgovoril in Davidu rekel: „Vem, da si dober v mojih očeh, kakor Božji angel. Vendar so princi Filistejcev rekli: ‚Ta ne bo šel z nami gor v bitko.‘ 009 1SA 029 010 Zato sedaj vstani zgodaj zjutraj s služabniki svojega gospoda, ki so prišli s teboj in takoj, ko boste zgodaj zjutraj pokonci in imeli svetlobo, odidite.“ 009 1SA 029 011 Tako so David in njegovi možje zgodaj zjutraj vstali, da odrinejo, da se vrnejo v deželo Filistejcev. Filistejci pa so šli gor k Jezreélu. 009 1SA 030 001 Pripetilo se je, ko so David in njegovi možje na tretji dan prišli v Ciklág, da so Amalečani napadli jug in Ciklág in udarili Ciklág ter ga požgali z ognjem 009 1SA 030 002 in ženske, ki so bile v njem, so zajeli [kot] ujetnice. Nobene niso usmrtili niti velike niti male, temveč so jih odvedli proč in odšli na svojo pot. 009 1SA 030 003 Tako so David in njegovi možje prišli k mestu in glej, to je bilo požgano z ognjem. Njihove žene, njihovi sinovi in njihove hčere so bili zajeti [kot] ujetniki. 009 1SA 030 004 Potem so David in ljudstvo, ki je bilo z njim, povzdignili svoje glasove in jokali, dokler niso imeli več moči za jokanje. 009 1SA 030 005 In dve Davidovi ženi sta bili zajeti [kot] ujetnici, Jezreélka Ahinóam in Abigájila, žena Karmelčana Nabála. 009 1SA 030 006 David je bil silno zaskrbljen, kajti ljudstvo je govorilo o njegovem kamnanju, ker so bile duše vseh ljudi užaloščene, vsak mož zaradi svojih sinov in zaradi svojih hčera, toda David se je ohrabril v Gospodu, svojem Bogu. 009 1SA 030 007 David je duhovniku Abjatárju rekel: „Ahimélehov sin, prosim te, prinesi mi sèm efód.“In Abjatár je tja, k Davidu, prinesel efód. 009 1SA 030 008 David je poizvedel pri Gospodu, rekoč: „Ali naj sledim za tem krdelom? Ali jih bom dohitel?“Odgovoril mu je: „Zasleduj, kajti zagotovo jih boš dohitel in čisto gotovo vse povrnil.“ 009 1SA 030 009 Tako je David odšel, on in šeststo mož, ki so bili z njim in prišli so k potoku Besór, kjer so ostali tisti, ki so ostali zadaj. 009 1SA 030 010 Toda David je zasledoval, on in štiristo mož, kajti dvesto jih je ostalo zadaj, ki so bili tako slabotni, da niso mogli prečkati potoka Besór. 009 1SA 030 011 Na polju so našli Egipčana, ga privedli k Davidu, mu dali kruha in je jedel in primorali so ga piti vodo. 009 1SA 030 012 Dali so mu košček figove kepe in dva grozda rozin. Ko je pojedel, je njegov duh ponovno prišel k njemu, kajti tri dni in tri noči ni jedel nobenega kruha niti ni pil nobene vode. 009 1SA 030 013 David mu je rekel: „Komu pripadaš? In od kod si?“Rekel je: „Jaz sem mladenič iz Egipta, služabnik Amálečana in moj gospodar me je pustil, ker sem se pred tremi dnevi počutil bolnega. 009 1SA 030 014 Naredili smo invazijo nad jug Keretéjcev in nad območja, ki pripadajo Judu in nad jug Kaléba in Ciklág smo požgali z ognjem.“ 009 1SA 030 015 David mu je rekel: „Ali me lahko privedeš dol k tej skupini?“Rekel je: „Prisezi mi pri Bogu, da me ne boš niti ubil niti me ne boš izročil rokam mojega gospodarja in jaz te bom odvedel dol k tej skupini.“ 009 1SA 030 016 Ko ga je privedel dol, glej, bili so razširjeni nad vso zemljo, jedli, pili in plesali zaradi velikega plena, ki so ga vzeli iz filistejske dežele in iz Judove dežele. 009 1SA 030 017 David jih je udarjal od večerne polteme do naslednjega dne in niti mož izmed njih ni pobegnil razen štiristo mladeničev, ki so jahali na kamelah in pobegnili. 009 1SA 030 018 David je povrnil vse, kar so Amalečani odvedli proč in David je rešil svoji dve ženi. 009 1SA 030 019 Ničesar jim ni manjkalo, niti malega, niti velikega, niti sinov, niti hčera, niti plena, niti nobene stvari, ki so jim jih vzeli. Vse je David povrnil. 009 1SA 030 020 David je vzel vse trope in črede, ki so jih gnali pred tisto drugo živino in rekli so: „To je Davidov plen.“ 009 1SA 030 021 David je prišel k dvestotim možem, ki so bili tako slabotni, da niso mogli slediti Davidu, katere so primorali, da ostanejo pri potoku Besórju in odšli so naprej, da srečajo Davida in da srečajo ljudstvo, ki je bilo z njim in ko se je David približal ljudstvu, jih je pozdravil. 009 1SA 030 022 Potem so odgovorili vsi zlobneži in Beliálovi možje izmed tistih, ki so odšli z Davidom in rekli: „Ker niso odšli z nami, jim ne bomo dali od plena, ki smo ga povrnili, razen vsakemu možu svojo ženo in svoje otroke, da jih bodo lahko odvedli proč in odšli.“ 009 1SA 030 023 Potem je David rekel: „Ne boste tako storili, moji bratje, s tem, kar nam je Gospod dal, ki nas je zaščitil in v naše roke izročil skupino, ki je prišla zoper nas. 009 1SA 030 024 Kajti kdo vam bo prisluhnil v tej zadevi? Temveč kakor je njegov del tistemu, ki gre dol v bitko, tako bo njegov del tistemu, ki ostane pri stvareh. Enako si bosta razdelila.“ 009 1SA 030 025 In tako je bilo od tega dne naprej, da je to naredil [za] zakon in odredbo za Izraela do tega dne. 009 1SA 030 026 Ko je David prišel v Ciklág, je od plena poslal Judovim starešinam, celó svojim prijateljem, rekoč: „Glejte darilo za vas od plena Gospodovih sovražnikov; 009 1SA 030 027 tistim, ki so bili v Betelu in tistim, ki so bili v južnem Ramátu in tistim, ki so bili v Jatírju 009 1SA 030 028 in tistim, ki so bili v Aroêrju in tistim, ki so bili v Sifmótu in tistim, ki so bili v Eštemói 009 1SA 030 029 in tistim, ki so bili v Rahálu in tistim, ki so bili v mestih Jerahmeélovcev in tistim, ki so bili v mestih Kenéjcev 009 1SA 030 030 in tistim, ki so bili v Hormi in tistim, ki so bili v Bor Ašánu in tistim, ki so bili v Atáhu 009 1SA 030 031 in tistim, ki so bili v Hebrónu in k vsem krajem, kjer so se bili sam David in njegovi možje vajeni preganjati.“ 009 1SA 031 001 Torej Filistejci so se borili zoper Izrael in Izraelci so pobegnili pred Filistejci in padli dol umorjeni na gori Gilbói. 009 1SA 031 002 Filistejci so tesno sledili Savlu in njegovim sinovom in Filistejci so usmrtili Jonatana, Abinadába in Malkišúa, Savlove sinove. 009 1SA 031 003 Bitka je postala huda zoper Savla in lokostrelci so ga zadeli; in bil je ranjen od lokostrelcev. 009 1SA 031 004 Potem je Savel rekel svojemu nosilcu bojne opreme: „Izvleci svoj meč in me prebodi z njim; da ne bi prišli ti neobrezanci in me prebodli in me zlorabili.“Vendar njegov nosilec bojne opreme ni hotel, kajti bil je boleče prestrašen. Zato je Savel vzel meč in padel nanj. 009 1SA 031 005 Ko je njegov nosilec bojne opreme videl, da je bil Savel mrtev, je tudi sam prav tako padel na svoj meč in umrl z njim. 009 1SA 031 006 Tako so ta isti dan skupaj umrli Savel, njegovi trije sinovi, njegov nosilec bojne opreme in vsi njegovi možje. 009 1SA 031 007 Ko so Izraelovi možje, ki so bili na drugi strani doline in tisti, ki so bili na drugi strani Jordana, videli, da so Izraelovi možje pobegnili in da so bili Savel in njegovi sinovi mrtvi, so zapustili mesta in pobegnili in Filistejci so prišli ter prebivali v njih. 009 1SA 031 008 Pripetilo se je naslednji dan, ko so prišli Filistejci, da oropajo umorjene, da so našli Savla in njegove tri sinove padle na gori Gilbói. 009 1SA 031 009 Odsekali so njegovo glavo, slekli njegovo bojno opremo in poslali naokoli, v deželo Filistejcev, da to razglasijo v hiši njihovih malikov in med ljudstvom. 009 1SA 031 010 Njegovo bojno opremo so položili v hišo Astarte. Njegovo telo pa so pritrdili na obzidje Bet Šeána. 009 1SA 031 011 Ko so prebivalci Jabéš Gileáda slišali o tem, kar so Filistejci storili Savlu, 009 1SA 031 012 so se vsi hrabri možje vzdignili in hodili vso noč in vzeli Savlovo telo in telesa njegovih sinov z obzidja Bet Šeána in prišli v Jabéš ter jih tam sežgali. 009 1SA 031 013 In vzeli so njihove kosti in jih pokopali pod drevesom pri Jabéšu in se postili sedem dni. # # BOOK 010 2SA 2 Samuel 2 Samuel 010 2SA 001 001 Pripetilo se je torej, po Savlovi smrti, ko se je David vrnil iz pokola Amalečanov in je David dva dni prebival v Ciklágu 010 2SA 001 002 in tretji dan se je zgodilo celo, da je, glej, mož prišel iz tabora od Savla s svojimi pretrganimi oblačili in zemlja je bila na njegovi glavi. In bilo je tako, ko je prišel k Davidu, da je padel k tlom in se globoko priklonil. 010 2SA 001 003 David mu je rekel: „Od kod prihajaš?“Rekel mu je: „Pobegnil sem iz tabora Izraelcev.“ 010 2SA 001 004 David mu je rekel: „Kako je šla zadeva? Prosim te, povej mi.“Odgovoril je: „Da je ljudstvo pobegnilo iz bitke in tudi številni izmed ljudstva so padli in so mrtvi in tudi Savel in njegov sin Jonatan sta mrtva.“ 010 2SA 001 005 David je rekel mladeniču, ki mu je povedal: „Kako veš, da sta Savel in njegov sin Jonatan mrtva?“ 010 2SA 001 006 Mladenič, ki mu je povedal, je rekel: „Kakor sem se naključno znašel na gori Gilbói, glej, Savel se je naslanjal na svojo sulico in glej, bojni vozovi in konjeniki so tesno sledili za njim.“ 010 2SA 001 007 Ko je pogledal za seboj, me je videl in me poklical k sebi. Odgovoril sem: „Tukaj sem.“ 010 2SA 001 008 Rekel mi je: „Kdo si?“Odgovoril sem mu: „Amálečan sem.“ 010 2SA 001 009 Ponovno mi je rekel: „Stoj, prosim te, nad menoj in me ubij, kajti tesnoba je prišla nadme, ker je moje življenje še celo v meni.“ 010 2SA 001 010 Tako sem stopil k njemu in ga usmrtil, ker sem bil prepričan, da potem, ko je padel, ne bi mogel živeti in vzel sem krono, ki je bila na njegovi glavi ter zapestnico, ki je bila na njegovem laktu ter ju prinesel sèm k mojemu gospodu. 010 2SA 001 011 Potem je David prijel svoja oblačila in jih raztrgal in prav tako vsi možje, ki so bili z njim 010 2SA 001 012 in žalovali so, jokali in se do večera postili za Savlom in za njegovim sinom Jonatanom in za Gospodovim ljudstvom in za Izraelovo hišo, ker so padli pod mečem. 010 2SA 001 013 David je rekel mladeniču, ki mu je povedal: „Odkod si?“Odgovoril je: „Jaz sem sin tujca, Amálečana.“ 010 2SA 001 014 David mu je rekel: „Kako se nisi bal iztegniti svoje roke, da uničiš Gospodovega maziljenca?“ 010 2SA 001 015 David je poklical enega izmed mladeničev ter rekel: „Približaj se in padi nanj.“In ta ga je udaril, da je umrl. 010 2SA 001 016 David mu je rekel: „Tvoja kri bodi na tvoji glavi, kajti tvoja usta so pričala zoper tebe, rekoč: ‚Umoril sem Gospodovega maziljenca.‘“ 010 2SA 001 017 David je s tem žalovanjem žaloval nad Savlom in nad njegovim sinom Jonatanom. 010 2SA 001 018 (Prav tako je zaukazal, naj Judove otroke učijo uporabo loka. Glej, to je napisano v Jasherjevi knjigi.) 010 2SA 001 019 „Izraelova lepota je umorjena na tvojih visokih krajih kako so padli mogočni! 010 2SA 001 020 Ne povejte tega v Gatu, ne razglašajte tega na Aškelónskih ulicah, da se ne bi filistejske hčere veselile, da ne bi hčere neobrezancev slavile. 010 2SA 001 021 Ve gore Gilbóe, naj tam ne bo nobene rose niti naj tam ne bo dežja nad vami niti daritvenih polj, kajti ščit mogočnega je podlo odvržen, Savlov ščit, kakor če ne bi bil maziljen z oljem. 010 2SA 001 022 Od krvi pobitih, od maščobe mogočnih se Jonatanov lok ni obrnil nazaj in Savlov meč se ni vrnil prazen. 010 2SA 001 023 Savel in Jonatan sta bila očarljiva in prijetna v svojih življenjih in v svoji smrti nista bila ločena. Hitrejša sta bila kakor orli, močnejša sta bila kakor levi. 010 2SA 001 024 Ve hčere izraelske, jokajte nad Savlom, ki vas je oblekel v škrlat, z drugimi nasladami, ki je na vaše obleke nadel ornamente iz zlata. 010 2SA 001 025 Kako so mogočni padli v sredi bitke! Oh, Jonatan, umorjen si bil na svojih visokih krajih. 010 2SA 001 026 Žalosten sem zaradi tebe, moj brat Jonatan. Zelo prijeten si mi bil. Tvoja ljubezen do mene je bila čudovita, presegajoč ljubezen žensk. 010 2SA 001 027 Kako so mogočni padli in so uničena bojna orožja.“ 010 2SA 002 001 Pripetilo se je po tem, da je David poizvedel od Gospoda, rekoč: „Ali naj grem gor v katerokoli izmed Judovih mest?“Gospod mu je rekel: „Pojdi gor.“David mu je rekel: „Kam naj grem gor?“Rekel je: „V Hebrón.“ 010 2SA 002 002 Tako je David odšel tja gor in tudi dve njegovi ženi: Jezreélka Ahinóam in Abigájila, žena Karmélčana Nabála. 010 2SA 002 003 Njegove može, ki so bili z njim, je David privedel gor, vsakega moža s svojo družino in prebivali so v mestih Hebróna. 010 2SA 002 004 Možje iz Juda so prišli in tam mazilili Davida [za] kralja nad Judovo hišo. In povedali so Davidu, rekoč: „ Da so bili možje iz Jabéš Gileáda tisti, ki so pokopali Savla.“ 010 2SA 002 005 David je poslal poslance k ljudem iz Jabéš Gileáda ter jim rekel: „Blagoslovljeni bodite od Gospoda, da ste pokazali to prijaznost našemu gospodu, celó Savlu in ga pokopali. 010 2SA 002 006 Sedaj naj vam Gospod izkaže prijaznost in resnico in tudi jaz vam bom poplačal to prijaznost, ker ste storili to stvar. 010 2SA 002 007 Zato naj bodo sedaj vaše roke okrepljene in bodite hrabri, kajti vaš gospodar Savel je mrtev in tudi Judova hiša me je mazilila [za] kralja nad seboj.“ 010 2SA 002 008 Toda Nerov sin Abnêr, poveljnik Savlove vojske, je vzel Savlovega sina Iš Bošeta, in ga privedel preko, v Mahanájim 010 2SA 002 009 in ga postavil [za] kralja nad Gileádom, nad Ašhúrci, nad Jezreélom, nad Efrájimom, nad Benjaminom in nad vsem Izraelom. 010 2SA 002 010 Savlov sin Iš Bošet je bil star štirideset let, ko je pričel kraljevati nad Izraelom in kraljeval je dve leti. Toda Judova hiša je sledila Davidu. 010 2SA 002 011 In časa, ko je bil David kralj v Hebrónu, nad Judovo hišo, je bilo sedem let in šest mesecev. 010 2SA 002 012 In Nerov sin Abnêr in služabniki Savlovega sina Iš Bošeta so iz Mahanájima odšli v Gibeón. 010 2SA 002 013 In Cerújin sin Joáb in Davidovi služabniki so odšli ven in se srečali pri Gibeónskem ribniku in se usedli, eni na eni strani ribnika, drugi pa na drugi strani ribnika. 010 2SA 002 014 Abnêr je rekel Joábu: „Naj mladeniči sedaj vstanejo in igrajo pred nami.“Joáb je rekel: „Naj vstanejo.“ 010 2SA 002 015 Potem so se tam vzdignili in odšli čez, po številu dvanajst iz Benjamina, ki je pripadal Iš Bošetovemu sinu Savlu in dvanajst izmed Davidovih služabnikov. 010 2SA 002 016 Vsak je zgrabil drugega za glavo in svoj meč porinil v njegovo stran. Tako so skupaj padli dol, zato je bil ta kraj imenovan Helkat-hazurim, ki je v Gibeónu. 010 2SA 002 017 Tam je bila ta dan zelo huda bitka in Abnêr je bil poražen in Izraelovi možje, pred Davidovimi služabniki. 010 2SA 002 018 Bili so trije Cerújini sinovi: Joáb in Abišáj in Asaél. Asaél je bil kakor svetloba stopala, kakor divja srna. 010 2SA 002 019 Asaél je zasledoval Abnêrja in ko je šel, se ni obrnil ne k desni roki niti ne k levi od zasledovanja Abnêrja. 010 2SA 002 020 Potem je Abnêr pogledal za seboj in rekel: „ Ali si ti Asaél?“Odgovoril je: „Jaz sem.“ 010 2SA 002 021 Abnêr mu je rekel: „Obrni se vstran k svoji desni roki ali k svoji levi in primi enega izmed mladeničev in si vzemi njegovo bojno opremo.“Toda Asaél se ni hotel obrniti od sledenja za njim. 010 2SA 002 022 Abnêr je ponovno rekel Asaélu: „Obrni se stran od sledenja za menoj. Zakaj bi te udaril k tlom? Kako bi potem svoj obraz dvignil k tvojemu bratu Joábu?“ 010 2SA 002 023 Vendar je odklonil, da se obrne vstran. Zato ga je Abnêr z zadnjim delom sulice udaril pod petim rebrom, da je sulica pogledala ven za njim; in tam je padel dol in umrl na istem kraju. Pripetilo se je, da kolikor jih je prišlo na kraj, kjer je Asaél padel dol in umrl, da so mirno stali. 010 2SA 002 024 Tudi Joáb in Abišáj sta zasledovala Abnêrja. Sonce je zašlo, ko sta prišla k hribu Ame, ki leži pred Giahom, ob poti Gibeónske divjine. 010 2SA 002 025 Benjaminovi otroci so se zbrali skupaj za Abnêrjem in postali eno krdelo in stali na vrhu hriba. 010 2SA 002 026 Potem je Abnêr zaklical Joábu in rekel: „Mar bo meč požiral na veke? Ali ne veš, da bo v zadnjem koncu to grenkoba? Doklej bo torej preden boš svojemu ljudstvu naročil, naj se vrne od zasledovanja svojih bratov?“ 010 2SA 002 027 Joáb je rekel: „ Kakor živi Bog, če ne bi spregovoril, bi potem zjutraj ljudstvo zagotovo odšlo gor, vsakdo od sledenja svojemu bratu.“ 010 2SA 002 028 Tako je Joáb zatrobil na šofar in vse ljudstvo je mirno stalo in ni več zasledovalo Izraela niti se niso več bojevali. 010 2SA 002 029 Abnêr in njegovi možje so vso to noč hodili skozi ravnino in prečkali Jordan in šli skozi ves Bitrón in prišli do Mahanájima. 010 2SA 002 030 Joáb se je vrnil od zasledovanja Abnêrja in ko je vse ljudstvo zbral skupaj, je od Davidovih služabnikov manjkalo devetnajst mož in Asaél. 010 2SA 002 031 Toda Davidovi služabniki so udarili Benjaminove in Abnêrjeve može, tako da je umrlo tristo šestdeset mož. 010 2SA 002 032 Pobrali so Asaéla in ga pokopali v mavzoleju njegovega očeta, ki je bil v Betlehemu. Joáb in njegovi možje pa so vso noč hodili ter ob svitu prišli v Hebrón. 010 2SA 003 001 Torej tam je bila dolga vojna med Savlovo hišo in Davidovo hišo, toda David je postajal močnejši in močnejši, Savlova hiša pa je postajala šibkejša in šibkejša. 010 2SA 003 002 Davidu so se v Hebrónu rodili sinovi. Njegov prvorojenec je bil Amnón; od Jezreélke Ahinóam; 010 2SA 003 003 in njegov drugi Kiláb od Abigájile, žene Karmelčana Nabála in tretji Absalom, sin Maáhe, hčere gešurskega kralja Talmája; 010 2SA 003 004 in četrti Adoníja, Hagítin sin; in peti Šefatjá, sin Abitále; 010 2SA 003 005 in šesti Jitreám od njegove žene Egle. Ti so bili rojeni Davidu v Hebrónu. 010 2SA 003 006 Pripetilo se je, medtem ko je bila vojna med Savlovo hišo in Davidovo hišo, da je Abnêr sebe naredil močnega za Savlovo hišo. 010 2SA 003 007 Savel je imel priležnico, katere ime je bilo Ricpa, Ajájeva hči in Iš Bošet je rekel Abnêrju: „Zakaj si odšel k priležnici mojega očeta?“ 010 2SA 003 008 Potem je bil Abnêr zelo ogorčen zaradi besed Iš Bošeta in je rekel: „ Mar sem pasja glava, ki ta dan zoper Juda izkazujem prijaznost hiši tvojega očeta Savla, njegovim bratom in njegovim prijateljem in te nisem izročil v Davidovo roko, da me danes obsojaš s krivdo glede te ženske? 010 2SA 003 009 Tako stori Bog Abnêrju in še več, razen če, kakor je Gospod prisegel Davidu, celo tako jaz storim njemu, 010 2SA 003 010 da se kraljestvo prestavi od Savlove hiše in da postavi Davidov prestol čez Izraela in čez Juda, od Dana, celo do Beeršébe.“ 010 2SA 003 011 In ni mogel Abnêrju ponovno odgovoriti besede, ker se ga je bal. 010 2SA 003 012 Abnêr pa je v svojem imenu poslal poslance k Davidu, rekoč: „Čigava je ta dežela?“Rekoč tudi: „Skleni zavezo z menoj in glej, moja roka bo s teboj, da k tebi privedem ves Izrael.“ 010 2SA 003 013 Rekel je: „Dobro. Jaz bom sklenil zavezo s teboj, toda od tebe zahtevam eno stvar, to je: ‚Ne boš videl mojega obraza, razen če mi najprej ne pripelješ Savlove hčere Mihále, ko prideš, da vidiš moj obraz.‘“ 010 2SA 003 014 David je poslal poslance k Savlovemu sinu Iš Bošetu, rekoč: „Izroči mi mojo ženo Mihálo, ki sem si jo zaročil za sto prednjih kožic Filistejcev.“ 010 2SA 003 015 Iš Bošet je poslal in jo vzel od njenega soproga, celó od Lajiševega sina Paltíela. 010 2SA 003 016 Njen soprog je odšel skupaj z njo, jokajoč za njo, v Bahurím. Potem mu je Abnêr rekel: „Pojdi, vrni se.“In se je vrnil. 010 2SA 003 017 Abnêr je imel pogovor z Izraelovimi starešinami, rekoč: „V preteklih časih ste iskali za Davidom, da bi bil kralj nad vami. 010 2SA 003 018 Sedaj torej to storite, kajti Gospod je govoril o Davidu, rekoč: ‚Po roki svojega služabnika Davida bom rešil svoje ljudstvo Izraela iz roke Filistejcev in iz roke vseh njihovih sovražnikov.‘“ 010 2SA 003 019 Abnêr je govoril tudi na ušesa Benjamina in Abnêr je odšel, da govori tudi na Davidova ušesa v Hebrónu. Vse to se je zdelo dobro Izraelu in to se je zdelo dobro celotni Benjaminovi hiši. 010 2SA 003 020 Tako je Abnêr prišel k Davidu v Hebrón in z njim dvajset mož. David je naredil zabavo za Abnêrja in može, ki so bili z njim. 010 2SA 003 021 Abnêr je rekel Davidu: „Vstal bom in šel in ves Izrael bom zbral k svojemu gospodu kralju, da bodo lahko s teboj sklenili zavezo in da boš lahko kraljeval nad vsem, kar si tvoje srce želi.“David je poslal Abnêrja proč in ta je odšel v miru. 010 2SA 003 022 Glej, Davidovi služabniki in Joáb so prišli iz zasledovanja krdela in s seboj prinesli velik plen, toda Abnêr ni bil z Davidom v Hebrónu, kajti poslal ga je proč in ta je odšel v miru. 010 2SA 003 023 Ko so prišli Joáb in vsa vojska, ki je bila z njim, so Joábu povedali, rekoč: „Nerov sin Abnêr je prišel h kralju in ta ga je poslal proč in je odšel v miru.“ 010 2SA 003 024 Potem je Joáb prišel h kralju in rekel: „Kaj si storil? Glej, Abnêr je prišel k tebi. Zakaj je to, da si ga poslal proč in je on docela izginil? 010 2SA 003 025 Ti poznaš Nerovega sina Abnêrja, da je prišel, da te zavede in da spozna tvoja odhajanja in tvoja prihajanja in da spozna vse, kar delaš.“ 010 2SA 003 026 Ko je Joáb prišel od Davida, je za Abnêrjem poslal poslance, ki so ga ponovno privedli od vodnjaka Sire. Toda David tega ni vedel. 010 2SA 003 027 Ko se je Abnêr vrnil v Hebrón, ga je Joáb vzel na stran, v velika vrata, da bi tiho govoril z njim in ga tam udaril pod petim rebrom, da je umrl zaradi krvi njegovega brata Asaéla. 010 2SA 003 028 Potem, ko je David to slišal, je rekel: „Jaz in moje kraljestvo sva brez krivde pred Gospodom na veke pred krvjo Nerovega sina Abnêrja. 010 2SA 003 029 Ta naj počiva na Joábovi glavi in na vsej hiši njegovega očeta in naj iz Joábove hiše ne zmanjka tistega, ki ima izliv ali je gobavec ali se naslanja na palico ali pada na meč ali mu primanjkuje kruha.“ 010 2SA 003 030 Tako sta Joáb in njegov brat Abišáj umorila Abnêrja, ker je ubil njunega brata Asaéla v bitki pri Gibeónu. 010 2SA 003 031 David je rekel Joábu in vsemu ljudstvu, ki je bilo z njim: „Pretrgajte svoja oblačila in se opašite z vrečevino in žalujte pred Abnêrjem.“In sam kralj David je sledil mrtvaškemu odru. 010 2SA 003 032 Abnêrja so pokopali v Hebrónu. Kralj je povzdignil svoj glas in jokal nad Abnêrjevim grobom in vse ljudstvo je jokalo. 010 2SA 003 033 Kralj je žaloval nad Abnêrjem in rekel: „Je Abnêr umrl kakor umira bedak? 010 2SA 003 034 Tvoje roke niso bile zvezane niti tvoja stopala vklenjena v okove. Kakor mož pada pred zlobneži, tako padaš ti.“In vse ljudstvo je ponovno jokalo nad njim. 010 2SA 003 035 Ko je vse ljudstvo prišlo, da povzročijo Davidu, da jé hrano, medtem ko je bil še dan, je David prisegel, rekoč: „Tako naj mi Bog stori in še več, če okusim kruh ali karkoli drugega, dokler sonce ne zaide.“ 010 2SA 003 036 Vse ljudstvo je to opazilo in to jim je ugajalo, kakor karkoli je kralj storil, je vsemu ljudstvu ugajalo. 010 2SA 003 037 Kajti vse ljudstvo in ves Izrael je ta dan razumelo, da to ni bilo od kralja, da umori Nerovega sina Abnêrja. 010 2SA 003 038 Kralj je rekel svojim služabnikom: „Ali ne veste, da je ta dan tukaj v Izraelu padel princ in velik mož? 010 2SA 003 039 Jaz sem ta dan šibek, čeprav maziljen kralj in ti možje, Cerújini sinovi, so pretežki zame. Gospod bo hudodelca nagradil glede na njegovo zlobnost.“ 010 2SA 004 001 Ko je Savlov sin slišal, da je bil Abnêr mrtev v Hebrónu, so bile njegove roke slabotne in vsi Izraelci so bili zaskrbljeni. 010 2SA 004 002 Savlov sin je imel dva moža, ki sta bila poveljnika čet. Ime enega je bilo Baaná in ime drugega Reháb, sinova Rimóna, Beeróčana, izmed Benjaminovih otrok (kajti tudi Beerót je bil štet k Benjaminu 010 2SA 004 003 in Beeróčani so pobegnili v Gitájim in bili tam začasni prebivalci do tega dne.) 010 2SA 004 004 Savlov sin Jonatan je imel sina, ki je bil hrom od svojih stopal. Pet let je bil star, ko so prišle iz Jezreéla novice o Savlu in Jonatanu in njegova dojilja ga je vzela in pobegnila. Pripetilo pa se je, medtem ko je hitela, da pobegne, da je padel in postal hrom. Njegovo ime je bilo Mefibóšet. 010 2SA 004 005 Sinova Beeróčana Rimóna, Reháb in Baaná sta odšla in prišla okoli dnevne vročine v hišo Iš Bošeta, ki je opoldan ležal na postelji. 010 2SA 004 006 Prišla sta tja, v sredo hiše, kakor bi hotela vzeti pšenico. Udarila sta ga pod peto rebro in Reháb in njegov brat Baaná sta pobegnila. 010 2SA 004 007 Kajti ko sta prišla v hišo, je ležal na svoji postelji, v svoji spalnici in udarila sta ga in ga usmrtila in obglavila in vzela njegovo glavo in vso noč bežala čez ravnino. 010 2SA 004 008 Glavo Iš Bošeta sta prinesla k Davidu v Hebrón in rekla kralju: „Glej, glava Savlovega sina Iš Bošeta, tvojega sovražnika, ki je iskal tvoje življenje in Gospod je ta dan maščeval mojega gospoda kralja nad Savlom in njegovim semenom.“ 010 2SA 004 009 David pa je odgovoril Rehábu in njegovemu bratu Baanáju, sinovoma Beeróčana Rimóna ter jima rekel: „ Kakor živi Gospod, ki je mojo dušo odkupil od vseh nasprotnikov, 010 2SA 004 010 ko mi je nekdo povedal, rekoč: ‚Glej, Savel je mrtev, ‘misleč, da je prinesel dobre novice, sem ga prijel in ga usmrtil v Ciklágu, ki je mislil, da mu bom dal nagrado za njegove novice. 010 2SA 004 011 Koliko mnogo bolj, ko sta zlobneža umorila pravično osebo v njegovi lastni hiši, na njegovi postelji? Mar ne bom torej sedaj zahteval njegovo kri iz vajine roke in vaju vzel proč iz zemlje?“ 010 2SA 004 012 David je svojim mladeničem zapovedal in so ju ubili ter odsekali njuni roki in njuna stopala in ju obesili gor nad ribnik v Hebrónu. Toda vzeli so glavo Iš Bošeta in jo pokopali v Abnêrjevem mavzoleju v Hebrónu. 010 2SA 005 001 Potem so vsi Izraelovi rodovi prišli k Davidu v Hebrón in spregovorili, rekoč: „Glej, mi smo tvoja kost in tvoje meso. 010 2SA 005 002 Tudi v preteklem času, ko je bil Savel kralj nad nami, si bil ti tisti, ki nas je vodil ven in privedel v Izrael in Gospod ti je rekel: ‚Ti boš pasel moje ljudstvo Izrael in ti boš poveljnik nad Izraelom.‘“ 010 2SA 005 003 Tako so vsi Izraelovi starešine prišli h kralju v Hebrón in kralj David je z njimi v Hebrónu sklenil zavezo pred Gospodom in Davida so mazilili [za] kralja nad Izraelom. 010 2SA 005 004 David je bil star trideset let, ko je pričel kraljevati in kraljeval je štirideset let. 010 2SA 005 005 V Hebrónu je nad Judom kraljeval sedem let in šest mesecev, v Jeruzalemu pa je triintrideset let kraljeval nad vsem Izraelom in Judom. 010 2SA 005 006 Kralj in njegovi možje so odšli v Jeruzalem k Jebusejcem, prebivalcem dežele, ki so Davidu spregovorili, rekoč: „Razen če ne odstraniš slepih in hromih, ne boš vstopil sèm, “misleč, [da] David ne more priti tja. 010 2SA 005 007 Kljub temu je David zavzel oporišče Sion. Isto je Davidovo mesto. 010 2SA 005 008 David je na ta dan rekel: „Kdorkoli se spravi do jarka in udari Jebusejce in hrome in slepe, katere Davidova duša sovraži, ta bo voditelj in poveljnik.“Zatorej so rekli: „Slepi in hromi ne bodo prišli v hišo.“ 010 2SA 005 009 Tako je David prebival v utrdbi in jo imenoval Davidovo mesto. In David je gradil naokoli od Milója in znotraj. 010 2SA 005 010 David je odšel naprej in postal velik in Gospod, Bog nad bojevniki, je bil z njim. 010 2SA 005 011 Tirski kralj Hirám je poslal poslance k Davidu in cedrova drevesa, tesarje in zidarje in ti so Davidu zgradili hišo. 010 2SA 005 012 David je zaznal, da ga je Gospod utrdil za kralja nad Izraelom in da je njegovo kraljestvo povišal zaradi svojega ljudstva Izraela. 010 2SA 005 013 In David si je vzel [še] več priležnic in žená iz Jeruzalema, potem ko je prišel iz Hebróna in tam so se Davidu rodili še sinovi in hčere. 010 2SA 005 014 To so imena izmed tistih, ki so mu bili rojeni v Jeruzalemu: Šamúa, Šobáb, Natán, Salomon, 010 2SA 005 015 tudi Jibhár, Elišúa, Nefeg, Jafíja, 010 2SA 005 016 Elišamá, Eljadá in Elifálet. 010 2SA 005 017 Toda, ko so Filistejci slišali, da so Davida mazilili [za] kralja nad Izraelom, so vsi Filistejci prišli gor, da poiščejo Davida in David je slišal o tem in odšel dol k utrjenemu kraju. 010 2SA 005 018 Tudi Filistejci so prišli in se razkropili v dolini Rafájim. 010 2SA 005 019 David je poizvedel od Gospoda, rekoč: „Naj grem gor k Filistejcem? Jih boš izročil v mojo roko?“Gospod je rekel Davidu: „Pojdi gor, kajti nedvomno bom Filistejce izročil v tvojo roko.“ 010 2SA 005 020 David je prišel do Báal Peracíma in David jih je tam udaril ter rekel: „ Gospod je kakor vrzel vodá izbruhnil na moje sovražnike pred menoj.“Zato je ime tega kraja imenoval Báal Peracím. 010 2SA 005 021 In oni so tam pustili svoje podobe, David in njegovi možje pa so jih sežgali. 010 2SA 005 022 In Filistejci so ponovno prišli gor in se razkropili v dolini Rafájim. 010 2SA 005 023 Ko je David poizvedel od Gospoda, je rekel: „Ne boš šel gor, temveč za njimi postavi zasedo in pridi nadnje nasproti murvinim drevesom. 010 2SA 005 024 In naj bo, ko zaslišiš šum hoje v vrhu murvinih dreves, da se boš potem podvizal, kajti takrat bo Gospod šel ven pred teboj, da udari vojsko Filistejcev.“ 010 2SA 005 025 David je storil tako, kakor mu je Gospod zapovedal in udarjal Filistejce od Gebe, dokler ne prideš do Gazerja. 010 2SA 006 001 David je ponovno zbral skupaj vse izbrane može iz Izraela, trideset tisoč. 010 2SA 006 002 In David je vstal in z vsem ljudstvom, ki je bilo z njim, odšel od Baále Judove, da od tam prinese gor Božjo skrinjo, katere ime je imenovano po imenu Gospoda nad bojevniki, ki prebiva med kerubi. 010 2SA 006 003 Božjo skrinjo so postavili na nov voz in jo privedli iz Abinadábove hiše, ki je bila v Gíbei. Abinadábova sinova Uzá in Ahjó pa sta gnala nov voz. 010 2SA 006 004 Prinesli so jo iz Abinadábove hiše, ki je bila v Gíbei, spremljajoč Božjo skrinjo in Ahjó je šel pred skrinjo. 010 2SA 006 005 David in vsa Izraelova hiša pa so igrali pred Gospodom na vse vrste glasbil, narejenih iz cipresovega lesa, celo na harfe, na plunke, na tamburine, na kornéte in na cimbale. 010 2SA 006 006 In ko so prišli do Nahónovega mlatišča, je Uzá iztegnil svojo roko k Božji skrinji in jo prijel, kajti voli so jo tresli. 010 2SA 006 007 Gospodova jeza je bila vžgana zoper Uzája in Bog ga je tam udaril zaradi njegove napake; in tam je umrl, ob Božji skrinji. 010 2SA 006 008 David je bil razžaljen, ker je Gospod naredil vrzel nad Uzájem, in ime tega mesta je imenoval Perec Uzá do tega dne. 010 2SA 006 009 David se je tisti dan zbal Gospoda in rekel: „Kako bo Gospodova skrinja prišla k meni?“ 010 2SA 006 010 Tako David Gospodove skrinje ni hotel prestaviti k sebi v Davidovo mesto, temveč jo je David odvedel vstran, v hišo Gitéjca Obéd Edóma. 010 2SA 006 011 In Gospodova skrinja je tri mesece ostala v hiši Gitéjca Obéd Edóma in Gospod je blagoslovil Obéd Edóma in vso njegovo družino. 010 2SA 006 012 To je bilo sporočeno kralju Davidu, rekoč: „ Gospod je zaradi Božje skrinje blagoslovil hišo Obéd Edóma in vse, kar mu pripada.“Tako je David šel in z veseljem prinesel gor Božjo skrinjo iz hiše Obéd Edóma v Davidovo mesto. 010 2SA 006 013 In bilo je tako, da ko so tisti, ki so nosili Gospodovo skrinjo, naredili šest korakov, je žrtvoval vole in pitance. 010 2SA 006 014 David je z vso svojo močjo plesal pred Gospodom in David je bil opasan z lanenim efódom. 010 2SA 006 015 Tako so David in vsa Izraelova hiša z vriskanjem in z zvokom šofarja Gospodovo skrinjo prinesli gor. 010 2SA 006 016 Ko je Gospodova skrinja prišla v Davidovo mesto, je Savlova hči Mihála pogledala skozi okno in videla kralja Davida skakati in plesati pred Gospodom in ga prezirala v svojem srcu. 010 2SA 006 017 In prinesli so Gospodovo skrinjo in jo postavili na njen kraj, v sredo šotorskega svetišča, katerega je David razpel zanjo in David je pred Gospodom daroval žgalne daritve in mirovne daritve. 010 2SA 006 018 Takoj, ko je David prenehal darovati žgalne daritve in mirovne daritve, je v imenu Gospoda nad bojevniki blagoslovil ljudstvo. 010 2SA 006 019 Med vse ljudstvo je razdelil, celó med celotno Izraelovo množico, tako ženskam kakor moškim, vsakomur kolač kruha, dober kos mesa in flaškon vina. Tako je vse ljudstvo odšlo vsak k svoji hiši. 010 2SA 006 020 Potem se je David vrnil, da blagoslovi svojo družino. Savlova hči Mihála pa je prišla ven, da sreča Davida in rekla: „Kako veličasten je bil danes Izraelov kralj, ki se je danes razkril pred očmi pomočnic svojih služabnikov kakor se brezsramno razkriva nekdo izmed nadutih pajdašev.“ 010 2SA 006 021 David je rekel Miháli: „ To je bilo pred Gospodom, ki me je izbral pred tvojim očetom in pred vso njegovo hišo, da me določi [za] vladarja nad Gospodovim ljudstvom, nad Izraelom. Zato bom igral pred Gospodom. 010 2SA 006 022 In še bolj se bom pomanjšal kakor to in bom ponižen v svojem lastnem pogledu. Glede dekel pa, o katerih si govorila, od njih bom imel spoštovanje.“ 010 2SA 006 023 Zato Savlova hči Mihála ni imela nobenega otroka do dneva svoje smrti. 010 2SA 007 001 Pripetilo se je, ko je kralj sedel v svoji hiši in mu je vsenaokrog Gospod dal počitek, od vseh njegovih sovražnikov, 010 2SA 007 002 da je kralj rekel preroku Natánu: „Poglej torej, jaz prebivam v cedrovi hiši, toda Božja skrinja prebiva znotraj zaves.“ 010 2SA 007 003 Natán je rekel kralju: „Pojdi, stori vse, kar je v tvojem srcu, kajti Gospod je s teboj.“ 010 2SA 007 004 To noč pa se je pripetilo, da je beseda od Gospoda prišla Natánu, rekoč: 010 2SA 007 005 „Pojdi in povej mojemu služabniku Davidu: ‚Tako govori Gospod: ‚Mar mi boš zgradil hišo, da prebivam v njej? 010 2SA 007 006 Medtem ko nisem prebival v katerikoli hiši od časa, ko sem Izraelove otroke privedel iz Egipta, celo do tega dne, temveč sem hodil v šotoru in v šotorskem svetišču. 010 2SA 007 007 Na vseh krajih, kjer sem hodil z vsemi Izraelovimi otroci, sem mar govoril besedo s katerimkoli izmed Izraelovih rodov, katerim sem zapovedal naj pasejo moje ljudstvo Izraela, rekoč: ‚Zakaj mi ne zgradite cedrove hiše?‘ 010 2SA 007 008 Sedaj boš torej tako rekel mojemu služabniku Davidu: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Vzel sem te iz ovčje staje, od sledenja za ovcami, da bi bil vladar nad mojim ljudstvom, nad Izraelom. 010 2SA 007 009 in bil sem s teboj kamorkoli si šel in odsekal sem vse tvoje sovražnike izpred tvojega pogleda in naredil sem ti veliko ime, podobno imenu velikih mož, ki so na zemlji. 010 2SA 007 010 Poleg tega bom določil kraj za moje ljudstvo Izrael in jih zasadil, da bodo lahko prebivali na svojem lastnem kraju in se ne bodo več selili; niti jih otroci zlobnosti ne bodo več stiskali kakor poprej 010 2SA 007 011 in kot že od časa, ko sem sodnikom zapovedal, naj bodo nad mojim ljudstvom Izraelom in sem ti dal, da počivaš pred vsemi tvojimi sovražniki.‘In Gospod ti tudi govori, da ti bo naredil hišo. 010 2SA 007 012 Ko bodo tvoji dnevi izpolnjeni in boš zaspal s svojimi očeti, bom postavil tvoje seme za teboj, ki bo izšlo iz tvoje notranjosti in jaz bom osnoval njegovo kraljestvo. 010 2SA 007 013 Ta bo zgradil hišo mojemu imenu in jaz bom na veke osnoval prestol njegovega kraljestva. 010 2SA 007 014 Jaz bom njegov oče in on bo moj sin. Če stori krivičnost, ga bom karal s človeško šibo in z udarci človeških otrok, 010 2SA 007 015 toda moje usmiljenje ne bo odšlo proč od njega, kakor sem ga vzel od Savla, katerega sem odstranil pred teboj. 010 2SA 007 016 Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bo pred teboj osnovano na veke. Tvoj prestol bo osnovan na veke.‘“ 010 2SA 007 017 Glede na vse te besede in glede na vse to videnje, tako je Natán govoril Davidu. 010 2SA 007 018 Potem je vstopil kralj David in se usedel pred Gospodom ter rekel: „Kdo sem jaz, oh Gospod Bog? In kaj je moja hiša, da si me privedel do tu? 010 2SA 007 019 In to je bila še majhna stvar v tvojem pogledu, oh Gospod Bog, toda govoril si tudi o hiši tvojega služabnika za oddaljeni čas, ki pride. Ali je to človeški način, oh Gospod Bog? 010 2SA 007 020 Kaj ti še lahko reče David? Kajti ti, Gospod Bog, poznaš svojega služabnika. 010 2SA 007 021 Zaradi tvojih besed in glede na tvoje lastno srce si storil vse te velike stvari, da pripraviš svojega služabnika, da jih pozna. 010 2SA 007 022 Zakaj ti si velik, oh Gospod Bog, kajti nikogar ni podobnega tebi niti ni nobenega Boga poleg tebe, glede na vse, kar smo slišali z našimi ušesi. 010 2SA 007 023 In kateri narod na zemlji je podoben tvojemu ljudstvu, celó podoben Izraelu, katerega je Bog odšel odkupit za svoje ljudstvo in da mu naredi ime in da za vas stori velike stvari in strašne, za tvojo deželo, pred tvojim ljudstvom, katerega si iz Egipta odkupil k sebi, pred narodi in njihovimi bogovi? 010 2SA 007 024 Kajti ti si si potrdil svoje ljudstvo Izrael, da ti bo ljudstvo na veke, in ti, Gospod, si postal njihov Bog. 010 2SA 007 025 Sedaj, oh Gospod Bog, beseda, ki si jo spregovoril glede svojega služabnika in glede svoje hiše, utrdi jo na veke in stôri, kakor si rekel. 010 2SA 007 026 Tvoje ime naj bo poveličano na veke, rekoč: ‚ Gospod nad bojevniki je Bog nad Izraelom in hiša tvojega služabnika Davida naj bo osnovana pred teboj.‘ 010 2SA 007 027 Kajti ti, oh Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, si razodel svojemu služabniku, rekoč: ‚Zgradil ti bom hišo.‘Zato je tvoj služabnik odkril v svojem srcu, da k tebi moli to molitev. 010 2SA 007 028 In sedaj, oh Gospod Bog, ti si ta Bog in tvoje besede so resnične in svojemu služabniku si obljubil to dobroto, 010 2SA 007 029 zato naj ti sedaj ugaja, da blagosloviš hišo svojega služabnika, da bo ta lahko na veke trajala pred teboj, kajti ti, oh Gospod Bog, si to govoril in s tvojim blagoslovom naj bo hiša tvojega služabnika blagoslovljena na veke.“ 010 2SA 008 001 Po tem se je pripetilo, da je David udaril Filistejce in jih podjarmil. David je vzel Meteg–amo iz roke Filistejcev. 010 2SA 008 002 Udaril je Moábce in jih premeril z vrvico, [medtem ko] jih je vrgel na tla. Celo z dvema vrvicama je premeril, da jih usmrti in z eno polno vrvico, da jih ohrani žive. Tako so Moábci postali Davidovi služabniki in prinašali darila. 010 2SA 008 003 David je udaril tudi Rehóbovega sina Hadadézerja, kralja iz Cobe, ko je odšel, da obnovi svojo mejo pri reki Evfratu. 010 2SA 008 004 David je od njega vzel tisoč bojnih voz, sedemsto konjenikov in dvajset tisoč pešcev in David je prerezal Ahilove tetive vsem konjem bojnih vozov, toda izmed njih jih je prihranil za sto bojnih vozov. 010 2SA 008 005 Ko so prišli Sirci iz Damaska, da okrepijo Hadadézerja, kralja iz Cobe, je David izmed Sircev usmrtil dvaindvajset tisoč mož. 010 2SA 008 006 Potem je David postavil garnizije v Siriji, v Damasku in Sirci so postali Davidovi služabniki in prinašali darila. In Gospod je varoval Davida kamorkoli je odšel. 010 2SA 008 007 David je vzel ščite iz zlata, ki so bili na Hadadézerjevih služabnikih in jih prinesel v Jeruzalem. 010 2SA 008 008 Iz Betaha in iz Berotája, Hadadézerjevih mest, je kralj David vzel silno veliko brona. 010 2SA 008 009 Ko je Toí, kralj Hamáta, slišal, da je David udaril vso Hadadézerjevo vojsko, 010 2SA 008 010 potem je Toí poslal h kralju Davidu svojega sina Joráma, da ga pozdravi in da ga blagoslovi, ker se je bojeval zoper Hadadézerja in ga udaril, kajti Hadadézer je imel vojne s Toíjem. In Jorám je s seboj prinesel posode iz srebra, posode iz zlata in posode iz brona, 010 2SA 008 011 katere je tudi kralj David posvetil Gospodu, skupaj s srebrom in zlatom, katerega je posvetil od vseh narodov, katere je podjarmil; 010 2SA 008 012 od Sirije in od Moába in od Amónovih otrok in od Filistejcev in od Amáleka in od Hadadézerjevega plena, Rehóbovega sina, kralja Cobe. 010 2SA 008 013 David si je pridobil ime, ko se je vrnil iz udarjanja Sircev v solni dolini, ki jih je bilo osemnajst tisoč mož. 010 2SA 008 014 Postavil je garnizije v Edómu, po vsem Edómu je postavil garnizije in vsi tisti iz Edóma so postali Davidovi služabniki. In Gospod je varoval Davida kamorkoli je šel. 010 2SA 008 015 David je kraljeval nad vsem Izraelom in David je izvajal sodbo in pravico vsemu svojemu ljudstvu. 010 2SA 008 016 Cerújin sin Joáb je bil nad vojsko, Ahilúdov sin Józafat je bil letopisec, 010 2SA 008 017 Ahitúbov sin Cadók in Abjatárjev sin Ahiméleh sta bila duhovnika, Serajá je bil pisar, 010 2SA 008 018 Jojadájev sin Benajá je bil tako nad Keretéjci in Péletovci, Davidovi sinovi pa so bili glavni vladarji. 010 2SA 009 001 David je rekel: „Je še kakšen, ki je preostal od Savlove hiše, da mu lahko zaradi Jonatana izkažem prijaznost?“ 010 2SA 009 002 Bil pa je iz Savlove hiše služabnik, katerega ime je bilo Cibá. Ko so ga poklicali k Davidu, mu je kralj rekel: „ Si ti Cibá?“Rekel je: „ On je tvoj služabnik.“ 010 2SA 009 003 Kralj je rekel: „ Mar ni nikogar več iz Savlove hiše, da mu lahko izkažem Božjo prijaznost?“Cibá je kralju rekel: „Jonatan ima še sina, ki je hrom na svojih stopalih.“ 010 2SA 009 004 Kralj mu je rekel: „Kje se nahaja?“Cibá je rekel kralju: „Glej, v hiši Amiélovega sina Mahírja v Lo Dabárju je.“ 010 2SA 009 005 Potem je kralj David poslal in ga privedel iz hiše Amiélovega sina Mahírja, iz Lo Dabárja. 010 2SA 009 006 Torej ko je Mefibóšet, sin Jonatana, Savlovega sina, prišel k Davidu, je padel na svoj obraz in ga počastil. David je rekel: „Mefibóšet.“Odgovoril je: „Glej, tvoj služabnik!“ 010 2SA 009 007 David mu je rekel: „Ne boj se, kajti zagotovo ti bom izkazal prijaznost zaradi tvojega očeta Jonatana in jaz ti bom obnovil vso deželo tvojega očeta Savla in pri moji mizi boš nenehno jedel kruh.“ 010 2SA 009 008 Priklonil se je in rekel: „Kaj je tvoj služabnik, da bi pogledal na takšnega mrtvega psa, kot sem jaz?“ 010 2SA 009 009 Potem je kralj poklical Savlovega služabnika Cibája, ter mu rekel: „Sinu tvojega gospodarja sem izročil vse, kar je pripadalo Savlu in vsej njegovi hiši. 010 2SA 009 010 Torej ti in tvoji sinovi in tvoji služabniki, boste zanj obdelovali deželo in ti boš prinesel sadove, da bo sin tvojega gospodarja lahko imel hrano za jesti. Toda Mefibóšet, sin tvojega gospodarja, bo vedno jedel kruh pri moji mizi.“Torej Cibá je imel petnajst sinov in dvajset služabnikov. 010 2SA 009 011 Potem je Cibá rekel kralju: „Glede na vse, kar je moj gospod kralj zapovedal svojemu služabniku, tako bo tvoj služabnik storil. Kar se tiče Mefibóšeta, “je rekel kralj, „on bo jedel pri moji mizi, kakor nekdo izmed kraljevih sinov.“ 010 2SA 009 012 Mefibóšet pa je imel mlajšega sina, katerega ime je bilo Miha. In vsi, ki so prebivali v Cibájajevi hiši, so bili služabniki Mefibóšetu. 010 2SA 009 013 Tako je Mefibóšet prebival v Jeruzalemu, kajti nenehno je jedel pri kraljevi mizi, bil pa je hrom na obeh svojih stopalih. 010 2SA 010 001 Potem se je pripetilo, da je umrl kralj Amónovih otrok in namesto njega je zakraljeval njegov sin Hanún. 010 2SA 010 002 Potem je David rekel: „Prijaznost bom izkazal Naháševemu sinu Hanúnu, kot je njegov oče izkazal prijaznost meni.“In David je poslal, da ga potolaži po roki svojih služabnikov, zaradi njegovega očeta. In Davidovi služabniki so prišli v deželo Amónovih otrok. 010 2SA 010 003 Princi Amónovih otrok pa so rekli svojemu gospodarju Hanúnu: „Misliš, da David spoštuje tvojega očeta, da je k tebi poslal tolažnike? Ali ni David raje svojih služabnikov poslal k tebi, da bi preiskal mesto, vohunil in da ga zruši?“ 010 2SA 010 004 Zato je Hanún vzel Davidove služabnike, jim pobril eno polovico njihovih brad in njihove obleke odrezal po sredi, celó do njihovih zadnjic in jih poslal proč. 010 2SA 010 005 Ko so to povedali Davidu, je poslal, da jih sreča, ker so bili možje silno osramočeni. Kralj je rekel: „Ostanite pri Jerihi, dokler vam brade ne zrastejo in potem se vrnite.“ 010 2SA 010 006 Ko so Amónovi otroci videli, da so se usmradili pred Davidom, so Amónovi otroci poslali in najeli Sirce iz Bet Rehóba, Sirce iz Cobe, dvajset tisoč pešcev in od kralja Maáhe tisoč mož in iz Toba dvanajst tisoč mož. 010 2SA 010 007 Ko je David slišal o tem, je poslal Joába in vso vojsko mogočnih mož. 010 2SA 010 008 Amónovi otroci so prišli ven in se postrojili v bitko ob vhodu velikih vrat. Sirci iz Cobe, iz Rehóba, Toba in Maáhe pa so bili posebej na polju. 010 2SA 010 009 Ko je Joáb videl, da je bilo čelo bitke zoper njega spredaj in zadaj, je izbral izmed vseh izbranih Izraelovih mož in jih postrojil zoper Sirce. 010 2SA 010 010 Preostanek ljudstva pa je izročil v roko svojega brata Abišája, da bi jih lahko postrojil zoper Amónove otroke. 010 2SA 010 011 Rekel je: „Če bodo Sirci zame premočni, potem boš ti pomagal meni, toda če bodo Amónovi otroci premočni zate, potem bom prišel in ti pomagal. 010 2SA 010 012 Bodi odločnega poguma in bodimo možje za naše ljudstvo in za mesta našega Boga, Gospod pa naj stori to, kar se mu zdi dobro.“ 010 2SA 010 013 Joáb se je približal in ljudstvo, ki je bilo z njim, k bitki zoper Sirce in ti so pobegnili pred njim. 010 2SA 010 014 Ko so Amónovi otroci videli, da so Sirci pobegnili, potem so tudi sami pobegnili pred Abišájem in vstopili v mesto. Tako se je Joáb vrnil od Amónovih otrok in prišel v Jeruzalem. 010 2SA 010 015 Ko so Sirci videli, da so bili udarjeni pred Izraelom, so se zbrali skupaj. 010 2SA 010 016 Hadarézer je poslal in privedel ven Sirce, ki so bili onkraj reke in prišli so do Heláma in Šobáh, poveljnik Hadarézerjeve vojske, je šel pred njimi. 010 2SA 010 017 Ko je bilo to povedano Davidu, je zbral skupaj ves Izrael in prečkal Jordan ter prišel k Helámu. Sirci pa so se postrojili zoper Davida in se borili z njim. 010 2SA 010 018 In Sirci so pobegnili pred Izraelom, in David je usmrtil sedemsto mož sirskih bojnih vozov in štirideset tisoč konjenikov in udaril Šobáha, poveljnika njihove vojske, ki je tam umrl. 010 2SA 010 019 Ko so vsi kralji, ki so bili Hadarézerjevi služabniki, videli, da so bili udarjeni pred Izraelom, so z Izraelom sklenili mir in jim služili. Tako so se Sirci bali, da bi še pomagali Amónovim otrokom. 010 2SA 011 001 Pripetilo se je, potem ko je minilo leto, ob času, ko gredo kralji na bitko, da je David poslal Joába in z njim svoje služabnike in ves Izrael in uničili so Amónove otroke in oblegali Rabo. Toda David se je še vedno zadrževal v Jeruzalemu. 010 2SA 011 002 Ob večernem času se je pripetilo, da se je David dvignil iz svoje postelje in hodil po strehi kraljeve hiše in iz strehe je videl žensko, ki se je umivala in ženska je bila na pogled zelo krasna. 010 2SA 011 003 David je poslal in poizvedel za žensko. Nekdo je rekel: „ Mar ni to Batšéba, Eliámova hči, žena Hetejca Urijája?“ 010 2SA 011 004 David je poslal poslance in jo vzel. Vstopila je k njemu in ležal je z njo, kajti očiščena je bila od svoje nečistosti in vrnila se je v svojo hišo. 010 2SA 011 005 Ženska je spočela in poslala in povedala Davidu ter rekla: „Jaz sem z otrokom.“ 010 2SA 011 006 David je poslal k Joábu, rekoč: „Pošlji mi Hetejca Urijája.“In Joáb je poslal Urijája k Davidu. 010 2SA 011 007 Ko je Urijá prišel k njemu, je David od njega zahteval, kako je šlo Joábu in kako je šlo ljudstvu in kako je uspevala vojna. 010 2SA 011 008 David je Urijáju rekel: „Pojdi dol k svoji hiši in si umij stopala.“Urijá je odšel iz kraljeve hiše in sledilo mu je darilo kraljeve jedi. 010 2SA 011 009 Toda Urijá je spal pri vratih kraljeve hiše z vsemi služabniki svojega gospoda in ni odšel dol k svoji hiši. 010 2SA 011 010 Ko so Davidu povedali, rekoč: „Urijá ni odšel dol k svoji hiši, “je David rekel Urijáju: „Ali ne prihajaš iz svojega potovanja? Zakaj potem nisi šel dol k svoji hiši?“ 010 2SA 011 011 Urijá je Davidu rekel: „Skrinja, Izrael in Juda prebivajo v šotorih in moj gospod Joáb in služabniki mojega gospoda so utaborjeni na odprtih poljih; ali bom jaz potem šel v svojo hišo, da jem, da pijem in da ležim s svojo ženo? Kakor ti živiš in kakor živi tvoja duša, ne bom storil te stvari.“ 010 2SA 011 012 In David je rekel Urijáju: „Ostani tukaj tudi danes, jutri pa ti bom pustil oditi.“Tako je Urijá ostal v Jeruzalemu ta dan in naslednji dan. 010 2SA 011 013 Ko ga je David poklical, je pred njim jedel in pil in ga je opijanil in zvečer je odšel ven, da bi s služabniki svojega gospoda legel na svojo posteljo, toda ni šel dol k svoji hiši. 010 2SA 011 014 Zjutraj pa se je zgodilo, da je David napisal pismo Joábu in to poslal po Urijájevi roki. 010 2SA 011 015 V pismu je napisal, rekoč: „Postavite Urijája na sprednji del najbolj vroče bitke in se umaknite od njega, da bo lahko udarjen in umre.“ 010 2SA 011 016 Pripetilo se je, ko je Joáb opazoval mesto, da je Urijája določil na kraj, kjer je vedel, da so bili hrabri možje. 010 2SA 011 017 Možje iz mesta so odšli ven in se borili z Joábom in tam so padli nekateri izmed ljudstva, izmed Davidovih služabnikov in tudi Hetejec Urijá je umrl. 010 2SA 011 018 Potem je Joáb poslal in Davidu povedal vse stvari glede vojne 010 2SA 011 019 in naročil poslancu, rekoč: „Ko boš končal s sporočanjem stvari kralju glede vojne 010 2SA 011 020 in če bo tako, da se bo vzdignil kraljevi bes in ti reče: ‚Zakaj ste se približali tako blizu mesta, ko ste se bojevali? Mar niste vedeli, da bodo streljali iz obzidja? 010 2SA 011 021 Kdo je udaril Jerubéšetovega sina Abiméleha? Ali ni ženska iz obzidja vrgla nanj kos mlinskega kamna, da je umrl v Tebécu? Zakaj ste se približali obzidju?‘Potem reci: ‚Tudi tvoj služabnik Hetejec Urijá je mrtev.‘“ 010 2SA 011 022 Tako je poslanec odšel in prišel in pokazal Davidu vse, za kar ga je Joáb poslal. 010 2SA 011 023 Poslanec je Davidu rekel: „Ljudje so zagotovo prevladali zoper nas in prišli ven, k nam na polje in mi smo bili nad njimi celo do vhoda velikih vrat. 010 2SA 011 024 In strelci so streljali iz obzidja na tvoje služabnike; in nekateri izmed kraljevih služabnikov so mrtvi in tudi tvoj služabnik Hetejec Urijá je mrtev.“ 010 2SA 011 025 Potem je David rekel poslancu: „Tako boš rekel Joábu: ‚Ne dopusti, da te ta stvar razžali, kajti meč požre enega kakor drugega. Svojo bitko zoper mesto naredi močnejšo in ga premagaj. Ohrabri ga.‘“ 010 2SA 011 026 Ko je Urijájeva žena slišala, da je bil njen soprog Urijá mrtev, je žalovala za svojim soprogom. 010 2SA 011 027 Ko je žalovanje minilo, je David poslal in jo privedel k svoji hiši in postala je njegova žena in mu rodila sina. Toda stvar, ki jo je David storil, je razžalila Gospoda. 010 2SA 012 001 Gospod je k Davidu poslal Natána. Ta je prišel k njemu in mu rekel: „Bila sta dva moža v enem mestu; eden bogat, drugi pa reven. 010 2SA 012 002 Bogat človek je imel silno mnogo tropov in čred, 010 2SA 012 003 toda reven človek ni imel ničesar, razen ene majhne ovčje jagnjice, ki jo je kupil in jo preživljal. Ta je zrasla skupaj z njim in z njegovimi otroci; jedla je od njegove lastne hrane, pila iz njegove lastne čaše, ležala v njegovem naročju in mu je bila kakor hči. 010 2SA 012 004 K bogatašu pa je prišel popotnik in žal mu je bilo vzeti od svojega lastnega tropa in od svoje lastne črede, da pripravi za popotnika, ki je prišel k njemu, temveč je vzel reveževo jagnje in to pripravil za človeka, ki je prišel k njemu.“ 010 2SA 012 005 Davidova jeza je bila silno vžgana zoper tega moža in Natánu je rekel: „ Kakor Gospod živi, mož, ki je storil to stvar, bo zagotovo umrl 010 2SA 012 006 in četverno bo povrnil jagnje, ker je storil to stvar in ker ni imel usmiljenja.“ 010 2SA 012 007 Natán je rekel Davidu: „Ti si ta človek. Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Mazilil sem te [za] kralja nad Izraelom in te osvobodil iz Savlove roke. 010 2SA 012 008 Dal sem ti hišo tvojega gospodarja in v tvoje naročje žene tvojega gospodarja in dal sem ti Izraelovo in Judovo hišo. Če bi bilo to premalo, bi ti dodal še več takšnih in takšnih stvari. 010 2SA 012 009 Zakaj si preziral Gospodovo zapoved, da si storil zlo v njegovem pogledu? Hetejca Urijája si ubil z mečem in njegovo ženo vzel, da postane tvoja žena, njega pa si umoril z mečem Amónovih otrok. 010 2SA 012 010 Zdaj torej meč ne bo nikoli odšel od tvoje hiše, ker si me preziral in si vzel ženo Hetejca Urijája, da bi bila tvoja žena.‘ 010 2SA 012 011 Tako govori Gospod: ‚Glej, zoper tebe bom vzdignil zlo iz tvoje lastne hiše in pred tvojimi očmi bom vzel tvoje žene in jih dal tvojemu bližnjemu in ta bo ležal s tvojimi ženami v pogledu tega sonca. 010 2SA 012 012 Kajti ti si to delal naskrivaj, toda jaz bom to stvar storil pred vsem Izraelom in pred soncem.‘“ 010 2SA 012 013 David je rekel Natánu: „Grešil sem zoper Gospoda.“Natán je rekel Davidu: „ Gospod je tudi odstranil tvoj greh; ne boš umrl. 010 2SA 012 014 Vendar, ker si s tem dejanjem dal Gospodovim sovražnikom veliko priložnost, da izrekajo bogokletje, bo tudi otrok, ki ti je rojen, zagotovo umrl.“ 010 2SA 012 015 In Natán je odšel od njegove hiše. Gospod je udaril otroka, ki ga je Urijájeva žena rodila Davidu in ta je bil zelo bolan. 010 2SA 012 016 David je zato rotil Boga za otroka in David se je postil in vstopil ter vso noč ležal na zemlji. 010 2SA 012 017 Starešine njegove hiše so vstali in odšli k njemu, da ga vzdignejo iz zemlje, toda ni hotel, niti ni z njimi jedel kruha. 010 2SA 012 018 Pripetilo se je na sedmi dan, da je otrok umrl. Davidovi služabniki pa so se mu bali povedati, da je bil otrok mrtev, kajti rekli so: „Glej, medtem ko je bil otrok še živ, smo mu govorili, pa ni hotel poslušati našega glasu. Kako bo torej žalostil samega sebe, če mu povemo, da je otrok mrtev?“ 010 2SA 012 019 Toda ko je David videl, da so njegovi služabniki šepetali, je David zaznal, da je bil otrok mrtev. Zato je David rekel svojim služabnikom: „Je otrok mrtev?“Rekli so: „Mrtev je.“ 010 2SA 012 020 Potem se je David dvignil iz zemlje, se umil, mazilil, zamenjal svojo obleko, prišel v Gospodovo hišo in oboževal. Potem je prišel v svojo lastno hišo; in ko je zahteval, so predenj postavili kruh in je jedel. 010 2SA 012 021 Potem so mu njegovi služabniki rekli: „Kakšna stvar je ta, ki si jo storil? Postil in jokal si se zaradi otroka, medtem ko je bil živ, toda ko je bil otrok mrtev, si vstal in jedel kruh.“ 010 2SA 012 022 Rekel je: „Medtem ko je bil otrok še živ, sem se postil in jokal, kajti rekel sem: ‚Kdo lahko pove ali mi bo Bog milostljiv, da bo otrok lahko živel?‘ 010 2SA 012 023 Toda sedaj je mrtev, zakaj bi se torej postil? Ali ga lahko ponovno privedem nazaj? Jaz bom šel k njemu, toda on se ne bo vrnil k meni.“ 010 2SA 012 024 David je potolažil svojo ženo Batšébo in šel noter k njej in ležal z njo in rodila je sina in njegovo ime je imenoval Salomon. In Gospod ga je ljubil. 010 2SA 012 025 In poslal je po roki preroka Natána in ta je njegovo ime imenoval Jedidjá, zaradi Gospoda. 010 2SA 012 026 Joáb se je boril zoper Rabo Amónovih sinov in zavzel kraljevo mesto. 010 2SA 012 027 Joáb je poslal poslance k Davidu in rekel: „Boril sem se zoper Rabo in zavzel mesto vodá. 010 2SA 012 028 Zdaj torej zberi skupaj preostanek ljudstva in se utabôri zoper mesto in ga zavzemi, da ne bi jaz zavzel mesta in bi se ta imenoval po mojem imenu.“ 010 2SA 012 029 In David je vse ljudstvo zbral skupaj in odšel v Rabo in se bojeval zoper njo ter jo zavzel. 010 2SA 012 030 Vzel je krono njihovega kralja iz njegove glave, katere teža je bila talent zlata z dragocenimi kamni in ta je bila postavljena na Davidovo glavo. In iz mesta je prinesel plena v velikem obilju. 010 2SA 012 031 Privedel je ljudstvo, ki je bilo tam in jih postavil pod žage, pod brane iz železa, pod sekire iz železa in jih primoral, da gredo skozi opekarsko peč. Tako je storil vsem mestom Amónovih otrok. Tako se je David in vse ljudstvo vrnilo v Jeruzalem. 010 2SA 013 001 Pripetilo se je po tem, da je Davidov sin Absalom imel lepo sestro, katere ime je bilo Tamara in Davidov sin Amnón, jo je vzljubil. 010 2SA 013 002 Amnón je bil tako obupan, da je zaradi svoje sestre Tamare zbolel, kajti bila je devica in Amnón si je mislil, da je zanj težko, da ji stori kakršno koli stvar. 010 2SA 013 003 Toda Amnón je imel prijatelja, katerega ime je bilo Jonadáb, sin Šimája, Davidovega brata. Jonadáb pa je bil zelo premeten človek. 010 2SA 013 004 Ta mu je rekel: „Zakaj si ti, ki si kraljev sin, iz dneva v dan slabotnejši? Ali mi ne boš povedal?“Amnón mu je rekel: „Ljubim Tamaro, sestro svojega brata Absaloma.“ 010 2SA 013 005 Jonadáb mu je rekel: „Ulezi se na svojo posteljo in se naredi bolnega in ko pride tvoj oče, da te pogleda, mu reci: ‚Prosim te, naj pride moja sestra Tamara in mi da jesti in pripravi hrano v mojem pogledu, da bom to lahko videl in to pojedel pri njeni roki.‘“ 010 2SA 013 006 Tako se je Amnón ulegel in se naredil bolnega in ko je prišel kralj, da ga pogleda, je Amnón rekel kralju: „Prosim te, naj pride moja sestra Tamara in mi pripravi nekaj kolačev v mojem pogledu, da bom lahko jedel pri njeni roki.“ 010 2SA 013 007 Potem je David poslal domov k Tamari, rekoč: „Pojdi sedaj k hiši svojega brata Amnóna in mu pripravi hrano.“ 010 2SA 013 008 Tako je Tamara odšla k hiši svojega brata Amnóna in ta je ležal. Vzela je moko in jo zgnetla in naredila kolače v njegovem pogledu in kolače spekla. 010 2SA 013 009 Vzela je ponev in jih iztresla pred njim, toda odklonil je jesti. Amnón je rekel: „Odstranite od mene vse može.“In vsi možje so odšli od njega. 010 2SA 013 010 Amnón je rekel Tamari: „Prinesi hrano v sobo, da bom lahko jedel iz tvoje roke.“Tamara je vzela kolače, ki jih je naredila in jih prinesla v sobo k svojemu bratu Amnónu. 010 2SA 013 011 Ko jih je prinesla k njemu, da jé, jo je prijel in ji rekel: „Pridi, lezi z menoj, moja sestra.“ 010 2SA 013 012 Odgovorila mu je: „Ne, moj brat, ne sili me, kajti nobena takšna stvar se ne bi smela storiti v Izraelu. Ne stôri te neumnosti. 010 2SA 013 013 In jaz, kam naj grem s svojo sramoto? Kar pa se tebe tiče, boš kakor nekdo izmed bedakov v Izraelu. Sedaj torej, prosim te, spregovori kralju, kajti on me ne bo zadržal pred teboj.“ 010 2SA 013 014 Vendar ni hotel prisluhniti njenemu glasu, temveč, ker je bil močnejši kakor ona, jo je prisilil in ležal z njo. 010 2SA 013 015 Potem jo je Amnón skrajno zasovražil, tako da je bilo sovraštvo, s katerim jo je zasovražil, večje kakor ljubezen, s katero jo je ljubil. In Amnón ji je rekel: „Vstani, izgini.“ 010 2SA 013 016 Rekla mu je: „Ni razloga. To zlo, da me pošiljaš proč, je večje kakor drugo, ki si mi ga storil.“Toda ni ji hotel prisluhniti. 010 2SA 013 017 Potem je poklical svojega služabnika, ki mu je služil in rekel: „Postavi sedaj to žensko stran od mene in zapahni vrata za njo.“ 010 2SA 013 018 Na sebi je imela obleko iz številnih barv, kajti s takšnim svečanim oblačilom so bile oblečene kraljeve hčere, ki so bile device. Potem jo je njegov služabnik odvedel ven in za njo zapahnil vrata. 010 2SA 013 019 Tamara pa si je na svojo glavo dala pepel in pretrgala obleko iz številnih barv, ki je bila na njej in svojo roko položila na svojo glavo ter jokajoč odšla. 010 2SA 013 020 Njen brat Absalom ji je rekel: „Ali je bil tvoj brat Amnón s teboj? Toda sedaj molči, moja sestra. On je tvoj brat. Ne oziraj se na to stvar.“Tako je Tamara ostala zapuščena v hiši svojega brata Absaloma. 010 2SA 013 021 Toda, ko je kralj David slišal o vseh teh stvareh, je bil zelo ogorčen. 010 2SA 013 022 Absalom ni spregovoril svojemu bratu Amnónu niti dobro niti slabo, kajti Absalom je sovražil Amnóna, ker je posilil njegovo sestro Tamaro. 010 2SA 013 023 Pripetilo se je po dveh polnih letih, da je imel Absalom strižce ovc v Báal Hacórju, ki je poleg Efrájima in Absalom je povabil vse kraljeve sinove. 010 2SA 013 024 Absalom je prišel h kralju ter rekel: „Glej torej, tvoj služabnik ima strižce ovc, naj kralj, rotim te in njegovi služabniki gredo s tvojim služabnikom.“ 010 2SA 013 025 Kralj je rekel Absalomu: „Ne, moj sin, naj ne gremo sedaj vsi, da ti ne bi bili v breme.“Silil ga je, vendar ni želel iti, temveč ga je blagoslovil. 010 2SA 013 026 Potem je Absalom rekel: „Če ne, prosim te, naj gre z nami moj brat Amnón.“Kralj mu je rekel: „Čemu bi on šel s teboj?“ 010 2SA 013 027 Toda Absalom ga je silil, da je pustil Amnóna in vse kraljeve sinove iti z njim. 010 2SA 013 028 Torej Absalom je svojim služabnikom ukazal, rekoč: „Zapomnite si torej kdaj bo Amnónovo srce veselo z vinom in ko vam rečem: ‚Udarite Amnóna; ‘tedaj ga ubijte, ne bojte se; ali vam nisem jaz ukazal? Bodite pogumni in bodite hrabri.“ 010 2SA 013 029 Absalomovi služabniki so storili Amnónu kakor je Absalom zapovedal. Potem so vsi kraljevi sinovi vstali in vsak mož se je povzpel na svojo mulo ter pobegnil. 010 2SA 013 030 Pripetilo se je, ko so bili na poti, da so prišle k Davidu novice, rekoč: „Absalom je umoril vse kraljeve sinove in niti eden izmed njih ni preostal.“ 010 2SA 013 031 Potem je kralj vstal in raztrgal svoje obleke in legel na zemljo in vsi njegovi služabniki so stali poleg s svojimi pretrganimi oblačili. 010 2SA 013 032 Jonadáb, sin Davidovega brata Šimája, je odgovoril ter rekel: „Naj moj gospod ne domneva, da so umorili vse mladeniče, kraljeve sinove, kajti samo Amnón je mrtev, kajti z Absalomovo določitvijo je bilo to določeno od dneva, ko je posilil njegovo sestro Tamaro. 010 2SA 013 033 Zdaj torej naj si moj gospod kralj te stvari ne vzame k svojemu srcu, da misli, da so vsi kraljevi sinovi mrtvi, kajti samo Amnón je mrtev.“ 010 2SA 013 034 Toda Absalom je pobegnil. In mladenič, ki je bil na straži, je povzdignil svoje oči in pogledal in glej, precej ljudi je prihajajo po poti od pobočja hriba za njim. 010 2SA 013 035 Jonadáb je rekel kralju: „Glej, kraljevi sinovi prihajajo. Kakor je tvoj služabnik rekel, tako je.“ 010 2SA 013 036 Pripetilo se je, takoj ko je končal govorjenje, glej, da so prišli kraljevi sinovi in povzdignili svoj glas ter zajokali in tudi kralj in vsi njegovi služabniki so zelo bridko jokali. 010 2SA 013 037 Toda Absalom je pobegnil in odšel k Talmáju, Amihúdovemu sinu, kralju v Gešurju. David pa je vsak dan žaloval za svojim sinom. 010 2SA 013 038 Tako je Absalom pobegnil in odšel v Gešur in tam je bil tri leta. 010 2SA 013 039 Duša kralja Davida pa je hrepenela, da gre k Absalomu, kajti potolažen je bil glede Amnóna, glede na to, da je bil on mrtev. 010 2SA 014 001 Torej Cerújin sin Joáb je zaznal, da je bilo kraljevo srce [nagnjeno] k Absalomu. 010 2SA 014 002 Joáb je poslal v Tekóo in od tam privedel modro žensko ter ji rekel: „Prosim te, hlini se, da si žalovalka in sedaj si nadeni žalovalno obleko in se ne mazili z oljem, temveč bodi kakor ženska, ki je dolgo časa žalovala za mrtvim 010 2SA 014 003 in pojdi h kralju in mu govori na ta način.“Tako je Joáb položil besede v njena usta. 010 2SA 014 004 Ko je ženska iz Tekóe govorila kralju, je padla na svoj obraz do tal in se globoko priklonila ter rekla: „Pomagaj, oh kralj.“ 010 2SA 014 005 Kralj ji je rekel: „Kaj te pesti?“Odgovorila je: „Zares sem vdova in moj soprog je mrtev. 010 2SA 014 006 Tvoja pomočnica je imela dva sinova in skupaj sta se prepirala na polju in tam ni bilo nobenega, da ju loči, temveč je eden udaril drugega in ga usmrtil. 010 2SA 014 007 Glej, celotna družina je vstala zoper tvojo pomočnico in rekli so: ‚Izroči tega, ki je usmrtil svojega brata, da ga bomo lahko ubili za življenje njegovega brata, katerega je usmrtil in tudi dediča bomo uničili.‘Tako bodo pogasili moj ogorek, ki je ostal in mojemu soprogu ne bodo pustili niti imena niti ostanka na tej zemlji.“ 010 2SA 014 008 Kralj je rekel ženski: „Pojdi k svoji hiši in glede tebe dal bom zadolžitev.“ 010 2SA 014 009 Ženska iz Tekóe je rekla kralju: „Moj gospod, oh kralj, krivičnost bodi na meni in na hiši mojega očeta, kralj in njegov prestol pa naj bosta brez krivde.“ 010 2SA 014 010 Kralj je rekel: „Kdorkoli ti karkoli reče, ga privedi k meni in ne bo se te več dotaknil.“ 010 2SA 014 011 Potem je rekla: „Prosim te, naj se kralj spomni Gospoda, svojega Boga, da ti nočeš trpeti, da krvni maščevalci še naprej uničujejo, da ne bi uničili mojega sina.“Rekel je: „Kakor Gospod živi niti en las tvojega sina ne bo padel k zemlji.“ 010 2SA 014 012 Potem je ženska rekla: „Naj tvoja pomočnica, prosim te, spregovori eno besedo mojemu gospodu kralju.“In ta je rekel: „Povej.“ 010 2SA 014 013 Ženska je rekla: „Zakaj si potem mislil storiti takšno stvar zoper Božje ljudstvo? Kajti kralj govori to stvar kakor nekdo, ki je pomanjkljiv, v tem, da kralj ne privede ponovno domov svojega pregnanega. 010 2SA 014 014 Kajti mi moramo umreti in smo kakor voda, razlita na tla, ki ne more biti ponovno zbrana, niti Bog ne upošteva nobene osebe, vendar snuje način, da njegov pregnani ne bo izključen od njega. 010 2SA 014 015 Zdaj torej, ko sem prišla, da o tej stvari govorim mojemu gospodu kralju, je to zato, ker me je ljudstvo prestrašilo. Tvoja pomočnica je rekla: ‚Spregovorila bom torej kralju. Lahko se zgodi, da bo kralj izpolnil zahtevo svoje pomočnice.‘ 010 2SA 014 016 Kajti kralj bo slišal, da svojo pomočnico osvobodi iz roke človeka, ki hoče skupaj uničiti tako mene in mojega sina iz Božje dediščine. 010 2SA 014 017 Potem je tvoja pomočnica rekla Gospodu: ‚Beseda mojega gospoda kralja bo sedaj tolažilna, kajti kakor angel od Boga, tako je moj gospod kralj, da razlikuje dobro in slabo, zato bo Gospod, tvoj Bog, s teboj.‘“ 010 2SA 014 018 Potem je kralj ženski odgovoril in rekel: „Ne skrivaj pred menoj, prosim te, stvari, ki jo bom vprašal.“Ženska je rekla: „Naj moj gospod kralj sedaj spregovori.“ 010 2SA 014 019 Kralj je rekel: „ Mar ni v vsem tem s teboj Joábova roka?“Ženska je odgovorila ter rekla: „ Kakor živi tvoja duša, moj gospod kralj, nihče se ne more izogniti ne na desno ne na levo od tega, kar je moj gospod kralj govoril, kajti tvoj služabnik Joáb mi je zaukazal in on je položil vse te besede v usta tvoje pomočnice, 010 2SA 014 020 da privleče na dan to obliko govora, je tvoj služabnik Joáb storil to stvar. In moj gospod je moder, glede na modrost Božjega angela, da ve vse stvari, ki so na zemlji.“ 010 2SA 014 021 Kralj je rekel Joábu: „Glej torej, jaz sem storil to stvar, zato pojdi, ponovno privedi mladeniča Absaloma.“ 010 2SA 014 022 Joáb je padel k tlom, na svoj obraz in se upognil in zahvalil kralju in Joáb je rekel: „Danes tvoj služabnik vé, da sem našel milost v tvojem pogledu, moj gospod, oh kralj, v tem, da je kralj izpolnil zahtevo svojega služabnika.“ 010 2SA 014 023 Tako je Joáb vstal in odšel v Gešur in Absaloma privedel v Jeruzalem. 010 2SA 014 024 Kralj je rekel: „Naj se obrne k svoji lastni hiši in naj ne vidi mojega obraza.“Tako se je Absalom vrnil k svoji lastni hiši in ni videl kraljevega obraza. 010 2SA 014 025 Toda v vsem Izraelu ni bilo nikogar, da bi bil tako zelo hvaljen zaradi svoje lepote kakor Absalom. Od podplata svojega stopala, celo do krone njegove glave, ni bilo na njem nobenega madeža. 010 2SA 014 026 In ko je ostrigel svojo glavo (kajti ob koncu vsakega leta si jo je ostrigel, ker so bili lasje na njem težki, zato jo je ostrigel) si je stehtal lase svoje glave, dvesto šeklov po kraljevi teži. 010 2SA 014 027 Absalomu so se tam rodili trije sinovi in ena hči, katere ime je bilo Tamara. Bila je ženska lepega obličja. 010 2SA 014 028 Tako je Absalom dve polni leti prebival v Jeruzalemu in ni videl kraljevega obraza. 010 2SA 014 029 Zato je Absalom poslal po Joába, da ga pošlje h kralju, toda ta ni hotel priti k njemu in ko je drugič ponovno poslal, ta ni hotel priti. 010 2SA 014 030 Zato je rekel svojim služabnikom: „Glejte, Joábovo polje je v bližini mojega in tam ima ječmen. Pojdite in ga požgite.“In Absalomovi služabniki so zažgali polje. 010 2SA 014 031 Potem je Joáb vstal in prišel k Absalomu v njegovo hišo ter mu rekel: „Zakaj so tvoji služabniki zažgali moje polje?“ 010 2SA 014 032 Absalom je odgovoril Joábu: „Glej, poslal sem k tebi, rekoč: ‚Pridi sèm, da te lahko pošljem h kralju, da rečem: ‚Zakaj sem prišel iz Gešurja?‘‘Zame bi bilo dobro, da bi bil še vedno tam. Sedaj mi torej pusti videti kraljev obraz in če bo kakršnakoli krivičnost v meni, naj me ubije.“ 010 2SA 014 033 Tako je Joáb prišel h kralju in mu povedal in ko je dal poklicati Absaloma, je ta prišel h kralju in se pred kraljem priklonil na svoj obraz do tal in kralj je poljubil Absaloma. 010 2SA 015 001 Pripetilo se je po tem, da si je Absalom pripravil vozove, konje in petdeset mož, da so tekli pred njim. 010 2SA 015 002 Absalom je vstajal zgodaj in stal poleg poti velikih vrat in to je bilo tako, da ko je katerikoli človek imel polemiko, je prišel h kralju za sodbo, potem mu je Absalom zaklical in rekel: „Iz katerega mesta si?“In ta je rekel: „Tvoj služabnik je iz enega izmed Izraelovih rodov.“ 010 2SA 015 003 Absalom mu je rekel: „Poglej, tvoje zadeve so dobre in pravilne; toda tam ni nobenega človeka, poslanega od kralja, da te sliši.“ 010 2SA 015 004 Poleg tega je Absalom rekel: „Oh, da bi mene postavili za sodnika v deželi, da bi vsak človek, ki ima kakršnokoli tožbo ali zadevo, lahko prišel k meni in bi mu jaz storil pravico!“ 010 2SA 015 005 In to je bilo tako, da ko je katerikoli moški prišel blizu k njemu, da se mu globoko prikloni, je svojo roko iztegnil naprej, ga prijel in ga poljubil. 010 2SA 015 006 Na ta način je Absalom počel vsemu Izraelu, ki so prišli h kralju po sodbo. Tako je Absalom kradel srca Izraelovih mož. 010 2SA 015 007 Pripetilo se je po štiridesetih letih, da je Absalom rekel kralju: „Prosim te, naj grem in izpolnim svojo zaobljubo, ki sem jo zaobljubil Gospodu v Hebrónu. 010 2SA 015 008 Kajti tvoj služabnik se je zaobljubil, medtem ko je prebival pri Gešurju v Siriji, rekoč: ‚Če me bo Gospod zares ponovno privedel v Jeruzalem, potem bom služil Gospodu.‘“ 010 2SA 015 009 Kralj mu je rekel: „Pojdi v miru.“Tako je vstal in odšel v Hebrón. 010 2SA 015 010 Toda Absalom je poslal oglednike po vseh Izraelovih rodovih, rekoč: „Takoj ko zaslišite zvok šofarja, potem boste rekli: ‚Absalom kraljuje v Hebrónu.‘“ 010 2SA 015 011 Z Absalomom je iz Jeruzalema odšlo dvesto mož, ki so bili poklicani. Odšli pa so v svoji toposti in niso vedeli nobene stvari. 010 2SA 015 012 Absalom je poslal po Gilčana Ahitófela, Davidovega svetovalca, iz njegovega mesta, celó iz Gila, medtem ko je daroval klavne daritve. In zarota je bila močna, kajti ljudstvo je nenehno naraščalo z Absalomom. 010 2SA 015 013 K Davidu je prišel poslanec, rekoč: „Srca Izraelovih mož sledijo Absalomu.“ 010 2SA 015 014 David je rekel vsem svojim služabnikom, ki so bili z njim pri Jeruzalemu: „Vstanimo in pobegnimo, kajti sicer ne bomo pobegnili pred Absalomom, pohitimo, da nas ne bi nenadoma dohitel in nad nas privedel zlo in mesto udaril z ostrino meča.“ 010 2SA 015 015 Kraljevi služabniki so rekli kralju: „Glej, tvoji služabniki so pripravljeni storiti karkoli bo moj gospod kralj določil.“ 010 2SA 015 016 Kralj je odšel naprej in vsa njegova družina za njim. Kralj pa je pustil deset žensk, ki so bile priležnice, da varujejo hišo. 010 2SA 015 017 Kralj je odšel naprej in vse ljudstvo za njim in se mudil na kraju, ki je bil daleč proč. 010 2SA 015 018 Vsi njegovi služabniki so šli poleg njega in vsi Keretéjci in vsi Péletovci in vsi Gitéjci, šeststo mož, ki so prišli za njim iz Gata, so prečkali pred kraljem. 010 2SA 015 019 Potem je kralj rekel Gitéjcu Itáju: „Čemu greš tudi ti z nami? Vrni se na svoj kraj in prebivaj s kraljem, kajti tujec si in tudi izgnanec. 010 2SA 015 020 Z ozirom na to, da si prišel šele včeraj, ali naj te ta dan pripravim hoditi z nami gor in dol? Ker grem kamor lahko, se vrni in svoje brate vzemi nazaj. Usmiljenje in resnica naj bosta s teboj.“ 010 2SA 015 021 Itáj je odgovoril kralju in rekel: „ Kakor živi Gospod in kakor živi moj gospod kralj, zagotovo, na kateremkoli kraju bo moj gospod kralj, bodisi v smrti ali življenju, celo tam bo tudi tvoj služabnik.“ 010 2SA 015 022 David je rekel Itáju: „Pojdi in prečkaj.“Gitéjec Itáj je šel čez in vsi njegovi možje in vsi malčki, ki so bili z njim. 010 2SA 015 023 In vsa dežela je jokala z močnim glasom in vse ljudstvo je šlo čez. Tudi sam kralj je šel čez potok Kidron in vse ljudstvo je šlo čez, proti poti divjine. 010 2SA 015 024 Glej, tudi Cadók in vsi Lévijevci so bili z njim, nesoč skrinjo Božje zaveze in odložili se Božjo skrinjo. Abjatár je odšel gor, dokler ni vse ljudstvo šlo iz mesta. 010 2SA 015 025 Kralj je Cadóku rekel: „Božjo skrinjo odnesite nazaj v mesto. Če bom našel naklonjenost v Gospodovih očeh, me bo ponovno privedel in mi pokazal oboje, to in njeno prebivališče, 010 2SA 015 026 toda če reče tako: ‚Nimam veselja v tebi; ‘glej, tukaj sem, naj mi stori, kakor se mu zdi dobro.“ 010 2SA 015 027 Kralj je tudi rekel duhovniku Cadóku: „ Mar nisi ti videc? V miru se vrni v mesto in tvoja dva sinova s teboj, tvoj sin Ahimáac in Jonatan, Abjatárjev sin. 010 2SA 015 028 Glejte, mudil se bom na ravnini divjine, dokler ne bo prišla od vas beseda, da me potrdite.“ 010 2SA 015 029 Torej Cadók in Abjatár sta Božjo skrinjo ponovno odnesla v Jeruzalem in ostala sta tam. 010 2SA 015 030 David je odšel gor po pobočju Oljske gore in jokal, ko se je vzpenjal in svojo glavo je imel pokrito in hodil je bos. Vse ljudstvo, ki je bilo z njim, je vsak pokril svojo glavo in hodili so gor in jokali, medtem ko so hodili gor. 010 2SA 015 031 In nekdo je povedal Davidu, rekoč: „Ahitófel je z Absalomom med zarotniki.“David je rekel: „Oh Gospod, prosim te, obrni Ahitófelov nasvet v norost.“ 010 2SA 015 032 Pripetilo se je, da ko je David prišel na vrh gore, kjer je oboževal Boga, glej, je prišel Arkéjec Hušáj, da ga sreča, s svojim pretrganim plaščem in zemljo na svoji glavi, 010 2SA 015 033 kateremu je David rekel: „Če greš z menoj naprej, potem mi boš v breme, 010 2SA 015 034 toda, če se vrneš k mestu in rečeš Absalomu: ‚Jaz bom tvoj služabnik, oh kralj, kakor sem bil doslej služabnik tvojega očeta, tako bom sedaj tudi tvoj služabnik, ‘potem boš lahko zame premagal Ahitófelov nasvet. 010 2SA 015 035 In ali nisi tam z duhovnikoma Cadókom in Abjatárjem? Zato naj bo, da kakršnokoli stvar boš slišal iz kraljeve hiše, boš to povedal duhovnikoma Cadóku in Abjatárju. 010 2SA 015 036 Glej, onadva imata tam s seboj svoja dva sinova, Cadókovega sina Ahimáaca in Abjatárjevega sina Jonatana. Po njima boste poslali k meni vsako stvar, ki jo lahko slišite.“ 010 2SA 015 037 Tako je Davidov prijatelj Hušáj prišel v mesto in Absalom je prišel v Jeruzalem. 010 2SA 016 001 Ko je David ravno prešel vrh hriba, glej, ga je srečal Mefibóšetov služabnik Cibá, s parom osedlanih oslov in na njih dvesto hlebov kruha, sto grozdov rozin, sto poletnih sadov in vinski meh. 010 2SA 016 002 Kralj je rekel Cibáju: „Kaj nameravaš s tem?“Cibá je rekel: „Ti osli so za kraljevo družino, da jaha na njih. Kruh in poletno sadje za mladeniče, da jedo, in vino, da tisti, ki so v divjini oslabeli, lahko pijejo.“ 010 2SA 016 003 Kralj je rekel: „In kje je sin tvojega gospodarja?“Cibá je rekel kralju: „Glej, on ostaja v Jeruzalemu, kajti rekel je: ‚Danes mi bo Izraelova hiša obnovila kraljestvo mojega očeta.‘“ 010 2SA 016 004 Potem je kralj rekel Cibáju: „Glej, tvoje je vse, kar pripada Mefibóšetu.“Cibá je rekel: „Ponižno te rotim, da lahko najdem milost v tvojem pogledu, moj gospod, oh kralj.“ 010 2SA 016 005 Ko je kralj David prišel v Bahurím, glej, je od tam prišel mož iz družine Savlove hiše, katerega ime je bilo Šimí, Gerájev sin. Prišel je naprej in nenehno preklinjal, medtem ko je prihajal. 010 2SA 016 006 V Davida in v vse služabnike kralja Davida je lučal kamne in vse ljudstvo in vsi mogočni možje so bili na njegovi desni roki in na njegovi levi. 010 2SA 016 007 Tako je govoril Šimí, ko je preklinjal: „Pridi ven, pridi ven, ti, krvoločen človek in ti, Beliálov človek. 010 2SA 016 008 Gospod je povrnil nad teboj vso kri Savlove hiše, namesto katerega si zakraljeval in Gospod je kraljestvo izročil v roko tvojega sina Absaloma. Glej, ujet si v svoji vragoliji, ker si krvoločen človek.“ 010 2SA 016 009 Potem je Cerújin sin Abišáj rekel kralju: „Zakaj bi ta mrtev pes preklinjal mojega gospoda kralja? Naj grem preko, prosim te in snamem njegovo glavo.“ 010 2SA 016 010 Kralj pa je rekel: „Kaj imam z vama, Cerújina sinova? Tako naj preklinja, ker mu je Gospod rekel: ‚Preklinjaj Davida.‘Kdo bo potem rekel: ‚Čemu si tako storil?‘“ 010 2SA 016 011 David je rekel Abišáju in vsem svojim služabnikom: „Glejte, moj sin, ki je prišel iz moje notranjosti, mi streže po življenju. Kako mnogo bolj lahko sedaj to stori ta Benjaminovec? Pustite ga na miru in naj preklinja, kajti Gospod mu je zaukazal. 010 2SA 016 012 Morda bo Gospod pogledal na mojo stisko in da mi bo Gospod poplačal dobro za njegovo preklinjanje ta dan.“ 010 2SA 016 013 Medtem ko so David in njegovi možje šli po poti, je Šimí hodil vzdolž, na drugi strani hriba, nasproti njemu in preklinjal medtem ko je hodil in lučal kamne vanj in metal prah. 010 2SA 016 014 Kralj in vse ljudstvo, ki so bili z njim, so prišli izmučeni in se tam osvežili. 010 2SA 016 015 Absalom in vse ljudstvo Izraelovih mož pa so prišli v Jeruzalem in Ahitófel z njim. 010 2SA 016 016 Pripetilo se je, ko je Davidov prijatelj Arkéjec Hušáj prišel k Absalomu, da je Hušáj rekel Absalomu: „Živel kralj, živel kralj.“ 010 2SA 016 017 Absalom je rekel Hušáju: „ Ali je to tvoja prijaznost do tvojega prijatelja? Zakaj nisi šel s svojim prijateljem?“ 010 2SA 016 018 Hušáj je rekel Absalomu: „Ne, temveč katerega Gospod in to ljudstvo in vsi Izraelovi možje izberejo, njegov bom in z njim bom ostal. 010 2SA 016 019 In ponovno, komu naj bi služil? Ali naj ne bi služil v prisotnosti njegovega sina? Kakor sem služil v prisotnosti tvojega očeta, tako bom v tvoji prisotnosti.“ 010 2SA 016 020 Potem je Absalom rekel Ahitófelu: „Dajte nasvet med vami, kaj naj storimo.“ 010 2SA 016 021 Ahitófel je rekel Absalomu: „Pojdi noter v priležnice svojega očeta, katere je pustil, da varujejo hišo in ves Izrael bo slišal, da si preziran od svojega očeta. Potem bodo močne roke vseh, ki so s teboj.“ 010 2SA 016 022 Tako so Absalomu razprostrli šotor na vrhu hiše in Absalom je šel v priležnice svojega očeta pred očmi vsega Izraela. 010 2SA 016 023 Nasvet Ahitófela, ki je v tistih dneh svetoval, je bil, kakor če bi človek poizvedoval pri Božjem oraklju, tako so bili vsi Ahitófelovi nasveti tako z Davidom kakor z Absalomom. 010 2SA 017 001 Poleg tega je Ahitófel rekel Absalomu. „Naj sedaj izberem dvanajst tisoč mož in vstal bom in to noč zasledoval Davida 010 2SA 017 002 in prišel bom nadenj, medtem ko je izmučen in slabotnih rok in ga prestrašil. Vse ljudstvo, ki je z njim, bo pobegnilo, udaril pa bom samo kralja, 010 2SA 017 003 in vse ljudstvo bom privedel nazaj k tebi. Mož, katerega iščeš je kakor, če se vsi vrnejo, tako bo vse ljudstvo v miru.“ 010 2SA 017 004 Beseda je dobro ugajala Absalomu in vsem Izraelovim starešinam. 010 2SA 017 005 Potem je Absalom rekel: „Pokličite sedaj tudi Arkéjca Hušája in naj slišimo tudi kaj pravi on.“ 010 2SA 017 006 Ko je Hušáj prišel k Absalomu, mu je Absalom spregovoril, rekoč: „Ahitófel je govoril na ta način. Ali naj storimo po njegovem govoru? Če ne, ti spregovori.“ 010 2SA 017 007 Hušáj je rekel Absalomu: „Nasvet, ki ti ga je tokrat dal Ahitófel, ni dober. 010 2SA 017 008 Kajti, “je rekel Hušáj, „poznaš svojega očeta in njegove može, da so mogočni možje in v svojih mislih komaj čakajo, kakor medvedka, oropana svojih mladičev, na polju. In tvoj oče je bojevnik in ne bo prenočeval z ljudstvom. 010 2SA 017 009 Glej, sedaj je skrit v neki jami ali na nekem drugem kraju. In zgodilo se bo, ko bodo na začetku nekateri izmed njih premagani, da kdorkoli to sliši, bo rekel: ‚Tam je pokol med ljudstvom, ki sledijo Absalomu.‘ 010 2SA 017 010 Tudi tisti, ki je hraber, katerega srce je kakor srce leva, se bo popolnoma stopil, kajti ves Izrael ve, da je tvoj oče mogočen človek in tisti, ki so z njim, so hrabri možje. 010 2SA 017 011 Zato svetujem, da se ves Izrael nasploh zbere k tebi, od Dana, celo do Beeršébe, kakor je peska, ki je pri morju zaradi množice in da greš ti osebno v bitko. 010 2SA 017 012 Tako bomo prišli nadenj na nekem kraju, kjer bo najden in posvetili bomo nanj kakor rosa pada na tla in od njega in od vseh mož, ki so z njim, tam ne bo nihče ostal. 010 2SA 017 013 Poleg tega, če bo odšel v mesto, potem bo ves Izrael do tega mesta prinesel vrvi in potegnili ga bomo v reko, dokler ne bo tam najden niti en majhen kamen.“ 010 2SA 017 014 Absalom in vsi možje iz Izraela so rekli: „Nasvet Arkéjca Hušája je boljši kakor nasvet Ahitófela.“Kajti Gospod je določil, da porazi dober Ahitófelov nasvet, z namenom, da bo Gospod lahko privedel zlo nad Absaloma. 010 2SA 017 015 Potem je Hušáj rekel Cadóku in duhovniku Abjatárju: „Tako in tako je Ahitófel svetoval Absalomu in starešinam Izraela, in tako in tako sem svetoval jaz. 010 2SA 017 016 Zdaj torej hitro pošlji in povej Davidu, rekoč: ‚To noč ne prenočuj na ravninah divjine, temveč naglo prečkaj, da te ne bi kralj požrl in vse ljudstvo, ki je z njim.‘“ 010 2SA 017 017 Torej Jonatan in Ahimáac sta ostala v En Rogelu, kajti nista smela biti videna, da pridete v mesto. In deklina je odšla in jima povedala. Odšla sta ter povedala kralju Davidu. 010 2SA 017 018 Kljub temu ju je videl deček in povedal Absalomu. Toda oba izmed njiju sta hitro odšla proč in prišla k hiši človeka v Bahurímu, ki je na svojem dvorišču imela vodnjak, kamor sta se spustila. 010 2SA 017 019 Ženska je vzela [pokrivalo] in pokrivalo razprostrla čez ustje vodnjaka in nanj raztresla zmleto žito in stvar ni bila znana. 010 2SA 017 020 Ko so Absalomovi služabniki prišli v hišo k ženski, so rekli: „Kje sta Ahimáac in Jonatan?“Ženska jim je rekla: „Odšla sta čez vodni potok.“Ko pa so ju iskali in ju niso mogli najti, so se vrnili v Jeruzalem. 010 2SA 017 021 Pripetilo se je, potem ko so odšli, da sta prišla ven iz vodnjaka in odšla in kralju Davidu povedala in Davidu rekla: „Vstani in hitro prečkaj vodo, kajti Ahitófel je tako svetoval zoper tebe.“ 010 2SA 017 022 Potem je David vstal in vse ljudstvo, ki je bilo z njim in so prečkali Jordan. Do jutranje svetlobe ni manjkal niti eden izmed teh, ki so prečkali Jordan. 010 2SA 017 023 Ko je Ahitófel videl, da njegov nasvet ni bil sleden, je osedlal svojega osla, vstal in se spravil domov k svoji hiši, k svojemu mestu in svojo družino postavil v red in samega sebe obesil in umrl in bil pokopan v mavzoleju svojega očeta. 010 2SA 017 024 Potem je David prišel v Mahanájim. Absalom pa je prečkal Jordan, on in vsi možje iz Izraela z njim. 010 2SA 017 025 Absalom je namesto Joába za poveljnika vojske postavil Amasája. Ta Amasá je bil sin moža, katerega ime je bilo Itra, Izraelec, ki je odšel noter k Naháševi hčeri Abigájili, sestri Joábove matere Cerúje. 010 2SA 017 026 Tako so Izrael in Absalom taborili v deželi Gileád. 010 2SA 017 027 Pripetilo se je, ko je David prišel v Mahanájim, da so Nahášev sin Šobí, iz Rabe Amónovih otrok in Amiélov sin Mahír iz Lo Dabárja in Gileádec Barziláj iz Roglíma 010 2SA 017 028 prinesli postelje, umivalnike, lončene posode ter pšenico, ječmen, moko, praženo zrnje, fižol, lečo, posušene stročnice, 010 2SA 017 029 med, maslo, ovce in kravji sir za Davida in za ljudstvo, ki je bilo z njim, da jedo, kajti rekli so: „Ljudstvo je lačno, izmučeno in žejno v divjini.“ 010 2SA 018 001 David je preštel ljudstvo, ki je bilo z njim in nadnje postavil poveljnike nad tisočimi in poveljnike nad stotimi. 010 2SA 018 002 David je poslal naprej tretjino izmed ljudstva pod Joábovo roko in tretjino pod roko Abišája, Cerújinega sina, Joábovega brata in tretjino pod roko Gitéjca Itája. Kralj je rekel ljudstvu: „Tudi sam bom zagotovo šel z vami naprej.“ 010 2SA 018 003 Toda ljudstvo je odgovorilo: „Ne boš šel naprej, kajti če mi pobegnemo, jim ne bo mar za nas. Niti če nas polovica umre, jim ne bo mar za nas. Toda ti si sedaj vreden deset tisoč nas. Zato je sedaj bolje, da nas okrepiš iz mesta.“ 010 2SA 018 004 Kralj jim je rekel: „Storil bom, kar se vam zdi najbolje.“Kralj je stal ob strani velikih vrat, vse ljudstvo pa je prišlo ven po stotih in po tisočih. 010 2SA 018 005 Kralj je zapovedal Joábu, Abišáju in Itáju, rekoč: „Zaradi mene nežno postopajte z mladeničem, celó z Absalomom.“Vse ljudstvo je slišalo, ko je kralj vsem poveljnikom dal zadolžitev glede Absaloma. 010 2SA 018 006 Tako je ljudstvo odšlo ven na polje zoper Izrael. In bitka je bila v Efrájimskem gozdu, 010 2SA 018 007 kjer je bilo izraelsko ljudstvo pobito pred Davidovimi služabniki in tam je bil ta dan velik pokol dvajsetih tisočev mož. 010 2SA 018 008 Kajti tam je bila bitka razpršena preko obličja vse dežele. In gozd je ta dan požrl več ljudstva, kakor jih je požrl meč. 010 2SA 018 009 Absalom je srečal Davidove služabnike. In Absalom je jahal na muli in mula je šla pod debelimi vejami velikega hrasta in njegova glava se je ujela v hrast in vzet je bil gor med nebo in zemljo. Mula, ki je bila pod njim, pa je odšla proč. 010 2SA 018 010 Nek mož je to videl in povedal Joábu ter rekel: „Glej, videl sem Absaloma, visečega na hrastu.“ 010 2SA 018 011 Joáb je rekel možu, ki mu je povedal: „Glej, videl si ga in zakaj ga nisi tam udaril k tlom? In jaz bi ti dal deset šeklov srebra in pas.“ 010 2SA 018 012 Mož je rekel Joábu: „Čeprav bi v svojo roko prejel tisoč šeklov srebra, vendar svoje roke ne bi iztegnil zoper kraljevega sina, kajti slišali smo, da je kralj zadolžil tebe, Abišája in Itája, rekoč: ‚Pazite, da se nihče ne dotakne mladeniča Absaloma.‘ 010 2SA 018 013 Sicer bi storil hinavstvo zoper svoje lastno življenje, kajti nobena stvar ni skrita pred kraljem in ti sam bi se postavil zoper mene.“ 010 2SA 018 014 Potem je Joáb rekel: „Ne morem se tako muditi s teboj.“V svojo roko je vzel tri puščice in jih zabodel skozi Absalomovo srce, medtem ko je bil še živ v sredi hrasta. 010 2SA 018 015 Deset mladeničev, ki so nosili Joábovo bojno opremo, je obdalo Absaloma in ga usmrtilo. 010 2SA 018 016 Joáb je zatrobil s šofarjem in ljudstvo se je vrnilo od zasledovanja za Izraelom, kajti Joáb je zadržal ljudstvo. 010 2SA 018 017 Vzeli so Absaloma, ga vrgli v veliko jamo v gozdu in nanj položili zelo velik kup kamenja in ves Izrael je zbežal, vsak k svojemu šotoru. 010 2SA 018 018 Torej Absalom si je v svojem življenju vzel in si postavil steber, ki je v kraljevi dolini, kajti rekel je: „Nobenega sina nimam, da ohrani moje ime v spominu.“Steber je poimenoval po svojem lastnem imenu in tako se imenuje do današnjega dne, Absalomov kraj. 010 2SA 018 019 Potem je Cadókov sin Ahimáac rekel: „Naj sedaj stečem in kralju prinesem novice kako se je Gospod maščeval nad njegovimi sovražniki.“ 010 2SA 018 020 Joáb mu je rekel: „Danes ne boš nosil novic, temveč boš novice nosil drug dan. Toda danes ne boš nosil nobenih novic, ker je kraljev sin mrtev.“ 010 2SA 018 021 Potem je Joáb rekel Kušíju: „Pojdi, povej kralju, kar si videl.“Kuší se je priklonil Joábu in stekel. 010 2SA 018 022 Potem je Cadókov sin Ahimáac ponovno rekel Joábu: „Toda kakorkoli, prosim te, naj tudi jaz prav tako stečem za Kušíjem.“Joáb pa je rekel: „Čemu bi tekel, moj sin, glede na to, da nimaš pripravljenih novic?“ 010 2SA 018 023 „Toda kakorkoli, “je rekel, „naj stečem.“Rekel mu je: „Steci.“Potem je Ahimáac stekel po poti ravnine in prehitel Kušíja. 010 2SA 018 024 David je sedel med dvemi velikimi vrati. Stražar pa je šel gor do strehe nad velikimi vrati k obzidju in povzdignil svoje oči in pogledal in glej, mož je tekel sam. 010 2SA 018 025 Stražar je zaklical in povedal kralju. Kralj je rekel: „Če je sam, so novice v njegovih ustih.“Hitro je prišel in se približal. 010 2SA 018 026 Stražar je zagledal teči drugega moža in stražar je zaklical vratarju ter rekel: „Glej, drug človek teče sam.“Kralj je rekel: „Tudi ta prinaša novice.“ 010 2SA 018 027 Stražar je rekel: „Mislim, da je tek sprednjega podoben teku Cadókovega sina Ahimáaca.“Kralj je rekel: „Dober človek je in prihaja z dobrimi novicami.“ 010 2SA 018 028 Ahimáac je zaklical in kralju rekel: „Vse je dobro.“S svojim obrazom padel dol pred kraljem in rekel: „Blagoslovljen bodi Gospod, tvoj Bog, ki je izročil ljudi, ki so svojo roko dvignili zoper mojega gospoda kralja.“ 010 2SA 018 029 Kralj je rekel: „Ali je mladenič Absalom varen?“Ahimáac je odgovoril: „Ko je Joáb poslal kraljevega služabnika in mene, tvojega služabnika, sem videl velik hrup, toda nisem vedel kaj je to bilo.“ 010 2SA 018 030 Kralj mu je rekel: „Obrni se vstran in stoj tukaj.“Obrnil se je vstran in mirno stal. 010 2SA 018 031 In glej, prišel je Kuší. Kuší je rekel: „Novice, moj gospod kralj, kajti Gospod te je ta dan maščeval pred vsemi tistimi, ki so se vzdignili zoper tebe.“ 010 2SA 018 032 Kralj je rekel Kušíju: „Je mladenič Absalom varen?“Kuší je odgovoril: „Sovražniki mojega gospoda kralja in vsi, ki se vzdignejo zoper tebe, da ti škodijo, naj bodo kakor je ta mladenič.“ 010 2SA 018 033 Kralj je bil zelo pretresen in odšel gor v sobo nad velikimi vrati in jokal. Medtem ko je šel, je tako govoril: „Oh moj sin Absalom, moj sin, moj sin Absalom! Da bi Bog dal, da bi jaz umrl zate, oh Absalom, moj sin, moj sin!“ 010 2SA 019 001 To je bilo povedano Joábu: „Glej, kralj joka in žaluje za Absalomom.“ 010 2SA 019 002 Zmaga tega dne je bila obrnjena v žalovanje vsemu ljudstvu, kajti ljudstvo je tisti dan slišalo govoriti, kako je bil kralj užaloščen zaradi svojega sina. 010 2SA 019 003 Ljudstvo se je tisti dan skrivoma spravilo v mesto, kakor se ljudstvo, ki je osramočeno, odplazi, ko v boju zbeži. 010 2SA 019 004 Toda kralj je pokril svoj obraz in kralj je jokal z močnim glasom: „Oh moj sin Absalom, oh Absalom, moj sin, moj sin!“ 010 2SA 019 005 Joáb je prišel v hišo h kralju in rekel: „Ta dan si osramotil obraze vseh svojih služabnikov, ki so ta dan rešili tvoje življenje in življenja tvojih sinov in tvojih hčera in življenja tvojih soprog in življenja tvojih priležnic, 010 2SA 019 006 in da ti ljubiš svoje sovražnike in sovražiš svoje prijatelje. Kajti ta dan si oznanil, da se ne oziraš niti na prince niti na služabnike, kajti ta dan zaznavam, da če bi Absalom živel in bi ta dan mi vsi umrli, potem bi ti to dobro ugajalo. 010 2SA 019 007 Zdaj torej vstani, pojdi naprej in tolažilno govori svojim služabnikom, kajti prisegam pri Gospodu, če ne greš naprej, to noč nobeden ne bo ostal s teboj in da ti bo huje kakor vse zlo, ki te je zadelo od tvoje mladosti do sedaj.“ 010 2SA 019 008 Potem je kralj vstal in se usedel pri velikih vratih. In vsemu ljudstvu so povedali, rekoč: „Glejte, kralj sedi pri velikih vratih.“Vse ljudstvo je prišlo pred kralja, kajti Izrael je zbežal vsak mož k svojemu šotoru. 010 2SA 019 009 Vse ljudstvo je bilo nesložno po vseh Izraelovih rodovih, rekoč: „Kralj nas je rešil iz roke naših sovražnikov in nas osvobodil iz roke Filistejcev; sedaj pa je zaradi Absaloma pobegnil iz dežele. 010 2SA 019 010 Absalom, katerega smo mazilili nad nami, je mrtev v bitki. Zdaj torej zakaj ne spregovorimo besedo o privedbi kralja nazaj?“ 010 2SA 019 011 Kralj David je poslal k duhovnikoma Cadóku in Abjatárju, rekoč: „Govorita Judovim starešinam, rekoč: ‚Zakaj ste zadnji, da bi privedli kralja nazaj v njegovo hišo, glede na to, da je govor vsega Izraela prišel do kralja, celó k njegovi hiši. 010 2SA 019 012 Vi ste moji bratje, vi ste moje kosti in moje meso. Zakaj ste potem zadnji, da kralja pripeljete nazaj?‘ 010 2SA 019 013 In Amasáju ste rekli: ‚ Ali nisi ti od moje kosti in od mojega mesa? Bog naj mi tako stori in še več, če ne boš nenehno pred menoj poveljnik vojske na Joábovem položaju.‘“ 010 2SA 019 014 In nagnil je srce vseh Judovih mož, celo kakor srce enega človeka, tako da so kralju poslali to besedo: „Vrni se ti in vsi tvoji služabniki.“ 010 2SA 019 015 Tako se je kralj vrnil in prišel k Jordanu. In Juda je prišel v Gilgál, da gre, da sreča kralja, da spremi kralja čez Jordan. 010 2SA 019 016 In Šimí, Gerájev sin, Benjaminovec, ki je bil iz Bahuríma, je pohitel in prišel dol z Judovimi možmi, da sreča kralja Davida. 010 2SA 019 017 Tam je bilo z njim tisoč mož iz Benjamina in Cibá, služabnik Savlove hiše in njegovih petnajst sinov in dvajset služabnikov z njim in pred kraljem so šli čez Jordan. 010 2SA 019 018 Tam je šla čez rečna ladja, da prenese čez kraljevo družino in da stori, kar se mu je zdelo dobro. Gerájev sin Šimí pa je padel dol pred kraljem, ko je ta hotel iti čez Jordan 010 2SA 019 019 in kralju rekel: „Naj moj gospod krivičnosti ne pripiše meni niti se ne spominjaj tega, kar je tvoj služabnik sprevrženo storil tistega dne, ko je moj gospod kralj odšel iz Jeruzalema, da bi si to kralj vzel k svojemu srcu. 010 2SA 019 020 Kajti tvoj služabnik ve, da sem grešil. Glej, zato sem ta dan prvi prišel iz vse Jožefove hiše, da grem dol, da srečam mojega gospoda kralja.“ 010 2SA 019 021 Toda Cerújin sin Abišáj je odgovoril in rekel: „Ali ne bo Šimí usmrčen zaradi tega, ker je preklinjal Gospodovega maziljenca?“ 010 2SA 019 022 David pa je rekel: „Kaj imam z vama, vidva, Cerújina sinova, da bi mi bila ta dan nasprotnika? Ali naj bo ta dan kdorkoli usmrčen v Izraelu? Kajti ali ne vem, da sem ta dan kralj nad Izraelom?“ 010 2SA 019 023 Zato je kralj rekel Šimíju: „Ne boš umrl.“In kralj mu je prisegel. 010 2SA 019 024 Savlov sin Mefibóšet je prišel dol, da sreča kralja in niti ni obul svojih stopal, niti ni postrigel svoje brade, niti ni umil svojih oblačil od dneva, ko je kralj odpotoval, do dneva, ko je ponovno prišel v miru. 010 2SA 019 025 Pripetilo se je, ko je prišel v Jeruzalem, da sreča kralja, da mu je kralj rekel: „Zakaj nisi šel z menoj, Mefibóšet?“ 010 2SA 019 026 Ta je odgovoril: „Moj gospod, oh kralj, moj služabnik me je zavedel, kajti tvoj služabnik je rekel: ‚Osedlal si bom osla, da bom lahko jahal na njem in šel h kralju, ker je tvoj služabnik hrom.‘ 010 2SA 019 027 In ta je obrekoval tvojega služabnika mojemu gospodu kralju, toda moj gospod kralj je kakor angel od Boga. Stôri torej kar je dobro v tvojih očeh. 010 2SA 019 028 Kajti vsi iz hiše mojega očeta so bili le kot mrtvi možje pred mojim gospodom kraljem, vendar si svojega služabnika postavil med tiste, ki so jedli pri tvoji lastni mizi. Kakšno pravico imam torej, da še kakorkoli kličem h kralju?“ 010 2SA 019 029 Kralj mu je rekel: „Zakaj še govoriš o svojih zadevah? Rekel sem: ‚Ti in Cibá si razdelita deželo.‘“ 010 2SA 019 030 Mefibóšet je rekel kralju: „Da, naj vzame vse, ker se je moj gospod kralj v miru vrnil v svojo lastno hišo.“ 010 2SA 019 031 Gileádec Barziláj je prišel dol iz Roglíma in s kraljem odšel čez Jordan, da ga spremi čez Jordan. 010 2SA 019 032 Torej Barziláj je bil zelo ostarel mož, star celó osemdeset let. Kralju je priskrbel oskrbo, medtem ko je ta ležal pri Mahanájimu, kajti bil je zelo izjemen človek. 010 2SA 019 033 Kralj je rekel Barziláju: „Z menoj pridi čez in hranil te bom v Jeruzalemu.“ 010 2SA 019 034 Barziláj pa je kralju rekel: „Doklej bom še živel, da bi s kraljem šel gor v Jeruzalem? 010 2SA 019 035 Ta dan sem star osemdeset let in ali lahko razločim med dobrim in zlom? Ali lahko tvoj služabnik okuša, kar jem ali kar pijem? Ali še lahko slišim glas prepevajočih mož in prepevajočih žensk? Zakaj bi bil torej tvoj služabnik še breme mojemu gospodu kralju? 010 2SA 019 036 Tvoj služabnik bo s kraljem šel krajšo pot čez Jordan. Zakaj bi me kralj poplačal s takšno nagrado? 010 2SA 019 037 Naj se tvoj služabnik, prosim te, obrne nazaj, da lahko umrem v svojem lastnem mestu in pokopan bom poleg groba svojega očeta in svoje matere. Toda poglej svojega služabnika Kimháma. Naj gre on preko z mojim gospodom kraljem in stôri mu, kakor se ti zdi dobro.“ 010 2SA 019 038 Kralj je odgovoril: „Kimhám bo z menoj šel preko in storil mu bom to, kar se ti zdi dobro in karkoli boš zahteval od mene, to bom storil zate.“ 010 2SA 019 039 Vse ljudstvo je šlo čez Jordan. In ko je kralj prišel čez, je kralj poljubil Barzilája in ga blagoslovil, in ta se je vrnil na svoj lasten kraj. 010 2SA 019 040 Potem je kralj odšel naprej h Gilgálu in Kimhám je z njim odšel naprej in vse Judovo ljudstvo je spremilo kralja in tudi polovica Izraelovega ljudstva. 010 2SA 019 041 Glej, vsi Izraelovi možje so prišli h kralju in kralju rekli: „Zakaj so te naši bratje, Judovi možje, ukradli in privedli kralja, njegovo družino in vse Davidove može z njim, čez Jordan?“ 010 2SA 019 042 In vsi možje iz Juda so odgovorili Izraelovim možem: „Ker nam je kralj bližnji sorodnik. Zakaj ste potem jezni zaradi te zadeve? Ali smo sploh jedli na kraljeve stroške? Ali nam je dal kakršnokoli darilo?“ 010 2SA 019 043 Izraelovi možje so odgovorili Judovim možem in rekli: „V kralju imamo deset delov in mi imamo več pravice do Davida kakor vi. Čemu nas potem prezirate, da naš nasvet ne bi bil prvi v tem, da smo privedli našega kralja nazaj?“In besede mož iz Juda so bile trše kakor besede mož iz Izraela. 010 2SA 020 001 Zgodilo se je, da je bil tam Beliálov mož, katerega ime je bilo Ševá, Bihríjev sin, Benjaminovec. Ta je zatrobil na šofar in rekel: „Mi nimamo deleža v Davidu niti nimamo dediščine v Jesejevem sinu. Vsak mož k svojim šotorom, oh Izrael.“ 010 2SA 020 002 Tako je vsak mož iz Izraela odšel gor izza Davida in sledil Bihríjevem sinu Ševáju, toda Judovi možje, od Jordana, celo do Jeruzalema, so se trdno pridružili njihovemu kralju. 010 2SA 020 003 David je prišel k svoji hiši v Jeruzalemu in kralj je vzel deset žensk, svojih priležnic, katere je pustil, da varujejo hišo in jih zaprl v ječo in jih hranil, toda ni šel noter k njim. Tako so bile zaprte do dneva svoje smrti, živeče v vdovstvu. 010 2SA 020 004 Potem je kralj rekel Amasáju: „V treh dneh mi zberi može iz Juda in ti bodi tu prisoten.“ 010 2SA 020 005 Tako je Amasá odšel, da zbere Judove može, toda zadržal se je dlje, kakor postavljen čas, ki mu je bil določen. 010 2SA 020 006 David je rekel Abišáju: „Sedaj nam bo Bihríjev sin Ševá storil več škode, kakor jo je storil Absalom. Vzemi služabnike svojega gospoda in ga zasleduj, da si ne pridobi utrjenih mest in nam pobegne.“ 010 2SA 020 007 Tam so odšli ven za njim Joábovi možje, Keretéjci, Péletovci in vsi mogočni možje. Odšli so iz Jeruzalema, da zasledujejo Bihríjevega sina Ševája. 010 2SA 020 008 Ko so bili pri velikem kamnu, ki je v Gibeónu, je Amasá šel pred njimi. Joábova obleka, ki jo je oblekel, je bila opasana k njemu in na njej pas s pritrjenim mečem na svojih ledjih, v svoji nožnici in ko je šel naprej, je ta padel ven. 010 2SA 020 009 Joáb je rekel Amasáju: „ Ali si pri zdravju, moj brat?“Joáb je z desnico prijel Amasája za brado, da ga poljubi. 010 2SA 020 010 Toda Amasá ni pazil na meč, ki je bil v Joábovi roki. Tako ga je z njim udaril v peto rebro in njegovo notranjost prelil na tla in ni ga ponovno udaril in je umrl. Tako sta Joáb in njegov brat Abišáj zasledovala Bihríjevega sina Ševája. 010 2SA 020 011 Eden izmed Joábovih mož je stal poleg njega ter rekel: „Kdor je naklonjen Joábu in kdor je za Davida, ta naj gre za Joábom.“ 010 2SA 020 012 Amasá se je valjal v krvi na sredi glavne ceste. In ko je mož videl, da je vse ljudstvo obstalo, je Amasája odstranil iz glavne ceste na polje in nanj vrgel oblačilo, ko je videl, da je vsak, kdor je prišel mimo, mirno obstal. 010 2SA 020 013 Ko je bil odstranjen iz glavne ceste, je vse ljudstvo odšlo naprej za Joábom, da zasledujejo Bihríjevega sina Ševája. 010 2SA 020 014 Ta je šel skozi vse Izraelove rodove do Abéle in do Bet Maáhe in do vseh Bihríjevcev in zbrani so bili skupaj ter šli tudi za njim. 010 2SA 020 015 Prišli so in ga oblegali v Abél Bet Maáhi in nasuli so nasip zoper mesto in le-ta je stal v jarku. in vse ljudstvo, ki je bilo z Joábom, je uničevalo obzidje, da ga zrušijo. 010 2SA 020 016 Potem je modra ženska iz mesta zaklicala: „Poslušajte, poslušajte. Recite, prosim vas, Joábu: ‚Pridi blizu sèm, da lahko govorim s teboj.‘“ 010 2SA 020 017 Ko je ta prišel bliže k njej, je ženska rekla: „ Ali si ti Joáb?“Odgovoril je: „Jaz sem ta.“Potem mu je rekla: „Poslušaj besede svoje pomočnice.“Odgovoril je: „Poslušam.“ 010 2SA 020 018 Potem je spregovorila, rekoč: „V starih časih so bili navajeni govoriti, rekoč: ‚Zagotovo bodo vprašali za nasvet v Abélu, ‘in tako so končali zadevo. 010 2SA 020 019 Jaz sem ena izmed tistih, ki so v Izraelu mirni in zvesti, ti pa si prizadevaš, da uničiš mesto in mati v Izraelu. Zakaj hočeš pogoltniti Gospodovo dediščino?“ 010 2SA 020 020 Joáb je odgovoril in rekel: „Daleč bodi to, daleč bodi to od mene, da bi pogoltnil ali uničil. 010 2SA 020 021 Zadeva ni takšna, temveč človek iz gore Efrájim, po imenu Bihríjev sin Ševá, je vzdignil svojo roko zoper kralja, celó zoper Davida. Samo njega izročite in odšel bom od mesta.“Ženska je rekla Joábu: „Glej, njegova glava ti bo vržena čez obzidje.“ 010 2SA 020 022 Potem je ženska, v svoji modrosti, odšla k vsemu ljudstvu. Odsekali so glavo Bihríjevega sina Ševája in jo vrgli ven k Joábu. Ta je zatrobil na šofar in umaknili so se od mesta, vsak mož k svojemu šotoru. In Joáb se je vrnil h kralju v Jeruzalem. 010 2SA 020 023 Torej Joáb je bil nad vso Izraelovo vojsko. Jojadájev sin Benajá je bil nad Keretéjci in nad Péletovci; 010 2SA 020 024 Adorám je bil nad davkom; Ahilúdov sin Józafat je bil letopisec; 010 2SA 020 025 Ševá je bil pisar; Cadók in Abjatár sta bila duhovnika; 010 2SA 020 026 in tudi Jaírovec Irá je bil glavni častnik pri Davidu. 010 2SA 021 001 V Davidovih dneh je bila takrat tam tri leta lakota, leto za letom. David je poizvedel od Gospoda. In Gospod je odgovoril: „ To je zaradi Savla in zaradi njegove krvoločne hiše, ker je pobil Gibeónce.“ 010 2SA 021 002 Kralj je poklical Gibeónce in jim rekel; (torej Gibeónci niso bili izmed Izraelovih otrok, temveč od ostanka Amoréjcev in Izraelovi otroci so jim prisegli. Savel pa si je prizadeval, da jih v svoji gorečnosti do Izraelovih otrok in Juda, pokonča.) 010 2SA 021 003 Zato je David rekel Gibeóncem: „Kaj naj storim za vas? S čim naj storim spravo, da boste lahko blagoslovili Gospodovo dediščino?“ 010 2SA 021 004 Gibeónci so mu rekli: „Nočemo imeti niti Savlovega srebra, niti zlata, niti njegovih hiš, niti ne boš za nas nikogar ubil v Izraelu.“Rekel je: „Kar boste rekli, to bom storil za vas.“ 010 2SA 021 005 Kralju so odgovorili: „Od človeka, ki nas je použil in ki je snoval zoper nas, da bi bili mi uničeni od preostanka v vseh Izraelovih pokrajinah, 010 2SA 021 006 naj nam bo izročenih sedem mož izmed njegovih sinov in obesili jih bomo Gospodu v Savlovi Gíbei, katerega je Gospod izbral.“Kralj je rekel: „Dal jih bom.“ 010 2SA 021 007 Toda kralj je prizanesel Mefibóšetu, sinu Savlovega sina Jonatana, zaradi Gospodove prisege, ki je bila med njima, med Davidom in Savlovim sinom Jonatanom. 010 2SA 021 008 Temveč je kralj vzel dva sinova Ajájeve hčere Ricpe, katera je rodila Savlu, Armoníja in Mefibóšeta in pet sinov Savlove hčere Mihále, katere je vzgojila za Adriéla, sina Mehólčana Barzilája 010 2SA 021 009 in izročil jih je v roke Gibeóncem in obesili so jih na hribu pred Gospodom. Vseh sedem je skupaj padlo in bili so usmrčeni v dneh žetve, v prvih dneh, v začetku ječmenove žetve. 010 2SA 021 010 Ajájeva hči Ricpa pa je vzela vrečevino in jo razgrinjala na skali od začetka žetve, dokler nanje ni kapljala voda z neba in ni pustila niti pticam neba, da na njih počivajo podnevi, niti živalim polja ponoči. 010 2SA 021 011 To je bilo povedano Davidu, kaj je storila Savlova priležnica, Ajájeva hči Ricpa. 010 2SA 021 012 David je odšel in vzel Savlove kosti in kosti njegovega sina Jonatana od ljudi iz Jabéš Gileáda, ki so jih ukradli iz ulice Bet Šeána, kjer so jih Filistejci obesili, ko so Filistejci umorili Savla na Gilbói 010 2SA 021 013 in od tam je prinesel gor kosti Savla in kosti njegovega sina Jonatana in zbrali so [tudi] kosti tistih, ki so bili obešeni. 010 2SA 021 014 Kosti Savla in njegovega sina Jonatana so pokopali v Celi, v Benjaminovi deželi, v mavzoleju njegovega očeta Kiša in izpolnili so vse, kar je kralj zapovedal. Potem se je dal Bog izprositi za deželo. 010 2SA 021 015 Poleg tega so Filistejci ponovno imeli vojno z Izraelom in David je šel dol in njegovi služabniki z njim in so se borili zoper Filistejce, David pa je postal slaboten. 010 2SA 021 016 Jišbí Benób, ki je bil izmed sinov velikana, čigar sulica je tehtala tristo šeklov brona v teži, je bil opasan z novim mečem, misleč, da bo umoril Davida. 010 2SA 021 017 Toda Cerújin sin Abišáj mu je pomagal, udaril Filistejca in ga ubil. Potem so mu Davidovi možje prisegli, rekoč: „Ne boš več šel z nami v bitko, da ne pogasiš Izraelove svetlobe.“ 010 2SA 021 018 Pripetilo se je po tem, da je bila ponovno bitka s Filistejci pri Gobu. Takrat je Hušán Sibeháj ubil Safa, ki je bil izmed sinov velikana. 010 2SA 021 019 In tam je bila ponovno bitka s Filistejci v Gobu, kjer je Elhanán, sin Betlehemca Jaaré Orgíma, usmrtil brata Gitéjca Goljata, katerega palica njegove sulice je bila podobna tkalčevemu brunu. 010 2SA 021 020 In tam je bila spet bitka v Gatu, kjer je bil mož visoke postave, ki je imel na vsaki roki šest prstov in na vsakem stopalu šest prstov, štiriindvajset po številu, in tudi on je bil rojen velikanu. 010 2SA 021 021 Ko je izzival Izraela, ga je Jonatan, sin Davidovega brata Šimája, usmrtil. 010 2SA 021 022 Ti štirje so bili rojeni velikanu v Gatu in padli so po Davidovi roki in po roki njegovih služabnikov. 010 2SA 022 001 David je Gospodu spregovoril besede te pesmi na dan, ko ga je Gospod osvobodil iz roke vseh njegovih sovražnikov in iz Savlove roke. 010 2SA 022 002 Rekel je: „ Gospod je moja skala in moja trdnjava in moj osvoboditelj; 010 2SA 022 003 Bog moje skale; vanj bom zaupal. On je moj ščit in rog rešitve moje duše, moj visoki stolp in moje zatočišče, moj rešitelj; ti me rešuješ pred nasiljem. 010 2SA 022 004 Klical bom h Gospodu, ki je vreden, da je hvaljen. Tako bom rešen pred svojimi sovražniki. 010 2SA 022 005 Ko so me obdali valovi smrti, so me preplašile poplave brezbožnih ljudi; 010 2SA 022 006 bridkosti pekla so me obkrožile, zanke smrti so me ovirale; 010 2SA 022 007 v svoji stiski sem klical h Gospodu in jokal k svojemu Bogu. Iz svojega svetišča je slišal moj glas in moj jok je vstopil v njegova ušesa. 010 2SA 022 008 Potem se je zemlja stresla in vztrepetala, temelji neba so se premaknili in stresli, ker je bil ogorčen. 010 2SA 022 009 Iz njegovih nosnic se je dvignil dim in ogenj iz njegovih ust je požiral. Z njim so bili vžgani ogorki. 010 2SA 022 010 Upognil je tudi nebesni obok in prišel dol in tema je bila pod njegovimi stopali. 010 2SA 022 011 Jahal je na kerubu in letel. Viden je bil na perutih vetra. 010 2SA 022 012 Vse naokrog sebe je naredil paviljone teme, temne vode in goste oblake neba. 010 2SA 022 013 Od bleščave pred njim so bili vžgani ognjeni ogorki. 010 2SA 022 014 Gospod je zagrmel iz nebes in Najvišji je izustil svoj glas. 010 2SA 022 015 Odposlal je puščice in jih razkropil; bliskanje in jih porazil. 010 2SA 022 016 Prikazale so se morske struge, temelji zemeljskega kroga so bili odkriti ob Gospodovem karanju, ob puhu sape iz njegovih nosnic. 010 2SA 022 017 Poslal je od zgoraj, vzel me je, potegnil me je iz mnogih vodá, 010 2SA 022 018 osvobodil me je pred mojim močnim sovražnikom in pred tistimi, ki so me sovražili, kajti zame so bili premočni. 010 2SA 022 019 Ovirali so me na dan moje katastrofe, toda Gospod je bil moja opora. 010 2SA 022 020 Prav tako me je privedel na velik kraj. Osvobodil me je, ker se je razveseljeval v meni. 010 2SA 022 021 Gospod me je nagradil glede na mojo pravičnost. Poplačal mi je glede na čistost mojih rok. 010 2SA 022 022 Kajti držal sem se Gospodovih poti in se nisem zlobno oddvojil od svojega Boga. 010 2SA 022 023 Kajti vse njegove sodbe so bile pred menoj, in glede njegovih zakonov, se nisem ločil od njih. 010 2SA 022 024 Pred njim sem bil tudi iskren in se zadržal pred svojo krivičnostjo. 010 2SA 022 025 Zatorej mi je Gospod poplačal glede na mojo pravičnost; glede na mojo čistost v njegovem pogledu. 010 2SA 022 026 Z usmiljenim se boš pokazal usmiljenega in s poštenim človekom se boš pokazal poštenega. 010 2SA 022 027 S čistim se boš pokazal čistega in s kljubovalnim se boš pokazal neokusnega. 010 2SA 022 028 Stiskano ljudstvo boš rešil, toda tvoje oči so na ošabnih, da jih lahko privedeš dol. 010 2SA 022 029 Kajti ti si moja svetilka, oh Gospod in Gospod bo razsvetlil mojo temo. 010 2SA 022 030 Kajti s teboj sem tekel skozi krdelo, s svojim Bogom sem preskočil zid. 010 2SA 022 031 Glede Boga, njegova pot je popolna; Gospodova beseda je preizkušena. On je ščit vsem tistim, ki zaupajo vanj. 010 2SA 022 032 Kajti kdo je Bog, razen Gospoda? In kdo je skala, razen našega Boga? 010 2SA 022 033 Bog je moja sila in moč in mojo pot dela popolno. 010 2SA 022 034 Moje noge dela podobne nogam košut in me postavlja na moje visoke kraje. 010 2SA 022 035 Moje roke uči bojevanja, tako, da je jeklen lok zlomljen z mojimi lakti. 010 2SA 022 036 Dal si mi tudi ščit tvoje rešitve duše in tvoja blagost me je naredila velikega. 010 2SA 022 037 Povečal si moje korake pod menoj, tako, da moja stopala niso zdrsnila. 010 2SA 022 038 Zasledoval sem svoje sovražnike in jih uničil in se nisem ponovno obrnil, dokler jih nisem použil. 010 2SA 022 039 Použil sem jih in jih ranil, da niso mogli vstati. Da, padli so pod mojimi stopali. 010 2SA 022 040 Kajti opasal si me z močjo za boj. Tiste, ki se vzdigujejo zoper mene, si podjarmil pod menoj. 010 2SA 022 041 Dal si mi tudi vratove mojih sovražnikov, da lahko uničim tiste, ki me sovražijo. 010 2SA 022 042 Pogledali so, toda nikogar ni bilo, da reši; celó h Gospodu, toda ni jim odgovoril. 010 2SA 022 043 Potem sem jih zdrobil, tako majhne kakor zemeljski prah, pohodil sem jih kakor ulično blato in jih raztresel naokoli. 010 2SA 022 044 Osvobodil si me tudi pred prepiri mojega ljudstva, ohranil si me, da bi bil poglavar poganom. Ljudstvo, katerega nisem poznal, mi bo služilo. 010 2SA 022 045 Tujci se mi bodo podredili; takoj ko slišijo, mi bodo poslušni. 010 2SA 022 046 Tujci bodo bledeli in prestrašeni bodo iz svojih zaprtih krajev. 010 2SA 022 047 Gospod živi in blagoslovljena bodi moja skala in povišan bodi Bog skale rešitve moje duše. 010 2SA 022 048 To je Bog, ki me maščuje in ki ljudstvo prinaša dol pod mene 010 2SA 022 049 in ki me pelje naprej pred mojimi sovražniki. Prav tako si me dvignil na visoko, nad tiste, ki so vstali zoper mene, osvobodil si me pred nasilnežem. 010 2SA 022 050 Zato se ti bom zahvaljeval, oh Gospod, med pogani in prepeval bom hvalnice tvojemu imenu. 010 2SA 022 051 On je stolp rešitve duš za svojega kralja in izkazuje usmiljenje svojemu maziljencu Davidu in njegovemu semenu na vékomaj.“ 010 2SA 023 001 Torej to so zadnje Davidove besede. Jesejev sin David je rekel in mož, ki je bil vzdignjen na visoko, maziljenec Jakobovega Boga in prijeten Izraelov psalmist, je rekel: 010 2SA 023 002 „ Gospodov Duh je govoril po meni in njegova beseda je bila na mojem jeziku. 010 2SA 023 003 Izraelov Bog je rekel: ‚Izraelova skala mi je spregovorila: ‚Kdor vlada nad ljudmi mora biti pravičen, vladajoč v strahu Božjem.‘‘ 010 2SA 023 004 In on bo kakor svetloba jutra, ko vzhaja sonce, celó brezoblačno jutro, kakor nežna trava, ki poganja iz zemlje, s čistim sijanjem po dežju. 010 2SA 023 005 Čeprav moja hiša ni takšna z Bogom, vendar je z menoj sklenil večno zavezo, urejeno v vseh stvareh in zanesljivo. Kajti to je vsa moja rešitev duše in vsa moja želja, čeprav ji on ne daje rasti. 010 2SA 023 006 Toda Beliálovi sinovi bodo vsi izmed njih kakor zavrženo trnje, ker ne morejo biti prijeti z rokami, 010 2SA 023 007 toda človek, ki se jih bo dotaknil, mora biti ograjen z železom in palico sulice, in na istem kraju bodo popolnoma požgani z ognjem.“ 010 2SA 023 008 To so imena mogočnih mož, ki jih je imel David: Tahkemoníjec, ki je sedel na sedežu, glavni izmed poveljnikov; enak je bil Ezničan Adino. Svojo sulico je vzdignil proti osemstotim, ki jih je enkrat pobil. 010 2SA 023 009 Za njim je bil Eleazar, sin Dodója, Ahóahovca, z Davidom eden izmed treh mogočnih mož, ko so izzivali Filistejce, ki so bili tam skupaj zbrani za boj in Izraelovi možje so odšli proč. 010 2SA 023 010 Ta je vstal in udarjal Filistejce, dokler njegova roka ni bila izmučena in se je njegova roka trdno oklenila meča in Gospod je tisti dan izvršil veliko zmago in ljudstvo se je vrnilo za njim, [vendar] samo da plenijo. 010 2SA 023 011 Za njim je bil Šamá, sin Hararéjca Agaja. Filistejci so bili skupaj zbrani v krdelo, kjer je bil kos polja poln leče in ljudstvo je pobegnilo pred Filistejci. 010 2SA 023 012 Toda on je stal na sredi polja in ga obranil in pobil Filistejce, in Gospod je izvršil veliko zmago. 010 2SA 023 013 Trije izmed tridesetih vodij so odšli dol in prišli k Davidu v času žetve, k votlini Adulám, in krdelo Filistejcev je taborilo v dolini Rafájim. 010 2SA 023 014 David je bil takrat v utrdbi in garnizija Filistejcev je bila takrat v Betlehemu. 010 2SA 023 015 David je hrepenel in rekel: „Oh, da bi mi nekdo dal piti od vode betlehemskega vodnjaka, ki je pri velikih vratih!“ 010 2SA 023 016 Trije mogočni možje so predrli vojsko Filistejcev in zajeli vodo iz betlehemskega vodnjaka, ki je bil pri velikih vratih in jo vzeli ter jo prinesli k Davidu, pa vendar ni hotel piti od nje, temveč jo je izlil Gospodu. 010 2SA 023 017 Rekel je: „Daleč naj bo od mene, oh Gospod, da bi to storil. Mar ni to kri mož, ki so šli v nevarnosti za svoja življenja?“Zato tega ni hotel piti. Te stvari so storili ti trije mogočni možje. 010 2SA 023 018 Abišáj, Joábov brat, Cerújin sin, je bil vodja med tremi. Svojo sulico je dvignil proti tristotim in jih pobil in imel je ime med tremi. 010 2SA 023 019 Mar ni bil on najbolj častitljiv izmed treh? Zato je bil njihov poveljnik, vendar prvih treh ni dosegel. 010 2SA 023 020 Jojadájev sin Benajá, sin hrabrega moža iz Kabceéla, ki je storil mnogo dejanj, je usmrtil dva levom podobna moža iz Moába. Odšel je tudi dol in ubil leva v sredi jame v času snega. 010 2SA 023 021 Ubil je Egipčana, čednega moža. Egipčan je imel v svoji roki sulico, toda dol k njemu je šel s palico in iztrgal sulico iz Egipčanove roke in ga ubil z njegovo lastno sulico. 010 2SA 023 022 Te stvari je storil Jojadájev sin Benajá in imel je ime med tremi mogočnimi možmi. 010 2SA 023 023 Bil je častitljivejši od tridesetih, vendar prvih treh ni dosegel. In David ga je postavil nad svojo stražo. 010 2SA 023 024 Joábov brat Asaél je bil eden izmed tridesetih: Dodójev sin Elhanán iz Betlehema, 010 2SA 023 025 Haródec Šamá, Haródec Eliká, 010 2SA 023 026 Paltičan Helec, Irá, sin Tekójčana Ikéša, 010 2SA 023 027 Anatóčan Abiézer, Hušán Mebunáj, 010 2SA 023 028 Ahóahovec Calmón, Netófčan Mahráj, 010 2SA 023 029 Heleb, sin Netófčana Baanája, Ribájev sin Itáj iz Gíbee Benjaminovih otrok, 010 2SA 023 030 Piratónec Benajá, Hidáj iz Gáaševih potokov, 010 2SA 023 031 Arbatéjec Abialbón, Barhuméjec Azmávet, 010 2SA 023 032 Šaalbónec Eljahbá, izmed Jašénovih sinov Jonatan, 010 2SA 023 033 Hararéjec Šamá, Ahiám, sin Hararéjca Šarárja, 010 2SA 023 034 Elifélet, sin Ahasbája, sin Maahčána, Eliám, sin Gilčana Ahitófela, 010 2SA 023 035 Karmélčan Hecrai, Arbéjec Paarai, 010 2SA 023 036 Natánov sin Jigál iz Cobe, Gádovec Baní, 010 2SA 023 037 Amónec Celek, Beeróčan Nahráj, nosilec bojne opreme Cerújinega sina Joába, 010 2SA 023 038 Jéterjevec Irá, Jéterjevec Garéb, 010 2SA 023 039 Hetejec Urijá; skupaj sedemintrideset. 010 2SA 024 001 In ponovno je bila vžgana Gospodova jeza zoper Izrael in zoper njih je napeljal Davida, da reče: „Pojdite, preštejte Izraela in Juda.“ 010 2SA 024 002 Kajti kralj je rekel Joábu, poveljniku vojske, ki je bila z njim: „Pojdite sedaj skozi vse Izraelove rodove, od Dana, celo do Beeršébe in preštejte ljudstvo, da bom lahko vedel število ljudstva.“ 010 2SA 024 003 Joáb pa je rekel kralju: „Torej Gospod, tvoj Bog, [naj] doda ljudstvu, kolikorkrat že, stokratno in da bodo oči mojega gospoda kralja lahko to videle, toda zakaj se moj gospod kralj razveseljuje v tej stvari?“ 010 2SA 024 004 Vendar je kraljeva beseda prevladala zoper Joába in zoper poveljnike vojske. In Joáb in poveljniki vojske so odšli izpred kraljeve prisotnosti, da preštejejo Izraelsko ljudstvo. 010 2SA 024 005 Prečkali so Jordan in se utaborili v Aroêrju, na desni strani mesta, ki leži v sredi reke Gad in proti Jazêrju. 010 2SA 024 006 Potem so prišli v Gileád in v deželo Tahtím Hodší; in prišli so v Dan Jáan in okoli k Sidónu 010 2SA 024 007 in prišli so k močnemu oporišču Tir in k vsem mestom Hivéjcev in Kánaancev in odšli so ven k južnemu Judu, celó do Beeršébe. 010 2SA 024 008 Torej ko so šli skozi vso deželo, so ob koncu devetih mesecev in dvajsetih dni prišli v Jeruzalem. 010 2SA 024 009 Joáb je kralju izročil vsoto števila ljudstva. Tam je bilo v Izraelu osemsto tisoč hrabrih mož, ki so izdirali meč in Judovih mož je bilo petsto tisoč mož. 010 2SA 024 010 Davidovo srce pa ga je udarilo, potem ko je imel ljudstvo prešteto. David je rekel Gospodu: „Silno sem grešil v tem, kar sem storil in sedaj te rotim, oh Gospod, odvzemi krivičnost svojega služabnika, kajti postopal sem zelo nespametno.“ 010 2SA 024 011 Kajti ko je bil David zjutraj pokonci, je k Davidovemu vidcu, preroku Gadu, prišla beseda od Gospoda, rekoč: 010 2SA 024 012 „Pojdi in reci Davidu: ‚Tako govori Gospod, ponujam ti tri stvari. Izberi eno izmed njih, da ti jo lahko storim.‘“ 010 2SA 024 013 Tako je Gad prišel k Davidu in mu povedal ter mu rekel: „Ali naj pride k tebi, v tvojo deželo, sedem let lakote? Ali hočeš tri mesece bežati pred svojimi sovražniki, medtem ko te zasledujejo? Ali da bo v tvoji deželi tridnevna kužna bolezen? Sedaj se posvetuj in glej kakšen odgovor naj vrnem tistemu, ki me je poslal.“ 010 2SA 024 014 David je Gadu rekel: „V veliki stiski sem. Naj torej pademo v Gospodovo roko, kajti njegova usmiljenja so velika in naj ne padem v roko človeka.“ 010 2SA 024 015 Tako je Gospod nad Izrael poslal kužno bolezen od jutra celo do določenega časa in tam je umrlo izmed ljudstva, od Dana, celo do Beeršébe, sedemdeset tisoč mož. 010 2SA 024 016 Ko je angel svojo roko iztegnil nad Jeruzalem, da ga uniči, se je Gospod pokesal od zla in rekel angelu, ki je uničeval ljudstvo: „Dovolj je. Zadrži sedaj svojo roko.“Gospodov angel pa je bil pri kraju mlatišča Jebusejca Arávna. 010 2SA 024 017 David je spregovoril Gospodu, ko je videl angela, ki je udaril ljudstvo in rekel: „Glej! Grešil sem, storil sem zlobno. Toda te ovce, kaj so storile? Naj bo tvoja roka, prosim te, zoper mene in zoper hišo mojega očeta.“ 010 2SA 024 018 Gad je ta dan prišel k Davidu in mu rekel: „Pojdi gor, zgradi oltar Gospodu na mlatišču Jebusejca Arávna.“ 010 2SA 024 019 David je, glede na Gadovo izjavo, odšel gor, kakor je Gospod ukazal. 010 2SA 024 020 Arávna je pogledal in zagledal kralja ter njegove služabnike prihajati proti njemu. Arávna je odšel ven in se upognil pred kraljem na svoj obraz k tlom. 010 2SA 024 021 Arávna je rekel: „Čemu je moj gospod prišel k svojemu služabniku?“David je rekel: „Da od tebe kupim mlatišče, da zgradim oltar Gospodu, da bo kuga lahko ustavljena pred ljudstvom.“ 010 2SA 024 022 Arávna je rekel Davidu: „Naj moj gospod kralj vzame in daruje, kar se mu zdi dobro. Glej, tukaj so voli za žgalno daritev in mlatilne priprave in druge volovske priprave za drva.“ 010 2SA 024 023 Vse te stvari je storil Arávna, kakor kralj, dal kralju. In Arávna je rekel kralju: „ Gospod, tvoj Bog, [naj] te sprejme.“ 010 2SA 024 024 Kralj pa je Arávnu rekel: „Ne; temveč bom to zagotovo kupil od tebe za ceno. Niti ne bom daroval žgalne daritve Gospodu, svojemu Bogu od tega, kar me nič ne stane.“Tako je David kupil mlatišče in vole za petdeset šeklov srebra. 010 2SA 024 025 David je tam zgradil oltar Gospodu in daroval žgalne daritve in mirovne daritve. Tako je bil Gospod izprošen za deželo in kuga se je ustavila pred Izraelom. # # BOOK 011 1KI 1 Kings 1 Kralji 011 1KI 001 001 Torej kralj David je bil zelo star in zvrhan v letih in pokrivali so ga z oblačili, toda ni se mogel ogreti. 011 1KI 001 002 Zato so mu njegovi služabniki rekli: „Naj bo za mojega gospoda kralja poiskana mlada devica in naj ta stoji pred kraljem in naj ga neguje in naj leži v tvojem naročju, da se moj gospod kralj lahko ogreje.“ 011 1KI 001 003 Tako so po vseh Izraelovih pokrajinah iskali za lepo gospodično in našli Šunémko Abišágo in jo privedli h kralju. 011 1KI 001 004 Gospodična je bila zelo lepa, negovala je kralja in mu služila, toda kralj je ni spoznal. 011 1KI 001 005 Potem se je Hagítin sin Adoníja povišal, rekoč: „Jaz bom kralj, “in si pripravil bojne vozove, konjenike in petdeset mož, da tečejo pred njim. 011 1KI 001 006 Njegov oče pa ga nikoli ni razžalil v tem, da bi rekel: „Čemu si tako storil?“In ta je bil tudi zelo čeden mož in njegova mati ga je rodila za Absalomom. 011 1KI 001 007 Ta se je posvetoval s Cerújinim sinom Joábom in z duhovnikom Abjatárjem in sledeč Adoníju sta mu pomagala. 011 1KI 001 008 Toda duhovnik Cadók, Jojadájev sin Benajá, prerok Natán, Šimí, Reí in mogočni možje, ki so pripadali Davidu, niso bili z Adoníjem. 011 1KI 001 009 Adoníja je pri kamnu Zohélet, ki je pri En Rogelu, zaklal ovce, vole in pitano živino ter poklical vse svoje brate, kraljeve sinove in vse Judove ljudi, kraljeve služabnike, 011 1KI 001 010 toda preroka Natána, Benajá, mogočnih mož in svojega brata Salomona ni poklical. 011 1KI 001 011 Zato je Natán spregovoril Salomonovi materi Batšébi, rekoč: „Mar nisi slišala, da Hagítin sin Adoníja kraljuje, naš gospod David pa tega ne ve? 011 1KI 001 012 Zdaj torej pridi, prosim te, naj ti dam nasvet, da boš lahko rešila svoje lastno življenje in življenje svojega sina Salomona. 011 1KI 001 013 Pojdi in vstopi h kralju Davidu ter mu reci: ‚Mar nisi ti, moj gospod, oh kralj, prisegel pri svoji pomočnici, rekoč: ‚Zagotovo bo tvoj sin Salomon kraljeval za menoj in bo sedel na mojem prestolu? Zakaj potem kraljuje Adoníja?‘‘ 011 1KI 001 014 Glej, medtem ko boš še tam govorila s kraljem, bom tudi jaz vstopil za teboj in potrdil tvoje besede.“ 011 1KI 001 015 Batšéba je odšla h kralju v sobo. Kralj pa je bil zelo star in Šunémka Abišága je služila kralju. 011 1KI 001 016 Batšéba se je upognila in se globoko priklonila. Kralj je rekel: „Kaj želiš?“ 011 1KI 001 017 Rekla mu je: „Moj gospod, pri Gospodu, svojem Bogu, si prisegel svoji pomočnici, rekoč: ‚Tvoj sin Salomon bo zagotovo kraljeval za menoj in bo sedel na mojem prestolu.‘ 011 1KI 001 018 Sedaj glej, kraljuje Adoníja in sedaj, moj gospod kralj, ti tega ne veš, [namreč] 011 1KI 001 019 zaklal je vole, pitano živino in ovc v obilju ter sklical vse kraljeve sinove, duhovnika Abjatárja in poveljnika vojske Joába, toda tvojega služabnika Salomona ni poklical. 011 1KI 001 020 Ti pa, moj gospod, oh kralj, oči celotnega Izraela so na tebi, da bi jim ti povedal kdo bo sedel na prestolu mojega gospoda kralja za njim. 011 1KI 001 021 Sicer se bo zgodilo, ko bo moj gospod kralj zaspal s svojimi očeti, da bova jaz in moj sin Salomon šteta [za] prestopnika.“ 011 1KI 001 022 Glej, medtem ko je še govorila s kraljem, je vstopil tudi prerok Natán. 011 1KI 001 023 Kralju so povedali, rekoč: „Glej, prerok Natán.“Ko je ta vstopil pred kralja, se je pred kraljem upognil s svojim obrazom do tal. 011 1KI 001 024 Natán je rekel: „Moj gospod, oh kralj, ali si rekel: ‚Adoníja bo kraljeval za menoj in on bo sedel na mojem prestolu?‘ 011 1KI 001 025 Kajti ta dan je odšel dol in v obilju zaklal vole, rejeno živino in ovce ter sklical vse kraljeve sinove, poveljnike vojske in duhovnika Abjatárja; in glej, jedo in pijejo pred njim ter govorijo: ‚Živel kralj Adoníja.‘ 011 1KI 001 026 Toda mene, celó mene, tvojega služabnika, duhovnika Cadóka, Jojadájevega sina Benajá in tvojega služabnika Salomona ni poklical. 011 1KI 001 027 Ali je ta stvar storjena s strani mojega gospoda kralja in je nisi pokazal svojemu služabniku, kdo naj bi sedel na prestolu mojega gospoda kralja za njim?“ 011 1KI 001 028 Potem je kralj David odgovoril in rekel: „Pokličite mi Batšébo.“Prišla je v kraljevo prisotnost in obstala pred kraljem. 011 1KI 001 029 Kralj je prisegel in rekel: „ Kakor Gospod živi, ki je mojo dušo odkupil iz vse tesnobe, 011 1KI 001 030 celo kakor sem ti prisegel pri Gospodu, Izraelovemu Bogu, rekoč: ‚Zagotovo bo tvoj sin Salomon kraljeval za menoj in on bo namesto mene sedel na mojem prestolu, celo tako bom zagotovo storil ta dan.‘“ 011 1KI 001 031 Potem se je Batšéba s svojim obrazom pripognila do zemlje, počastila kralja in rekla: „Naj moj gospod kralj David živi na veke.“ 011 1KI 001 032 Kralj David je rekel: „Pokliči mi duhovnika Cadóka, preroka Natána in Jojadájevega sina Benajá.“In prišli so pred kralja. 011 1KI 001 033 Kralj jim je tudi rekel: „S seboj vzemite služabnike svojega gospoda in naredite da, moj sin Salomon jezdi na moji lastni muli in ga privedite dol do Gihona. 011 1KI 001 034 Duhovnik Cadók in prerok Natán naj ga tam mazilita za kralja nad Izraelom in zatrobite s šofarjem ter recite: ‚Živel kralj Salomon.‘ 011 1KI 001 035 Potem boste za njim prišli gor, da bo lahko prišel in sedel na moj prestol, kajti on bo kralj namesto mene. Določil sem ga, da bo vladar nad Izraelom in nad Judom.“ 011 1KI 001 036 Jojadájev sin Benajá je kralju odgovoril in rekel: „Amen. Tudi Gospod, Bog mojega gospoda kralja, tako pravi. 011 1KI 001 037 Kakor je bil Gospod z mojim gospodom kraljem, celo tako naj bo s Salomonom in njegov prestol naj naredi večjega od mojega gospoda, kralja Davida.“ 011 1KI 001 038 Tako so duhovnik Cadók, prerok Natán in Jojadájev sin Benajá, Keretéjci in Péletovci odšli dol in dali Salomonu, da je jahal na muli kralja Davida in ga privedli h Gihonu. 011 1KI 001 039 Duhovnik Cadók je iz šotorskega svetišča vzel rog olja in mazilil Salomona. Zatrobili so na šofar in vse ljudstvo je reklo: „Živel kralj Salomon.“ 011 1KI 001 040 Vse ljudstvo je prišlo za njim gor in ljudstvo je piskalo s piščalmi in se razveseljevalo z veliko radostjo, tako da se je zemlja od njihovega glasu trgala. 011 1KI 001 041 Adoníja in vsi gostje, ki so bili z njim, so to slišali, ko so nehali jesti. Ko je Joáb zaslišal zvok šofarja, je rekel: „Čemu je ta hrup iz mesta, [kot bi bila] vstaja?“ 011 1KI 001 042 Medtem ko je še govoril, glej, je prišel Jonatan, sin duhovnika Abjatárja in Adoníja mu je rekel: „Vstopi, kajti hraber mož si in prinašaš dobre novice.“ 011 1KI 001 043 Jonatan je odgovoril in Adoníju rekel: „Resnično, naš gospod, kralj David, je Salomona postavil za kralja. 011 1KI 001 044 In kralj je z njim poslal duhovnika Cadóka, preroka Natána, Jojadájevega sina Benajá, Keretéjce in Péletovce in dali so mu, da je jahal na kraljevi muli. 011 1KI 001 045 Duhovnik Cadók in prerok Natán sta ga mazilila za kralja pri Gihonu in od tam so prišli gor, veseleč se, tako da je mesto ponovno odzvanjalo. To je hrup, ki ste ga slišali. 011 1KI 001 046 In Salomon tudi sedi na prestolu kraljestva. 011 1KI 001 047 Še več, kraljevi služabniki so prišli, da blagoslovijo našega gospoda, kralja Davida, rekoč: ‚Bog naj Salomonovo ime naredi boljše od tvojega imena in naj njegov prestol naredi večji kakor tvoj prestol.‘In kralj se je na postelji globoko priklonil. 011 1KI 001 048 Tudi tako je kralj rekel: ‚Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ki je danes dal nekomu sedeti na mojem prestolu in moje oči celo to vidijo.‘“ 011 1KI 001 049 Vsi gostje, ki so bili z Adoníjem, so bili prestrašeni, vzdignili so se in odšli, vsak mož svojo pot. 011 1KI 001 050 Adoníja pa se je bal zaradi Salomona, se vzdignil, odšel in se oprijel oltarnih rogov. 011 1KI 001 051 To je bilo povedano Salomonu, rekoč: „Glej, Adoníja se boji kralja Salomona, kajti glej, oprijel se je oltarnih rogov, rekoč: ‚Naj mi ta dan kralj Salomon priseže, da svojega služabnika ne bo usmrtil z mečem.‘“ 011 1KI 001 052 Salomon je rekel: „Če se bo izkazal vrednega moža, ne bo niti las od njega padel na zemljo, toda če bo v njem najdena zlobnost, bo umrl.“ 011 1KI 001 053 Tako je kralj Salomon poslal in privedli so ga dol od oltarja. In prišel je ter se priklonil kralju Salomonu in Salomon mu je rekel: „Pojdi k svoji hiši.“ 011 1KI 002 001 Torej Davidovi dnevi so se približali, da naj bi umrl in svojemu sinu Salomonu je naročil, rekoč: 011 1KI 002 002 „Jaz grem pot vse zemlje. Bodi torej močan in se izkaži moža 011 1KI 002 003 in ohrani naročilo Gospoda, svojega Boga, da hodiš po njegovih poteh, da ohranjaš njegove zakone, njegove zapovedi, njegove sodbe in njegova pričevanja, kakor je zapisano v Mojzesovi postavi, da boš lahko uspeval v vsem, kar delaš in kamorkoli se obrneš, 011 1KI 002 004 da bo Gospod lahko nadaljeval svojo besedo, ki jo je govoril glede mene, rekoč: ‚Če tvoji otroci pazijo na svojo pot, da hodijo pred menoj v resnici, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo, tebi ne bo odrezan, ‘je rekel, ‚noben mož na Izraelovem prestolu.‘ 011 1KI 002 005 Poleg tega tudi veš, kaj mi je storil Cerújin sin Joáb in kaj je storil dvema poveljnikoma Izraelove vojske, Nerovemu sinu Abnêrju in Jeterjevemu sinu Amasáju, ki ju je ubil in vojno kri prelil v miru in vojno kri položil na svoj pas, ki je bil okrog njegovih ledij in na njegove čevlje, ki so bili na njegovih stopalih. 011 1KI 002 006 Stori torej glede na svojo modrost in naj njegova osivela glava ne gre dol v podzemlje v miru. 011 1KI 002 007 Toda izkazuj prijaznost sinovom Gileádca Barzilája in naj bodo izmed tistih, ki jedo pri tvoji mizi, kajti tako so prišli k meni, ko sem pobegnil zaradi tvojega brata Absaloma. 011 1KI 002 008 Glej, s seboj imaš Šimíja, Gerájevega sina, Benjaminovca iz Bahuríma, ki me je preklinjal z bolečim prekletstvom na dan, ko sem odšel v Mahanájim, toda prišel je dol, da me sreča pri Jordanu in prisegel sem mu pri Gospodu, rekoč: ‚Ne bom te usmrtil z mečem.‘ 011 1KI 002 009 Zdaj ga torej ne imej brez krivde, kajti moder človek si in veš, kaj mu moraš storiti, temveč njegovo osivelo glavo s krvjo privedi dol k podzemlju.“ 011 1KI 002 010 Tako je David zaspal s svojimi očeti in bil pokopan v Davidovem mestu. 011 1KI 002 011 Dni, ko je David kraljeval nad Izraelom je bilo štirideset let. Sedem let je kraljeval v Hebrónu, triintrideset let pa je kraljeval v Jeruzalemu. 011 1KI 002 012 Potem se je Salomon usedel na prestol svojega očeta Davida in njegovo kraljestvo je bilo silno utrjeno. 011 1KI 002 013 Hagítin sin Adoníja je prišel k Salomonovi materi Batšébi. Rekla je: „Prihajaš miroljubno?“Rekel je: „Miroljubno.“ 011 1KI 002 014 Poleg tega je rekel: „Nekaj ti imam povedati.“Rekla je: „Povej.“ 011 1KI 002 015 Rekel je: „Veš, da je bilo kraljestvo moje in da je ves Izrael svoje obraze naravnal name, da naj bi jaz kraljeval, vendar se je kraljestvo zaobrnilo in postalo bratovo, kajti njegovo je bilo od Gospoda. 011 1KI 002 016 Sedaj od tebe prosim eno prošnjo, ne zavrni me.“Rekla mu je: „Povej.“ 011 1KI 002 017 Rekel je: „Spregovori, prosim te, kralju Salomonu (kajti ne bo ti rekel ne), da mi da za ženo Šunémko Abišágo.“ 011 1KI 002 018 Batšéba je rekla: „Dobro, zate bom govorila kralju.“ 011 1KI 002 019 Batšéba je torej šla h kralju Salomonu, da mu govori za Adoníja. Kralj je vstal, da jo sreča in se ji priklonil, se usedel na svoj prestol in dal postaviti sedež za kraljevo mater in usedla se je na njegovo desnico. 011 1KI 002 020 Potem je rekla: „Od tebe želim eno majhno prošnjo, prosim te, ne reci mi ne.“Kralj ji je rekel: „Vprašaj, moja mati, kajti jaz ti ne bom rekel ne.“ 011 1KI 002 021 Rekla je: „Naj bo Šunémka Abišága dana tvojemu bratu Adoníju za ženo.“ 011 1KI 002 022 Kralj Salomon je odgovoril svoji materi in rekel: „Zakaj prosiš za Adoníja Šunémko Abišágo? Prosi zanj tudi kraljestvo, kajti on je moj starejši brat; celo zanj in za duhovnika Abjatárja in za Cerújinega sina Joába.“ 011 1KI 002 023 Potem je kralj Salomon prisegel pri Gospodu, rekoč: „Bog naj mi tako stori in še več, če ni Adoníja te besede spregovoril zoper svoje lastno življenje. 011 1KI 002 024 Zdaj torej kakor živi Gospod, ki me je utrdil in me postavil na prestol mojega očeta Davida in ki mi je naredil hišo, kakor je obljubil, bo ta dan Adoníja usmrčen.“ 011 1KI 002 025 Kralj Salomon je poslal po roko Jojadájevega sina Benajá in ta je padel nanj, da je umrl. 011 1KI 002 026 Duhovniku Abjatárju pa je kralj rekel: „Pojdi v Anatót, k svojim lastnim poljem, kajti vreden si smrti, toda tokrat te ne bom usmrtil, ker pred mojim očetom Davidom nosiš skrinjo Gospoda Boga in ker si bil prizadet v vsem, s čemer je bil prizadet moj oče.“ 011 1KI 002 027 Tako je Salomon vrgel ven Abjatárja, da ne bi bil duhovnik Gospodu, da je lahko izpolnil Gospodovo besedo, ki jo je govoril glede Élijeve hiše v Šilu. 011 1KI 002 028 Potem so do Joába prišle novice, kajti Joáb se je obrnil za Adoníjem, čeprav se ni obrnil za Absalomom. Joáb je pobegnil h Gospodovemu šotorskemu svetišču in se oprijel oltarnih rogov. 011 1KI 002 029 To je bilo povedano kralju Salomonu, da je Joáb pobegnil v Gospodovo šotorsko svetišče in glej on je pri oltarju. Potem je Salomon poslal Jojadájevega sina Benajá, rekoč: „Pojdi, padi nanj.“ 011 1KI 002 030 Benajá je prišel v Gospodovo šotorsko svetišče ter mu rekel: „Tako govori kralj: ‚Pridi naprej.‘“Rekel je: „Ne, temveč bom tukaj umrl.“Benajá je kralju ponovno prinesel besedo, rekoč: „Tako je rekel Joáb in tako mi je odgovoril.“ 011 1KI 002 031 Kralj mu je rekel: „Stori kakor je rekel, padi nanj in ga pokoplji, da boš lahko od mene in od hiše mojega očeta odvzel nedolžno kri, ki jo je prelil Joáb. 011 1KI 002 032 Gospod bo njegovo kri povrnil na njegovo lastno glavo, ker je padel na dva moža, pravičnejša in boljša kakor on in ju umoril z mečem, moj oče David pa ni vedel o tem, namreč Nerovega sina Abnêrja, poveljnika Izraelove vojske in Jeterjevega sina Amasája, poveljnika Judove vojske. 011 1KI 002 033 Njuna kri se bo torej povrnila na Joábovo glavo in na glavo njegovega semena na veke, toda nad Davidom, nad njegovim semenom, nad njegovo hišo in nad njegovim prestolom bo mir na veke od Gospoda.“ 011 1KI 002 034 Tako je Jojadájev sin Benajá odšel gor, padel nanj, ga usmrtil in pokopan je bil v svoji lastni hiši v divjini. 011 1KI 002 035 Na njegovo mesto, čez vojsko, je kralj postavil Jojadájevega sina Benajá, na Abjatárjevo mesto pa je kralj postavil duhovnika Cadóka. 011 1KI 002 036 Kralj je poslal in poklical Šimíja ter mu rekel: „Zgradi si hišo v Jeruzalemu in tam prebivaj in ne hodi kamorkoli od tam. 011 1KI 002 037 Kajti tako bo, da na dan, ko pojdeš ven in preideš potok Kidron, boš zagotovo vedel, da boš sigurno umrl. Tvoja kri bo na tvoji lastni glavi.“ 011 1KI 002 038 Šimí je rekel kralju: „Ta beseda je dobra, kakor je rekel moj gospod kralj, tako bo tvoj služabnik storil.“In Šimí je mnogo dni prebival v Jeruzalemu. 011 1KI 002 039 Pripetilo pa se je ob koncu treh let, da sta dva izmed Šimíjevih služabnikov pobegnila k Maahájevemu sinu Ahíšu, kralju iz Gata. Šimíju so povedali, rekoč: „Glej, tvoja služabnika sta v Gatu.“ 011 1KI 002 040 Šimí je vstal, osedlal svojega osla in šel v Gat, k Ahíšu, da poišče svoja služabnika. Šimí je odšel in svoja služabnika privedel iz Gata. 011 1KI 002 041 To je bilo povedano Salomonu, da je Šimí iz Jeruzalema odšel v Gat in ponovno prišel nazaj. 011 1KI 002 042 Kralj je poslal in dal poklicati Šimíja ter mu rekel: „Mar te nisem primoral, da prisežeš pri Gospodu in ti izpričal, rekoč: ‚Zagotovo vedi, na dan, ko greš ven in hodiš kakorkoli naokoli, da boš zagotovo umrl?‘In rekel si mi: ‚Beseda, ki sem jo slišal, je dobra.‘ 011 1KI 002 043 Zakaj se potem nisi držal Gospodove prisege in zapovedi, ki sem ti jo naročil?“ 011 1KI 002 044 Kralj je poleg tega Šimíju rekel: „Ti poznaš vso zlobnost, katera je znana tvojemu srcu, ki si jo storil mojemu očetu Davidu, zato bo Gospod tvojo zlobnost povrnil na tvojo lastno glavo 011 1KI 002 045 in kralj Salomon bo blagoslovljen in Davidov prestol bo pred Gospodom utrjen na veke.“ 011 1KI 002 046 Tako je kralj zapovedal Jojadájevemu sinu Benajáju, ki je odšel ven in padel nanj, da je ta umrl. In kraljestvo je bilo utrjeno v Salomonovi roki. 011 1KI 003 001 Salomon je sklenil svaštvo z faraonom, egiptovskim kraljem in vzel faraonovo hčer ter jo privedel v Davidovo mesto, dokler ni končal gradnje svoje lastne hiše, Gospodove hiše in obzidja okoli Jeruzalema. 011 1KI 003 002 Vendar pa je ljudstvo žrtvovalo na visokih krajih, ker do tistih dni ni bilo zgrajene hiše Gospodovemu imenu. 011 1KI 003 003 Salomon je ljubil Gospoda, hodeč po zakonih svojega očeta Davida, vendar je žrtvoval in zažigal kadilo na visokih krajih. 011 1KI 003 004 Kralj je odšel do Gibeóna, da tam žrtvuje, kajti to je bil ugleden visok kraj [in] na tistem oltarju je Salomon daroval tisoč žgalnih daritev. 011 1KI 003 005 V Gibeónu se je Gospod v sanjah ponoči prikazal Salomonu in Bog je rekel: „Prosi kaj naj ti dam.“ 011 1KI 003 006 Salomon je rekel: „Svojemu služabniku, mojemu očetu Davidu, si izkazal veliko milost, kakor je hodil pred teboj v resnici, v pravičnosti in v iskrenosti srca s teboj in si zanj ohranil to veliko prijaznost, da si mu dal sina, da sedi na njegovem prestolu, kakor je to ta dan. 011 1KI 003 007 Sedaj, oh Gospod, moj Bog, svojega služabnika si naredil kralja namesto mojega očeta Davida. Jaz pa sem samo majhen otrok. Ne vem kako odhajati ali prihajati. 011 1KI 003 008 Tvoj služabnik je v sredi tvojega ljudstva, ki si ga izbral, velikega ljudstva, ki zaradi množice ne more biti niti našteto niti prešteto. 011 1KI 003 009 Daj torej svojemu služabniku razumevajoče srce, da sodi tvoje ljudstvo, da bom lahko razločeval med dobrim in slabim, kajti kdo je zmožen soditi to tvoje tako veliko ljudstvo?“ 011 1KI 003 010 Govor je ugajal Gospodu, da je Salomon prosil to stvar. 011 1KI 003 011 Bog mu je rekel: „Ker si prosil to stvar in zase nisi prosil dolgega življenja, niti zase nisi prosil bogastev, niti nisi prosil za življenja svojih sovražnikov, temveč si zase prosil razumevanje, da razsojaš sodbo; 011 1KI 003 012 glej, storil sem glede na tvoje besede, glej, dal sem ti modrost in razumevajoče srce, tako da pred teboj ni bilo nikogar podobnega tebi, niti za teboj ne bo vstal nihče podoben tebi. 011 1KI 003 013 Dal sem ti tudi to, česar nisi prosil, tako bogastva kakor čast, tako da vse tvoje dni med kralji ne bo nobenega kralja podobnega tebi. 011 1KI 003 014 Če boš hodil po mojih poteh, da varuješ moje zakone in moje zapovedi, kakor je hodil tvoj oče David, potem bom podaljšal tvoje dni.“ 011 1KI 003 015 Salomon se je prebudil in glej, to so bile sanje. Prišel je v Jeruzalem, stopil pred skrinjo Gospodove zaveze in daroval žgalne daritve, mirovne daritve in vsem svojim služabnikom priredil gostijo. 011 1KI 003 016 Potem sta prišli h kralju dve ženski, ki sta bili pocestnici in obstali pred njim. 011 1KI 003 017 Ena ženska je rekla: „Oh, moj gospod, jaz in ta ženska stanujeva v eni hiši in rodila sem otroka, z njo v hiši. 011 1KI 003 018 Tretji dan pa se je pripetilo, potem ko sem rodila, da je tudi ta ženska rodila in bili sva skupaj. Z nama v hiši ni bilo nobenega tujca, razen naju dveh v hiši. 011 1KI 003 019 Otrok te ženske pa je ponoči umrl, ker ga je prekrila. 011 1KI 003 020 Ona pa je opolnoči vstala in mojega sina vzela od mene, medtem ko je tvoja pomočnica spala in si ga položila v svoje naročje, svojega mrtvega pa je položila v moje naročje. 011 1KI 003 021 Ko sem zjutraj vstala, da podojim svojega otroka, glej, je bil ta mrtev. Toda ko sem to zjutraj preudarjala, glej, to ni bil moj sin, ki sem ga rodila.“ 011 1KI 003 022 Druga ženska pa je rekla: „Ne, temveč živi je moj sin, mrtvi pa je tvoj sin.“Ta pa je rekla: „Ne, temveč mrtvi je tvoj sin, živi pa je moj sin.“Tako sta govorili pred kraljem. 011 1KI 003 023 Potem je kralj rekel: „Ena pravi: ‚Ta je moj sin, ki živi, tvoj sin pa je mrtev.‘Druga pa pravi: ‚Ne, temveč je mrtvi tvoj sin, moj sin pa živi.‘“ 011 1KI 003 024 Kralj je rekel: „Prinesite mi meč.“Meč so prinesli pred kralja. 011 1KI 003 025 Kralj je rekel: „Živega otroka razdelite na pol in polovico dajte eni, polovico pa drugi.“ 011 1KI 003 026 Potem je kralju spregovorila ženska, od katere je bil živi otrok, kajti njena notranjost je hrepenela za svojim sinom in rekla: „Oh, moj gospod, izročite ji živega otroka in nikakor ga ne ubijte.“Druga pa je rekla: „Naj ne bo niti moj niti tvoj, temveč ga razdelite.“ 011 1KI 003 027 Potem je kralj odgovoril in rekel: „Njej dajte živega otroka in ga nikakor ne ubijte. Ona je njegova mati.“ 011 1KI 003 028 Ves Izrael je slišal o sodbi, ki jo je kralj razsodil in bali so se kralja, kajti videli so, da je bila v njem Božja modrost, da razsoja. 011 1KI 004 001 Tako je bil kralj Salomon kralj nad vsem Izraelom. 011 1KI 004 002 To so bili princi, ki jih je imel: Azarjá, sin duhovnika Cadóka; 011 1KI 004 003 Šišájeva sinova Elihóref in Ahíja, pisarja; Ahilúdov sin Józafat, letopisec; 011 1KI 004 004 Jojadájev sin Benajá je bil nad vojsko; Cadók in Abjatár sta bila duhovnika; 011 1KI 004 005 Natánov sin Azarjá, je bil nad častniki; Natánov sin Zabúd je bil glavni častnik in kraljev prijatelj; 011 1KI 004 006 Ahišár je bil nad družino in Abdájev sin Adonirám je bil nad davkom. 011 1KI 004 007 Salomon je imel dvanajst častnikov nad vsem Izraelom, ki so zagotavljali živež za kralja in njegovo družino. Vsak človek je v svojem mesecu leta pripravljal preskrbo. 011 1KI 004 008 To so njihova imena: Hurov sin na gori Efrájim; 011 1KI 004 009 Dekerjev sin v Makácu, Šaalbímu, Bet Šemešu in Elón Bet Hanánu; 011 1KI 004 010 Hesedov sin v Arubótu – njemu je pripadal Sohó in vsa Heferjeva dežela; 011 1KI 004 011 Abinadábov sin v vseh področjih Dora, ki je imel za ženo Salomonovo hčer Tafáto; 011 1KI 004 012 Ahilúdov sin Baaná – njemu so pripadali Taanáh, Megída in ves Bet Šeán, ki je pri Caretánu pod Jezreélom, od Bet Šeána do Abél Mehóle, celó do kraja, ki je onkraj Jokneáma; 011 1KI 004 013 Geberjev sin v Ramót Gileádu – njemu so pripadala mesta Manásejevega sina Jaíra, ki so v Gileádu, njemu je pripadalo tudi območje Argóba, ki je v Bašánu, šestdeset velikih mest z obzidji in bronastimi zapahi; 011 1KI 004 014 Idójev sin Ahinadáb je imel Mahanájim; 011 1KI 004 015 Ahimáac je bil v Neftáliju, za ženo je vzel tudi Salomonovo hčer Basemáto; 011 1KI 004 016 Hušájev sin Baaná je bil v Aserju in v Alótu; 011 1KI 004 017 Parúahov sin Józafat v Isahárju; 011 1KI 004 018 Elájev sin Šimí v Benjaminu; 011 1KI 004 019 Uríjev sin Geber je bil v deželi Gileád, v deželi amoréjskega kralja Sihóna in bašánskega kralja Oga in ta je bil edini častnik, ki je bil v deželi. 011 1KI 004 020 Juda in Izrael sta bila številna, tako obilna kakor je peska ob morju; jedli so, pili in se veselili. 011 1KI 004 021 Salomon je kraljeval nad vsemi kraljestvi od reke do filistejske dežele in do egiptovske meje. Prinašali so darila in vse dni svojega življenja služili Salomonu. 011 1KI 004 022 Salomonova preskrba za en dan je bila trideset mer fine moke, šestdeset mer moke, 011 1KI 004 023 deset rejenih volov, dvajset volov iz pašnikov in sto ovc, poleg jelenov, srnjakov, damjakov in pitane perjadi. 011 1KI 004 024 Kajti imel je gospostvo nad vsem področjem na tej strani reke, od Tifsáha celo do Gaze, nad vsemi kralji na tej strani reke, in imel je mir na vseh straneh okoli sebe. 011 1KI 004 025 Juda in Izrael sta prebivala varno, vsak mož pod svojo trto in pod svojim figovim drevesom, od Dana, celo do Beeršébe, vse Salomonove dni. 011 1KI 004 026 Salomon je imel štirideset tisoč konjskih boksov za svoje bojne vozove in dvanajst tisoč konjenikov. 011 1KI 004 027 Ti častniki so zagotavljali živež za kralja Salomona in za vse, ki so prišli k Salomonovi mizi, vsak mož v svojem mesecu. Ničesar jim ni primanjkovalo. 011 1KI 004 028 Tudi ječmen in slamo za konje in [enogrbe] velblode so prinašali na kraj, kjer so bili častniki, vsak moški glede na svojo zadolžitev. 011 1KI 004 029 Bog je dal Salomonu modrost in razumevanje, silno mnogo in širino srca, celo kakor je peska, ki je na morski obali. 011 1KI 004 030 Salomonova modrost je presegala modrost vseh otrok vzhodne dežele in vso modrost Egipta. 011 1KI 004 031 Kajti bil je modrejši od vseh ljudi; od Ezráhovca Etána in Mahólovih sinov, Hemána, Kalkóla in Dardá in njegov sloves je bil v vseh narodih naokrog. 011 1KI 004 032 Izrekel je tri tisoč pregovorov in njegovih pesmi je bilo tisoč in pet. 011 1KI 004 033 Govoril je o drevesih, od cedrovega drevesa, ki je na Libanonu, celo do izopa, ki poganja iz zidu. Govoril je tudi o živini, o perjadi, o plazečih stvareh in o ribah. 011 1KI 004 034 In tja so prihajali iz vsega ljudstva, da poslušajo Salomonovo modrost, od vseh zemeljskih kraljev, ki so slišali o njegovi modrosti. 011 1KI 005 001 Tirski kralj Hirám je svoje služabnike poslal k Salomonu, kajti slišal je, da so ga mazilili [za] kralja namesto njegovega očeta, kajti Hirám je bil vedno Davidov oboževalec. 011 1KI 005 002 Salomon je poslal k Hirámu, rekoč: 011 1KI 005 003 „Ti veš, da moj oče David ni mogel zgraditi hiše imenu Gospoda, svojega Boga, zaradi vojn, ki so bile okoli njega na vsaki strani, dokler jih ni Gospod položil pod podplate njegovih stopal. 011 1KI 005 004 Toda sedaj mi je Gospod, moj Bog, dal počitek na vsaki strani, tako da ni niti nasprotnika niti zlih dogodkov. 011 1KI 005 005 Glej, namenil sem se zgraditi hišo imenu Gospoda, svojega Boga, kakor je Gospod spregovoril mojemu očetu Davidu, rekoč: ‚Tvoj sin, ki ga bom namesto tebe postavil na tvoj prestol, on bo zgradil hišo mojemu imenu. 011 1KI 005 006 Zdaj torej zapovej, da mi iz Libanona posekajo cedrova drevesa in moji služabniki bodo s tvojimi služabniki in dal ti bom plačilo za tvoje služabnike, glede na vse, kar mi boš določil; kajti veš, da med nami ni nobenega, ki tako vešče seka les kot Sidónci.‘“ 011 1KI 005 007 Ko je Hirám slišal Salomonove besede se je pripetilo, da se je silno razveselil in rekel: „Blagoslovljen bodi ta dan Gospod, ki je Davidu dal modrega sina nad tem velikim ljudstvom.“ 011 1KI 005 008 In Hirám je poslal k Salomonu, rekoč: „Preudaril sem stvari, zaradi katerih pošiljaš k meni in izpolnil bom vso tvojo željo glede cedrovega lesa in glede cipresovega lesa. 011 1KI 005 009 Moji služabniki ga bodo spravljali dol iz Libanona do morja in po morju ga bom spravljal v splavih na mesto, ki mi ga boš določil in povzročim jim, da bodo tam razvezani in jih boš sprejel, ti pa boš izpolnil mojo željo, da mi daješ hrano za mojo družino.“ 011 1KI 005 010 Tako je Hirám dajal Salomonu cedrov les in cipresov les glede na vse njegove želje. 011 1KI 005 011 Salomon je dajal Hirámu dvajset tisoč mer pšenice za hrano njegovi družini in dvajset mer čistega olja. To je Salomon dajal Hirámu leto za letom. 011 1KI 005 012 Gospod je dal Salomonu modrost, kakor mu je obljubil in bil je mir med Hirámom in Salomonom in onadva sta sklenila zavezo. 011 1KI 005 013 Kralj Salomon je zbral dajatev obveznega dela iz vsega Izraela, in dajatev obveznega dela je bila trideset tisoč mož. 011 1KI 005 014 Pošiljal jih je k Libanonu, deset tisoč na mesec, v izmenah. En mesec so bili na Libanonu in dva meseca doma. Adonirám pa je bil nad dajatvijo obveznega dela. 011 1KI 005 015 Salomon jih je imel sedemdeset tisoč, ki so nosili bremena in osemdeset tisoč sekalcev v gorah, 011 1KI 005 016 poleg glavnih Salomonovih častnikov, ki so bili nad delom, tri tisoč tristo, ki so vladali nad ljudstvom, ki je opravljalo delo. 011 1KI 005 017 Kralj je zapovedal in prinesli so velike kamne, drage kamne, klesane kamne, da hiši položijo temelj. 011 1KI 005 018 Salomonovi graditelji, Hirámovi graditelji in kamnoseki so jih klesali. Tako so pripravili les in kamne, da zgradijo hišo. 011 1KI 006 001 Pripetilo se je v štiristo osemdesetem letu, potem ko so Izraelovi otroci izšli iz egiptovske dežele, v četrtem letu Salomonovega kraljevanja nad Izraelom, v mesecu zivu, ki je drugi mesec, da je pričel graditi Gospodovo hišo. 011 1KI 006 002 Dolžina hiše, ki jo je kralj Salomon gradil za Gospoda, je bila šestdeset komolcev, njena širina dvajset komolcev in njena višina trideset komolcev. 011 1KI 006 003 Dolžina preddverja pred hišnim templjem je bila dvajset komolcev, glede na širino hiše in deset komolcev je bila njegova širina pred hišo. 011 1KI 006 004 Za hišo je naredil okna ozkih luči. 011 1KI 006 005 Ob zidu hiše naokoli je zgradil sobe, ob zidovih hiše naokoli, tako od templja in od oraklja. Naredil je sobe naokoli. 011 1KI 006 006 Najnižja soba je bila pet komolcev široka, srednja je bila šest komolcev široka in tretja je bila sedem komolcev široka, kajti zunaj, v zidu hiše je naokoli naredil ozke opore, da bruna ne bi bila pritrjena v zidove hiše. 011 1KI 006 007 Hiša, ko je bila ta v gradnji, je bila grajena iz pripravljenega kamna, preden je bil ta pripeljan tja, tako da tam v hiši ni bilo niti kladiva niti sekire niti nobenega orodja iz železa, ko je bila ta v gradnji. 011 1KI 006 008 Vrata za srednjo sobo so bila na desni strani hiše. Gor so šli po zavitih stopnicah v srednjo sobo in iz srednje sobe v tretjo. 011 1KI 006 009 Tako je gradil hišo in jo dokončal in hišo pokril z bruni in cedrovimi deskami. 011 1KI 006 010 Potem je zgradil sobe ob vsej hiši, pet komolcev visoke in na hišo so bile pritrjene s cedrovim lesom. 011 1KI 006 011 Gospodova beseda je prišla Salomonu, rekoč: 011 1KI 006 012 „ Glede te hiše, ki jo gradiš, če se boš ravnal po mojih zakonih in izvajal moje sodbe in varoval vse moje zapovedi, da se ravnaš po njih, potem bom s teboj izvršil svojo besedo, ki sem jo govoril tvojemu očetu Davidu. 011 1KI 006 013 Prebival bom med Izraelovimi otroci in ne bom zapustil svojega ljudstva Izraela.“ 011 1KI 006 014 Tako je Salomon zgradil hišo in jo dokončal. 011 1KI 006 015 Zidove hiše znotraj je obložil s cedrovimi deskami, tako tla hiše kakor zidove stropa. In znotraj jih je pokril z lesom in tla hiše pokril s cipresovimi deskami. 011 1KI 006 016 Obložil je dvajset komolcev na straneh hiše, tako tla kakor stene s cedrovimi deskami. Zanjo jih je celo zgradil znotraj, celó za orakelj, celó za najsvetejši kraj. 011 1KI 006 017 Hiša, to je tempelj pred njo, je bila dolga štirideset komolcev. 011 1KI 006 018 Cedrovina hiše znotraj je bila izrezljana s popki in odprtimi cvetovi. Vse je bilo iz cedrovine; nobenega kamna ni bilo videti. 011 1KI 006 019 Orakelj je pripravil znotraj v hiši, da tja postavi Gospodovo skrinjo zaveze. 011 1KI 006 020 Orakelj v sprednjem delu je bil dvajset komolcev po dolžini in dvajset komolcev po širini in dvajset komolcev po njegovi višini. Prevlekel ga je s čistim zlatom in tako je pokril oltar, ki je bil iz cedrovine. 011 1KI 006 021 Tako je Salomon hišo prevlekel s čistim zlatom. Pred orakljem je naredil prehode z verižicami iz zlata in to prevlekel z zlatom. 011 1KI 006 022 Celotno hišo je prevlekel z zlatom, dokler ni dokončal vse hiše. Prav tako je celoten oltar, ki je bil poleg oraklja, prevlekel z zlatom. 011 1KI 006 023 Znotraj oraklja je naredil dva keruba iz oljkovega lesa, vsakega deset komolcev visokega. 011 1KI 006 024 Pet komolcev je merila ena kerubova perut in pet komolcev je bila druga kerubova perut. Od zadnjega dela ene peruti do zadnjega dela druge je bilo deset komolcev. 011 1KI 006 025 Drugi kerub je meril deset komolcev. Oba keruba sta bila ene mere in ene velikosti. 011 1KI 006 026 Višina enega keruba je bila deset komolcev in takšna je bila ta od drugega keruba. 011 1KI 006 027 Keruba je postavil znotraj notranje hiše. Peruti kerubov so se razprostirala tako, da se je perut enega dotaknila ene stene in perut drugega keruba se je dotaknila druge stene in njuni peruti sta se dotikali druga druge v sredi hiše. 011 1KI 006 028 Keruba je prevlekel z zlatom. 011 1KI 006 029 Vse hišne stene naokoli je izrezljal z izrezljanimi figurami kerubov, palmovih dreves in odprtih cvetov, znotraj in zunaj. 011 1KI 006 030 Tla hiše je prevlekel z zlatom, znotraj in zunaj. 011 1KI 006 031 Za vhod oraklja je naredil vrata iz oljkovega lesa. Vratna preklada in podboja sta bila petino zidu. 011 1KI 006 032 Tudi dve vrati sta bili iz oljkovega lesa in nanju je izrezljal rezljanja kerubov, palmovih dreves in odprtih cvetov in jih prevlekel z zlatom in zlato razširil nad keruba in nad palmova drevesa. 011 1KI 006 033 Tako je tudi za tempeljska vrata naredil podboje iz oljkovega lesa, četrtino zidu. 011 1KI 006 034 Dve vrati sta bili iz cipresovega lesa. Dve vratnici enih vrat sta bili pregibni in dve vratnici drugih vrat sta bili pregibni. 011 1KI 006 035 Nanje je izrezljal kerube, palmova drevesa in odprte cvetove. Prevlekel jih z zlatom, ki se je prilegal izrezljanemu delu. 011 1KI 006 036 Notranji dvor je zgradil s tremi vrstami klesanega kamna in vrsto cedrovih brun. 011 1KI 006 037 V četrtem letu, v mesecu zivu, je bil položen temelj Gospodovi hiši. 011 1KI 006 038 V enajstem letu, v mesecu bulu, ki je osmi mesec, je bila hiša dokončana v vseh njenih delih in glede na ves njen videz. Tako je bila v gradnji sedem let. 011 1KI 007 001 Toda Salomon je svojo lastno hišo gradil trinajst let in dokončal vso svojo hišo. 011 1KI 007 002 Zgradil je tudi hišo libanonskega gozda; njena dolžina je bila sto komolcev, njena širina petdeset komolcev in njena višina trideset komolcev, na štirih vrstah cedrovih stebrov, s cedrovimi bruni na stebrih. 011 1KI 007 003 Ta je bila pokrita s cedrovino zgoraj na brunih, ki so ležala na petinštiridesetih stebrih, [po] petnajst v vrsti. 011 1KI 007 004 Tam so bila okna v treh vrstah in svetloba je bila nasproti svetlobi v treh vrstah. 011 1KI 007 005 Vsa vrata in podboji so bili štirioglati, z okni in svetloba je bila nasproti svetlobi v treh vrstah. 011 1KI 007 006 Naredil je preddverje iz stebrov. Njegova dolžina je bila petdeset komolcev in njegova širina trideset komolcev. Preddverje je bilo pred njimi; in drugi stebri in debela bruna so bila pred njimi. 011 1KI 007 007 Potem je naredil preddverje za prestol, kjer bi lahko sodil, celó preddverje sodbe. To je bilo prekrito s cedrovino od ene strani tal do druge. 011 1KI 007 008 Hiša, v kateri je prebival, je imela drug dvor znotraj preddverja, ki je bilo iz podobnega dela. Salomon je naredil tudi hišo za faraonovo hči, ki si jo je vzel za ženo, podobno temu preddverju. 011 1KI 007 009 Vse te so bile iz dragih kamnov, glede na mere klesanih kamnov, žagane z žagami, zunaj in znotraj, celo od temelja do napušča in tako na zunanji strani proti velikemu dvoru. 011 1KI 007 010 Temelj je bil iz dragih kamnov, celo velikih kamnov, kamnov desetih komolcev in kamnov osmih komolcev. 011 1KI 007 011 Zgoraj so bili dragi kamni, po meri klesanih kamnov in cedrovina. 011 1KI 007 012 Velik dvor naokoli je bil s tremi vrstami klesanih kamnov in vrsto cedrovih brun, tako za notranji dvor Gospodove hiše in za preddverje hiše. 011 1KI 007 013 Kralj Salomon je poslal in Hiráma pripeljal iz Tira. 011 1KI 007 014 Bil je vdovin sin iz Neftálijevega rodu, njegov oče pa je bil mož iz Tira, delavec v bronu. Napolnjen je bil z modrostjo, razumevanjem in spretnostjo, da opravlja vsa dela z bronom. Prišel je h kralju Salomonu in opravil vse njegovo delo. 011 1KI 007 015 Kajti vlil je dva stebra iz brona, vsakega po osemnajst komolcev visokega in vrvica dvanajstih komolcev je naokoli obdajala vsakega izmed njiju. 011 1KI 007 016 Naredil je dva kapitela iz vlitega brona, da ju postavi na vrhova stebrov. Višina enega kapitela je bila pet komolcev in višina drugega kapitela je bila pet komolcev. 011 1KI 007 017 In mreže iz narejenih zank in spleten verižni del za kapitele, ki so bili na vrhu stebrov; sedem za en kapitel in sedem za drug kapitel. 011 1KI 007 018 Naredil je stebre in dve vrsti naokoli na eni mreži, da z granatnimi jabolki pokrije kapitele, ki so bili na vrhu. Tako je storil tudi za drugi kapitel. 011 1KI 007 019 Kapitela, ki sta bila na vrhu stebrov v preddverju, sta bila iz lilijastega dela, štiri komolce. 011 1KI 007 020 Kapitela na dveh stebrih sta imela granatna jabolka tudi zgoraj, nasproti vdolbini, ki je bila pri mreži. Granatnih jabolk je bilo dvesto v vrstah naokoli na drugem kapitelu. 011 1KI 007 021 Stebra je postavil v preddverju templja. Postavil je desni steber in ga imenoval Jahín, in postavil je levi steber ter njegovo ime imenoval Boaz 011 1KI 007 022 Na vrhu stebrov je bilo lilijasto delo. Tako je bilo delo stebrov dokončano. 011 1KI 007 023 Naredil je ulito morje, deset komolcev od enega robu, do drugega. To je bilo naokoli okroglo in njegova višina je bila pet komolcev. Vrvica tridesetih komolcev ga je obkrožila naokoli. 011 1KI 007 024 Pod njegovim robom naokoli so bili popki, ki so ga obdajali, deset na komolec, ki so naokoli obdajali morje. Popki so bili uliti v dveh vrstah, ko je bilo to ulito. 011 1KI 007 025 To je stalo na dvanajstih volih; trije so gledali proti severu, trije so gledali proti zahodu, trije so gledali proti jugu in trije so gledali proti vzhodu. Morje je bilo postavljeno nanje in vsi njihovi zadnji deli so bili [obrnjeni] navznoter. 011 1KI 007 026 To je bilo za širino roke debelo in njegov rob je bil izdelan kakor rob čaše, s cvetovi lilij. Vseboval je dva tisoč čebrov. 011 1KI 007 027 Naredil je deset podstavkov iz brona; štiri komolce je bila dolžina enega podstavka, štiri komolce je bila njegova širina in tri komolce njegova višina. 011 1KI 007 028 Delo podstavkov je bilo na ta način: imeli so robove in robovi so bili med ploskvami. 011 1KI 007 029 Na robovih, ki so bili med ploskvami, so bili levi, voli in kerubi. Na ploskvah je bil zgoraj podstavek in spodaj pod levi in voli so bili nekateri dodatki, narejeni iz tankega dela. 011 1KI 007 030 Vsak podstavek je imel štiri bronasta kolesa in bronaste osi. Njegovi štirje vogali so imeli opornike. Pod [bronastim] umivalnikom so bili oporniki uliti, pri strani vsakega dodatka. 011 1KI 007 031 Odprtina le-tega znotraj kapitela in nad njim je bila komolec, toda odprtina le-tega je bila okrogla po delu podstavka, komolec in pol. Prav tako so bili na njegovi odprtini reliefi s svojimi robovi, štirioglati, ne okrogli. 011 1KI 007 032 Pod robovi so bila štiri kolesa in držaji koles so bili pritrjeni k podstavku. Višina kolesa je bila komolec in pol. 011 1KI 007 033 Delo koles je bilo podobno delu kolesa bojnega voza. Njihovi držaji, njihova platišča, njihove napere in njihova pesta so bila vsa ulita. 011 1KI 007 034 Bili so štirje oporniki k štirim vogalom enega podstavka in oporniki so bili del samega podstavka. 011 1KI 007 035 Na vrhu podstavka je bil zaokrožen krog, pol komolca visok in na vrhu podstavka so bile njegove ploskve in njegovi robovi iz istega. 011 1KI 007 036 Kajti na oseh ploskev in na njegovih robovih je izrezljal kerube, leve in palmova drevesa, glede na razmerja vsakega in dodatke naokoli. 011 1KI 007 037 Na ta način je naredil deset podstavkov. Vsi izmed njih so imeli en ulitek, eno mero in eno velikost. 011 1KI 007 038 Potem je naredil deset [bronastih] umivalnikov iz brona. En [bronasti] umivalnik je vseboval štirideset čebrov. In vsak [bronasti] umivalnik je imel štiri komolce in na vsakem izmed desetih podstavkov en [bronasti] umivalnik. 011 1KI 007 039 Pet podstavkov je postavil na desno stran hiše in pet na levo stran hiše. Morje je postavil na desno stran hiše, proti vzhodu, nasproti jugu. 011 1KI 007 040 Hirám je naredil [bronaste] umivalnike, lopate in umivalnike. Tako je Hirám naredil konec vseh del, ki jih je kralj Salomon storil za Gospodovo hišo: 011 1KI 007 041 dva stebra; dve skledi iz kapitelov, ki sta bili na vrhu dveh stebrov; dve mreži, da pokrijeta dve skledi kapitelov, ki sta bili na vrhu stebrov; 011 1KI 007 042 štiristo granatnih jabolk za dve mreži, celó dve vrsti granatnih jabolk za eno mrežo, da pokrijejo dve skledi kapitelov, ki sta bili na stebrih; 011 1KI 007 043 deset podstavkov; deset [bronastih] umivalnikov na podstavkih; 011 1KI 007 044 eno morje in dvanajst volov pod morjem; 011 1KI 007 045 lonce; lopate in umivalnike. Vse te posode, ki jih je Hirám naredil kralju Salomonu za Gospodovo hišo, so bile iz svetlega brona. 011 1KI 007 046 Na jordanski ravnini jih je kralj ulil, na ilovnati zemlji med Sukótom in Caretánom. 011 1KI 007 047 Salomon je pustil vse posode nestehtane, ker jih je bilo silno mnogo. Niti niso ugotovili teže brona. 011 1KI 007 048 Salomon je naredil vse posode, ki so pripadale Gospodovi hiši: zlat oltar in zlato mizo, na kateri je bil hleb navzočnosti; 011 1KI 007 049 svečnike iz čistega zlata, pet na desni strani in pet na levi, pred orakljem, s cvetovi, svetilkami in utrinjači iz zlata; 011 1KI 007 050 sklede; utrinjala; umivalnike; žlice; kadilnice iz čistega zlata in tečaje iz zlata, tako za vrata notranje hiše najsvetejšega kraja in za vrata hiše, namreč od templja. 011 1KI 007 051 Tako je bilo dokončano vse delo, ki ga je kralj Salomon naredil za Gospodovo hišo. Salomon je prinesel noter stvari, ki jih je posvetil njegov oče David, celó srebro, zlato in posode je položil med zaklade Gospodove hiše. 011 1KI 008 001 Potem je Salomon zbral Izraelove starešine in vse poglavarje rodov, vodilne izmed očetov Izraelovih otrok, h kralju Salomonu v Jeruzalem, da bi lahko prinesli gor skrinjo Gospodove zaveze iz Davidovega mesta, ki je Sion. 011 1KI 008 002 Vsi možje iz Izraela so se na praznik zbrali h kralju Salomonu, v mesecu etanímu, ki je sedmi mesec. 011 1KI 008 003 Prišli so vsi Izraelovi starešine in duhovniki so dvignili skrinjo. 011 1KI 008 004 Gor so prinesli Gospodovo skrinjo, šotorsko svetišče skupnosti shoda in vse svete posode, ki so bile v šotorskem svetišču, celo te so duhovniki in Lévijevci prinesli gor. 011 1KI 008 005 Kralj Salomon in vsa Izraelova skupnost, ki je bila zbrana k njemu, so bili z njim pred skrinjo. Žrtvovali so ovce in vole, ki se jih zaradi množice ni dalo ne povedati ne prešteti. 011 1KI 008 006 Duhovniki so skrinjo Gospodove zaveze prinesli na njeno mesto, v hišni orakelj, k najsvetejšemu kraju, celo pod peruti kerubov. 011 1KI 008 007 Kajti keruba sta svoji dve peruti razprostirala nad prostorom skrinje in keruba sta od zgoraj pokrivala skrinjo in njena drogova. 011 1KI 008 008 Drogova so izvlekli, da sta se konca drogov videla iz svetega kraja pred orakljem, izven pa nista bila vidna in tam sta do današnjega dne. 011 1KI 008 009 V skrinji ni bilo ničesar razen dveh kamnitih plošč, ki ju je Mojzes položil tja pri Horebu, ko je Gospod sklenil zavezo z Izraelovi otroci, ko so prišli iz egiptovske dežele. 011 1KI 008 010 Pripetilo se je, ko so duhovniki prišli ven iz svetega kraja, da je oblak napolnil Gospodovo hišo 011 1KI 008 011 tako da duhovniki zaradi oblaka niso mogli stati, da bi služili, kajti Gospodova slava je napolnila Gospodovo hišo. 011 1KI 008 012 Potem je spregovoril Salomon: „ Gospod je rekel, da bo prebival v gosti temi. 011 1KI 008 013 Zagotovo sem ti zgradil hišo, da prebivaš v njej, ustaljen kraj zate, da v njem prebivaš na veke.“ 011 1KI 008 014 Kralj je obrnil svoj obraz naokrog in blagoslovil vso Izraelovo skupnost (in vsa Izraelova skupnost je stala) 011 1KI 008 015 in rekel je: „Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ki je s svojimi usti spregovoril mojemu očetu Davidu in je to izpolnil s svojo roko, rekoč: 011 1KI 008 016 ‚Od dneva, ko sem svoje ljudstvo Izraela privedel ven iz Egipta, nisem izbral nobenega mesta izmed vseh Izraelovih rodov, da bi zgradil hišo, da bi bilo v njej lahko moje ime, temveč sem izbral Davida, da bo nad mojim ljudstvom Izraelom.‘ 011 1KI 008 017 To je bilo na srcu mojega očeta Davida, da zgradi hišo za ime Gospoda, Izraelovega Boga. 011 1KI 008 018 Gospod je rekel mojemu očetu Davidu: ‚Medtem ko je bilo to na tvojem srcu, da zgradiš hišo mojemu imenu, si storil dobro, da je bilo to v tvojem srcu. 011 1KI 008 019 Vendar pa hiše ne boš gradil ti, temveč tvoj sin, ki bo prišel iz tvojih ledij, on bo zgradil hišo mojemu imenu.‘ 011 1KI 008 020 Gospod je izpolnil svojo besedo, ki jo je govoril in dvignjen sem bil na položaj svojega očeta Davida in sedim na Izraelovem prestolu, kakor je obljubil Gospod in zgradil sem hišo za ime Gospoda, Izraelovega Boga. 011 1KI 008 021 Tam sem pripravil prostor za skrinjo, v kateri je Gospodova zaveza, ki jo je on sklenil z našimi očeti, ko jih je privedel ven iz egiptovske dežele.“ 011 1KI 008 022 Salomon je stal pred Gospodovim oltarjem v prisotnosti vse Izraelove skupnosti in svoji roki razširil proti nebu 011 1KI 008 023 in rekel: „ Gospod, Izraelov Bog, ni Boga podobnega tebi, na nebu zgoraj ali na zemlji spodaj, ki ohranjaš zavezo in usmiljenje s svojimi služabniki, ki z vsem svojim srcem hodijo pred teboj, 011 1KI 008 024 ki si s svojim služabnikom Davidom, mojim očetom, ohranil to, kar si mu obljubil. Govoril si s svojimi usti in si to tudi izpolnil s svojo roko, kakor je to ta dan. 011 1KI 008 025 Zato zdaj, Gospod, Izraelov Bog, ohrani s svojim služabnikom Davidom, mojim očetom, to, kar si mu obljubil, rekoč: ‚Ne bo ti zmanjkalo moža v mojem pogledu, da bi sedel na Izraelovem prestolu; samo da tvoji otroci pazijo na svojo pot, da hodijo pred menoj, kakor si ti hodil pred menoj.‘ 011 1KI 008 026 Sedaj, oh Izraelov Bog, naj bo tvoja beseda, prosim te, resnična, ki si jo govoril svojemu služabniku, mojemu očetu Davidu. 011 1KI 008 027 Toda ali bo Bog zares prebival na zemlji? Glej nebesa in nebo nebesnega svoda te ne morejo obseči, kako veliko manj ta hiša, ki sem jo zgradil? 011 1KI 008 028 Vendar se ozri na molitev svojega služabnika in k njegovi ponižni prošnji, oh Gospod, moj Bog, da prisluhneš klicu in molitvi, ki jo ta dan tvoj služabnik moli pred teboj, 011 1KI 008 029 da bodo tvoje oči lahko ponoči in podnevi odprte proti tej hiši, celó proti kraju, o katerem si rekel: ‚Moje ime bo tam, ‘da boš lahko prisluhnil molitvi, ki jo bo tvoj služabnik naredil k temu kraju. 011 1KI 008 030 Prisluhni ponižni prošnji svojega služabnika in svojega ljudstva Izraela, ko bodo molili k temu kraju. Pozorno poslušaj v nebesih, svojem prebivališču. In ko si pozorno slišal, odpusti. 011 1KI 008 031 Če se katerikoli človek prekrši zoper svojega bližnjega in je nanj položena prisega, da mu povzroči, da priseže in prisega pride pred tvoj oltar v tej hiši, 011 1KI 008 032 potem pozorno poslušaj v nebesih, ukrepaj in sodi svoja služabnika, obsodi zlobnega, da privedeš njegovo pot na njegovo glavo in opraviči pravičnega, da mu daš glede na njegovo pravičnost. 011 1KI 008 033 Ko bo tvoje ljudstvo Izrael udarjeno pred sovražnikom, ker so grešili zoper tebe in se bo ponovno obrnilo k tebi, priznalo tvoje ime, molilo in naredilo ponižno prošnjo k tebi v tej hiši, 011 1KI 008 034 potem pozorno poslušaj v nebesih in odpusti greh svojega ljudstva Izraela in jih ponovno privedi v deželo, ki si jo dal njihovim očetom. 011 1KI 008 035 Ko je nebo zaprto in ni dežja, ker so grešili zoper tebe; če molijo k temu kraju in priznajo tvoje ime in se obrnejo od svojega greha, ko si jih ti prizadel, 011 1KI 008 036 potem pozorno poslušaj v nebesih in odpusti greh svojih služabnikov in svojega ljudstva Izraela, da jih naučiš dobro pot, po kateri naj bi hodili in jim daš dež na svojo deželo, ki si jo dal svojemu ljudstvu v dediščino. 011 1KI 008 037 Če bo v deželi lakota, če bo kužna bolezen, kvarjenje, plesen, leteča kobilica ali če bo tam gosenica; če jih njihov sovražnik oblega v deželi njihovih mest, kakršnakoli nadloga, kakršnakoli bolezen bo, 011 1KI 008 038 kakršnokoli molitev in ponižno prošnjo bo naredil katerikoli človek ali vse tvoje ljudstvo Izrael, ki bo spoznal, vsak mož nadlogo svojega lastnega srca in bo svoje roke razširil proti tej hiši, 011 1KI 008 039 potem pozorno poslušaj v nebesih, svojem prebivališču, odpusti, ukrepaj in daj vsakemu možu glede na njegove poti, čigar srce poznaš (kajti ti, celó edino ti poznaš srca vseh človeških otrok), 011 1KI 008 040 da se te bodo lahko bali vse dni, ki jih živijo v deželi, katero si dal našim očetom. 011 1KI 008 041 Poleg tega glede tujca, ki ni iz tvojega ljudstva Izraela, temveč zaradi tvojega imena prihaja iz daljne dežele, 011 1KI 008 042 (kajti slišali bodo o tvojem velikem imenu, o tvoji močni roki in o tvojem iztegnjenem laktu) ko bo prišel in molil k tej hiši, 011 1KI 008 043 pozorno poslušaj v nebesih, svojem bivališču in ukrepaj glede na vse, za kar bo tujec klical k tebi, da bo vse ljudstvo zemlje lahko spoznalo tvoje ime, da se te boji, kakor to dela tvoje ljudstvo Izrael in da bodo lahko vedeli, da je ta hiša, ki sem jo zgradil, imenovana po tvojem imenu. 011 1KI 008 044 Če gre tvoje ljudstvo ven na bitko zoper njihovega sovražnika, kamorkoli jih boš poslal in bodo molili h Gospodu, k mestu, ki si ga ti izbral in k hiši, ki sem jo zgradil za tvoje ime, 011 1KI 008 045 potem pozorno poslušaj v nebesih njihovo molitev, njihovo ponižno prošnjo in obravnavaj njihov primer. 011 1KI 008 046 Če grešijo zoper tebe (kajti tam ni človeka, ki ne greši) in si jezen nanje in jih izročiš sovražniku, tako da jih odvedejo ujetnike v deželo sovražnika, daleč ali blizu, 011 1KI 008 047 vendar če se bodo obrnili nazaj v deželi, tistih kamor so bili ujeti odvedeni in se pokesajo in naredijo ponižno prošnjo k tebi, v deželi tistih, ki so jih odvedli ujete, rekoč: ‚Grešili smo in storili pokvarjeno, zagrešili smo zlobnost‘ 011 1KI 008 048 in se tako vrnejo k tebi z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo v deželi njihovih sovražnikov, ki so jih odvedli ujete in molijo k tebi, k svoji deželi, ki si jo dal njihovim očetom, mestu, katerega si ti izbral in hiši, ki sem jo zgradil za tvoje ime, 011 1KI 008 049 potem pozorno poslušaj njihovo molitev in njihovo ponižno prošnjo v nebesih, svojem prebivališču in obravnavaj njihov primer 011 1KI 008 050 in odpusti svojemu ljudstvu, ker so grešili zoper tebe in vse njihove prestopke, s katerimi so se prekršili zoper tebe in jim daj sočutje pred tistimi, ki so jih odvedli ujete, da bodo lahko imeli sočutje do njih, 011 1KI 008 051 kajti oni so tvoje ljudstvo in tvoja dediščina, ki si jo privedel iz Egipta, iz srede železne talilne peči, 011 1KI 008 052 da bodo tvoje oči lahko odprte k ponižni prošnji tvojega služabnika in k ponižni prošnji tvojega ljudstva Izraela, da jim prisluhneš v vsem, v čemer kličejo k tebi. 011 1KI 008 053 Kajti oddvojil si jih izmed vsega zemeljskega ljudstva, da bi bili tvoja dediščina, kakor si govoril po roki svojega služabnika Mojzesa, ko si naše očete privedel iz Egipta, oh Gospod Bog.“ 011 1KI 008 054 Bilo je tako, da ko je Salomon nehal moliti vso to molitev in ponižno prošnjo h Gospodu, je vstal izpred Gospodovega oltarja od klečanja na svojih kolenih, s svojima rokama razširjenima k nebu. 011 1KI 008 055 Vstal je in z močnim glasom blagoslovil vso Izraelovo skupnost, rekoč: 011 1KI 008 056 „Blagoslovljen bodi Gospod, ki je svojemu ljudstvu Izraelu dal počitek, glede na vse, kar je obljubil. Niti ena beseda ni manjkala od vse njegove dobre obljube, ki jo je obljubil po roki svojega služabnika Mojzesa. 011 1KI 008 057 Gospod, naš Bog, naj bo z nami, kakor je bil z našimi očeti. Naj nas ne pusti, niti naj nas ne zapusti, 011 1KI 008 058 da bo lahko naša srca nagnil k sebi, da hodimo po vseh njegovih poteh in da ohranjamo vse njegove zapovedi, njegove zakone in njegove sodbe, ki jih je zapovedal našim očetom. 011 1KI 008 059 Naj bodo te moje besede, s katerimi sem naredil ponižno prošnjo pred Gospodom, blizu Gospodu, našemu Bogu, podnevi in ponoči, da ohrani zadevo svojega služabnika in zadevo svojega ljudstva Izraela ob vseh časih, kakor bo stvar zahtevala, 011 1KI 008 060 da bo vse ljudstvo zemlje lahko vedelo, da Gospod je Bog in da tam ni nobenega drugega. 011 1KI 008 061 Naj bo tvoje srce torej popolno z Gospodom, našim Bogom, da se ravna po njegovih zakonih in da ohranja njegove zapovedi, kakor je ta dan.“ 011 1KI 008 062 Kralj in ves Izrael z njim je daroval klavno daritev pred Gospodom. 011 1KI 008 063 Salomon je daroval žrtvovanje mirovnih daritev, ki jih je daroval Gospodu, dvaindvajset tisoč volov in sto dvajset tisoč ovc. Tako so kralj in vsi Izraelovi otroci posvetili Gospodovo hišo. 011 1KI 008 064 Istega dne je kralj posvetil sredino dvora, ki je bila pred Gospodovo hišo, kajti tam je daroval žgalne daritve, jedilne daritve in tolščo mirovnih daritev, ker je bil bronast oltar, ki je bil pred Gospodom, premajhen, da sprejme žgalne daritve, jedilne daritve in tolščo mirovnih daritev. 011 1KI 008 065 Ob tistem času je Salomon priredil praznovanje in ves Izrael z njim, velika skupnost, od vhoda v Hamát do egiptovske reke, pred Gospodom, našim Bogom, sedem dni in sedem dni, celó štirinajst dni. 011 1KI 008 066 Na osmi dan je ljudstvo odposlal proč in blagoslovili so kralja in radostni in veselega srca zaradi vse dobrote, ki jo je Gospod storil za svojega služabnika Davida in za svoje ljudstvo Izrael, odšli k svojim šotorom. 011 1KI 009 001 Pripetilo se je, ko je Salomon dokončal gradnjo Gospodove hiše, kraljeve hiše in vsega, kar je Salomon želel, kar mu je ugajalo storiti, 011 1KI 009 002 da se je Gospod drugič prikazal Salomonu, kakor se mu je prikazal pri Gibeónu. 011 1KI 009 003 Gospod mu je rekel: „Slišal sem tvojo molitev in tvojo ponižno prošnjo, ki si jo storil pred menoj. Jaz sem posvetil to hišo, ki si jo zgradil, da tja na veke postavim svoje ime in moje oči in moje srce bodo neprestano tam. 011 1KI 009 004 Če boš hodil pred menoj, kakor je hodil tvoj oče David, v neokrnjenosti srca in v poštenosti, da storiš glede na vse, kar sem ti zapovedal in da boš ohranjal moje zakone in moje sodbe, 011 1KI 009 005 potem bom na veke utrdil prestol tvojega kraljestva nad Izraelom, kakor sem obljubil tvojemu očetu Davidu, rekoč: ‚Ne bo ti manjkal mož na Izraelovem prestolu.‘ 011 1KI 009 006 Toda če se boste obrnili od sledenja meni, vi ali vaši otroci in ne boste ohranjali mojih zapovedi in mojih zakonov, ki sem jih postavil pred vas, temveč boste šli in služili drugim bogovom in jih oboževali, 011 1KI 009 007 potem bom Izraela odsekal iz dežele, ki sem vam jo dal in to hišo, ki sem jo posvetil za svoje ime, bom vrgel iz svojega pogleda in Izrael bo med vsem ljudstvom pregovor in tarča posmeha. 011 1KI 009 008 In ob tej hiši, ki je visoka, bo vsak, kdor gre mimo nje, osupel in bo sikal. Rekli bodo: ‚Zakaj je Gospod tako storil tej deželi in tej hiši?‘ 011 1KI 009 009 Odgovorili bodo: ‚Ker so zapustili Gospoda, svojega Boga, ki je njihove očete privedel ven iz egiptovske dežele in so se oprijeli drugih bogov, jih oboževali in jim služili, zato je Gospod nadnje privedel vse to zlo.‘ 011 1KI 009 010 Pripetilo se je ob koncu dvajsetih let, ko je Salomon zgradil dve hiši, Gospodovo hišo in kraljevo hišo, 011 1KI 009 011 ( torej tirski kralj Hirám je Salomona opremil s cedrovim lesom, cipresovim lesom in z zlatom, glede na vse njegove želje) da je nató kralj Salomon Hirámu dal dvajset mest v galilejski deželi. 011 1KI 009 012 Hirám je prišel iz Tira, da bi videl mesta, ki mu jih je Salomon dal. Le-ta pa mu niso ugajala. 011 1KI 009 013 Rekel je: „Kakšna so ta mesta, ki si mi jih dal, moj brat?“Imenoval jih je dežela Kabúl do tega dne. 011 1KI 009 014 Hirám je poslal h kralju sto dvajset talentov zlata. 011 1KI 009 015 In to je razlog dajatve obveznega dela, ki ga je dvignil kralj Salomon, da zgradi Gospodovo hišo, svojo lastno hišo, Miló, jeruzalemsko obzidje, Hacór, Megído in Gezer. 011 1KI 009 016 Kajti faraon, egiptovski kralj, je odšel gor, zavzel Gezer, ga požgal z ognjem in umoril Kánaance, ki so prebivali v mestu in ga dal za darilo svoji hčeri, Salomonovi ženi. 011 1KI 009 017 Salomon je zgradil Gezer, spodnji Bet Horón, 011 1KI 009 018 Baalát, Tadmór v divjini, v deželi 011 1KI 009 019 in vsa skladiščna mesta, ki jih je imel Salomon in mesta za njegove bojne vozove in mesta za njegove konjenike in to, kar je Salomon želel, da zgradi v Jeruzalemu, na Libanonu in po vsej deželi svojega gospostva. 011 1KI 009 020 Na vse ljudstvo, ki je preostalo od Amoréjcev, Hetejcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev, ki niso bili od Izraelovih otrok, 011 1KI 009 021 na njihove otroke, ki so za njimi preostali v deželi, ki jih Izraelovi otroci niso mogli popolnoma uničiti, je Salomon naložil dajatev davka prisilnega dela do tega dne. 011 1KI 009 022 Toda izmed Izraelovih otrok Salomon ni naredil nobenega sužnja, temveč so bili bojevniki, njegovi služabniki, njegovi princi, njegovi poveljniki, vodje njegovih bojnih voz in njegovi konjeniki. 011 1KI 009 023 Ti so bili glavni častniki, ki so bili nad Salomonovim delom, petsto petdeset, ki so nadzorovali ljudstvo, ki je izvrševalo delo. 011 1KI 009 024 Toda faraonova hči je prišla gor iz Davidovega mesta k svoji hiši, ki jo je Salomon zgradil zanjo. Potem je zgradil Miló. 011 1KI 009 025 Trikrat na leto je Salomon daroval žgalne daritve in mirovne daritve na oltarju, ki ga je zgradil Gospodu in zažgal je kadilo na oltarju, ki je bil pred Gospodom. Tako je dokončal hišo. 011 1KI 009 026 Kralj Salomon je naredil floto ladij v Ecjón Geberju, ki je poleg Elota, na obali Rdečega morja, v edómski deželi. 011 1KI 009 027 Hirám je s Salomonovimi služabniki poslal v floto svoje služabnike, pomorščake, ki so imeli znanje o morju. 011 1KI 009 028 Prišli so do Ofírja in od tam vzeli zlato, štiristo dvajset talentov in to prinesli h kralju Salomonu. 011 1KI 010 001 Ko je kraljica iz Sabe slišala o Salomonovem slovesu glede Gospodovega imena, je prišla, da ga preizkusi s težkimi vprašanji. 011 1KI 010 002 Prišla je v Jeruzalem z zelo velikim spremstvom, s kamelami, ki so nosile dišave, zelo veliko zlata in dragocene kamne. Ko je prišla k Salomonu, se je z njim posvetovala o vsem, kar je bilo na njenem srcu. 011 1KI 010 003 Salomon ji je povedal vsa njena vprašanja. Ničesar ni bilo skritega pred kraljem, kar ji ne bi povedal. 011 1KI 010 004 Ko je kraljica iz Sabe videla vso Salomonovo modrost in hišo, ki jo je zgradil, 011 1KI 010 005 hrano njegove mize, sedenje njegovih služabnikov in položaj njegovih strežnikov, njihovo obleko, njegove dvorne točaje in njegovo vzpenjanje, s katerim je odšel gor h Gospodovi hiši, v njej ni bilo več duha. 011 1KI 010 006 Rekla je kralju: „Poročilo, ki sem ga slišala v svoji lastni deželi, o tvojih dejanjih in o tvoji modrosti, je bilo resnično. 011 1KI 010 007 Vendar nisem verjela besedam, dokler nisem prišla in so moje oči to videle. Glej, niti polovice mi niso povedali. Tvoja modrost in uspevanje presega sloves, ki sem ga slišala. 011 1KI 010 008 Srečni so tvoji možje, srečni so ti tvoji služabniki, ki nenehno stojijo pred teboj in ki slišijo tvojo modrost. 011 1KI 010 009 Blagoslovljen bodi Gospod, tvoj Bog, ki se je razveseljeval v tebi, da te je posadil na Izraelov prestol. Ker je Gospod na veke ljubil Izraela, zato te je postavil za kralja, da izvajaš sodbo in pravico.“ 011 1KI 010 010 Kralju je izročila sto dvajset talentov zlata in od dišav zelo veliko zalogo in dragocene kamne. Tja ni prišlo več takšno obilje dišav, kakor te, ki jih je kraljica iz Sabe dala kralju Salomonu. 011 1KI 010 011 Prav tako je Hirámova mornarica, ki je iz Ofírja pripeljala zlato, iz Ofírja pripeljala veliko obilje sandalovine in dragocenih kamnov. 011 1KI 010 012 Kralj je iz sandalovine naredil stebre za Gospodovo hišo in za kraljevo hišo, tudi harfe in plunke za pevce. Do tega dne tja ni prišlo nobene takšne sandalovine niti jih niso videli. 011 1KI 010 013 Kralj Salomon je kraljici iz Sabe izročil vse njene želje, karkoli je prosila, poleg tega, kar ji je Salomon dal od svoje kraljeve radodarnosti. Tako se je obrnila in odšla v svojo lastno deželo, ona in njeni služabniki. 011 1KI 010 014 Torej teža zlata, ki je v enem letu prišla k Salomonu, je bila šeststo šestinšestdeset talentov zlata, 011 1KI 010 015 poleg tega kar je imel od trgovcev, od preprodaje trgovcev z dišavami, od vseh kraljev iz Arabije in od voditeljev dežele. 011 1KI 010 016 Kralj Salomon je naredil dvesto okroglih ščitov iz kovanega zlata. Šeststo šeklov zlata je šlo k enemu okroglemu ščitu. 011 1KI 010 017 Naredil je tristo ščitov iz kovanega zlata. Tri funte zlata je šlo za en ščit. Kralj jih je postavil v hiši libanonskega gozda. 011 1KI 010 018 Poleg tega je kralj naredil velik prestol iz slonovine in ga prevlekel z najboljšim zlatom. 011 1KI 010 019 Prestol je imel šest stopnic in vrh prestola je bil zadaj okrogel. Na vsaki strani prestola sta bili naslonjali za roke in dva leva sta stala poleg naslonjal za roke. 011 1KI 010 020 Dvanajst levov je stalo na eni strani in na drugi, na šestih stopnicah. Kaj podobnega ni bilo narejenega v nobenem kraljestvu. 011 1KI 010 021 Vse Salomonove posode za pitje so bile iz zlata in vse posode hiše libanonskega gozda so bile iz čistega zlata, nobena ni bila iz srebra. V Salomonovih dneh le-to ni veljalo za nič. 011 1KI 010 022 Kajti kralj je imel na morju taršíško mornarico s Hirámovo mornarico. Enkrat na tri leta je prišla mornarica iz Taršíša noseč zlato, srebro, slonovino, opice in pave. 011 1KI 010 023 Tako je kralj Salomon zaradi bogastva in zaradi modrosti prekosil vse zemeljske kralje. 011 1KI 010 024 Vsa zemlja je iskala Salomona, da sliši njegovo modrost, ki jo je Bog položil v njegovo srce. 011 1KI 010 025 Vsak mož je prinesel svoje darilo, posode iz srebra, posode iz zlata, obleke, bojno opremo, dišave, konje, mule in to leto za letom. 011 1KI 010 026 Salomon je zbral skupaj bojne vozove in konjenike. Imel je tisoč štiristo bojnih voz in dvanajst tisoč konjenikov, katere je usmeril v mesta za bojne vozove in s kraljem v Jeruzalem. 011 1KI 010 027 Kralj je storil, da je bilo v Jeruzalemu zaradi obilja srebra kakor kamnov in storil, da je bilo ceder kakor egiptovskih smokev, ki so v dolini. 011 1KI 010 028 Salomon je imel konje, privedene iz Egipta in laneno prejo. Kraljevi trgovci so laneno prejo prejeli za ceno. 011 1KI 010 029 Bojni voz je prišel gor in se iz Egipta pripeljal za šeststo šeklov srebra, konj pa [za] sto petdeset. Tako so jih za vse hetejske kralje in za sirske kralje privedli ven z njihovimi sredstvi. 011 1KI 011 001 Toda kralj Salomon je ljubil mnoge tuje žene, skupaj s faraonovo hčerjo, ženske iz Moába, Amónke, Edómke, Sidónke in Hetejke, 011 1KI 011 002 od narodov glede katerih je Gospod Izraelovim otrokom rekel: „Ne boste vstopili k njim niti oni ne smejo vstopiti k vam, kajti zagotovo bodo vaše srce odvrnili za svojimi bogovi.“Salomon se je v ljubezni trdno pridružil k njim. 011 1KI 011 003 Imel je sedemsto žená, princese in tristo priležnic in njegove žene so odvrnile njegovo srce. 011 1KI 011 004 Kajti zgodilo se je, ko je bil Salomon star, da so njegove žene njegovo srce odvrnile za drugimi bogovi in njegovo srce ni bilo popolno z Gospodom, njegovim Bogom, kot je bilo srce njegovega očeta Davida. 011 1KI 011 005 Kajti Salomon je šel za Astarto, boginjo Sidóncev in za Milkómom, gnusobo Amóncev. 011 1KI 011 006 Salomon je počel zlo v Gospodovih očeh in ni popolnoma šel za Gospodom, kakor je delal njegov oče David. 011 1KI 011 007 Potem je Salomon zgradil visok kraj za Kemoša, gnusobo Moábcev, na hribu, ki je pred Jeruzalemom in za Moloha, ogabnost Amónovih otrok. 011 1KI 011 008 Podobno je storil za vse svoje tuje žene, ki so zažigale kadilo in žrtvovale svojim bogovom. 011 1KI 011 009 Gospod pa je bil jezen nad Salomonom, ker je bilo njegovo srce odvrnjeno od Gospoda, Izraelovega Boga, ki se mu je dvakrat prikazal 011 1KI 011 010 in mu je glede te stvari zapovedal, da naj ne gre za drugimi bogovi. Toda tega, kar mu je Gospod zapovedal, ni ohranil. 011 1KI 011 011 Zato je Gospod Salomonu rekel: „Ker si to storil in nisi obvaroval moje zaveze in mojih zakonov, ki sem ti jih zapovedal, ti bom zagotovo iztrgal kraljestvo in ga dal tvojemu služabniku. 011 1KI 011 012 Vendar zaradi tvojega očeta Davida tega ne bom storil v tvojih dneh, temveč ga bom iztrgal iz roke tvojega sina. 011 1KI 011 013 Toda ne bom odtrgal vsega kraljestva, temveč bom en rod dal tvojemu sinu zaradi Davida, mojega služabnika in zaradi Jeruzalema, ki sem ga izbral.“ 011 1KI 011 014 Gospod je Salomonu razvnel nasprotnika, Edómca Hadáda. Ta je bil iz kraljevega semena v Edómu. 011 1KI 011 015 Kajti pripetilo se je, ko je bil David v Edómu in je Joáb, poveljnik vojske, odšel gor, da pokoplje umorjene, potem ko je udaril vsakega moškega v Edómu 011 1KI 011 016 (kajti šest mesecev je Joáb ostal tam z vsem Izraelom, dokler ni iztrebil vsakega moškega v Edómu), 011 1KI 011 017 da je Hadád pobegnil, on in z njim nekateri Edómci, služabniki njegovega očeta, da gredo v Egipt; Hadád je bil še majhen otrok. 011 1KI 011 018 Vstali so iz Midjána in prišli v Parán in s seboj so vzeli može iz Parána ter prišli v Egipt, k faraonu, egiptovskemu kralju, ki mu je dal hišo, mu določil živež in mu dal deželo. 011 1KI 011 019 Hadád je našel veliko naklonjenost v faraonovih očeh, tako da mu je dal za ženo sestro svoje lastne žene, sestro kraljice Tahpenése. 011 1KI 011 020 Tahpenésina sestra mu je rodila Genubáta, njegovega sina, katerega je Tahpenésa vzgajala v faraonovi hiši in Genubát je bil v faraonovi hiši med faraonovimi sinovi. 011 1KI 011 021 Ko je Hadád v Egiptu slišal, da je David zaspal s svojimi očeti in da je bil Joáb, poveljnik vojske, mrtev, je Hadád rekel faraonu: „Pusti me oditi, da lahko grem k svoji lastni deželi.“ 011 1KI 011 022 Potem mu je faraon rekel: „Toda kaj ti je manjkalo z menoj, glej, da si prizadevaš, da greš v svojo lastno deželo?“Odgovoril je: „Nič, vendar me vseeno pusti oditi.“ 011 1KI 011 023 Bog pa mu je razvnel drugega nasprotnika, Eljadájevega sina Rezóna, ki je pobegnil pred svojim gospodom Hadadézerjem, kraljem iz Cobe. 011 1KI 011 024 K sebi je zbral može in postal poveljnik nad četo, ko je David usmrtil tiste iz Cobe in odšli so v Damask, tam prebivali in kraljevali v Damasku. 011 1KI 011 025 Vse Salomonove dni je bil nasprotnik Izraelu, poleg vragolije, ki jo je storil Hadád. Preziral je Izrael in kraljeval nad Sirijo. 011 1KI 011 026 Jerobeám, Nebátov sin, Efratejec iz Ceréde, Salomonov služabnik (katerega materino ime je bilo Cerúja, vdova), celo on je dvignil svojo roko zoper kralja. 011 1KI 011 027 To je bil razlog, da je svojo roko dvignil zoper kralja. Salomon je zgradil Miló in popravil vrzeli mesta svojega očeta Davida. 011 1KI 011 028 Mož Jerobeám je bil mogočen, hraber človek in Salomon, ko je videl, da je bil mladenič podjeten, ga je postavil za vladarja nad vso zadolžitvijo Jožefove hiše. 011 1KI 011 029 Pripetilo se je ob tistem času, ko je Jerobeám odšel iz Jeruzalema, da ga je na poti našel prerok Ahíja, Šilojčan in ta se je odel z novo obleko in onadva sta bila sama na polju. 011 1KI 011 030 Ahíja je zgrabil novo obleko, ki jo je imel na sebi in jo raztrgal na dvanajst kosov 011 1KI 011 031 in rekel Jerobeámu: „Vzemi si deset kosov, kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Glej, iztrgal bom kraljestvo iz Salomonove roke in tebi bom dal deset rodov 011 1KI 011 032 (toda on bo imel en rod zaradi mojega služabnika Davida in zaradi Jeruzalema, mesta, ki sem ga izbral izmed vseh Izraelovih rodov), 011 1KI 011 033 zato ker so me zapustili in oboževali Astarto, boginjo Sidóncev, Kemoša, boga Moábcev in Milkóma, boga Amónovih otrok in niso hodili po mojih poteh, da delajo to, kar je pravilno v mojih očeh in da ohranjajo moje zakone in moje sodbe, kakor je počel njegov oče David. 011 1KI 011 034 Vendar iz njegove roke ne bom vzel celotnega kraljestva, temveč ga bom zaradi Davida, svojega služabnika, katerega sem izbral, naredil za princa vse dni njegovega življenja, ker je ohranjal moje zapovedi in moje zakone, 011 1KI 011 035 toda kraljestvo bom vzel iz roke njegovega sina in ga dal tebi, celó deset rodov. 011 1KI 011 036 Njegovemu sinu pa bom dal en rod, da bo David, moj služabnik, lahko vedno imel luč pred menoj v Jeruzalemu, mestu, ki sem ga izbral, da tam postavim svoje ime. 011 1KI 011 037 Vzel te bom in kraljeval boš glede na vse, kar želi tvoja duša in boš kralj nad Izraelom. 011 1KI 011 038 Zgodilo se bo, če boš prisluhnil vsemu, kar ti zapovem in boš hodil po mojih poteh in delal to, kar je pravilno v mojih očeh, da se držiš mojih zakonov in mojih zapovedi, kakor se je moj služabnik David, da bom jaz s teboj in ti bom zgradil zanesljivo hišo, kakor sem jo zgradil za Davida, Izraela pa bom izročil tebi. 011 1KI 011 039 Zaradi tega bom prizadel Davidovo seme, toda ne na veke.‘“ 011 1KI 011 040 Salomon je torej iskal, da ubije Jerobeáma. Jerobeám pa je vstal in pobegnil v Egipt, k egiptovskemu kralju Šišáku in v Egiptu je bil do Salomonove smrti. 011 1KI 011 041 Ostala Salomonova dela in vse, kar je storil in njegova modrost, mar niso zapisana v knjigi Salomonovih del. 011 1KI 011 042 Časa ko je Salomon v Jeruzalemu kraljeval nad vsem Izraelom je bilo štirideset let. 011 1KI 011 043 Salomon je zaspal s svojimi očeti in bil pokopan v mestu svojega očeta Davida. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Rehoboám. 011 1KI 012 001 Rehoboám je odšel v Sihem, kajti ves Izrael je prišel v Sihem, da ga postavijo za kralja. 011 1KI 012 002 Pripetilo se je, ko je Nebátov sin Jerobeám, ki je bil še v Egiptu, slišal o tem (kajti pobegnil je izpred prisotnosti kralja Salomona in je Jerobeám prebival v Egiptu), 011 1KI 012 003 da so poslali in ga poklicali. Jerobeám in vsa Izraelova skupnost pa je prišla in spregovorila Rehoboámu, rekoč: 011 1KI 012 004 „Tvoj oče je naš jarem naredil boleč. Sedaj torej olajšaj bolečo službo svojega očeta in njegov težek jarem, ki ga je položil na nas in mi ti bomo služili.“ 011 1KI 012 005 Rekel jim je: „Odidite še za tri dni, potem ponovno pridite k meni.“In ljudstvo je odšlo. 011 1KI 012 006 Kralj Rehoboám se je posvetoval s starci, ki so stali pred njegovim očetom Salomonom, medtem ko je še živel in rekel: „Kako svetujete, da lahko odgovorim temu ljudstvu?“ 011 1KI 012 007 Odgovorili so mu, rekoč: „Če hočeš biti ta dan služabnik temu ljudstvu in jim hočeš služiti in jim odgovoriti in jim govoriti dobre besede, potem bodo tvoji služabniki na veke.“ 011 1KI 012 008 Toda zapustil je nasvet starcev, ki so mu ga dali in se posvetoval z mladeniči, ki so odrasli z njim in ki so stali pred njim 011 1KI 012 009 in jim rekel: „Kakšen nasvet dajete vi, da lahko odgovorimo temu ljudstvu, ki mi je govorilo, rekoč: ‚Naredi jarem, ki ga je tvoj oče položil nad nas, lažji?‘“ 011 1KI 012 010 Mladeniči, ki so zrasli z njim, so mu govorili, rekoč: „Tako boš govoril temu ljudstvu, ki ti je govorilo, rekoč: ‚Tvoj oče je naš jarem naredil težek, toda ti nam ga olajšaj; ‘tako jim boš rekel: ‚Moj majhen prst bo debelejši kakor očetova ledja. 011 1KI 012 011 Kakor vam je moj oče naložil težek jarem, bom sedaj dodal vašemu jarmu. Moj oče vas je kaznoval z biči, toda jaz vas bom kaznoval s škorpijoni.‘“ 011 1KI 012 012 Tako je Jerobeám in vse ljudstvo tretji dan prišlo k Rehoboámu, kakor je kralj določil, rekoč: „Ponovno pridite k meni tretji dan.“ 011 1KI 012 013 Kralj je ljudstvu surovo odgovoril in zapustil nasvet starcev, ki so mu ga dali. 011 1KI 012 014 Spregovoril jim je glede na nasvet mladeničev, rekoč: „Moj oče je vaš jarem naredil težek, jaz pa bom vašemu jarmu dodal. Moj oče vas je kaznoval tudi z biči, toda jaz vas bom kaznoval s škorpijoni.“ 011 1KI 012 015 Zatorej kralj ni prisluhnil ljudstvu, kajti stvar je bila od Gospoda, da je lahko izpolnil svojo besedo, ki jo je Gospod po Ahíju iz Šila govoril Nebátovemu sinu Jerobeámu. 011 1KI 012 016 Torej ko je ves Izrael videl, da jim kralj ni prisluhnil, je ljudstvo odgovorilo kralju, rekoč: „Kakšen delež imamo v Davidu? Niti nimamo dediščine v Jesejevem sinu. K svojim šotorom, oh Izrael. Sedaj poglej k svoji lastni hiši, David.“Tako je Izrael odšel v svoje šotore. 011 1KI 012 017 Toda kar se tiče Izraelovih otrok, ki so prebivali v Judovih mestih, je nad njimi kraljeval Rehoboám. 011 1KI 012 018 Potem je kralj Rehoboám poslal Adoráma, ki je bil nad davkom in ves Izrael ga je kamnal s kamni, da je umrl. Zato je kralj Rehoboám pohitel, da se spravi k svojemu bojnemu vozu, da pobegne v Jeruzalem. 011 1KI 012 019 Tako se je Izrael uprl zoper Davidovo hišo do današnjega dne. 011 1KI 012 020 Pripetilo se je, ko je ves Izrael slišal, da je Jerobeám ponovno prišel, da so poslali in ga poklicali k skupnosti in ga postavili za kralja nad vsem Izraelom. Tam ni bilo nikogar, ki je sledil Davidovi hiši, razen samo Judovega rodu. 011 1KI 012 021 Ko je Rehoboám prišel v Jeruzalem, je zbral vso Judovo hišo, z Benjaminovim rodom, sto osemdeset tisoč izbranih mož, ki so bili bojevniki, da se bojujejo zoper Izraelovo hišo, da kraljestvo ponovno privedejo k Salomonovemu sinu Rehoboámu. 011 1KI 012 022 Toda beseda od Boga je prišla k Šemajáju, Božjemu možu, rekoč: 011 1KI 012 023 „Govori Salomonovemu sinu Rehoboámu, Judovemu kralju in vsej Judovi in Benjaminovi hiši in preostanku ljudstva, rekoč: 011 1KI 012 024 ‚Tako govori Gospod: ‚Ne boste šli gor niti se ne boste borili zoper vaše brate, Izraelove otroke. Vsak mož naj se vrne k svoji hiši, kajti ta stvar je od mene.‘“Prisluhnili so torej Gospodovi besedi in se vrnili, da odidejo, glede na Gospodovo besedo. 011 1KI 012 025 Potem je Jerobeám na gori Efrájim zgradil Sihem in tam prebival in odšel od tam ter zgradil Penuél. 011 1KI 012 026 Jerobeám je v svojem srcu rekel: „Sedaj se bo kraljestvo vrnilo k Davidovi hiši. 011 1KI 012 027 Če gre to ljudstvo gor, da opravi klavno daritev v Gospodovi hiši, v Jeruzalemu, potem se bo srce tega ljudstva ponovno obrnilo k njihovemu gospodu, celó k Judovemu kralju Rehoboámu, mene pa bodo ubili in ponovno odšli k Judovemu kralju Rehoboámu.“ 011 1KI 012 028 Nakar se je kralj posvetoval in naredil dve teleti iz zlata ter jim rekel: „To je za vas preveč, da greste gor v Jeruzalem. Poglejte svoje bogove, oh Izrael, ki so te privedli gor iz egiptovske dežele.“ 011 1KI 012 029 Eno je postavil v Betelu, drugo pa v Danu. 011 1KI 012 030 Ta stvar je postala greh, kajti ljudstvo je odšlo, da bi oboževalo pred enim, celó k Danu. 011 1KI 012 031 Naredil je hišo visokih krajev in iz najnižjih izmed ljudstva naredil duhovnike, ki niso bili izmed Lévijevih sinov. 011 1KI 012 032 Jerobeám je odredil praznovanje v osmem mesecu, na petnajsti dan meseca, podobno prazniku, ki je v Judu in daroval na oltarju. Tako je storil v Betelu, žrtvoval je teletoma, ki ju je naredil in v Betelu je postavil duhovnike visokih krajev, ki jih je naredil. 011 1KI 012 033 Tako je daroval na oltarju, ki ga je naredil v Betelu, na petnajsti dan osmega meseca, celó v mesecu, ki ga je zasnoval iz svojega lastnega srca in odredil praznovanje Izraelovim otrokom in daroval na oltarju in zažgal kadilo. 011 1KI 013 001 Glej, iz Juda je prišel Božji mož po Gospodovi besedi do Betela in Jerobeám je stal pri oltarju, da zažge kadilo. 011 1KI 013 002 Zaklical je zoper oltar v Gospodovi besedi in rekel: „Oh oltar, oltar, tako govori Gospod: ‚Glej, otrok bo rojen Davidovi hiši, po imenu Jošíja in na tebi bo daroval duhovnike visokih krajev, ki zažigajo kadilo na tebi in človeške kosti bodo žgane na tebi.‘“ 011 1KI 013 003 In isti dan je dal znamenje, rekoč: „To je znamenje, ki ga je Gospod govoril: ‚Glej, oltar bo razpočen in pepel, ki je na njem, se bo izsul.‘“ 011 1KI 013 004 Pripetilo se je, da ko je kralj Jerobeám slišal izjavo Božjega moža, ki je zaklical proti oltarju v Betelu, da je svojo roko iztegnil od oltarja, rekoč: „Primite ga.“Njegova roka, katero je iztegnil proti njemu, pa se je posušila, tako da je ni mogel povleči nazaj k sebi. 011 1KI 013 005 Tudi oltar je bil razpočen in pepel izlit iz oltarja, glede na znamenje, ki ga je Božji mož dal po Gospodovi besedi. 011 1KI 013 006 Kralj je Božjemu možu odgovoril in rekel: „Prosi sedaj obličje Gospoda, svojega Boga in moli zame, da bo moja roka lahko ponovno povrnjena k meni.“Božji mož je rotil Gospoda in kraljeva roka je bila ponovno povrnjena k njemu in postala kakor je bila ta poprej. 011 1KI 013 007 Kralj je Božjemu možu rekel: „Pridi z menoj domov, osveži se in dal ti bom nagrado.“ 011 1KI 013 008 Božji mož je kralju odgovoril: „Če mi daš polovico svoje hiše, ne bom šel s teboj niti na tem kraju ne bom jedel kruha niti pil vode.“ 011 1KI 013 009 Kajti tako mi je bilo naročeno po Gospodovi besedi, rekoč: „Ne jej kruha, niti ne pij vode, niti se ne obračaj ponovno po isti poti, po kateri si prišel.“ 011 1KI 013 010 Tako je odšel po drugi poti in se ni vrnil po poti, po kateri je prišel v Betel. 011 1KI 013 011 Torej v Betelu je prebival star prerok. Njegovi sinovi so prišli in mu povedali vsa dela, ki jih je tisti dan Božji mož storil v Betelu. Tudi besede, ki jih je govoril kralju, so povedali svojemu očetu. 011 1KI 013 012 Njihov oče jim je rekel: „Po kateri poti je odšel?“Kajti njegovi sinovi so videli po kateri poti je odšel Božji mož, ki je prišel iz Juda. 011 1KI 013 013 Svojim sinovom je rekel: „Osedlajte mi osla.“Tako so mu osedlali osla, in jahal je na njem 011 1KI 013 014 in odšel za Božjim možem in ga našel sedeti pod hrastom. Rekel mu je: „ Ali si ti Božji mož, ki je prišel iz Juda?“Ta je rekel: „Jaz sem.“ 011 1KI 013 015 Potem mu je rekel: „Pridi z menoj domov in jej kruh.“ 011 1KI 013 016 Ta pa je rekel: „Ne smem se vrniti s teboj, niti vstopiti s teboj, niti na tem kraju ne bom jedel kruha niti pil vode, 011 1KI 013 017 kajti po Gospodovi besedi mi je bilo rečeno: ‚Ti tam ne boš jedel niti kruha niti pil vode niti se ne boš ponovno obrnil, da bi šel po poti, po kateri si prišel.‘“ 011 1KI 013 018 Rekel mu je: „Tudi jaz sem prerok, kot si ti in angel mi je po Gospodovi besedi govoril, rekoč: ‚Privedi ga s seboj nazaj v svojo hišo, da bo lahko jedel kruh in pil vodo.‘“Toda lagal mu je. 011 1KI 013 019 Tako je z njim odšel nazaj in v njegovi hiši jedel kruh in pil vodo. 011 1KI 013 020 Pripetilo se je, ko sta sedela pri mizi, da je Gospodova beseda prišla preroku, ki ga je privedel nazaj 011 1KI 013 021 in Božjemu možu, ki je prišel iz Juda, je zaklical, rekoč: „Tako govori Gospod: ‚Ker nisi ubogal Gospodovih ust in se nisi držal Gospodove zapovedi, ki ti jo je Gospod, tvoj Bog, zapovedal, 011 1KI 013 022 temveč si prišel nazaj in si na tem kraju jedel kruh in pil vodo, o čemer ti je Gospod rekel: ‚Ne jej kruha in ne pij nobene vode, ‘tvoje truplo ne bo prišlo v mavzolej tvojih očetov.‘“ 011 1KI 013 023 Pripetilo se je, ko je pojedel kruh in potem ko je popil, da je zanj osedlal osla, namreč za preroka, katerega je privedel nazaj. 011 1KI 013 024 Ko je ta odšel, ga je na poti srečal lev in ga usmrtil. Njegovo truplo je bilo vrženo na pot in poleg njega je stal osel, [in] tudi lev je stal poleg trupla. 011 1KI 013 025 Glej, ljudje so hodili mimo in videli truplo, vrženo na pot in leva stoječega poleg trupla in prišli so in to povedali v mestu, kjer je živel stari prerok. 011 1KI 013 026 Ko je prerok, ki ga je privedel nazaj iz poti, slišal o tem, je rekel: „To je Božji mož, ki je bil neposlušen Gospodovi besedi. Zato ga je Gospod izročil levu, ki ga je raztrgal in umoril glede na Gospodovo besedo, ki mu jo je govoril.“ 011 1KI 013 027 Svojim sinovom je spregovoril, rekoč: „Osedlajte mi osla.“In osedlali so mu. 011 1KI 013 028 Odšel je in na poti našel njegovo truplo ter osla in leva stati poleg trupla. Lev ni pojedel trupla niti raztrgal osla. 011 1KI 013 029 Prerok je pobral truplo Božjega moža, ga položil na osla in ga privedel nazaj, in stari prerok je prišel v mesto, da žaluje in da ga pokoplje. 011 1KI 013 030 Njegovo truplo je položil v svoj lasten grob in žalovali so nad njim, rekoč: „Ojoj, moj brat!“ 011 1KI 013 031 Pripetilo se je, potem ko ga je pokopal, da je govoril svojim sinovom, rekoč: „Ko umrem, potem me pokopljite v mavzoleju, v katerem je pokopan Božji mož. Moje kosti položite poleg njegovih kosti, 011 1KI 013 032 kajti beseda, ki jo je klical po Gospodovi besedi zoper oltar v Betelu in zoper vse hiše visokih krajev, ki so v mestih Samarije, se bo zagotovo zgodila.“ 011 1KI 013 033 Po tej stvari se Jerobeám ni odvrnil iz svoje zle poti, temveč je ponovno naredil najnižje izmed ljudi za duhovnike na visokih krajih. Kogarkoli je hotel, je uméstil in ta je postal eden izmed duhovnikov visokih krajev. 011 1KI 013 034 Ta stvar je postala greh Jerobeámovi hiši, celo, da jo odseka in da jo uniči iz obličja zemlje. 011 1KI 014 001 Ob tistem času je Jerobeámov sin Abíja zbolel. 011 1KI 014 002 Jerobeám je rekel svoji ženi: „Vstani, prosim te in se preobleci, da te ne bodo spoznali, da si Jerobeámova žena in pojdi v Šilo. Glej, tam je prerok Ahíja, ki mi je povedal, da naj bi bil jaz kralj nad tem ljudstvom. 011 1KI 014 003 S seboj vzemi deset hlebov, kolačke in vrč medu in pojdi k njemu. Povedal ti bo kaj bo z otrokom.“ 011 1KI 014 004 Jerobeámova žena je tako storila, vstala, odšla v Šilo in prišla k Ahijevi hiši. Toda Ahíja je ni mogel videti, kajti njegove oči so zaradi starosti otemnele. 011 1KI 014 005 Gospod je rekel Ahiju: „Glej, prihaja Jerobeámova žena, da od tebe prosi stvar za svojega sina, kajti on je bolan. Tako in tako ji boš rekel, kajti tako bo, ko bo vstopila, da se bo pretvarjala, da je druga ženska.“ 011 1KI 014 006 To je bilo tako, da ko je Ahíja zaslišal glas njenih stopal, ko je vstopila pri vratih, je rekel: „Vstopi, ti Jerobeámova žena; zakaj se pretvarjaš, da si druga? Kajti k tebi sem poslan s težkimi novicami. 011 1KI 014 007 Pojdi, povej Jerobeámu: ‚Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Ker sem te povišal izmed ljudstva in te naredil princa nad svojim ljudstvom Izraelom 011 1KI 014 008 in kraljestvo odtrgal od Davidove hiše in ga dal tebi; pa vendar ti nisi bil kakor moj služabnik David, ki je ohranjal moje zapovedi in ki mi je sledil z vsem svojim srcem, da počne samo to, kar je bilo pravilno v mojih očeh, 011 1KI 014 009 temveč si storil zlo bolj kot vsi, ki so bili pred teboj, kajti odšel si in si naredil druge bogove in ulite podobe, da me dražiš do jeze in si me vrgel za svoj hrbet. 011 1KI 014 010 Zato glej, jaz bom nad Jerobeámovo hišo privedel zlo in od Jerobeáma bom iztrebil tistega, ki lula proti zidu in tistega, ki je zaprt in ostal v Izraelu in odvzel bom preostanek Jerobeámove hiše kakor človek odvaža gnoj, dokler ta ves ne izgine. 011 1KI 014 011 Tistega, ki bo od Jerobeámovih umrl v mestu, bodo žrli psi. Tistega pa, ki umre na polju, bo žrla perjad neba, kajti Gospod je to govoril. 011 1KI 014 012 Vstani torej, pojdi k svoji lastni hiši in ko tvoja stopala vstopijo v mesto, bo otrok umrl. 011 1KI 014 013 Ves Izrael bo žaloval za njim in ga pokopal, kajti on bo edini izmed Jerobeámovih prišel do groba, ker se je v Jerobeámovi hiši v njem našla neka dobra stvar do Gospoda, Izraelovega Boga. 011 1KI 014 014 Poleg tega si bo Gospod dvignil kralja nad Izraelom, ki bo tisti dan iztrebil Jerobeámovo hišo. Toda kaj? Celo sedaj. 011 1KI 014 015 Kajti Gospod bo udaril Izraela, kakor se trst maje v vodi in Izraela bo izkoreninil iz te dobre dežele, ki jo je dal njihovim očetom in razkropil jih bo preko reke, ker so si naredili svoje ašere, izzivajoč Gospoda do jeze. 011 1KI 014 016 Izraela se bo odrekel zaradi grehov Jerobeáma, ki je storil greh in ki je Izraela pripravil, da greši.‘“ 011 1KI 014 017 Jerobeámova žena je vstala, odšla in prišla v Tirco in ko je prišla k pragu vrat, je otrok umrl 011 1KI 014 018 in pokopali so ga in ves Izrael je žaloval za njim, glede na Gospodovo besedo, ki jo je govoril po roki svojega služabnika, preroka Ahíja. 011 1KI 014 019 Ostala Jerobeámova dela, kako se je vojskoval in kako je kraljeval, glej, ta so zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev. 011 1KI 014 020 Dni, ko je Jerobeám kraljeval, je bilo dvaindvajset let in zaspal je s svojimi očeti in namesto njega je zakraljeval njegov sin Nadáb. 011 1KI 014 021 Salomonov sin Rehoboám je kraljeval v Judu. Rehoboám je bil star enainštirideset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval sedemnajst let, mestu, katerega je Gospod izbral izmed vseh Izraelovih rodov, da tam postavi svoje ime. Ime njegove matere je bilo Amónka Naáma. 011 1KI 014 022 Juda je počel zlo v Gospodovih očeh in s svojimi grehi, ki so jih zagrešili, so ga dražili do ljubosumnosti, nad vsem, kar so počeli njihovi očetje. 011 1KI 014 023 Kajti zgradili so si tudi visoke kraje, podobe in ašere na vsakem visokem hribu in pod vsakim zelenim drevesom. 011 1KI 014 024 V deželi so bili tudi posvečeni vlačugarji in ti so počeli glede vse ogabnosti narodov, katere je Gospod pregnal pred Izraelovimi otroci. 011 1KI 014 025 Pripetilo se je v petem letu kralja Rehoboáma, da je egiptovski kralj Šišák prišel gor nad Jeruzalem. 011 1KI 014 026 Odnesel je zaklade Gospodove hiše in zaklade kraljeve hiše, celo vse je odnesel. Odnesel je vse zlate ščite, ki jih je Salomon naredil. 011 1KI 014 027 Kralj Rehoboám je namesto njih naredil bronaste ščite in jih predal v roke vodje straže, ki je varoval vrata kraljeve hiše. 011 1KI 014 028 To je bilo tako, kadar je kralj odšel v Gospodovo hišo, da jih je straža nosila in jih [potem] ponovno odnesla v stražarnico. 011 1KI 014 029 Torej preostala izmed Rehoboámovih dejanj in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? 011 1KI 014 030 Med Rehoboámom in Jerobeámom pa je bila vse njune dni vojna. 011 1KI 014 031 Rehoboám je zaspal s svojimi očeti in bil s svojimi očeti pokopan v Davidovem mestu. Ime njegove matere je bilo Amónka Naáma. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Abíjam. 011 1KI 015 001 Torej v osemnajstem letu kralja Jerobeáma, Nebátovega sina, je nad Judom zakraljeval Abíjam. 011 1KI 015 002 Tri leta je kraljeval v Jeruzalemu. Ime njegove matere je bilo Maáha, Abišalómova hči. 011 1KI 015 003 Hodil je v vseh grehih svojega očeta, ki jih je ta storil pred njim in njegovo srce ni bilo popolno z Gospodom, njegovim Bogom, kakor je bilo srce njegovega očeta Davida. 011 1KI 015 004 Kljub temu mu je zaradi Davida Gospod, njegov Bog, dal svetilko v Jeruzalemu, da za seboj postavi svojega sina in da vzpostavi Jeruzalem, 011 1KI 015 005 ker je David delal to, kar je bilo prav v Gospodovih očeh in se vse dni svojega življenja ni obrnil stran od katerekoli stvari, ki mu jo je zapovedal, razen samo v zadevi Hetejca Urijája. 011 1KI 015 006 Med Rehoboámom in Jerobeámom pa je bila vojna vse dni njegovega življenja. 011 1KI 015 007 Torej preostala izmed Abíjamovih dejanj in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? In bila je vojna med Abíjamom in Jerobeámom. 011 1KI 015 008 Abíjam je zaspal s svojimi očeti in pokopali so ga v Davidovem mestu. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Asá. 011 1KI 015 009 V dvajsetem letu Izraelovega kralja Jerobeáma, je nad Judom zakraljeval Asá. 011 1KI 015 010 V Jeruzalemu je kraljeval enainštirideset let. Ime njegove matere je bilo Maáha, Abišalómova hči. 011 1KI 015 011 Asá je delal to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, kakor je delal njegov oče David. 011 1KI 015 012 Iz dežele je odpravil posvečene vlačugarje in odstranil vse malike, ki so jih naredili njegovi očetje. 011 1KI 015 013 Tudi svojo mater Maáho, celo njo je odstranil, da bi bila kraljica, ker si je v ašeri naredila malika. Asá je uničil njenega malika in ga zažgal pri potoku Kidronu. 011 1KI 015 014 Toda visokih krajev ni odstranil. Kljub temu je bilo Asájevo srce, vse dni njegovega življenja, popolno z Gospodom. 011 1KI 015 015 V Gospodovo hišo je prinesel stvari, ki jih je njegov oče posvetil in stvari, ki jih je sam posvetil, srebro, zlato in posode. 011 1KI 015 016 Med Asájem in Izraelovim kraljem Bašájem pa je bila vse njune dni vojna. 011 1KI 015 017 Izraelov kralj Bašá je odšel gor zoper Juda in zgradil Ramo, da Judovemu kralju Asáju ne bi pustil iti ven ali priti noter. 011 1KI 015 018 Potem je Asá vzel vse srebro in zlato, ki je ostalo v zakladnicah Gospodove hiše in zakladnicah kraljeve hiše in jih izročil v roko svojih služabnikov. Kralj Asá pa jih je poslal k Ben Hadádu, Tabrimónovemu sinu, Hezjónovemu sinu, kralju Sirije, ki je prebival pri Damasku, rekoč: 011 1KI 015 019 „Zaveza je med menoj in teboj in med mojim očetom in tvojim očetom. Glej, k tebi sem poslal dar iz srebra in zlata. Pridi in prelomi svojo zavezo z Izraelovim kraljem Bašájem, da bo lahko odšel od mene.“ 011 1KI 015 020 Tako je Ben Hadád prisluhnil kralju Asáju in poslal poveljnike vojsk, katere je imel, zoper Izraelova mesta in udaril Ijón, Dan, Abél Bet Maáho in ves Kinéret, z vso Neftálijevo deželo. 011 1KI 015 021 Pripetilo se je, ko je Bašá slišal o tem, da je prenehal z gradnjo Rame in prebival v Tirci. 011 1KI 015 022 Potem je kralj Asá po vsej Judeji naredil razglas. Nihče ni bil izvzet. Vzeli so kamne iz Rame in les, s katerim je Bašá gradil in kralj Asá je z njim gradil Gebo Benjamin in Micpo. 011 1KI 015 023 Preostala izmed vseh Asájevih dejanj in vsa njegova moč in vse, kar je storil in mesta, ki jih je zgradil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? Kljub temu je bil v času svoje visoke starosti bolan na svojih stopalih. 011 1KI 015 024 Asá je zaspal s svojimi očeti in s svojimi očeti je bil pokopan v mestu svojega očeta Davida. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Józafat. 011 1KI 015 025 Jerobeámov sin Nadáb je pričel kraljevati nad Izraelom v drugem letu Judovega kralja Asája in nad Izraelom je kraljeval dve leti. 011 1KI 015 026 Počel je zlo v Gospodovih očeh in hodil po poti svojega očeta in v njegovem grehu, s katerim je Izraela primoral, da greši. 011 1KI 015 027 Zoper njega se je zarotil Ahíjev sin Bašá iz Isahárjeve hiše in Bašá ga ja udaril pri Gibetónu, ki pripada Filistejcem, kajti Nadáb in ves Izrael sta oblegala Gibetón. 011 1KI 015 028 Celo v tretjem letu Judovega kralja Asája, ga je Bašá ubil in zakraljeval namesto njega. 011 1KI 015 029 Pripetilo se je, ko je zakraljeval, da je udaril vso Jerobeámovo hišo. Jerobeámu ni pustil nikogar, ki diha, dokler ga ni pokončal, glede na Gospodovo izjavo, katero je govoril po svojem služabniku, Šilčanu Ahíju, 011 1KI 015 030 zaradi Jerobeámovih grehov, ki jih je ta zagrešil in ki so Izraela pripravili grešiti z njegovim izzivanjem, s katerim so Gospoda, Izraelovega Boga, izzivali do jeze. 011 1KI 015 031 Torej preostala izmed Nadábovih dejanj in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? 011 1KI 015 032 Med Asájem in Izraelovim kraljem Bašájem je bila vse njune dni vojna. 011 1KI 015 033 V tretjem letu Judovega kralja Asája je nad Izraelom v Tirci pričel kraljevati Ahíjev sin Bašá, štiriindvajset let. 011 1KI 015 034 Počel je zlo v Gospodovih očeh in hodil po Jerobeámovi poti in v njegovem grehu, s katerim je Izraela primoral, da greši. 011 1KI 016 001 Potem je Gospodova beseda prišla Hananíjevemu sinu Jehúju zoper Bašája, rekoč: 011 1KI 016 002 „Ker kakor sem te povišal iz prahu in te naredil princa nad mojim ljudstvom Izraelom in si hodil po Jerobeámovi poti in primoral moje ljudstvo Izraela, da greši, da me z njihovimi grehi dražiš do jeze, 011 1KI 016 003 glej, bom odvzel potomstvo Bašája in potomstvo njegove hiše in tvojo hišo bom naredil podobno hiši Nebátovega sina Jerobeáma. 011 1KI 016 004 Tistega, ki od Bašája umre v mestu, bo jedel pes, tistega pa, ki od njegovih umre na poljih, bo žrla perjad neba.“ 011 1KI 016 005 Torej preostala izmed Bašájevih del in vse, kar je storil in njegova moč, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? 011 1KI 016 006 Tako je Bašá zaspal s svojimi očeti in je bil pokopan v Tirci. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Elá. 011 1KI 016 007 Prav tako je po roki Hananíjevega sina Jehúja prišla Gospodova beseda zoper Bašája in zoper njegovo hišo, celo za vse zlo, ki ga je storil v Gospodovih očeh, v draženju do jeze z deli njegovih rok, ker je bil podoben Jerobeámovi hiši in ker ga je ubil. 011 1KI 016 008 V šestindvajsetem letu Judovega kralja Asája, je nad Izraelom v Tirci [za] dve leti pričel kraljevati Bašájev sin Elá. 011 1KI 016 009 Njegov služabnik Zimrí, poveljnik polovice njegovih bojnih vozov, se je zoper njega zarotil, medtem, ko je bil ta v Tirci in se do pijanosti napil v hiši Arcája, oskrbnika njegove hiše v Tirci. 011 1KI 016 010 Zimrí je vstopil, ga udaril in ubil v sedemindvajsetem letu Judovega kralja Asája in zakraljeval namesto njega. 011 1KI 016 011 Ko je pričel kraljevati, se je pripetilo, da je takoj, ko je sedel na svoj prestol, usmrtil vso Bašájevo hišo. Ni mu pustil niti enega, ki lula proti zidu niti od njegove žlahte niti od njegovih prijateljev. 011 1KI 016 012 Tako je Zimrí uničil vso Bašájevo hišo glede na Gospodovo besedo, ki jo je govoril zoper Bašája po preroku Jehúju, 011 1KI 016 013 zaradi vseh Bašájevih grehov in grehov njegovega sina Elája, s katerimi sta grešila in s katerimi sta Izraela pripravila, da greši v draženju Gospoda, Izraelovega Boga, do jeze s svojimi ničevostmi. 011 1KI 016 014 Torej preostala izmed Elájevih dejanj in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? 011 1KI 016 015 V sedemindvajsetem letu Judovega kralja Asája je Zimrí sedem dni kraljeval v Tirci. Ljudstvo pa je bilo utaborjeno zoper Gibetón, ki je pripadal Filistejcem. 011 1KI 016 016 Ljudstvo, ki je bilo utaborjeno, je slišalo reči: „Zimrí je koval zaroto in tudi umoril kralja.“Zato je ves Izrael ta dan v taboru postavil Omrija, poveljnika vojske, [za] kralja nad Izraelom. 011 1KI 016 017 Omri se je dvignil iz Gibetóna in ves Izrael z njim in oblegali so Tirco. 011 1KI 016 018 Pripetilo se je, ko je Zimrí videl, da je bilo mesto zavzeto, da je odšel v palačo kraljeve hiše in kraljevo hišo nad seboj zažgal z ognjem in umrl 011 1KI 016 019 zaradi svojih grehov, ki jih je zagrešil v početju zla v Gospodovih očeh, s hojo po Jerobeámovi poti in v svojem grehu, ki ga je storil, da Izraela pripravi, da greši. 011 1KI 016 020 Torej preostala izmed Zimríjevih del in njegova izdaja, ki jo je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? 011 1KI 016 021 Potem je bilo Izraelovo ljudstvo razdeljeno na dva dela. Polovica ljudstva je sledila Ginátovemu sinu Tibníju, da ga postavi za kralja, polovica pa je sledila Omriju. 011 1KI 016 022 Toda ljudstvo, ki je sledilo Omriju, je prevladalo zoper ljudstvo, ki je sledilo Ginátovemu sinu Tibníju. Tako je Tibní umrl, Omri pa zakraljeval. 011 1KI 016 023 V enaintridesetem letu Judovega kralja Asája je nad Izraelom pričel kraljevati Omri, dvanajst let. Šest let je kraljeval v Tirci. 011 1KI 016 024 Od Šemerja je za dvajset talentov srebra kupil hrib Samarijo in gradil na hribu in ime mesta, ki ga je zgradil, je poimenoval Samarija, po Šemerjevem imenu, lastniku hriba. 011 1KI 016 025 Toda Omri je počel zlo v Gospodovih očeh in počel huje kakor vsi, ki so bili pred njim. 011 1KI 016 026 Kajti hodil je po vseh poteh Nebátovega sina Jerobeáma in v njegovem grehu, s katerim je Izraela pripravil, da greši, da s svojimi ničevostmi do jeze draži Gospoda, Izraelovega Boga. 011 1KI 016 027 Torej preostala izmed Omrijevih dejanj, ki jih je storil in njegova moč, ki jo je pokazal, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? 011 1KI 016 028 Tako je Omri zaspal s svojimi očeti in bil pokopan v Samariji. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Aháb. 011 1KI 016 029 V osemintridesetem letu Judovega kralja Asája je nad Izraelom pričel kraljevati Omrijev sin Aháb in Omrijev sin Aháb je nad Izraelom v Samariji kraljeval dvaindvajset let. 011 1KI 016 030 Omrijev sin Aháb je počel zlo v Gospodovih očeh, bolj kakor vsi, ki so bili pred njim. 011 1KI 016 031 Pripetilo se je, kakor če je bila to zanj lahka stvar, da hodi v grehih Nebátovega sina Jerobeáma, da je za ženo vzel Jezabelo, hčer Etbáala, kralja Sidóncev in odšel, služil Báalu in ga oboževal. 011 1KI 016 032 V Báalovi hiši je postavil oltar za Báala, katerega je zgradil v Samariji. 011 1KI 016 033 Aháb je naredil ašero in Aháb je storil več kakor vsi Izraelovi kralji, ki so bili pred njim, da draži k jezi Gospoda, Izraelovega Boga. 011 1KI 016 034 V njegovih dneh je Hiél Betelčan zidal Jeriho. Njen temelj je položil v svojem prvorojencu Abirámu in njena velika vrata je postavil v svojem najmlajšem sinu Segúbu, glede na besedo od Gospoda, ki jo je spregovoril po Nunovemu sinu Józuetu. 011 1KI 017 001 Tišbéjec Elija, ki je bil izmed prebivalcev Gileáda, je rekel Ahábu: „ Kakor živi Gospod, Izraelov Bog, pred katerim stojim, tukaj ta leta ne bo niti rose niti dežja, razen glede na mojo besedo.“ 011 1KI 017 002 Gospodova beseda je prišla k njemu, rekoč: 011 1KI 017 003 „Pojdi od tod in se obrni proti vzhodu in se skrij pri potoku Kerítu, ki je pred Jordanom. 011 1KI 017 004 Zgodilo se bo, da boš pil iz potoka, krokarjem pa sem zapovedal, da te tam hranijo.“ 011 1KI 017 005 Tako je odšel in storil glede na Gospodovo besedo, kajti odšel je in prebival pri potoku Kerítu, ki je pred Jordanom. 011 1KI 017 006 Krokarji so mu prinašali kruh in meso zjutraj ter kruh in meso zvečer, pil pa je iz potoka. 011 1KI 017 007 Čez nekaj časa se je pripetilo, da je potok usahnil, ker v deželi ni bilo dežja. 011 1KI 017 008 K njemu je prišla beseda od Gospoda, rekoč: 011 1KI 017 009 „Vstani, pojdi v Zarepto, ki pripada Sidónu in prebivaj tam. Glej, tamkajšnji vdovi sem zapovedal, da te podpira.“ 011 1KI 017 010 Tako je vstal in odšel v Zarepto. Ko je prišel k velikim vratom mesta, glej, je bila tam vdova, ki je nabirala veje. Zaklical je k njej ter ji rekel: „Prinesi mi, prosim te, malo vode v posodi, da lahko pijem.“ 011 1KI 017 011 Ko je šla, da bi to prinesla, je zaklical k njej in rekel: „Prinesi mi, prosim te, grižljaj kruha v svoji roki.“ 011 1KI 017 012 Rekla je: „ Kakor Gospod, tvoj Bog, živi, nimam kolača, temveč prgišče moke v sodčku in malo olja v vrču in glej, nabiram nekaj vej, da lahko grem in to pripravim zase in za svojega sina, da bova to lahko pojedla in umrla.“ 011 1KI 017 013 Elija ji je rekel: „Ne boj se. Pojdi in stôri kakor si rekla. Toda od tega najprej meni naredi majhen kolač in mi ga prinesi, potem pa naredi zase in za svojega sina. 011 1KI 017 014 Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Sodček z moko ne bo pošel niti vrč z oljem do dneva, ko Gospod pošlje dež na zemljo.‘“ 011 1KI 017 015 Odšla je in storila glede na Elijevo izjavo. Ona, on in njena hiša so jedli mnogo dni. 011 1KI 017 016 In sodček z moko ni pošel niti olja v vrču ni zmanjkalo, glede na Gospodovo besedo, ki jo je govoril po Eliju. 011 1KI 017 017 Po teh stvareh se je pripetilo, da se je sin ženske, gospodarice hiše, počutil bolnega, in njegova slabost je bila tako huda, da v njem ni ostalo nobenega diha. 011 1KI 017 018 Eliju je rekla: „Kaj imam s teboj, oh ti Božji mož? Ali si prišel k meni, da mi prikličeš moj greh v spomin in da ubiješ mojega sina?“ 011 1KI 017 019 Rekel ji je: „Daj mi svojega sina.“Vzel ga je iz njenega naročja in ga odnesel gor na podstrešje, kjer je prebival in ga položil na svojo lastno posteljo. 011 1KI 017 020 Klical je h Gospodu in rekel: „Oh Gospod, moj Bog, mar si zlo privedel tudi nad to vdovo, pri kateri se mudim, s pokončanjem njenega sina?“ 011 1KI 017 021 Trikrat se je raztegnil nad otrokom, klical h Gospodu in rekel: „Oh Gospod, moj Bog, prosim te, naj se duša tega otroka ponovno vrne vanj.“ 011 1KI 017 022 Gospod je uslišal Elijev glas in otrokova duša se je ponovno vrnila vanj in je oživel. 011 1KI 017 023 Elija je vzel otroka, ga privedel dol iz sobe v hišo in ga izročil njegovi materi. Elija je rekel: „Poglej, tvoj sin živi.“ 011 1KI 017 024 Ženska je rekla Eliju: „Po tem sedaj vem, da si Božji mož in da je Gospodova beseda v tvojih ustih resnična.“ 011 1KI 018 001 Po mnogih dneh se je pripetilo, da je Gospodova beseda prišla k Eliju v tretjem letu, rekoč: „Pojdi, pokaži se Ahábu in jaz bom na zemljo poslal dež.“ 011 1KI 018 002 Elija je odšel, da se pokaže Ahábu. Tam v Samariji pa je bila huda lakota. 011 1KI 018 003 Aháb je poklical Obadjá, ki je bil voditelj njegove hiše. (Torej Obadjá se je silno bal Gospoda. 011 1KI 018 004 Kajti to je bilo tako, ko je Jezabela iztrebila Gospodove preroke, da je Obadjá vzel sto prerokov in jih po petdeset skril v votlino in jih hranil s kruhom in vodo.) 011 1KI 018 005 Aháb je rekel Obadjáju: „Pojdi v deželo, k vodnim studencem in k vsem potokom. Morda bomo lahko našli travo, da rešimo konje in mule žive, da ne izgubimo vseh živali.“ 011 1KI 018 006 Tako sta med njiju razdelila deželo, da gresta skoznjo. Aháb je sam odšel eno pot, Obadjá pa je odšel drugo pot. 011 1KI 018 007 Ko je bil Obadjá na poti, glej, ga je srečal Elija. Ta ga je spoznal in padel na svoj obraz ter rekel: „ Ali si ti, moj gospod Elija?“ 011 1KI 018 008 Odgovoril mu je: „Jaz sem. Pojdi, povej svojemu gospodu: ‚Glej, Elija je tukaj.‘“ 011 1KI 018 009 Rekel je: „Kaj sem grešil, da hočeš svojega služabnika izročiti v Ahábovo roko, da me ubije? 011 1KI 018 010 Kakor živi Gospod, tvoj Bog, ni ne naroda ne kraljestva, kamor moj gospod ni poslal, da te poiščejo. In ko so rekli: ‚ Njega ni tukaj, ‘je od kraljestva in naroda vzel prisego, da te niso našli. 011 1KI 018 011 In sedaj praviš: ‚Pojdi, povej svojemu gospodu: ‚Glej, Elija je tukaj.‘‘ 011 1KI 018 012 Takoj ko odidem od tebe se bo zgodilo, da te bo Gospodov Duh odnesel ne vem kam. Ko pridem in povem Ahábu in te ne bo mogel najti, bo tako, da me bo ubil. Vendar se jaz, tvoj služabnik, od svoje mladosti bojim Gospoda. 011 1KI 018 013 Mar ni bilo povedano mojemu gospodu kaj sem storil, ko je Jezabela usmrtila Gospodove preroke, kako sem skril sto mož, Gospodovih prerokov, po petdeset v votlino in jih hranil s kruhom in vodo? 011 1KI 018 014 Sedaj pa praviš: ‚Pojdi, povej svojemu gospodu: ‚Glej, Elija je tukaj ‘in me bo ubil.“ 011 1KI 018 015 Elija je rekel: „ Kakor živi Gospod nad bojevniki, pred katerim stojim, se mu bom danes zagotovo pokazal.“ 011 1KI 018 016 Tako je Obadjá odšel, da sreča Ahába in mu povedal, in Aháb je odšel, da sreča Elija. 011 1KI 018 017 Pripetilo se je, ko je Aháb zagledal Elija, da mu je Aháb rekel: „ Si ti ta, ki nadleguje Izraela?“ 011 1KI 018 018 In ta je odgovoril: „Nisem jaz nadlegoval Izraela, temveč ti in hiša tvojega očeta v tem, da ste zapustili Gospodove zapovedi, ti pa si sledil Báalom. 011 1KI 018 019 Zdaj torej pošlji in zberi k meni ves Izrael na goro Karmel in štiristo petdeset Báalovih prerokov in štiristo Ašerinih prerokov, ki jedo za Jezabelino mizo.“ 011 1KI 018 020 Tako je Aháb poslal k vsem Izraelovim otrokom in preroke skupaj zbral h gori Karmel. 011 1KI 018 021 Elija je prišel k vsemu ljudstvu in rekel: „Doklej omahujete med dvema možnostma? Če Gospod je Bog, sledite njemu, toda če Báal, potem sledite njemu.“Ljudstvo pa mu ni odgovorilo niti besede. 011 1KI 018 022 Potem je Elija rekel ljudstvu: „Jaz, celó samo jaz sem ostal Gospodov prerok, toda Báalovih prerokov je štiristo petdeset mož. 011 1KI 018 023 Naj nam torej dajo dva bikca in naj si enega bikca izberejo zase, ga razrežejo na koščke in ga položijo na les in pod njim ne podtaknejo ognja, jaz pa bom pripravil drugega bikca in ga položil na les in pod njim ne podtaknem ognja. 011 1KI 018 024 Kličite k imenu svojih bogov, jaz pa bom klical h Gospodovemu imenu. Bog, ki odgovarja z ognjem, naj bo on Bog.“Vse ljudstvo je odgovorilo in reklo: „To je dobro rečeno.“ 011 1KI 018 025 Elija je Báalovim prerokom rekel: „Izberite si enega bikca zase in tega pripravite najprej, kajti vas je mnogo, in kličite ime svojih bogov, toda spodaj ne podnetite ognja.“ 011 1KI 018 026 Vzeli so bikca, ki jim je bil dan in ga pripravili in od jutra do poldneva klicali k Báalovemu imenu, rekoč: „Oh Báal, usliši nas.“Toda ni bilo nobenega glasu niti nikogar, da bi odgovoril. In poskakovali so na oltarju, ki je bil narejen. 011 1KI 018 027 Pripetilo se je opoldan, da jih je Elija zasmehoval in rekel: „Glasno vpijte, kajti on je bog; ali klepeta ali zalezuje ali je na potovanju ali morda spi in mora biti prebujen.“ 011 1KI 018 028 Glasno so vpili in se po svoji navadi rezali z noži in nožiči, dokler ni po njih lila kri. 011 1KI 018 029 Pripetilo se je, ko je sredina dneva minila in so prerokovali do časa darovanja večerne daritve, da tam ni bilo niti glasu niti odgovora, niti nikogar, ki bi upošteval. 011 1KI 018 030 Elija je rekel vsemu ljudstvu: „Pridite bliže k meni.“In vse ljudstvo je prišlo bliže k njemu. Popravil je Gospodov oltar, ki je bil razbit. 011 1KI 018 031 Elija je vzel dvanajst kamnov, glede na število rodov Jakobovih sinov, kateremu je prišla Gospodova beseda, rekoč: „Izrael bo tvoje ime.“ 011 1KI 018 032 S kamni je v Gospodovem imenu zgradil oltar, in okoli oltarja naredil jarek, tako velik, da bi lahko vseboval dve meri semen. 011 1KI 018 033 Les je postavil v red in bikca razsekal na koščke, ga položil na les in rekel: „Napolnite štiri sodčke z vodo in jih izlijte na žgalno daritev in na les.“ 011 1KI 018 034 Rekel je: „ To storite drugič.“In to so storili drugič. Rekel je: „ To storite tretjič.“In to so storili tretjič. 011 1KI 018 035 Voda je tekla naokoli oltarja in tudi jarek je napolnil z vodo. 011 1KI 018 036 Ob času darovanja večerne daritve se je pripetilo, da se je približal prerok Elija in rekel: „ Gospod, Bog Abrahama, Izaka in Izraela, naj bo to znano ta dan, da si ti Bog v Izraelu in da sem jaz tvoj služabnik in da sem vse te stvari storil na tvojo besedo. 011 1KI 018 037 Prisluhni mi, oh Gospod, prisluhni mi, da bo to ljudstvo lahko vedelo, da si ti Gospod Bog, ki si njihova srca ponovno obrnil nazaj.“ 011 1KI 018 038 Potem je padel Gospodov ogenj in použil žgalno daritev, les, kamne, prah in polizal vodo, ki je bila v jarku. 011 1KI 018 039 Ko je vse ljudstvo to videlo, so padli na svoje obraze in rekli: „ Gospod, on je Bog; Gospod, on je Bog.“ 011 1KI 018 040 Elija jim je rekel: „Primite Báalove preroke, naj nobeden izmed njih ne pobegne.“Prijeli so jih in Elija jih je odvedel dol k potoku Kišónu in jih tam usmrtil. 011 1KI 018 041 Elija je rekel Ahábu: „Vstani, jej in pij, kajti tam je zvok obilja dežja.“ 011 1KI 018 042 Tako je Aháb odšel gor, da jé in da pije. Elija pa je odšel gor, na vrh Karmela in se vrgel dol na zemljo in svoj obraz dal med svoja kolena 011 1KI 018 043 in svojemu služabniku rekel: „Pojdi sedaj gor, glej proti morju.“In ta je odšel gor, pogledal in rekel: „ Tam ni nič.“Rekel je: „Pojdi ponovno, sedemkrat.“ 011 1KI 018 044 Pripetilo se je sedmič, da je rekel: „Glej, tam vstaja iz morja majhen oblak, podoben človeški roki.“Rekel je: „Pojdi gor in reci Ahábu: ‚Pripravi svoj bojni voz in se spusti dol, da te ne ustavi dež.‘“ 011 1KI 018 045 V vmesnem času se je pripetilo, da je bilo nebo črno z oblaki in vetrom in tam je bil velik dež. Aháb je jahal in šel v Jezreél. 011 1KI 018 046 Gospodova roka pa je bila na Eliju. Opasal je svoja ledja in pred Ahábom tekel k vhodu v Jezreél. 011 1KI 019 001 Aháb je Jezabeli povedal vse, kar je storil Elija in poleg tega kako je z mečem umoril vse preroke. 011 1KI 019 002 Potem je Jezabela k Eliju poslala poslanca, rekoč: „Tako naj mi storijo bogovi in tudi več, če ne bom jutri okrog tega časa naredila tvojega življenja kakor življenja enega izmed teh.“ 011 1KI 019 003 Ko je to videl, je vstal in hodil za svoje življenje in prišel v Beeršébo, ki pripada Judu in tam pustil svojega služabnika. 011 1KI 019 004 Toda on sam je odšel pot enega dne v divjino in prišel ter se usedel pod brinovo drevo. in zase je zahteval, da bi lahko umrl in rekel: „Dovolj je. Sedaj, oh Gospod, vzemi moje življenje, kajti nisem boljši kakor moji očetje.“ 011 1KI 019 005 Ko se je ulegel in pod brinovim drevesom zaspal, glej, takrat se ga je dotaknil angel in mu rekel: „Vstani in jej.“ 011 1KI 019 006 Pogledal je in glej, tam je bil kolač, pečen na ogorkih in vrč vode pri njegovi glavi. Jedel je in pil ter ponovno legel. 011 1KI 019 007 Gospodov angel je ponovno prišel, drugič, se ga dotaknil in rekel: „Vstani in jej, kajti potovanje je preveliko zate.“ 011 1KI 019 008 Vstal je, jedel, pil in hodil v moči te hrane štirideset dni in štirideset noči do Božje gore Horeb. 011 1KI 019 009 In prišel tja v votlino ter tam prenočil. Glej, k njemu je prišla beseda od Gospoda in on mu je rekel: „Kaj delaš tukaj, Elija?“ 011 1KI 019 010 Rekel je: „Bil sem zelo goreč za Gospoda, Boga nad bojevniki, kajti Izraelovi otroci so zapustili tvojo zavezo, zrušili tvoje oltarje in z mečem pomorili tvoje preroke, in jaz, celó samo jaz sem ostal in strežejo mi po življenju, da bi mi ga vzeli.“ 011 1KI 019 011 In on je rekel: „Pojdi naprej in stoj na gori pred Gospodom.“Glej, Gospod je šel mimo in velik, močan veter je trgal gore in skale drobil na koščke pred Gospodom, toda Gospod ni bil v vetru. In za vetrom potres, toda Gospod ni bil v potresu. 011 1KI 019 012 In za potresom ogenj, toda Gospod ni bil v ognju. In za ognjem tih, majhen glas. 011 1KI 019 013 Bilo je tako, ko je Elija to slišal, da je svoj obraz zavil v svoje ogrinjalo in odšel ven in stal na vhodu votline. Glej, tam je prišel k njemu glas in rekel: „Kaj delaš tukaj, Elija?“ 011 1KI 019 014 Rekel je: „Bil sem zelo goreč za Gospoda, Boga nad bojevniki, ker so Izraelovi otroci zapustili tvojo zavezo, zrušili tvoje oltarje in z mečem pomorili tvoje preroke. Jaz, celó samo jaz sem ostal in strežejo mi po življenju, da bi mi ga vzeli.“ 011 1KI 019 015 Gospod mu je rekel: „Pojdi, vrni se po svoji poti k divjini Damaska in ko prideš, mazili Hazaéla, da postane kralj nad Sirijo. 011 1KI 019 016 Nimšíjevega sina Jehúja pa boš mazilil, da bo kralj nad Izraelom. Šafátovega sina Elizeja, iz Abél Mehóle, pa boš mazili, da bo prerok namesto tebe. 011 1KI 019 017 Zgodilo se bo, da tisti, ki pobegne Hazaélovemu meču, ga bo ubil Jehú. Tistega, ki pobegne pred Jehújevim mečem, pa bo ubil Elizej. 011 1KI 019 018 Vendar sem si jih pustil v Izraelu sedem tisoč, vsa kolena, ki se niso upognila Báalu in vsaka usta, ki ga niso poljubila.“ 011 1KI 019 019 Tako je odpotoval od tam in našel Šafátovega sina Elizeja, ki je oral z dvanajstimi volovskimi jarmi pred seboj in on je bil z dvanajstim. Elija je šel mimo njega in svoje ogrinjalo vrgel nanj. 011 1KI 019 020 Ta je pustil vole in stekel za Elijem ter rekel: „Pusti me, prosim te, poljubiti svojega očeta in svojo mater in potem ti bom sledil.“Rekel mu je: „Pojdi ponovno nazaj, kajti kaj sem ti storil?“ 011 1KI 019 021 Vrnil se je nazaj od njega, vzel volovski jarem, jih usmrtil in njihovo meso skuhal z volovskimi pripravami in dal ljudstvu in so jedli. Potem je vstal, odšel za Elijem in mu služil. 011 1KI 020 001 Sirski kralj Ben Hadád je zbral skupaj vso svojo vojsko, in tam je bilo z njim dvaintrideset kraljev, konji in bojni vozovi. Odšel je gor, oblegal Samarijo in se vojskoval zoper njo. 011 1KI 020 002 V mesto je poslal poslance, k Izraelovemu kralju Ahábu in mu rekel: „Tako govori Ben Hadád: 011 1KI 020 003 ‚Tvoje srebro in tvoje zlato je moje. Tudi tvoje žene in tvoji otroci, celó najčednejši, so moji.‘“ 011 1KI 020 004 Izraelov kralj je odgovoril in rekel: „Moj gospod, oh kralj, glede na tvoj govor: ‚Jaz sem tvoj in vse kar imam.‘“ 011 1KI 020 005 Poslanci so ponovno prišli in rekli: „Tako govori Ben Hadád, rekoč: ‚Čeprav sem poslal k tebi, rekoč: ‚Izročil mi boš svoje srebro, svoje zlato, svoje žene in svoje otroke, 011 1KI 020 006 bom vendar naslednji dan, okrog tega časa, k tebi poslal svoje služabnike in preiskali bodo tvojo hišo in hiše tvojih služabnikov, in zgodilo se bo, da karkoli je prijetno v tvojih očeh, da bodo to položili v svojo roko in to odnesli proč.‘“ 011 1KI 020 007 Potem je Izraelov kralj poklical vse starešine dežele in rekel: „Spoznajte, prosim vas in poglejte kako ta mož išče vragolijo, kajti k meni je poslal po moje žene, po moje otroke, po moje srebro in po moje zlato, pa mu nisem odrekel.“ 011 1KI 020 008 Vse starešine in vse ljudstvo mu je reklo: „Ne prisluhni mu niti ne privoli.“ 011 1KI 020 009 Zatorej je Ben Hadádovim poslancem rekel: „Mojemu gospodu kralju povejte: ‚Vse, po kar si prvič poslal k svojemu služabniku, bom storil, toda te stvari ne morem storiti.‘“Poslanci so odšli in mu ponovno prinesli besedo. 011 1KI 020 010 Ben Hadád je poslal k njemu in rekel: „Bogovi naj mi tako storijo in še več, če bo prah Samarije zadoščal za prgišča vsega ljudstva, ki mi sledi.“ 011 1KI 020 011 Izraelov kralj je odgovoril in rekel: „Povej mu: ‚Naj se tisti, ki si opasuje svojo opremo, ne baha kakor, da jo je že odložil.‘“ 011 1KI 020 012 Pripetilo se je, ko je Ben Hadád slišal to sporočilo, medtem ko je pil on in kralji v pavilijonih, da je rekel svojim služabnikom: „Postrojite se v vrsto.“In postavili so se v vrsto zoper mesto. 011 1KI 020 013 Glej, tam je h kralju Ahábu prišel prerok iz Izraela, rekoč: „Tako govori Gospod: ‚Ali si videl vso to veliko množico? Glej, ta dan jo bom izročil v tvojo roko, in ti boš vedel, da sem jaz Gospod.‘“ 011 1KI 020 014 Aháb je rekel: „Po kom?“Rekel je: „Tako govori Gospod: ‚ Celó po mladeničih princev provinc.‘“Potem je rekel: „Kdo bo ukazoval bitki?“Odgovoril je: „Ti.“ 011 1KI 020 015 Potem je preštel mladeniče princev provinc in bilo jih je dvesto dvaintrideset. Za njimi je preštel vse ljudstvo, celo vse Izraelove otroke, bilo [jih je] sedem tisoč. 011 1KI 020 016 Ven so odšli opoldan. Toda Ben Hadád se je v paviljonih opijal do pijanosti, on in kralji, dvaintrideset kraljev, ki so mu pomagali. 011 1KI 020 017 Mladeniči princev provinc so prvi odšli ven in Ben Hadád je poslal ven in povedali so mu, rekoč: „Tam so prišli možje iz Samarije.“ 011 1KI 020 018 Rekel je: „Če so prišli ven za mir, jih ujemite žive, ali če so prišli ven za vojno, jih ujemite žive.“ 011 1KI 020 019 Tako so ti mladeniči princev provinc prišli ven iz mesta in vojska, ki jim je sledila. 011 1KI 020 020 Usmrtili so vsak svojega moža in Sirci so zbežali, Izrael pa jih je zasledoval in sirski kralj Ben Hadád je s konjeniki pobegnil na konju. 011 1KI 020 021 Izraelov kralj je odšel ven in udaril konje in vozove in Sirce usmrtil z velikim pokolom. 011 1KI 020 022 Prerok je prišel k Izraelovemu kralju in mu rekel: „Pojdi, okrepi se in se ozri in poglej kaj počneš, kajti ob vrnitvi leta bo kralj iz Sirije ponovno prišel gor zoper tebe.“ 011 1KI 020 023 Služabniki kralja iz Sirije so mu rekli: „Njihovi bogovi so bogovi hribov, zato so bili močnejši kakor mi, toda naj se borimo zoper njih na ravnini in bomo zagotovo močnejši kakor oni. 011 1KI 020 024 Stôri to stvar. Kralje vzemi proč, vsakega moža iz svojega kraja in namesto njih postavi poveljnike. 011 1KI 020 025 Naštej si vojsko, podobno vojski, ki si jo izgubil, konja za konja in bojni voz za bojni voz, in mi se bomo borili zoper njih na ravnini in bomo zagotovo močnejši kakor oni.“Prisluhnil je njihovemu glasu in tako storil. 011 1KI 020 026 Pripetilo se je ob vrnitvi leta, da je Ben Hadád preštel Sirce in odšel gor v Afék, da se bori zoper Izrael. 011 1KI 020 027 Izraelovi otroci so bili prešteti in so bili vsi prisotni in odšli zoper njih. Izraelovi otroci so se utaborili pred njimi kakor dva majhna tropa kozličkov, toda Sirci so napolnili deželo. 011 1KI 020 028 Prišel je Božji mož in spregovoril Izraelovemu kralju ter rekel: „Tako govori Gospod: ‚Ker so Sirci rekli: ‚ Gospod je Bog hribov, toda on ni Bog dolin, zato bom vso to veliko množico izročil v tvojo roko in spoznali boste, da jaz sem Gospod.‘“ 011 1KI 020 029 Sedem dni so taborili eden nasproti drugemu. In bilo je tako, da so se na sedmi dan spoprijeli in Izraelovi otroci so v enem dnevu izmed Sircev usmrtili sto tisoč pešcev. 011 1KI 020 030 Toda ostali so pobegnili v Afék, v mesto in tam je obzidje padlo na sedemindvajset tisoč mož, ki so ostali. Ben Hadád pa je pobegnil in prišel v mesto, v notranjo sobo. 011 1KI 020 031 Njegovi služabniki so mu rekli: „Glej sedaj, slišali smo, da so kralji Izraelove hiše usmiljeni kralji. Pusti nam, prosimo te, da opašemo vrečevino okoli svojih ledij in vrvi na naše glave in pojdimo ven k Izraelovemu kralju. Morda bo rešil tvoje življenje.“ 011 1KI 020 032 Tako so na svoja ledja opasali vrečevino, na svoje glave položili vrvi in prišli k Izraelovemu kralju ter rekli: „Tvoj služabnik Ben Hadád govori: ‚Prosim te, pusti me živega.‘“Rekel je: „Je še živ? On je moj brat.“ 011 1KI 020 033 Torej možje so marljivo opazovali ali bo katerakoli stvar prišla od njega in jo hitro zgrabili ter rekli: „Tvoj brat Ben Hadád.“Potem je rekel: „Pojdite, privedite ga.“Potem je Ben Hadád prišel naravnost k njemu in dal mu je, da je prišel gor v bojni voz. 011 1KI 020 034 Ben Hadád mu je rekel: „Mesta, ki jih je moj oče vzel od tvojega očeta, bom povrnil in zase si boš naredil ulice v Damasku, kakor jih je moj oče naredil v Samariji.“Potem je Aháb rekel: „S to zavezo te bom poslal proč.“Tako je z njim sklenil zavezo in ga poslal proč. 011 1KI 020 035 Nek človek, izmed preroških sinov, je rekel svojemu bližnjemu po Gospodovi besedi: „Udari me, prosim te.“Človek pa je odklonil, da bi ga udaril. 011 1KI 020 036 Potem mu je rekel: „Ker nisi ubogal Gospodovega glasu, glej, te bo takoj, ko odideš od mene, ubil lev.“In takoj, ko je odšel od njega, ga je našel lev in ga usmrtil. 011 1KI 020 037 Potem je našel drugega moža in rekel: „Udari me, prosim te.“Mož ga je udaril, tako da ga je pri udarjanju ranil. 011 1KI 020 038 Tako je prerok odšel in ob poti čakal na kralja in se preoblekel, s pepelom na svojem obrazu. 011 1KI 020 039 Ko je kralj šel mimo, je ta vpil h kralju in rekel: „Tvoj služabnik je odšel ven v sredo bitke in glej, mož se je obrnil vstran in mi privedel moža ter rekel: ‚Varuj tega moža. Če bo na kakršenkoli način ta izginil, potem bo tvoje življenje za njegovo življenje ali pa boš plačal talent srebra.‘ 011 1KI 020 040 Medtem ko je bil tvoj služabnik zaposlen tukaj in tam, je oni odšel.“Izraelov kralj mu je rekel: „Takšna bo tvoja sodba; ti si jo odločil.“ 011 1KI 020 041 Pohitel je in si iz svojega obraza obrisal pepel in Izraelov kralj ga je prepoznal, da je bil izmed prerokov. 011 1KI 020 042 In ta mu je rekel: „Tako govori Gospod: ‚Ker si iz svoje roke izpustil moža, katerega sem določil za popolno uničenje, zato bo šlo tvoje življenje za njegovo življenje in tvoje ljudstvo za njegovo ljudstvo.‘“ 011 1KI 020 043 Izraelov kralj je odšel k svoji hiši hud in nezadovoljen ter prišel v Samarijo. 011 1KI 021 001 Po teh stvareh se je pripetilo, da je imel Jezreélec Nabót vinograd, ki je bil v Jezreélu, čisto pri palači samarijskega kralja Ahába. 011 1KI 021 002 Aháb je spregovoril Nabótu, rekoč: „Daj mi svoj vinograd, da ga bom lahko imel za zeliščni vrt, ker je ta čisto pri moji hiši, jaz pa ti bom zanj dal boljši vinograd, kakor je ta. Ali pa, če se ti zdi dobro, ti bom dal njegovo vrednost v denarju.“ 011 1KI 021 003 Nabót je rekel Ahábu: „ Gospod me obvaruj, da bi ti dal dediščino svojih očetov.“ 011 1KI 021 004 Aháb je prišel v svojo hišo zlovoljen in jezen, zaradi besede, ki mu jo je govoril Jezreélec Nabót, kajti rekel je: „Ne bom ti dal dediščine svojih očetov.“Ulegel se je na svojo posteljo in svoj obraz obrnil stran in ni hotel jesti kruha. 011 1KI 021 005 Toda njegova žena Jezabela je prišla k njemu in mu rekla: „Zakaj je tvoj duh tako žalosten, da ne ješ kruha?“ 011 1KI 021 006 Rekel ji je: „Ker sem govoril Jezreélcu Nabótu in mu rekel: ‚Daj mi svoj vinograd za denar. Ali, če ti ugaja, ti bom zanj dal drug vinograd. Pa je odgovoril: ‚Ne bom ti dal svojega vinograda.‘“ 011 1KI 021 007 Njegova žena Jezabela mu je rekla: „Mar ne vladaš sedaj ti Izraelovemu kraljestvu? Vstani in jej kruh in naj bo tvoje srce veselo. Jaz ti bom dala vinograd Jezreélca Nabóta.“ 011 1KI 021 008 Tako je v Ahábovem imenu napisala pisma in jih zapečatila z njegovim pečatom in pisma poslala k starešinam in k plemičem, ki so bili v njenem mestu in prebivali z Nabótom. 011 1KI 021 009 V pismih je napisala, rekoč: „Razglasite post in Nabóta postavite visoko med ljudstvo. 011 1KI 021 010 Predenj postavite dva moža, Beliálova sinova, da pričujete zoper njega, rekoč: ‚Preklinjal si Boga in kralja.‘Potem ga odvedite ven in ga kamnajte, da bo lahko umrl.“ 011 1KI 021 011 Ljudje iz njegovega mesta, celó starešine in plemiči, ki so bili prebivalci v njegovem mestu, so storili kakor jim je poslala Jezabela in kakor je bilo to zapisano v pismih, ki jih je poslala k njim. 011 1KI 021 012 Razglasili so post in Nabóta postavili na visoko med ljudstvom. 011 1KI 021 013 Vstopila sta dva moža, Beliálova otroka in se usedla pred njim. Beliálova moža sta v prisotnosti ljudstva pričevala zoper njega, celó zoper Nabóta, rekoč: „Nabót je preklinjal Boga in kralja.“Potem so ga odvedli ven iz mesta in kamnali s kamni, da je ta umrl. 011 1KI 021 014 Potem so poslali k Jezabeli, rekoč: „Nabót je kamnan in je mrtev.“ 011 1KI 021 015 Pripetilo se je, ko je Jezabela slišala, da je bil Nabót kamnan in je bil mrtev, da je Jezabela rekla Ahábu: „Vstani, vzemi posest vinograda Jezreélca Nabóta, ki ti jo je odklonil dati za denar, kajti Nabót ni živ, temveč mrtev.“ 011 1KI 021 016 Ko je Aháb slišal, da je bil Nabót mrtev, se je pripetilo, da je Aháb vstal, da gre dol v vinograd Jezreélca Nabóta, da ga vzame v last. 011 1KI 021 017 Gospodova beseda je prišla Tišbéjcu Eliju, rekoč: 011 1KI 021 018 „Vstani, pojdi dol, da srečaš Izraelovega kralja Ahába, ki je v Samariji. Glej, on je v Nabótovem vinogradu, kamor je odšel dol, da ga vzame v last. 011 1KI 021 019 Spregovoril mu boš, rekoč: ‚Tako govori Gospod: ‚Ali si ubil in tudi vzel v last?‘Spregovoril mu boš, rekoč: ‚Tako govori Gospod: ‚Na kraju, kjer so psi lizali Nabótovo kri, bodo psi lizali tvojo kri, celo tvojo.‘“ 011 1KI 021 020 Aháb je rekel Eliju: „Ali si me našel, moj sovražnik?“Ta je odgovoril: „Našel sem te, ker si se prodal, da počneš zlo v Gospodovih očeh. 011 1KI 021 021 Glej, nadte bom privedel zlo in ti odvedel tvoje potomstvo in od Ahába bom iztrebil karkoli kar lula proti zidu in tistega, ki je zaprt in ostal v Izraelu, 011 1KI 021 022 in tvojo hišo bom naredil podobno hiši Nebátovega sina Jerobeáma in podobno hiši Ahíjevega sina Bašája, zaradi izzivanja, s katerim ste me dražili do jeze in Izraela pripravili, da greši.“ 011 1KI 021 023 Gospod je spregovoril tudi o Jezabeli, rekoč: „Psi bodo žrli Jezabelo pri jezreélskem zidu. 011 1KI 021 024 Kdor od Ahába umre v mestu, ga bodo žrli psi. Tistega, ki umre na polju, pa bo žrla perjad neba. 011 1KI 021 025 Toda nikogar ni bilo podobnega Ahábu, ki bi se prodal, da počne zlobnost v Gospodovih očeh, katerega je razvnela njegova žena Jezabela. 011 1KI 021 026 Zelo gnusno je počel v sledenju malikom, glede na vse stvari, kakor so storili Amoréjci, katere je Gospod pregnal pred Izraelovimi otroci.“ 011 1KI 021 027 Ko je Aháb slišal te besede, se je pripetilo, da je pretrgal svoja oblačila in si na svoje meso nadel vrečevino, se postil, ležal v vrečevini in tiho hodil. 011 1KI 021 028 Gospodova beseda je prišla k Tišbéjcu Eliju, rekoč: 011 1KI 021 029 „Ali vidiš kako se je Aháb ponižal pred menoj? Ker se ponižuje pred menoj, zla ne bom privedel v njegovih dneh, temveč bom v dneh njegovega sina nad njegovo hišo privedel zlo.“ 011 1KI 022 001 Tri leta so nadaljevali brez vojne med Sirijo in Izraelom. 011 1KI 022 002 V tretjem letu se je pripetilo, da je Judov kralj Józafat prišel dol k Izraelovemu kralju. 011 1KI 022 003 Izraelov kralj je rekel svojim služabnikom: „Ali veste, da je Ramót v Gileádu naš, in mi bomo mirni in ga ne bomo vzeli iz roke sirskega kralja?“ 011 1KI 022 004 Józafatu je rekel: „Hočeš z menoj iti v bitko k Ramót Gileádu?“Józafat je Izraelovemu kralju rekel: „Jaz sem kakor si ti, moje ljudstvo kakor tvoje ljudstvo, moji konji kakor tvoji konji.“ 011 1KI 022 005 Józafat je Izraelovemu kralju rekel: „Prosim te, danes poizvedi pri besedi od Gospoda.“ 011 1KI 022 006 Potem je Izraelov kralj zbral skupaj preroke, okoli štiristo mož in jim rekel: „Ali naj grem zoper Ramót Gileád v bitko ali naj to opustim?“Rekli so: „Pojdi gor, kajti Gospod ga bo izročil v kraljevo roko.“ 011 1KI 022 007 Józafat je rekel: „ Ali tukaj ni več Gospodovega preroka, da bi lahko poizvedeli od njega?“ 011 1KI 022 008 Izraelov kralj je rekel Józafatu: „ Tukaj je še en mož, Jimlájev sin Miha, po katerem bi lahko poizvedeli od Gospoda. Toda sovražim ga, kajti glede mene ni dobro prerokoval, temveč zlo.“Józafat je rekel: „Naj kralj ne govori tako.“ 011 1KI 022 009 Potem je Izraelov kralj poklical častnika in rekel: „Podvizaj sem Jimlájevega sina Miha.“ 011 1KI 022 010 Izraelov kralj in Judov kralj Józafat sta sedela vsak na svojem prestolu, oblečena sta imela svoja svečana oblačila, na odprtem prostoru, pri vhodu velikih vrat Samarije in vsi preroki so prerokovali pred njima. 011 1KI 022 011 Cidkijá, Kenaanájev sin, si je naredil rogove iz železa in rekel: „Tako govori Gospod. ‚S temi boš bodel Sirce, dokler jih ne boš použil.‘“ 011 1KI 022 012 Vsi preroki so prerokovali tako, rekoč: „Pojdi gor k Ramót Gileádu in bodi uspešen, kajti Gospod ga bo izročil v kraljevo roko.“ 011 1KI 022 013 Poslanec, ki je odšel, da pokliče Miha, mu je spregovoril, rekoč: „Glej torej, besede prerokov kralju soglasno razglašajo dobro. Naj bo tvoja beseda, prosim te, kakor beseda enega izmed njih in govori to, kar je dobro.“ 011 1KI 022 014 Miha pa je rekel: „ Kakor živi Gospod, kar mi Gospod reče, to bom govoril.“ 011 1KI 022 015 Tako je prišel h kralju in kralj mu je rekel: „Miha ali naj gremo zoper Ramót Gileád, da se bojujemo ali naj opustimo?“Ta mu je odgovoril: „Pojdi in bodi uspešen, kajti Gospod ga bo izročil v kraljevo roko.“ 011 1KI 022 016 Kralj pa mu je rekel: „Kolikokrat te bom zaklinjal, da mi ne poveš ničesar razen tega, kar je resnično v Gospodovem imenu?“ 011 1KI 022 017 In ta je rekel: „Videl sem vsega Izraela razkropljenega na hribih, kakor ovce, ki nimajo pastirja. Gospod je rekel: ‚Ti nimajo gospodarja. Naj se v miru vrnejo, vsak mož k svoji hiši.‘“ 011 1KI 022 018 Izraelov kralj je rekel Józafatu: „Ali ti nisem rekel, da glede mene ne bo prerokoval nobene dobre stvari, temveč zlo?“ 011 1KI 022 019 Rekel je: „Poslušaj torej Gospodovo besedo: ‚Videl sem Gospoda sedeti na njegovem prestolu in vso nebeško vojsko stati pri njem, na njegovi desnici in na njegovi levici.‘ 011 1KI 022 020 Gospod je rekel: ‚Kdo bo pregovoril Ahába, da bo lahko šel gor in padel pri Ramót Gileádu?‘Nekdo je rekel na ta način, drugi pa na drug način. 011 1KI 022 021 Tam pa je prišel naprej duh in obstal pred Gospodom ter rekel: ‚Jaz ga bom prepričal.‘ 011 1KI 022 022 Gospod mu je rekel: ‚S čim?‘Rekel je: ‚Šel bom naprej in bom lažniv duh v ustih vseh njegovih prerokov.‘Rekel je: ‚Ti ga boš prepričal in tudi prevladal. Pojdi naprej in stori tako.‘ 011 1KI 022 023 Zdaj torej glej, Gospod je položil lažnivega duha v usta vseh teh tvojih prerokov in Gospod je glede tebe govoril zlo.“ 011 1KI 022 024 Toda Kenaanájev sin Cidkijá je prišel bliže in Miha udaril po licu ter rekel: „Katero pot je Gospodov Duh odšel od mene, da govori tebi?“ 011 1KI 022 025 Miha je rekel: „Glej, videl boš tisti dan, ko boš šel v najnotranjejšo sobo, da se skriješ.“ 011 1KI 022 026 Izraelov kralj je rekel: „Vzemi Miha in ga odvedi nazaj k Amónu, voditelju mesta in h kraljevemu sinu Joášu 011 1KI 022 027 ter reci: ‚Tako govori kralj: ‚Postavita tegale v ječo in ga hranita s kruhom stiske in z vodo stiske, dokler ne pridem v miru.‘“ 011 1KI 022 028 Miha je rekel: „Če se sploh vrneš v miru, Gospod ni govoril po meni.“In rekel je: „Prisluhni, oh ljudstvo, vsakdo izmed vas.“ 011 1KI 022 029 Tako sta Izraelov kralj in Judov kralj Józafat odšla gor k Ramót Gileádu. 011 1KI 022 030 Izraelov kralj je rekel Józafatu: „Jaz se bom zamaskiral in vstopil v bitko, toda ti si nadeni svoja svečana oblačila.“Izraelov kralj se je zamaskiral in odšel v bitko.“ 011 1KI 022 031 Toda sirski kralj je zapovedal svojim dvaintridesetim poveljnikom, ki so poveljevali nad njegovimi bojnimi vozovi, rekoč: „Ne borite se niti z majhnim niti z velikim, razen samo z Izraelovim kraljem.“ 011 1KI 022 032 Pripetilo se je, ko so poveljniki bojnih vozov zagledali Józafata, da so rekli: „To je zagotovo Izraelov kralj.“Obrnili so se vstran, da se bojujejo zoper njega. Józafat pa je zavpil. 011 1KI 022 033 Pripetilo se je, ko so poveljniki bojnih vozov zaznali, da to ni bil Izraelov kralj, da so se obrnili od zasledovanja za njim. 011 1KI 022 034 Nek mož pa je preprosto napel lok in Izraelovega kralja zadel med člene prsnega oklepa. Zato je vozniku svojega bojnega voza rekel: „Obrni svojo roko in me odvedi ven iz bojišča, kajti ranjen sem.“ 011 1KI 022 035 Bitka je ta dan narasla in kralj je ostal pokonci na svojem bojnem vozu zoper Sirce in zvečer umrl. Kri iz rane je tekla na sredo bojnega voza. 011 1KI 022 036 Okoli sončnega zahoda je po vsej vojski šel razglas, rekoč: „Vsak mož k svojemu mestu in vsak mož k svoji lastni deželi.“ 011 1KI 022 037 Tako je kralj umrl in bil priveden v Samarijo in kralja so pokopali v Samariji. 011 1KI 022 038 V samarijskem ribniku je nekdo umival bojni voz in psi so lizali njegovo kri in umili so njegovo bojno opremo, glede na Gospodovo besedo, ki jo je govoril. 011 1KI 022 039 Torej preostala izmed Ahábovih dejanj in vse, kar je storil in slonokoščena hiša, ki jo je naredil in vsa mesta, ki jih je zgradil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? 011 1KI 022 040 Tako je Aháb zaspal s svojimi očeti in namesto njega je zakraljeval njegov sin Ahazjá. 011 1KI 022 041 V četrtem letu Izraelovega kralja Ahába je nad Judom pričel kraljevati Asájev sin Józafat. 011 1KI 022 042 Józafat je bil star petintrideset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval petindvajset let. Ime njegove matere je bilo Azúba, Šilhíjeva hči. 011 1KI 022 043 Hodil je po vseh poteh svojega očeta Asája. Ni se obrnil vstran od tega; delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh. Kljub temu visoki kraji niso bili odstranjeni, kajti ljudstvo je na visokih krajih še vedno darovalo in zažigalo kadilo. 011 1KI 022 044 Józafat je z Izraelovim kraljem sklenil mir. 011 1KI 022 045 Torej preostala izmed Józafatovih dejanj in njegova moč, ki jo je pokazal in kako se je bojeval, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? 011 1KI 022 046 Preostanek posvečenih vlačugarjev, ki so preostali v dneh njegovega očeta Asája, je izgnal iz dežele. 011 1KI 022 047 Potem ni bilo kralja v Edómu. Namestnik je bil kralj. 011 1KI 022 048 Józafat je naredil taršíške ladje, da gredo do Ofírja po zlato. Toda niso odšli, kajti ladje so se razbile pri Ecjón Geberju. 011 1KI 022 049 Potem je Ahábov sin Ahazjá Józafatu rekel: „Naj moji služabniki gredo s tvojimi služabniki na ladje.“Józafat pa ni hotel. 011 1KI 022 050 Józafat je zaspal s svojimi očeti in je bil pokopan s svojimi očeti v mestu svojega očeta Davida. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Jehorám. 011 1KI 022 051 Ahábov sin Ahazjá je pričel kraljevati nad Izraelom v Samariji v sedemnajstem letu Judovega kralja Józafata in nad Izraelom je kraljeval dve leti. 011 1KI 022 052 Počel je zlo v Gospodovih očeh in hodil po poti svojega očeta, po poti svoje matere in po poti Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši, 011 1KI 022 053 kajti služil je Báalu, ga oboževal in do jeze dražil Gospoda, Izraelovega Boga, glede na vse, kar je počel njegov oče. # # BOOK 012 2KI 2 Kings 2 Kralji 012 2KI 001 001 Potem se je, po Ahábovi smrti, Moáb uprl zoper Izraela. 012 2KI 001 002 Ahazjá je padel dol skozi mrežo v svoji gornji sobi, ki je bila v Samariji in je bil bolan. Poslal je poslance in jim rekel: „Pojdite, poizvedite od Báal Zebúba, boga v Ekrónu, ali si bom opomogel od te bolezni.“ 012 2KI 001 003 Toda Gospodov angel je rekel Tišbéjcu Eliju: „Vstani, pojdi gor, da srečaš poslance samarijskega kralja in jim reci: ‚ Mar ni zato, ker ni Boga v Izraelu, da greste povpraševat ekrónskega boga Báal Zebúba?‘ 012 2KI 001 004 Zdaj torej tako govori Gospod: ‚Ne boš prišel dol iz svoje postelje, na katero si zlezel, temveč boš zagotovo umrl.‘“In Elija je odšel. 012 2KI 001 005 Ko so se poslanci obrnili nazaj k njemu, jim je rekel: „Zakaj ste se torej obrnili nazaj?“ 012 2KI 001 006 Rekli so mu: „Vzdignil se je mož, da nas sreča in nam rekel: ‚Pojdite, ponovno se obrnite h kralju, ki vas je poslal in mu recite: ‚Tako govori Gospod: ‚ Mar ni zato, ker ni Boga v Izraelu, da pošiljaš povpraševat ekrónskega boga Báal Zebúba?‘Zato ne boš prišel dol iz svoje postelje, na katero si zlezel, temveč boš zagotovo umrl.‘“ 012 2KI 001 007 Rekel jim je: „Kakšne vrste mož je bil ta, ki se je vzdignil, da vas sreča in vam je povedal te besede?“ 012 2KI 001 008 Odgovorili so mu: „ Bil je kosmat človek in z usnjenim pasom opasan okoli ledij.“Rekel je: „To je Tišbéjec Elija.“ 012 2KI 001 009 Potem je kralj poslal k njemu petdesetnika z njegovimi petdesetimi. Ta je odšel gor k njemu, in glej, sedel je na vrhu hriba. Nagovoril ga je: „Božji mož, kralj je rekel: ‚Pridi dol.‘“ 012 2KI 001 010 Elija je odgovoril in petdesetniku rekel: „Če sem Božji mož, potem naj dol z neba pride ogenj in použije tebe in tvojih petdeset.“Dol z neba je prišel ogenj in použil njega in njegovih petdeset. 012 2KI 001 011 Ponovno je k njemu poslal drugega petdesetnika z njegovimi petdesetimi. Ta je odgovoril in mu rekel: „Oh Božji mož, tako je rekel kralj: ‚Pridi hitro dol.‘“ 012 2KI 001 012 Elija je odgovoril in jim rekel: „Če sem Božji mož, naj dol z neba pride ogenj in použije tebe in tvojih petdeset.“In ogenj od Boga je prišel z neba in použil njega in njegovih petdeset. 012 2KI 001 013 Ponovno je poslal tretjega petdesetnika z njegovimi petdesetimi. Tretji petdesetnik je odšel gor, prišel in pred Elijem padel na kolena, ga rotil in mu rekel: „Oh Božji mož, prosim te, naj bodo moje življenje in življenja teh petdesetih tvojih služabnikov dragocena v tvojih očeh. 012 2KI 001 014 Glej, prišel je ogenj dol z neba in sežgal dva poveljnika prejšnjih petdesetih z njunimi petdesetimi. Zatorej naj bo moje življenje sedaj dragoceno v tvojih očeh.“ 012 2KI 001 015 Gospodov angel je rekel Eliju: „Z njim pojdi dol. Ne boj se ga.“In vstal je in z njim odšel dol h kralju. 012 2KI 001 016 Rekel mu je: „Tako govori Gospod: ‚Ker kakor si poslal poslance, da poizvejo od ekrónskega boga Báal Zebúba, mar ni to zato, ker ni Boga v Izraelu, da bi povprašal po njegovi besedi? Zato ne boš prišel dol iz postelje, na katero si zlezel, temveč boš zagotovo umrl.‘“ 012 2KI 001 017 Tako je umrl glede na Gospodovo besedo, ki jo je Elija govoril. Namesto njega je zakraljeval Jehorám, v drugem letu Józafatovega sina Jehoráma, Judovega kralja, ker ni imel sina. 012 2KI 001 018 Torej preostala izmed Ahazjájevih dejanj, ki jih je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? 012 2KI 002 001 Pripetilo se je, ko je Gospod hotel Elija z vrtinčastim vetrom vzeti gor v nebo, da je Elija z Elizejem odšel iz Gilgála. 012 2KI 002 002 Elija je rekel Elizeju: „Ostani tukaj, prosim te, kajti Gospod me je poslal v Betel.“Elizej pa mu je rekel: „ Kakor Gospod živi in kakor živi tvoja duša, te ne bom zapustil.“Tako sta odšla dol do Betela. 012 2KI 002 003 Sinovi prerokov, ki so bili pri Betelu, so prišli naprej k Elizeju in mu rekli: „Ali veš, da bo Gospod danes odvzel tvojega gospodarja iznad tvoje glave?“Ta je rekel: „Da, vem to; molčite.“ 012 2KI 002 004 Elija mu je rekel: „Elizej, ostani tukaj, prosim te, kajti Gospod me je poslal v Jeriho.“Ta pa je rekel: „ Kakor Gospod živi in kakor živi tvoja duša, te ne bom zapustil.“Tako sta prišla do Jerihe. 012 2KI 002 005 Sinovi prerokov, ki so bili pri Jerihi, so prišli k Elizeju in mu rekli: „Ali veš, da bo Gospod danes odvzel tvojega gospodarja iznad tvoje glave?“Ta pa je odgovoril: „Da, vem to; molčite.“ 012 2KI 002 006 Elija mu je rekel: „Ostani, prosim te, tukaj, kajti Gospod me je poslal k Jordanu.“Ta pa je rekel: „ Kakor Gospod živi in kakor živi tvoja duša, te ne bom zapustil.“In oba sta šla naprej. 012 2KI 002 007 Petdeset mož izmed sinov prerokov je šlo in stali so, da gledajo od daleč, onadva pa sta stala ob Jordanu. 012 2KI 002 008 Elija je vzel svoje ogrinjalo, ga zvil skupaj, udaril vode in razdelile so se sèm ter tja, tako da sta oba šla preko po suhih tleh. 012 2KI 002 009 Pripetilo se je, ko sta šla čez, da je Elija rekel Elizeju: „Prosi kaj naj storim zate, preden bom vzet od tebe.“Elizej je rekel: „Prosim te, naj bo nad menoj dvojen delež tvojega duha.“ 012 2KI 002 010 Rekel je: „Prosil si težko stvar. Vendar če me vidiš, ko sem vzet od tebe, se ti bo zgodilo, toda če ne, ne bo tako.“ 012 2KI 002 011 Pripetilo se je, ko sta še vedno šla naprej in se pogovarjala, da se je, glej, tam prikazal ognjen bojni voz in ognjeni konji in ju ločili narazen in Elija se je z vrtinčastim vetrom dvignil v nebo. 012 2KI 002 012 Elizej je to videl in klical: „Moj oče, moj oče, Izraelov bojni voz in njegovi konjeniki.“In nič več ga ni videl. Zgrabil je svoja lastna oblačila in jih pretrgal na dva kosa. 012 2KI 002 013 Pobral je tudi Elijevo ogrinjalo, ki je padlo iz njega, odšel nazaj in obstal pri bregu Jordana. 012 2KI 002 014 Vzel je Elijevo ogrinjalo, ki je padlo iz njega, udaril vode in rekel: „Kje je Gospod, Elijev Bog?“Ko je tudi on udaril vode, so se razdelile sèm ter tja in Elizej je šel preko. 012 2KI 002 015 Ko so ga sinovi prerokov, ki so opazovali pri Jerihi, zagledali, so rekli: „Elijev duh počiva na Elizeju.“Prišli so, da ga srečajo in se do tal priklonili pred njim. 012 2KI 002 016 Rekli so mu: „Glej torej, s tvojimi služabniki bo petdeset močnih mož. Naj odidejo, prosimo te in poiščejo tvojega gospodarja, da ga ni morda gor vzel Gospodov Duh in ga vrgel na kako goro ali v kako dolino.“Rekel je: „Ne pošiljajte.“ 012 2KI 002 017 Ko so mu prigovarjali, dokler ni bil osramočen, je rekel: „Pošljite.“Zato so poslali petdeset mož in iskali tri dni, toda niso ga našli. 012 2KI 002 018 Ko so ponovno prišli k njemu (kajti mudil se je pri Jerihi), jim je rekel: „Ali vam nisem rekel: ‚Ne pojdite?‘“ 012 2KI 002 019 Ljudje iz mesta so Elizeju rekli: „Glej, prosim te, lega tega mesta je prijetna, kakor vidi moj gospod, toda voda je slaba in tla jalova.“ 012 2KI 002 020 Rekel je: „Prinesite mi nov vrč in vanj denite sol.“In prinesli so ga k njemu. 012 2KI 002 021 Šel je naprej, k izviru vodá in vanj vrgel sol ter rekel: „Tako govori Gospod: ‚Ozdravil sem te vode, od tod ne bo nič več smrti ali jalove dežele.‘“ 012 2KI 002 022 Tako so bile vode ozdravljene do tega dne, glede na Elizejevo besedo, ki jo je govoril. 012 2KI 002 023 Od tam je odšel gor k Betelu in ko je šel gor po poti, so prišli iz mesta majhni otroci, ga zasmehovali in mu rekli: „Pojdi gor, plešec; pojdi gor, plešec.“ 012 2KI 002 024 Ta se je obrnil nazaj, pogledal nanje in jih preklel v Gospodovem imenu. In iz gozda sta prišli dve medvedki ter izmed njih raztrgali dvainštirideset otrok. 012 2KI 002 025 Od tam je odšel na goro Karmel in od tam se je vrnil v Samarijo. 012 2KI 003 001 Torej Ahábov sin Jehorám je pričel kraljevati nad Izraelom in Samarijo v osemnajstem letu Judovega kralja Józafata in kraljeval je dvanajst let. 012 2KI 003 002 Počel je zlo v Gospodovih očeh, toda ne kakor njegov oče in kakor njegova mati, kajti odstranil je Báalovo podobo, ki jo je naredil njegov oče. 012 2KI 003 003 Kljub temu se je trdno držal grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši; ni odšel od njih. 012 2KI 003 004 Moábski kralj Meša je bil lastnik ovc in je Izraelovemu kralju dajal sto tisoč jagnjet in sto tisoč ovnov, [skupaj] z volno. 012 2KI 003 005 Toda pripetilo se je, ko je bil Aháb mrtev, da se je moábski kralj uprl zoper Izraelovega kralja. 012 2KI 003 006 Kralj Jehorám je istočasno odšel iz Samarije in preštel ves Izrael. 012 2KI 003 007 Odšel je in poslal k Judovemu kralju Józafatu, rekoč: „Moábski kralj se je uprl zoper mene. Ali hočeš iti z menoj v bitko zoper Moáb?“Rekel je: „Šel bom gor. Jaz sem kakor si ti, moje ljudstvo je kakor tvoje ljudstvo in moji konji kakor tvoji konji.“ 012 2KI 003 008 Rekel je: „Po kateri poti bomo šli gor?“Odgovoril je: „Po poti skozi edómsko divjino.“ 012 2KI 003 009 Tako so Izraelov kralj, Judov kralj in edómski kralj odšli in zaokrožili sedemdnevno potovanje in tam ni bilo vode za vojsko in živino, ki jim je sledila. 012 2KI 003 010 Kralj Izraela je rekel: „Gorje, da je te tri kralje Gospod poklical skupaj, da jih izroči v roko Moába!“ 012 2KI 003 011 Toda Józafat je rekel: „ Mar ni tukaj Gospodovega preroka, da bi po njem lahko poizvedel od Gospoda?“Eden izmed služabnikov Izraelovega kralja je odgovoril in rekel: „Tukaj je Šafátov sin Elizej, ki je izlival vodo na Elijeve roke.“ 012 2KI 003 012 Józafat je rekel: „Z njim je Gospodova beseda.“Tako so Izraelov kralj, Józafat in edómski kralj odšli dol k njemu. 012 2KI 003 013 Elizej je rekel Izraelovemu kralju: „Kaj imam s teboj? Spravi se k prerokom svojega očeta in k prerokom svoje matere.“Izraelov kralj pa mu je rekel: „Ne, kajti Gospod je te tri kralje sklical skupaj, da jih izroči v roko Moába.“ 012 2KI 003 014 Elizej je rekel: „ Kakor živi Gospod nad bojevniki, pred katerim stojim, zagotovo, če se ne bi oziral na prisotnost Judovega kralja Józafata, ne bi pogledal proti tebi niti te ne bi videl. 012 2KI 003 015 Toda sedaj mi privedi glasbenika, ki igra na strune.“In pripetilo se je, ko je glasbenik igral, da je nadenj prišla Gospodova roka. 012 2KI 003 016 Rekel je: „Tako govori Gospod: ‚To dolino naredite polno jarkov.‘ 012 2KI 003 017 Kajti tako govori Gospod: ‚Ne boste videli vetra niti ne boste videli dežja, vendar bo ta dolina napolnjena z vodo, da boste lahko pili, tako vi, vaše govedo in vaše živali.‘ 012 2KI 003 018 To pa je le majhna stvar v Gospodovih očeh. Tudi Moábce bo izročil v vašo roko. 012 2KI 003 019 Udarili boste vsako ograjeno mesto in vsako izbrano mesto in posekali vsako dobro drevo in zamašili vodnjake in vsak dober kraj dežele oškodovali s kamni.“ 012 2KI 003 020 Pripetilo se je zjutraj, ko je bila darovana jedilna daritev, glej, da je prišla voda po poti iz Edóma in dežela je bila napolnjena z vodo. 012 2KI 003 021 Ko so vsi Moábci slišali, da so prišli gor kralji, da se bojujejo zoper njih, so zbrali vse, ki so si bili zmožni nadeti bojno opremo in starejše in so se razpostavili na meji. 012 2KI 003 022 Vstali so zgodaj zjutraj in sonce je sijalo na vodo in Moábci so vodo na drugi strani videli tako rdečo kakor kri. 012 2KI 003 023 Rekli so: „To je kri. Kralji so zagotovo umorjeni in so udarili drug drugega. Sedaj torej Moáb, k plenu.“ 012 2KI 003 024 Ko so prišli k taboru Izraelcev, so se Izraelci dvignili in udarili Moábce, tako da so le-ti pred njimi pobegnili. Toda šli so naprej in pobijali Moábce, celo v njihovi deželi. 012 2KI 003 025 Podirali so mesta in na vsak dober kos dežele je vsak mož vrgel svoj kamen in napolnili so jo in zamašili so vse vodnjake in podrli vsa dobra drevesa, samo v Kir Heresu so pustili njegovo kamenje, vendar so okrog njega šli pračarji in ga udarili. 012 2KI 003 026 Ko je moábski kralj videl, da je bila bitka zanj prehuda, je s seboj vzel sedemsto mož, ki so izdirali meče, da se prebijejo, celó k edómskemu kralju. Toda niso mogli. 012 2KI 003 027 Potem je vzel svojega najstarejšega sina, ki naj bi zakraljeval namesto njega in ga na obzidju daroval v žgalno daritev. In tam je bilo veliko ogorčenje zoper Izrael in odšli so od njega in se vrnili k svoji lastni deželi. 012 2KI 004 001 Torej tam je neka ženska, izmed žena preroških sinov, zaklicala k Elizeju, rekoč: „Tvoj služabnik, moj soprog, je mrtev, in ti veš, da se je tvoj služabnik bal Gospoda in prišel je upnik, da bi si moja dva sinova k sebi vzel za sužnja.“ 012 2KI 004 002 Elizej ji je rekel: „Kaj naj storim zate? Povej mi, kaj imaš v hiši?“Rekla je: „Tvoja pomočnica nima v hiši ničesar razen lonca olja.“ 012 2KI 004 003 Potem je rekel: „Pojdi, izposodi si posode od vseh svojih sosed, celó prazne posode. Ne izposodi si jih malo. 012 2KI 004 004 Ko vstopiš noter, boš za seboj in za svojima sinovoma zaprla vrata in izlivala v vse tiste posode in tisto, ki je polna, boš postavila na stran.“ 012 2KI 004 005 Tako je odšla od njega in za seboj in za svojima sinovoma, ki sta k njej prinesla posode, zaprla vrata in ona je izlivala. 012 2KI 004 006 Pripetilo se je, ko so bile posode polne, da je svojemu sinu rekla: „Še mi prinesi posodo.“Rekel ji je: „Nobene posode ni več.“In olje se je ustavilo. 012 2KI 004 007 Potem je prišla in povedala Božjemu možu. Rekel je: „Pojdi, prodaj olje in poplačaj svoj dolg in od preostanka živite ti in tvoja otroka.“ 012 2KI 004 008 Zgodilo se je na nek dan, da je Elizej odšel v Šuném, kjer je bila plemenita ženska; in ta ga je primorala, da jé kruh. In to je bilo tako, da tako pogosto, kot je šel mimo, se je obrnil tja, da bi jedel kruh. 012 2KI 004 009 Svojemu soprogu je rekla: „Glej torej, zaznavam, da je to sveti Božji mož, ki nenehno hodi mimo nas. 012 2KI 004 010 Narediva majhno sobo, prosim te, na zidu in tam zanj postavimo posteljo, mizo, stolček in svečnik. In zgodilo se bo, ko prihaja k nam, da se bo obrnil tja noter.“ 012 2KI 004 011 Zgodilo se je na neki dan, da je prišel tja, se obrnil v sobo in se tam ulegel. 012 2KI 004 012 Svojemu služabniku Gehazíju je rekel: „Pokliči to Šunémko.“Ko jo je ta poklical, je obstala pred njim. 012 2KI 004 013 Rekel mu je: „Sedaj ji povej: ‚Glej, hitela si za naju z vso to skrbjo. Kaj naj bo storjeno zate? Ali naj zate govorim kralju ali poveljniku vojske?‘“Odgovorila je: „Prebivam med svojim lastnim ljudstvom.“ 012 2KI 004 014 Rekel je: „Kaj naj bo potem storjeno zanjo?“Gehazí je odgovoril: „Resnično, ona nima otroka in njen soprog je star.“ 012 2KI 004 015 Rekel je: „Pokliči jo.“Ko jo je poklical, je obstala med vrati. 012 2KI 004 016 Rekel je: „Okoli tega obdobja, glede na čas življenja, boš objemala sina.“Rekla je: „Ne, moj gospod, Božji mož, ne laži svoji pomočnici.“ 012 2KI 004 017 Ženska je spočela in rodila sina v tistem obdobju, ki ji ga je Elizej povedal, glede na čas življenja. 012 2KI 004 018 Ko je otrok postal večji, se je nekega dne zgodilo, da je odšel ven k svojemu očetu, k žanjcem. 012 2KI 004 019 Svojemu očetu je rekel: „Moja glava, moja glava.“In ta je rekel mladeniču: „Odnesi ga k njegovi materi.“ 012 2KI 004 020 Ko ga je ta vzel in ga privedel k njegovi materi, je do opoldneva sedel na njenih kolenih, potem pa je umrl. 012 2KI 004 021 Vzdignila se je, ga položila na posteljo Božjega moža, zaprla vrata za njim in odšla ven. 012 2KI 004 022 Poklicala je k svojemu soprogu in rekla: „Pošlji mi, prosim te, enega izmed mladeničev in enega izmed oslov, da lahko stečem k Božjemu možu in ponovno pridem nazaj.“ 012 2KI 004 023 Rekel je: „Čemu hočeš iti k njemu danes? Ni niti mlaj niti sábat.“Rekla je: „ To bo dobro.“ 012 2KI 004 024 Potem je osedlala osla in svojemu mladeniču rekla: „Pelji in pojdi naprej. Svojega jahanja ne upočasnjuj zaradi mene, razen če ti ne zapovem.“ 012 2KI 004 025 Tako je odšla in prišla k Božjemu možu na goro Karmel. Pripetilo se je, ko jo je Božji mož od daleč zagledal, da je svojemu služabniku Gehazíju rekel: „Glej, tam je ta Šunémka. 012 2KI 004 026 Steci sedaj, prosim te, da jo srečaš in ji reci: ‚ Ali je dobro s teboj? Ali je dobro s tvojim soprogom? Ali je dobro z otrokom?‘“Odgovorila je: „Dobro je.“ 012 2KI 004 027 Ko pa je prišla k Božjemu možu na hrib, se je oklenila njegovih stopal. Toda Gehazí se je približal, da jo pahne proč. Božji mož pa je rekel: „Pusti jo; kajti njena duša je zagrenjena znotraj nje in Gospod je to skril pred menoj in mi ni povedal.“ 012 2KI 004 028 Potem je rekla: „Ali sem si jaz želela sina od mojega gospoda?“Ali nisem rekla: „Ne zavajaj me?“ 012 2KI 004 029 Potem je rekel Gehazíju: „Opaši svoja ledja in v svojo roko vzemi mojo palico in pojdi svojo pot. Če srečaš kateregakoli človeka, ga ne pozdravi in če kdorkoli pozdravi tebe, mu ravno tako ne odgovori, in mojo palico položi na otrokov obraz.“ 012 2KI 004 030 Otrokova mati je rekla: „ Kakor Gospod živi in kakor tvoja duša živi, te ne bom zapustila.“Vstal je in ji sledil. 012 2KI 004 031 Gehazí je šel pred njima in palico položil na otrokov obraz, toda ni bilo niti glasu niti uslišanja. Zatorej je ponovno odšel, da ga sreča in mu povedal, rekoč: „Otrok se ni prebudil.“ 012 2KI 004 032 Ko je Elizej prišel v hišo, glej, je bil otrok mrtev in položen na njegovo posteljo. 012 2KI 004 033 Vstopil je torej in zaprl vrata za njima ter molil h Gospodu. 012 2KI 004 034 Povzpel se je in legel na otroka ter svoja usta položil na njegova usta in svoje oči na njegove oči in svoje roke na njegove roke. Raztegnil se je nad otrokom in otrokovo meso se je ogrelo. 012 2KI 004 035 Potem se je vrnil in po hiši hodil sem ter tja, se povzpel in sebe raztegnil nad njim. Otrok je sedemkrat kihnil in otrok je odprl svoje oči. 012 2KI 004 036 Poklical je Gehazíja in rekel: „Pokliči to Šunémko.“Tako jo je poklical. Ko je vstopila k njemu, je rekel: „Vzemi svojega sina.“ 012 2KI 004 037 Potem je vstopila, padla k njegovim stopalom, se priklonila do tal, vzela svojega sina in odšla ven. 012 2KI 004 038 Elizej je ponovno prišel v Gilgál. Tam pa je bilo v deželi pomanjkanje. Sinovi prerokov so sedeli pred njim. Svojemu služabniku je rekel: „Pristavi velik lonec in za sinove prerokov zavri juho.“ 012 2KI 004 039 Nekdo je odšel na polje, da nabere zelišča in našel divjo trto in od nje nabral polno naročje divjih buč in prišel in jih zrezal v lonec juhe, kajti niso jih poznali. 012 2KI 004 040 Tako so nalili, da bi možje jedli. Pripetilo pa se je, ko so jedli juho, da so zavpili in rekli: „Oh, ti Božji mož, smrt je v loncu.“In tega niso mogli jesti. 012 2KI 004 041 Toda rekel je: „Potem prinesite moko.“Vrgel jo je v lonec in rekel: „Nalij za ljudstvo, da bodo lahko jedli.“In v loncu ni bilo nič škodljivega. 012 2KI 004 042 Prišel je mož iz Báal Šalíša in Božjemu možu prinesel kruh od prvih sadov, dvajset ječmenovih hlebov in polno žitno klasje v luščinah. Rekel je: „Dajte ljudstvu, da bodo lahko jedli.“ 012 2KI 004 043 Njegov strežnik pa je rekel: „Kaj, mar naj bi to postavil pred sto mož?“Ponovno je rekel: „Daj ljudstvu, da bodo lahko jedli, kajti tako govori Gospod: ‚ Od tega bodo jedli in še bo ostalo.‘“ 012 2KI 004 044 Tako je to postavil prednje in jedli in od tega pustili, glede na Gospodovo besedo. 012 2KI 005 001 Torej Naamán, poveljnik vojske sirskega kralja, je bil plemenit mož pri svojem gospodarju in častitljiv, ker je po njem Gospod dal Siriji osvoboditev. Bil je tudi mogočen mož v hrabrosti, toda bil je gobavec. 012 2KI 005 002 Sirci so hodili ven po skupinah in iz izraelske dežele odvedli ujetnico, malo deklico; in ta je čakala na Naamánovo ženo. 012 2KI 005 003 Svoji gospodarici je rekla: „Da bi Bog dal, da bi bi bil moj gospodar s prerokom, ki je v Samariji! Kajti on bi odvzel njegovo gobavost.“ 012 2KI 005 004 Nekdo je vstopil in to povedal svojemu gospodarju, rekoč: „Tako in tako je govorila služabnica, ki je iz Izraelove dežele.“ 012 2KI 005 005 Kralj Sirije je rekel: „Odpravi se, pojdi, jaz pa bom poslal pismo Izraelovemu kralju.“Odpotoval je in s seboj vzel deset talentov srebra, šest tisoč koščkov zlata in deset zamenjav oblačil. 012 2KI 005 006 Izraelovemu kralju je prinesel pismo, rekoč: „Sedaj, ko je to pismo prišlo k tebi, glej, sem z njim poslal k tebi svojega služabnika Naamána, da mu lahko odvzameš njegovo gobavost.“ 012 2KI 005 007 Pripetilo se je, ko je Izraelov kralj prebral pismo, da je pretrgal svoja oblačila in rekel: „ Sem jaz Bog, da ubijem in oživim, da je ta človek poslal k meni, da možu odvzamem njegovo gobavost? Zatorej preudarite, prosim vas in glejte kako zoper mene išče spor.“ 012 2KI 005 008 Bilo je tako, ko je Božji mož Elizej slišal, da je Izraelov kralj pretrgal svoja oblačila, da je poslal h kralju, rekoč: „Zakaj si pretrgal svoja oblačila? Naj torej pride k meni in vedel bo, da je v Izraelu prerok.“ 012 2KI 005 009 Tako je Naamán prišel s svojimi konji in s svojim bojnim vozom in obstal pri vratih Elizejeve hiše. 012 2KI 005 010 Elizej pa je k njemu poslal poslanca, rekoč: „Pojdi in se sedemkrat umij v Jordanu in tvoje meso bo ponovno prišlo k tebi in boš čist.“ 012 2KI 005 011 Toda Naaman je bil ogorčen in odšel ter rekel: „Glej, mislil sem: ‚Zagotovo bo prišel ven k meni, obstal in klical k imenu Gospoda, svojega Boga in s svojo roko udaril nad mestom in odvzel gobavost.‘ 012 2KI 005 012 Mar nista Abána in Parpár, reki v Damasku, boljši kakor vse Izraelove vode? Ali se ne bi mogel umiti v njima in bi bil čist?“Tako se je obrnil in v besu odšel proč. 012 2KI 005 013 Njegovi služabniki so prišli blizu, mu spregovorili in rekli: „Moj oče, če bi ti prerok naročil, da storiš neko veliko stvar, ali ne bi ti to storil? Koliko bolj potem, ko ti je rekel: ‚Umij se in bodi čist?‘“ 012 2KI 005 014 Potem je odšel dol, se sedemkrat potopil v Jordanu, glede na izrek Božjega moža in njegovo meso je ponovno prišlo kakor meso majhnega otroka in bil je čist. 012 2KI 005 015 Vrnil se je k Božjemu možu, on in vsa njegova skupina in prišel ter obstal pred njim in rekel: „Glej, sedaj vem, da ni Boga na vsej zemlji, razen v Izraelu. Sedaj torej, prosim te, vzemi blagoslov od svojega služabnika.“ 012 2KI 005 016 Toda on je rekel: „ Kakor živi Gospod, pred katerim stojim, ne bom ničesar sprejel.“Silil ga je, da to vzame; toda zavrnil je. 012 2KI 005 017 Naamán je rekel: „Ali ne bo, prosim te, dano tvojemu služabniku, tovor prsti za dve muli? Kajti tvoj služabnik odslej ne bo daroval niti žgalne daritve niti klavne daritve drugim bogovom, razen Gospodu. 012 2KI 005 018 V tej stvari pa naj Gospod odpusti svojemu služabniku, da ko gre moj gospodar v Rimónovo hišo, da tam obožuje in se naslanja na mojo roko in se priklonim v Rimónovi hiši. Ko se priklonim v Rimónovi hiši, naj Gospod v tej stvari odpusti svojemu služabniku.“ 012 2KI 005 019 Rekel mu je: „Pojdi v miru.“Tako je odšel od njega del poti. 012 2KI 005 020 Toda Gehazí, služabnik Božjega moža Elizeja, je rekel: „Glej, moj gospodar je prizanesel temu Sircu Naamánu v tem, da iz njegovih rok ni sprejel tega, kar je prinesel. Toda kakor živi Gospod bom stekel za njim in od njega nekaj vzel.“ 012 2KI 005 021 Tako je Gehazí sledil Naamánu. Ko ga je Naamán videl teči za seboj, je upočasnil bojni voz, da ga sreča in rekel: „ Ali je vse dobro?“ 012 2KI 005 022 Ta je rekel: „Vse je dobro. Moj gospodar me je poslal, rekoč: ‚Glej, celo sedaj sta prišla k meni iz gore Efrájim dva mladeniča izmed preroških sinov. Daj jima, prosim te, talent srebra in dve menjavi oblačil.‘“ 012 2KI 005 023 Naamán je rekel: „Bodi zadovoljen, vzemi dva talenta.“Silil ga je in dva talenta srebra povezal v dve vreči, z dvema menjavama oblačil in jih položil na dva izmed svojih služabnikov in nosila sta jih pred njim. 012 2KI 005 024 Ko je prišel k stolpu, jih je vzel iz njune roke in jih shranil v hiši, moža pa je pustil oditi in sta odšla. 012 2KI 005 025 Toda sam je vstopil in obstal pred svojim gospodarjem. Elizej mu je rekel: „Od kod prihajaš, Gehazí?“Rekel je: „Tvoj služabnik ni šel nikamor.“ 012 2KI 005 026 Rekel mu je: „Mar ni moje srce odšlo s teboj, ko se je mož ponovno obrnil nazaj iz svojega bojnega voza, da te sreča? Mar je čas, da prejemaš denar, da prejemaš obleke, oljčne nasade, vinograde, ovce, vole, služabnike in dekle? 012 2KI 005 027 Zato se bo Naamánova gobavost trdno prijela tebe in tvojega semena na veke.“In izpred njegove prisotnosti je odšel gobav, tako bel kakor sneg. 012 2KI 006 001 Sinovi prerokov so Elizeju rekli: „Glej torej, kraj, kjer prebivamo s teboj, je za nas preveč utesnjen. 012 2KI 006 002 Naj gremo, prosimo te, k Jordanu in si od tam vsak mož vzame bruno in si tam zgradimo kraj, kjer bomo lahko prebivali.“Odgovoril je: „Pojdite.“ 012 2KI 006 003 Nekdo je rekel: „Bodi zadovoljen, prosim te in pojdi s svojimi služabniki.“Odgovoril je: „Šel bom.“ 012 2KI 006 004 Tako je šel z njimi. In ko so prišli k Jordanu, so sekali les. 012 2KI 006 005 Toda ko je nekdo podiral drevo, je glava sekire padla v vodo in zavpil je ter rekel: „Ojoj, gospod! Kajti bila je izposojena.“ 012 2KI 006 006 Božji mož je rekel: „Kam je padla?“Ta mu je pokazal kraj. In odsekal je palico ter jo vrgel tja in železo je zaplavalo. 012 2KI 006 007 Zato je rekel: „Vzemi to k sebi.“In iztegnil je svojo roko in vzel. 012 2KI 006 008 Potem se je sirski kralj vojskoval zoper Izraela in se posvetoval s svojimi služabniki, rekoč: „Na tem in tem kraju bo moj tabor.“ 012 2KI 006 009 Božji mož pa je k Izraelovemu kralju poslal, rekoč: „Pazi, da ne greš mimo tega kraja, kajti tja dol so prišli Sirci.“ 012 2KI 006 010 Izraelov kralj je poslal h kraju, o katerem mu je povedal Božji mož, ga o njem posvaril in tam se je rešil, ne samo enkrat ali dvakrat. 012 2KI 006 011 Zato je bilo srce sirskega kralja zaradi te stvari boleče vznemirjeno. Poklical je svoje služabnike in jim rekel: „Ali mi ne boste pokazali kdo izmed nas je za Izraelovega kralja?“ 012 2KI 006 012 Nekdo izmed njegovih služabnikov je rekel: „Nihče, moj gospod, oh kralj, temveč prerok Elizej, ki je v Izraelu, govori Izraelovemu kralju besede, ki jih ti govoriš v svoji spalnici.“ 012 2KI 006 013 Rekel je: „Pojdi in poglej, kje je, da bom lahko poslal in ga zgrabil.“Bilo mu je povedano, rekoč: „Glej, on je v Dotánu.“ 012 2KI 006 014 Zato je tja poslal konje, bojne vozove in veliko vojsko. Prišli so ponoči in obkolili mesto. 012 2KI 006 015 Ko je služabnik Božjega moža zgodaj vstal in odšel naprej, glej, vojska je obkolila mesto, tako s konji kakor bojnimi vozovi. Njegov služabnik mu je rekel: „Ojoj, moj gospod! Kaj bomo storili?“ 012 2KI 006 016 Odgovoril je: „Ne boj se, kajti tistih, ki so z nami je več kakor tistih, ki so z njimi.“ 012 2KI 006 017 Elizej je molil in rekel: „ Gospod, prosim te, odpri njegove oči, da bo lahko videl.“Gospod je odprl oči mladeniča in ta je videl in glej, gora je bila polna konj in ognjenih bojnih voz naokoli Elizeja. 012 2KI 006 018 Ko so prišli dol k njemu, je Elizej molil h Gospodu in rekel: „Udari to ljudstvo, prosim te, s slepoto.“In udaril jih je s slepoto glede na Elizejevo besedo. 012 2KI 006 019 Elizej jim je rekel: „To ni pot niti ni to mesto. Sledite mi in privedel vas bom k človeku, katerega iščete.“Toda odvedel jih je v Samarijo. 012 2KI 006 020 Ko so prišli v Samarijo, se je pripetilo, da je Elizej rekel: „ Gospod, odpri oči teh mož, da bodo lahko videli.“In Gospod je odprl njihove oči in so videli in glej, bili so sredi Samarije. 012 2KI 006 021 Ko jih je Izraelov kralj videl je rekel Elizeju: „Moj oče, ali naj jih udarim? Ali naj jih udarim?“ 012 2KI 006 022 Ta pa je odgovoril: „Ne boš jih udaril. Mar bi udaril tiste, katere si odvedel ujete s svojim mečem in s svojim lokom? Prednje postavi kruh in vodo, da bodo lahko jedli in pili in šli k svojemu gospodarju.“ 012 2KI 006 023 Zanje je pripravil veliko preskrbo in ko so pojedli in popili, jih je poslal proč in odšli so k svojemu gospodarju. Tako čete iz Sirije niso nič več prihajale v deželo Izrael. 012 2KI 006 024 Po tem se je pripetilo, da je sirski kralj Ben Hadád zbral vso svojo vojsko, odšel gor in oblegal Samarijo. 012 2KI 006 025 Tam v Samariji pa je bila velika lakota. Glej, oblegali so jo, dokler ni bila oslovska glava prodana za osemdeset koščkov srebra in četrtinka kaba golobjega iztrebka za pet koščkov srebra. 012 2KI 006 026 Medtem ko se je Izraelov kralj sprehajal po obzidju, je k njemu zavpila ženska, rekoč: „Pomagaj, moj gospod, oh kralj.“ 012 2KI 006 027 Ta ji je rekel: „Če ti Gospod ne pomaga, od kod naj ti jaz pomagam? Iz skednja ali iz vinske stiskalnice?“ 012 2KI 006 028 Kralj ji je rekel: „Kaj te pesti?“Odgovorila je: „Ta ženska mi je rekla: ‚Daj svojega sina, da ga bomo lahko danes pojedli, mojega sina pa bomo pojedli jutri.‘“ 012 2KI 006 029 Tako smo skuhali mojega sina in ga pojedli. Naslednji dan pa sem ji rekla: „Daj svojega sina, da ga bomo lahko pojedli, “ona pa je svojega sina skrila. 012 2KI 006 030 Pripetilo se je, ko je kralj slišal besede ženske, da je pretrgal svoja oblačila. Prek obzidja je šel mimo in ljudstvo je gledalo in glej, na svojem telesu je imel spodaj vrečevino. 012 2KI 006 031 Potem je rekel: „Bog naj mi stori tako in še več, če bo glava Šafátovega sina Elizeja, ta dan obstala na njem.“ 012 2KI 006 032 Toda Elizej je sedel v svoji hiši in starešine so sedeli z njim. In kralj je izpred sebe poslal moža, toda malo preden je poslanec prišel k njemu, je starešinam rekel: „Ali vidite kako je ta sin morilca poslal, da mi vzame mojo glavo? Poglejte, ko pride poslanec, zaprite vrata in ga trdno držite pri vratih. Mar ni zvok stopal njegovega gospodarja za njim?“ 012 2KI 006 033 Medtem ko je še govoril z njimi, glej, je dol k njemu prišel poslanec in rekel: „Glej to zlo je od Gospoda. Zakaj bi še čakal na Gospoda?“ 012 2KI 007 001 Potem je Elizej rekel: „Poslušaj besedo od Gospoda: ‚Tako govori Gospod: ‚Jutri okoli tega časa bo v velikih vratih Samarije mera fine moke prodajana za šekel in dve meri ječmena za šekel.‘“ 012 2KI 007 002 Potem je gospod, na čigar roko se je kralj naslanjal, odgovoril Božjemu možu in rekel: „Glej, če bi Gospod naredil okna na nebu, mar bi se to lahko zgodilo?“On pa je rekel: „Glej, to boš videl s svojimi lastnimi očmi, toda tega ne boš jedel.“ 012 2KI 007 003 Ob vhodu velikih vrat so bili štirje gobavci in drug drugemu so rekli: „Čemu tukaj sedimo, dokler ne umremo? 012 2KI 007 004 Če rečemo: ‚Vstopili bomo v mesto, potem je lakota v mestu in bomo tam umrli. Če pa mirno sedimo tukaj, bomo tudi umrli. Sedaj torej pridite in padimo v vojsko Sircev. Če nas rešijo žive, bomo živeli, če pa nas ubijejo, bomo samo umrli.‘“ 012 2KI 007 005 V poltemi so se dvignili, da gredo v tabor Sircev. Ko so prišli k najbolj oddaljenemu delu tabora Sircev, glej, tam ni bilo nobenega moža. 012 2KI 007 006 Kajti Gospod je vojski Sircev storil, da slišijo hrup bojnih vozov in hrup konjev, celó hrup velike vojske in drug drugemu so rekli: „Glejte, Izraelov kralj je zoper nas najel kralje Hetejcev in kralje Egipčanov, da pridejo nad nas.“ 012 2KI 007 007 Zato so vstali in v poltemi zbežali in pustili svoje šotore, svoje konje in svoje osle, celo tabor kakor je bil ta in pobegnili za svoje življenje. 012 2KI 007 008 Ko so ti gobavci prišli k najbolj oddaljenemu delu tabora, so odšli v en šotor in jedli, pili in od tam odnesli srebro, zlato in oblačilo ter odšli in to skrili in ponovno prišli ter vstopili v drug šotor in tudi od tam odnesli in odšli ter to skrili. 012 2KI 007 009 Potem so drug drugemu rekli: „Ne delamo dobro. Ta dan je dan dobrih novic, mi pa molčimo. Če nadaljujemo do jutranje svetlobe, bo nad nas prišla neka vragolija. Sedaj torej pridite, da bomo lahko šli in povedali kraljevi družini.“ 012 2KI 007 010 Tako so prišli in zaklicali vratarju mesta. Povedali so jim, rekoč: „Prišli smo k taboru Sircev in glejte tam ni bilo nobenega moža niti človeškega glasu, temveč privezani konji, privezani osli in šotori, kakor so bili.“ 012 2KI 007 011 Poklical je vratarje in to so povedali znotraj kraljeve hiše. 012 2KI 007 012 Kralj je ponoči vstal in svojim služabnikom rekel: „Sedaj vam bom pokazal kaj so nam storili Sirci. Vedo, da smo lačni, zato so odšli iz tabora, da se skrijejo na polju, rekoč: ‚Ko pridejo iz mesta, jih bomo žive ujeli in pridemo v mesto.‘“ 012 2KI 007 013 Eden izmed njegovih služabnikov je odgovoril in rekel: „Naj nekateri vzamejo, prosim te, pet izmed konjev, ki so še, ki so ostali v mestu (glej, oni so kakor vsa Izraelova množica, ki je ostala v njem. Glej, pravim, oni so celo kakor vsa množica Izraelcev, ki so použiti) in pošljemo in pogledamo.“ 012 2KI 007 014 Vzeli so torej dva bojna voza konjev in kralj je poslal za sirsko vojsko, rekoč: „Pojdite in poglejte.“ 012 2KI 007 015 Za njimi so odšli do Jordana in glej, vsa pot je bila polna oblek in posod, ki so jih Sirci v svoji naglici odvrgli. Poslanci so se vrnili in povedali kralju. 012 2KI 007 016 Ljudstvo je odšlo ven in oplenilo šotore Sircev. Tako je bila mera fine moke prodana za šekel in dve meri ječmena za šekel, glede na Gospodovo besedo. 012 2KI 007 017 Kralj je določil gospoda na čigar roko se je naslanjal, da je zadolžen za velika vrata, ljudstvo pa ga je v velikih vratih pomendralo in je umrl, kakor je rekel Božji mož, ki je govoril, ko je dol k njemu prišel kralj. 012 2KI 007 018 Pripetilo se je kakor je Božji mož govoril kralju, rekoč: „Dve meri ječmena za šekel in mera fine moke za šekel bosta jutri okrog tega časa v velikih vratih Samarije.“ 012 2KI 007 019 Tisti gospod je Božjemu možu odgovoril in rekel: „Sedaj, glej, če bi Gospod naredil okna na nebu, mar bi se to lahko zgodilo?“In ta je rekel: „Glej, to boš videl s svojimi lastnimi očmi, toda tega ne boš jedel.“ 012 2KI 007 020 In tako ga je doletelo, kajti ljudstvo ga je pomendralo v velikih vratih in je umrl. 012 2KI 008 001 Potem je Elizej spregovoril ženski, katerega sina je obudil v življenje, rekoč: „Vstani in pojdi, ti in tvoja družina in začasno prebivaj kjerkoli lahko prebivaš, kajti Gospod je poklical lakoto in ta bo tudi prišla nad deželo [za] sedem let.“ 012 2KI 008 002 Ženska je vstala in storila po besedi Božjega moža in šla s svojo družino in sedem let začasno prebivala v filistejski deželi. 012 2KI 008 003 Ob koncu sedmih let se je pripetilo, da se je ženska vrnila iz filistejske dežele in šla naprej, da kliče h kralju za svojo hišo in za svoje polje. 012 2KI 008 004 Kralj je govoril z Gehazíjem, služabnikom Božjega moža, rekoč: „Povej mi, prosim te, vse velike stvari, ki jih je storil Elizej.“ 012 2KI 008 005 Pripetilo se je, medtem ko je kralju pripovedoval kako je truplo oživil v življenje, da je glej, ženska, katere sina je oživil v življenje, klicala h kralju za svojo hišo in svoje polje. Gehazí je rekel: „Moj gospod, oh kralj, to je ženska in to je njen sin, katerega je Elizej oživil v življenje.“ 012 2KI 008 006 Ko je kralj žensko vprašal, mu je povedala. Tako ji je kralj določil nekega častnika, rekoč: „Povrni vse, kar je bilo njeno in vse sadove polja, od dneva, ko je zapustila deželo, celo do sedaj.“ 012 2KI 008 007 Elizej je prišel v Damask in sirski kralj Ben Hadád je bil bolan in povedano mu je bilo, rekoč: „Božji mož je prišel sèm.“ 012 2KI 008 008 Kralj je rekel Hazaélu: „V svojo roko vzemi darilo in pojdi, srečaj Božjega moža in pri njem poizvedi od Gospoda, rekoč: ‚Ali bom okreval od te bolezni?‘“ 012 2KI 008 009 Tako je Hazaél odšel, da ga sreča in s seboj vzel darilo, celo vsako dobro stvar iz Damaska, breme za štirideset kamel in prišel, obstal pred njim ter rekel: „Tvoj sin sirski kralj Ben Hadád me je poslal k tebi, rekoč: ‚Ali bom okreval od te bolezni?‘“ 012 2KI 008 010 Elizej mu je rekel: „Pojdi, reci mu: ‚Ti zagotovo lahko okrevaš, ‘vendar mi je Gospod pokazal, da bo zagotovo umrl.“ 012 2KI 008 011 Trdno je naravnal svoje obličje, dokler ni pobledel in Božji mož je zajokal. 012 2KI 008 012 Hazaél je rekel: „Zakaj joka moj gospod?“In ta je odgovoril: „Ker poznam zlo, ki ga boš storil Izraelovim otrokom. Njihova oporišča boš požgal, njihove mladeniče boš pobil z mečem, raztreščil njihove otroke in razparal njihove nosečnice.“ 012 2KI 008 013 Hazaél je rekel: „Toda ali je tvoj služabnik pes, da bi storil to veliko stvar?“Elizej je odgovoril: „ Gospod mi je pokazal, da boš postal kralj nad Sirijo.“ 012 2KI 008 014 Tako je odšel od Elizeja in prišel k svojemu gospodarju, ki mu je rekel: „Kaj ti je Elizej povedal?“Odgovoril je: „Povedal mi je, da boš zagotovo okreval.“ 012 2KI 008 015 Naslednji dan pa se je pripetilo, da je vzel debelo cunjo, jo namočil v vodi in jo razprostrl na njegov obraz, tako da je umrl in namesto njega je zakraljeval Hazaél. 012 2KI 008 016 V petem letu Joráma, sina Izraelovega kralja Ahába, takrat je bil Józafat Judov kralj, je pričel kraljevati Jehorám, sin Judovega kralja Józafata. 012 2KI 008 017 Dvaintrideset let je bil star, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval osem let. 012 2KI 008 018 Hodil je po poti Izraelovih kraljev, kakor je počela Ahábova hiša, kajti Ahábova hči je bila njegova žena. Počel je zlo v Gospodovih očeh. 012 2KI 008 019 Vendar Gospod ni hotel uničiti Juda zaradi svojega služabnika Davida, kakor mu je obljubil, da bo vedno dal svetlobo njemu in njegovim otrokom. 012 2KI 008 020 V njegovih dneh se je Edóm spuntal izpod Judove roke in si nad seboj postavil kralja. 012 2KI 008 021 Tako je Jorám odšel v Caír in vsi njegovi bojni vozovi z njim in vstal je ponoči in udaril Edómce, ki so ga obdali naokoli in poveljnike bojnih vozov. Ljudstvo pa je pobegnilo v svoje šotore. 012 2KI 008 022 Vendar se je Edóm spuntal izpod Judove roke do današnjega dne. Potem se je ob istem času spuntala Libna. 012 2KI 008 023 Ostala Jorámova dela in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? 012 2KI 008 024 Jorám je zaspal s svojimi očeti in je bil s svojimi očeti pokopan v Davidovem mestu in namesto njega je zakraljeval njegov sin Ahazjá. 012 2KI 008 025 V dvanajstem letu Joráma, sina Izraelovega kralja Ahába, je pričel kraljevati Ahazjá, sin Judovega kralja Jehoráma. 012 2KI 008 026 Ahazjá je bil star dvaindvajset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval eno leto. Ime njegove matere je bilo Ataljá, hči Izraelovega kralja Omrija. 012 2KI 008 027 Hodil je po poti Ahábove hiše in počel zlo v Gospodovih očeh, kakor je počela Ahábova hiša, kajti bil je zet Ahabove hiše. 012 2KI 008 028 Z Ahábovim sinom Jorámom je odšel na vojno zoper sirskega kralja Hazaéla v Ramót Gileád in Sirci so ranili Joráma. 012 2KI 008 029 Kralj Jorám je odšel nazaj, da bi bil v Jezreélu ozdravljen ran, ki so mu jih zadali Sirci pri Rami, ko se je boril zoper sirskega kralja Hazaéla. In Ahazjá, sin Judovega kralja Jehoráma, je odšel dol, da pogleda Ahábovega sina Joráma v Jezreélu, ker je bil bolan. 012 2KI 009 001 Prerok Elizej je poklical enega izmed preroških otrok in mu rekel: „Opaši svoja ledja, v svojo roko vzemi to stekleničko olja in pojdi v Ramót Gileád 012 2KI 009 002 in ko prideš tja, tam poglej za Jehújem, sinom Józafata, Nimšíjevim sinom in vstopi in naj vstane izmed svojih bratov in ga odvedi v notranjo sobo. 012 2KI 009 003 Potem vzemi stekleničko olja, ga izlij na njegovo glavo in reci: ‚Tako govori Gospod: ‚Mazilil sem te za kralja nad Izraelom.‘‘Potem odpri vrata, zbeži in ne obotavljaj se.“ 012 2KI 009 004 Tako je mladenič, celó mladi mož prerok, odšel do Ramót Gileáda. 012 2KI 009 005 Ko je prišel, glej, so poveljniki vojske sedeli in rekel je: „Naročilo imam zate, oh poveljnik.“Jehú je rekel: „Za katerega izmed vseh nas?“Rekel je: „Zate, oh poveljnik.“ 012 2KI 009 006 Ta je vstal in odšel v hišo in na njegovo glavo izlil olje ter mu rekel: „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Mazilil sem te za kralja nad Gospodovim ljudstvom, celó nad Izraelom. 012 2KI 009 007 Udaril boš hišo svojega gospodarja Ahába, da lahko maščujem kri svojih služabnikov prerokov in kri vseh Gospodovih služabnikov pri Jezabelini roki. 012 2KI 009 008 Kajti celotna Ahábova hiša bo uničena in od Ahába bom iztrebil tistega, ki lula proti zidu in tistega, ki je zaprt in je ostal v Izraelu. 012 2KI 009 009 Ahábovo hišo bom naredil podobno hiši Nebátovega sina Jerobeáma in podobno hiši Ahíjevega sina Bašája 012 2KI 009 010 in psi bodo pojedli Jezabelo na jezreélskem deležu in nikogar ne bo, da bi jo pokopal.‘“In odprl je vrata ter zbežal. 012 2KI 009 011 Potem je Jehú prišel k služabnikom svojega gospoda in nekdo mu je rekel: „ Ali je vse dobro? Zakaj je ta nori človek prišel k tebi?“Rekel jim je: „Poznate moža in njegovo govorjenje.“ 012 2KI 009 012 Rekli so: „ To je laž. Povej nam torej.“Rekel je: „Tako in tako mi je rekel, rekoč: ‚Tako govori Gospod: ‚Mazili sem te za kralja nad Izraelom.‘“ 012 2KI 009 013 Potem so pohiteli in vsak mož je vzel svojo obleko in jo položil pod njega na vrhu stopnic in zatrobili so s šofarji, rekoč: „Jehú je kralj.“ 012 2KI 009 014 Tako je Jehú, Józafatov sin, Nimšíjev sin, koval zaroto zoper Joráma. (Torej Jorám se je zadrževal v Ramót Gileádu, on in ves Izrael, zaradi sirskega kralja Hazaéla. 012 2KI 009 015 Toda kralj Jorám se je vrnil, da bi bil v Jezreélu ozdravljen ran, ki so mu jih zadali Sirci, ko se je bojeval s sirskim kraljem Hazaélom.) Jehú je rekel: „Če tako mislite, potem naj nihče ne gre naprej, niti naj ne zbeži iz mesta, da bi šel to povedat v Jezreél.“ 012 2KI 009 016 Tako je Jehú jahal na bojnem vozu in odšel v Jezreél, kajti tam je ležal Jorám. In Judov kralj Ahazjá je prišel dol, da vidi Joráma. 012 2KI 009 017 Tam je stal stražar na stolpu v Jezreélu in ogledoval Jehújevo skupino, medtem ko je prihajala in rekel: „Vidim skupino.“Jorám je rekel: „Vzemi konjenika in ga pošlji, da jih sreča in naj reče: ‚ Ali je mir?‘“ 012 2KI 009 018 Tako je nekdo odšel na konjskem hrbtu, da ga sreča in rekel: „Tako govori kralj: ‚ Je to mir?‘“Jehú je rekel: „Kaj imaš opraviti z mirom? Obrni se za menoj.“Stražar je povedal, rekoč: „Poslanec je prišel do njih, toda ne vrača se.“ 012 2KI 009 019 Potem je poslal ven drugega, na konjskem hrbtu, ki je prišel k njim in rekel: „Tako govori kralj: ‚ Ali je mir?‘“Jehú je odgovoril: „Kaj imaš opraviti z mirom? Obrni se za menoj.“ 012 2KI 009 020 Stražar je povedal, rekoč: „Prišel je celo k njim, toda ne vrača se in vožnja je podobna vožnji Nimšíjevega sina Jehúja, kajti divje vozi.“ 012 2KI 009 021 Jorám je rekel: „Pripravite.“In njegov bojni voz je bil pripravljen. Izraelov kralj Jorám in Judov kralj Ahazjá sta odšla ven, vsak na svojem bojnem vozu in odšla sta ven zoper Jehúja in ga srečala na deležu Jezreélca Nabóta. 012 2KI 009 022 Pripetilo se je, ko je Jorám zagledal Jehúja, da je rekel: „ Ali je mir, Jehú?“Odgovoril je: „Kakšen mir dokler je tako mnogo vlačugarstev in čaranj tvoje matere Jezabele?“ 012 2KI 009 023 Jorám je obrnil svoji roki, pobegnil in rekel Ahazjáju: „ To je izdaja, oh Ahazjá.“ 012 2KI 009 024 Jehú je z vso svojo močjo napel lok in zadel Jehoráma med lopatici in puščica je izšla pri njegovem srcu in zgrudil se je na svoj bojni voz. 012 2KI 009 025 Potem je Jehú rekel svojemu poveljniku Bidkárju: „Poberi ga in vrzi ga na delež polja Jezreélca Nabóta, kajti spomni se kako je Gospod nanj položil to breme, ko sva jaz in ti skupaj jahala za njegovim očetom Ahábom: 012 2KI 009 026 ‚Zagotovo sem včeraj videl Nabótovo kri in kri njegovih sinov, govori Gospod, in jaz te bom poplačal na tem deležu, govori Gospod.‘Sedaj ga torej vzemi in vrzi na kos zemlje, glede na Gospodovo besedo.“ 012 2KI 009 027 Toda ko je Judov kralj Ahazjá to videl, je zbežal po poti vrtne hiše. Jehú je sledil za njim in rekel: „Udarite tudi njega na bojnem vozu.“Storili so tako ob vzponu na Gur, ki je poleg Jibleáma. In pobegnil je v Megído ter tam umrl. 012 2KI 009 028 Njegovi služabniki so ga na bojnem vozu prenesli v Jeruzalem in ga pokopali v njegovem mavzoleju, z njegovimi očeti, v Davidovem mestu. 012 2KI 009 029 V enajstem letu Ahábovega sina Joráma je nad Judom pričel kraljevati Ahazjá. 012 2KI 009 030 Ko je Jehú prišel v Jezreél, je Jezabela slišala o tem in si naličila svoj obraz, okrasila svojo glavo in pogledala skozi okno. 012 2KI 009 031 Ko je Jehú vstopil pri velikih vratih, je rekla: „ Ali je imel Zimrí, ki je usmrtil svojega gospodarja, mir?“ 012 2KI 009 032 Svoj obraz je povzdignil proti oknu in rekel: „Kdo je na moji strani? Kdo?“K njemu so pogledali dva ali trije evnuhi. 012 2KI 009 033 Rekel je: „Vrzite jo dol.“Tako so jo vrgli dol in nekaj njene krvi je poškropilo zid in konje in pogazil jo je pod stopalom. 012 2KI 009 034 Ko je vstopil, je jedel, pil in rekel: „Pojdite, poglejte sedaj to prekleto žensko in jo pokopljite, kajti kraljeva hči je.“ 012 2KI 009 035 Odšli so, da jo pokopljejo, toda niso našli od nje več kot lobanjo, stopala in dlani njenih rok. 012 2KI 009 036 Zato so ponovno prišli in mu povedali. Rekel je: „To je beseda od Gospoda, ki jo je govoril po svojem služabniku, Tišbéjcu Eliju, rekoč: ‚V Jezreélovem deležu bodo psi jedli Jezabelino meso. 012 2KI 009 037 In Jezabelino truplo bo kakor iztrebek na obličju polja v Jezreélovem deležu, tako da ne bodo rekli: ‚To je Jezabela.‘“ 012 2KI 010 001 Aháb je imel v Samariji sedemdeset sinov. Jehú je napisal pisma in jih poslal v Samarijo k vladarjem Jezreéla, k starešinam in tistim, ki so vzgajali Ahábove otroke, rekoč: 012 2KI 010 002 „Torej takoj, ko to pismo pride k vam, glede na to, da so sinovi vašega gospodarja z vami in so tam z vami bojni vozovi in konji, tudi ograjeno mesto in bojna oprema, 012 2KI 010 003 izberite najboljšega in najprimernejšega izmed sinov svojega gospodarja in ga postavite na prestol njegovega očeta in se borite za hišo svojega gospodarja.“ 012 2KI 010 004 Toda silno so se bali in rekli: „Glej, dva kralja nista obstala pred njim, kako bomo torej obstali mi?“ 012 2KI 010 005 In ta, ki je bil nad hišo in ta, ki je bil nad mestom, tudi starešine in vzgojitelji otrok, so poslali k Jehúju, rekoč: „Tvoji služabniki smo in storili bomo vse, kar nam boš naročil. Ne bomo postavili nobenega kralja. Stori to, kar je dobro v tvojih očeh.“ 012 2KI 010 006 Potem jim je drugič napisal pismo, rekoč: „Če ste moji in če boste prisluhnili mojemu glasu, vzemite glave mož sinov svojega gospodarja in do jutri ob tem času pridite k meni v Jezreél.“Torej kraljevi sinovi, ki jih je bilo sedemdeset oseb, so bili z mestnimi velikaši, ki so jih vzgajali. 012 2KI 010 007 Pripetilo se je, ko je pismo prišlo do njih, da so vzeli kraljeve sinove in usmrtili sedemdeset oseb in njihove glave dali v košare in mu jih poslali v Jezreél. 012 2KI 010 008 Tja je prišel poslanec in mu povedal, rekoč: „Prinesli so glave kraljevih sinov.“Rekel je: „Do jutra jih naložite na dva kupa ob vhodu v velika vrata.“ 012 2KI 010 009 Zjutraj se je pripetilo, da je odšel ven, obstal in vsemu ljudstvu rekel: „ Bodite pravični. Glejte koval sem zaroto zoper svojega gospodarja in ga usmrtil, toda kdo je usmrtil vse te? 012 2KI 010 010 Vedite torej, da ne bo padlo na zemljo ničesar od Gospodove besede, ki jo je Gospod govoril glede Ahábove hiše, kajti Gospod je storil to, kar je govoril po svojem služabniku Eliju.“ 012 2KI 010 011 Tako je Jehú usmrtil vse, kar je od Ahábove hiše ostalo v Jezreélu, vse njegove velikaše, njegovo žlahto in njegove duhovnike, dokler mu ni preostal niti eden. 012 2KI 010 012 Vstal je, odšel in prišel v Samarijo. In ko je bil pri strižni hiši ob poti, 012 2KI 010 013 se je Jehú srečal z brati Judovega kralja Ahazjája in rekel: „Kdo ste?“Odgovorili so: „Mi smo Ahazjájevi bratje in gremo dol, da pozdravimo kraljeve otroke in otroke kraljice.“ 012 2KI 010 014 Rekel je: „Zgrabite jih žive.“Zgrabili so jih žive in jih usmrtili pri jami strižne hiše, celó dvainštirideset mož. Niti ni pustil nobenega izmed njih. 012 2KI 010 015 Ko je odpotoval od tam, je naletel na Rehábovega sina Jonadába, ki je prihajal, da se sreča z njim. Pozdravil ga je in mu rekel: „Je tvoje srce iskreno kakor je moje srce s tvojim srcem?“Jonadáb je dogovoril: „Je.“„Če je tako, mi podaj svojo roko.“Podal mu je svojo roko in vzel ga je gor s sebi na bojni voz. 012 2KI 010 016 Rekel je: „Pridi z menoj in poglej mojo gorečnost za Gospoda.“Tako so ga primorali, da se pelje na njegovem bojnem vozu. 012 2KI 010 017 Ko je prišel v Samarijo, je usmrtil vse, ki so Ahábu preostali v Samariji, dokler jih ni uničil, glede na Gospodovo besedo, ki jo je govoril Eliju. 012 2KI 010 018 Jehú je vse ljudstvo zbral skupaj in jim rekel: „Aháb je malo služil Báalu, toda Jehú mu bo bolj služil. 012 2KI 010 019 Zdaj torej pokličite k meni vse Báalove preroke, vse njegove služabnike in vse njegove duhovnike. Naj nihče ne manjka, kajti imam veliko klavno daritev, da jo opravim Báalu. Kdorkoli bo manjkal, ta ne bo živel.“Toda Jehú je to storil v premetenosti, z namenom, da bi lahko uničil Báalove oboževalce. 012 2KI 010 020 Jehú je rekel: „Razglasite slovesen zbor za Báala.“In to so razglasili. 012 2KI 010 021 Jehú je poslal po vsem Izraelu in prišli so vsi Báalovi oboževalci, tako da ni ostalo nobenega človeka, ki ne bi prišel. Prišli so v Báalovo hišo in Báalova hiša je bila polna od enega konca do drugega. 012 2KI 010 022 Tistemu, ki je bil nad oblačilnico, je rekel: „Prinesi talarje za vse Báalove oboževalce.“In prinesel jim je talarje. 012 2KI 010 023 Jehú in Rehábov sin Jonadáb sta odšla v Báalovo hišo in Báalovim oboževalcem rekla: „Preiščite in poglejte, da ni tukaj z vami kakega Gospodovega služabnika, temveč samo Báalovi oboževalci.“ 012 2KI 010 024 Ko so vstopili, da darujejo klavne daritve in žgalne daritve, je Jehú zunaj določil osemdeset mož in rekel: „ Če katerikoli izmed mož, katere sem privedel v vaše roke, pobegne, kdor mu pusti oditi, bo njegovo življenje za življenje od tistega.“ 012 2KI 010 025 Pripetilo se je, takoj ko je končal z darovanjem žgalne daritve, da je Jehú rekel straži in poveljnikom: „Vstopite in jih pobijte; naj nihče ne pride naprej.“In udarili so jih z ostrino meča. Straža in poveljniki so jih vrgli ven in odšli v mesto Báalove hiše. 012 2KI 010 026 Iz Báalove hiše so prinesli podobe in jih sežgali. 012 2KI 010 027 Porušili so Báalovo podobo, zrušili Báalovo hišo in jo naredili za straniščno hišo do današnjega dne. 012 2KI 010 028 Tako je Jehú uničil Báala iz Izraela. 012 2KI 010 029 Vendar se od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši, Jehú ni odvrnil od sledenja za njimi, namreč zlatih telet, ki so bili v Betelu in ki so bili v Danu. 012 2KI 010 030 Gospod je rekel Jehúju: „Ker si storil dobro v izvrševanju tega, kar je pravilno v mojih očeh in si Ahábovi hiši storil glede na vse, kar je bilo na mojem srcu, bodo tvoji otroci četrtega rodu sedeli na Izraelovem prestolu.“ 012 2KI 010 031 Toda Jehú ni pazil, da bi se z vsem srcem ravnal po postavi Gospoda, Izraelovega Boga, kajti ni se oddvojil od Jerobeámovih grehov, ki je Izraela pripravil, da greši. 012 2KI 010 032 V tistih dneh je Gospod pričel obsekavati Izraela in Hazaél jih je udaril po vseh Izraelovih pokrajinah; 012 2KI 010 033 od Jordana proti vzhodu, vso deželo Gileád, Gádovce, Rubenovce in Manásejce, od Aroêrja, ki je pri reki Arnón, celo Gileád in Bašán. 012 2KI 010 034 Torej preostala izmed Jehújevih dejanj in vse, kar je storil in vsa njegova moč, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? 012 2KI 010 035 Jehú je zaspal s svojimi očeti in pokopali so ga v Samariji. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Joaház. 012 2KI 010 036 Časa, ko je Jehú kraljeval nad Izraelom, v Samariji, je bilo osemindvajset let. 012 2KI 011 001 Ko je Ahazjájeva mati Ataljá videla, da je njen sin mrtev, je vstala in uničila vse kraljevo seme. 012 2KI 011 002 Toda Jošéba, hči kralja Joráma, Ahazjájeva sestra, je vzela Ahazjájevega sina Joáša in ga ukradla izmed kraljevih sinov, ki so bili umorjeni in ju pred Ataljo skrila v spalnici, celó njega in njegovo dojiljo, tako da ni bil umorjen. 012 2KI 011 003 Šest let je bil skrit v Gospodovi hiši. In Ataljá je kraljevala nad deželo. 012 2KI 011 004 Sedmo leto pa je Jojadája poslal in zbral vladarje nad stotimi, s poveljniki straže in jih privedel k sebi v Gospodovo hišo in z njimi sklenil zavezo in od njih v Gospodovi hiši vzel prisego in jim pokazal kraljevega sina. 012 2KI 011 005 Zapovedal jim je, rekoč: „To je stvar, ki jo boste storili. Tretjina izmed vas, ki vstopate na sábat, boste celo čuvaji straže kraljeve hiše. 012 2KI 011 006 Tretjina bo pri Surskih velikih vratih in tretjina pri velikih vratih zadaj za stražo. Tako boste stražili hišo, da ta ne bo zlomljena. 012 2KI 011 007 Dva dela izmed vas, ki greste na sábat naprej, celo ti bodo stražili Gospodovo hišo okoli kralja. 012 2KI 011 008 Obdali boste kralja, vsak človek s svojim orožjem v svoji roki in kdor pride v doseg, naj bo umorjen in bodite s kraljem, ko ta odhaja in ko prihaja.“ 012 2KI 011 009 Poveljniki nad stotimi so storili glede na vse stvari, ki jih je duhovnik Jojadá zapovedal in vzeli so vsak mož svoje može, ki naj bi vstopili na sábat, s tistimi, ki naj bi šli ven na sábat in prišli k duhovniku Jojadáju. 012 2KI 011 010 Poveljnikom nad stotimi je duhovnik izročil puščice in ščite kralja Davida, ki so bili v Gospodovem templju. 012 2KI 011 011 Straža je stala, vsak mož s svojim orožjem v svoji roki, okoli kralja, od desnega vogala templja, do levega vogala templja, vzdolž poleg oltarja in templja. 012 2KI 011 012 Naprej je pripeljal kraljevega sina, nanj nadel krono, mu dal pričevanje in postavili so ga [za] kralja in ga mazilili. Ploskali so s svojimi rokami in govorili: „Živel kralj.“ 012 2KI 011 013 Ko je Ataljá slišala hrup straže in ljudstva, je prišla k ljudstvu v Gospodov tempelj. 012 2KI 011 014 Ko je pogledala, glej, je kralj stal ob stebru, kakor je bila navada in princi s trobentami poleg kralja in vse ljudstvo dežele se je veselilo in trobilo s trobentami, Ataljá pa je pretrgala svoja oblačila in zakričala: „Izdaja, izdaja.“ 012 2KI 011 015 Toda duhovnik Jojadája je zapovedal poveljnikom nad stotimi, častnikom vojske in jim rekel: „Med vrstami jo odpeljite ven iz hiše in tistega, ki ji sledi, ubijte z mečem. Kajti duhovnik je rekel: ‚Naj ne bo umorjena v Gospodovi hiši.‘“ 012 2KI 011 016 Nanjo so položili roke in odšla je po poti, po kateri konji pridejo v kraljevo hišo in tam je bila umorjena. 012 2KI 011 017 Jojadája je sklenil zavezo med Gospodom, kraljem in ljudstvom, da bodo Gospodovo ljudstvo, med kraljem in tudi med ljudstvom. 012 2KI 011 018 Vse ljudstvo dežele je vstopilo v Báalovo hišo in jo porušilo. Njegove oltarje in njegove podobe so temeljito zlomili na koščke in pred oltarjem usmrtili Báalovega duhovnika Matána. In duhovnik je določil častnike nad Gospodovo hišo. 012 2KI 011 019 Vzel je vladarje nad stotimi, poveljnike, stražo in vse ljudstvo dežele in kralja so privedli dol od Gospodove hiše in po poti stražarskih velikih vrat prišli h kraljevi hiši. In usedel se je na prestol kraljev. 012 2KI 011 020 Vse ljudstvo dežele se je veselilo in mesto je bilo pomirjeno, Ataljo pa so usmrtili z mečem poleg kraljeve hiše. 012 2KI 011 021 Jehoáš je bil star sedem let, ko je pričel kraljevati. 012 2KI 012 001 V sedmem letu Jehúja je Jehoáš pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval štirideset let. Ime njegove matere je bilo Cibjá iz Beeršébe. 012 2KI 012 002 Jehoáš je delal to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, vse svoje dni, ko ga je duhovnik Jojadá poučeval. 012 2KI 012 003 Toda visoki kraji niso bili odstranjeni, ljudstvo je še vedno žrtvovalo in zažigalo kadilo na visokih krajih. 012 2KI 012 004 Jehoáš je rekel duhovnikom: „Ves denar od posvečenih stvari, ki je prinešen v Gospodovo hišo, celó denar vsakega, ki gre na račun, denar, ki je določen vsakemu možu in ves denar, ki pride v srce katerega človeka, da ga prinese v Gospodovo hišo, 012 2KI 012 005 naj ga duhovniki vzamejo k sebi, vsak človek od svojega znanca in naj popravijo vrzeli hiše, kjerkoli bi se našla kakršnakoli vrzel.“ 012 2KI 012 006 Toda bilo je tako, da v triindvajsetem letu kralja Jehoáša, duhovniki niso popravili vrzeli hiše. 012 2KI 012 007 Potem je dal kralj Jehoáš poklicati duhovnika Jojadája in druge duhovnike ter jim rekel: „Zakaj ne popravite vrzeli hiše? Sedaj torej ne sprejemajte več denarja od svojega znanca, temveč ga izročite za vrzeli hiše.“ 012 2KI 012 008 Duhovniki so privolili, da od ljudstva ne sprejmejo nič več denarja niti za popravilo hišnih vrzeli. 012 2KI 012 009 Toda duhovnik Jojadá je vzel zaboj, v njegov pokrov izvrtal luknjo in ga postavil poleg oltarja, na desni strani, ko nekdo prihaja h Gospodovi hiši in duhovniki, ki varujejo vrata, so vanj polagali ves denar, ki je bil prinešen v Gospodovo hišo. 012 2KI 012 010 Bilo je tako, ko so videli, da je bilo v zaboju veliko denarja, sta prišla gor kraljev pisar in véliki duhovnik ter ga spravila v torbe in preštela denar, ki je bil najden v Gospodovi hiši. 012 2KI 012 011 Denar sta izročila, kakor jima je bilo rečeno, v roke tistih, ki so opravljali delo, ki so nadzorovali Gospodovo hišo in ga izročila tesarjem in graditeljem, ki so delali na Gospodovi hiši, 012 2KI 012 012 zidarjem in kamnosekom, da kupijo lesa in klesanega kamna, da popravijo vrzeli Gospodove hiše in za vse, kar se je porabilo za hišo, da jo popravijo. 012 2KI 012 013 Vendar za Gospodovo hišo niso bile izdelane skledice iz srebra, utrinjala, umivalniki, trobente in vsakršne posode iz zlata ali posode iz srebra, od denarja, ki je bil prinešen v Gospodovo hišo, 012 2KI 012 014 temveč so ga dali delavcem in z njim popravljali Gospodovo hišo. 012 2KI 012 015 Poleg tega niso delali obračuna z možmi, v čigar roko so izročili denar, da bi bil podeljen delavcem, kajti postopali so zvesto. 012 2KI 012 016 Denar za prekršek in denar za greh ni bil prinešen v Gospodovo hišo. Ta je pripadal duhovnikom. 012 2KI 012 017 Potem je sirski kralj Hazaél odšel gor, se boril zoper Gat, ga zavzel in Hazaél je svoj obraz nameril, da gre gor do Jeruzalema. 012 2KI 012 018 Judov kralj Jehoáš je vzel vse posvečene stvari, ki so jih Józafat, Jehorám in Ahazjá, njegovi očetje, Judovi kralji, posvetili in svoje lastne posvečene stvari in vse zlato, ki je bilo najdeno v zakladnicah Gospodove hiše in v kraljevi hiši in to poslal sirskemu kralju Hazaélu in ta je odšel proč od Jeruzalema. 012 2KI 012 019 Ostala Joáševa dela in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? 012 2KI 012 020 Njegova služabnika pa sta vstala, skovala zaroto in Joáša usmrtila v Milójevi hiši, ki gre dol do Sila. 012 2KI 012 021 Kajti njegova služabnika Šimátin sin Jozakarja in Šomêrjev sin Jozabád sta ga udarila in je umrl. Pokopali so ga z njegovimi očeti v Davidovem mestu in namesto njega je zakraljeval njegov sin Amacjá. 012 2KI 013 001 V triindvajsetem letu Joáša, Ahazjájevega sina, Judovega kralja, je nad Izraelom in Samarijo pričel kraljevati Jehújev sin Joaház in kraljeval je sedemnajst let. 012 2KI 013 002 Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh in sledil grehom Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši; od tega se ni odvrnil. 012 2KI 013 003 Gospodova jeza je bila vžgana zoper Izrael in vse njihove dni jih je izročil v roko sirskega kralja Hazaéla in v roko Hazaélovega sina Ben Hadáda. 012 2KI 013 004 Joaház je iskal Gospoda in Gospod mu je prisluhnil, kajti videl je zatiranje Izraela, ker jih je zatiral sirski kralj. 012 2KI 013 005 (In Gospod je dal Izraelu rešitelja, tako da so odšli izpod roke Sircev in Izraelovi otroci so prebivali v svojih šotorih kakor poprej. 012 2KI 013 006 Vendar se niso odvrnili od grehov Jerobeámove hiše, ki je Izraela primoral grešiti, temveč so hodili v njih in ašere so ostale tudi v Samariji. 012 2KI 013 007 Niti ni pustil od ljudstva Joaházu [nikogar] razen petdesetih konjenikov, desetih bojnih voz in deset tisoč pešcev, kajti sirski kralj jih je uničil in jih z mlatenjem naredil podobne prahu. 012 2KI 013 008 Torej preostala izmed Joaházovih dejanj in vse, kar je storil in njegova moč, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? 012 2KI 013 009 Joaház je zaspal s svojimi očeti in pokopali so ga v Samariji in namesto njega je zakraljeval njegov sin Joáš. 012 2KI 013 010 V sedemintridesetem letu Judovega kralja Joáša je nad Izraelom v Samariji pričel kraljevati Joaházov sin Jehoáš in kraljeval je šestnajst let. 012 2KI 013 011 Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. Ni se oddvojil od vseh grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši, temveč je hodil v njih. 012 2KI 013 012 Ostala Joáševa dela in vse, kar je storil in njegova moč, s katero se je boril zoper Judovega kralja Amacjája, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? 012 2KI 013 013 Joáš je zaspal s svojimi očeti in Jerobeám je sédel na njegov prestol in Joáš je bil z Izraelovimi kralji pokopan v Samariji. 012 2KI 013 014 Torej Elizej je postal bolan od svoje bolezni, od katere je [tudi] umrl. Izraelov kralj Joáš je prišel dol k njemu, jokal nad njegovim obrazom in rekel: „Oh moj oče, moj oče, Izraelov bojni voz in njegovi konjeniki.“ 012 2KI 013 015 Elizej mu je rekel: „Vzemi lok in puščice.“In vzel si je lok in puščice. 012 2KI 013 016 Izraelovemu kralju je rekel: „Svojo roko položi na lok.“Svojo roko je položil nanj in Elizej je svoje roke položil na kraljeve roke. 012 2KI 013 017 Rekel je: „Odpri okno proti vzhodu.“Odprl ga je. Potem je Elizej rekel: „Streljaj.“In je izstrelil. Rekel je: „Puščica Gospodove osvoboditve in puščica osvoboditve od Sirije, kajti Sirce boš udaril v Aféku, dokler jih ne boš použil.“ 012 2KI 013 018 Rekel je: „Vzemi puščice.“Vzel jih je. Izraelovemu kralju je rekel: „Udarjaj ob tla.“Ta je trikrat udaril in obstal. 012 2KI 013 019 Božji mož je bil nad njim ogorčen in rekel: „Udariti bi moral petkrat ali šestkrat, potem bi Sirijo udarjal, dokler je ne bi použil, medtem ko boš sedaj Sirijo udaril samo trikrat.“ 012 2KI 013 020 Elizej je umrl in so ga pokopali. In v začetku leta so v deželo vdrle čete Moábcev. 012 2KI 013 021 Pripetilo se je, ko so [nekega] moža pokopavali, glej, da so zagledali četo mož in moža odvrgli v Elizejev mavzolej. Ko je bil mož spuščen dol in se dotaknil Elizejevih kosti, je oživel in stopil na svoja stopala. 012 2KI 013 022 Toda sirski kralj Hazaél je vse Joaházove dni zatiral Izraela. 012 2KI 013 023 Gospod pa jim je bil milostljiv in imel sočutje do njih in spoštovanje do njih zaradi svoje zaveze z Abrahamom, Izakom in Jakobom in jih ni želel uničiti, niti jih še ni vrgel izpred svoje prisotnosti. 012 2KI 013 024 Tako je sirski kralj Hazaél umrl in namesto njega je zakraljeval njegov sin Ben Hadád. 012 2KI 013 025 Joaházov sin Jehoáš je mesta ponovno vzel iz rok Hazaélovega sina Ben Hadáda, katere je ta z vojno vzel iz roke njegovega očeta Joaháza. Joáš ga je trikrat premagal in povrnil Izraelova mesta. 012 2KI 014 001 V drugem letu Joáša, Joaházovega sina, Izraelovega kralja, je zakraljeval Judov kralj Amacjá. 012 2KI 014 002 Petindvajset let je bil star, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval devetindvajset let. Ime njegove matere je bilo Joadána iz Jeruzalema. 012 2KI 014 003 Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, vendar ne tako kakor njegov oče David. Delal je glede na vse stvari, kakor jih je storil njegov oče Joáš. 012 2KI 014 004 Vendar visoki kraji niso bili odstranjeni. Ljudstvo je na visokih krajih še vedno žrtvovalo in zažigalo kadilo. 012 2KI 014 005 Takoj ko je bilo kraljestvo v njegovi roki potrjeno, se je pripetilo, da je umoril svoja služabnika, ki sta umorila kralja, njegovega očeta. 012 2KI 014 006 Toda otrok morilcev ni usmrtil, glede na to, kakor je pisano v knjigi Mojzesove postave, v kateri je Gospod zapovedal, rekoč: „Očetje ne bodo usmrčeni zaradi otrok niti ne bodo otroci usmrčeni zaradi očetov, temveč bo vsak človek usmrčen zaradi svojega lastnega greha.“ 012 2KI 014 007 Izmed Edóma jih je v solni dolini usmrtil deset tisoč in v vojni zavzel Selo in njeno ime imenoval Jokteél do današnjega dne. 012 2KI 014 008 Potem je Amacjá poslal poslance k Jehoášu, sinu Joaháza, sinu Jehúja, Izraelovega kralja, rekoč: „Pridite, drug drugemu poglejmo v obraz.“ 012 2KI 014 009 Izraelov kralj Jehoáš je poslal k Judovemu kralju Amacjáju, rekoč: „Osat, ki je bil na Libanonu, je poslal k cedri, ki je bila na Libanonu, rekoč: ‚Daj svojo hčer mojemu sinu za ženo, ‘pa je tam mimo šla divja zver, ki je bila na Libanonu in pomendrala osat. 012 2KI 014 010 Zares si udaril Edóma in tvoje srce te je povzdignilo. Uživaj v tem in ostani doma, kajti zakaj bi se vmešaval v svojo bolečino, da bi padel, celó ti in Juda s teboj?“ 012 2KI 014 011 Toda Amacjá ni hotel poslušati. Zato je Izraelov kralj Jehoáš odšel gor in on in Judov kralj Amacjá sta si drug drugemu pogledala v obraz pri Bet Šemešu, ki pripada Judu. 012 2KI 014 012 Juda je bil premagan pred Izraelom in pobegnili so vsak mož k svojim šotorom. 012 2KI 014 013 Izraelov kralj Jehoáš je ujel Judovega kralja Amacjája, sina Jehoáša, sina Ahazjája, pri Bet Šemešu, prišel v Jeruzalem in porušil jeruzalemsko obzidje od Efrájimskih velikih vrat do Vogalnih velikih vrat, štiristo komolcev. 012 2KI 014 014 Vzel je vse zlato, srebro in vse posode, ki so se našle v Gospodovi hiši, v zakladnicah kraljeve hiše in talce ter se vrnil v Samarijo. 012 2KI 014 015 Torej ostala izmed Jehoáševih dejanj, ki jih je storil, njegova moč in kako se je boril z Judovim kraljem Amacjájem, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? 012 2KI 014 016 Jehoáš je zaspal s svojimi očeti in z Izraelovimi kralji je bil pokopan v Samariji in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jerobeám. 012 2KI 014 017 Judov kralj Amacjá, Joášev sin, je po smrti Jehoáša, Izraelovega kralja, Joaházovega sina, živel petnajst let. 012 2KI 014 018 Ostala Amacjájeva dela, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? 012 2KI 014 019 Torej zoper njega so v Jeruzalemu skovali zaroto in pobegnil je v Lahíš, toda za njim so poslal v Lahíš in ga tam usmrtili. 012 2KI 014 020 Prinesli so ga na konjih in pokopan je bil s svojimi očeti v Jeruzalemu, v Davidovem mestu. 012 2KI 014 021 Vse Judovo ljudstvo je vzelo Azarjája, ki je bil star šestnajst let in ga postavilo [za] kralja namesto njegovega očeta Amacjája. 012 2KI 014 022 Zgradil je Elát in ga povrnil Judu, potem je kralj zaspal s svojimi očeti. 012 2KI 014 023 V petnajstem letu Judovega kralja Amacjája, Joáševega sina, je v Samariji pričel kraljevati Jerobeám, Joášev sin, Izraelov kralj in kraljeval je enainštirideset let. 012 2KI 014 024 Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. Ni se oddvojil od vseh grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši. 012 2KI 014 025 Povrnil je Izraelovo pokrajino od vstopa v Hamát do morja ravnine, glede na besedo od Gospoda, Izraelovega Boga, ki je govoril po roki svojega služabnika Jona, Amitájevega sina, preroka, ki je bil iz Gat Heferja. 012 2KI 014 026 Kajti Gospod je videl Izraelovo stisko, da je bila ta zelo grenka, kajti tam ni bilo nobenega zaprtega, niti noben ni ostal, niti ni bilo pomočnika za Izrael. 012 2KI 014 027 Gospod ni rekel, da bo Izraelovo ime izbrisal izpod neba, temveč jih je rešil po roki Joáševega sina Jerobeáma. 012 2KI 014 028 Torej preostala izmed Jerobeámovih dejanj in vse, kar je storil in njegova moč, kako se je bojeval in kako je za Izrael obnovil Damask in Hamát, ki je pripadal Judu, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? 012 2KI 014 029 Jerobeám je zaspal s svojimi očeti, celó z Izraelovimi kralji in namesto njega je zakraljeval njegov sin Zaharija. 012 2KI 015 001 V sedemindvajsetem letu Izraelovega kralja Jerobeáma je pričel kraljevati Azarjá, sin Judovega kralja Amacjája. 012 2KI 015 002 Šestnajst let je bil star, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval dvainpetdeset let. Ime njegove matere je bilo Jehólja iz Jeruzalema. 012 2KI 015 003 Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, glede na vse, kar je delal njegov oče Amacjá, 012 2KI 015 004 razen, da niso bili odstranjeni visoki kraji. Ljudstvo je na visokih krajih še vedno žrtvovalo in zažigalo kadilo. 012 2KI 015 005 Gospod je udaril kralja, tako da je bil gobavec do dneva svoje smrti in prebival v posebni hiši. Kraljev sin Jotám pa je bil nad hišo in sodil ljudstvu dežele. 012 2KI 015 006 Ostala Azarjájeva dela in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? 012 2KI 015 007 Tako je Azarjá zaspal s svojimi očeti in v Davidovem mestu so ga pokopali z njegovimi očeti in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jotám. 012 2KI 015 008 V osemintridesetem letu Judovega kralja Azarjá je Jerobeámov sin Zaharija šest mesecev kraljeval nad Izraelom v Samariji. 012 2KI 015 009 Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, kakor so počeli njegovi očetje. Ni se oddvojil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši. 012 2KI 015 010 Jabéšov sin Šalúm se je zoper njega zarotil, ga udaril vpričo ljudstva, ga usmrtil in zakraljeval namesto njega. 012 2KI 015 011 Ostala Zaharijeva dela, glej, zapisana so v kroniški knjigi Izraelovih kraljev. 012 2KI 015 012 To je bila beseda od Gospoda, ki jo je govoril Jehúju, rekoč: „Tvoji sinovi bodo sedeli na Izraelovem prestolu do četrtega rodu.“In tako se je zgodilo. 012 2KI 015 013 Jabéšov sin Šalúm je pričel kraljevati v devetintridesetem letu Judovega kralja Uzíjaha, in cel mesec je kraljeval v Samariji. 012 2KI 015 014 Kajti Gadíjev sin Menahém je iz Tirce odšel gor, prišel v Samarijo in v Samariji udaril Jabéševega sina Šalúma, ga umoril in zakraljeval namesto njega. 012 2KI 015 015 Ostala Šalúmova dela in njegova zarota, ki jo je storil, glej, zapisana so v kroniški knjigi Izraelovih kraljev. 012 2KI 015 016 Potem je Menahém udaril Tifsáha in vse, ki so bili v njem in njegove pokrajine od Tirce, ker se niso odprli k njemu, zato ga je udaril, in vse ženske, ki so bile v njem, ki so bile z otrokom, je razparal. 012 2KI 015 017 V devetintridesetem letu Judovega kralja Azarjája je nad Izraelom pričel kraljevati Gadíjev sin Menahém in v Samariji je kraljeval deset let. 012 2KI 015 018 Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. Vse svoje dni se ni oddvojil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši. 012 2KI 015 019 Zoper deželo je prišel asirski kralj Pul in Menahém je dal Pulu tisoč talentov srebra, da bi bila njegova roka lahko z njim, da potrdi kraljestvo v svoji roki. 012 2KI 015 020 Menahém je od Izraela zahteval denar, celó od vseh mogočnih mož obilja, od vsakega moža petdeset šeklov srebra, da jih dá asirskemu kralju. Tako se je kralj Asirije obrnil nazaj in ni ostal v deželi. 012 2KI 015 021 Ostala Menahémova dela in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? 012 2KI 015 022 Menahém je zaspal s svojimi očeti in namesto njega je zakraljeval njegov sin Pekahjá. 012 2KI 015 023 V petdesetem letu Judovega kralja Azarjája je nad Izraelom v Samariji pričel kraljevati Menahémov sin Pekahjá in kraljeval je dve leti. 012 2KI 015 024 Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh; ni se oddvojil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši. 012 2KI 015 025 Toda njegov poveljnik, Remaljájev sin Pékah, se je zarotil zoper njega in ga udaril v Samariji, v palači kraljeve hiše z Argóbom in Arjéjem in z njim petdeset mož izmed Gileádcev, ga ubil in zakraljeval namesto njega. 012 2KI 015 026 Ostala Pekahjájeva dela in vse, kar je storil, glej, ta so zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev. 012 2KI 015 027 V dvainpetdesetem letu Judovega kralja Azarjá je nad Izraelom v Samariji pričel kraljevati Remaljájev sin Pékah in kraljeval je dvajset let. 012 2KI 015 028 Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. Ni se oddvojil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši. 012 2KI 015 029 V dneh Izraelovega kralja Pékaha je prišel asirski kralj Tiglát Piléser in zavzel Ijón, Abél Bet Maáho, Janóah, Kedeš, Hacór, Gileád in Galilejo, vso Neftálijevo deželo in jih ujete odvedel v Asirijo. 012 2KI 015 030 Elájev sin Hošéa se je zarotil zoper Remaljájevega sina Pékaha, ga udaril, usmrtil in namesto njega zakraljeval v dvajsetem letu Uzíjahovega sina Jotáma. 012 2KI 015 031 Ostala Pékahova dela in vse, kar je storil, glej, ta so zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev. 012 2KI 015 032 V drugem letu Remaljájevega sina Pékaha, Izraelovega kralja, je pričel kraljevati Jotám, sin Judovega kralja Uzíjaha. 012 2KI 015 033 Petindvajset let je bil star, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval šestnajst let. Ime njegove matere je bilo Jerúša, Cadókova hči. 012 2KI 015 034 Delal je kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh. Storil je glede na vse, kar je storil njegov oče Uzíjah. 012 2KI 015 035 Vendar visoki kraji niso bili odstranjeni. Ljudstvo je še vedno žrtvovalo in na visokih krajih zažigalo kadilo. Zgradil je višja velika vrata Gospodove hiše. 012 2KI 015 036 Torej preostala izmed Jotámovih dejanj in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? 012 2KI 015 037 V tistih dneh je Gospod zoper Juda pričel pošiljati sirskega kralja Recína in Remaljájevega sina Pékaha. 012 2KI 015 038 Jotám je zaspal s svojimi očeti in bil s svojimi očeti pokopan v mestu svojega očeta Davida in namesto njega je zakraljeval njegov sin Aház. 012 2KI 016 001 V sedemnajstem letu Remaljájevega sina Pékaha je pričel kraljevati Aház, sin Judovega kralja Jotáma. 012 2KI 016 002 Dvajset let je bil Aház star, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval šestnajst let in ni počel tega, kar je bilo pravilno v očeh Gospoda, njegovega Boga, kakor njegov oče David. 012 2KI 016 003 Temveč je hodil po poti Izraelovih kraljev, da, in svojemu sinu storil, da gre skozi ogenj, glede na ogabnosti poganov, katere je Gospod pregnal izpred Izraelovih otrok. 012 2KI 016 004 Žrtvoval je in zažigal kadilo na visokih krajih, na hribih in pod vsakim zelenim drevesom. 012 2KI 016 005 Potem sta sirski kralj Recín in Izraelov kralj, Remaljájev sin Pékah, prišla gor v Jeruzalem, da se vojskujeta in oblegala Aháza, toda nista ga premagala. 012 2KI 016 006 Ob tistem času je sirski kralj Recín Elát povrnil Siriji, Jude pa pregnal iz Eláta in Sirci so prišli v Elát in tam prebivajo do današnjega dne. 012 2KI 016 007 Tako je Aház poslal poslance k asirskemu kralju Tiglát Piléserju, rekoč: „Jaz sem tvoj služabnik in tvoj sin. Pridi gor in me reši iz roke sirskega kralja in iz roke Izraelovega kralja, ki sta se vzdignila zoper mene.“ 012 2KI 016 008 Aház je vzel srebro in zlato, ki je bilo najdeno v Gospodovi hiši in v zakladnicah kraljeve hiše in to poslal kot dar asirskemu kralju. 012 2KI 016 009 Asirski kralj mu je prisluhnil, kajti asirski kralj je odšel gor zoper Damask, ga zavzel in njegovo ljudstvo odvedel ujeto v Kir in usmrtil Recína. 012 2KI 016 010 Kralj Aház je odšel k Damasku, da sreča asirskega kralja Tiglát Piléserja in zagledal oltar, ki je bil pri Damasku in kralj Aház je duhovniku Urijáju poslal videz oltarja in njegov vzorec glede na vso njegovo izdelavo. 012 2KI 016 011 Duhovnik Urijá je zgradil oltar glede na vse, kar je kralj Aház poslal iz Damaska. Tako ga je duhovnik Urijá naredil preden je kralj Aház prišel iz Damaska. 012 2KI 016 012 Ko je kralj prišel iz Damaska, je kralj zagledal oltar. Kralj se je približal oltarju in daroval na njem. 012 2KI 016 013 Zažgal je svojo žgalno daritev, svojo jedilno daritev, izlil svojo pitno daritev in poškropil kri svojih mirovnih daritev na oltar. 012 2KI 016 014 Privedel je tudi bronast oltar, ki je bil pred Gospodom od sprednjega dela hiše, izmed oltarja in Gospodove hiše in ga postavil na severno stran oltarja. 012 2KI 016 015 Kralj Aház je zapovedal duhovniku Urijáju, rekoč: „Na vélikem oltarju zažigaj jutranjo žgalno daritev, večerno jedilno daritev, kraljevo žgalno daritev, njegovo jedilno daritev z žgalno daritvijo vsega ljudstva dežele in njihovo jedilno daritvijo, njihovimi pitnimi daritvami in nanj pošpricaj vso kri žgalne daritve in vso kri klavne daritve, bronasti oltar pa mi bo, da z njim poizvedujem.“ 012 2KI 016 016 Tako je storil duhovnik Urijá, glede na vse, kar je kralj Aház zapovedal. 012 2KI 016 017 Kralj Aház je odsekal robove podstavkov in [bronasti] umivalnik odstranil iz njih. Morje je snel iz bronastih volov, ki so bili pod njem in ga položil na tlak iz kamnov. 012 2KI 016 018 Stebrišče za sábat, ki so ga zgradili v hiši in kraljevi vhod zunaj, je zaradi asirskega kralja obrnil od Gospodove hiše. 012 2KI 016 019 Torej preostala izmed Aházovih dejanj, ki jih je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? 012 2KI 016 020 Aház je zaspal s svojimi očeti in s svojimi očeti je bil pokopan v Davidovem mestu. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Ezekíja. 012 2KI 017 001 V dvanajstem letu Judovega kralja Aháza je v Samariji nad Izraelom pričel kraljevati Elájev sin Hošéa [in kraljeval je] devet let. 012 2KI 017 002 Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, toda ne kakor Izraelovi kralji, ki so bili pred njim. 012 2KI 017 003 Zoper njega je prišel gor asirski kralj Salmanasar in Hošéa je postal njegov služabnik in mu izročil darila. 012 2KI 017 004 Asirski kralj je pri Hošéu našel zaroto, kajti ta je poslal poslance k egiptovskemu kralju Soju, pa ni prinesel nobenega darila k asirskemu kralju, kakor je počel leto za letom, zato ga je asirski kralj zaprl in ga zvezal v ječi. 012 2KI 017 005 Potem je asirski kralj prišel gor skozi vso deželo, se dvignil do Samarije in jo tri leta oblegal. 012 2KI 017 006 V devetem letu kralja Hošéa, je asirski kralj zavzel Samarijo in Izraela odvedel proč v Asirijo ter jih nastanil v Haláhu in Habórju, pri reki Gozán in v mestih Medijcev. 012 2KI 017 007 Kajti bilo je tako, da so Izraelovi otroci grešili zoper Gospoda, svojega Boga, ki jih je privedel gor iz egiptovske dežele, izpod roke faraona, egiptovskega kralja in so se bali drugih bogov 012 2KI 017 008 in hodili po zakonih poganov, katere je Gospod pregnal izpred Izraelovih otrok in [po poganskih navadah] Izraelovih kraljev, ki so si jih naredili. 012 2KI 017 009 Izraelovi otroci so zoper Gospoda, svojega Boga, naskrivaj počeli te stvari, ki niso bile pravilne in si gradili visoke kraje po vseh svojih mestih, od stražarskega stolpa do ograjenega mesta. 012 2KI 017 010 Postavljali so si podobe in ašere na vsakem visokem hribu in pod vsakim zelenim drevesom 012 2KI 017 011 in tam zažigali kadilo na vseh visokih krajih, kakor so počeli pogani, katere je Gospod pred njimi odvedel proč in izvrševali zlobne stvari, da Gospoda izzivajo k jezi, 012 2KI 017 012 kajti služili so malikom, o katerih jim je Gospod rekel: „Vi ne boste počeli te stvari.“ 012 2KI 017 013 Vendar je Gospod pričeval zoper Izraela in zoper Juda po vseh prerokih in po vseh vidcih, rekoč: „Obrnite se od svojih zlobnih poti in se držite mojih zapovedi in mojih zakonov, glede na vso postavo, ki sem jo zapovedal vašim očetom in ki sem jo poslal k vam po mojih služabnikih prerokih.“ 012 2KI 017 014 Vendar niso hoteli poslušati, temveč so otrdili svoje vratove, podobno vratovom svojih očetov, da niso verovali v Gospoda, svojega Boga. 012 2KI 017 015 Zavrnili so njegove zakone in njegovo zavezo, ki jo je sklenil z njihovimi očeti in njegova pričevanja, ki jih je pričeval zoper njih. Sledili so ničevosti, postali prazni in odšli za pogani, ki so bili naokoli njih, glede katerih jim je Gospod naročil, da naj ne bi počeli kakor oni. 012 2KI 017 016 Zapustili so vse zapovedi Gospoda, svojega Boga in si naredili ulite podobe, celó dve teleti, naredili ašero, oboževali vso vojsko neba in služili Báalu. 012 2KI 017 017 Svojim sinovom in svojim hčeram so velevali, da gredo skozi ogenj in uporabljali so vedeževanje, izrekanje urokov in se prodajali, da počno zlo v Gospodovih očeh, da ga izzivajo do jeze. 012 2KI 017 018 Zato je bil Gospod zelo jezen nad Izraelom in jih odstranil iz svojega pogleda. Tam ni ostal nihče razen samo Judov rod. 012 2KI 017 019 Tudi Juda se ni držal zapovedi Gospoda, svojega Boga, temveč je hodil po Izraelovih zakonih, ki so jih naredili. 012 2KI 017 020 Gospod je zavrnil vse Izraelovo seme, jih prizadel in jih izročil v roko plenilcev, dokler jih ni pognal izpred svojega pogleda. 012 2KI 017 021 Kajti Izraela je odtrgal od Davidove hiše in Nebátovega sina Jerobeáma so postavili za kralja. Jerobeám je Izraela pregnal od sledenja Gospodu in jih primoral, da zagrešijo velik greh. 012 2KI 017 022 Kajti Izraelovi otroci so hodili v vseh Jerobeámovih grehih, ki jih je ta storil; niso se odvrnili od njih, 012 2KI 017 023 dokler ni Gospod Izraela odstranil izpred svojega pogleda, kakor je govoril po vseh svojih služabnikih prerokih. Tako je bil Izrael odveden proč iz svoje lastne dežele v Asirijo do današnjega dne. 012 2KI 017 024 Asirski kralj pa je privedel može iz Babilona, iz Kute, iz Avája, iz Hamáta in iz Sefarvájima ter jih namesto Izraelovih otrok postavil v mesta Samarije. Samarijo so vzeli v last in prebivali v njenih mestih. 012 2KI 017 025 Na začetku njihovega prebivanja je bilo tam tako, da se niso bali Gospoda, zato je Gospod mednje poslal leve, ki so usmrtili nekatere izmed njih. 012 2KI 017 026 Zato so asirskemu kralju govorili, rekoč: „Narodi, ki si jih odstranil in postavil v samarijska mesta, ne poznajo sodbe Boga dežele, zato je mednje poslal leve in glej, ti jih pobijajo, ker ne poznajo sodbe Boga dežele.“ 012 2KI 017 027 Potem je asirski kralj zapovedal, rekoč: „Odvedite tja enega izmed duhovnikov, ki ste jih privedli od tam in naj gredo in prebivajo tam in naj jih naučijo sodbe Boga dežele.“ 012 2KI 017 028 Potem je eden izmed duhovnikov, ki so ga odvedli iz Samarija, prišel in prebival v Betelu ter jih učil kako naj se bojijo Gospoda. 012 2KI 017 029 Vendar je vsak narod izdelal svoje lastne bogove in jih postavil v hiše visokih krajev, ki so jih naredili Samarijani, vsak narod v svoja mesta, v katerih so prebivali. 012 2KI 017 030 Možje iz Babilona so naredili Sukót Benót, možje iz Kute so naredili Nergála, možje iz Hamáta so naredili Ašimája, 012 2KI 017 031 Avéjci so naredili Nibháza in Tartáka, Sefarvéjci pa so svoje otroke v ognju sežigali Adramélehu in Anamélehu, sefarvájimskima bogovoma. 012 2KI 017 032 Tako se se bali Gospoda in si postavili najnižje izmed njih za duhovnike visokih krajev, ki so zanje žrtvovali v hišah visokih krajev. 012 2KI 017 033 Bali so se Gospoda in služili svojim lastnim bogovom po običaju narodov od katerih so jih odvedli. 012 2KI 017 034 Do tega dne počnejo po prejšnjih navadah. Ne bojijo se Gospoda niti ne delajo po svojih zakonih ali po svojih odredbah ali po postavi in zapovedi, ki jo je Gospod zapovedal Jakobovim otrokom, katere je imenoval Izrael, 012 2KI 017 035 s katerimi je Gospod sklenil zavezo in jim naročil, rekoč: „Vi se ne boste bali drugih bogov, niti se jim ne boste priklanjali, niti jim služili, niti jim žrtvovali, 012 2KI 017 036 temveč Gospoda, ki vas je privedel iz egiptovske dežele z veliko močjo in z iztegnjenim laktom, njega se boste bali in njega boste oboževali in njemu boste žrtvovali. 012 2KI 017 037 Zakone, predpise, odredbe in zapoved, ki vam jo je zapisal, boste obeleževali, da jih izvajate na vékomaj in ne boste se bali drugih bogov. 012 2KI 017 038 Zaveze, ki sem jo sklenil z vami, ne boste pozabili, niti se ne boste bali drugih bogov. 012 2KI 017 039 Temveč se boste bali Gospoda, svojega Boga in on vas bo osvobodil iz roke vseh vaših sovražnikov.“ 012 2KI 017 040 Vendar niso prisluhnili, temveč so počeli po svoji prejšnji navadi. 012 2KI 017 041 Tako so se ti narodi bali Gospoda in služili svojim rezanim podobam, tako njihovi otroci in otroci njihovih otrok, kakor so počeli njihovi očetje, tako počnejo do današnjega dne. 012 2KI 018 001 Pripetilo se je torej v tretjem letu Hošéa, Elájevega sina, Izraelovega kralja, da je pričel kraljevati Ezekíja, Aházov sin, Judov kralj. 012 2KI 018 002 Petindvajset let je bil star, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval devetindvajset let. Ime njegove matere je bilo Abí, Zaharijeva hči. 012 2KI 018 003 Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, glede na vse, kar je storil njegov oče David. 012 2KI 018 004 Odstranil je visoke kraje, zlomil podobe, posekal ašere in na koščke zdrobil bronasto kačo, ki jo je naredil Mojzes, kajti v tistih dneh so ji Izraelovi otroci zažigali kadilo in jo imenoval Nehuštán. 012 2KI 018 005 Zaupal je v Gospoda, Izraelovega Boga, tako da za njim ni bilo nikogar podobnega njemu med vsemi Judovimi kralji niti nikogar, ki bi bil pred njim. 012 2KI 018 006 Kajti pridružil se je h Gospodu in se ni oddvojil od sledenju njemu, temveč se je držal njegovih zapovedi, katere je Gospod zapovedal Mojzesu. 012 2KI 018 007 Gospod je bil z njim in uspeval je kamorkoli je odšel in uprl se je zoper asirskega kralja in mu ni služil. 012 2KI 018 008 Udaril je Filistejce, celó do Gaze in njenih meja, od stražarskega stolpa, do ograjenega mesta. 012 2KI 018 009 Pripetilo se je v četrtem letu kralja Ezekíja, kar je bilo sedmo leto Hošéa, Elájevega sina, Izraelovega kralja, da je asirski kralj Salmanasar prišel gor zoper Samarijo in jo oblegal. 012 2KI 018 010 Ob koncu treh let so jo zavzeli, celó v šestem letu Ezekíja, to je v devetem letu Izraelovega kralja Hošéa je bila Samarija zavzeta. 012 2KI 018 011 Asirski kralj je Izraela odvedel v Asirijo in jih naselil v Haláhu in Habórju, pri reki Gozán in v mestih Medijcev, 012 2KI 018 012 ker niso ubogali glasu Gospoda, svojega Boga, temveč so prestopili njegovo zavezo in vse, kar je zapovedal Gospodov služabnik Mojzes, pa jih niso hoteli slišati niti jih izpolnjevati. 012 2KI 018 013 Torej v štirinajstem letu kralja Ezekíja je asirski kralj Senaherib prišel gor zoper vsa utrjena Judova mesta in jih zavzel. 012 2KI 018 014 Judov kralj Ezekíja je poslal k asirskemu kralju v Lahíš, rekoč: „Grešil sem, obrni se od mene. To, kar polagaš name, bom nosil.“Asirski kralj je Judovemu kralju Ezekíju določil sto talentov srebra in tristo talentov zlata. 012 2KI 018 015 Ezekíja mu je dal vse srebro, ki je bilo najdeno v Gospodovi hiši in v zakladnicah kraljeve hiše. 012 2KI 018 016 Ob tistem času je Ezekíja odluščil zlato iz vrat Gospodovega templja in iz stebrov, katere je prevlekel Judov kralj Ezekíja in to dal kralju Asirije. 012 2KI 018 017 Kralj Asirije je iz Lahíša poslal Tartana, Rabsarísa in Rabšakéja h kralju Ezekíju z veliko vojsko zoper Jeruzalem. Odšli so gor in prišli k Jeruzalemu. In ko so prišli gor, so prišli in obstali pri cevi gornjega ribnika, ki je na glavni cesti pralčevega polja. 012 2KI 018 018 Ko so zaklicali h kralju, je ven k njim prišel Hilkijájev sin Eljakím, ki je bil nad družino, pisar Šebná in Asáfov sin Joáh, letopisec. 012 2KI 018 019 Rabšaké jim je rekel: „Govorite torej Ezekíju: ‚Tako govori veliki kralj, kralj Asirije: ‚Kakšno zaupanje je to v katerega zaupaš? 012 2KI 018 020 Ti praviš (toda to so samo prazne besede): ‚ Imam nasvet in moč za vojno. Komu odslej zaupaš, da si se uprl zoper mene? 012 2KI 018 021 Torej glej, ti zaupaš v palico iz poškodovanega trsta, celó v Egipt, na katerega, če se človek nasloni, se bo ta zadrl v njegovo roko in jo prebodel. Tako je faraon, egiptovski kralj, vsem tem, ki zaupajo vanj. 012 2KI 018 022 Toda če mi rečete: ‚Zaupamo v Gospoda, našega Boga, ‘mar ni to on, katerega visoke kraje in katerega oltarje je Ezekíja odstranil ter rekel Judu in Jeruzalemu: ‚Pred tem oltarjem boste oboževali v Jeruzalemu.‘ 012 2KI 018 023 Zdaj torej, prosim te, daj jamstva mojemu gospodu, asirskemu kralju, jaz pa ti bom izročil dva tisoč konjev, če boš na svoji strani zmožen nanje postaviti jezdece. 012 2KI 018 024 Kako potem hočeš odvrniti obraz enega poveljnika izmed najmanjših služabnikov mojega gospodarja in svoje zaupanje položiti na Egipt zaradi bojnih vozov in konjenikov? 012 2KI 018 025 Sem mar brez Gospoda prišel gor zoper ta kraj, da ga uničim? Gospod mi je rekel: ‚Pojdi gor zoper to deželo in jo uniči.‘“ 012 2KI 018 026 Potem so Hilkijájev sin Eljakím, Šebná in Joáh rekli Rabšakéju: „Govori, prosimo te, tvojim služabnikom v sirskem jeziku, kajti mi ga razumemo in ne govori z nami v judovskem jeziku v ušesa ljudstva, ki so na obzidju.“ 012 2KI 018 027 Toda Rabšaké jim je rekel: „Ali me ni moj gospodar poslal k tvojemu gospodarju in k tebi, da govorim te besede? Ali me ni poslal k možem, ki sedijo na obzidju, da bodo lahko s teboj jedli svoj lasten iztrebek in pili svoj lasten seč?“ 012 2KI 018 028 Potem je Rabšaké vstal, z močnim glasom zaklical v hebrejskem jeziku in spregovoril, rekoč: „Poslušajte besedo velikega kralja, kralja Asirije, 012 2KI 018 029 tako govori kralj: ‚Ne dopustite, da vas Ezekíja zavede, kajti ne bo sposoben, da vas osvobodi iz njegove roke, 012 2KI 018 030 niti naj vam Ezekíja ne da zaupati v Gospoda, rekoč: ‚ Gospod nas bo zagotovo osvobodil in to mesto ne bo izročeno v roko asirskega kralja.‘ 012 2KI 018 031 Ne prisluhnite Ezekíju, kajti tako govori kralj Asirije: ‚Sklenite dogovor z menoj z darilom in pridite ven k meni in potem jejte vsak mož od svoje lastne trte in vsak mož od svojega figovega drevesa in vsak naj pije vodo iz svojega vodnega zbiralnika, 012 2KI 018 032 dokler ne pridem in vas vzamem proč v deželo, podobno vaši lastni deželi, deželo žita in vina, deželo kruha in vinogradov, deželo olivnega olja in medu, da boste lahko živeli in ne umrli in ne prisluhnite Ezekíju, ko vas pregovarja, rekoč: ‚ Gospod nas bo osvobodil.‘ 012 2KI 018 033 Mar so katerikoli izmed bogov narodov mogli svojo deželo rešiti iz roke asirskega kralja? 012 2KI 018 034 Kje so bogovi Hamáta in Arpáda? Kje so bogovi Sefarvájima, Hene in Avája? Mar so Samarijo osvobodili iz moje roke? 012 2KI 018 035 Kdo so tisti izmed vseh bogov dežel, ki so svojo deželo rešili iz moje roke, da bi Gospod rešil Jeruzalem iz moje roke?‘“ 012 2KI 018 036 Toda ljudstvo je ohranilo svoj mir in mu ni odgovorilo [niti] besede, kajti kraljeva zapoved je bila, rekoč: „Ne odgovarjajte mu.“ 012 2KI 018 037 Potem so prišli Hilkijájev sin Eljakím, ki je bil nad družino, pisar Šebná in Asáfov sin Joáh, letopisec, k Ezekíju s svojimi pretrganimi oblačili in mu povedali Rabšakéjeve besede. 012 2KI 019 001 Pripetilo se je, ko je kralj Ezekíja to slišal, da je pretrgal svoja oblačila, se pokril z vrečevino in odšel v Gospodovo hišo. 012 2KI 019 002 Poslal je Eljakíma, ki je bil nad družino, pisarja Šebná in starešine izmed duhovnikov, pokrite z vrečevino, k preroku Amócovemu sinu Izaiju. 012 2KI 019 003 Rekli so mu: „Tako govori Ezekíja: ‚Ta dan je dan nevšečnosti, grajanja in bogokletja, kajti otroci so prišli do rojstva, pa ni moči, da se rodijo. 012 2KI 019 004 Morda bo Gospod, tvoj Bog, slišal vse besede Rabšakéja, katerega je njegov gospodar, asirski kralj, poslal, da graja živega Boga in bo grajal besede, ki jih je slišal Gospod, tvoj Bog. Zatorej dvigni svojo molitev za preostanek, ki je ostal.‘“ 012 2KI 019 005 Tako so služabniki kralja Ezekíja prišli k Izaiju. 012 2KI 019 006 Izaija jim je rekel: „Tako boste rekli svojemu gospodarju: ‚Tako govori Gospod: ‚Ne boj se besed, ki si jih slišal, s katerimi so služabniki asirskega kralja proti meni izrekali bogokletje. 012 2KI 019 007 Glej, nadenj bom poslal sunek [duha] in slišal bo govorico in se vrne v svojo lastno deželo. Povzročil mu bom, da v svoji lastni deželi pade pod mečem.‘“ 012 2KI 019 008 Tako se je Rabšaké vrnil in našel asirskega kralja vojskujočega se zoper Libno, kajti slišal je, da je ta odšel iz Lahíša. 012 2KI 019 009 Ko je slišal govoriti o etiopskem kralju Tirháku: „Glej, prišel je ven, da se bojuje zoper tebe, “je ponovno poslal poslance k Ezekíju, rekoč: 012 2KI 019 010 „Tako boste govorili Judovemu kralju Ezekíju, rekoč: ‚Naj te tvoj Bog, v katerega zaupaš, ne zavaja, rekoč: ‚Jeruzalem ne bo izročen v roke asirskega kralja.‘ 012 2KI 019 011 Glej, slišal si kaj so asirski kralji storili vsem deželam z njihovim popolnim uničenjem. In ti boš rešen? 012 2KI 019 012 Mar so bogovi narodov rešili tiste, ki so jih moji očetje uničili; kakor Gozána, Harána, Recefa in otroke Edena, ki so bili v Telasárju? 012 2KI 019 013 Kje je kralj Hamáta, kralj Arpáda in kralj mesta Sefarvájima, Hene in Avája?“ 012 2KI 019 014 In Ezekíja je prejel pismo iz roke poslancev ter ga prebral. Ezekíja je odšel gor v Gospodovo hišo in ga razgrnil pred Gospodom. 012 2KI 019 015 Ezekíja je molil pred Gospodom in rekel: „Oh Gospod, Izraelov Bog, ki prebivaš med kerubi, ti si Bog, celó samo ti vsem zemeljskim kraljestvom. Ti si naredil nebo in zemljo. 012 2KI 019 016 Gospod, nagni svoje uho in prisluhni, odpri, Gospod, svoje oči. Poglej in poslušaj besede Senaheriba, ki ga je poslal, da graja živega Boga. 012 2KI 019 017 Resnično Gospod, sirski kralji so uničili narode in njihove dežele, 012 2KI 019 018 njihove bogove so vrgli v ogenj, kajti le-ti niso bili bogovi, temveč delo človeških rok, les in kamen. Zato so jih uničili. 012 2KI 019 019 Zdaj torej, oh Gospod, naš Bog, rotim te, reši nas iz njegove roke, da bodo vsa kraljestva zemlje lahko vedela, da si ti Gospod Bog, celó samo ti.“ 012 2KI 019 020 Potem je Amócov sin Izaija, poslal k Ezekíju, rekoč: „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚ To, kar si molil k meni zoper asirskega kralja Senaheriba, sem slišal. 012 2KI 019 021 To je beseda, ki jo je glede njega govoril Gospod: ‚Devica, sionska hči me je prezirala in se smejala do norčevanja, jeruzalemska hči je s svojo glavo zmajevala nad teboj. 012 2KI 019 022 Koga si grajal in zoper mene izrekal bogokletje? In zoper koga si povišal svoj glas in svoje oči povzdignil na visoko? Celó zoper Svetega Izraelovega. 012 2KI 019 023 S svojimi poslanci si grajal Gospoda in rekel: ‚Z množico svojih bojnih voz sem prišel gor na višine gora, k pobočjem Libanona in posekal bom njegova visoka cedrova drevesa in njegov izbran cipresov les in vstopil bom v taborišča njegovih meja in v gozd njegovega Karmela. 012 2KI 019 024 Kopál sem, pil tuje vode in s podplatom svojega stopala sem posušil vse reke obleganih krajev. 012 2KI 019 025 Mar nisi slišal dolgo nazaj kako sem to storil in od starodavnih časov, da sem to oblikoval? Sedaj sem to izpolnil, da bi utrjena mesta opustošil v kupe razvalin. 012 2KI 019 026 Zato so bili njihovi prebivalci majhne moči. Bili so zaprepadeni in zbegani. Bili so kakor trava polja in kakor zeleno zelišče, kakor trava na hišnih strehah in kakor ožgano žito preden zraste. 012 2KI 019 027 Toda poznam tvoje prebivališče, tvoj izhod, tvoj prihod in tvoje besnenje zoper mene. 012 2KI 019 028 Ker je tvoje besnenje zoper mene in tvoj hrup prišel gor v moja ušesa, zato bom zataknil kavelj v tvoj nos in svojo brzdo med tvoje ustnice in obrnil te bom nazaj po poti, po kateri si prišel.‘ 012 2KI 019 029 To ti bo znamenje: ‚To leto boste jedli takšne stvari, ki same zrasejo, v drugem letu pa to, kar zraste iz istega. V tretjem letu pa sejte, žanjite, zasajajte vinograde in jejte njegove sadove. 012 2KI 019 030 Preostanek, ki je pobegnil iz Judove hiše, se bo še enkrat ukoreninil navzdol in prinašal sad navzgor. 012 2KI 019 031 Kajti iz Jeruzalema bo izšel preostanek in iz gore Sion tisti, ki pobegnejo. Gorečnost Gospoda nad bojevniki bo to storila.‘ 012 2KI 019 032 Zato tako govori Gospod glede asirskega kralja: ‚Ne bo prišel v to mesto, niti tja ne bo izstrelil puščice, niti ne bo predenj prišel s ščitom, niti ne bo zoper njega nasul okopov. 012 2KI 019 033 Po poti, po kateri je prišel, po isti se bo vrnil in ne bo prišel v to mesto, ‘govori Gospod. 012 2KI 019 034 ‚Kajti branil bom to mesto, da ga rešim zaradi sebe in zaradi mojega služabnika Davida.‘“ 012 2KI 019 035 To noč se je pripetilo, da je Gospodov angel odšel ven in v taboru Asircev udaril sto petinosemdeset tisoč [mož]. Ko so zgodaj zjutraj vstali, glej, vsi so bili mrtva trupla. 012 2KI 019 036 Tako je asirski kralj Senaherib odpotoval, odšel, se vrnil in prebival v Ninivah. 012 2KI 019 037 Pripetilo se je, ko je oboževal v hiši svojega boga Nisróha, da sta ga njegova sinova Adraméleh in Sarécer udarila z mečem in pobegnila v deželo Armenijo. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Asarhadón. 012 2KI 020 001 V tistih dneh je bil Ezekíja na smrt bolan. K njemu je prišel prerok Izaija, Amócov sin, ter mu rekel: „Tako govori Gospod: ‚Uredi svojo hišo, kajti umrl boš, ne pa živel.‘ 012 2KI 020 002 Potem je on svoj obraz obrnil k steni in molil h Gospodu, rekoč: 012 2KI 020 003 „Rotim te, oh Gospod, spomni se sedaj kako sem pred teboj hodil v resnici, s popolnim srcem in storil sem to, kar je dobro v tvojih očeh.“In Ezekíja je bridko zajokal. 012 2KI 020 004 Pripetilo se je, še preden je Izaija odšel ven v srednji dvor, da je k njemu prišla beseda od Gospoda, rekoč: 012 2KI 020 005 „Ponovno se obrni in povej Ezekíju, poveljniku mojega ljudstva: ‚Tako govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: ‚Slišal sem tvojo molitev in videl sem tvoje solze. Glej, ozdravil te bom, na tretji dan boš odšel gor v Gospodovo hišo. 012 2KI 020 006 Tvojim dnevom bom dodal petnajst let in tebe ter to mesto osvobodil iz roke asirskega kralja in to mesto bom branil zaradi sebe in zaradi mojega služabnika Davida.‘“ 012 2KI 020 007 Izaija je rekel: „Vzemite kepo fig.“Vzeli so jo in jo položili na gnojno bulo in si je opomogel. 012 2KI 020 008 Ezekíja je rekel Izaiju: „Kakšno bo znamenje, da me bo Gospod ozdravil in da bom tretji dan šel gor v Gospodovo hišo?“ 012 2KI 020 009 Izaija je rekel: „To znamenje boš imel od Gospoda, da bo Gospod storil stvar, ki jo je govoril. Sli naj gre senca deset stopinj naprej ali deset stopinj nazaj?“ 012 2KI 020 010 Ezekíja je odgovoril: „Lahka stvar je za senco, da gre deset stopinj navzdol. Ne, temveč naj se senca vrne za deset stopinj nazaj.“ 012 2KI 020 011 Prerok Izaija je klical h Gospodu in ta je senco privedel deset stopinj nazaj, po kateri se je spustila na Aházovi sončni uri. 012 2KI 020 012 Ob tistem času je Baladánov sin Berodáh Baladán, kralj Babilona, poslal Ezekíju pisma in darilo, kajti slišal je, da je bil Ezekíja bolan. 012 2KI 020 013 Ezekíja jim je prisluhnil in jim razkazal vso hišo svojih dragocenih stvari: srebro, zlato, dišave, dragoceno mazilo, vso hišo svoje bojne opreme in vse, kar se je našlo v njegovih zakladnicah. Nič ni bilo v njegovi hiši niti v vsem njegovem gospostvu, kar jim Ezekíja ni razkazal. 012 2KI 020 014 Tedaj je prišel prerok Izaija h kralju Ezekíju in mu rekel: „Kaj so rekli ti možje? In od kod so prišli k tebi?“Ezekíja je rekel: „Prišli so iz daljne dežele, celó iz Babilona.“ 012 2KI 020 015 Rekel je: „Kaj so videli v tvoji hiši?“Ezekíja je odgovoril: „Videli so vse stvari, ki so v moji hiši. Ničesar ni med mojimi zakladi, česar jim ne bi razkazal.“ 012 2KI 020 016 Izaija je rekel Ezekíju: „Poslušaj Gospodovo besedo: 012 2KI 020 017 ‚Glej, pridejo dnevi, ko bo vse, kar je v tvoji hiši, in to, kar so tvoji očetje prihranili v shrambi do tega dne, odneseno v Babilon; nič ne bo ostalo, ‘govori Gospod. 012 2KI 020 018 ‚Odvedli bodo izmed tvojih sinov, ki bodo izšli iz tebe, ki jih boš ti zaplodil in bodo evnuhi v palači babilonskega kralja.‘“ 012 2KI 020 019 Potem je Ezekíja rekel Izaiju: „Dobra je Gospodova beseda, ki si mi jo govoril.“Rekel je: „ Ali ni dobro, če bosta v mojih dneh mir in resnica?“ 012 2KI 020 020 Ostala Ezekíjeva dela in vsa njegova moč in kako je naredil bazen in kanal in privedel vodo v mesto, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? 012 2KI 020 021 Ezekíja je zaspal s svojimi očeti in namesto njega je zakraljeval njegov sin Manáse. 012 2KI 021 001 Manáse je bil star dvanajst let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval petinpetdeset let. Ime njegove matere je bilo Hefcí Bah. 012 2KI 021 002 Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, po ogabnostih poganov, katere je Gospod pregnal pred Izraelovimi otroci. 012 2KI 021 003 Kajti ponovno je zgradil visoke kraje, ki jih je njegov oče Ezekíja uničil, vzdignil oltarje za Báala in naredil ašero, kakor je storil Izraelov kralj Aháb, in oboževal vso vojsko neba in jim služil. 012 2KI 021 004 Zgradil je oltarje v Gospodovi hiši, o kateri je Gospod rekel: „V Jeruzalemu bom postavil svoje ime.“ 012 2KI 021 005 Zgradil je oltarje za vso vojsko neba na dveh dvorih Gospodove hiše. 012 2KI 021 006 Svojega sina je primoral iti skozi ogenj, obeleževal čase, uporabljal izrekanje urokov, postopal z osebnimi duhovi in čarovniki. Počel je mnogo zlobnosti v Gospodovih očeh, da ga je izzival do jeze. 012 2KI 021 007 Postavil je rezano podobo ašere, ki jo je naredil v hiši, o kateri je Gospod rekel Davidu in njegovemu sinu Salomonu: „V tej hiši in v Jeruzalemu, ki sem ga izbral izmed vseh Izraelovih rodov, bom svoje ime postavil na veke. 012 2KI 021 008 Niti ne bom več storil, da se stopala Izraela premaknejo iz dežele, ki sem jo dal njihovim očetom, samo če bodo obeleževali, da storijo glede na vse, kar sem jim zapovedal in glede na vso postavo, ki jim jo je zapovedal moj služabnik Mojzes.“ 012 2KI 021 009 Vendar niso prisluhnili in Manáse jih je zapeljal, da so storili več zla, kakor so ga storili narodi, katere je Gospod uničil pred Izraelovimi otroci. 012 2KI 021 010 Gospod je govoril po svojih služabnikih prerokih, rekoč: 012 2KI 021 011 „Ker je Judov kralj Manáse storil te ogabnosti in je zlobno počel, nad vsem, kar so počeli Amoréjci, ki so bili pred njim, in tudi Juda je pripravil, da greši z njegovimi maliki; 012 2KI 021 012 zato tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Glej, nad Jeruzalem in Juda prinašam takšno zlo, da kdorkoli bo slišal o tem, mu bo zvenelo [v] obeh njegovih ušesih. 012 2KI 021 013 Nad Jeruzalemom bom iztegnil vrvico Samarije in grezilo Ahábove hiše. Jeruzalem bom izbrisal kakor človek obriše posodo, obriše jo in jo obrne narobe. 012 2KI 021 014 Zapustil bom ostanek svoje dediščine, izročil jih bom v roko njihovih sovražnikov. Postali bodo plen in ukradeno blago vsem njihovim sovražnikom, 012 2KI 021 015 ker so počeli to, kar je bilo zlo v mojem pogledu in izzivali so me do jeze od dne, ko so njihovi očetje prišli iz Egipta, celo do tega dne.‘“ 012 2KI 021 016 Poleg tega je Manáse prelil veliko nedolžne krvi, dokler ni Jeruzalema napolnil od enega konca do drugega, poleg njegovega greha, s katerim je Judu storil, da je grešil s početjem tega, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. 012 2KI 021 017 Torej preostala izmed Manásejevih dejanj in vse, kar je storil in njegov greh, ki ga je zagrešil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? 012 2KI 021 018 Manáse je zaspal s svojimi očeti in pokopan je bil na vrtu svoje lastne hiše, na Uzájevem vrtu. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Amón. 012 2KI 021 019 Amón je bil star dvaindvajset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval dve leti. Ime njegove matere je bilo Mešulémeta, hči Harúca iz Jotbe. 012 2KI 021 020 Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, kakor je počel njegov oče Manáse. 012 2KI 021 021 Hodil je po vsej poti, po kateri je hodil njegov oče, služil malikom, ki jim je služil njegov oče in jih oboževal 012 2KI 021 022 ter zapustil Gospoda, Boga svojih očetov in ni hodil po Gospodovi poti. 012 2KI 021 023 Amónovi služabniki so se zarotili zoper njega in kralja usmrtili v njegovi lastni hiši. 012 2KI 021 024 Ljudstvo dežele je usmrtilo vse tiste, ki so se zarotili zoper kralja Amóna in ljudstvo dežele je namesto njega postavilo za kralja njegovega sina Jošíja. 012 2KI 021 025 Torej preostala izmed Amónovih dejanj, ki jih storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? 012 2KI 021 026 Pokopan je bil v svojem mavzoleju v Uzájevem vrtu in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jošíja. 012 2KI 022 001 Jošíja je bil star osem let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval enaintrideset let. Ime njegove matere je bilo Jedída, hči Adajája iz Bockáta. 012 2KI 022 002 Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh in hodil po vsej poti svojega očeta Davida in se ni obrnil vstran k desni roki ali k levi. 012 2KI 022 003 V osemnajstem letu kralja Jošíja se je pripetilo, da je kralj poslal Šafána, Acaljájevega sina, Mešulámovega sina, pisarja, h Gospodovi hiši, rekoč: 012 2KI 022 004 „Pojdi gor k vélikemu duhovniku Hilkijáju, da bo lahko preštel srebro, ki je bilo prinešeno v Gospodovo hišo, katerega so čuvaji vrat zbrali od ljudstva 012 2KI 022 005 in naj ga izročijo v roko izvajalcem dela, ki imajo nadzor nad Gospodovo hišo, in naj ga dajo izvajalcem dela, ki je v Gospodovi hiši, da popravijo vrzeli hiše; 012 2KI 022 006 tesarjem, graditeljem in zidarjem, da kupijo lesa in klesanega kamna, da popravijo hišo.“ 012 2KI 022 007 Vendar ni bilo z njimi narejenega nobenega obračuna o denarju, ki je bil izročen v njihovo roko, ker so zvesto postopali. 012 2KI 022 008 Véliki duhovnik Hilkijá je pisarju Šafánu rekel: „V Gospodovi hiši sem našel knjigo postave.“Hilkijá je knjigo izročil Šafánu in ta jo je prebral. 012 2KI 022 009 Pisar Šafán je prišel h kralju in kralju ponovno prinesel besedo ter rekel: „Tvoji služabniki so zbrali denar, ki je bil najden v hiši in ga izročili v roko tistih, ki opravljajo delo, ki imajo nadzor nad Gospodovo hišo.“ 012 2KI 022 010 Pisar Šafán je kralju pokazal, rekoč: „Duhovnik Hilkijá mi je izročil knjigo.“In Šafán jo je bral pred kraljem. 012 2KI 022 011 Pripetilo se je, ko je kralj slišal besede iz knjige postave, da je pretrgal svoja oblačila. 012 2KI 022 012 Kralj je ukazal duhovniku Hilkijáju, Šafánovemu sinu Ahikámu, Ahbórju, sinu Mihajá, pisarju Šafánu in kraljevemu služabniku Asajáju, rekoč: 012 2KI 022 013 „Pojdite, poizvedite od Gospoda zame in za ljudstvo in za vsega Juda glede besed te knjige, ki je najdena, kajti velik je Gospodov bes, ki je vžgan zoper nas, ker naši očetje niso prisluhnili besedam te knjige, da bi storili glede na vse, kar je napisano glede nas.“ 012 2KI 022 014 Tako so duhovnik Hilkijá, Ahikám, Ahbór, Šafán in Asajá odšli k prerokinji Huldi, ženi Šalúma, Tikvájevega sina, Harhásovega sina, varuha garderobe (torej prebivala je v Jeruzalemu, v drugem okraju) in se posvetovali z njo. 012 2KI 022 015 Rekla jim je: „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Povejte možu, ki vas je poslal k meni, 012 2KI 022 016 tako govori Gospod: ‚Glejte, nad ta kraj in nad njegove prebivalce bom privedel zlo, celó vse besede knjige, ki jo je bral Judov kralj, 012 2KI 022 017 ker so zapustili mene in zažigali kadilo drugim bogovom, da bi me lahko izzivali k jezi z vsemi deli svojih rok. Zato bo moj bes vnet zoper ta kraj in ne bo pogašen. 012 2KI 022 018 Toda Judovemu kralju, ki vas je poslal, da povprašate od Gospoda, boste rekli tako: ‚Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚ Glede besed, ki si jih slišal; 012 2KI 022 019 ker je bilo tvoje srce nežno in si se ponižal pred Gospodom, ko si slišal kaj sem govoril zoper ta kraj in zoper njegove prebivalce, da naj bi postali opustošenje in prekletstvo in si pretrgal tvoja oblačila in jokal pred menoj, sem te tudi jaz uslišal, govori Gospod. 012 2KI 022 020 Glej torej, zbral te bom k tvojim očetom in v miru boš zbran v svoj grob in tvoje oči ne bodo videle vsega zla, ki ga bom privedel na ta kraj.‘“In kralju so ponovno prinesli besedo. 012 2KI 023 001 Kralj je poslal in k njemu so zbrali vse starešine iz Juda in iz Jeruzalema. 012 2KI 023 002 Kralj je šel gor v Gospodovo hišo in vsi Judovi možje in vsi prebivalci Jeruzalema z njim, duhovniki, preroki, vse ljudstvo, tako malih in velikih, in v njihova ušesa je bral vse besede knjige zaveze, ki je bila najdena v Gospodovi hiši. 012 2KI 023 003 Kralj je stal pri stebru in sklenil zavezo pred Gospodom, da hodijo za Gospodom in se držijo njegovih zapovedi, njegovih pričevanj in njegovih zakonov z vsem svojim srcem in vso svojo dušo, da izpolnjujejo besede te zaveze, ki so bile zapisana v tej knjigi. In vse ljudstvo je stopilo k zavezi. 012 2KI 023 004 Kralj je zapovedal vélikemu duhovniku Hilkijáju, duhovnikom drugega reda in čuvajem vrat, da iz Gospodovega templja prinesejo vse posode, ki so bile narejene za Báala, za ašero in za vso vojsko neba, in sežgal jih je zunaj Jeruzalema, na poljih Kidrona in njihov pepel odnesel v Betel. 012 2KI 023 005 Odstavil je malikovalske duhovnike, ki so jih Judovi kralji določili, da zažigajo kadilo na visokih krajih po Judovih mestih in v krajih naokoli Jeruzalema. Tudi tiste, ki so zažigali kadilo Báalu, soncu, luni, planetom in vsej vojski neba. 012 2KI 023 006 Iz Gospodove hiše je prinesel ašero, ven iz Jeruzalema, do potoka Kidron in jo sežgal pri potoku Kidronu in jo zdrobil v prah in njen prah vrgel na grobove otrok ljudstva. 012 2KI 023 007 Porušil je hiše posvečenih vlačugarjev, ki so bile pri Gospodovi hiši, kjer so ženske tkale tanke preproge za ašero. 012 2KI 023 008 Vse duhovnike je privedel iz Judovih mest in omadeževal visoke kraje, kjer so duhovniki zažigali kadilo od Gebe do Beeršébe in porušil visoke kraje velikih vrat, ki so bile pri vhodu velikih vrat mestnega voditelja Józueta, ki so bila na levici moža pri velikih vratih mesta. 012 2KI 023 009 Vendar duhovniki visokih krajev niso prišli gor h Gospodovemu oltarju v Jeruzalemu, temveč so jedli nekvašen kruh med svojimi brati. 012 2KI 023 010 In omadeževal je Tofet, ki je v dolini Hinómovih otrok, da noben človek ne bi mogel pripraviti svojega sina ali svojo hčer, da gre skozi ogenj k Molohu. 012 2KI 023 011 Odstranil je konje, ki so jih Judovi kralji podarili soncu ob vhodu v Gospodovo hišo, poleg sobe Netán Meleha, glavnega dvornega upravitelja, ki je bila v predmestjih in sončne bojne vozove sežgal z ognjem. 012 2KI 023 012 Oltarje, ki so bili na vrhu gornje Aházove sobe, ki so jih naredili Judovi kralji, in oltarje, ki jih je naredil Manáse v dveh dvorih Gospodove hiše, je kralj porušil, jih odstranil od tam in njihov prah vrgel v potok Kidron. 012 2KI 023 013 Visoke kraje, ki so bili pred Jeruzalemom, ki so bili na desni roki gore izprijenosti, ki jo je Salomon zgradil za Astarto, ogabnost Sidóncev in za Kemoša, ogabnost Moábcev in za Milkóma, gnusobo Amónovih otrok, je kralj omadeževal. 012 2KI 023 014 Podobe je zlomil na koščke, posekal ašere in njihove kraje napolnil s človeškimi kostmi. 012 2KI 023 015 Poleg tega oltar, ki je bil pri Betelu in visok kraj, ki ga je naredil Nebátov sin Jerobeám, ki je Izraela primoral grešiti, tako oltar kot visok kraj je porušil, požgal visok kraj, ga zdrobil v prah in sežgal ašero. 012 2KI 023 016 Ko se je Jošíja obrnil, je ogledal mavzoleje, ki so bili na gori, poslal in iz mavzolejev vzel kosti in jih sežgal na oltarju, ga oskrunil, glede na Gospodovo besedo, ki jo je razglasil Božji mož, ki je razglasil te besede. 012 2KI 023 017 Potem je rekel: „Kakšen steber je to, kar vidim?“Ljudje iz mesta so mu rekli: „ To je mavzolej Božjega moža, ki je prišel iz Juda in razglasil te stvari, ki si jih storil zoper betelski oltar.“ 012 2KI 023 018 Rekel je: „Pustite ga pri miru. Naj noben človek ne premakne njegovih kosti.“Tako so pustili pri miru njegove kosti, s kostmi preroka, ki je prišel iz Samarije. 012 2KI 023 019 Tudi vse hiše visokih krajev, ki so bile v samarijskih mestih, ki so jih naredili Izraelovi kralji, da bi Gospoda izzivali k jezi, je Jošíja odstranil in jim storil glede na vsa dejanja, ki jih je storil v Betelu. 012 2KI 023 020 Vse duhovnike visokih krajev, ki so bili tam, je usmrtil na oltarjih in na njih sežgal človeške kosti in se vrnil v Jeruzalem. 012 2KI 023 021 Kralj je vsemu ljudstvu zapovedal, rekoč: „Praznujte pasho Gospodu, vašemu Bogu, kakor je to zapisano v knjigi te zaveze.“ 012 2KI 023 022 Zagotovo tam ni bilo takšne pashe od dni sodnikov, ki so sodili Izraelu, niti v vseh dneh Izraelovih kraljev, niti Judovih kraljev, 012 2KI 023 023 kot [je bila ta] v osemnajstem letu kralja Jošíja, v katerem se je praznovala ta pasha Gospodu v Jeruzalemu. 012 2KI 023 024 Poleg tega je Jošíja odstranil delavce z osebnimi duhovi, čarovnike, podobe, malike in vse ogabnosti, ki so bile ogledane v Judovi deželi in v Jeruzalemu, da bi lahko izpolnil besede postave, ki so bile zapisane v knjigi, ki jo je duhovnik Hilkijá našel v Gospodovi hiši. 012 2KI 023 025 Pred njim ni bilo nobenega kralja, ki bi bil podoben njemu, ki bi se z vsem svojim srcem obrnil h Gospodu, z vso svojo dušo in z vso svojo močjo, glede na vso Mojzesovo postavo, niti za njim ni vstal nihče, ki bi mu bil podoben. 012 2KI 023 026 Vendar Gospod ni odvrnil okrutnosti svojega velikega besa, s čimer je bila vneta njegova velika jeza zoper Juda zaradi vseh izzivanj, s katerimi ga je izzival Manáse. 012 2KI 023 027 Gospod je rekel: „Prav tako bom iz svojega pogleda odstranil Juda, kakor sem odstranil Izraela in zavrgel bom to mesto Jeruzalem, ki sem ga izbral in hišo, o kateri sem rekel: ‚Tam bo moje ime.‘“ 012 2KI 023 028 Torej preostala izmed Jošíjevih dejanj in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? 012 2KI 023 029 V njegovih dneh je faraon Neho, egiptovski kralj, odšel gor zoper asirskega kralja, k reki Evfrat, in kralj Jošíja je odšel zoper njega, in ko ga je [faraon] zagledal ga je usmrtil pri Megídu. 012 2KI 023 030 Njegovi služabniki so ga na bojnem vozu odnesli mrtvega od Megíde, ga prinesli v Jeruzalem in ga pokopali v njegovem lastnem mavzoleju. Ljudstvo dežele pa je vzelo Jošíjevega sina Joaháza, ga mazililo in ga postavilo [za] kralja namesto njegovega očeta. 012 2KI 023 031 Joaház je bil star triindvajset let, ko je pričel kraljevati, in v Jeruzalemu je kraljeval tri mesece. Ime njegove matere je bilo Hamutála, hči Jeremija iz Libne. 012 2KI 023 032 Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, glede na vse, kar so počeli njegovi očetje. 012 2KI 023 033 Faraon Neho ga je vklenil v Ribli, v Hamovi deželi, da ne bi mogel kraljevati v Jeruzalemu in deželo je podvrgel davku stotih talentov srebra in talenta zlata. 012 2KI 023 034 Faraon Neho je postavil Jošíjevega sina Eljakíma za kralja namesto njegovega očeta Jošíja in njegovo ime spremenil v Jojakím in odstranil Joaháza. Ta je prišel v Egipt in tam umrl. 012 2KI 023 035 Jojakím je dal faraonu srebro in zlato, toda obdavčil je deželo, da izroči denar glede na faraonovo zapoved. Od ljudstva dežele je zahteval srebro in zlato, od vsakogar glede na njegovo obdavčitev, da to izroči faraonu Nehu. 012 2KI 023 036 Jojakím je bil petindvajset let star, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval enajst let. Ime njegove matere je bilo Zebúda; hči Pedajája iz Rume. 012 2KI 023 037 Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, glede na vse, kar so počeli njegovi očetje. 012 2KI 024 001 V njegovih dneh je prišel gor babilonski kralj Nebukadnezar in Jojakím je [za] tri leta postal njegov služabnik. Potem se je obrnil in se uprl zoper njega. 012 2KI 024 002 Gospod je zoper njega poslal čete Kaldejcev, čete Sircev, čete Moábcev, čete Amónovih sinov in jih poslal zoper Juda, da ga uničijo, glede na Gospodovo besedo, ki jo je govoril po svojih služabnikih prerokih. 012 2KI 024 003 Zagotovo je to prišlo nad Juda na Gospodovo zapoved, da jih odstrani iz svojega pogleda zaradi Manásejevih grehov, glede vsega, kar je storil, 012 2KI 024 004 in tudi zaradi nedolžne krvi, ki jo je prelil. Kajti Jeruzalem je napolnil z nedolžno krvjo, ki je Gospod ni hotel odpustiti. 012 2KI 024 005 Torej preostala izmed Jojakímovih dejanj in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? 012 2KI 024 006 Tako je Jojakím zaspal s svojimi očeti, in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jojahín. 012 2KI 024 007 Egiptovski kralj ni nič več ponovno prišel iz svoje dežele, kajti babilonski kralj je zavzel od egiptovske reke do reke Evfrat, vse kar je pripadalo egiptovskemu kralju. 012 2KI 024 008 Jojahín je bil star osemnajst let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval tri mesece. Ime njegove matere je bilo Nehúšta; hči Elnatána iz Jeruzalema. 012 2KI 024 009 Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, glede na vse, kar so počeli njegovi očetje. 012 2KI 024 010 Ob tistem času so služabniki babilonskega kralja Nebukadnezarja prišli gor zoper Jeruzalem in mesto je bilo oblegano. 012 2KI 024 011 Babilonski kralj Nebukadnezar je prišel zoper mesto in njegovi služabniki so ga oblegali. 012 2KI 024 012 Judov kralj Jojahín, je odšel ven k babilonskemu kralju, on, njegova mati, njegovi služabniki, njegovi princi in njegovi častniki in babilonski kralj ga je vzel v osmem letu svojega kraljevanja. 012 2KI 024 013 Od tam je odnesel vse zaklade iz Gospodove hiše in zaklade iz kraljeve hiše in zdrobil na koščke vse posode iz zlata, ki jih je Izraelov kralj Salomon naredil v Gospodovem templju, kakor je rekel Gospod. 012 2KI 024 014 Proč je odvedel ves Jeruzalem, vse njegove prince in vse močne junaške može, celó deset tisoč ujetnikov in vse rokodelce in kovače. Nihče ni preostal, razen najrevnejše sorte ljudstva dežele. 012 2KI 024 015 V Babilon je odvedel Jojahína, kraljevo mater, kraljeve žene, njegove častnike in mogočne iz dežele; te je iz Jeruzalema odvedel v ujetništvo v Babilon. 012 2KI 024 016 Vse mogočne može, celó sedem tisoč in tisoč rokodelcev in kovačev, vse, ki so bili močni in zmožni za vojno, celo te je babilonski kralj ujete privedel v Babilon. 012 2KI 024 017 Babilonski kralj je namesto njega postavil Matanjája, brata njegovega očeta in njegovo ime spremenil v Sedekíja. 012 2KI 024 018 Sedekíja je bil star enaindvajset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval enajst let. Ime njegove matere je bilo Hamutála, hči Jeremija iz Libne. 012 2KI 024 019 Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, glede na vse, kar je počel Jojakím. 012 2KI 024 020 Kajti zaradi Gospodove jeze se je to pripetilo v Jeruzalemu in Judu, dokler jih ni zavrgel izpred svoje prisotnosti, da se je Sedekíja uprl zoper babilonskega kralja. 012 2KI 025 001 V devetem letu njegovega kraljevanja, v desetem mesecu, na deseti dan meseca se je pripetilo, da je prišel babilonski kralj Nebukadnezar, on in vsa njegova vojska, zoper Jeruzalem in so se utaborili zoper njega in vsenaokrog so zoper njega zgradili bojne stolpe. 012 2KI 025 002 Mesto je bilo oblegano do enajstega leta kralja Sedekíja. 012 2KI 025 003 Na deveti dan četrtega meseca je lakota prevladala v mestu in tam ni bilo kruha za ljudstvo dežele. 012 2KI 025 004 Mesto je bilo predrto in vsi bojevniki so ponoči zbežali po poti velikih vrat med dvema zidovoma, kar je ob kraljevem vrtu (Kaldejci so bili zoper mesto vsenaokoli) in kralj je odšel po poti proti ravnini. 012 2KI 025 005 Kaldejska vojska je zasledovala kralja in ga dohitela na ravninah Jerihe in vsa njegova vojska se je razbežala proč od njega. 012 2KI 025 006 Tako so vzeli kralja in ga privedli gor k babilonskemu kralju v Riblo in nad njim izrekli sodbo. 012 2KI 025 007 Pred njegovimi očmi so usmrtili Sedekíjeve sinove in Sedekíju iztaknili oči, ga zvezali z okovi iz brona in ga odvedli v Babilon. 012 2KI 025 008 V petem mesecu, na sedmi dan meseca, kar je devetnajsto leto babilonskega kralja Nebukadnezarja, je prišel Nebuzaradán, poveljnik straže, služabnik babilonskega kralja, do Jeruzalema; 012 2KI 025 009 Požgal je Gospodovo hišo, kraljevo hišo, vse jeruzalemske hiše in hišo vsakega velikega človeka je požgal z ognjem. 012 2KI 025 010 In vsa vojska Kaldejcev, ki je bila s poveljnikom straže, je naokoli porušila jeruzalemske zidove. 012 2KI 025 011 Torej ostanek ljudstva, ki so ostali v mestu in ubežnike, ki so s preostankom množice pobegnili proč k babilonskemu kralju, je Nebuzaradán, poveljnik straže, odvedel proč. 012 2KI 025 012 Toda poveljnik straže je pustil revne iz dežele, da bi bili obrezovalci trte in poljedelci. 012 2KI 025 013 Bronasta stebra, ki sta bila v Gospodovi hiši, podstavke in bronasto morje, ki je bilo v Gospodovi hiši, so Kaldejci razbili na koščke in bron od tega odnesli v Babilon. 012 2KI 025 014 Lonce, lopate, utrinjala, žlice in vse posode iz brona, s katerimi so služili, so odnesli proč. 012 2KI 025 015 Ponve za žerjavico, skledice in takšne stvari, ki so bile zlate v zlatu in srebrne v srebru, je poveljnik straže odnesel proč. 012 2KI 025 016 Dva stebra, eno morje in podstavke, ki jih je Salomon naredil za Gospodovo hišo. Brona vseh teh posod je bilo brez teže. 012 2KI 025 017 Višina enega stebra je bila osemnajst komolcev in kapitel na njem je bil iz brona. Višina kapitela tri komolce, in spleteno delo in granatna jabolka na kapitelu naokoli vsa iz brona. Podobno tem je imel drugi steber s pletenim delom. 012 2KI 025 018 Poveljnik straže je vzel Serajája, vélikega duhovnika in Cefanjája, drugega duhovnika in tri čuvaje vrat 012 2KI 025 019 in iz mesta je vzel častnika, ki je bil postavljen nad bojevniki in pet mož izmed tistih, ki so bili v kraljevi prisotnosti, ki so bili najdeni v mestu in glavnega pisarja vojske, ki je nabiral ljudstvo dežele in šestdeset mož izmed ljudstva dežele, ki so bili najdeni v mestu. 012 2KI 025 020 Nebuzaradán, poveljnik straže, je te vzel in jih privedel k babilonskemu kralju v Riblo 012 2KI 025 021 in babilonski kralj jih je udaril in jih usmrtil v Ribli, v Hamátovi deželi. Tako je bil Juda odveden proč iz svoje dežele. 012 2KI 025 022 Glede ljudstva, ki je preostalo v Judovi deželi, katere je babilonski kralj Nebukadnezar pustil, celo nad njimi je postavil Gedaljája, sina Ahikáma, sina Šafána, vladarja. 012 2KI 025 023 Ko so vsi poveljniki vojsk, oni in njihovi možje, slišali, da je babilonski kralj postavil Gedaljája za voditelja, so prišli h Gedaljáju v Micpo. Celo Netanjájev sin Jišmaél, Karéahov sin Johanán, Serajá, sin Tanhúmeta Netófčana in Maahčánov sin Jaazanjá, oni in njihovi možje. 012 2KI 025 024 Gedaljá je prisegel njim in njihovim možem ter jim rekel: „Ne bojte se biti služabniki Kaldejcem. Prebivajte v deželi in služite babilonskemu kralju in z vami bo dobro.“ 012 2KI 025 025 Toda pripetilo se je v sedmem mesecu, da je prišel Jišmaél, Netanjájev sin, Elišamájev sin, iz kraljevega semena in deset mož z njim in udaril Gedaljája, da je umrl in Jude in Kaldejce, ki so bili z njim v Micpi. 012 2KI 025 026 Vse ljudstvo, tako mali kakor veliki in poveljniki vojsk, so vstali in prišli v Egipt, kajti bali so se Kaldejcev. 012 2KI 025 027 Pripetilo se je v sedemintridesetem letu ujetništva Judovega kralja Jojahína, v dvanajstem mesecu, na sedemindvajseti dan meseca, da je babilonski kralj Evíl Merodáh, v letu, ko je pričel kraljevati, povzdignil glavo Judovega kralja Jojahína iz ječe 012 2KI 025 028 in prijazno govoril z njim in njegov prestol postavil nad prestol kraljev, ki so bili z njim v Babilonu 012 2KI 025 029 in zamenjal njegove jetniške obleke in nenehno je jedel kruh pred njim, vse dni svojega življenja. 012 2KI 025 030 Njegova renta mu je bila dana od kralja, nenehna renta, dnevna mera za vsak dan, vse dni njegovega življenja. # # BOOK 013 1CH 1 Chronicles 1 Kroniška 013 1CH 001 001 Adam, Set; Enóš, 013 1CH 001 002 Kenán, Mahalalél, Jered, 013 1CH 001 003 Henoh, Matuzalem, Lameh, 013 1CH 001 004 Noe, Sem, Ham in Jafet. 013 1CH 001 005 Jafetovi sinovi: Gomer, Magóg, Madáj, Javán, Tubál, Mešeh in Tirás. 013 1CH 001 006 Gomerjevi sinovi: Aškenáz, Rifát in Togarmá. 013 1CH 001 007 Javánovi sinovi: Elišá, Taršíš, Kitéjec in Dodanim. 013 1CH 001 008 Hamovi sinovi: Kuš, Micrájim, Put in Kánaan. 013 1CH 001 009 Kuševi sinovi: Sebá, Havilá, Sabtá, Ramá in Sabtehá. Ramájeva sinova: Šebá in Dedán. 013 1CH 001 010 Kuš je zaplodil Nimróda. Ta je pričel postajati mogočen na zemlji. 013 1CH 001 011 Micrájim je zaplodil Ludima, Anamima, Lehabima, Nafthima, 013 1CH 001 012 Patrusima, Kasluhima (iz katerega so izvirali Filistejci) in Kaftoréjca. 013 1CH 001 013 Kánaan je zaplodil svojega prvorojenca Sidóna in Heta, 013 1CH 001 014 tudi Jebusejca, Amoréjca, Girgašéjca, 013 1CH 001 015 Hivéjca, Arkéjca, Sinéjca, 013 1CH 001 016 Arvádejca, Cemaréjca in Hamatéjca. 013 1CH 001 017 Semovi sinovi: Elám, Asúr, Arpahšád, Lud, Arám, Uc, Hul, Geter in Mešeh. 013 1CH 001 018 Arpahšád je zaplodil Šelá in Šelá je zaplodil Eberja. 013 1CH 001 019 Eberju sta bila rojena dva sinova. Ime prvega je bilo Peleg, ker je bila v njegovih dneh zemlja razdeljena. Ime njegovega brata je bilo Joktán. 013 1CH 001 020 Joktán je zaplodil Almodáda, Šelefa, Hacarmáveta, Jeraha, 013 1CH 001 021 tudi Hadoráma, Uzála, Diklá, 013 1CH 001 022 Ebála, Abimaéla, Šebája, 013 1CH 001 023 Ofírja, Havilá in Jobába. Vsi ti so bili Joktánovi sinovi. 013 1CH 001 024 Sem, Arpahšád, Šelá, 013 1CH 001 025 Eber, Peleg, Regu, 013 1CH 001 026 Serúg, Nahór, Terah, 013 1CH 001 027 Abram; isti je Abraham. 013 1CH 001 028 Abrahamovi sinovi: Izak in Izmael. 013 1CH 001 029 To so njihovi rodovi: Izmaelov prvorojenec Nebajót, potem Kedár, Adbeél, Mibsám, 013 1CH 001 030 Mišmá, Dumá, Masá, Hadád, Temá, 013 1CH 001 031 Jetúr, Nafíš in Kedma. To so Izmaelovi sinovi. 013 1CH 001 032 Torej sinovi Abrahamove priležnice Ketúre: rodila je Zimrána, Jokšána, Medána, Midjána, Jišbáka in Šuaha. Jokšánova sinova sta: Šebá in Dedán. 013 1CH 001 033 Midjánovi sinovi: Efá, Efer, Henoh, Abidá in Eldaá. Vsi ti so Ketúrini sinovi. 013 1CH 001 034 Abraham je zaplodil Izaka. Izakova sinova: Ezav in Izrael. 013 1CH 001 035 Ezavovi sinovi: Elifáz, Reguél, Jeúš, Jalám in Korah. 013 1CH 001 036 Elifázovi sinovi: Temán, Omár, Cefi, Gatám, Kenáz, Timná in Amálek. 013 1CH 001 037 Reguélovi sinovi: Nahat, Zerah, Šamá in Mizá. 013 1CH 001 038 Seírjevi sinovi: Lotán, Šobál, Cibón, Aná, Dišón, Ecer in Dišán. 013 1CH 001 039 Lotánovi sinovi: Horí, Homám; in Timna je bila Lotánova sestra. 013 1CH 001 040 Šobálovi sinovi: Alián, Manáhat, Ebál, Šefí, in Onám. Cibónovi sinovi: Ajá in Aná. 013 1CH 001 041 Anájevi sinovi: Dišón. Dišónovi sinovi: Amrám, Ešbán, Jitrán in Kerán. 013 1CH 001 042 Ecerjevi sinovi: Bilhán, Zaaván in Jakan. Dišánovi sinovi: Uc in Arán. 013 1CH 001 043 Torej ti so kralji, ki so kraljevali v edomski deželi, preden je katerikoli kralj kraljeval nad Izraelovi otroci: Beórjev sin Bela; in ime njegovega mesta je bilo Dinhába. 013 1CH 001 044 Ko je bil Bela mrtev, je namesto njega zakraljeval Jobáb, Zerahov sin iz Bocre. 013 1CH 001 045 Ko je bil Jobáb mrtev, je namesto njega zakraljeval Hušám, iz dežele Temáncev. 013 1CH 001 046 Ko je bil Hušám mrtev, je namesto njega zakraljeval Hadád, Bedádov sin, ki je na moábskem polju udaril Midján, in ime tega mesta je bilo Avít. 013 1CH 001 047 Ko je bil Hadád mrtev, je namesto njega zakraljeval Samlá iz Masréke. 013 1CH 001 048 Ko je bil Samlá mrtev, je namesto njega zakraljeval Šaúl iz Rehobóta pri reki. 013 1CH 001 049 Ko je bil Šaúl mrtev, je namesto njega zakraljeval Ahbórjev sin Báal Hanán. 013 1CH 001 050 Ko je bil Báal Hanán mrtev, je namesto njega zakraljeval Hadád, in ime njegovega mesta je bilo Pagú; in ime njegove žene je bilo Mehetabéla, hči Me Zahábove hčere Matréde. 013 1CH 001 051 Tudi Hadád je umrl. Edómski vojvode so bili: vojvoda Timná, vojvoda Aliá, vojvoda Jetét, 013 1CH 001 052 vojvoda Oholibáma, vojvoda Elá, vojvoda Pinón, 013 1CH 001 053 vojvoda Kenáz, vojvoda Temán, vojvoda Mibcár, 013 1CH 001 054 vojvoda Magdiél in vojvoda Irám. To so edómski vojvode. 013 1CH 002 001 To so Izraelovi sinovi: Ruben, Simeon, Levi, Juda, Isahár, Zábulon, 013 1CH 002 002 Dan, Jožef, Benjamin, Neftáli, Gad in Aser. 013 1CH 002 003 Judovi sinovi: Er, Onán in Šelá; ki so mu bili trije rojeni od kánaanske hčere Šue. Judov prvorojenec Er pa je bil zloben v Gospodovih očeh; in ga je usmrtil. 013 1CH 002 004 Njegova snaha Tamara mu je rodila Pareca in Zeraha. Vseh Judovih sinov je bilo pet. 013 1CH 002 005 Parecova sinova: Hecrón in Hamúl. 013 1CH 002 006 Zerahovi sinovi: Zimrí, Etán, Hemán, Kalkól in Dardá. Vseh skupaj pet. 013 1CH 002 007 Karmíjevi sinovi: Ahár, povzročevalec težav Izraelu, ki se je prekršil s prekleto stvarjo. 013 1CH 002 008 Etánovi sinovi: Azarjá. 013 1CH 002 009 Tudi sinovi Hecróna, ki so mu bili rojeni: Jerahmeél, Ram, in Kelubaj. 013 1CH 002 010 Ram je zaplodil Aminadába in Aminadáb je zaplodil Nahšóna, princa Judovih otrok. 013 1CH 002 011 Nahšón je zaplodil Salmóna in Salmón je zaplodil Boaza 013 1CH 002 012 in Boaz je zaplodil Obéda in Obéd je zaplodil Jeseja 013 1CH 002 013 in Jese je zaplodil prvorojenca Eliába in drugega Abinadába in tretjega Šimá, 013 1CH 002 014 četrtega Netanéla, petega Radája, 013 1CH 002 015 šestega Ocema, sedmega Davida; 013 1CH 002 016 katerega sestri sta bili Cerúja in Abigájila. Cerújini sinovi: Abišáj, Joáb in Asaél, trije. 013 1CH 002 017 Abigájila je rodila Amasá; in Amasájev oče je bil Izmaelec Jeter. 013 1CH 002 018 Hecrónov sin Kaléb je zaplodil otroke od Azúbe, svoje žene in od Jerióte. Njeni sinovi so tile: Ješer, Šobáb in Ardón. 013 1CH 002 019 Ko je bila Azúba mrtva, je Kaléb k sebi vzel Efráto, ki mu je rodila Hura. 013 1CH 002 020 Hur je zaplodil Uríja in Uríja je zaplodil Becaléla. 013 1CH 002 021 Potem je Hecrón šel v hčer Mahírja, očeta Gileáda, katero je poročil, ko je bil star šestdeset let in rodila mu je Segúba. 013 1CH 002 022 Segúb je zaplodil Jaíra, ki je imel triindvajset mest v deželi Gileád. 013 1CH 002 023 Od njih je vzel Gešur in Arám z Jaírovimi mesti, s Kenátom in njegovimi mesti, celó šestdeset mest. Vsi ti so pripadali sinovom Mahírja, Gileádovega očeta. 013 1CH 002 024 Potem, ko je bil Hecrón v Kaléb-efrati mrtev, mu je Hecrónova žena Abíja rodila Ašhúra, očeta Tekóe. 013 1CH 002 025 Sinovi Hecrónovega prvorojenca Jerahmeéla so bili: prvorojenec Ram, Buná, Oren, Ocem in Ahíja. 013 1CH 002 026 Jerahmeél je imel še drugo ženo, katere ime je bilo Atára; bila je Onámova mati. 013 1CH 002 027 Sinovi Jerahmeélovega prvorojenca Rama so bili: Máac, Jamín in Eker. 013 1CH 002 028 Onámova sinova sta bila: Šamáj in Jadá. In Šamájeva sinova: Nadáb in Abišúr. 013 1CH 002 029 Ime Abišúrjeve žene je bilo Abihájila in rodila mu je Ahbána in Molída. 013 1CH 002 030 Nadábova sinova: Seled in Apájim, toda Seled je umrl brez otrok. 013 1CH 002 031 Apájimovi sinovi: Jiší. Jišíjev sin: Šešán. Šešánovi otroci: Ahláj. 013 1CH 002 032 Sinova Šamájevega brata Jadája: Jeter in Jonatan: in Jeter je umrl brez otrok. 013 1CH 002 033 Jonatanova sinova: Pelet in Zazá. To so bili Jerahmeélovi sinovi. 013 1CH 002 034 Torej Šešán ni imel sinov, temveč hčere. Šešán je imel služabnika, Egipčana, katerega ime je bilo Jarhá. 013 1CH 002 035 Šešán je dal svojo hčer svojemu služabniku Jarháju za ženo in rodila mu je Atája. 013 1CH 002 036 Atáj je zaplodil Natána in Natán je zaplodil Zabáda 013 1CH 002 037 in Zabád je zaplodil Eflála in Eflál je zaplodil Obéda 013 1CH 002 038 in Obéd je zaplodil Jehúja in Jehú je zaplodil Azarjája 013 1CH 002 039 in Azarjá je zaplodil Heleca in Helec je zaplodil Elasája 013 1CH 002 040 in Elasáj je zaplodil Sismája in Sismáj je zaplodil Šalúma 013 1CH 002 041 in Šalúm je zaplodil Jekamjája in Jekamjáj je zaplodil Elišamája. 013 1CH 002 042 Torej sinovi Jerahmeélovega brata Kaléba so bili njegov prvorojenec Meša, ki je bil oče Zifov; in sinovi Marešá, očeta Hebrónov. 013 1CH 002 043 Hebrónovi sinovi: Korah, Tapúah, Rekem in Šemaá. 013 1CH 002 044 Šemaá je zaplodil Rahama, Jorkoámovega očeta in Rekem je zaplodil Šamája. 013 1CH 002 045 Šamájev sin je bil Maón, in Maón je bil Bet Curov oče. 013 1CH 002 046 Kalébova priležnica Efá je rodila Harána, Mocája in Gazéza; in Harán je zaplodil Gazéza. 013 1CH 002 047 Jahdájevi sinovi so: Regem, Jotám, Gešán, Pelet, Efá in Šáaf. 013 1CH 002 048 Kalébova priležnica Maáha je rodila Šeberja in Tirhanája. 013 1CH 002 049 Rodila je tudi Šáafa, očeta Madmanája, Ševája, očeta Mahbenája in očeta Gíbee: in Kalébova hči je bila Ahsa. 013 1CH 002 050 To so bili sinovi Hurovega sina Kaléba, prvorojenec od Efráte: Šobál, oče Kirját Jearíma, 013 1CH 002 051 Salmón, oče Betlehema, Haríf, oče Bet Gadêrja. 013 1CH 002 052 Šobál, oče Kirját Jearíma, je imel sinove: Haroe in polovica Manáhatovcev. 013 1CH 002 053 Družine Kirját Jearíma: Jéterjevci, Putéjci, Šuméjci in Mišraíti; iz katerih so izšli Corčani in Eštaólci. 013 1CH 002 054 Salmónovi sinovi: Betlehem, Netófčani, Atrót, Joábova hiša in polovica Manáhatovcev, Zorovci. 013 1CH 002 055 Družine pisarjev, ki so prebivale pri Jabécu: Tiratéjci, Šimatéjci in Suhéjci. Ti so Kenéjci, ki so prišli iz Hamáta, očeta Rehábove hiše. 013 1CH 003 001 Torej to so bili Davidovi sinovi, ki so se mu rodili v Hebrónu: prvorojenec Amnón od Jezreélke Ahinóam; drugi Daniel od Karmelčanke Abigájile; 013 1CH 003 002 tretji Absalom, sin Maáhe, hčere gešurskega kralja Talmája; četrti Adoníja, sin Hagíte; 013 1CH 003 003 peti Šefatjá od Abitále; šesti Jitreám od njegove žene Egle. 013 1CH 003 004 Teh šest se mu je rodilo v Hebrónu in tam je kraljeval sedem let in šest mesecev. V Jeruzalemu pa je kraljeval triintrideset let. 013 1CH 003 005 Ti so se mu rodili v Jeruzalemu: Šimá, Šobáb, Natán in Salomon, štirje od Batšúe, Amiélove hčere; 013 1CH 003 006 tudi Jibhár, Elišamá, Elifélet, 013 1CH 003 007 Nogah, Nefeg, Jafíja, 013 1CH 003 008 Elišamá, Eljadá in Elifélet, devet. 013 1CH 003 009 To so bili vsi Davidovi sinovi, poleg sinov priležnic in njihove sestre Tamare. 013 1CH 003 010 Salomonov sin je bil Rehoboám, njegov sin Abíja, njegov sin Asá, njegov sin Józafat, 013 1CH 003 011 njegov sin Jorám, njegov sin Ahazjá, njegov sin Joáš, 013 1CH 003 012 njegov sin Amacjá, njegov sin Azarjá, njegov sin Jotám, 013 1CH 003 013 njegov sin Aház, njegov sin Ezekíja, njegov sin Manáse, 013 1CH 003 014 njegov sin Amón in njegov sin Jošíja. 013 1CH 003 015 Jošíjevi sinovi so bili: prvorojenec Johanán, drugi Jojakím, tretji Sedekíja in četrti Šalúm. 013 1CH 003 016 Jojakímova sinova: njegov sin Jehoníja in njegov sin Sedekíja. 013 1CH 003 017 Jehoníjevi sinovi: Asír, njegov sin Šaltiél, 013 1CH 003 018 tudi Malkirám, Pedajá, Šenacár, Jekamjá, Hošamá in Nedabjá. 013 1CH 003 019 Pedajájeva sinova sta bila Zerubabél in Šimí. Zerubabélovi sinovi: Mešulám, Hananjá, njuna sestra Šelomíta, 013 1CH 003 020 Hašubá, Ohel, Berehjá, Hasadjá in Jušáb Hesed, pet. 013 1CH 003 021 Hananjájeva sinova: Pelatjája in Ješajá. Refajájevi sinovi, Arnánovi sinovi, Obadjájevi sinovi, Šehanjájevi sinovi. 013 1CH 003 022 Šehanjájevi sinovi: Šemajá; in Šemajájevi sinovi: Hatúš, Jigál, Baríah, Nearjá in Šafát, šest. 013 1CH 003 023 Nearjájevi sinovi: Eljoenáj, Ezekíja in Azrikám, trije. 013 1CH 003 024 Eljoenájevi sinovi so bili: Hodavjá, Eljašíb, Pelajá, Akúb, Johanán, Delajá in Ananí, sedem. 013 1CH 004 001 Judovi sinovi: Parec, Hecrón, Karmí, Hur in Šobál. 013 1CH 004 002 Reajá, sin Šobála, je zaplodil Jahata. Jahat je zaplodil Ahumája in Lahada. To so družine Corčanov. 013 1CH 004 003 Ti so bili od očeta Etáma: Jezreél, Jišmá in Jidbáš in ime njihove sestre je bilo Haclelpóni; 013 1CH 004 004 Penuél, oče Gedórja in Ecer, oče Hušája. To so sinovi Hura, Efrátinega prvorojenca, očeta Betlehema. 013 1CH 004 005 Ašhúr, oče Tekóe, je imel dve ženi, Helo in Naáro. 013 1CH 004 006 Naára mu je rodila Ahuzáma, Heferja, Timníja in Ahaštaríja. Ti so bili Naárini sinovi. 013 1CH 004 007 Sinovi Hele so bili Ceret, Cohar in Etnán. 013 1CH 004 008 Koc je zaplodil Anúba in Cobebá in družine Harúmovega sina Aharhéla. 013 1CH 004 009 Jabéc je bil bolj častitljiv kakor njegovi bratje in njegova mati je njegovo ime imenovala Jabéc, rekoč: „Ker sem ga rodila z bridkostjo.“ 013 1CH 004 010 Jabéc je klical k Izraelovemu Bogu, rekoč: „Oh, da bi me ti resnično blagoslovil in povečal moj kraj in da bi bila tvoja roka lahko z menoj in da bi me varoval pred zlom, da me ta ne bi žalostil!“In Bog mu je zagotovil to, kar je zahteval. 013 1CH 004 011 Kelúb, brat Šuaha, je zaplodil Mehírja, ki je bil oče Eštóna. 013 1CH 004 012 Eštón je zaplodil Betrafá, Paséaha in Tehiná, očeta Ir Naháša. To so možje iz Rehe. 013 1CH 004 013 Kenázova sinova: Otniél in Serajá. Otniélov sin Hatát. 013 1CH 004 014 Meonotáj je zaplodil Ofrá. Serajá je zaplodil Joába, očeta doline Ge Haraším, kajti bili so rokodelci. 013 1CH 004 015 Sinovi Jefunéjevega sina Kaléba: Iru, Elá in Náam. Elájevi sinovi: celo Kenáz. 013 1CH 004 016 Jehalelélovi sinovi: Zif, Zifá, Tirjá in Asarél. 013 1CH 004 017 Sinovi Ezra so bili: Jeter, Mered, Efer in Jalón. In ona je rodila Mirjáma, Šamája in Jišbáha, očeta Eštemóa. 013 1CH 004 018 Njegova žena Jehudija je rodila Jereda, Gedórjevega očeta in Heberja, Sohójevega očeta in Jekutiéla, Zanóahovega očeta. Vsi ti so sinovi faraonove hčere Bitije, ki jo vzel Mered. 013 1CH 004 019 Sinova njegove žene Hodijáje, Nahamove sestre, Keílin oče Garmít in Maahčán Eštemóa. 013 1CH 004 020 Šimónovi sinovi so bili Amnón, Riná, Ben-Hanán in Tilón. Jišíjeva sinova sta bila Zohét in Ben Zohét. 013 1CH 004 021 Sinovi Judovega sina Šelája so bili Er, Lehájev oče in Ladá, Marešájev oče in družine iz hiše tistih, ki so izdelovali tanko laneno platno, iz hiše Ašbéa; 013 1CH 004 022 in Jokím, možje iz Kozébe, Joáš in Saráf, ki so imeli gospostvo v Moábu in Jashubi–lehemu. In to so starodavne stvari. 013 1CH 004 023 Ti so bili lončarji in tisti, ki so prebivali med sadikami in ograjami. Tam so zaradi svojega dela prebivali s kraljem. 013 1CH 004 024 Simeonovi sinovi so bili Nemuél, Jamín, Jaríb, Zerah in Šaúl; 013 1CH 004 025 njegov sin Šalúm, njegov sin Mibsám, njegov sin Mišmá. 013 1CH 004 026 Sinovi od Mišmá: njegov sin Hamuél, njegov sin Zakúr in njegov sin Šimí. 013 1CH 004 027 Šimí je imel šestnajst sinov in šest hčera, toda njegovi bratje niso imeli veliko otrok niti se vse njihove družine niso množile, kakor Judovi otroci. 013 1CH 004 028 Prebivali so pri Beeršébi, Moládi, Hacár Šuálu, 013 1CH 004 029 pri Bilhi, pri Ecemu, pri Toladu, 013 1CH 004 030 pri Betuélu, pri Horminu, pri Ciklágu, 013 1CH 004 031 pri Bet Markabótu, pri Hacár Susímu, pri Bet Biríju in pri Šaarájimu. To so bila njihova mesta do kraljevanja kralja Davida. 013 1CH 004 032 Njihove vasi so bile Etám, Ajin, Rimón, Tohen in Ašán, pet mest 013 1CH 004 033 in vse njihove vasi, ki so bile naokoli istega mesta, do Báala. To so bila njihova prebivališča in njihov rodovnik. 013 1CH 004 034 Mešobáb, Jamléh, Amacjájev sin Jošá, 013 1CH 004 035 Joél, Jehú, sin Jošibjája, sin Serajája, sin Asiéla, 013 1CH 004 036 Eljoenáj, Jaakóba, Ješohája, Asajá, Adiél, Jesimiél, Benajá, 013 1CH 004 037 Zizá, sin Šifíja, sinú Alóna, sinú Jedajája, sinú Šimríja, sinú Šemajája; 013 1CH 004 038 ti, omenjeni po svojih imenih, so bili princi v svojih družinah in hiše njihovih očetov so se silno povečale. 013 1CH 004 039 Šli so k vhodu Gedórja, celó do vzhodne strani doline, da poiščejo pašnik za svoje trope. 013 1CH 004 040 Našli so obilen in dober pašnik in dežela je bila prostrana, tiha in mirna, kajti tisti iz Hama so tam prebivali od davnine. 013 1CH 004 041 In tisti, zapisani po imenu, so prišli v dneh Judovega kralja Ezekíja in udarili njihove šotore in prebivališča, ki so bila najdena tam in jih popolnoma uničili do današnjega dne in prebivali so namesto njih, ker je bil tam pašnik za njihove trope. 013 1CH 004 042 Nekateri izmed njih, celo izmed Simeonovih sinov, petsto mož, so odšli na gorovje Seír, za svoje poveljnike pa so imeli Pelatjája, Nearjá, Refajá, Uziéla in Jišíjeve sinove. 013 1CH 004 043 Udarili so preostanek Amalečanov, ki so pobegnili in tam prebivajo do današnjega dne. 013 1CH 005 001 Torej sinovi Izraelovega prvorojenca Rubena, (kajti on je bil prvorojenec; toda, ker je omadeževal posteljo svojega očeta, je bila njegova pravica prvorojenstva dana sinovoma Izraelovega sina Jožefa; in rodovnik ni štet po pravici prvorojenstva. 013 1CH 005 002 Kajti Juda je prevladal nad svojimi brati in od njega je prišel glavni vladar; toda pravica prvorojenstva je bila Jožefova.) 013 1CH 005 003 Sinovi, pravim, od Izraelovega prvorojenca Rubena so bili: Hénoh, Palú, Hecrón in Karmí. 013 1CH 005 004 Joélovi sinovi: njegov sin Šemajá, njegov sin Gog, njegov sin Šimí, 013 1CH 005 005 njegov sin Miha, njegov sin Reajá, njegov sin Báal, 013 1CH 005 006 njegov sin Beerá, ki ga je asirski kralj Tiglát Pilnéser, odvedel ujetega. On je bil princ Rubenovcev. 013 1CH 005 007 Njegovi bratje po njihovih družinah, ko je bil preštet rodovnik njihovih rodov, so bili vodja Jeiél, Zeharjá, 013 1CH 005 008 Bela, sin Azáza, sinú Šemaá, sinú Joéla, ki je prebival v Aroêrju, celo do Nebója in Báal Meóna; 013 1CH 005 009 in proti vzhodu je naseljeval do vstopa v divjino, od reke Evfrat, ker je bila njihova živina pomnožena v deželi Gileád. 013 1CH 005 010 V Savlovih dneh so se bojevali s Hagríjevci, ki so padli po njihovi roki in prebivali so v njihovih šotorih po vsej vzhodni deželi Gileád. 013 1CH 005 011 Gadovi otroci so prebivali nasproti njih, v deželi Bašán do Salhe; 013 1CH 005 012 vodja Joél, naslednji Šafám, Janáj in Šafát v Bašánu. 013 1CH 005 013 Njihovi bratje iz hiše njihovih očetov so bili: Mihael, Mešulám, Šeba, Joráj, Jakán, Ziá in Heber, sedem. 013 1CH 005 014 Ti so otroci Abihájila, sinú Huríja, sinú Jaróaha, sinú Gileáda, sinú Mihaela, sinú Ješišája, sinú Jahdója, Buzovega sina; 013 1CH 005 015 Ahí, sin Abdiéla, Guníjevega sina, vodja hiše njihovih očetov. 013 1CH 005 016 Prebivali so v Gileádu, v Bašánu in v njihovih mestih in v vseh predmestjih Šaróna, na njihovih mejah. 013 1CH 005 017 Vsi ti so bili šteti po rodovnikih v dneh Judovega kralja Jotáma in v dneh Izraelovega kralja Jerobeáma. 013 1CH 005 018 Sinovi Rubena, Gádovcev in polovice Manásejevega rodu izmed hrabrih mož, mož zmožnih, da nosijo ščit in meč in da streljajo z lokom in veščih v vojni, je bilo štiriinštirideset tisoč sedemsto šestdeset, ki so odšli ven, da se bojujejo. 013 1CH 005 019 Bojevali so se s Hagríjevci, z Jetúrjem, Nafíšem in Nodábom. 013 1CH 005 020 Pomagano jim je bilo zoper njih in Hagríjevci so bili izročeni v njihovo roko in vsi tisti, ki so bili z njimi; kajti v bitki so vpili k Bogu in izprošen je bil od njih, ker so svoje zaupanje položili vanj. 013 1CH 005 021 Odvzeli so njihovo živino; od njihovih kamel petdeset tisoč in od ovc dvesto petdeset tisoč in od oslov dva tisoč in od ljudi sto tisoč. 013 1CH 005 022 Kajti tam je padlo mnogo umorjenih, ker je bila vojna od Boga. In namesto njih so tam prebivali do ujetništva. 013 1CH 005 023 Otroci polovice Manásejevega rodu so prebivali v deželi. Množili so se od Bašána do Báal Hermona in Senírja in do gore Hermon. 013 1CH 005 024 Ti so bili poglavarji hiše njihovih očetov, celo Efer, Jiší, Eliél, Azriél, Jeremija, Hodavijá in Jahdiél, močni junaški možje, slavni možje in poglavarji hiše njihovih očetov. 013 1CH 005 025 Pregrešili so se zoper Boga svojih očetov in se odšli vlačugat za bogovi ljudstva dežele, katere je Bog uničil pred njimi. 013 1CH 005 026 Izraelov Bog pa je razvnel duha asirskega kralja Pula in duha asirskega kralja Tiglát Pilnéserja in ta jih je odvedel proč, celo Rubenovce, Gádovce in polovico Manásejevega rodu in jih privedel v Haláh, Habór, Haro in k reki Gozán do današnjega dne. 013 1CH 006 001 Lévijevi sinovi: Geršón, Kehát in Merarí. 013 1CH 006 002 Kehátovi sinovi: Amrám, Jichár, Hebrón in Uziél. 013 1CH 006 003 Amrámovi otroci: Aron, Mojzes in Mirjam. Tudi Aronovi sinovi: Nadáb, Abihú, Eleazar in Itamár. 013 1CH 006 004 Eleazar je zaplodil Pinhása, Pinhás je zaplodil Abišúa 013 1CH 006 005 in Abišúa je zaplodil Bukíja in Bukí je zaplodil Uzíja 013 1CH 006 006 in Uzí je zaplodil Zerahjá in Zerahjá je zaplodil Merajóta, 013 1CH 006 007 Merajót je zaplodil Amarjá in Amarjá je zaplodil Ahitúba 013 1CH 006 008 in Ahitúb je zaplodil Cadóka in Cadók je zaplodil Ahimáaca 013 1CH 006 009 in Ahimáac je zaplodil Azarjája in Azarjá je zaplodil Johanána 013 1CH 006 010 in Johanán je zaplodil Azarjá (on je ta, ki je izvrševal duhovniško službo v templju, katerega je Salomon zgradil v Jeruzalemu); 013 1CH 006 011 Azarjá je zaplodil Amarjá in Amarjá je zaplodil Ahitúba 013 1CH 006 012 in Ahitúb je zaplodil Cadóka in Cadók je zaplodil Šalúma 013 1CH 006 013 in Šalúm je zaplodil Hilkijá in Hilkijá je zaplodil Azarjá 013 1CH 006 014 in Azarjá je zaplodil Serajája in Serajá je zaplodil Jocadáka 013 1CH 006 015 in Jocadák je odšel v ujetništvo, ko je Gospod po Nebukadnezarjevi roki odvedel Juda in Jeruzalem. 013 1CH 006 016 Lévijevi sinovi: Geršóm, Kehát in Merarí. 013 1CH 006 017 To sta imeni Geršómovih sinov: Libni in Šimí. 013 1CH 006 018 Kehátovi sinovi so bili: Amrám, Jichár, Hebrón in Uziél. 013 1CH 006 019 Meraríjeva sinova: Mahlí in Muší. To so družine Lévijevcev glede na njihove družine. 013 1CH 006 020 Od Geršóma: njegov sin Libni, njegov sin Jahat, njegov sin Zimá, 013 1CH 006 021 njegov sin Joáh, njegov sin Idó, njegov sin Zerah in njegov sin Jeatraj. 013 1CH 006 022 Kehátovi sinovi: njegov sin Aminadáb, njegov sin Korah, njegov sin Asír, 013 1CH 006 023 njegov sin Elkaná, njegov sin Abiasáf, njegov sin Asír, 013 1CH 006 024 njegov sin Tahat, njegov sin Uriél, njegov sin Uzíjah in njegov sin Šaúl. 013 1CH 006 025 Elkanájeva sinova: Amasáj in Ahimót. 013 1CH 006 026 Glede Elkaná, Elkanájevi sinovi: njegov sin Cuf, njegov sin Nahat, 013 1CH 006 027 njegov sin Eliáb, njegov sin Jerohám in njegov sin Elkaná. 013 1CH 006 028 Samuelova sinova: prvorojenec Vašni in Abíja. 013 1CH 006 029 Meraríjevi sinovi: Mahlí, njegov sin Libni, njegov sin Šimí, njegov sin Uzá, 013 1CH 006 030 njegov sin Šimá, njegov sin Hagijá in njegov sin Asajá. 013 1CH 006 031 To so tisti, katere je David postavil nad službo pesmi v Gospodovi hiši, potem ko je skrinja imela počitek. 013 1CH 006 032 Služili so pred prebivališčem šotorskega svetišča skupnosti s petjem, dokler ni Salomon zgradil Gospodove hiše v Jeruzalemu; potem so čakali na svojo službo glede na svoj red. 013 1CH 006 033 Ti so tisti, ki so čakali s svojimi otroci. Izmed sinov Kehátovcev: pevec Hemán, sin Joéla, sinú Šemuéla, 013 1CH 006 034 sinú Elkanája, sinú Jeroháma, sinú Eliéla, sinú Tohuja, 013 1CH 006 035 sinú Cufa, sinú Elkanája, sinú Mahata, sinú Amasája, 013 1CH 006 036 sinú Elkaná, sinú Joéla, sinú Azarjá, sinú Cefanjája, 013 1CH 006 037 sinú Tahata, sinú Asírja, sinú Abiasáfa, sinú Koraha, 013 1CH 006 038 sinú Jichárja, sinú Keháta, sinú Izraelovega sina Lévija. 013 1CH 006 039 Njegov vrat Asáf, ki je stal na njegovi desnici, celo Asáf, sin Berehjája, sinú Šimája, 013 1CH 006 040 sinú Mihaela, sinú Baasejája, sinú Malkijája, 013 1CH 006 041 sinú Etníja, sinú Zeraha, sinú Adajá, 013 1CH 006 042 sinú Etána, sinú Zimája, sinú Šimíja, 013 1CH 006 043 sinú Jahata, sinú Geršóma, Lévijevega sina. 013 1CH 006 044 Njihovi bratje, Meraríjevi sinovi so stali na levi roki: Etán, sin Kišijá, sinú Abdíja, sinú Malúha, 013 1CH 006 045 sinú Hašabjája, sinú Amacjá, sinú Hilkijája, 013 1CH 006 046 sinú Amcíja, sinú Baníja, sinú Šemerja, 013 1CH 006 047 sinú Mahlíja, sinú Mušíja, sinú Meraríja, Lévijevega sina. 013 1CH 006 048 Tudi njihovi bratje Lévijevci so bili določeni k vsem vrstam služb šotorskega svetišča Božje hiše. 013 1CH 006 049 Toda Aron in njegovi sinovi so darovali na oltarju žgalne daritve in na kadilnem oltarju in bili so določeni za vse delo najsvetejšega prostora in da opravljajo spravo za Izrael, glede na vse, kar je zapovedal Božji služabnik Mojzes. 013 1CH 006 050 To so Aronovi sinovi: njegov sin Eleazar, njegov sin Pinhás, njegov sin Abišúa, 013 1CH 006 051 njegov sin Bukí, njegov sin Uzí, njegov sin Zerahjá, 013 1CH 006 052 njegov sin Merajót, njegov sin Amarjá, njegov sin Ahitúb, 013 1CH 006 053 njegov sin Cadók in njegov sin Ahimáac. 013 1CH 006 054 Torej to so njihova bivališča po vseh njihovih gradovih in njihovih pokrajinah od Aronovih sinov, od družin Kehátovcev; kajti žreb je bil njihov. 013 1CH 006 055 Dali so jim Hebrón v Judovi deželi in njegova predmestja okoli njega. 013 1CH 006 056 Toda polja od mesta in njegove vasi so dali Jefunéjevemu sinu Kalébu. 013 1CH 006 057 Aronovim sinovom so dali Judova mesta, namreč Hebrón, mesto zatočišča, Libno s svojimi predmestji, Jatír, Eštemóa s svojimi predmestji, 013 1CH 006 058 Hilón s svojimi predmestji, Debír s svojimi predmestji, 013 1CH 006 059 Ašán s svojimi predmestji in Bet Šemeš s svojimi predmestji; 013 1CH 006 060 od Benjaminovega rodu: Geba s svojimi predmestji, Alémet s svojimi predmestji in Anatót s svojimi predmestji. Vseh njihovih mest po njihovih družinah je bilo trinajst mest. 013 1CH 006 061 Kehátovim sinovom, ki so ostali od družine tega rodu, so bila z žrebom dana mesta polovice rodu, namreč od polovice Manásejevega rodu, deset mest. 013 1CH 006 062 Geršómovim sinovom po njihovih družinah od Isahárjevega rodu, od Aserjevega rodu, od Neftálijevega rodu in od Manásejevega rodu v Bašánu, trinajst mest. 013 1CH 006 063 Meraríjevim sinovim je bilo z žrebom dano, po vseh njihovih družinah, od Rubenovega rodu, od Gadovega rodu in od Zábulonovega rodu dvanajst mest. 013 1CH 006 064 Izraelovi otroci so dali Lévijevcem ta mesta z njihovimi predmestji. 013 1CH 006 065 Z žrebom so od rodu Judovih otrok, od rodu Simeonovih otrok in od rodu Benjaminovih otrok dali ta mesta, ki so imenovana po njihovih imenih. 013 1CH 006 066 Preostanek družin Kehátovih sinov je dobil mesta svojih pokrajin od Efrájimovega rodu. 013 1CH 006 067 Od zavetnih mest so jim dali Sihem na gori Efrájim z njegovimi predmestji; dali so tudi Gezer s svojimi predmestji, 013 1CH 006 068 Jokmeám s svojimi predmestji, Bet Horón s svojimi predmestji, 013 1CH 006 069 Ajalón s svojimi predmestji in Gat Rimón s svojimi predmestji; 013 1CH 006 070 od polovice Manásejevega rodu: Anêr s svojimi predmestji, Bileam s svojimi predmestji za družino preostanka Kehátovih sinov. 013 1CH 006 071 Geršómovim sinovom je bilo dano od družine polovice Manásejevega rodu Golán v Bašánu s svojimi predmestji in Aštarót s svojimi predmestji; 013 1CH 006 072 od Isahárjevega rodu: Kedeš s svojimi predmestji, Daberát s svojimi predmestji, 013 1CH 006 073 Ramót s svojimi predmestji in Anem s svojimi predmestji; 013 1CH 006 074 od Aserjevega rodu: Mišál s svojimi predmestji, Abdón s svojimi predmestji, 013 1CH 006 075 Hukok s svojimi predmestji in Rehób s svojimi predmestji; 013 1CH 006 076 od Neftálijevega rodu: Kedeš v Galileji s svojimi predmestji, Hamón s svojimi predmestji in Kirjatájim s svojimi predmestji. 013 1CH 006 077 Preostanku Meraríjevih otrok je bilo dano od Zábulonovega rodu: Rimón s svojimi predmestji in Tabor s svojimi predmestji; 013 1CH 006 078 in na drugi strani Jordana, pri Jerihi na vzhodni strani Jordana jim je bilo dano od Rubenovega rodu: Becer v divjini s svojimi predmestji, Jahac s svojimi predmestji, 013 1CH 006 079 tudi Kedemót s svojimi predmestji in Mefáat s svojimi predmestji; 013 1CH 006 080 od Gadovega rodu: Ramót v Gileádu s svojimi predmestji, Mahanájim s svojimi predmestji, 013 1CH 006 081 Hešbón s svojimi predmestji in Jazêr s svojimi predmestji. 013 1CH 007 001 Torej Isahárjevi sinovi so bili: Tolá, Puvá, Jašúb in Šimrón, štirje. 013 1CH 007 002 Tolájevi sinovi: Uzí, Refajá, Jeriél, Jahmáj, Jibsám in Šemuél, poglavarji hiše njihovega očeta, namreč od Tolája. Bili so hrabri mogočni možje v svojih rodovih, katerih število je bilo v Davidovih dneh dvaindvajset tisoč šeststo. 013 1CH 007 003 Uzíjevi sinovi: Jizrahjá; in Jizrahjájevi sinovi: Mihael, Obadjá, Joél in Jišijá, pet. Vsi izmed njih vodilni možje. 013 1CH 007 004 Z njimi, po njihovih rodovih, po hiši njihovih očetov, so bile čete vojakov za vojno, šestintrideset tisoč mož, kajti imeli so veliko žena in sinov. 013 1CH 007 005 Njihovi bratje med vsemi Isahárjevimi družinami so bili hrabri mogočni možje, prešteti po vseh njihovih rodovnikih, sedeminosemdeset tisoč. 013 1CH 007 006 Benjaminovi sinovi: Bela, Beher in Jediaél, trije. 013 1CH 007 007 Belovi sinovi: Ecbón, Uzí, Uziél, Jerimót in Ir, pet; poglavarji hiše njihovih očetov, močni junaški možje; prešteti so bili po njihovih rodovnikih, dvaindvajset tisoč štiriintrideset. 013 1CH 007 008 Beherjevi sinovi: Zemirá, Joáš, Eliézer, Eljoenáj, Omri, Jerimót, Abíja, Anatót in Alémet. Vsi ti so Beherjevi sinovi. 013 1CH 007 009 Njihovo število po njihovih rodovnikih, po njihovih rodovih, poglavarjev hiš njihovih očetov, močnih junaških mož, je bilo dvajset tisoč dvesto. 013 1CH 007 010 Tudi Jediaélovi sinovi: Bilhán. Bilhánovi sinovi: Jeúš, Benjamin, Ehúd, Kenaaná, Zetán, Taršíš in Ahišáhar. 013 1CH 007 011 Vseh teh Jediaélovih sinov, po poglavarjih njihovih očetov, močnih junaških mož, je bilo sedemnajst tisoč dvesto vojakov, primernih, da gredo ven na vojsko in bitko. 013 1CH 007 012 Tudi Šupím in Hupím, Irova otroka in Huším, Ahêrjevi sinovi. 013 1CH 007 013 Neftálijevi sinovi: Jahaciél, Guní, Jecer in Šalúm, Bilhini sinovi. 013 1CH 007 014 Manásejevi sinovi: Asriél, kateremu je rodila ( toda njegova arámska priležnica je rodila Mahírja, Gileádovega očeta; 013 1CH 007 015 in Mahír je vzel za ženo sestro Hupíma in Šupíma, čigar sestri je bilo ime Maáha) in ime drugemu je bilo Celofhád; in Celofhád je imel hčere. 013 1CH 007 016 Mahírjeva žena Maáha je rodila sina in njegovo ime imenovala Pereš; in ime njegovega brata je bilo Šereš; njegova sinova pa sta bila Ulám in Rekem. 013 1CH 007 017 Ulámovi sinovi: Bedán. To so bili sinovi Gileáda, sinú Mahírja, Manásejevega sina. 013 1CH 007 018 Njegova sestra Moléheta je rodila Išhóda, Abiézeja in Mahlája. 013 1CH 007 019 Šemidájevi sinovi so bili: Ahján, Šehem, Likhí in Aniám. 013 1CH 007 020 Efrájimovi sinovi: Šutélah, njegov sin Bered, njegov sin Tahat, njegov sin Eladá in njegov sin Tahat, 013 1CH 007 021 njegov sin Zabád, njegov sin Šutélah, Ecer in Elád, katere so usmrtil možje iz Gata, ki so bili rojeni v tej deželi, ker so prišli dol, da odvzamejo njihovo živino. 013 1CH 007 022 Njihov oče Efrájim je mnogo dni žaloval in prišli so njegovi bratje, da ga tolažijo. 013 1CH 007 023 Ko je odšel k svoji ženi, je spočela, rodila sina in njegovo ime je imenoval Berijá, ker je z njegovo hišo šlo slabo. 013 1CH 007 024 (Njegova hči je bila Šeêra, ki je zgradila spodnji in zgornji Bet Horón ter Uzén Šeêro.) 013 1CH 007 025 Refah je bil njegov sin, tudi Rešef in njegov sin Telah in njegov sin Tahan, 013 1CH 007 026 njegov sin Ladán, njegov sin Amihúd, njegov sin Elišamá, 013 1CH 007 027 njegov sin Non in njegov sin Ješua. 013 1CH 007 028 Njihove posesti in prebivališča so bila Betel in njegova mesta, proti vzhodu Naára, proti zahodu Gezer s svojimi mesti; tudi Sihem in njegova mesta, do Gaze in njenih mest; 013 1CH 007 029 in pri mejah Manásejevih otrok, Bet Šeán in njegova mesta, Taanáh in njegova mesta, Megída in njegova mesta ter Dor in njegova mesta. V teh so prebivali otroci Izraelovega sina Jožefa. 013 1CH 007 030 Aserjevi sinovi: Jimnáh, Jišvá, Jišví, Berijá in njihova sestra Sêraha. 013 1CH 007 031 Berijájeva sinova: Heber in Malkiél, ki je Birzájitov oče. 013 1CH 007 032 Heber je zaplodil Jafléta, Šomerja, Hotáma in njihovo sestro Šuo. 013 1CH 007 033 Jaflétovi sinovi: Pasáh, Bimhál in Ašvát. To so Jaflétovi sinovi. 013 1CH 007 034 Šemerjevi sinovi: Ahí, Rohgá, Hubá in Arám. 013 1CH 007 035 Sinovi njegovega brata Heléma: Cofah, Jimná, Šeleš in Amál. 013 1CH 007 036 Cofahovi sinovi: Suah, Harnéfer, Šuál, Berí, Jimrá, 013 1CH 007 037 Becer, Hod, Šamá, Šilšá, Jitrán in Beerá. 013 1CH 007 038 Jeterjevi sinovi: Jefuné, Pispá in Ará. 013 1CH 007 039 Ulájevi sinovi: Aráh, Haniél in Ricjá. 013 1CH 007 040 Vsi ti so bili Aserjevi otroci, poglavarji njihovih očetnih hiš, izbrani in močni junaški možje, vodje princev. Število tistih, ki so bili po rodovniku zmožni za vojno in bitko, je bilo šestindvajset tisoč mož. 013 1CH 008 001 Torej Benjamin je zaplodil svojega prvorojenca Bela, drugega Ašbéla in tretjega Ahráha, 013 1CH 008 002 četrtega Nohá in petega Rafá. 013 1CH 008 003 Belovi sinovi so bili: Adár, Gerá, Abihúd, 013 1CH 008 004 Abišúa, Naamán, Ahóah, 013 1CH 008 005 Gerá, Šefufán in Hurám. 013 1CH 008 006 Ti so Ehúdovi sinovi. To so poglavarji očetov prebivalcev Gebe in odpeljali so jih v Manáhat: 013 1CH 008 007 Naamán, Ahíja in Gerá, le-ta jih je pregnal in zaplodil Uzá in Ahihúda. 013 1CH 008 008 Šaharájim je zaplodil otroke v moábski deželi, potem ko ju je poslal proč; Hušíma in Baára sta bili njegovi ženi. 013 1CH 008 009 Svoji ženi Hódeši je zaplodil Jobába, Cibjá, Meša, Malkáma, 013 1CH 008 010 Jeúca, Sahejá in Mirmá. To so bili njegovi sinovi, poglavarji očetov. 013 1CH 008 011 S Hušímo je zaplodil Abitúba in Elpáala. 013 1CH 008 012 Elpáalovi sinovi: Eber, Mišám in Šamed, ki je zgradil Onó in Lod z njegovimi mesti; 013 1CH 008 013 tudi Berijá in Šemaá, ki sta bila poglavarja očetov izmed prebivalcev Ajalóna, ki sta pregnala prebivalce Gata: 013 1CH 008 014 Ahjó, Šašák, Jeremót, 013 1CH 008 015 Zebadjá, Arád, Ader, 013 1CH 008 016 Mihael, Jišpá in Johá, Berijájevi sinovi; 013 1CH 008 017 in Zebadjá, Mešulám, Hizkí, Heber, 013 1CH 008 018 tudi Jišmeráj, Jizlijá, Jobáb, Elpáalovi sinovi; 013 1CH 008 019 in Jakím, Zihrí, Zabdí, 013 1CH 008 020 Elienáj, Celetáj, Eliél, 013 1CH 008 021 Adajáj, Berajá in Šimrát, Šimíjevi sinovi; 013 1CH 008 022 in Jišpán, Eber, Eliél, 013 1CH 008 023 Abdón, Zihrí, Hanán, 013 1CH 008 024 Hananjá, Elám, Antotijá, 013 1CH 008 025 Jifdejá in Penuél, Šašákovi sinovi; 013 1CH 008 026 in Šamšeráj, Šeharjá, Ataljá, 013 1CH 008 027 Jaarešjá, Elijá in Zihrí, Jerohámovi sinovi. 013 1CH 008 028 To so bili poglavarji izmed očetov, po svojih rodovih, vodilni možje. Ti so prebivali v Jeruzalemu. 013 1CH 008 029 Pri Gibeónu je prebival oče Gibeóncev, čigar ženi je bilo ime Maáha. 013 1CH 008 030 Njegov prvorojenec Abdón, Cur, Kiš, Báal, Nadáb, 013 1CH 008 031 Gedór, Ahjó in Zeher. 013 1CH 008 032 Miklót je zaplodil Šimája. Tudi ti so s svojimi brati prebivali nasproti njih v Jeruzalemu. 013 1CH 008 033 Ner je zaplodil Kiša, Kiš je zaplodil Savla, Savel je zaplodil Jonatana, Malkišúa, Abinadába in Ešbáala. 013 1CH 008 034 Jonatanov sin je bil Meríb Báal in Meríb Báal je zaplodil Miha. 013 1CH 008 035 Mihovi sinovi so bili Pitón, Meleh, Taréa in Aház. 013 1CH 008 036 Aház je zaplodil Jeoadája; in Jeoadá je zaplodil Alémeta, Azmáveta in Zimríja; Zimrí je zaplodil Mocá 013 1CH 008 037 in Mocá je zaplodil Binája; njegov sin je bil Rafája, njegov sin Elasáj, njegov sin Acél; 013 1CH 008 038 Acél je imel šest sinov, katerih imena so ta: Azrikám, Bohrú, Jišmaél, Šearjá, Obadjá in Hanán. Vsi ti so bili Acélovi sinovi. 013 1CH 008 039 Sinovi njegovega brata Ešeka so bili njegov prvorojenec Ulám, drugi Jeúš in tretji Elifélet. 013 1CH 008 040 Ulámovi sinovi so bili močni junaški možje, lokostrelci in imel je mnogo sinov in vnukov, sto petdeset. Vsi ti so Benjaminovi sinovi. 013 1CH 009 001 Tako je bil ves Izrael preštet po rodovnikih. Glej, zapisani so bili v knjigo Izraelovih in Judovih kraljev; [tisti] ki so bili odvedeni v Babilon zaradi svojega prestopka. 013 1CH 009 002 Torej prvi prebivalci, ki so prebivali na svojih posestvih, v svojih mestih, so bili Izraelci, duhovniki, Lévijevci in Netinimci. 013 1CH 009 003 V Jeruzalemu so od Judovih, Benjaminovih, Efrájimovih otrok in Manáseja prebivali: 013 1CH 009 004 Utáj, sin Amihúda, sinú Omrija, sinú Imríja, Baníjevega sina, izmed otrok Judovega sina Pareca. 013 1CH 009 005 Izmed Šilčanov: prvorojenec Asajá in njegovi sinovi. 013 1CH 009 006 Izmed Zerahovih sinov: Jeuél in njihovi bratje, šeststo devetdeset. 013 1CH 009 007 Izmed Benjaminovih sinov: Salú, sin Mešuláma, sinú Hodavijá, Senuájevega sina. 013 1CH 009 008 Jerohámov sin Jibnejá in Elá, sin Uzíja, Mihríjevega sina in Mešulám, sin Šefatjája, sinú Reguéla, Jibnijájevega sina 013 1CH 009 009 in njihovi bratje, glede na svoje rodove, devetsto šestinpetdeset. Vsi ti možje so bili vodje očetov v hiši svojih očetov. 013 1CH 009 010 Izmed duhovnikov: Jedajája, Jojaríb, Jahín, 013 1CH 009 011 Azarjá, sin Hilkijá, sinú Mešuláma, sinú Cadóka, sinú Merajóta, Ahitúbovega sina, vladarja Božje hiše; 013 1CH 009 012 in Adajá, sin Jeroháma, sinú Pašhúrja, Malkijájevega sina in Masáj, sin Adiéla, sinú Jahzêraja, sinú Mešuláma, sinú Mešilemóta, Imêrjevega sina 013 1CH 009 013 ter njihovi bratje, poglavarji hiše svojih očetov, tisoč sedemsto šestdeset, zelo sposobni možje za službo Božje hiše. 013 1CH 009 014 Izmed Lévijevcev: Šemajá, sin Hašuba, sinú Azrikáma, sinú Hašabjája izmed Meraríjevih sinov; 013 1CH 009 015 Bakbakár, Hereš, Galál, Matanjá, sin Miha, sinú Zihríja, Asáfovega sina, 013 1CH 009 016 Obadjá, sin Šemajája, sinú Galála, Jedutúnovega sina in Berehjá, sin Asája, Elkanájevega sina, ki je prebival v vaseh Netófčanov. 013 1CH 009 017 Vratarji so bili Šalúm, Akúb, Talmón, Ahimán in njihovi bratje; Šalúm je bil vodja; 013 1CH 009 018 ki so do takrat čakali pri kraljevih velikih vratih proti vzhodu; bili so vratarji v družbi Lévijevih otrok. 013 1CH 009 019 Šalúm, sin Koréja, sinú Abiasáfa, Kórahovega sina in njegovi bratje iz hiše njegovega očeta, Kórahovci, so bili nad delom službe, čuvaji velikih vrat šotorskega svetišča. Njihovi očetje, nad Gospodovo vojsko, pa so bili čuvaji vhoda. 013 1CH 009 020 Eleazarjev sin Pinhás je bil v preteklem času vladar nad njimi in Gospod je bil z njim. 013 1CH 009 021 Mešelemjájev sin Zeharjá je bil vratar vrat šotorskega svetišča skupnosti. 013 1CH 009 022 Vseh teh, ki so bili izbrani, da bodo vratarji v velikih vratih, je bilo dvesto dvanajst. Ti so bili prešteti po svojem rodovniku v svojih vaseh, katere sta David in videc Samuel odredila v njihovo določeno službo. 013 1CH 009 023 Tako so oni in njihovi otroci imeli nadzor velikih vrat Gospodove hiše, namreč hiše šotorskega svetišča, po stražah. 013 1CH 009 024 V štirih četrtinah so bili vratarji, proti vzhodu, zahodu, severu in jugu. 013 1CH 009 025 Njihovi bratje, ki so bili v svojih vaseh naj bi z njimi prihajali po sedmih dneh, od časa do časa. 013 1CH 009 026 Kajti ti Lévijevci, štirje glavni vratarji, so bili v svoji določeni službi in so bili nad sobami in zakladnicami Božje hiše. 013 1CH 009 027 Prenočevali so naokoli Božje hiše, ker je bila nad njimi zadolžitev in njim je pripadalo vsakodnevno jutranje odpiranje. 013 1CH 009 028 Nekateri izmed njih so imeli zadolžitev strežniških posod, da bi jih prinašali noter in ven po številu. 013 1CH 009 029 Tudi nekateri izmed njih so bili določeni, da nadzirajo posode, vse svetiščne priprave, fino moko, vino, olje, dišave in kadila. 013 1CH 009 030 Nekateri izmed sinov duhovnikov so iz dišav izdelovali mazilo. 013 1CH 009 031 Matitjá, eden izmed Lévijevcev, ki je bil prvorojenec Kórahovca Šalúma, je imel določeno službo nad stvarmi, ki so bile narejene v ponvah. 013 1CH 009 032 Ostali izmed njihovih bratov, izmed Kehátovih sinov, so bili nad hlebi navzočnosti, da so jih pripravljali vsako sábat. 013 1CH 009 033 To so pevci, glavni izmed Lévijevih očetov, ki so prosti ostali v sobah, kajti pri tem delu so bili zaposleni dan in noč. 013 1CH 009 034 Ti glavni Lévijevi očetje so bili vodje po svojih rodovih; ti so prebivali pri Jeruzalemu. 013 1CH 009 035 V Gibeónu je prebival Jehiél, oče Gibeóncev, čigar ženi je bilo ime Maáha 013 1CH 009 036 in njegov prvorojenec Abdón, potem Cur, Kiš, Báal, Ner, Nadáb, 013 1CH 009 037 Gedór, Ahjó, Zeharjá in Miklót. 013 1CH 009 038 Miklót je zaplodil Šimá. In tudi ti so prebivali s svojimi brati pri Jeruzalemu, nasproti svojih bratov. 013 1CH 009 039 Ner je zaplodil Kiša, Kiš je zaplodil Savla, Savel je zaplodil Jonatana, Malkišúa, Abinadába in Ešbáala. 013 1CH 009 040 Jonatanov sin je bil Meríb Báal, in Meríb Báal je zaplodil Miha. 013 1CH 009 041 Mihovi sinovi so bili Pitón, Meleh, Tahréa in Aház. 013 1CH 009 042 Aház je zaplodil Jara in Jara je zaplodil Alémeta, Azmáveta in Zimríja in Zimrí je zaplodil Mocá 013 1CH 009 043 in Mocá je zaplodil Binája, njegov sin Refajá, njegov sin Elasáj, njegov sin Acél. 013 1CH 009 044 Acél je imel šest sinov, katerih imena so ta: Azrikám, Bohrú, Jišmaél, Šearjá, Obadjá in Hanán; ti so bili Acélovi sinovi. 013 1CH 010 001 Torej Filistejci so se borili zoper Izrael, in Izraelovi možje so pobegnili pred Filistejci in umorjeni popadali na gori Gilbói. 013 1CH 010 002 Filistejci so zasledovali Savla in njegove sinove; in Filistejci so usmrtili Jonatana, Abinadába in Malkišúa, Savlove sinove. 013 1CH 010 003 Bitka je postala huda zoper Savla in lokostrelci so ga zadeli in bil je ranjen od lokostrelcev. 013 1CH 010 004 Potem je Savel rekel svojemu nosilcu bojne opreme: „Izvleci svoj meč in me prebodi z njim; da ne bi prišli ti neobrezanci in me zlorabili.“Njegov nosilec bojne opreme pa ni hotel, kajti bil je hudo prestrašen. Tako je Savel vzel meč in se vrgel nanj. 013 1CH 010 005 Ko je njegov nosilec bojne opreme videl, da je bil Savel mrtev, se je tudi sam prav tako vrgel na meč in umrl. 013 1CH 010 006 Tako je umrl Savel in njegovi trije sinovi in vsa njegova hiša je skupaj umrla. 013 1CH 010 007 Ko so vsi možje iz Izraela, ki so bili v dolini, videli, da so oni pobegnili in da so bili Savel in njegovi sinovi mrtvi, potem so zapustili svoja mesta in pobegnili, in prišli so Filistejci ter prebivali v njih. 013 1CH 010 008 Pripetilo se je naslednji dan, ko so prišli Filistejci, da oropajo umorjene, da so našli Savla in njegove sinove padle na gori Gilbói. 013 1CH 010 009 Ko so ga slekli do golega, so vzeli njegovo glavo, njegovo bojno opremo in [to] poslali naokoli po deželi Filistejcev, da odnesejo novice njihovim malikom in ljudstvu. 013 1CH 010 010 Njegovo bojno opremo so položili v hišo svojih bogov, njegovo glavo pa so pritrdili v Dagónovem templju. 013 1CH 010 011 Ko so vsi Jabéš Gileádovci slišali vse, kar so Filistejci storili Savlu, 013 1CH 010 012 so vstali vsi hrabri možje in odnesli Savlovo truplo in trupla njegovih sinov ter jih prinesli v Jabéš in njihove kosti pokopali pod hrastom v Jabéšu in se postili sedem dni. 013 1CH 010 013 Tako je Savel umrl zaradi svojega prestopka, ki ga je zagrešil zoper Gospoda, celó zoper Gospodovo besedo, katere se ni držal in je tudi spraševal za nasvet nekoga, ki je imel hišnega duha, da poizve o tem, 013 1CH 010 014 ni pa poizvedel od Gospoda, zato ga je ta usmrtil in kraljestvo obrnil k Jesejevemu sinu Davidu. 013 1CH 011 001 Potem se je ves Izrael zbral skupaj k Davidu v Hebrón, rekoč: „Glej, mi smo tvoja kost in tvoje meso. 013 1CH 011 002 Poleg tega si bil ti ta v preteklem času, ko je bil Savel kralj, ki si nas vodil ven in nazaj v Izrael, in Gospod, tvoj Bog, ti je rekel: ‚Ti boš pasel moje ljudstvo Izraela in ti boš vladar nad mojim ljudstvom Izraelom.‘“ 013 1CH 011 003 Zato so vsi Izraelovi starešine prišli h kralju v Hebrón in David je v Hebrónu z njimi sklenil zavezo pred Gospodom; in mazilili so Davida za kralja nad Izraelom, glede na besedo od Gospoda po Samuelu. 013 1CH 011 004 David in ves Izrael so odšli k Jeruzalemu, ki je Jebús, kjer so bili prebivalci dežele Jebusejci. 013 1CH 011 005 Prebivalci Jebúsa so rekli Davidu: „Ne boš prišel sèm.“Kljub temu je David zavzel sionski grad, ki je Davidovo mesto. 013 1CH 011 006 David je rekel: „Kdorkoli prvi udari Jebusejce bo vodja in poveljnik.“Tako je Cerújin sin Joáb prvi odšel gor in je bil vodja. 013 1CH 011 007 David je prebival v gradu, zato so ga imenovali Davidovo mesto. 013 1CH 011 008 Okoli je zgradil mesto, celo od Milója naokoli, Joáb pa je popravil preostanek mesta. 013 1CH 011 009 Tako je David postajal večji in večji, kajti Gospod nad bojevniki je bil z njim. 013 1CH 011 010 Tudi ti so vodje izmed mogočnih mož, ki jih je imel David, ki so se z njim okrepili v njegovem kraljestvu in z vsem Izraelom, da ga postavijo za kralja, glede na Gospodovo besedo, ki je zadevala Izrael. 013 1CH 011 011 To pa je število mogočnih mož, ki jih je imel David: Hahmoníjec Jašobám, vodja poveljnikov; svojo sulico je dvignil zoper tristo [in] po njem [so bili] naenkrat umorjeni. 013 1CH 011 012 Za njim je bil Eleazar, sin Dodója, Ahóahovca, ki je bil eden izmed treh mogočnih. 013 1CH 011 013 Z Davidom je bil pri Pas Damínu in tam so se Filistejci skupaj zbrali za bitko, kjer je bil kos zemljišča poln ječmena; in ljudstvo je pobegnilo pred Filistejci. 013 1CH 011 014 Postavila sta se na sredo tega kosa zemljišča, ga osvobodila in usmrtila Filistejce in Gospod jih je rešil z veliko rešitvijo. 013 1CH 011 015 Torej trije izmed tridesetih poveljnikov so odšli dol k skali, k Davidu, v votlino Adulám, vojska Filistejcev pa se je utaborila v dolini Rafájim. 013 1CH 011 016 David je bil takrat v utrjenem kraju, garnizija Filistejcev pa je bila tedaj pri Betlehemu. 013 1CH 011 017 David je zahrepenel in rekel: „Oh da bi mi nekdo dal piti vode iz betlehemskega vodnjaka, ki je pri velikih vratih!“ 013 1CH 011 018 In trije so se prebili skozi vojsko Filistejcev in zajeli vodo iz betlehemskega vodnjaka, ki je bil pri velikih vratih, jo vzeli in jo prinesli k Davidu, toda David je ni hotel piti, temveč jo je izlil Gospodu 013 1CH 011 019 in rekel: „Bog ne daj, da bi storil to stvar. Mar naj bi pil kri teh mož, ki so svoja življenja postavili v nevarnost? Kajti s tveganjem za svoja življenja so jo prinesli.“Zato je ni hotel piti. Te stvari so storili ti trije mogočni. 013 1CH 011 020 Joábov brat Abišáj je bil vodja izmed treh. Ker je svojo sulico dvignil proti tristotim, jih usmrtil in imel ime med tremi. 013 1CH 011 021 Izmed treh je bil častitljivejši kakor dva, kajti bil je njihov poveljnik, vendar prvih treh ni dosegel. 013 1CH 011 022 Jojadájev sin Benajá, sin hrabrega moža iz Kabceéla, ki je storil mnogo dejanj; usmrtil je dva levu podobna moža iz Moába; prav tako je odšel dol in ubil leva v jami na snežen dan. 013 1CH 011 023 Ubil je Egipčana, moža visoke postave, pet komolcev visokega. V Egipčanovi roki je bila sulica, podobna tkalčevemu brunu in ta je s palico odšel dol k njemu, iz Egipčanove roke iztrgal sulico in ga usmrtil z njegovo lastno sulico. 013 1CH 011 024 Te stvari je storil Jojadájev sin Benajá in imel je ime med tremi najmogočnejšimi. 013 1CH 011 025 Glej, bil je častitljiv med tridesetimi, toda ni dosegel prvih treh in David ga je postavil čez svojo stražo. 013 1CH 011 026 Hrabri možje izmed vojsk so bili tudi: Joábov brat Asaél, Dodójev sin Elhanán iz Betlehema, 013 1CH 011 027 Harórec Šamót, Péletovec Helec, 013 1CH 011 028 Irá, sin Tekójčana Ikéša, Anatóčan Abiézer, 013 1CH 011 029 Hušán Sibeháj, Ahóahovec Iláj, 013 1CH 011 030 Netófčan Mahráj, Baanájev sin Heled, Netófčan, 013 1CH 011 031 Ribájev sin Itáj iz Gíbee, ki pripada Benjaminovim otrokom, Piratónec Benajá, 013 1CH 011 032 Huráj iz Gáaševih potokov, Arbatéjec Abiél, 013 1CH 011 033 Baharuméjec Azmávet, Šaalbónec Eljahbá, 013 1CH 011 034 sinovi Guníjevca Hašéna; Jonatan, sin Hararéjca Šagéja, 013 1CH 011 035 Ahiám, sin Hararéjca Sahárja, Urov sin Elifál, 013 1CH 011 036 Meheréjec Hefer, Péletovec Ahíja, 013 1CH 011 037 Karmélčan Hecró, Ezbájev sin Naaráj, 013 1CH 011 038 Natánov brat Joél, Hagríjev sin Mibhár, 013 1CH 011 039 Amónec Celek, Beeróčan Nahráj, nosilec bojne opreme Cerújinega sina Joába, 013 1CH 011 040 Jéterjevec Irá, Jéterjevec Garéb, 013 1CH 011 041 Hetejec Urijá, Ahlájev sin Zabád, 013 1CH 011 042 Adiná, sin Rubenovca Šizája, poveljnik Rubenovcev in trideseterica z njim, 013 1CH 011 043 Maahájev sin Hanán, Mitnéjec Józafat, 013 1CH 011 044 Aštaróčan Uzíja, Šamá in Jehiél, sinova Aroêrčana Hotáma, 013 1CH 011 045 Šimríjev sin Jediaél in njegov brat Ticéjec Johá, 013 1CH 011 046 Mahavéjec Eliél, Elnáamova sinova Jeribáj in Jošavjá, Moábec Jitmá, 013 1CH 011 047 Eliél, Obéd in Jaasiél Mecobaján. 013 1CH 012 001 Torej ti so tisti, ki so prišli k Davidu v Ciklág, medtem ko se je še vedno skrival zaradi Kiševega sina Savla in bili so med mogočnimi možmi, pomočniki vojne. 013 1CH 012 002 Oboroženi so bili z loki in uporabljali so lahko tako desno kakor levo roko v metanju kamnov in streljanju puščic iz loka, celó Savlovi bratje iz Benjamina. 013 1CH 012 003 Vodja je bil Ahiézer, potem Joáš, sinova Gíbejčana Šemaája, Jeziél in Pelet, Azmávetova sinova, Berahá, Anatóčan Jehú, 013 1CH 012 004 Gibeónec Jišmajá, mogočen mož med tridesetimi in nad tridesetimi: Jeremija, Jahaziél, Johanán, Géderčan Jozabád, 013 1CH 012 005 Eluzáj, Jerimót, Bealjá, Šemarjá, Harúfčan Šefatjá, 013 1CH 012 006 Elkaná, Jišijá, Azarél, Joézer, Jašobám, Kórahovci ter 013 1CH 012 007 Joelá in Zebadjá, Jerohámova sinova iz Gedórja. 013 1CH 012 008 Izmed Gádovcev so se k Davidu, v utrjen kraj, v divjini, ločili mogočni možje in možje vojne, primerni za boj, ki so lahko rokovali s ščitom in sulico, katerih obrazi so bili podobni obrazom levov in so bili tako nagli kakor srne po gorah: 013 1CH 012 009 prvi Ecer, drugi Obadjá, tretji Eliáb, 013 1CH 012 010 četrti Mišmaná, peti Jeremija, 013 1CH 012 011 šesti Atáj, sedmi Eliél, 013 1CH 012 012 osmi Johanán, deveti Elzabád, 013 1CH 012 013 deseti Jeremija in enajsti Mahbanáj. 013 1CH 012 014 Ti so bili Gadovi sinovi, poveljniki vojske; eden izmed najmanjših je bil nad stotimi in največji nad tisočimi. 013 1CH 012 015 Ti so tisti, ki so šli čez Jordan v prvem mesecu, ko je ta poplavil vse svoje bregove, in zapodili so v beg vse tiste iz dolin, tako proti vzhodu kot proti zahodu. 013 1CH 012 016 In prišli so izmed Benjaminovih in Judovih otrok k utrjenemu kraju, k Davidu. 013 1CH 012 017 David je odšel ven, da jih sreča, jim odgovoril in jim rekel: „Če boste miroljubno prišli k meni, da mi pomagate, se bo moje srce povezalo k vam, toda če boste prišli, da me izdate mojim sovražnikom, ker ni krivice v mojih rokah, [naj] Bog naših očetov pogleda na to in to ošteje.“ 013 1CH 012 018 Potem je duh prišel nad Amasája, ki je bil vodja poveljnikov in rekel je: „Tvoji smo David in na tvoji strani, Jesejev sin. Mir, mir bodi tebi in mir bodi tvojim pomočnikom, kajti tvoj Bog ti pomaga.“Potem jih je David sprejel in jih postavil za poveljnike čete. 013 1CH 012 019 Tam so nekateri prešli od Manáseja k Davidu, ko je s Filistejci prišel zoper Savla, da se bojuje, toda oni jim niso pomagali, kajti filistejski knezi so ga po premisleku poslali proč, rekoč: „Prešel bo k svojemu gospodarju Savlu, da ogrozi naše glave.“ 013 1CH 012 020 Medtem ko je šel v Ciklág, so od Manáseja k njemu prestopili Adnáh, Jozabád, Jediaél, Mihael, Jozabád, Elihú in Celetáj, poveljnik tisočih, ki so bili iz Manáseja. 013 1CH 012 021 Davidu so pomagali zoper krdelo roparjev, kajti vsi so bili močni junaški možje in bili so poveljniki v vojski. 013 1CH 012 022 Kajti ob tem dnevnem času so prišli k Davidu, da mu pomagajo, dokler to ni bila velika vojska, podobna Božji vojski. 013 1CH 012 023 To so števila čet, ki so bile oborožene za vojno in so prišle k Davidu v Hebrón, da Savlovo kraljestvo obrnejo k njemu, glede na Gospodovo besedo. 013 1CH 012 024 Judovih otrok, ki so nosili ščit in sulico, je bilo šest tisoč osemsto oboroženih za vojsko. 013 1CH 012 025 Izmed Simeonovih otrok, močnih junaških mož za vojno, sedem tisoč sto. 013 1CH 012 026 Izmed Lévijevih otrok štiri tisoč šeststo. 013 1CH 012 027 Jojadája je bil voditelj Aroncev in z njim jih je bilo tri tisoč sedemsto, 013 1CH 012 028 in Cadók, silno junaški mladenič in dvaindvajset poveljnikov iz hiše njegovega očeta. 013 1CH 012 029 Izmed Benjaminovih otrok, Savlovega sorodstva, tri tisoč, kajti do zdaj je večina izmed njih držala stražo Savlove hiše. 013 1CH 012 030 Izmed Efrájimovih sinov dvajset tisoč osemsto mogočnih mož, močnih junaških mož, slovečih v hiši svojih očetov. 013 1CH 012 031 Izmed polovice Manásejevega rodu osemnajst tisoč [tistih], ki so bili določeni po imenu, da pridejo in postavijo Davida za kralja. 013 1CH 012 032 Izmed Isahárjevih otrok, ki so bili možje, ki so imeli razumevanje časov, da vedo kaj mora Izrael storiti. Njihovih poglavarjev je bilo dvesto, in vsi njihovi bratje so bili pod njihovim poveljem. 013 1CH 012 033 Od Zábulona tistih, ki so šli naprej v bitko, izkušenih v vojni, z vsemi vojnimi pripomočki, petdeset tisoč, ki so lahko obdržali položaj; ti niso bili razdeljenega srca. 013 1CH 012 034 Od Neftálija tisoč poveljnikov in z njimi sedemintrideset tisoč s ščitom in sulico. 013 1CH 012 035 Izmed Danovcev, izkušenih v vojni, osemindvajset tisoč šeststo. 013 1CH 012 036 Od Aserja tistih, ki so šli naprej v bitko, izkušenih v vojni, štirideset tisoč. 013 1CH 012 037 Na drugi strani Jordana, od Rubenovcev, Gádovcev in od polovice Manásejevega rodu, z vsemi vrstami vojnih priprav za bitko, sto dvajset tisoč. 013 1CH 012 038 Vsi ti bojevniki, ki so lahko obdržali položaj, so s popolnim srcem prišli v Hebrón, da postavijo Davida za kralja nad vsem Izraelom, in tudi vsi preostali iz Izraela so bili enega srca, da postavijo Davida za kralja. 013 1CH 012 039 Tam so bili z Davidom tri dni, jedli so in pili, kajti njihovi bratje so pripravili zanje. 013 1CH 012 040 Poleg tega so tisti, ki so bili blizu njih, celó Isahár, Zábulon in Neftáli, prinesli kruha na oslih, na kamelah, na mulah in na volih ter živež, moko, skupaj stisnjene fige in rozine, vino, olje, vole in obilje ovc, kajti radost je bila v Izraelu. 013 1CH 013 001 David se je posvetoval s poveljniki nad tisočimi in nad stotimi in z vsakim voditeljem. 013 1CH 013 002 David je vsej Izraelovi skupnosti rekel: „Če se vam to zdi dobro in je to od Gospoda, našega Boga, pošljimo vsem našim bratom naokoli, ki so ostali v vsej Izraelovi deželi in z njimi tudi duhovnikom in Lévijevcem, ki so v njihovih mestih in predmestjih, da se bodo lahko zbrali k nam, 013 1CH 013 003 in ponovno privedimo k sebi skrinjo našega Boga, kajti v Savlovih dneh nismo povpraševali po njej.“ 013 1CH 013 004 Vsa skupnost je rekla, da bodo tako storili, kajti stvar je bila pravilna v očeh vsega ljudstva. 013 1CH 013 005 Tako je David zbral skupaj ves Izrael, od egiptovskega Šihórja, celo do vstopa v Hamát, da Božjo skrinjo privede iz Kirját Jearíma. 013 1CH 013 006 David se je dvignil in ves Izrael v Baálo, to je v Kirját Jearím, ki pripada Judu, da od tam privede Božjo skrinjo Gospoda, ki prebiva med kerubi, katerega ime je imenovano na njej. 013 1CH 013 007 Božjo skrinjo so odpeljali na novem vozu iz Abinadábove hiše. Uzá in Ahjó pa sta gnala voz. 013 1CH 013 008 David in ves Izrael so igrali pred Bogom z vso svojo močjo, s petjem, harfami, plunkami, tamburini, cimbalami in trobentami. 013 1CH 013 009 Ko so prišli na Kidónovo mlatišče, je Uzá iztegnil svojo roko, da pridrži skrinjo, kajti voli so se spotaknili. 013 1CH 013 010 Gospodova jeza je bila vžgana zoper Uzá in ga je udaril, ker je svojo roko položil k skrinji in tam je umrl pred Bogom. 013 1CH 013 011 David je bil razžaljen, ker je Gospod naredil vrzel nad Uzájem, zato je ta kraj do tega dne imenovan Perec Uzá. 013 1CH 013 012 David se je tisti dan bal Boga, rekoč: „Kako naj Božjo skrinjo pripeljem k sebi domov?“ 013 1CH 013 013 Tako David skrinje ni pripeljal k sebi domov, v Davidovo mesto, temveč jo je odpeljal stran, v hišo Gitéjca Obéd Edóma. 013 1CH 013 014 Božja skrinja je ostala tri mesece z družino Obéd Edóma v njegovi hiši. Gospod je blagoslovil hišo Obéd Edóma in vse, kar je ta imel. 013 1CH 014 001 Torej kralj Hirám iz Tira je poslal poslance k Davidu in cedrov les z zidarji in tesarji, da mu zgradijo hišo. 013 1CH 014 002 David je zaznal, da ga je Gospod potrdil za kralja nad Izraelom, kajti njegovo kraljestvo je bilo visoko povzdignjeno zaradi njegovega ljudstva Izraela. 013 1CH 014 003 David si je vzel več žena pri Jeruzalemu in David je zaplodil več sinov in hčera. 013 1CH 014 004 Torej to so imena njegovih otrok, ki jih je imel v Jeruzalemu: Šamúa, Šobáb, Natán, Salomon, 013 1CH 014 005 Jibhár, Elišúa, Elpélet, 013 1CH 014 006 Nogah, Nefeg, Jafíja, 013 1CH 014 007 Elišamá, Beeljadá in Elifálet. 013 1CH 014 008 Ko so Filistejci slišali, da je bil David maziljen za kralja nad vsem Izraelom, so vsi Filistejci odšli gor, da poiščejo Davida. David pa je slišal o tem in odšel ven zoper njih. 013 1CH 014 009 Filistejci so prišli in se razporedili po dolini Rafájim. 013 1CH 014 010 David je poizvedel od Boga, rekoč: „Ali naj grem gor zoper Filistejce? Ali jih boš izročil v mojo roko?“Gospod mu je rekel: „Pojdi gor, kajti izročil jih bom v tvojo roko.“ 013 1CH 014 011 Tako so prišli gor v Báal Peracím in David jih je tam udaril. Potem je David rekel: „Bog je po moji roki pridrl nad moje sovražnike, kakor izbruhnejo vode, “zato so ime tega kraja imenovali Báal Peracím. 013 1CH 014 012 Ko so tam pustili svoje bogove, je David dal zapoved in sežgali so jih v ognju. 013 1CH 014 013 Filistejci pa so se ponovno razporedili po dolini. 013 1CH 014 014 Zato je David ponovno poizvedel od Boga in Bog mu je rekel: „Ne pojdi gor za njimi. Obrni se proč od njih in pridi nadnje nasproti murvinih dreves. 013 1CH 014 015 Zgodilo se bo, ko boš zaslišal zvok hoje po vrhovih murvinih dreves, da boš tedaj odšel ven na bitko, kajti Bog je odšel pred teboj, da udari vojsko Filistejcev.“ 013 1CH 014 016 David je torej storil kakor mu je Bog zapovedal in udarili so vojsko Filistejcev od Gibeóna, celo do Gazerja. 013 1CH 014 017 Davidova slava se je razširila po vseh deželah in Gospod je nad vse narode privedel strah pred njim. 013 1CH 015 001 David si je v Davidovem mestu zgradil hiše in pripravil kraj za Božjo skrinjo in zanjo razpel šotor. 013 1CH 015 002 Potem je David rekel: „Božje skrinje ne bi smel nositi nihče razen Lévijevcev, kajti njih je Gospod izbral, da nosijo Božjo skrinjo in da mu služijo na veke.“ 013 1CH 015 003 David je skupaj zbral ves Izrael v Jeruzalemu, da prinese gor Gospodovo skrinjo na kraj, katerega je pripravil zanjo. 013 1CH 015 004 David je zbral Aronove otroke in Lévijevce: 013 1CH 015 005 izmed Kehátovih sinov vodja Uriéla in sto dvajset njegovih bratov; 013 1CH 015 006 izmed Meraríjevih sinov vodja Asajája in dvesto dvajset njegovih bratov; 013 1CH 015 007 izmed Geršómovih sinov vodja Joéla in sto trideset njegovih bratov; 013 1CH 015 008 izmed Elicafánovih sinov vodja Šemajá in dvesto njegovih bratov; 013 1CH 015 009 izmed Hebrónovih sinov vodja Eliéla in osemdeset njegovih bratov; 013 1CH 015 010 izmed Uziélovih sinov vodja Aminadába in sto dvanajst njegovih bratov. 013 1CH 015 011 David je dal poklicati Cadóka, duhovnika Abjatárja in Lévijevce Uriéla, Asajá, Joéla, Šemajá, Eliéla in Aminadába 013 1CH 015 012 ter jim rekel: „Vi ste vodje očetov Lévijevcev. Posvetite se tako vi kakor vaši bratje, da boste lahko prinesli gor skrinjo Gospoda, Izraelovega Boga, na kraj, ki sem ga pripravil zanjo. 013 1CH 015 013 Kajti ker tega niste najprej storili, je Gospod, naš Bog, nad nami naredil vrzel, ker ga nismo iskali po predpisanem redu.“ 013 1CH 015 014 Tako so se duhovniki in Lévijevci posvetili, da prinesejo gor skrinjo Gospoda, Izraelovega Boga. 013 1CH 015 015 Lévijevi otroci so na svojih ramenih nosili Božjo skrinjo z njenima drogovoma v njej, kakor je zapovedal Mojzes, glede na Gospodovo besedo. 013 1CH 015 016 David je spregovoril vodju Lévijevcev, da določi svoje brate, da bodo pevci z glasbenimi inštrumenti, plunkami, harfami in cimbalami, z dvigovanjem zvenečega radostnega glasu. 013 1CH 015 017 Tako so Lévijevci določili Joélovega sina Hemána in izmed njegovih bratov Berehjájevega sina Asáfa in izmed Meraríjevih sinov, njihovih bratov, Kušajájevega sina Etána 013 1CH 015 018 in z njimi njihove brate druge stopnje: Zeharjája, Bena, Jehiéla, Šemiramóta, Jehiéla, Uníja, Eliába, Benajája, Maasejája, Matitjája, Elifeléhuja, Miknejája, Obéd Edóma in Jeiéla, vratarje. 013 1CH 015 019 Tako so bili pevci Hemán, Asáf in Etán določeni, da igrajo na cimbale iz brona, 013 1CH 015 020 Zeharjá, Jaaziél, Šemiramót, Jehiél, Uní, Eliáb, Maasejá in Benajá s plunkami na sopran, 013 1CH 015 021 in Matitjá, Elifeléhu, Miknejá, Obéd Edóm, Jeiél in Azazjá s harfami v oktavi, da vodijo. 013 1CH 015 022 Kenanjá, vodja Lévijevcev, je bil za pesem. Poučil je glede pesmi, ker je bil vešč. 013 1CH 015 023 Berehjá in Elkaná sta bila vratarja za skrinjo. 013 1CH 015 024 Duhovniki Šebanjá, Józafat, Netanél, Amasáj, Zeharjá, Benajá in Eliézer so s trobentami trobili pred Božjo skrinjo; Obéd Edóm in Jehijá pa sta bila vratarja za skrinjo. 013 1CH 015 025 Tako so David, Izraelove starešine in tisočniki odšli, da iz hiše Obéd Edóma z radostjo prinesejo gor Gospodovo skrinjo zaveze. 013 1CH 015 026 Pripetilo se je, ko je Bog pomagal Lévijevcem, da so nosili skrinjo Gospodove zaveze, da so darovali sedem bikcev in sedem ovnov. 013 1CH 015 027 David je bil oblečen s svečanim oblačilom iz tankega lanenega platna in vsi Lévijevci, ki so nosili skrinjo, pevci in Kenanjá, mojster pesmi s pevci; tudi David je imel na sebi efód iz lana. 013 1CH 015 028 Tako je ves Izrael prinesel gor Gospodovo skrinjo zaveze z vriskanjem, z zvokom kornéta, s trobentami, cimbalami in igrali so s plunkami in harfami. 013 1CH 015 029 Pripetilo se je medtem ko je Gospodova skrinja prišla v Davidovo mesto, da je Savlova hči Mihála, zroč skozi okno, videla kralja Davida plesati in igrati in ga v svojem srcu prezirala. 013 1CH 016 001 Tako so prinesli Božjo skrinjo in jo postavili na sredo šotora, katerega je kralj David postavil zanjo ter pred Bogom darovali žgalne daritve in mirovne daritve. 013 1CH 016 002 Ko je David končal žrtvovanje žgalnih daritev in mirovnih daritev je v Gospodovem imenu blagoslovil ljudstvo. 013 1CH 016 003 Vsakemu iz Izraela, tako moškemu kakor ženski, vsakemu je razdelil hleb kruha, dober kos mesa in flaškon vina. 013 1CH 016 004 Nekatere izmed Lévijevcev je določil, da služijo pred Gospodovo skrinjo in da se spominjajo, se zahvaljujejo in hvalijo Gospoda, Izraelovega Boga: 013 1CH 016 005 vodja Asáfa in poleg njega Zeharjá, Jeiéla, Šemiramóta, Jehiéla, Matitjája, Eliába, Benajája in Obéd Edóma, in Jeiéla s plunkami in harfami, toda Asáf je igral na cimbale; 013 1CH 016 006 tudi duhovnika Benajája in Jahaziéla s trobentami nenehno pred skrinjo Božje zaveze. 013 1CH 016 007 Potem je na ta dan David prvič izročil ta psalm v roko Asáfa in njegovih bratov, da se zahvalijo Gospodu. 013 1CH 016 008 Zahvaljujte se Gospodu, kličite njegovo ime, med ljudstvom razglašajte njegova dela. 013 1CH 016 009 Prepevajte mu, prepevajte mu psalme, govorite o vseh njegovih čudovitih delih. 013 1CH 016 010 Ponašajte se z njegovim svetim imenom. Naj se veseli srce tistih, ki iščejo Gospoda. 013 1CH 016 011 Iščite Gospoda in njegovo moč, neprenehoma iščite njegov obraz. 013 1CH 016 012 Spominjajte se njegovih čudovitih del, ki jih je storil, njegovih čudežev in sodb njegovih ust; 013 1CH 016 013 oh vi seme Izraela, njegovega služabnika, vi Jakobovi otroci, njegovi izbranci. 013 1CH 016 014 On je Gospod, naš Bog, njegove sodbe so po vsej zemlji. 013 1CH 016 015 Vedno se zavedajte njegove zaveze, besede, katero je zapovedal tisočim rodovom, 013 1CH 016 016 celo zaveze, ki jo je sklenil z Abrahamom in njegove prisege Izaku 013 1CH 016 017 in isto je potrdil Jakobu za zakon in Izraelu za večno zavezo, 013 1CH 016 018 rekoč: „Tebi bom dal kánaansko deželo, žreb vaše dediščine, “ 013 1CH 016 019 ko vas je bilo le malo, celo peščica in tujci v njej. 013 1CH 016 020 Ko so hodili od naroda k narodu in od enega kraljestva k drugemu ljudstvu, 013 1CH 016 021 nobenemu človeku ni pustil, da jim stori krivico; da, zaradi njih je grajal kralje, 013 1CH 016 022 rekoč: „Ne dotikajte se mojih maziljencev in mojim prerokom ne delajte hudega.“ 013 1CH 016 023 Poj Gospodu vsa zemlja, iz dneva v dan naznanjaj njegovo rešitev duše. 013 1CH 016 024 Oznanjajte njegovo slavo med pogani, njegova čudovita dela med vsemi narodi. 013 1CH 016 025 Kajti velik je Gospod in silno naj bo hvaljen. Njega se je potrebno bati nad vsemi bogovi. 013 1CH 016 026 Kajti vsi bogovi ljudstva so maliki, toda Gospod je naredil nebesa. 013 1CH 016 027 Slava in čast sta v njegovi prisotnosti, moč in veselje sta na njegovem kraju. 013 1CH 016 028 Dajajte Gospodu, ve sorodstva ljudstev, dajajte Gospodu slavo in moč. 013 1CH 016 029 Dajajte Gospodu slavo, primerno njegovemu imenu, prinesite daritev in pridite predenj. Obožujte Gospoda v lepoti svetosti. 013 1CH 016 030 Boj se pred njim vsa zemlja. Tudi zemeljski krog bo trden, ki ne bo omajan. 013 1CH 016 031 Naj bodo nebesa vesela in naj se zemlja veseli, in ljudje naj govorijo med narodi: „ Gospod kraljuje.“ 013 1CH 016 032 Naj buči morje in njegova polnost. Naj se polja veselijo in vse, kar je na njih. 013 1CH 016 033 Potem bodo lesena drevesa prepevala ob Gospodovi prisotnosti, ker on prihaja, da sodi zemljo. 013 1CH 016 034 Oh, zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja za vedno. 013 1CH 016 035 Recite: „Reši nas, oh Bog rešitve naših duš, zberi nas skupaj in nas osvobodi pred pogani, da se bomo lahko zahvaljevali tvojemu svetemu imenu in slavili v tvoji hvali. 013 1CH 016 036 Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog na veke vekov.“In vse ljudstvo je reklo: „Amen“in hvalilo Gospoda. 013 1CH 016 037 Tako je tam, pred skrinjo Gospodove zaveze, pustil Asáfa in njegove brate, da nenehno služijo pred skrinjo, kakor je zahtevalo vsakodnevno delo, 013 1CH 016 038 in Obéd Edóma z oseminšestdesetimi njihovimi brati; tudi Jedutúnovega sina Obéd Edóma in Hosája, da bosta vratarja; 013 1CH 016 039 in duhovnika Cadóka in njegove brate duhovnike pred Gospodovim šotorskim svetiščem na visokem kraju, ki je bil pri Gibeónu, 013 1CH 016 040 da darujejo žgalne daritve Gospodu na oltarju, nenehne žgalne daritve, jutranje in večerne in da storijo glede na vse, kar je pisano v Gospodovi postavi, ki jo je zapovedal Izraelu; 013 1CH 016 041 in z njimi Hemána, Jedutúna in druge, ki so bili izbrani, ki so bili določeni po imenu, da se zahvaljujejo Gospodu, ker njegovo usmiljenje traja večno; 013 1CH 016 042 in z njimi Hemána in Jedutúna s trobentami in cimbalami za tiste, da bi igrali in z Božjimi glasbenimi inštrumenti. Jedutúnovi sinovi pa so bili vratarji. 013 1CH 016 043 In vse ljudstvo je odšlo vsak človek k svoji hiši, in David se je vrnil, da blagoslovi svojo hišo. 013 1CH 017 001 Pripetilo se je torej, medtem ko je David sedel v svoji hiši, da je David rekel preroku Natánu: „Glej, jaz prebivam v cedrovi hiši, toda skrinja Gospodove zaveze ostaja pod zavesami.“ 013 1CH 017 002 Potem je Natán rekel Davidu: „Stôri vse, kar je v tvojem srcu, kajti Bog je s teboj.“ 013 1CH 017 003 Iste noči se je pripetilo, da je Božja beseda prišla k Natánu, rekoč: 013 1CH 017 004 „Pojdi in povej mojemu služabniku Davidu: ‚Tako govori Gospod: ‚Ti mi ne boš gradil hiše, da prebivam v njej, 013 1CH 017 005 kajti nisem prebival v hiši od dne, ko sem Izraela privedel gor, do današnjega dne, temveč sem šel od šotora k šotoru in od enega šotorskega svetišča k drugemu. 013 1CH 017 006 Kjerkoli sem hodil z vsem Izraelom, sem mar spregovoril besedo kateremukoli izmed Izraelovih sodnikov, katerim sem zapovedal, da pasejo moje ljudstvo, rekoč: ‚Zakaj mi niste zgradili cedrove hiše?‘ 013 1CH 017 007 Zdaj boš torej tako povedal mojemu služabniku Davidu: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Vzel sem te iz staje za ovce, celó od sledenja ovcam, da bi bil vladar nad mojim ljudstvom Izraelom, 013 1CH 017 008 in s teboj sem bil kjerkoli si hodil in pred teboj sem iztrebil vse tvoje sovražnike in ti naredil ime, podobno imenu velikih mož, ki so na zemlji. 013 1CH 017 009 Prav tako bom določil kraj za svoje ljudstvo Izrael in jih zasadil in bodo prebivali na svojem kraju in ne bodo več seljeni, niti jih ne bodo več pustošili otroci zlobnosti, kakor spočetka 013 1CH 017 010 in odkar sem zapovedal sodnikom, naj bodo nad mojim ljudstvom Izraelom. Poleg tega bom podjarmil vse tvoje sovražnike. Nadalje ti povem še, da ti bo Gospod zgradil hišo. 013 1CH 017 011 Zgodilo se bo, ko bodo tvoji dnevi pretekli, da moraš oditi, da boš s svojimi očeti, da bom obudil tvoje seme za teboj, ki bo izmed tvojih sinov in jaz bom utrdil njegovo kraljestvo. 013 1CH 017 012 Zgradil mi bo hišo in njegov prestol bom utrdil na veke. 013 1CH 017 013 Jaz bom njegov oče in on bo moj sin. Svoje milosti ne bom odvzel od njega, kakor sem jo odvzel tistemu, ki je bil pred teboj, 013 1CH 017 014 temveč ga bom postavil v svoji hiši in v svojem kraljestvu na veke in njegov prestol bo utrjen na vékomaj.‘“ 013 1CH 017 015 Glede na vse te besede in glede na vse to videnje, tako je Natán govoril Davidu. 013 1CH 017 016 Kralj David je prišel in se usedel pred Gospodom ter rekel: „Kdo sem jaz, oh Gospod Bog in kaj je moja hiša, da si me privedel sèm? 013 1CH 017 017 Vendar je bila to majhna stvar v tvojih očeh, oh Bog, kajti govoril si tudi o hiši svojega služabnika za oddaljeni čas, ki pride in si se ozrl name glede na stan človeka visoke stopnje, oh Gospod Bog. 013 1CH 017 018 Kaj ti lahko David še govori glede časti tvojega služabnika? Kajti poznaš svojega služabnika. 013 1CH 017 019 Oh Gospod, zaradi svojega služabnika in glede na svoje lastno srce, si storil vso to veličino v tem, da si dal spoznati vse te velike stvari. 013 1CH 017 020 Oh Gospod, nobenega ni podobnega tebi, niti ni nobenega Boga poleg tebe, glede na vse, kar smo slišali z našimi ušesi. 013 1CH 017 021 Kateri narod na zemlji je podoben tvojemu ljudstvu Izraelu, katerega je Bog šel odkupit, da postane njegovo lastno ljudstvo, da si si naredil ime veličine in strašnosti s pregonom narodov izpred svojega ljudstvom, katerega si odkupil iz Egipta? 013 1CH 017 022 Kajti svojemu ljudstvu Izraelu si storil, da bo tvoje lastno ljudstvo na veke; in ti, Gospod, postajaš njihov Bog. 013 1CH 017 023 Zato sedaj, Gospod, naj bo stvar, ki si jo govoril glede svojega služabnika in glede njegove hiše, utrjena na veke in stôri kakor si rekel. 013 1CH 017 024 Naj bo to celo utrjeno, da bo tvoje ime lahko poveličano na veke, rekoč: ‚ Gospod nad bojevniki je Izraelov Bog, celó Bog Izraelu‘in naj bo hiša tvojega služabnika Davida utrjena pred teboj. 013 1CH 017 025 Kajti ti, oh moj Bog, si povedal svojemu služabniku, da mu hočeš zgraditi hišo, zato je tvoj služabnik v svojem srcu našel, da moli pred teboj. 013 1CH 017 026 In sedaj, Gospod, ti si Bog in to dobroto si obljubil svojemu služabniku. 013 1CH 017 027 Zdaj naj ti torej to ugaja, da blagosloviš hišo svojega služabnika, da bo ta lahko pred teboj na veke, kajti ti blagoslavljaš, oh Gospod in to bo blagoslovljeno na veke.“ 013 1CH 018 001 Torej po tem se je pripetilo, da je David udaril Filistejce in jih podjarmil in iz roke Filistejcev vzel Gat in njegova mesta. 013 1CH 018 002 Udaril je Moáb in Moábci so postali Davidovi služabniki in prinašali darila. 013 1CH 018 003 David je udaril Hadarézerja, kralja Cobe v Hamátu, medtem ko je šel, da si utrdi svoje gospostvo pri reki Evfratu. 013 1CH 018 004 David mu je vzel tisoč bojnih vozov in sedem tisoč konjenikov in dvajset tisoč pešcev. David je tudi prerezal Ahilove tetive vsem konjem bojnega voza, toda izmed njih je prihranil sto bojnih vozov. 013 1CH 018 005 Ko so Sirci iz Damaska prišli pomagat Hadarézerju, kralju iz Cobe, je David med Sirci usmrtil dvaindvajset tisoč mož. 013 1CH 018 006 Potem je David v sirskem Damasku postavil garnizije in Sirci so postali Davidovi služabniki in prinašali darila. Tako je Gospod varoval Davida kamorkoli je šel. 013 1CH 018 007 David je vzel ščite iz zlata, ki so bili na Hadarézerjevih služabnikih in jih prinesel v Jeruzalem. 013 1CH 018 008 Podobno je iz Tibháta in iz Kuna, Hadarézerjevih mest, David prinesel zelo veliko brona, s katerim je Salomon naredil bronasto morje, stebra in bronaste posode. 013 1CH 018 009 Torej ko je kralj Tov iz Hamáta slišal kako je David udaril vso Hadarézerjevo vojsko iz Cobe, 013 1CH 018 010 je poslal svojega sina Hadoráma h kralju Davidu, da poizve o njegovi blaginji in da mu čestita, ker se je boril zoper Hadarézerja in ga udaril (kajti Hadarézer je bil v vojni s Tovjem) in z njim vse vrste posod iz zlata, srebra in brona. 013 1CH 018 011 Tudi te je kralj David posvetil Gospodu, s srebrom in zlatom, ki ga je prinesel iz vseh teh narodov: iz Edóma, Moába, od Amónovih otrok, od Filistejcev in od Amáleka. 013 1CH 018 012 Poleg tega je Cerújin sin Abišáj, usmrtil osemnajst tisoč Edómcev v slani dolini. 013 1CH 018 013 Postavil je garnizije v Edómu in vsi Edómci so postali Davidovi služabniki. Tako je Gospod varoval Davida kamorkoli je šel. 013 1CH 018 014 Tako je David kraljeval nad vsem Izraelom in izvrševal sodbo ter pravico med vsem svojim ljudstvom. 013 1CH 018 015 Cerújin sin Joáb je bil nad vojsko in Ahilúdov sin Józafat [je bil] letopisec. 013 1CH 018 016 Ahitúbov sin Cadók in Abjatárjev sin Abiméleh sta bila duhovnika, Šavšá pa je bil pisar. 013 1CH 018 017 Jojadájev sin Benajá je bil nad Keretéjci in Péletovci, Davidovi sinovi pa so bili vodje okoli kralja. 013 1CH 019 001 Torej po tem se je pripetilo, da je umrl Naháš, kralj Amónovih otrok in namesto njega je zakraljeval njegov sin. 013 1CH 019 002 David je rekel: „Izkazal bom prijaznost Naháševemu sinu Hanúnu, ker je njegov oče izkazal prijaznost meni.“In David je poslal poslance, da ga potolažijo glede njegovega očeta. Tako so Davidovi služabniki prišli v deželo Amónovih otrok k Hanúnu, da ga potolažijo. 013 1CH 019 003 Toda princi Amónovih otrok so Hanúnu rekli: „Misliš, da je David spoštoval tvojega očeta, da ti je poslal tolažnike? Mar niso njegovi služabniki prišli k tebi, da preiščejo, preobrnejo in si ogledajo deželo?“ 013 1CH 019 004 Zato je Hanún prijel Davidove služabnike, jih obril in njihove obleke odrezal po sredi, tik poleg njihovih zadnjic in jih odposlal proč. 013 1CH 019 005 Potem so nekateri odšli in Davidu povedali kako so bili možje postreženi. In poslal je, da jih sreča, kajti možje so bili silno osramočeni. Kralj je rekel: „Ostanite pri Jerihi, dokler vam brade ne zrastejo, potem se vrnite.“ 013 1CH 019 006 Ko so Amónovi otroci videli, da so Davidu postali zoprni, so Hanún in Amónovi otroci poslali tisoč talentov srebra, da si iz Mezopotamije, iz sirske Maáhe in Cobe najamejo bojne vozove in konjenike. 013 1CH 019 007 Tako so najeli dvaintrideset tisoč bojnih vozov, kralja Maáhe in njegovo ljudstvo, ki so prišli in se utaborili pred Médebo. In Amónovi otroci so se zbrali skupaj iz svojih mest in prišli na bitko. 013 1CH 019 008 Ko je David slišal o tem, je poslal Joába in vso vojsko mogočnih mož. 013 1CH 019 009 Amónovi otroci so prišli ven in se pred velikimi vrati mesta postrojili v bitko. Kralji, ki so prišli, pa so bili posebej na polju. 013 1CH 019 010 Torej ko je Joáb videl, da je bila bitka zoper njega postavljena spredaj in zadaj, je izmed vseh izbral izbrane Izraelove in jih postrojil zoper Sirce. 013 1CH 019 011 Preostanek ljudstva pa je izročil v roko svojega brata Abišája, in ti so se postrojili zoper Amónove otroke. 013 1CH 019 012 Rekel je: „Če bodo Sirci zame premočni, potem mi boš ti pomagal, toda če bodo Amónovi otroci premočni zate, potem bom jaz pomagal tebi. 013 1CH 019 013 Bodi odločnega poguma in se junaško obnašajva za naše ljudstvo in za mesta našega Boga. Gospod pa naj stori to, kar je dobro v njegovem pogledu.“ 013 1CH 019 014 Tako se je Joáb in ljudstvo, ki je bilo z njim, približalo pred Sirce k bitki, ti pa so pobegnili pred njim. 013 1CH 019 015 Ko so Amónovi otroci videli, da so Sirci pobegnili, so tudi sami pobegnili pred njegovim bratom Abišájem in vstopili v mesto. Potem je Joáb prišel v Jeruzalem. 013 1CH 019 016 Ko pa so Sirci videli, da so bili pred Izraelom poraženi, so poslali poslance in pripeljali Sirce, ki so bili onkraj reke; in Šopáh, poveljnik Hadarézerjeve vojske, je šel pred njimi. 013 1CH 019 017 To je bilo povedano Davidu in ta je zbral ves Izrael, prečkal Jordan in prišel nadnje in se postrojil v bitko zoper njih. Torej, ko se je David postrojil v bitko zoper Sirce, so se ti bojevali z njim. 013 1CH 019 018 Toda Sirci so zbežali pred Izraelom in David jih je izmed Sircev usmrtil sedem tisoč mož, ki so se bojevali na bojnih vozovih in štirideset tisoč pešcev in ubil poveljnika vojske Šopáha. 013 1CH 019 019 Ko so Hadarézerjevi služabniki videli, da so bili pred Izraelom poraženi, so z Davidom sklenili mir in postali njegovi služabniki; niti Sirci niso hoteli več pomagati Amónovim otrokom. 013 1CH 020 001 Pripetilo se je, potem ko je minilo leto, ob času, ko gredo kralji na bitko, da je Joáb vodil moč vojske in opustošil deželo Amónovih otrok in prišel ter oblegal Rabo. Toda David je ostal v Jeruzalemu. In Joáb je udaril Rabo ter jo uničil. 013 1CH 020 002 David je snel krono njihovega kralja iz njegove glave in spoznal, da tehta talent zlata in v njej so bili dragoceni kamni, in ta je bila postavljena na Davidovo glavo. In iz mesta je prinesel tudi silno mnogo plena. 013 1CH 020 003 Ljudstvo, ki je bilo v njem, je privedel ven in jih razsekal z žagami, branami iz železa in sekirami. Celo tako je David postopal z vsemi mesti Amónovih otrok. In David in vse ljudstvo se je vrnilo v Jeruzalem. 013 1CH 020 004 Pripetilo se je za tem, da se je vzdignila vojna s Filistejci pri Gezerju. Takrat je Hušán Sibeháj usmrtil Sipája, ki je bil izmed otrok velikana; in bili so podjarmljeni. 013 1CH 020 005 Ponovno je bila vojna s Filistejci. Jaírov sin Elhanán je usmrtil Lahmíja, brata Gitéjca Goljata, katerega kopjišče je bilo podobno tkalčevemu brunu. 013 1CH 020 006 Ponovno je bila vojna pri Gatu, kjer je bil mož visoke postave, katerega prstov in palcev je bilo štiriindvajset, šest na vsaki roki in šest na vsakem stopalu in tudi ta je bil sin velikana. 013 1CH 020 007 Toda ko je izzival Izraela, ga je Jonatan, Šimájajev sin, Davidov brat, usmrtil. 013 1CH 020 008 Ti so bili rojeni velikanu v Gatu in padli so po Davidovi roki in po roki njegovih služabnikov. 013 1CH 021 001 Satan je vstal zoper Izraela in spodbudil Davida, da prešteje Izraela. 013 1CH 021 002 In David je rekel Joábu ter voditeljem ljudstva: „Pojdite, preštejte Izraela od Beeršéba celo do Dana in njihovo število prinesite k meni, da ga bom lahko vedel.“ 013 1CH 021 003 Joáb je odgovoril: „ Gospod naj naredi svoje ljudstvo stokrat tako številno, kot jih je, toda moj gospod kralj, ali niso vsi služabniki mojega gospoda? Zakaj potem moj gospod zahteva to stvar? Zakaj bo on razlog prekrška Izraelu?“ 013 1CH 021 004 Kljub temu je kraljeva beseda prevladala proti Joábovi. Zato je Joáb odpotoval, šel skozi ves Izrael in prišel v Jeruzalem. 013 1CH 021 005 Joáb je Davidu izročil vsoto ljudstva. In vseh iz Izraela je bilo milijon sto tisoč, ki so izdirali meč, in Juda je bilo štiristo sedemdeset tisoč mož, ki so izdirali meč. 013 1CH 021 006 Toda Lévijevce in Benjamina pa ni prištel mednje, kajti kraljeva beseda je bila Joábu gnusna. 013 1CH 021 007 Bog pa je bil razžaljen s to stvarjo, zato je udaril Izraela. 013 1CH 021 008 David je rekel Bogu: „Silno sem grešil, ker sem storil to stvar. Toda zdaj, rotim te, odstrani krivičnost svojega služabnika, kajti storil sem zelo nespametno.“ 013 1CH 021 009 Gospod je spregovoril Davidovemu vidcu Gadu: 013 1CH 021 010 „Pojdi in povej Davidu, rekoč: ‚Tako govori Gospod: ‚Ponujam ti tri stvari. Izberi eno izmed njih, da ti jo bom lahko storil.‘“ 013 1CH 021 011 Tako je Gad prišel k Davidu in mu rekel: „Tako govori Gospod: ‚Izberi si 013 1CH 021 012 ali tri leta lakote, ali tri mesece uničenja pred tvojimi sovražniki, medtem ko te dohiteva meč tvojih sovražnikov, ali tri dni Gospodovega meča, celo kužne bolezni v deželi in uničevanje od Gospodovega angela po vseh Izraelovih pokrajinah. Sedaj si torej svetuj kakšno besedo naj ponovno prinesem tistemu, ki me je poslal.‘“ 013 1CH 021 013 David je rekel Gadu: „V veliki stiski sem. Naj torej padem v Gospodovo roko, kajti zelo velika so njegova usmiljenja, toda naj ne padem v roko človeka.“ 013 1CH 021 014 Tako je Gospod nad Izrael poslal kužno bolezen in izmed Izraela je padlo sedemdeset tisoč mož. 013 1CH 021 015 Bog je poslal angela k Jeruzalemu, da ga uniči. Medtem ko je ta uničeval, je Gospod opazoval, se pokesal od zla in rekel angelu, ki je uničeval: „Dovolj je, zadrži sedaj svojo roko.“In Gospodov angel je stal pri mlatišču Jebusejca Ornana. 013 1CH 021 016 David je povzdignil svoje oči in zagledal Gospodovega angela stati med zemljo in nebom, ki je imel v svoji roki izvlečen meč, iztegnjen nad Jeruzalemom. Potem so David in starešine Izraela, ki so bili oblečeni v vrečevino, padli na svoje obraze. 013 1CH 021 017 David pa je rekel Bogu: „ Ali nisem to jaz, ki sem zapovedal, da se ljudstvo prešteje? Celo jaz sem ta, ki je grešil in zares storil zlo. Toda kar se tiče teh ovc, kaj so te storile? Naj bo tvoja roka, prosim te, oh Gospod, moj Bog, na meni in na hiši mojega očeta, toda ne na tvojem ljudstvu, da bi bili trpinčeni.“ 013 1CH 021 018 Potem je Gospodov angel zapovedal Gadu, da reče Davidu, naj gre David gor in postavi oltar Gospodu na mlatišču Jebusejca Ornana. 013 1CH 021 019 David je na Gadovo besedo, ki jo je govoril v Gospodovem imenu, odšel gor. 013 1CH 021 020 Ornan pa se je obrnil in zagledal angela in njegovi štirje sinovi so se z njim vred skrili. Torej Ornan je mlatil pšenico. 013 1CH 021 021 Ko je David prišel k Ornanu, je Ornan pogledal in zagledal Davida in šel ven iz mlatišča in se pripognil k Davidu s svojim obrazom do tal. 013 1CH 021 022 Potem je David rekel Ornanu: „Zagotovi mi prostor tega mlatišča, da bom na njem lahko zgradil oltar Gospodu. Zagotovil mi ga boš za polno ceno, da bo nadloga lahko ustavljena pred ljudstvom.“ 013 1CH 021 023 Ornan je rekel Davidu: „Vzemi to k sebi in naj moj gospod kralj stori to, kar je dobro v njegovih očeh. Glej, dam ti tudi vola za žgalne daritve, mlatilne priprave za les in pšenico za jedilno daritev; vse to dam.“ 013 1CH 021 024 Kralj David je rekel Ornanu: „Ne, temveč bom to resnično kupil za polno ceno, kajti ne bom vzel tega, kar je tvoje, za Gospoda, niti žgalne daritve daroval brez stroška.“ 013 1CH 021 025 Tako je David dal Ornanu za prostor šeststo šeklov zlata po teži. 013 1CH 021 026 David je tam zgradil oltar Gospodu in daroval žgalne daritve in mirovne daritve in klical h Gospodu in ta mu je iz nebes odgovoril z ognjem na oltar žgalne daritve. 013 1CH 021 027 Gospod je zapovedal angelu in ta je svoj meč ponovno vtaknil v svojo nožnico. 013 1CH 021 028 V tistem času, ko je David videl, da mu je Gospod odgovoril na mlatišču Jebusejca Ornana, potem je tam žrtvoval. 013 1CH 021 029 Kajti Gospodovo šotorsko svetišče, katerega je Mojzes naredil v divjini in oltar žgalne daritve sta bila v tem obdobju na visokem kraju pri Gibeónu. 013 1CH 021 030 Toda David ni mogel iti predenj, da bi povprašal od Boga, kajti bal se je zaradi meča Gospodovega angela. 013 1CH 022 001 Potem je David rekel: „To je hiša Gospoda Boga in to je oltar žgalne daritve za Izraela.“ 013 1CH 022 002 David je zapovedal, da zberejo skupaj tujce, ki so bili v Izraelovi deželi in postavil je zidarje, da izklesajo kamne, da zgradijo Božjo hišo. 013 1CH 022 003 David je pripravil železa v obilju za žeblje duri velikih vrat in za vezi, in brona v obilju, brez teže. 013 1CH 022 004 Tudi cedrovih dreves v obilju, kajti Sidónci in tisti iz Tira so Davidu prinesli veliko cedrovega lesa. 013 1CH 022 005 David je rekel: „Moj sin Salomon je mlad in nežen, hiša, ki naj se zgradi za Gospoda pa mora biti silno prekrasna od slovesa in od slave po vseh deželah, zato bom torej naredil priprave zanjo.“Tako je David pred svojo smrtjo [vsega] obilno pripravil. 013 1CH 022 006 Potem je dal poklicati svojega sina Salomona in ga zadolžil, da zgradi hišo za Gospoda, Izraelovega Boga. 013 1CH 022 007 David je rekel Salomonu: „Moja sin, kar se mene tiče, je bilo v mojih mislih, da zgradim hišo imenu Gospoda, svojega Boga, 013 1CH 022 008 toda k meni je prišla Gospodova beseda, rekoč: ‚Obilno si prelival kri in storil velike vojne. Ne boš gradil hiše mojemu imenu, ker si v mojem pogledu na zemlji prelil mnogo krvi. 013 1CH 022 009 Glej, rojen ti bo sin, ki bo mož počitka in dal mu bom počitek pred vsemi njegovimi sovražniki naokoli, kajti njegovo ime bo Salomon in jaz bom v njegovih dneh Izraelu dal mir in spokojnost. 013 1CH 022 010 Zgradil bo hišo za moje ime in on bo moj sin in jaz bom njegov oče in jaz bom vzpostavil prestol njegovega kraljestva nad Izraelom na veke.‘ 013 1CH 022 011 Sedaj, moj sin, Gospod naj bo s teboj in bodi uspešen in zgradi hišo Gospoda, svojega Boga, kakor je govoril o tebi. 013 1CH 022 012 Samo Gospod naj ti da modrost in razumevanje in te zadolži glede Izraela, da se boš lahko držal postave Gospoda, svojega Boga. 013 1CH 022 013 Potem boš uspel, če paziš, da izpolnjuješ zakone in sodbe, ki jih je Gospod zapovedal Mojzesu glede Izraela. Bodi močan in odločnega poguma. Ne boj se niti ne bodi zaprepaden. 013 1CH 022 014 Torej glej, v svoji stiski sem za Gospodovo hišo pripravil sto tisoč talentov zlata in milijon talentov srebra, brona in železa pa brez teže, kajti tega je v obilju. Tudi les in kamenje sem pripravil in ti lahko k temu dodaš. 013 1CH 022 015 Poleg tega je tam s teboj delavcev v obilju, kamnosekov in obdelovalcev kamna in lesa, in vseh vrst spretnih mož za vsako vrsto dela. 013 1CH 022 016 Zlatu, srebru, bronu in železu ni števila. Vstani torej in delaj in Gospod naj bo s teboj.“ 013 1CH 022 017 David je tudi vsem Izraelovim princem zapovedal, da pomagajo njegovemu sinu Salomonu, rekoč: 013 1CH 022 018 „ Mar ni z vami Gospod, vaš Bog? In ali vam ni dal počitka na vsaki strani? Kajti prebivalce dežele je izročil v mojo roko in dežela je podjarmljena pred Gospodom in pred njegovim ljudstvom. 013 1CH 022 019 Pripravite torej svoje srce in svojo dušo, da iščete Gospoda, svojega Boga. Vstanite torej in zgradite svetišče Gospodu Bogu, da se prinese skrinja Gospodove zaveze in svete Božje posode v hišo, ki naj bo zgrajena Gospodovemu imenu.“ 013 1CH 023 001 Torej ko je bil David star in izpolnjen z dnevi, je nad Izraelom postavil svojega sina Salomona. 013 1CH 023 002 Ta je zbral skupaj vse Izraelove prince, z duhovniki in Lévijevci. 013 1CH 023 003 Torej Lévijevci so bili prešteti od starosti tridesetih let in navzgor. Njihovo število po njihovih glavah, oseb, je bilo osemintrideset tisoč. 013 1CH 023 004 „Izmed katerih je bilo štiriindvajset tisoč, da vodijo delo Gospodove hiše, šest tisoč pa je bilo častnikov in sodnikov. 013 1CH 023 005 Poleg tega je bilo štiri tisoč vratarjev in štiri tisoč jih je hvalilo Gospoda z glasbili, ki sem jih naredil, “je rekel David, „da s temi hvalijo.“ 013 1CH 023 006 David jih je razdelil v skupine med Lévijeve sinove, namreč Geršóna, Keháta in Meraríja. 013 1CH 023 007 Izmed Geršónovcev sta bila Ladán in Šimí. 013 1CH 023 008 Ladánovi sinovi: vodja je bil Jehiél, Zetám in Joél, trije. 013 1CH 023 009 Šimíjevi sinovi: Šelomít, Haziél in Harán, trije. To so bili vodje Ladánovih očetov. 013 1CH 023 010 Šimíjevi sinovi so bili: Jahat, Ziná, Jeúš in Berijá. Ti štirje so bili Šimíjevi sinovi. 013 1CH 023 011 Jahat je bil vodja, Zizá pa drugi, toda Jeúš in Berijá nista imela veliko sinov, zato sta bila v enem štetju, glede na hišo svojega očeta. 013 1CH 023 012 Kehátovi sinovi: Amrám, Jichár, Hebrón in Uziél, štirje. 013 1CH 023 013 Amrámova sinova: Aron in Mojzes. Aron je bil odbran, da posvečuje najsvetejše stvari, on in njegovi sinovi na veke, da zažigajo kadilo pred Gospodom, da mu služijo in da v njegovem imenu blagoslavljajo na veke. 013 1CH 023 014 Torej glede Mojzesa, Božjega moža, njegovi sinovi so bili imenovani po Lévijevemu rodu. 013 1CH 023 015 Mojzesova sinova sta bila Geršóm in Eliézer. 013 1CH 023 016 Od Geršómovih sinov je bil vodja Šebuél. 013 1CH 023 017 Eliézerjevi sinovi so bili vodja Rehabjá. Eliézer pa ni imel nobenih drugih sinov, toda Rehabjájevih sinov je bilo zelo mnogo. 013 1CH 023 018 Izmed Jichárjevih sinov: vodja Šelomít. 013 1CH 023 019 Izmed Hebrónovih sinov: prvi Jerijá, drugi Amarjá, tretji Jahaziél in četrti Jekamám. 013 1CH 023 020 Uziélova sinova: prvi Miha in drugi Jišijá. 013 1CH 023 021 Meraríjeva sinova: Mahlí in Muší. Mahlíjeva sinova: Eleazar in Kiš. 013 1CH 023 022 Eleazar pa je umrl in ni imel sinov, temveč hčere in vzeli so jih njihovi bratje, Kiševi sinovi. 013 1CH 023 023 Mušíjevi sinovi: Mahlí, Eder in Jeremót, trije. 013 1CH 023 024 To so bili Lévijevi sinovi po hiši svojih očetov, celó vodje očetov, kakor so bili prešteti po številu imen njihovih glav, ki so opravljali delo službe Gospodove hiše, od starosti dvajsetih let in navzgor. 013 1CH 023 025 Kajti David je rekel: „ Gospod, Izraelov Bog, je svojemu ljudstvu dal počitek, da bi na veke lahko prebivali v Jeruzalemu, 013 1CH 023 026 in tudi Lévijevcem; ne bodo več nosili šotorskega svetišča, niti nobene njegove posode za njegovo službo.“ 013 1CH 023 027 Kajti po zadnjih Davidovih besedah so bili Lévijevci prešteti od dvajsetih let starosti in naprej, 013 1CH 023 028 ker je bila njihova služba, da čakajo na Aronove sinove za službo Gospodovi hiši, na dvorih in v sobah in v očiščevanju vseh svetih stvari in delu službe Božje hiše. 013 1CH 023 029 Tako za hleb navzočnosti kakor za fino moko za jedilno daritev in za nekvašene kolače in za tisto, kar je spečeno na ponvi in za to, kar je ocvrto in za vse vrste mer in velikosti 013 1CH 023 030 in da vsako jutro stojijo, da se zahvaljujejo in hvalijo Gospoda in prav tako zvečer. 013 1CH 023 031 In da vse žgalne daritve darujejo Gospodu na sábate, na mlaje in na določene praznike, po številu, glede na ukaz, ki jim je zapovedan, nenehno pred Gospodom, 013 1CH 023 032 in da naj se držijo zadolžitve šotorskega svetišča skupnosti in zadolžitve svetega kraja in zadolžitve Aronovih sinov, svojih bratov, v službi Gospodove hiše. 013 1CH 024 001 Torej to so oddelki Aronovih sinov. Aronovi sinovi: Nadáb, Abihú, Eleazar in Itamár. 013 1CH 024 002 Toda Nadáb in Abihú sta umrla pred njunim očetom in nista imela otrok, zato sta duhovniško službo izvrševala Eleazar in Itamár. 013 1CH 024 003 David jih je razdelil, tako Cadóka izmed Eleazarjevih sinov kot Ahiméleha izmed Itamárjevih sinov, glede na njihovo opravilo v njihovi službi. 013 1CH 024 004 Med Eleazarjevimi sinovi pa se je našlo več vodilnih mož kakor med Itamárjevimi sinovi; in tako so bili razdeljeni. Med Eleazarjevimi sinovi je bilo šestnajst vodilnih mož iz hiše njihovih očetov in osem med Itamárjevimi sinovi, glede na hišo njihovih očetov. 013 1CH 024 005 Tako so bili razdeljeni z žrebom, ena vrsta z drugo; za upravitelje svetišča in upravitelje Božje hiše so bili izmed Eleazarjevih sinov in izmed Itamárjevih sinov. 013 1CH 024 006 Netanélov sin Šemajá, pisar, eden izmed Lévijevcev, jih je popisal pred kraljem, princi, duhovnikom Cadókom in Abjatárjevim sinom Ahimélehom in pred vodji očetov duhovnikov in Lévijevcev. Ena glavna družina je bila vzeta za Eleazarja in ena je bila vzeta za Itamárja. 013 1CH 024 007 Torej prvi žreb je izšel za Jojaríba, drugi za Jedajája, 013 1CH 024 008 tretji za Haríma, četrti za Seoríma, 013 1CH 024 009 peti za Malkijája, šesti za Mijamína, 013 1CH 024 010 sedmi za Koca, osmi za Abíja, 013 1CH 024 011 deveti za Ješúa, deseti za Šehanjája, 013 1CH 024 012 enajsti za Eljašíba, dvanajsti za Jakíma, 013 1CH 024 013 trinajsti za Hupája, štirinajsti za Ješebába, 013 1CH 024 014 petnajsti za Bilgája, šestnajsti za Imêrja, 013 1CH 024 015 sedemnajsti za Hezírja, osemnajsti za Hapicéca, 013 1CH 024 016 devetnajsti za Petahjája, dvajseti za Jehezkéla, 013 1CH 024 017 enaindvajseti za Jahína, dvaindvajseti za Gamúla, 013 1CH 024 018 triindvajseti za Delajája, štiriindvajseti za Maazjája. 013 1CH 024 019 To so bili njihovi vrstni redi v njihovi službi, da pridejo v Gospodovo hišo, glede na njihov način, pod njihovim očetom Aronom, kakor mu je zapovedal Gospod, Izraelov Bog. 013 1CH 024 020 Preostali izmed Lévijevih sinov so bili tile: izmed Amrámovih sinov Šubaél, izmed Šubaélovih sinov Jehdejá. 013 1CH 024 021 Glede Rehabjá, izmed sinov Rehabjá je bil prvi Jišijá. 013 1CH 024 022 Izmed Jichárovcev Šelomot, izmed Šelomotovih sinov Jahat. 013 1CH 024 023 Hebrónovi sinovi: prvi Jerijá, drugi Amarjá, tretji Jahaziél in četrti Jekamám. 013 1CH 024 024 Izmed Uziélovih sinov Miha, izmed Mihovih sinov Šamír. 013 1CH 024 025 Mihov brat je bil Jišijá, izmed Jišijájevih sinov Zeharjá. 013 1CH 024 026 Meraríjevi sinovi so bili Mahlí in Muší. Jaazijájevi sinovi: Beno. 013 1CH 024 027 Merarijevi sinovi po Jaazijáju: Beno, Šohám, Zahúr in Ibri. 013 1CH 024 028 Iz Mahlíja je prišel Eleazar, ki ni imel sinov. 013 1CH 024 029 Glede Kiša: Kišev sin je bil Jerahmeél. 013 1CH 024 030 Tudi Mušíjevi sinovi: Mahlí, Eder in Jerimót. To so bili sinovi Lévijevcev po hiši njihovih očetov. 013 1CH 024 031 Tudi ti so metali žrebe nasproti svojih bratov, Aronovih sinov, v prisotnosti kralja Davida, Cadóka, Ahiméleha in vodje očetov duhovnikov in Lévijevcev, celo glavnim očetom nasproti njihovim mlajšim bratom. 013 1CH 025 001 Poleg tega so David in poveljniki vojske oddvojili k službi od Asáfovih, Hemánovih in Jedutúnovih sinov, ki naj bi prerokovali s harfami, s plunkami in s cimbalami. Število delavcev glede na njihovo službo je bilo: 013 1CH 025 002 izmed Asáfovih sinov Zahúr, Jožef, Netanjá in Asaréla, Asáfovi sinovi pod Asáfovo roko, ki so prerokovali glede na kraljev ukaz. 013 1CH 025 003 Od Jedutúna: Jedutúnovi sinovi Gedaljá, Cerí, Ješajá, Hašabjá, Matitjá, šest, pod rokami njihovega očeta Jedutúna, ki so prerokovali s harfo, da se zahvaljujejo in hvalijo Gospoda. 013 1CH 025 004 Od Hemána: Hemánovi sinovi Bukijá, Matanjá, Uziél, Šebuél, Jerimót, Hananjá, Hananí, Eliát, Gidálti, Romámti Ezer, Jošbekáša, Malóti, Hotír in Mahaziót. 013 1CH 025 005 Vsi ti so bili sinovi kraljevega vidca Hemána v Božjih besedah, da dvigujejo rog. In Bog je dal Hemánu štirinajst sinov in tri hčere. 013 1CH 025 006 Vsi ti so bili pod rokami njihovega očeta za pesem v Gospodovi hiši s cimbalami, plunkami in harfami, za službo Božje hiše, glede na kraljev ukaz Asáfu, Jedutúnu in Hemánu. 013 1CH 025 007 Tako je bilo njihovo število, z njihovimi brati, ki so bili poučeni v Gospodovih pesmih, celó vseh, ki so bili spretni, dvesto oseminosemdeset. 013 1CH 025 008 Metali so žrebe, stražo do straže, tako majhen kakor velik, učitelj kakor učenec. 013 1CH 025 009 Torej prvi žreb je prišel za Asáfa k Jožefu; drugi Gedaljáju, katerih je bilo z njegovimi brati in sinovi dvanajst; 013 1CH 025 010 tretji Zahúrju, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 011 četrti Izriju, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 012 peti Netanjáju, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 013 šesti Bukijáju, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 014 sedmi Jesarelu, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 015 osmi Ješajáju, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 016 deveti Matanjáju, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 017 deseti Šimíju, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 018 enajsti Azarélu, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 019 dvanajsti Hašabjáju, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 020 trinajsti Šubaélu, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 021 štirinajsti Matitjáju, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 022 petnajsti Jeremótu, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 023 šestnajsti Hananjáju, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 024 sedemnajsti Jošbekášaju, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 025 osemnajsti Hananíju, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 026 devetnajsti Malótiju, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 027 dvajseti Eliátaju, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 028 enaindvajseti Hotírju, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 029 dvaindvajseti Gidáltiju, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 030 triindvajseti Mahaziótaju, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst; 013 1CH 025 031 štiriindvajseti Romámti Ezerju, njemu, njegovim sinovom in njegovim bratom, bilo jih je dvanajst. 013 1CH 026 001 Glede na oddelke vratarjev je bil od Kórahovcev Mešelemjá, sin Koréja izmed Asáfovih sinov. 013 1CH 026 002 Mešelemjájevi sinovi so bili prvorojenec Zeharjá, drugi Jediaél, tretji Zebadjá, četrti Jatniél, 013 1CH 026 003 peti Elám, šesti Johanán, sedmi Eljoenáj. 013 1CH 026 004 Poleg tega so bili Obéd Edómovi sinovi prvorojenec Šemajá, drugi Jozabád, tretji Joáh, četrti Sahár, peti Netanél, 013 1CH 026 005 šesti Amiél, sedmi Isahár in osmi Peuletáj, kajti Bog ga je blagoslovil. 013 1CH 026 006 Tudi njegovemu sinu Šemajáju so bili rojeni sinovi, ki so vladali po hiši svojih očetov, kajti bili so močni junaški možje. 013 1CH 026 007 Šemajájevi sinovi: Otní, Refaél, Obéd, Elzabád, katerega bratje so bili močni možje, Elihú in Semahjá. 013 1CH 026 008 Vseh teh izmed Obéd Edómovih sinov in njihovih bratov, sposobnih mož za službo je bilo dvainšestdeset. 013 1CH 026 009 Mešelemjá je imel sinove in brate, močne može, osemnajst. 013 1CH 026 010 Tudi Hosá, izmed Meraríjevih otrok, je imel sinove: vodja Šimrí, (kajti čeprav ni bil prvorojenec, ga je vendar njegov oče naredil za vodjo) 013 1CH 026 011 drugi Hilkijá, tretji Tebaljá, četrti Zeharjá. Vseh sinov Hosájevih bratov je bilo trinajst. 013 1CH 026 012 Med temi so bili oddelki vratarjev, celó med vodilnimi možmi so imeli straže, da služijo eden nasproti drugemu v Gospodovi hiši. 013 1CH 026 013 Metali so žrebe, tako majhni kakor veliki, glede na hišo njihovih očetov, za vsaka velika vrata. 013 1CH 026 014 Žreb proti vzhodu je zadel Šelemjája. Potem so metali žrebe za Zeharjá, njegovega sina, modrega svetovalca in njegov žreb je izšel proti severu. 013 1CH 026 015 Za Obéd Edóma in za njegove sinove od Asupimove hiše proti jugu. 013 1CH 026 016 Šupímu in Hosáju je žreb izšel proti zahodu z velikimi vrati Šaléheta, pri tlakovani pešpoti vzpona, straža proti staži. 013 1CH 026 017 Proti vzhodu je bilo šest Lévijevcev, štirje na dan proti severu, štirje na dan proti jugu in proti Asupimu dva in dva. 013 1CH 026 018 Pri Parbarju proti zahodu, štirje pri tlakovani pešpoti in dva pri Parbarju. 013 1CH 026 019 To so oddelki vratarjev med Koréjevimi sinovi in med Meraríjevimi sinovi. 013 1CH 026 020 Izmed Lévijevcev je bil Ahíja nad zakladnicami Božje hiše in nad zakladnicami posvečenih stvari. 013 1CH 026 021 Glede Ladánovih sinov: sinovi Geršónca Ladána, poglavarji očetov, celó od Geršónca Ladána, je bil Jehielí. 013 1CH 026 022 Jehielíjeva sinova: Zetám in njegov brat Joél, ki sta bila nad zakladnicami Gospodove hiše. 013 1CH 026 023 Izmed Amrámovcev, Jichárovcev, Hebróncev in Uziélovcev 013 1CH 026 024 je bil Šebuél, Geršómov sin, Mojzesov sin, vladar nad zakladnicami. 013 1CH 026 025 Njegovi bratje po Eliézerju: njegov sin Rehabjá, njegov sin Ješajá, njegov sin Jorám, njegov sin Zihrí in njegov sin Šelomít. 013 1CH 026 026 Ta Šelomít in njegovi bratje so bili nad vsemi zakladnicami posvečenih stvari, ki so jih kralj David, vodje očetov, tisočniki, stotniki in poveljniki vojske posvetili. 013 1CH 026 027 Od plenov, dobljenih v bitkah, so jih posvetili za vzdrževanje Gospodove hiše. 013 1CH 026 028 In vse, kar so videc Samuel, Kišev sin Savel, Nerov sin Abnêr in Cerújin sin Joáb posvetili in kdorkoli je posvetil katerokoli stvar, so bile te pod roko Šelomíta in njegovih bratov. 013 1CH 026 029 Izmed Jichárovcev so bili Kenanjá in njegovi sinovi za zunanja opravila nad Izraelom, za častnike in sodnike. 013 1CH 026 030 In izmed Hebróncev Hašabjá in njegovi bratje, junaški možje, tisoč sedemsto, so bili častniki med tistimi iz Izraela na tej strani Jordana proti zahodu v vseh Gospodovih opravilih in v kraljevi službi. 013 1CH 026 031 Med Hebrónovci je bil vodja Jerijá, celó med Hebrónovci glede na rodove svojih očetov. V štiridesetem letu Davidovega kraljevanja so jih iskali in med njimi so našli močne junaške može pri Jazêr Gileádu. 013 1CH 026 032 Njegovih bratov, junaških mož, je bilo dva tisoč in sedemsto vodij očetov, katere je David postavil [za] vladarje nad Rubenovci, Gádovci in polovico Manásejevega rodu, za vsako zadevo glede Boga in kraljevih zadev. 013 1CH 027 001 Torej Izraelovi otroci po njihovem številu, namreč vodja očetov poveljnikov nad tisočimi in nad stotimi in njihovi častniki, ki so služili kralju v vsaki zadevi oddelkov, ki so prihajali in odhajali mesec za mesecem, vse mesece leta; od vsakega oddelka jih je bilo štiriindvajset tisoč. 013 1CH 027 002 Nad prvo skupino za prvi mesec je bil Zabdiélov sin Jašobám in v njegovi skupini jih je bilo štiriindvajset tisoč. 013 1CH 027 003 Izmed Perecovih otrok je bil vodja vseh poveljnikov vojske za prvi mesec. 013 1CH 027 004 Nad skupino drugega meseca je bil Ahóahovec Dodáj in iz njegove skupine je bil tudi vladar Miklót. Tudi v njegovi skupini jih je bilo štiriindvajset tisoč. 013 1CH 027 005 Tretji poveljnik vojske za tretji mesec je bil Benajá, sin Jojadája, vélikega duhovnika in v njegovi skupini jih je bilo štiriindvajset tisoč. 013 1CH 027 006 To je ta Benajá, ki je bil mogočen med tridesetimi in nad tridesetimi. V njegovi skupini je bil njegov sin Amizabád. 013 1CH 027 007 Četrti poveljnik za četrti mesec je bil Joábov brat Asaél in za njim njegov sin Zebadjá. V njegovi skupini jih je bilo štiriindvajset tisoč. 013 1CH 027 008 Peti poveljnik za peti mesec je bil Zêrahovec Šamhút. V njegovi skupini jih je bilo štiriindvajset tisoč. 013 1CH 027 009 Šesti poveljnik za šesti mesec je bil Irá, sin Tekójčana Ikéša. V njegovi skupini jih je bilo štiriindvajset tisoč. 013 1CH 027 010 Sedmi poveljnik za sedmi mesec je bil Péletovec Helec, izmed Efrájimovih otrok. V njegovi skupini jih je bilo štiriindvajset tisoč. 013 1CH 027 011 Osmi poveljnik za osmi mesec je bil Hušán Sibeháj izmed Zerahovcev. V njegovi skupini jih je bilo štiriindvajset tisoč. 013 1CH 027 012 Deveti poveljnik za deveti mesec je bil Abiézer Anatotčan izmed Benjaminovcev. V njegovi skupini jih je bilo štiriindvajset tisoč. 013 1CH 027 013 Deseti poveljnik za deseti mesec je bil Netófčan Mahráj izmed Zerahovcev. V njegovi skupini jih je bilo štiriindvajset tisoč. 013 1CH 027 014 Enajsti poveljnik za enajsti mesec je bil Piratónec Benajá izmed Efrájimovih otrok. V njegovi skupini jih je bilo štiriindvajset tisoč. 013 1CH 027 015 Dvanajsti poveljnik za dvanajsti mesec je bil Netófčan Heldáj iz Otniéla. V njegovi skupini jih je bilo štiriindvajset tisoč. 013 1CH 027 016 Nadalje je bil nad Izraelovimi rodovi vladar Rubenovcev Zihríjev sin Eliézer; izmed Simeoncev Maahájev sin Šefatjá; 013 1CH 027 017 izmed Lévijevcev Kemuélov sin Hašabjá; izmed Aroncev Cadók; 013 1CH 027 018 izmed Judovcev Elihú, eden izmed Davidovih bratov; izmed Isahárjevcev Mihaelov sin Omri; 013 1CH 027 019 izmed Zábulonovcev Obadjájev sin Jišmajá; izmed Neftálijevcev Azriélov sin Jerimót; 013 1CH 027 020 izmed Efrájimovih otrokom Azazjájev sin Hošéa; izmed polovice Manásejevega rodu Pedajájev sin Joél; 013 1CH 027 021 izmed polovice Manásejevega rodu v Gileádu Zaharijev sin Idó; izmed Benjaminovcev Abnêrjev sin Jaasiél; 013 1CH 027 022 izmed Danovcev Jerohámov sin Azarél. Ti so bili princi Izraelovih rodov. 013 1CH 027 023 Toda David ni preštel tistih, ki so bili stari dvajset let in mlajših, ker je Gospod rekel, da bo on pomnožil Izraela kakor zvezd neba. 013 1CH 027 024 Cerújin sin Joáb je pričel šteti, toda ni končal, ker je zaradi tega padel bes zoper Izraela niti število ni bilo vpisano v poročilo kronik kralja Davida. 013 1CH 027 025 Nad kraljevimi zakladnicami je bil Adiélov sin Azmávet. Nad skladišči, na poljih, v mestih, vaseh in gradovih je bil Uzíjahov sin Jehonatan. 013 1CH 027 026 Nad tistimi, ki so opravljali poljsko delo obdelovanja zemlje je bil Kelúbov sin Ezrí. 013 1CH 027 027 Nad vinogradi je bil Ramatejec Šimí. Nad donosom vinogradov za vinske kleti je bil Šefámec Zabdí. 013 1CH 027 028 Nad oljkami in egiptovskimi smokvami, ki so bile na nizkih ravnicah je bil Géderčan Báal Hanán. Nad shrambami olja je bil Joáš. 013 1CH 027 029 Nad čredami, ki so se pasle v Šarónu, je bil Šarónec Šitráj. Nad čredami, ki so bile v dolinah, je bil Adlájev sin Šafát. 013 1CH 027 030 Nad kamelami je bil tudi Izmaelec Obíl. Nad osli je bil Meronočán Jehdejá. 013 1CH 027 031 Nad tropi je bil Hagríjevec Jazíz. Vsi ti so bili vladarji imetja, ki je bilo od kralja Davida. 013 1CH 027 032 Tudi Davidov stric Jonatan je bil svetovalec, moder mož in pisar. In Hahmoníjev sin Jehiél je bil s kraljevimi sinovi. 013 1CH 027 033 Ahitófel je bil kraljev svetovalec in Arkéjec Hušáj je bil kraljev družabnik. 013 1CH 027 034 Za Ahitófelom sta bila Benajájev sin Jojadá in Abjatár. General kraljeve vojske pa je bil Joáb. 013 1CH 028 001 David je zbral vse Izraelove prince, prince rodov in poveljnike skupin, ki so služili kralju po skupini in poveljnike nad tisočimi, poveljnike nad stotimi in oskrbnike nad vsem imetjem in posestjo kralja in njegovih sinov, s častniki in z mogočnimi možmi in z vsemi hrabrimi možmi v Jeruzalem. 013 1CH 028 002 Potem je kralj David stopil na svoja stopala in rekel: „Poslušajte me, moji bratje in moje ljudstvo: ‚ Kar se mene tiče, sem imel v svojem srcu, da zgradim hišo počitka za skrinjo Gospodove zaveze in za pručko našega Boga in sem pripravil za gradnjo, 013 1CH 028 003 toda Bog mi je rekel: ‚Ne boš gradil hišo mojemu imenu, ker si bil bojevnik in si prelival kri.‘ 013 1CH 028 004 Vendar je Gospod, Izraelov Bog, mene izbral pred vso hišo mojega očeta, da bi bil na veke kralj nad Izraelom, kajti Juda je izbral, da bi bil vladar; in od Judove hiše, hišo mojega očeta; in med sinovi mojega očeta sem mu bil všeč, da me je postavil za kralja nad Izraelom, 013 1CH 028 005 in izmed vseh mojih sinov (kajti Gospod mi je dal mnogo sinov), je izbral mojega sina Salomona, da sedi na prestolu Gospodovega kraljestva nad Izraelom. 013 1CH 028 006 Rekel mi je: ‚Tvoj sin Salomon bo zgradil mojo hišo in moje dvore, kajti izbral sem ga, da bo moj sin in jaz bom njegov oče. 013 1CH 028 007 Poleg tega bom na veke utrdil njegovo kraljestvo, če bo stalno izpolnjeval moje zapovedi in moje sodbe, kakor ta dan.‘ 013 1CH 028 008 Zdaj se torej pred očmi vsega Izraela, Gospodove skupnosti in v občinstvu našega Boga, držite in iščite vse zapovedi Gospoda, svojega Boga, da boste lahko posedli to dobro deželo in jo pustili za dediščino vašim otrokom za vami na veke. 013 1CH 028 009 Ti pa, moj sin Salomon, spoznaj Boga svojega očeta in mu služi s popolnim srcem in z voljnim umom, kajti Gospod preiskuje vsa srca in razume vse miselne zamisli. Če ga boš iskal, ga boš našel, toda če ga zapustiš, te bo on zavrgel na veke. 013 1CH 028 010 Pazi torej, kajti Gospod te je izbral, da zgradiš hišo za svetišče. Bodi močan in to stôri.‘“ 013 1CH 028 011 Potem je David svojemu sinu Salomonu dal vzorec preddverja, njenih hiš, njenih zakladnic, njenih gornjih sob, njenih notranjih dvoran in kraja sedeža milosti, 013 1CH 028 012 vzorec vsega, kar je imel po duhu glede dvorov Gospodove hiše in vseh sob naokoli, zakladnic Božje hiše in zakladnic posvečenih stvari. 013 1CH 028 013 Tudi za skupine duhovnikov in Lévijevcev in za vse delo službe Gospodove hiše in za vse posode službe v Gospodovi hiši. 013 1CH 028 014 Dal je zlata po teži za stvari iz zlata, za vse priprave vseh vrst službe; tudi srebra za vse priprave iz srebra po teži, za vse priprave vsake vrste službe. 013 1CH 028 015 Celo težo za svečnike iz zlata in za njihove svetilke iz zlata po teži za vsak svečnik in za njihove svetilke. In za svečnike iz srebra po teži, tako za svečnik in tudi za njihove svetilke, glede na uporabo vsakega svečnika. 013 1CH 028 016 Po teži je dal zlata za mize hlebov navzočnosti za vsako mizo in podobno zlata za mize iz srebra. 013 1CH 028 017 Tudi čistega zlata za kavlje za meso, skledice in čaše. Za zlate umivalnike je dal zlata po teži za vsak umivalnik; in podobno srebra, po teži za vsak umivalnik iz srebra; 013 1CH 028 018 Za kadilni oltar prečiščeno zlato po teži in zlata za vzorec bojnega voza kerubov, ki razprostirata svoje peruti in pokrivata skrinjo Gospodove zaveze. 013 1CH 028 019 „Vse to, “je rekel David, „mi je Gospod dal razumeti v pisanju po svoji roki nad menoj, celó vsa dela tega vzorca.“ 013 1CH 028 020 David je rekel svojemu sinu Salomonu: „Bodi močan in odločnega poguma in stôri to. Ne boj se niti ne bodi zaprepaden, kajti Gospod Bog, celó moj Bog, bo s teboj. Ne bo te razočaral niti te ne bo zapustil, dokler ne dokončaš vsega dela za službo Gospodove hiše. 013 1CH 028 021 Glej, skupine duhovnikov in Lévijevcev, celo oni bodo s teboj za vso službo Božje hiše, in tam bo s teboj z vsemi spretnostmi za delo vsak voljan vešč mož, za vse vrste del. Tudi princi in vse ljudstvo bo popolno ob tvoji zapovedi.“ 013 1CH 029 001 Nadalje je kralj David vsej skupnosti rekel: „Moj sin Salomon, katerega je izbral sam Bog, je še mlad in nežen, delo pa je veliko, kajti palača ni za človeka, temveč za Gospoda Boga. 013 1CH 029 002 Sedaj sem z vso svojo močjo pripravil za hišo svojega Boga zlata za stvari, narejene iz zlata, srebra za stvari iz srebra, brona za stvari iz brona, železa za stvari iz železa, lesa za stvari iz lesa, oniksove kamne in kamne za vdelavo, lesketajoče kamne in številnih barv in vse vrste dragocenih kamnov in marmornih kamnov v obilju. 013 1CH 029 003 Poleg tega, ker sem svojo naklonjenost nastavil k hiši svojega Boga, sem od svojih lastnih dobrin, od zlata in srebra, ki sem ga dal k hiši svojega Boga, povrh vsega kar sem pripravil za sveto hišo, 013 1CH 029 004 celó tri tisoč talentov zlata, od zlata iz Ofírja in sedem tisoč talentov prečiščenega srebra, da se z njim prekrije stene hiš. 013 1CH 029 005 Zlata za stvari iz zlata, srebra za stvari iz srebra in za vsako vrsto dela storjenega z rokodelčevimi rokami. In kdo bo potem ta dan voljan uméstiti svojo službo Gospodu?“ 013 1CH 029 006 Potem so vodje očetov in princev iz Izraelovega rodu in poveljniki nad tisočimi in nad stotimi, z voditelji kraljevega dela, prostovoljno darovali 013 1CH 029 007 in dali za službo Božje hiše od zlata pet tisoč talentov in deset tisoč darejkov, od srebra deset tisoč talentov, od brona osemnajst tisoč talentov in sto tisoč talentov železa. 013 1CH 029 008 Tisti, pri katerih so bili najdeni dragoceni kamni, so jih dali v zakladnico Gospodove hiše po roki Geršónca Jehiéla. 013 1CH 029 009 Potem se je ljudstvo veselilo, za to kar so voljno darovali, ker so s popolnim srcem voljno darovali Gospodu. Tudi kralj David se je veselil z veliko radostjo. 013 1CH 029 010 Zato je David blagoslovil Gospoda pred vso skupnostjo in David je rekel: „Blagoslovljen bodi ti, Gospod, Bog Izraela, našega očeta, na veke vekov. 013 1CH 029 011 Tvoja, oh Gospod, je veličina, oblast, slava, zmaga in veličastvo, kajti vse, kar je v nebesih in na zemlji, je tvoje. Tvoje je kraljestvo, oh Gospod in ti si kakor glava povišan nad vse. 013 1CH 029 012 Bogastvo in čast, oboje prihaja od tebe in ti kraljuješ nad vsem in v tvoji roki je oblast in moč in v tvoji roki je to, da narediš veliko in da daš moč vsem. 013 1CH 029 013 Zdaj torej, naš Bog, se ti zahvaljujemo in hvalimo tvoje veličastno ime. 013 1CH 029 014 Toda kdo sem jaz in kaj je moje ljudstvo, da bi bili zmožni darovati tako voljno na takšen način? Kajti vse stvari prihajajo od tebe in od tvojega lastnega smo dali tebi. 013 1CH 029 015 Kajti mi smo tujci pred teboj in začasni prebivalci, kakor so bili vsi naši očetje. Naši dnevi na zemlji so kakor senca in nobenega ni, ki bi ostal. 013 1CH 029 016 Oh Gospod, naš Bog, vsa ta zaloga, ki smo jo pripravili, da ti zgradimo hišo za tvoje sveto ime, prihaja iz tvoje roke in vse je tvoje. 013 1CH 029 017 Tudi jaz vem, moj Bog, da ti preizkušaš srce in imaš veselje v iskrenosti. Kar se mene tiče, sem v iskrenosti svojega srca voljno daroval vse te stvari in sedaj sem videl, z radostjo tvojega ljudstva, ki je tukaj prisotno, da ti voljno daruje. 013 1CH 029 018 Oh Gospod, Bog Abrahama, Izaka in Izraela, naših očetov, varuj to na veke v zamisli misli srca tvojega ljudstva in si pripravi njihovo srce. 013 1CH 029 019 Mojemu sinu Salomonu daj popolno srce, da varuje tvoje zapovedi, tvoja pričevanja in tvoje zakone in da stori vse te stvari in da zgradi palačo, za katero sem naredil preskrbo.“ 013 1CH 029 020 David je vsej skupnosti rekel: „Sedaj blagoslovite Gospoda, svojega Boga.“In vsa skupnost je blagoslovila Gospoda, Boga svojih očetov, sklonila svoje glave in oboževala Gospoda in kralja. 013 1CH 029 021 Žrtvovali so klavne daritve Gospodu in darovali so žgalne daritve Gospodu naslednji dan po tem dnevu, celó tisoč bikcev, tisoč ovnov in tisoč jagnjet, z njihovimi pitnimi daritvami in v obilju klavnih daritev za ves Izrael. 013 1CH 029 022 Z velikim veseljem so na ta dan jedli in pili pred Gospodom. Kralja Salomona, Davidovega sina, so drugič postavili za kralja, ga mazilili Gospodu za glavnega voditelja, Cadóka pa za duhovnika. 013 1CH 029 023 Potem se je Salomon usedel na Gospodov prestol kakor kralj namesto svojega očeta Davida in uspeval in ves Izrael ga je ubogal. 013 1CH 029 024 Vsi princi in mogočni možje in tudi vsi sinovi kralja Davida, so se podredili kralju Salomonu. 013 1CH 029 025 Gospod je silno poveličal Salomona v očeh vsega Izraela in mu podelil takšno kraljevo veličastvo, kakršno ni bilo v Izraelu na nobenem kralju pred njim. 013 1CH 029 026 Tako je Jesejev sin David kraljeval nad vsem Izraelom. 013 1CH 029 027 Časa, ko je kraljeval nad Izraelom, je bilo štirideset let. Sedem let je kraljeval v Hebrónu, triintrideset let pa je kraljeval v Jeruzalemu. 013 1CH 029 028 Umrl je v dobri visoki starosti, izpolnjen z dnevi, bogastvi in častjo. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Salomon. 013 1CH 029 029 Torej dejanja kralja Davida, prva in zadnja, glej, ta so zapisana v knjigi vidca Samuela, v knjigi preroka Natána in v knjigi vidca Gada, 013 1CH 029 030 z vsem njegovim vladanjem in njegovo močjo in časi, ki so prešli nad njim in nad Izraelom in nad vsemi kraljestvi dežel. # # BOOK 014 2CH 2 Chronicles 2 Kroniška 014 2CH 001 001 Davidov sin Salomon je bil okrepljen v svojem kraljestvu in Gospod, njegov Bog, je bil z njim in ga silno poveličal. 014 2CH 001 002 Potem je Salomon spregovoril vsemu Izraelu, poveljnikom nad tisočimi, nad stotimi, sodnikom, vsakemu voditelju v vsem Izraelu in glavnim izmed očetov. 014 2CH 001 003 Tako je Salomon in vsa skupnost z njim, odšla k visokemu kraju, ki je bil pri Gibeónu, kajti tam je bilo šotorsko svetišče skupnosti Boga, katerega je Gospodov služabnik Mojzes naredil v divjini. 014 2CH 001 004 Toda Božjo skrinjo je David prenesel gor iz Kirját Jearíma na kraj, katerega je David pripravil zanjo, kajti zanjo je razpel šotor pri Jeruzalemu. 014 2CH 001 005 Poleg tega je bronast oltar, katerega je naredil Becalél, Urijájev sin, Hurov sin, postavil pred Gospodovo šotorsko svetišče. Salomon in skupnost so povpraševali k njemu. 014 2CH 001 006 Salomon je odšel tja gor k bronastemu oltarju pred Gospoda, ki je bil pri šotorskem svetišču skupnosti in na njem daroval tisoč žgalnih daritev. 014 2CH 001 007 V tej noči se je Bog prikazal Salomonu in mu rekel: „Prosi, kaj naj ti dam.“ 014 2CH 001 008 Salomon je Bogu rekel: „Veliko usmiljenje si pokazal mojemu očetu Davidu in mene si postavil, da kraljujem namesto njega. 014 2CH 001 009 Sedaj, oh Gospod Bog, naj bo utrjena tvoja obljuba mojemu očetu Davidu, kajti naredil si me za kralja nad ljudstvom, po množici podobnega zemeljskemu prahu. 014 2CH 001 010 Daj mi torej modrost in znanje, da lahko grem ven in stopim pred ljudstvo, kajti kdo lahko sodi to tvoje ljudstvo, ki je tako veliko?“ 014 2CH 001 011 Bog je rekel Salomonu: „Ker je bilo to na tvojem srcu in nisi prosil bogastev, premoženja ali časti, niti življenja svojih sovražnikov niti nisi prosil dolgega življenja, temveč si zase prosil modrost in znanje, da lahko sodiš mojemu ljudstvu, nad katerim sem te postavil za kralja, 014 2CH 001 012 sta ti modrost in znanje zagotovljena, jaz pa ti bom dal bogastva, premoženje in čast, takšno, kakršne nihče izmed kraljev, ki so bili pred teboj, ni imel, niti ne bo nobeden za teboj imel podobne.“ 014 2CH 001 013 Potem je Salomon prišel iz svojega potovanja k visokemu kraju, izpred šotorskega svetišča skupnosti, ki je bil pri Gibeónu, v Jeruzalemu in kraljeval nad Izraelom. 014 2CH 001 014 Salomon je zbral bojne vozove in konjenike. Imel je tisoč štiristo bojnih vozov in dvanajst tisoč konjenikov, ki jih je namestil v mestih za bojne vozove in s kraljem v Jeruzalemu. 014 2CH 001 015 Kralj je storil, [da je bilo] srebra in zlata v Jeruzalemu zaradi obilja tako veliko kakor kamenja in cedrova drevesa je naredil [tako številna] kakor je egiptovskih smokev, ki so v dolini. 014 2CH 001 016 Salomon je imel konje, privedene iz Egipta in laneno prejo. Kraljevi trgovci so laneno prejo prejeli za ceno. 014 2CH 001 017 Poslali so in iz Egipta pripeljali bojni voz za šeststo šeklov srebra in konja za sto petdeset in tako so privedli konje za vse kralje Hetejcev in za sirske kralje, po njihovih namenih. 014 2CH 002 001 Salomon se je odločil, da zgradi hišo za Gospodovo ime in hišo za svoje kraljestvo. 014 2CH 002 002 Salomon je naročil sedemdeset tisoč možem, da nosijo bremena in osemdeset tisočim, da sekajo na gori in tri tisoč šeststotim, da jih nadzorujejo. 014 2CH 002 003 Salomon je poslal k tirskemu kralju Hurámu, rekoč: „Kakor si ti postopal z mojim očetom Davidom in si mu poslal cedre, da mu zgradijo hišo, da prebiva v njej, celo tako postopaj z menoj. 014 2CH 002 004 Glej, gradim hišo imenu Gospoda, mojega Boga, da mu jo posvetim in da pred njim zažigam dišeče kadilo in za neprestane hlebe navzočnosti, za žgalne daritve zjutraj in zvečer, na sábate, na mlaje in na slovesne praznike Gospoda, našega Boga. To je odredba za Izraela na veke. 014 2CH 002 005 Hiša, ki jo gradim, je velika, kajti velik je naš Bog nad vsemi bogovi. 014 2CH 002 006 Toda kdo mu je zmožen zgraditi hišo, glede na to, da ga nebesa in nebo nebesnega svoda ne morejo obseči? Kdo sem potem jaz, da bi mu zgradil hišo, razen da pred njim zažigam daritev? 014 2CH 002 007 Pošlji mi torej sedaj človeka, spretnega za delo v zlatu, v srebru, v bronu, v železu, v vijolični, v karmezinu in modri in da lahko vešče rezbari z veščimi možmi, ki so z menoj v Judeji in v Jeruzalemu, katere je priskrbel moj oče David. 014 2CH 002 008 Pošlji mi tudi cedrovino, cipresovino in sandalovino iz Libanona, kajti vem, da tvoji služabniki lahko vešče sekajo les na Libanonu in glej, moji služabniki bodo s tvojimi služabniki, 014 2CH 002 009 celo, da mi pripravijo lesa v obilju, kajti hiša, ki jo nameravam zgraditi bo čudovito velika. 014 2CH 002 010 Glej, tvojim služabnikom, sekalcem, ki sekajo les, bom dajal dvajset tisoč mer zmlete pšenice, dvajset tisoč mer ječmena, dvajset tisoč čebrov vina in dvajset tisoč čebrov olja.“ 014 2CH 002 011 Potem je tirski kralj Hurám odgovoril v pisanju, ki je bilo poslano Salomonu: ‚Ker Gospod ljubi svoje ljudstvo, te je naredil kralja nad njimi.‘ 014 2CH 002 012 Poleg tega je Hurám rekel: „Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ki je naredil nebo in zemljo, ki je kralju Davidu dal modrega sina, opremljenega z razumnostjo in razumevanjem, da lahko gradi hišo za Gospoda in hišo za svoje kraljestvo. 014 2CH 002 013 Sedaj pošiljam spretnega moža, opremljenega z razumevanjem, od mojega očeta Huráma, 014 2CH 002 014 sina ženske izmed Danovih hčera, njegov oče pa je bil človek iz Tira, vešč da dela v zlatu, srebru, bronu, železu, kamnu, lesu, vijoličnem, modrem, tankem lanenem platnu in v karmezinu. Tudi da gravira vsako vrsto graviranja in da spozna vsako napravo, ki bo postavljena k njemu, s tvojimi spretnimi ljudmi in s spretnimi ljudmi mojega gospoda Davida, tvojega očeta. 014 2CH 002 015 Zdaj naj torej pšenico, ječmen in vino, o katerem je govoril moj gospod, pošlje svojim služabnikom, 014 2CH 002 016 mi pa bomo sekali les iz Libanona, kolikor ga boš potreboval in ga spravili k tebi na splavih po morju v Jopo, ti pa ga boš odpeljal gor v Jeruzalem.“ 014 2CH 002 017 Salomon je preštel vse tujce, ki so bili v deželi Izrael, po štetju, s katerim jih je preštel njegov oče David in najdenih je bilo sto triinpetdeset tisoč šeststo. 014 2CH 002 018 Sedemdeset tisoč izmed njih je postavil, da bodo nosilci bremen in osemdeset tisoč, da bodo sekalci na gori in tri tisoč šeststo nadzornikov, da ljudstvu pripravljajo delo. 014 2CH 003 001 Potem je Salomon pričel graditi Gospodovo hišo v Jeruzalemu na gori Morija, kjer se je Gospod prikazal njegovemu očetu Davidu, na kraju, katerega je David pripravil – na mlatišču Jebusejca Ornana. 014 2CH 003 002 Pričel je graditi drugi dan drugega meseca v četrtem letu svojega kraljevanja. 014 2CH 003 003 Torej to so stvari v katerih je bil Salomon poučen za gradnjo Božje hiše. Dolžina po komolcih, po prvi meri, je bila šestdeset komolcev in širina dvajset komolcev. 014 2CH 003 004 Preddverje, ki je bilo pred hišo, dolžina tega je bila glede na širino hiše, dvajset komolcev in višina je bila sto dvajset. Znotraj je bila prevlečena s čistim zlatom. 014 2CH 003 005 Večjo hišo je obložil s cipresovino, jo prevlekel s čistim zlatom in na njej oblikoval palmova drevesa in verižice. 014 2CH 003 006 Hišo je zaradi lepote olepšal z dragocenimi kamni in zlato je bilo zlato iz Parvájima. 014 2CH 003 007 Z zlatom je prevlekel tudi hišo, bruna, podboje, njihove zidove in njihova vrata in na stene je vrezal kerube. 014 2CH 003 008 Naredil je najsvetejšo hišo, katere dolžina je bila glede na širino hiše, dvajset komolcev in njena širina dvajset komolcev in prevlekel jo je s čistim zlatom, kar znese šeststo talentov. 014 2CH 003 009 Teža žebljev je bila petdeset šeklov zlata. In gornje sobe je prevlekel z zlatom. 014 2CH 003 010 V najsvetejši hiši je naredil dva keruba iz rezbarskega dela in ju prevlekel z zlatom. 014 2CH 003 011 Peruti kerubov so bile dolge dvajset komolcev. Ena perut enega keruba je imela pet komolcev, segajoč do stene hiše in druga perut je prav tako imela pet komolcev, segajoč do peruti drugega keruba. 014 2CH 003 012 Ena perut drugega keruba je imela pet komolcev in je segala do stene hiše in druga perut je tudi imela pet komolcev in se dotikala peruti drugega keruba. 014 2CH 003 013 Peruti teh kerubov so se [v širino] razprostirala dvajset komolcev. Stala sta na njunih stopalih in njuna obraza sta bila [obrnjena] navznoter. 014 2CH 003 014 Naredil je zagrinjalo iz modre, vijolične, karmezina in tankega lanenega platna ter na njem oblikoval kerube. 014 2CH 003 015 Prav tako je pred hišo naredil dva stebra, visoka petintrideset komolcev in kapitel, ki je bil na vrhu vsakega izmed njih, je meril pet komolcev. 014 2CH 003 016 Naredil je verižice kakor v oraklju in jih pritrdil na glave stebrov in naredil sto granatnih jabolk ter jih pritrdil na verižice. 014 2CH 003 017 Pred templjem je vzdignil stebra, enega na desnici, drugega pa na levici. Ime tega na desnici je imenoval Jahín, ime tistega na levici pa Boaz. 014 2CH 004 001 Poleg tega je naredil oltar iz brona, dvajset komolcev dolg, dvajset komolcev širok in deset komolcev visok. 014 2CH 004 002 Prav tako je naredil ulito morje desetih komolcev od roba do roba, okroglo naokoli in pet komolcev je bila njegova višina in vrvica tridesetih komolcev ga je obdajala naokoli. 014 2CH 004 003 Pod tem je bila podobnost volov, ki so ga obdajali naokoli. Deset na komolec, obdajajoč morje naokoli. Dve vrsti volov sta bili uliti, ko je bilo to ulito. 014 2CH 004 004 Stalo je na dvanajstih volih, trije so gledali proti severu, trije so gledali proti zahodu, trije so gledali proti jugu in trije so gledali proti vzhodu. Morje je bilo zgoraj nad njimi in vsi njihovi zadnji deli so bili [obrnjeni] navznoter. 014 2CH 004 005 Njegova debelina je bila širina dlani in njegov rob podoben robu čaše, s cvetovi lilij in ta je sprejel in držal tri tisoč čebrov. 014 2CH 004 006 Naredil je tudi deset [bronastih] umivalnikov in pet jih je položil na levo roko, pet pa na desno, da so se umivali v njih. Takšne stvari, kot so jih darovali za žgalno daritev, so umivali v njih, toda morje je bilo, da so se v njem umivali duhovniki. 014 2CH 004 007 Naredil je deset svečnikov iz zlata glede na njihovo obliko in jih postavil v templju, pet na desni roki in pet na levi. 014 2CH 004 008 Naredil je tudi deset miz in jih postavil v templju, pet na desni strani in pet na levi. Naredil je sto umivalnikov iz zlata. 014 2CH 004 009 Nadalje je naredil dvor duhovnikov in velik dvor in vrata za dvor in jih prevlekel z bronom. 014 2CH 004 010 Morje je postavil na desni strani vzhodnega konca, nasproti jugu. 014 2CH 004 011 Hurám je naredil lonce, lopate in umivalnike. Hurám je končal delo, ki ga je imel za narediti za kralja Salomona za Božjo hišo: 014 2CH 004 012 namreč dva stebra in zaobljena glaviča in kapitele, ki so bili na vrhu dveh stebrov; dve mreži, da pokrijeta dva zaobljena glaviča kapitelov, ki so bili na vrhu stebrov; 014 2CH 004 013 štiristo granatnih jabolk na dveh mrežah; dve vrsti granatnih jabolk na vsakem vencu, da pokrijeta dva zaobljena glaviča kapitelov, ki sta bila na stebrih. 014 2CH 004 014 Naredil je tudi podstavke in na podstavkih je naredil umivalnike. 014 2CH 004 015 Eno morje in dvanajst volov pod njim. 014 2CH 004 016 Tudi lonce, lopate, kavlje za meso in vse njihove priprave je Hirám Abí pripravil za kralja Salomona za Gospodovo hišo iz svetlega brona. 014 2CH 004 017 Na jordanski ravnini jih je kralj ulil, v ilovnati zemlji med Sukótom in Cerédo. 014 2CH 004 018 Tako je Salomon naredil vseh teh posod v velikem obilju, kajti teže brona niso mogli ugotoviti. 014 2CH 004 019 Salomon je naredil vse te posode, ki so bile za Božjo hišo, tudi zlati oltar in mize, na katerih so bili postavljeni hlebi navzočnosti, 014 2CH 004 020 poleg tega svečnike s svojimi svetilkami, ki naj bi po navadi gorele pred orakljem iz čistega zlata, 014 2CH 004 021 cvetove, svetilke in utrinjače, narejene iz zlata in to popolnega zlata, 014 2CH 004 022 utrinjala, umivalnike, žlice in kadilnice iz čistega zlata. Vhod hiše, njegova notranja vrata za najsvetejši prostor in vrata hiše templja, so bila iz zlata. 014 2CH 005 001 Tako je bilo vse delo, ki ga je Salomon naredil za Gospodovo hišo, končano. Salomon je prinesel noter vse stvari, ki jih je njegov oče David posvetil: srebro, zlato in vse priprave je položil med zaklade Božje hiše. 014 2CH 005 002 Potem je Salomon zbral Izraelove starešine in vse poglavarje rodov, vodilne izmed očetov Izraelovih otrok v Jeruzalem, da prenesejo gor skrinjo Gospodove zaveze iz Davidovega mesta, ki je Sion. 014 2CH 005 003 Zato so se vsi možje iz Izraela zbrali skupaj h kralju na prazniku, ki je bil v sedmem mesecu. 014 2CH 005 004 Prišli so vsi starešine Izraela in Lévijevci so dvignili skrinjo. 014 2CH 005 005 Skrinjo so prinesli gor, šotorsko svetišče skupnosti in vse svete posode, ki so bile v šotorskem svetišču, te so duhovniki in Lévijevci prinesli gor. 014 2CH 005 006 Tudi kralj Salomon in vsa Izraelova skupnost, ki so bili zbrani k njemu pred skrinjo, so žrtvovali ovce in vole, ki jih zaradi množice ni bilo mogoče prešteti. 014 2CH 005 007 Duhovniki so prinesli skrinjo Gospodove zaveze na njen kraj, k oraklju hiše, v najsvetejši kraj, celo pod peruti kerubov. 014 2CH 005 008 Kajti keruba sta svoje peruti razširjala nad prostorom skrinje in keruba sta od zgoraj pokrivala skrinjo in njena drogova. 014 2CH 005 009 Iz skrinje so izvlekli drogova, da sta bila konca drogov vidna od skrinje pred orakljem, toda od zunaj nista bila vidna. In tam je to do današnjega dne. 014 2CH 005 010 V skrinji ni bilo ničesar razen dveh tabel, ki ju je Mojzes položil vanjo pri Horebu, ko je Gospod sklenil zavezo z Izraelovimi otroci, ko so prišli iz Egipta. 014 2CH 005 011 In pripetilo se je, ko so duhovniki prišli iz svetega kraja (kajti vsi duhovniki, ki so bili prisotni so bili posvečeni in takrat niso potem čakali po skupini. 014 2CH 005 012 Tudi Lévijevci, ki so bili pevci, vsi izmed njih od Asáfa, Hemána in Jedutúna, z njihovimi sinovi in njihovimi brati, ki so oblečeni v belo platno ter imajo cimbale, plunke in harfe, so stali na vzhodnem koncu oltarja in z njimi sto dvajset duhovnikov, ki so trobili s trobentami.) 014 2CH 005 013 Zgodilo se je celo, ko so bili trobentači in pevci kakor eno, da naredijo en zvok, da se ga sliši v hvaljenju in zahvaljevanju Gospodu, in ko so povzdignili svoj glas s trobentami, cimbalami in glasbenimi inštrumenti ter hvalili Gospoda, rekoč: „Ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno, “da je bila potem hiša napolnjena z oblakom, celó Gospodova hiša, 014 2CH 005 014 tako da duhovniki zaradi oblaka niso mogli stati, da bi služili, kajti Gospodova slava je napolnila Božjo hišo. 014 2CH 006 001 Potem je Salomon rekel: „ Gospod je rekel, da bo prebival v gosti temi. 014 2CH 006 002 Toda jaz sem zate zgradil hišo prebivališča in prostor za tvoje prebivanje na veke.“ 014 2CH 006 003 Kralj je obrnil svoj obraz in blagoslovil celotno Izraelovo skupnost in celotna Izraelova skupnost je stala. 014 2CH 006 004 Rekel je: „Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ki je s svojimi rokami izpolnil to, kar je s svojimi usti govoril mojemu očetu Davidu, rekoč: 014 2CH 006 005 ‚Od dneva, ko sem svoje ljudstvo privedel iz egiptovske dežele, nisem izbral nobenega mesta med vsemi Izraelovimi rodovi, da bi v njem zgradil hišo, da bi bilo tam lahko moje ime, niti nisem izbral nobenega človeka, da bi bil vladar nad mojim ljudstvom Izraelom, 014 2CH 006 006 toda izbral sem Jeruzalem, da bo tam lahko moje ime in izbral sem Davida, da bo nad mojim ljudstvom Izraelom.‘ 014 2CH 006 007 Torej, to je bilo na srcu mojega očeta Davida, da zgradi hišo za ime Gospoda, Izraelovega Boga. 014 2CH 006 008 Toda Gospod je mojemu očetu Davidu rekel: ‚Ker je bilo to na tvojem srcu, da zgradiš hišo za moje ime, si storil dobro v tem, da je bilo to na tvojem srcu, 014 2CH 006 009 vendar hiše ne boš gradil ti, temveč tvoj sin, ki bo prišel iz tvojih ledij, on bo zgradil hišo za moje ime.‘ 014 2CH 006 010 Gospod je torej izpolnil svojo besedo, ki jo je govoril, kajti vzdignjen sem na mesto svojega očeta Davida in postavljen sem na Izraelov prestol, kakor je obljubil Gospod in zgradil sem hišo za ime Gospoda, Izraelovega Boga. 014 2CH 006 011 Vanjo sem položil skrinjo, v kateri je Gospodova zaveza, ki jo je sklenil z Izraelovimi otroci.“ 014 2CH 006 012 Stal je pred Gospodovim oltarjem v prisotnosti vse Izraelove skupnosti in razprostrl svoji roki, 014 2CH 006 013 kajti Salomon je naredil bronast oder, pet komolcev dolg, pet komolcev širok in tri komolce visok ter ga postavil v sredo dvora. Na njem je stal in pokleknil na svoja kolena pred vso Izraelovo skupnostjo in svoji roki razprostrl proti nebu 014 2CH 006 014 in rekel: „Oh, Gospod, Izraelov Bog, tebi ni podobnega Boga ne v nebesih, ne na zemlji, ki se držiš zaveze in izkazuješ usmiljenje svojim služabnikom, ki z vsemi svojimi srci hodijo pred teboj. 014 2CH 006 015 Ti, ki si ohranil svojemu služabniku Davidu, mojemu očetu, to kar si mu obljubil in govoriš s svojimi usti in si to izpolnil s svojo roko, kakor je to danes. 014 2CH 006 016 Zdaj torej, oh Gospod, Izraelov Bog, ohrani svojemu služabniku Davidu, mojemu očetu, to kar si mu obljubil, rekoč: ‚Ne bo ti zmanjkalo moža v mojem pogledu, da sedi na Izraelovem prestolu, vendar tako, da bodo tvoji otroci pazili na svojo pot, da hodijo po moji postavi, kakor si ti hodil pred menoj. 014 2CH 006 017 Sedaj torej, oh Gospod, Izraelov Bog, naj bo tvoja beseda, ki si jo govoril svojemu služabniku Davidu, podprta. 014 2CH 006 018 Toda mar bo Bog zagotovo prebival z ljudmi na zemlji? Glej, nebesa in nebo nebesnega svoda te ne moreta vsebovati, kako veliko manj ta hiša, ki sem jo zgradil! 014 2CH 006 019 Ozri se na molitev svojega služabnika in k njegovi ponižni prošnji, oh Gospod, moj Bog, da prisluhneš joku in molitvi, ki jo tvoj služabnik moli pred teboj, 014 2CH 006 020 da bodo tvoje oči lahko odprte nad to hišo podnevi in ponoči, na kraju, o katerem si rekel, da boš tam položil svoje ime, da prisluhneš molitvi, ki jo tvoj služabnik moli proti temu kraju. 014 2CH 006 021 Prisluhni torej ponižnim prošnjam svojega služabnika in tvojega ljudstva Izraela, ki jih bodo naredili proti tem kraju. Poslušaj iz svojega prebivališča, celó iz nebes in ko slišiš, odpusti. 014 2CH 006 022 Če človek greši zoper svojega bližnjega in je prisega položena nanj, ki ga primora priseči in prisega pride pred tvoj oltar v tej hiši, 014 2CH 006 023 potem poslušaj iz nebes, stori in sodi [med] svojima služabnikoma s povračilom zlobnemu, tako da položiš njegovo pot na njegovo lastno glavo in opravičiš pravičnega, tako da mu daš glede na njegovo pravičnost. 014 2CH 006 024 Če bo tvojo ljudstvo Izrael poraženo pred sovražnikom, ker so grešili zoper tebe in se bo vrnilo ter priznalo tvoje ime in molilo in naredilo ponižno prošnjo pred teboj v tej hiši, 014 2CH 006 025 tedaj prisluhni iz nebes in odpusti greh svojega ljudstva Izraela ter jih ponovno privedi v deželo, ki si jo dal njim in njihovim očetom. 014 2CH 006 026 Ko je nebo zaprto in ni dežja, ker so grešili zoper tebe, vendar če molijo proti tem kraju in priznajo tvoje ime in se odvrnejo od svojega greha, ko si jih prizadel, 014 2CH 006 027 potem poslušaj iz nebes in odpusti greh svojih služabnikov in tvojega ljudstva Izraela, ko si jih učil dobre poti, po kateri naj bi hodili in pošlji dež na svojo deželo, ki si jo dal svojemu ljudstvu za dediščino. 014 2CH 006 028 Če bo v deželi pomanjkanje, kužna bolezen, če bo kvarjenje ali plesen, leteče kobilice ali gosenice, če jih njihovi sovražniki oblegajo v mestih njihove dežele, kakršenkoli udarec ali kakršnakoli bolezen bo tam, 014 2CH 006 029 potem kakršnakoli molitev ali kakršnakoli ponižna prošnja bo narejena od kateregakoli človeka ali od vsega tvojega ljudstva Izraela, ko bo vsak spoznal svoj lasten udarec in svojo lastno bolečino in bo razprostrl svoji roki v tej hiši, 014 2CH 006 030 tedaj prisluhni iz nebes, svojega prebivališča, odpusti in povrni vsakemu človeku glede na njegove lastne poti, katerega srce ti poznaš (kajti samo ti poznaš srca človeških otrok), 014 2CH 006 031 da se te bodo lahko bali, da hodijo po tvojih poteh tako dolgo dokler živijo v deželi, ki si jo dal našim očetom. 014 2CH 006 032 Poleg tega glede tujca, ki ni iz tvojega ljudstva Izraela, temveč je prišel iz daljne dežele zaradi tvojega velikega imena, tvoje mogočne roke in tvojega iztegnjenega lakta; če pridejo in molijo v tej hiši, 014 2CH 006 033 tedaj prisluhni iz nebes, celó iz svojega prebivališča in stôri glede na vse, za kar tujec kliče k tebi, da bo vse ljudstvo zemlje poznalo tvoje ime in se te balo kakor tvoje ljudstvo Izrael in bo lahko vedelo, da je ta hiša, ki sem jo zgradil, imenovana po tvojem imenu. 014 2CH 006 034 Če gre tvoje ljudstvo na vojno zoper svoje sovražnike po poti, po kateri jih boš poslal in molijo k tebi obrnjeni k temu mestu, ki si ga izbral in k hiši, ki sem jo zgradil za tvoje ime, 014 2CH 006 035 tedaj prisluhni iz nebes njihovi molitvi in njihovim ponižnim prošnjam ter obravnavaj njihov primer. 014 2CH 006 036 Če grešijo zoper tebe (kajti nobenega človeka ni, ki ne greši) in si jezen nad njimi in jih izročiš pred njihove sovražnike in jih oni ujete odvedejo v deželo daleč proč ali blizu, 014 2CH 006 037 vendar če si premislijo v deželi, kamor so odvedeni ujetniki in se obrnejo in molijo k tebi v deželi svojega ujetništva, rekoč: ‚Grešili smo, napačno smo storili in počeli zlobno, ‘ 014 2CH 006 038 če se vrnejo k tebi z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo, v deželi svojega ujetništva, kamor so jih odvedli ujete in molijo k njihovi deželi, ki si jo dal njihovim očetom in k mestu, ki si ga izbral in k hiši, ki sem jo zgradil za tvoje ime, 014 2CH 006 039 tedaj prisluhni iz nebes, celó iz svojega prebivališča, njihovi molitvi in njihovim ponižnim prošnjam in obravnavaj njihov primer in odpusti svojemu ljudstvu, ki je grešilo zoper tebe. 014 2CH 006 040 Sedaj, moj Bog, naj bodo, rotim te, tvoje oči odprte in naj bodo tvoja ušesa pozorna na molitev, ki je narejena na tem kraju. 014 2CH 006 041 Sedaj torej vzdigni se, oh Gospod Bog, v svoje počivališče, ti in skrinja tvoje moči. Naj bodo tvoji duhovniki, oh Gospod Bog, oblečeni z rešitvijo duš in naj se tvoji sveti veselijo v dobroti. 014 2CH 006 042 Oh Gospod Bog, svojega obraza ne obrni od svojega maziljenca. Spomni se usmiljenj svojega služabnika Davida.‘“ 014 2CH 007 001 Torej ko je Salomon molitvi naredil konec, je z neba prišel ogenj in použil žgalno daritev in klavne daritve in Gospodova slava je napolnila hišo. 014 2CH 007 002 Duhovniki niso mogli vstopiti v Gospodovo hišo, ker je Gospodova slava napolnila Gospodovo hišo. 014 2CH 007 003 Ko so vsi Izraelovi otroci videli kako je ogenj prišel dol in Gospodova slava na hišo, so se s svojimi obrazi priklonili do tal na tlak in oboževali ter hvalili Gospoda, rekoč: „Ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno.“ 014 2CH 007 004 Potem so kralj in vse ljudstvo darovali klavne daritve pred Gospodom. 014 2CH 007 005 Kralj Salomon je daroval klavno daritev dvaindvajsetih tisočev volov in sto dvanajst tisočev ovc. Tako sta kralj in vse ljudstvo posvetila Božjo hišo. 014 2CH 007 006 Duhovniki so čakali na svoje službe. Tudi Lévijevci z Gospodovimi glasbenimi inštrumenti. Izdelal jih je kralj David, da hvali Gospoda, kajti njegovo usmiljenje traja večno. Ko je David hvalil ob njihovem služenju in so duhovniki pred njimi trobili s trobentami, je ves Izrael stal. 014 2CH 007 007 Poleg tega je Salomon posvetil sredino dvora, ki je bil pred Gospodovo hišo, kajti tam je daroval žgalne daritve in tolščo mirovnih daritev, ker bronast oltar, ki ga je Salomon naredil, ni zmogel sprejeti žgalnih daritev, jedilnih daritev in tolšče. 014 2CH 007 008 Prav tako je ob tem času Salomon praznik praznoval sedem dni in ves Izrael z njim, zelo velik shod, od vstopa v Hamát do egiptovske reke. 014 2CH 007 009 Na osmi dan so naredili slovesen zbor, kajti sedem dni so praznovali posvetitev oltarja in sedem dni so praznovali. 014 2CH 007 010 Na triindvajseti dan sedmega meseca je ljudstvo poslal proč, v njihove šotore, vesele in razigrane v srcu, zaradi dobrote, ki jo je Gospod pokazal Davidu, Salomonu in njegovemu ljudstvu Izraelu. 014 2CH 007 011 Tako je Salomon končal Gospodovo hišo in kraljevo hišo in vse, kar je prišlo v Salomonovo srce, da naredi v Gospodovi hiši in v svoji lastni hiši, je uspešno izvršil. 014 2CH 007 012 Gospod se je Salomonu prikazal ponoči in mu rekel: „Slišal sem tvojo molitev in ta kraj sem si izbral za hišo klavne daritve. 014 2CH 007 013 Če zaprem nebo, da ne bo dežja ali če zapovem kobilicam, da požrejo deželo ali če med svoje ljudstvo pošljem kužno bolezen, 014 2CH 007 014 če se bo moje ljudstvo, ki je imenovano po mojem imenu, ponižalo, molilo, iskalo moj obraz in se odvrnilo od svojih zlobnih poti, takrat bom prisluhnil iz nebes, odpustil njihov greh in ozdravil njihovo deželo. 014 2CH 007 015 Sedaj bodo moje oči odprte in moja ušesa pozorna na molitev, ki je narejena na tem kraju. 014 2CH 007 016 Kajti sedaj sem izbral in posvetil to hišo, da bo moje ime lahko tam na veke. Moje oči in moje srce bodo neprestano tam. 014 2CH 007 017 Kar se tiče tebe, če hočeš hoditi pred menoj, kakor je hodil tvoj oče David in storiti glede na vse, kar sem ti zapovedal in boš obeleževal moje zakone in moje sodbe, 014 2CH 007 018 tedaj bom utrdil prestol tvojega kraljestva, glede na to kakor sem se zavezal s tvojim očetom Davidom, rekoč: ‚Ne bo ti manjkal mož, da bi bil vladar v Izraelu.‘ 014 2CH 007 019 Toda če se odvrnete in zapustite moje zakone in moje zapovedi, ki sem jih postavil pred vas in boste šli ter služili drugim bogovom in jih oboževali, 014 2CH 007 020 potem jih bom s koreninami izpulil iz svoje dežele, ki sem jim jo dal in to hišo, katero sem posvetil za svoje ime, bom vrgel iz svojega pogleda in jo naredil, da bo pregovor in tarča posmeha med vsemi narodi. 014 2CH 007 021 Ta hiša, ki je visoka, bo osuplost vsakemu, ki gre mimo nje, tako da bo rekel: ‚Zakaj je Gospod tako storil tej deželi in tej hiši?‘ 014 2CH 007 022 To bo odgovor: ‚Ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je privedel ven iz egiptovske dežele in se prijeli drugih bogov, jih oboževali in jim služili. Zato je nanje privedel vse to zlo.‘ 014 2CH 008 001 Pripetilo se je ob koncu dvajsetih let, v katerih je Salomon zgradil Gospodovo hišo in svojo lastno hišo, 014 2CH 008 002 da je mesta, ki jih je Hurám povrnil Salomonu, Salomon pozidal in Izraelovim otrokom velel, da prebivajo tam. 014 2CH 008 003 Salomon je odšel v Hamát Cobo in prevladal zoper njo. 014 2CH 008 004 Zgradil je Tadmór v divjini in vsa skladiščna mesta, ki jih je zgradil v Hamátu. 014 2CH 008 005 Zgradil je tudi zgornji Bet Horón in spodnji Bet Horón, utrjeni mesti, z obzidji, velikimi vrati in zapahi, 014 2CH 008 006 ter Baalát in vsa skladiščna mesta, ki jih je imel Salomon in vsa mesta bojnih vozov in mesta konjenikov in vse, kar je Salomon želel zgraditi v Jeruzalemu, na Libanonu in po vsej deželi njegovega gospostva. 014 2CH 008 007 Glede vsega ljudstva, ki je preostalo od Hetejcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev, ki niso bili iz Izraela, 014 2CH 008 008 temveč od njihovih otrok, ki so za njimi ostali v deželi, katerih Izraelovi otroci niso ugonobili, te je Salomon primoral, da plačujejo davek do tega dne. 014 2CH 008 009 Toda izmed Izraelovih otrok Salomon ni naredil nobenega služabnika za svoje delo, temveč so bili bojevniki, vodje poveljnikov, poveljniki njegovih bojnih vozov in konjeniki. 014 2CH 008 010 Ti so bili vodje častnikov kralja Salomona, celó dvesto petdeset, ki so nadzorovali ljudstvo. 014 2CH 008 011 Salomon je iz Davidovega mesta privedel gor faraonovo hči v hišo, ki jo je zgradil zanjo, kajti rekel je: „Moja žena ne bo prebivala v hiši Izraelovega kralja Davida, ker so prostori, kamor je prišla Gospodova skrinja, sveti.“ 014 2CH 008 012 Potem je Salomon daroval žgalne daritve Gospodu, na Gospodovem oltarju, ki ga je zgradil pred preddverjem, 014 2CH 008 013 celo po določeni meri so vsak dan darovali glede na Mojzesovo zapoved na sábate, na mlaje, na slovesne praznike, trikrat letno, celó na praznik nekvašenega kruha, na praznik tednov in na šotorski praznik. 014 2CH 008 014 Glede na red svojega očeta Davida je določil skupine duhovnikov k njihovi službi in Lévijevce k njihovim zadolžitvam, da hvalijo in služijo pred duhovniki, kakor je zahtevala dolžnost vsakega dne. Tudi vratarje po njihovih skupinah pri vsakih velikih vratih, kajti tako je zapovedal David, Božji mož. 014 2CH 008 015 Niso se odvrnili od kraljeve zapovedi glede katerekoli zadeve duhovnikov in Lévijevcev ali glede zakladnic. 014 2CH 008 016 Torej vse Salomonovo delo je bilo pripravljeno do dneva [položitve] temelja Gospodove hiše in dokler ta ni bila dokončana. Tako je bila Gospodova hiša popolna. 014 2CH 008 017 Potem je Salomon odšel v Ecjón Geber in v Elot pri morski obali v edómski deželi. 014 2CH 008 018 Hurám mu je po roki svojih služabnikov poslal ladje in služabnike, ki so imeli znanje o morju, in ti so s Salomonovimi služabniki odšli v Ofír in od tam vzeli štiristo petdeset talentov zlata ter jih prinesli kralju Salomonu. 014 2CH 009 001 Ko je kraljica iz Sabe slišala o Salomonovi slavi, je prišla v Jeruzalem, da Salomona preizkusi s težkimi vprašanji, z zelo veliko skupino in kamelami, ki so nosile dišave, zlata v obilju in dragocene kamne. Ko je prišla k Salomonu, se je z njim posvetovala o vsem, kar je bilo na njenem srcu. 014 2CH 009 002 Salomon ji je odgovoril [na] vsa njena vprašanja. Ničesar ni bilo skrito pred Salomonom, česar ji ne bi povedal. 014 2CH 009 003 Ko je kraljica iz Sabe videla Salomonovo modrost in hišo, ki jo je zgradil, 014 2CH 009 004 hrano njegove mize, sedenje njegovih služabnikov, položaj njegovih služabnikov in njihovo obleko; tudi njegove dvorne točaje in njihovo obleko, in njegov vzpon, s katerim je odšel gor v Gospodovo hišo, tam ni bilo več duha v njej. 014 2CH 009 005 Kralju je rekla: „ To je bilo resnično poročilo, ki sem ga slišala v svoji lastni deželi o tvojih dejanjih in o tvoji modrosti. 014 2CH 009 006 Vendar nisem verjela njihovim besedam, dokler nisem prišla in so moje oči to videle. Glej, ni mi bilo povedano niti o eni polovici veličine tvoje modrosti, kajti presegaš slavo, ki sem jo slišala. 014 2CH 009 007 Srečni so tvoji možje in srečni so ti tvoji služabniki, ki nenehno stojijo pred teboj in poslušajo tvojo modrost. 014 2CH 009 008 Blagoslovljen bodi Gospod, tvoj Bog, ki se je razveseljeval v tebi, da te postavi na svoj prestol, da bi bil kralj za Gospoda, tvojega Boga. Ker je tvoj Bog ljubil Izrael, da jih utrdi na veke, te je zato postavil [za] kralja nad njimi, da izvajaš sodbo in pravico.“ 014 2CH 009 009 Kralju je izročila sto dvajset talentov zlata, veliko obilje dišav in dragocene kamne. Niti ni bilo tam nobenih takšnih dišav, kot jih je kraljica iz Sabe izročila kralju Salomonu. 014 2CH 009 010 Hurámovi služabniki in Salomonovi služabniki, ki so pripeljali zlato iz Ofírja, so pripeljali tudi sandalovino in dragocene kamne. 014 2CH 009 011 Kralj je iz sandalovine naredil terase h Gospodovi hiši in h kraljevi palači in harfe ter plunke za pevce. Ničesar takšnega ni bilo prej videti v Judovi deželi. 014 2CH 009 012 Kralj Salomon je kraljici iz Sabe izročil vse njene želje, karkoli je prosila, poleg tega kar je prinesla h kralju. Tako se je obrnila in odšla proč k svoji lastni deželi, ona in njeni služabniki. 014 2CH 009 013 Torej teža zlata, ki je prišla k Salomonu v enem letu, je bila šeststo šestinšestdeset talentov zlata, 014 2CH 009 014 poleg tega, kar so prinašali krošnjarji in trgovci. Vsi kralji Arabije in voditelji dežele so Salomonu prinašali zlato in srebro. 014 2CH 009 015 Kralj Salomon je naredil dvesto okroglih ščitov iz kovanega zlata. Šeststo šeklov iz kovanega zlata je šlo k enemu okroglemu ščitu. 014 2CH 009 016 Tristo ščitov je naredil iz kovanega zlata. Tristo šeklov zlata je šlo za en ščit. Kralj jih je postavil v hiši libanonskega gozda. 014 2CH 009 017 Poleg tega je kralj naredil velik prestol iz slonovine in ga prevlekel s čistim zlatom. 014 2CH 009 018 K prestolu je bilo šest stopnic, s pručko iz zlata, ki so bile pritrjene k prestolu in opori [za roke] na vsaki strani prostora za sedenje in dva leva, stoječa pri oporah [za roke]. 014 2CH 009 019 Dvanajst levov je stalo tam na eni strani in na drugi, na šestih stopnicah. Ničesar podobnega ni bilo narejenega v nobenem kraljestvu. 014 2CH 009 020 Vse posode za pijte kralja Salomona so bile iz zlata in vse posode hiše libanonskega gozda so bile iz čistega zlata. Nobena ni bila iz srebra, le-to ni bilo nič cenjeno v Salomonovih dneh. 014 2CH 009 021 Kajti kraljeve ladje so odplule v Taršíš s Hurámovimi služabniki. Enkrat na vsaka tri leta so prišle ladje iz Taršíša, ki so pripeljale zlato, srebro, slonovino, opice in pave. 014 2CH 009 022 Kralj Salomon je presegal vse zemeljske kralje v bogastvih in modrosti. 014 2CH 009 023 Vsi kralji zemlje so iskali Salomonovo prisotnost, da slišijo njegovo modrost, ki jo je Bog položil v njegovo srce. 014 2CH 009 024 Prinašali so mu vsak človek svoje darilo, posode iz srebra, posode iz zlata, oblačila, vprege, dišave, konje in mule, mero leto za letom. 014 2CH 009 025 Salomon je imel štiri tisoč boksov za konje in bojne vozove in dvanajst tisoč konjenikov, katere je namestil v mestih za bojne vozove in s kraljem v Jeruzalemu. 014 2CH 009 026 Kraljeval je nad vsemi kralji od reke celo do dežele Filistejcev in do meje Egipta. 014 2CH 009 027 Kralj je naredil srebra v Jeruzalemu kakor kamnov in cedrovih dreves je naredil [toliko] kakor egiptovskih smokev, ki jih je na nizkih ravnicah v obilju. 014 2CH 009 028 K Salomonu so vodili konje iz Egipta in iz vseh dežel. 014 2CH 009 029 Torej preostala izmed Salomonovih dejanj, prva in zadnja, mar niso zapisana v knjigi preroka Natána in v prerokovanju Šilčana Ahíja in v videnjih vidca Idója zoper Nebátovega sina Jerobeáma? 014 2CH 009 030 Salomon je v Jeruzalemu nad Izraelom kraljeval štirideset let. 014 2CH 009 031 Salomon je zaspal s svojimi očeti in je bil pokopan v mestu svojega očeta Davida in namesto njega je zakraljeval njegov sin Rehoboám. 014 2CH 010 001 Rehoboám je odšel v Sihem, kajti v Sihem je prišel ves Izrael, da ga postavijo za kralja. 014 2CH 010 002 Pripetilo se je, ko je Nebátov sin Jerobeám, ki je bil v Egiptu, kamor je pobegnil pred prisotnostjo kralja Salomona, to slišal, da se je Jerobeám vrnil iz Egipta. 014 2CH 010 003 Poslali so in ga poklicali. Tako je Jerobeám in ves Izrael prišel in govoril Rehoboámu, rekoč: 014 2CH 010 004 „Tvoj oče je naredil naš jarem boleč. Sedaj torej nekako olajšaj boleče hlapčevstvo svojega očeta in njegov težek jarem, ki ga je nadel na nas in mi ti bomo služili.“ 014 2CH 010 005 Rekel jim je: „Pridite ponovno k meni po treh dneh.“In ljudstvo je odšlo. 014 2CH 010 006 Kralj Rehoboám se je posvetoval s starci, ki so stali pred njegovim očetom Salomonom, medtem ko je ta še živel, rekoč: „Kakšen nasvet mi dajete, da temu ljudstvu vrnem odgovor?“ 014 2CH 010 007 Spregovorili so mu, rekoč: „Če boš prijazen do tega ljudstva, jim ugajal in jim govoril dobre besede, bodo tvoji služabniki na veke.“ 014 2CH 010 008 Toda zapustil je nasvet, ki so mu ga dali starci in se posvetoval z mladeniči, ki so bili vzgojeni z njim, ki so stali pred njim. 014 2CH 010 009 Rekel jim je: „Kakšen nasvet mi daste, da lahko vrnemo odgovor temu ljudstvu, ki mi je govorilo, rekoč: ‚Nekoliko olajšaj jarem, katerega je tvoj oče položil na nas?‘ 014 2CH 010 010 Mladeniči, ki so bili vzgojeni z njim, so mu spregovorili, rekoč: „Tako boš odgovoril ljudstvu, ki ti je spregovorilo, rekoč: ‚Tvoj oče je naš jarem naredil težek, toda ti nam ga nekako olajšaj; ‘tako jim boš rekel: ‚Moj mali prst bo debelejši kakor ledja mojega očeta. 014 2CH 010 011 Kajti kakor je moj oče na vas položil težek jarem, bom jaz vašemu jarmu še dodal. Moj oče vas je kaznoval z biči, toda jaz vas bom kaznoval s škorpijoni.‘“ 014 2CH 010 012 Tako so Jerobeám in vse ljudstvo na tretji dan prišli k Rehoboámu, kakor je kralj zaukazal, rekoč: „Ponovno pridite k meni na tretji dan.“ 014 2CH 010 013 Kralj jim je surovo odgovoril in kralj Rehoboám je zapustil nasvet starcev 014 2CH 010 014 ter jim odgovoril glede na nasvet mladeničev, rekoč: „Moj oče je vaš jarem naredil težek, toda jaz bom k temu dodal. Moj oče vas je kaznoval z biči, toda jaz vas bom kaznoval s škorpijoni.“ 014 2CH 010 015 Tako kralj ni prisluhnil ljudstvu, kajti razlog je bil od Boga, da je Gospod lahko izpolnil svojo besedo, ki jo je po roki Šilčana Ahíja govoril Nebátovemu sinu Jerobeámu. 014 2CH 010 016 Ko je ves Izrael videl, da jim kralj ni hotel prisluhniti, je ljudstvo kralju odgovorilo, rekoč: „Kakšen delež imamo v Davidu? Nobene dediščine nimamo v Jesejevem sinu. Vsak mož k svojim šotorom, oh Izrael. In sedaj, David, glej k svoji lastni hiši.“Tako je ves Izrael odšel k svojim šotorom. 014 2CH 010 017 Toda kar se tiče Izraelovih otrok, ki so prebivali v Judovih mestih, je nad njimi kraljeval Rehoboám. 014 2CH 010 018 Potem je kralj Rehoboám poslal Hadoráma, ki je bil nad davkom, Izraelovi otroci pa so ga kamnali s kamni, da je umrl. Toda kralj Rehoboám je pohitel, da se spravi gor na svoj bojni voz, da pobegne v Jeruzalem. 014 2CH 010 019 In Izrael se upira zoper Davidovo hišo do današnjega dne. 014 2CH 011 001 Ko je Rehoboám prišel v Jeruzalem, je iz Judove in Benjaminove hiše zbral sto osemdeset tisoč izbranih mož, ki so bili bojevniki, da se borijo zoper Izrael, da bi kraljestvo lahko ponovno privedli k Rehoboámu. 014 2CH 011 002 Toda beseda od Gospoda je prišla Božjemu možu Šemajáju, rekoč: 014 2CH 011 003 „Govori Rehoboámu, Salomonovemu sinu, Judovemu kralju in vsemu Izraelu v Judu in Benjaminu, rekoč: 014 2CH 011 004 ‚Tako govori Gospod: ‚Ne boste šli gor niti se ne boste borili zoper svoje brate. Vsak mož naj se vrne k svoji hiši, kajti ta stvar je storjena od mene.‘“Ubogali so Gospodove besede in se vrnili pred [tem, da bi] šli zoper Jerobeáma. 014 2CH 011 005 Rehoboám je prebival v Jeruzalemu in gradil mesta za obrambo v Judu. 014 2CH 011 006 Zgradil je celo Beth–lehem, Etám, Tekóo, 014 2CH 011 007 Bet Cur, Sohóm, Adulám, 014 2CH 011 008 Gat, Marešo, Zif, 014 2CH 011 009 Adorájim, Lahíš, Azéko, 014 2CH 011 010 Coro, Ajalón in Hebrón, ki so v Judu in v Benjaminu utrjena mesta. 014 2CH 011 011 Utrdil je oporišča in vanje postavil poveljnike in zaloge živeža, olja in vina. 014 2CH 011 012 V vsako posamezno mesto je postavil ščite in sulice ter jih naredil silno močne, [ker je] imel Juda in Benjamin na svoji strani. 014 2CH 011 013 Duhovniki in Lévijevci, ki so bili po vsem Izraelu, so zahajali k njemu iz vseh svojih krajev. 014 2CH 011 014 Kajti Lévijevci so zapustili svoja predmestja in svojo lastnino ter prišli k Judu in Jeruzalemu, kajti Jerobeám in njegovi sinovi so jih zavrgli pred izvrševanjem duhovniške službe Gospodu. 014 2CH 011 015 Odredil mu je duhovnike za visoke kraje, za hudiče in za teleti, ki ju je naredil. 014 2CH 011 016 Za njimi so iz vseh Izraelovih rodov [prišli] tisti, ki so svoja srca naravnali, da iščejo Gospoda Boga. Iz Izraela so prišli v Jeruzalem, da darujejo Gospodu, Bogu svojih očetov. 014 2CH 011 017 Tako so tri leta krepili Judovo kraljestvo in Salomonovega sina Rehoboáma naredili močnega, kajti tri leta so hodili po Davidovi in Salomonovi poti. 014 2CH 011 018 Rehoboám si je za ženo vzel Mahaláto, hčer Davidovega sina Jerimóta in Abihájilo, hčer Jesejevega sina Eliába, 014 2CH 011 019 ki sta mu rodila otroke: Jeúša, Šemarjája in Zaháma. 014 2CH 011 020 Za njo je vzel Absalomovo hči Maáho, ki mu je rodila Abíja, Atája, Zizá in Šelomíta. 014 2CH 011 021 Rehoboám je ljubil Absalomovo hčer Maáho bolj kot vse svoje žene in svoje priležnice, (kajti vzel je osemnajst žena in šestdeset priležnic ter zaplodil osemindvajset sinov in šestdeset hčerá.) 014 2CH 011 022 Rehoboám je postavil Maáhinega sina Abíja, da bo vladar med svojimi brati, kajti mislil je, da ga postavi za kralja. 014 2CH 011 023 Modro je ravnal in vse svoje otroke razpršil po vseh Judovih in Benjaminovih deželah, do vsakega utrjenega mesta in dal jim je živeža v obilju. Priskrbel [jim] je mnogo žená. 014 2CH 012 001 Pripetilo se je, ko je Rehoboám utrdil kraljestvo in se okrepil, je zapustil Gospodovo postavo in ves Izrael z njim. 014 2CH 012 002 Pripetilo se je, da je v petem letu kralja Rehoboáma egiptovski kralj Šišák prišel gor zoper Jeruzalem, ker so se pregrešili zoper Gospoda, 014 2CH 012 003 s tisoč dvesto bojnimi vozovi in šestdeset tisoč konjeniki. Ljudstva, ki so prišli z njim iz Egipta, je bilo brez števila: Libijci, Súkijci in Etiopci. 014 2CH 012 004 Zavzel je utrjena mesta, ki pripadajo Judu in prišel do Jeruzalema. 014 2CH 012 005 Potem je prišel prerok Šemajá k Rehoboámu in k Judovim princem, ki so bili zaradi Šišáka zbrani skupaj v Jeruzalemu ter jim rekel: ‚Tako govori Gospod: ‚Vi ste zapustili mene in zato sem tudi jaz vas prepustil v Šišákovo roko.‘“ 014 2CH 012 006 Nakar so se Izraelovi princi in kralj ponižali ter rekli: „ Gospod je pravičen.“ 014 2CH 012 007 Ko je Gospod videl, da so se ponižali, je beseda od Gospoda prišla k Šemajáju, rekoč: „Oni so se ponižali, zato jih ne bom uničil, temveč jim bom zagotovil nekaj osvoboditve, in moj bes ne bo izlit na Jeruzalem po Šišákovi roki. 014 2CH 012 008 Kljub temu bodo njegovi služabniki, da bodo lahko spoznali moje služenje in služenje kraljestvom dežel.“ 014 2CH 012 009 Tako je egiptovski kralj Šišák prišel nad Jeruzalem in odnesel zaklade Gospodove hiše in zaklade kraljeve hiše. Vse je vzel. Odnesel je tudi ščite iz zlata, ki jih je naredil Salomon. 014 2CH 012 010 Namesto teh je kralj Rehoboám naredil ščite iz brona in jih predal v roke poveljnika straže, ki je varoval vhod kraljeve hiše. 014 2CH 012 011 Ko je kralj vstopil v Gospodovo hišo, je prišla straža ter jih nosila in jih [potem] ponovno prinesla v stražarnico. 014 2CH 012 012 Ko se je ponižal, se je Gospodov bes odvrnil od njega, da ga ne bi povsem uničil. Tudi v Judu so stvari šle dobro. 014 2CH 012 013 Tako se je kralj Rehoboám okrepil v Jeruzalemu in kraljeval, kajti Rehoboám je bil star enainštirideset let, ko je pričel kraljevati in sedemnajst let je kraljeval v Jeruzalemu, mestu, ki ga je Gospod izbral izmed vseh Izraelovih rodov, da tam postavi svoje ime. Ime njegove matere je bilo Naáma, Amónka. 014 2CH 012 014 Počel je zlo, ker svojega srca ni pripravil, da išče Gospoda. 014 2CH 012 015 Torej dejanja Rehoboáma, prva in zadnja, mar niso zapisana v knjigi preroka Šemajája in vidca Idója glede rodovnikov? In nenehno so bile vojne med Rehoboám in Jerobeámom. 014 2CH 012 016 Rehoboám je zaspal s svojimi očeti in pokopan je bil v Davidovem mestu. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Abíja. 014 2CH 013 001 Torej v osemnajstem letu kralja Jerobeáma, je nad Judom pričel kraljevati Abíja. 014 2CH 013 002 Tri leta je kraljeval v Jeruzalemu. Ime njegove matere je bilo Mihajá, Uriélova hči iz Gíbee. In bila je vojna med Abíjem in Jerobeámom. 014 2CH 013 003 Abíja se je postrojil z vojsko hrabrih bojevnikov, celó štiristo tisoč izbranih mož. Tudi Jerobeám se je postrojil zoper njega z osemsto tisoč izbranimi možmi, ki so bili močni junaški možje. 014 2CH 013 004 Abíja je stal na gori Cemarájim, ki je na pogorju Efrájim in rekel: „Poslušaj me, ti Jerobeám in ves Izrael, 014 2CH 013 005 ne veste, da je Gospod, Izraelov Bog, dal kraljestvo nad Izraelom Davidu na veke, celó njemu in njegovim sinovom s solno zavezo? 014 2CH 013 006 Vendar je Nebátov sin Jerobeám, služabnik Davidovega sina Salomona, vstal in se uprl zoper svojega gospoda. 014 2CH 013 007 In k njemu so bili zbrani praznoglavi možje, Beliálovi otroci in so se okrepili zoper Salomonovega sina Roboáma, ko je bil Rehoboám mlad in nežnega srca in se jim ni mogel zoperstaviti. 014 2CH 013 008 In sedaj se vi mislite zoperstaviti Gospodovemu kraljestvu v roki Davidovih sinov. Vas je velika množica in tam sta z vami zlati teleti, katera vam je Jerobeám naredil za bogova. 014 2CH 013 009 Mar niste vrgli ven Gospodove duhovnike, Aronove sinove in Lévijevce in ste si naredili duhovnike po načinu narodov drugih dežel? Tako da kdorkoli prihaja, da sebe umésti z mladim bikcem in sedmimi ovni, isti lahko postane duhovnik tistim, ki so ne-bogovi. 014 2CH 013 010 Toda kar se nas tiče, je Gospod naš Bog in mi ga nismo zapustili, in duhovniki, ki služijo Gospodu, so Aronovi sinovi in Lévijevci čakajo na svoj posel. 014 2CH 013 011 Vsako jutro in vsak večer Gospodu zažigajo žgalne daritve in dišeče kadilo. Tudi hlebe navzočnosti postavljajo na čisto mizo in zlati svečnik z njegovimi svetilkami prižigajo vsak večer. Kajti mi se držimo naročila Gospoda, našega Boga, toda vi ste ga zapustili. 014 2CH 013 012 Glejte, sam Bog je z nami za našega poveljnika in njegovi duhovniki z donenjem trobent, da zoper vas zatrobijo alarm. Oh, Izraelovi otroci, ne borite se zoper Gospoda, Boga vaših očetov, kajti ne boste uspeli.“ 014 2CH 013 013 Toda Jerobeám je velel zasedi, da pride naokrog za njimi. Tako so bili pred Judom in zaseda je bila za njimi. 014 2CH 013 014 Ko je Juda pogledal nazaj, glej, bitka je bila spredaj in zadaj. Zavpili so h Gospodu in duhovniki so zatrobili s trobentami. 014 2CH 013 015 Potem so možje iz Juda zakričali in ko so možje iz Juda zakričali, se je pripetilo, da je Bog udaril Jerobeáma in ves Izrael pred Abíjem in Judom. 014 2CH 013 016 Izraelovi otroci so pobegnili pred Judom in Bog jih je izročil v njihovo roko. 014 2CH 013 017 Abíja in njegovo ljudstvo jih je umorilo z velikim pokolom. Tako so tam padli umorjeni Izraelci, petsto tisoč izbranih mož. 014 2CH 013 018 Tako so bili Izraelovi otroci ob tistem času podjarmljeni, Judovi otroci pa so prevladali, ker so so se zanašali na Gospoda, Boga svojih očetov. 014 2CH 013 019 Abíja je zasledoval Jerobeáma in od njega vzel mesta: Betel z njegovimi mesti, Ješáno z njenimi mesti in Efrón z njegovimi mesti. 014 2CH 013 020 Niti ni Jerobeám ponovno obnovil moči v Abíjevih dneh, in Gospod ga je udaril in je umrl. 014 2CH 013 021 Toda Abíja je postal mogočen in poročil štirinajst žena ter zaplodil dvaindvajset sinov in šestnajst hčera. 014 2CH 013 022 Ostala Abíjeva dela, njegove poti in njegove besede so zapisane v zgodbi preroka Idója. 014 2CH 014 001 Tako je Abíja zaspal s svojimi očeti in pokopali so ga v Davidovem mestu. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Asá. V njegovih dneh je bila dežela mirna deset let. 014 2CH 014 002 Asá je počel to, kar je bilo dobro in pravilno v očeh Gospoda, njegovega Boga, 014 2CH 014 003 kajti odstranil je oltarje tujih bogov, visoke kraje, porušil podobe in posekal ašere. 014 2CH 014 004 Judu je zapovedal naj išče Gospoda, Boga njihovih očetov in naj izpolnjuje postavo in zapoved. 014 2CH 014 005 Prav tako je iz vseh Judovih mest odstranil visoke kraje in podobe in kraljestvo je bilo pred njim mirno. 014 2CH 014 006 V Judu je zgradil utrjena mesta, kajti dežela je imela počitek in v tistih letih ni imel nobene vojne, ker mu je Gospod dal počitek. 014 2CH 014 007 Zato je Judu rekel: „Gradimo ta mesta in okrog njih postavimo obzidja, stolpe, velika vrata in zapahe, medtem ko je dežela še pred nami, ker smo iskali Gospoda, našega Boga. Iskali smo ga in on nam je dal počitek na vsaki strani.“Tako so gradili in bili uspešni. 014 2CH 014 008 Asá je imel vojsko mož, ki so nosili okrogle ščite in sulice, iz Juda tristo tisoč in iz Benjamina, ki so nosili ščite in napenjali loke, dvesto osemdeset tisoč. Vsi ti so bili močni junaški možje. 014 2CH 014 009 Zoper njih je prišel Etiopec Zerah z milijonsko vojsko in tristo bojnimi vozmi in prišel je do Mareše. 014 2CH 014 010 Potem je Asá odšel ven zoper njega in se postrojil v dolini Cefáti pri Mareši. 014 2CH 014 011 Asá je klical h Gospodu, svojemu Bogu in rekel: „ Gospod, to zate ni nič, da pomagaš, bodisi z mnogimi ali s tistimi, ki nimajo moči. Pomagaj nam, oh Gospod, naš Bog, kajti nate se zanašamo in v tvojem imenu gremo zoper to množico. Oh Gospod, ti si naš Bog, naj človek ne prevlada zoper tebe.“ 014 2CH 014 012 Tako je Gospod udaril Etiopce pred Asájem in pred Judom in Etiopci so pobegnili. 014 2CH 014 013 Asá in ljudstvo, ki je bilo z njim, so jih preganjali do Gerárja in Etiopijci so bili premagani, da se niso več opomogli, kajti bili so uničeni pred Gospodom in njegovo vojsko in odnesli so zelo veliko plena. 014 2CH 014 014 Udarili so vsa mesta naokoli Gerárja, kajti Gospodov strah je prišel nanje. Oplenili so vsa mesta, kajti v njih je bilo silno veliko plena. 014 2CH 014 015 Udarili so tudi šotore živine in odvedli proč ovc in kamel v obilju ter se vrnili v Jeruzalem. 014 2CH 015 001 Božji Duh je prišel nad Odédovega sina Azarjá. 014 2CH 015 002 Ta je odšel ven, da sreča Asája in mu rekel: „Prisluhni mi Asá, ves Juda in Benjamin. Gospod je z vami dokler ste vi z njim in če ga iščete, se vam bo dal najti, toda če ga zapustite, bo on zapustil vas. 014 2CH 015 003 Torej dolgo časa je bil Izrael brez resničnega Boga, brez duhovnika, ki bi učil in brez postave. 014 2CH 015 004 Toda ko so se v svoji stiski obrnili h Gospodu, Izraelovemu Bogu in ga iskali, se jim je dal najti. 014 2CH 015 005 V teh dneh ni bilo miru tistemu, ki je odšel ven niti tistemu, ki je vstopil, temveč so bile velike nevšečnosti nad vsemi prebivalci dežel. 014 2CH 015 006 Narod je bil uničen od naroda in mesto od mesta, kajti Bog jih je jezil z vsemi nadlogami. 014 2CH 015 007 Bodite torej močni in vaše roke naj ne bodo šibke, kajti vaše delo bo nagrajeno.“ 014 2CH 015 008 Ko je Asá slišal te besede in prerokbo preroka Odéda, se je opogumil in odstranil gnusne malike iz vse Judove in Benjaminove dežele in iz mest, ki jih je vzel iz gore Efrájim in obnovil Gospodov oltar, ki je bil pred Gospodovim preddverjem. 014 2CH 015 009 Zbral je ves Juda in Benjamin in z njimi tujce iz Efrájima, Manáseja in Simeona, kajti iz Izraela so se v obilju zatekali k njemu, ko so videli, da je bil Gospod, njegov Bog, z njim. 014 2CH 015 010 Tako so se zbrali skupaj pri Jeruzalemu, v tretjem mesecu, v petnajstem letu Asájevega kraljevanja. 014 2CH 015 011 Isti čas so darovali Gospodu od plena, ki so ga privedli, sedemsto volov in sedemsto ovc. 014 2CH 015 012 Vstopili so v zavezo, da iščejo Gospoda, Boga svojih očetov, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo, 014 2CH 015 013 da kdorkoli ne bi iskal Gospoda, Izraelovega Boga, bi bil usmrčen, bodisi majhen ali velik, moški ali ženska. 014 2CH 015 014 In prisegli so Gospodu z močnim glasom, vriskanjem, s trobentami in kornéti. 014 2CH 015 015 Ves Juda se je veselil ob prisegi, kajti prisegli so z vsem svojim srcem in ga iskali z vso svojo željo in on se jim je dal najti. In Gospod jim je dal počitek naokoli. 014 2CH 015 016 Tudi glede Maáhe, matere kralja Asája, jo je ta odstranil, da bi bila kraljica, ker si je naredila malika v ašeri. Asá je posekal njenega malika, ga poteptal in ga zažgal pri potoku Kidron. 014 2CH 015 017 Toda visoki kraji niso bili odvzeti iz Izraela. Kljub temu je bilo Asájevo srce vse njegove dni popolno. 014 2CH 015 018 V Božjo hišo je prinesel stvari, ki jih je njegov oče posvetil in te, ki jih je sam posvetil: srebro, zlato in posode. 014 2CH 015 019 In ni bilo več nobene vojne do petintridesetega leta Asájevega kraljevanja. 014 2CH 016 001 V šestintridesetem letu Asájevega kraljevanja je zoper Juda prišel Izraelov kralj Bašá in gradil Ramo z namenom, da nikomer ne bi dovolil iti ven ali priti noter k Judovemu kralju Asáju. 014 2CH 016 002 Potem je Asá prinesel ven srebro in zlato iz zakladnic Gospodove hiše in kraljeve hiše ter poslal k sirskemu kralju Ben Hadádu, ki je prebival v Damasku, rekoč: 014 2CH 016 003 „Zaveza je med menoj in teboj, kakor je bila med mojim očetom in tvojim očetom. Glej, poslal sem ti srebro in zlato; pojdi in prelomi svojo zavezo z Izraelovim kraljem Bašájem, da lahko odide od mene.“ 014 2CH 016 004 Ben Hadád je prisluhnil kralju Asáju in poslal poveljnike svoje vojske zoper Izraelova mesta in udarili so Ijón, Dan, Abél Majim in vsa Neftálijeva skladiščna mesta. 014 2CH 016 005 Pripetilo se je, ko je Bašá to slišal, da je prenehal graditi Ramo in opustil svoje delo. 014 2CH 016 006 Potem je kralj Asá vzel vsega Juda in odnesli so proč kamenje iz Rame in njen les, s katerim je Bašá gradil; s tem je gradil Gebo in Micpo. 014 2CH 016 007 Ob tistem času je k Judovemu kralju Asáju prišel videc Hananí in mu rekel: „Ker si se zanašal na sirskega kralja in se nisi zanesel na Gospoda, svojega Boga, zato je vojska sirskega kralja pobegnila iz tvoje roke. 014 2CH 016 008 Mar niso bili Etiopci in Libijci ogromna vojska z mnogimi bojnimi vozovi in konjeniki? Vendar, ker si se zanesel na Gospoda, jih je izročil v tvojo roko. 014 2CH 016 009 Kajti Gospodove oči tekajo sem ter tja po vsej celotni zemlji, da se izkaže močnega v korist tistih, katerih srce je popolno do njega. V tem si storil nespametno, zato boš od sedaj naprej imel vojne. 014 2CH 016 010 Potem je bil Asá ogorčen nad vidcem in ga vrgel v jetnišnico, kajti zaradi te stvari je bil ogorčen nanj. In Asá je isti čas zatiral nekatere izmed ljudstva. 014 2CH 016 011 Glej, dejanja Asája, prva in zadnja, glej, ta so zapisana v knjigi Judovih in Izraelovih kraljev. 014 2CH 016 012 Asá je bil v devetintridesetem letu svojega kraljevanja bolan na svojih stopalih, dokler ni bila njegova bolezen silno velika, vendar se v svoji bolezni ni obrnil h Gospodu, temveč k zdravnikom. 014 2CH 016 013 Asá je zaspal s svojimi očeti in umrl v enainštiridesetem letu svojega kraljevanja. 014 2CH 016 014 Pokopali so ga v njegovih lastnih mavzolejih, ki si jih je naredil v Davidovem mestu in ga položili v posteljo, ki je bila napolnjena s prijetnimi dišavami in različnimi vrstami dišav, pripravljenih po lekarnarski umetnosti. Zanj so naredili zelo velik sežig [dišav]. 014 2CH 017 001 Namesto njega je zakraljeval njegov sin Józafat in se okrepil zoper Izraela. 014 2CH 017 002 Namestil je sile v vsa utrjena Judova mesta in postavil garnizije v Judovi deželi in v Efrájimovih mestih, ki jih je zavzel njegov oče Asá. 014 2CH 017 003 Gospod je bil z Józafatom, ker je hodil po prvih poteh svojega očeta Davida in ni iskal Báalov, 014 2CH 017 004 temveč je sledil Gospodu, Bogu svojega očeta in hodil po njegovih zapovedih in ne po Izraelovih ravnanjih. 014 2CH 017 005 Zato je Gospod utrdil kraljestvo v njegovi roki. Ves Juda je Józafatu prinesel darila in imel je bogastva, čast in obilje. 014 2CH 017 006 Njegovo srce je bilo vzdignjeno na Gospodovih poteh. Poleg tega je iz Juda odstranil visoke kraje in ašere. 014 2CH 017 007 Tudi v tretjem letu svojega kraljevanja je poslal k svojim princem, celó k Ben Hajilu, k Obadjáju, k Zeharjáju, k Netanélu in k Mihajáju, da bi učili po Judovih mestih. 014 2CH 017 008 Z njimi je poslal Lévijevce, celó Šemajája, Netanjája, Zebadjája, Asaéla, Šemiramóta, Jehonatana, Adoníja, Tobija, Tob Adoníja, Lévijevce in z njimi duhovnika Elišamája in Jehoráma. 014 2CH 017 009 Učili so v Judu in s seboj so imeli knjigo Gospodove postave in šli so naokoli po vseh Judovih mestih in učili ljudstvo. 014 2CH 017 010 Gospodov strah je padel na vsa kraljestva dežel, ki so bile naokoli Juda, tako da niso naredili nobene vojne zoper Józafata. 014 2CH 017 011 Tudi nekateri izmed Filistejcev so Józafatu prinesli darila in davek srebra. Arabci so mu privedli trope, sedem tisoč sedemsto ovnov in sedem tisoč sedemsto kozlov. 014 2CH 017 012 Józafat je postal silno velik in v Judu je zgradil gradove in skladiščna mesta. 014 2CH 017 013 Po Judovih mestih je imel mnogo posla. V Jeruzalemu pa so bili bojevniki, močni junaški možje. 014 2CH 017 014 To so njihova števila glede na hišo njihovih očetov. Iz Juda poveljniki nad tisočimi: vodja Adnáh in z njim tristo tisoč močnih junaških mož. 014 2CH 017 015 Poleg njega je bil poveljnik Johanán in z njim dvesto osemdeset tisoč. 014 2CH 017 016 Poleg njega je bil Zihríjev sin Amasjá, ki se je voljno daroval Gospodu in z njim dvesto tisoč močnih junaških mož. 014 2CH 017 017 Od Benjamina Eljadá, mogočen hraber mož in z njim dvesto tisoč z lokom in ščitom oboroženih mož. 014 2CH 017 018 Poleg njega je bil Jozabád in z njim sto osemdeset tisoč pripravljenih za vojno. 014 2CH 017 019 Ti so čakali na kralja, poleg tistih, katere je kralj namestil v utrjenih mestih po vsem Judu. 014 2CH 018 001 Torej Józafat je imel bogastev in časti v obilju in sklenil svaštvo z Ahábom. 014 2CH 018 002 Po nekaj letih je odšel dol k Ahábu v Samarijo. Aháb je zanj in za ljudstvo, ki ga je imel s seboj, v obilju zaklal ovce in vole in pregovoril ga je, da gre z njim gor v Ramót Gileád. 014 2CH 018 003 Izraelov kralj Aháb je rekel Judovemu kralju Józafatu: „Hočeš iti z menoj v Ramót Gileád?“Ta mu je odgovoril: „Jaz sem kakor si ti in moje ljudstvo kakor tvoje ljudstvo, in mi bomo s teboj v vojni.“ 014 2CH 018 004 Józafat je Izraelovemu kralju rekel: „Poizvedi, prosim te, danes pri Gospodovi besedi.“ 014 2CH 018 005 Zato je Izraelov kralj izmed prerokov skupaj zbral štiristo mož in jim rekel: „Ali naj gremo v Ramót Gileád, da se bojujemo ali naj opustim?“Rekli so: „Pojdi gor, kajti Bog ga bo izročil v kraljevo roko.“ 014 2CH 018 006 Toda Józafat je rekel: „ Ali tukaj poleg ni Gospodovega preroka, da bi lahko poizvedeli od njega? 014 2CH 018 007 Izraelov kralj je Józafatu rekel: „ Je še en mož, pri katerem bi lahko povprašali Gospoda, toda jaz ga sovražim, kajti nikoli mi ne prerokuje dobro, temveč vedno hudo. Ta isti je Jimlájev sin Miha.“Józafat je rekel: „Naj kralj ne govori tako.“ 014 2CH 018 008 Izraelov kralj je dal poklicati enega izmed svojih častnikov in rekel: „Pojdi hitro po Jimlájevega sina Miha.“ 014 2CH 018 009 Izraelov kralj in Judov kralj Józafat sta sedela, vsak izmed njiju na svojem prestolu, oblečena v njuna svečana oblačila in sedela na odprtem kraju pri vhodu velikih vrat Samarije, vsi preroki pa so prerokovali pred njima. 014 2CH 018 010 Kenaanájev sin Cidkijá si je naredil rogove iz železa in rekel: „Tako govori Gospod: ‚S temi boš porinil Sirijo, dokler ne bodo použiti. 014 2CH 018 011 Vsi preroki so prerokovali tako, rekoč: „Pojdi gor v Ramót Gileád in uspevaj, kajti Gospod ga bo izročil v kraljevo roko.“ 014 2CH 018 012 Poslanec, ki je odšel, da pokliče Miha, mu je spregovoril, rekoč: „Glej, besede prerokov soglasno kralju razglašajo dobro. Naj bo torej tvoja beseda, prosim te, kakor ena izmed njihovih in govori dobro.“ 014 2CH 018 013 Miha je rekel: „ Kakor živi Gospod, celo kar reče moj Bog, to bom govoril.“ 014 2CH 018 014 Ko je prišel h kralju, mu je kralj rekel: „Miha, ali naj gremo gor v Ramót Gileád, da se bojujemo ali naj opustimo?“Ta je rekel: „Pojdite gor in uspevajte in izročeni bodo v vašo roko.“ 014 2CH 018 015 Kralj mu je rekel: „Kolikokrat te bom zaklinjal, da mi ne poveš ničesar razen resnice v Gospodovem imenu?“ 014 2CH 018 016 Potem je rekel: „Videl sem vsega Izraela razkropljenega po gorah, kakor ovce, ki nimajo pastirja in Gospod je rekel: ‚Ti nimajo gospodarja, naj se torej vrnejo v miru, vsak mož k svoji hiši.‘“ 014 2CH 018 017 Izraelov kralj je Józafatu rekel: „Ali ti nisem rekel, da mi ne bo prerokoval dobro, temveč zlo?“ 014 2CH 018 018 Ponovno je rekel: „Zato poslušajte besedo od Gospoda: ‚Videl sem Gospoda sedeti na svojem prestolu in vso nebeško vojsko stati na njegovi desni roki in na njegovi levi.‘ 014 2CH 018 019 Gospod je rekel: ‚Kdo bo premamil Izraelovega kralj Ahába, da gre lahko gor in pade pri Ramót Gileádu?‘Eden je odgovoril na ta način, drugi je odgovoril na ta način. 014 2CH 018 020 Tedaj je šel naprej duh in obstal pred Gospodom ter rekel: ‚Jaz ga bom premamil.‘Gospod mu je rekel: ‚S čim?‘ 014 2CH 018 021 Rekel je: ‚Šel bom ven in bom lažniv duh v ustih vseh njegovih prerokov.‘In Gospod je rekel: ‚Ti ga boš premamil in ti ga boš tudi pregovoril. Pojdi ven in stôri celó tako.‘ 014 2CH 018 022 Zdaj torej glejte, Gospod je položil lažnivega duha v usta teh tvojih prerokov in Gospod je zoper tebe govoril zlo.“ 014 2CH 018 023 Potem je Kenaanájev sin Cidkijá prišel bliže in udaril Miha po licu ter rekel: „Katero pot je odšel Gospodov duh od mene, da govori tebi?“ 014 2CH 018 024 Miha je rekel: „Glej, videl boš ta dan, ko boš šel v notranjo sobo, da se skriješ.“ 014 2CH 018 025 Potem je Izraelov kralj rekel: „Vzemite Miha in ga odvedite nazaj k Amónu, voditelju mesta in h kraljevemu sinu Joášu 014 2CH 018 026 ter recite: ‚Tako govori kralj: ‚Tega pajdaša postavita v ječo in ga hranita s kruhom stiske in z vodo stiske, dokler se ne vrnem v miru.‘“ 014 2CH 018 027 Miha je rekel: „Če se zagotovo vrneš v miru, potem po meni ni govoril Gospod.“Rekel je [še]: „Prisluhnite vsa ve ljudstva.“ 014 2CH 018 028 Tako sta Izraelov kralj in Judov kralj Józafat odšla gor do Ramót Gileáda. 014 2CH 018 029 Izraelov kralj je Józafatu rekel: „Preoblekel se bom in šel v bitko, toda ti si nadeni svoja svečana oblačila.“Tako se je Izraelov kralj preoblekel in odšla sta na bitko. 014 2CH 018 030 Torej sirski kralj je zapovedal poveljnikom bojnih vozov, ki so bili z njim, rekoč: „Ne borite se z malim ali velikim, razen samo z Izraelovim kraljem.“ 014 2CH 018 031 Pripetilo se je, ko so poveljniki bojnih vozov zagledali Józafata, da so rekli: „Ta je Izraelov kralj.“Zato so ga obdali, da se bojujejo, toda Józafat je zavpil in Gospod mu je pomagal in Bog jih je spodbodel, da odidejo od njega. 014 2CH 018 032 Kajti pripetilo se je, da ko so poveljniki bojnih vozov zaznali, da to ni bil Izraelov kralj, so se ponovno obrnili nazaj od zasledovanja [za] njim. 014 2CH 018 033 Nek mož pa je preprosto napel lok in Izraelovega kralja zadel med člene prsnega oklepa. Zato je vozniku svojega bojnega voza rekel: „Obrni svojo roko, da me lahko odvedeš iz vojske, kajti ranjen sem.“ 014 2CH 018 034 Bitka je ta dan narasla, vendar je Izraelov kralj sam stal pokonci na svojem bojnem vozu zoper Sirce do večera, okoli časa zahajanja sonca pa je umrl. 014 2CH 019 001 Judov kralj Józafat pa se je v miru vrnil k svoji hiši v Jeruzalem. 014 2CH 019 002 Hananíjev sin Jehú, videc, je odšel ven, da ga sreča in kralju Józafatu rekel: „Ali naj bi pomagal brezbožnikom in ljubil tiste, ki sovražijo Gospoda? Zato je izpred Gospoda na tebi bes. 014 2CH 019 003 Kljub temu so v tebi najdene dobre stvari v tem, da si iz dežele odvzel ašere in si svoje srce pripravil, da išče Boga. 014 2CH 019 004 Józafat je prebival v Jeruzalemu. In odšel je ponovno ven skozi ljudstvo od Beeršébe do gore Efrájim in jih vodil nazaj h Gospodu, Bogu njihovih očetov. 014 2CH 019 005 Postavil je sodnike vsepovsod po deželi, po vseh utrjenih Judovih mestih, mestu za mestom 014 2CH 019 006 in sodnikom rekel: „Pazite kaj počnete, kajti ne sodite za človeka, temveč za Gospoda, ki je z vami v sodbi. 014 2CH 019 007 Zatorej naj bo sedaj nad vami Gospodov strah. Pazite in to storite, kajti z Gospodom, našim Bogom, ni krivičnosti, niti oziranja na osebe, niti sprejemanja darov. 014 2CH 019 008 Poleg tega je v Jeruzalemu Józafat postavil od Lévijevcev in od duhovnikov in od vodij Izraelovih očetov za Gospodovo sodbo in za oporekanja, ko so se vrnili v Jeruzalem. 014 2CH 019 009 Zadolžil jih je, rekoč: „To boste delali v Gospodovem strahu, zvesto in s popolnim srcem. 014 2CH 019 010 Kakršnakoli zadeva bo prišla k vam od vaših bratov, ki prebivajo v svojih mestih, med krvjo in krvjo, med postavo in zapovedjo, zakoni in sodbami, jih boste celo opozorili, da ne prestopajo zoper Gospoda in tako [ne] pride bes nad vas in nad vaše brate. To delajte in se ne boste pregrešili. 014 2CH 019 011 Glejte, véliki duhovnik Amarjá je nad vami v vseh Gospodovih zadevah in Jišmaélov sin Zebadjá, vladar Judove hiše, za vse kraljeve zadeve. Prav tako bodo Lévijevci častniki pred vami. Postopajte pogumno in Gospod bo z dobrim.“ 014 2CH 020 001 Po tem se je tudi pripetilo, da so Moábovi otroci, Amónovi otroci in z njimi drugi, poleg Amóncev, prišli zoper Józafata, da se vojskujejo. 014 2CH 020 002 Potem so prišli nekateri, ki so Józafatu rekli: „Velika množica prihaja zoper tebe, iz druge strani morja, na to stran Sirije. Glej, oni so v Hacecón Tamáru, ki je En Gedi. 014 2CH 020 003 Józafat se je zbal in se pripravil, da išče Gospoda in je po vsem Judu razglasil post. 014 2CH 020 004 Juda se je zbral skupaj, da prosi pomoč od Gospoda. Celo iz vseh Judovih mest so prišli, da iščejo Gospoda. 014 2CH 020 005 Józafat je stal v skupnosti Judovcev in Jeruzalemcev, v Gospodovi hiši, pred novim dvorom 014 2CH 020 006 in rekel: „Oh Gospod, Bog naših očetov, ali nisi ti Bog v nebesih? In ali ne vladaš nad vsemi kraljestvi poganov? In ali ni v tvoji roki oblast in moč, tako da se ti nihče ne more zoperstaviti? 014 2CH 020 007 Mar nisi ti naš Bog, ki si napodil prebivalce te dežele pred svojim ljudstvom Izraelom in jo daješ potomcem svojega prijatelja Abrahama na veke? 014 2CH 020 008 In oni prebivajo v njej in so ti v njej zgradili svetišče za tvoje ime, rekoč: 014 2CH 020 009 ‚Če zlo prihaja nad nas kakor meč, sodba ali kužna bolezen ali lakota, mi stojimo pred to hišo in v tvoji prisotnosti (kajti tvoje ime je v tej hiši) in kličemo k tebi v naši stiski, potem boš slišal in pomagal. 014 2CH 020 010 In sedaj, glej, Amónovi in Moábovi otroci in gorovje Seír, za katere nisi hotel, da jih Izraelci napadejo, ko so prišli iz egiptovske dežele, temveč so se obrnili od njih in jih niso uničili, 014 2CH 020 011 glej pravim kako so nas nagradili, da pridejo, da nas vržejo ven iz tvoje posesti, ki si nam jo ti dal, da jo podedujemo. 014 2CH 020 012 Oh naš Bog, mar jih ne boš sodil? Kajti nobene moči nimamo zoper to veliko skupino, ki prihaja zoper nas, niti ne vemo kaj storiti, temveč so naše oči na tebi.“ 014 2CH 020 013 ves Juda je stal pred Gospodom s svojimi malčki, svojimi ženami in svojimi otroci. 014 2CH 020 014 Potem je nad Jahaziéla, sina Zeharjája, sina Benajája, sina Jeiéla, sina Matanjája, Lévijevca izmed Asáfovih sinov, prišel Duh od Gospoda v sredo skupnosti 014 2CH 020 015 in rekel je: „Prisluhnite, ves Juda in prebivalci Jeruzalema in ti, kralj Józafat: ‚Tako vam govori Gospod: ‚Ne bojte se niti ne bodite zaprepadeni zaradi te velike množice, kajti bitka ni vaša, temveč Božja. 014 2CH 020 016 Jutri pojdite dol zoper njih. Glejte, prišli bodo pri pečini Cic in našli jih boste na koncu potoka, pred Jeruélsko divjino. 014 2CH 020 017 V tej bitki se vam ne bo potrebno bojevati. Razpostavite se, stojte mirno in glejte rešitev duš Gospoda z vami, oh Juda in Jeruzalem. Ne bojte se, niti ne bodite zaprepadeni. Jutri pojdite ven zoper njih, kajti Gospod bo z vami.‘“ 014 2CH 020 018 Józafat je sklonil svojo glavo s svojim obrazom do tal in ves Juda in prebivalci Jeruzalema so padli pred Gospodom in oboževali Gospoda. 014 2CH 020 019 Lévijevci izmed otrok Kehátovcev in izmed Kórahovcev so vstali, da hvalijo Gospoda, Izraelovega Boga, s silno močnim glasom. 014 2CH 020 020 Zgodaj zjutraj so vstali ter odšli naprej v divjino Tekóe in ko so šli naprej se je Józafat ustavil in rekel: „Poslušajte me, oh Juda in vi, prebivalci Jeruzalema. Verjemite v Gospoda, vašega Boga, tako boste utrjeni; verjemite prerokom, tako boste uspeli.“ 014 2CH 020 021 Ko se je posvetoval z ljudstvom, je določil pevce za Gospoda in da bodo hvalili lepoto svetosti, medtem ko bodo šli ven pred vojsko in govorili: „Hvalite Gospoda, kajti njegovo usmiljenje vztraja na veke.“ 014 2CH 020 022 Ko so začeli peti in hvaliti, je Gospod pripravil zasede zoper otroke Amóna, Moába in gorovje Seír, ki so prišli zoper Juda; in bili so udarjeni. 014 2CH 020 023 Kajti otroci Amóna in Moába so se dvignili zoper prebivalce gorovja Seír, da jih popolnoma pobijejo in uničijo. In ko so prebivalcem Seíra storili konec, je vsakdo pomagal uničiti drugega. 014 2CH 020 024 Ko je Juda prišel proti stražnemu stolpu v divjini, so pogledali k množici in glej, bili so trupla, padla na zemljo in nihče ni pobegnil. 014 2CH 020 025 Ko je Józafat in njegovo ljudstvo prišlo, da od njih poberejo plen, so med njimi našli v obilju tako bogastev s trupli, kakor dragocene dragulje, katere so pobrali zase, več kakor so lahko nesli in tam so bili tri dni pri pobiranju plena, toliko ga je bilo. 014 2CH 020 026 Na četrti dan so se zbrali skupaj v dolini Berahá, kajti tam so blagoslovili Gospoda. Zato je bilo ime tega kraja imenovano dolina Berahá do današnjega dne. 014 2CH 020 027 Potem so se vrnili, vsak človek iz Juda in Jeruzalema in Józafat na njihovem čelu, da gredo ponovno z radostjo v Jeruzalem, kajti Gospod jim je storil, da se veselijo nad svojimi sovražniki. 014 2CH 020 028 V Jeruzalem so prišli s plunkami, harfami in trobentami h Gospodovi hiši. 014 2CH 020 029 Božji strah je bil na vseh kraljestvih tistih dežel, ko so slišali, da se je Gospod boril zoper Izraelove sovražnike. 014 2CH 020 030 Tako je bilo Józafatovo kraljestvo mirno, kajti njegov Bog mu je naokoli dal počitek. 014 2CH 020 031 Józafat je kraljeval nad Judom. Petintrideset let je bil star, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval petindvajset let. Ime njegove matere je bilo Azúba, Šilhíjeva hči. 014 2CH 020 032 Hodil je po poti svojega očeta Asája in se ni oddvojil od nje in delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh. 014 2CH 020 033 Vendar visoki kraji niso bili odstranjeni, kajti do takrat ljudstvo svojih src še ni pripravilo k Bogu njihovih očetov. 014 2CH 020 034 Torej preostala izmed Józafatovih dejanj, prva in zadnja, glej, ta so zapisana v knjigi Hananijevega sina Jehúja, ki je omenjen v knjigi Izraelovih kraljev. 014 2CH 020 035 Potem je Judov kralj Józafat sebe pridružil Izraelovemu kralju Ahazjáju, ki je počel zelo zlobno. 014 2CH 020 036 Pridružil se mu je, da izdelata ladje, da bi plule v Taršíš in ladje so izdelali v Ecjón Geberju. 014 2CH 020 037 Potem je Dodavájev sin Eliézer iz Maréše prerokoval zoper Józafata, rekoč: „Ker si se pridružil Ahazjáju, je Gospod zlomil tvoja dela.“In ladje so bile razbite, da niso mogle pluti v Taršíš. 014 2CH 021 001 Torej Józafat je zaspal s svojimi očeti in bil s svojimi očeti pokopan v Davidovem mestu. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Jehorám. 014 2CH 021 002 Ta je imel brate, Józafatove sinove: Azarjája, Jehiéla, Zeharjája, Azarjája, Mihaela in Šefatjája. Vsi ti so bili sinovi Izraelovega kralja Józafata. 014 2CH 021 003 Njihov oče jim je dal veliko daril iz srebra in iz zlata in dragocenih stvari, z utrjenimi mesti v Judu, toda kraljestvo je dal Jehorámu, ker je bil prvorojenec. 014 2CH 021 004 Torej ko je bil Jehorám dvignjen h kraljestvu svojega očeta, se je okrepil in vse svoje brate usmrtil z mečem in tudi številne izmed Izraelovih princev. 014 2CH 021 005 Jehorám je bil star dvaintrideset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval osem let. 014 2CH 021 006 Hodil je po poti Izraelovih kraljev, podobno kakor je storila Ahábova hiša, kajti za ženo je imel Ahábovo hči. Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. 014 2CH 021 007 Vendar Gospod ni hotel uničiti Davidove hiše zaradi zaveze, ki jo je sklenil z Davidom in kakor je obljubil, da da luč njemu in njegovim sinovom na veke. 014 2CH 021 008 V njegovih dneh so se Edómci spuntali izpod Judovega gospostva in si postavili kralja. 014 2CH 021 009 Potem je Jehorám s svojimi princi odšel naprej in vsi njegovi bojni vozovi z njim. Ponoči je vstal in udaril Edomce, ki so obkolili njega in stotnike bojnih vozov. 014 2CH 021 010 Tako so se Edómci spuntali izpod Judove roke do današnjega dne. Isti čas se je tudi Libna spuntala izpod njegove roke, ker je zapustil Gospoda, Boga svojih očetov. 014 2CH 021 011 Poleg tega je postavil visoke kraje po Judovih gorah in prebivalcem Jeruzalema storil, da zagrešijo prešuštvovanje in k temu zapeljal Juda. 014 2CH 021 012 In k njemu je prišlo pisanje preroka Elija, rekoč: ‚Tako govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: ‚Ker nisi hodil po poteh svojega očeta Józafata, niti po poteh Judovega kralja Asája, 014 2CH 021 013 temveč si hodil po poti Izraelovih kraljev in si pripravil Juda in prebivalce Jeruzalema, da se vlačugajo, podobno vlačugarstvom Ahábove hiše in si tudi umoril svoje brate od hiše svojega očeta, ki so bili boljši kakor ti sam. 014 2CH 021 014 Glej, z veliko nadlogo bo Gospod udaril tvoje ljudstvo, tvoje otroke, tvoje žene in vse tvoje dobrine, 014 2CH 021 015 ti pa boš imel veliko slabost z boleznijo svoje notranjosti, dokler tvoja notranjost ne zleze ven zaradi razloga bolezni dan za dnem.“ 014 2CH 021 016 Poleg tega je Gospod zoper Jehoráma razvnel duha Filistejcev in Arabcev, ki so bili blizu Etiopcev. 014 2CH 021 017 Ti so prišli gor v Juda in vdrli vanj in odnesli vse imetje, ki je bilo najdeno v kraljevi hiši in tudi njegove sinove in njegove žene, tako da mu ni ostal sin razen Joaháza, najmlajšega izmed njegovih sinov. 014 2CH 021 018 Po vsem tem ga je Gospod udaril v njegovi notranjosti z neozdravljivo boleznijo. 014 2CH 021 019 Pripetilo se je tekom časa, po koncu dveh let, da je njegova notranjost zlezla ven zaradi razloga njegove slabosti. Tako je umrl od hudih bolezni. Njegovo ljudstvo zanj ni naredilo nobenega sežiga [dišav], podobnega sežigu njegovim očetom. 014 2CH 021 020 Dvaintrideset let je bil star, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval osem let in odšel brez, da bi ga želeli. Vendar so ga pokopali v Davidovem mestu, toda ne v kraljevih mavzolejih. 014 2CH 022 001 Prebivalci Jeruzalema so namesto njega postavili njegovega najmlajšega sina Ahazjája za kralja, kajti četa mož, ki je prišla z Arabci k taboru, je umorila vse starejše. Tako je zakraljeval Ahazjá, sin Judovega kralja Jehoráma. 014 2CH 022 002 Ahazjá je bil star dvainštirideset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval eno leto. Ime njegove matere je bilo Ataljá, Omrijeva hči. 014 2CH 022 003 Tudi on je hodil po poteh Ahábove hiše, kajti njegova mati je bila njegova svetovalka, da bi ravnal zlobno. 014 2CH 022 004 Zaradi česar je počel zlo v Gospodovih očeh, kakor Ahábova hiša, kajti bili so njegovi svetovalci po smrti njegovega očeta, njemu v uničenje. 014 2CH 022 005 Hodil je tudi po njihovem nasvetu in odšel z Ahábovim sinom Jehorámom, Izraelovim kraljem, da se vojskuje zoper sirskega kralja Hazaéla pri Ramót Gileádu. Sirci pa so udarili Joráma. 014 2CH 022 006 Vrnil se je, da bi bil ozdravljen v Jezreélu, zaradi ran, ki so mu bile zadane pri Rami, ko se je boril s sirskim kraljem Hazaélom. In Azarjá, Jehorámov sin, Judov kralj, je odšel dol, da pogleda Ahábovega sina Jehoráma pri Jezreélu, ker je bil bolan. 014 2CH 022 007 To je bilo od Boga, da je prišlo k Ahazjáju uničenje, da je šel k Jehorámu, kajti ko je prišel, je z Jehorámom odšel ven zoper Nimšíjevega sina Jehúja, katerega je Gospod mazilil, da iztrebi Ahábovo hišo. 014 2CH 022 008 Pripetilo se je, da ko je Jehú izvrševal sodbo nad Ahábovo hišo in našel Judove prince in sinove Ahazjájevih bratov, da služijo Ahazjáju, jih je usmrtil. 014 2CH 022 009 Iskal je Ahazjá, in ujeli so ga (kajti skrit je bil v Samariji) ter ga privedli k Jehúju. Ko so ga umorili, so ga pokopali: „Ker, “so rekli, „ je Józafatov sin, ki je z vsem svojim srcem iskal Gospoda.“Tako Ahazjájeva hiša ni imela moči, da kraljestvo obdrži mirno. 014 2CH 022 010 Toda ko je Ahazjájeva mati Ataljá videla, da je bil njen sin mrtev, je vstala in uničila vse kraljeve potomce Judove hiše. 014 2CH 022 011 Toda kraljeva hči Jošébah je vzela Ahazjájevega sina Joáša in ga ukradla izmed kraljevih sinov, ki so bili umorjeni in postavila njega ter njegovo dojiljo v spalnico. Tako ga je Jošébah, hči kralja Jehoráma, žena duhovnika Jojadája (kajti bila je Ahazjájeva sestra) skrila pred Ataljo, tako da ga ta ni usmrtila. 014 2CH 022 012 Šest let je bil z njimi skrit v Božji hiši, Ataljá pa je kraljevala nad deželo. 014 2CH 023 001 V sedmem letu se je Jojadá okrepil in vzel poveljnike nad stotimi: Jerohámovega sina Azarjája, Johanánovega sina Jišmaéla, Obédovega sina Azarjája, Adajájevega sina Maasejája in Zihríjevega sina Elišafáta v zavezo z njim. 014 2CH 023 002 Ti so šli naokoli po Judu in zbrali Lévijevce iz vseh Judovih mest in vodje Izraelovih očetov ter prišli v Jeruzalem. 014 2CH 023 003 Vsa skupnost je sklenila zavezo s kraljem v Božji hiši. Rekel jim je: „Glejte, kraljev sin bo kraljeval, kakor je Gospod rekel o Davidovih sinovih. 014 2CH 023 004 To je stvar, ki jo boste storili: ‚Tretjina izmed vas, ki vstopi na sábat, od duhovnikov in Lévijevcev, boste vratarji vrat, 014 2CH 023 005 tretjina bo pri kraljevi hiši in tretjina pri temeljnih velikih vratih, vse ljudstvo pa bo v dvorih Gospodove hiše. 014 2CH 023 006 Toda nihče naj ne pride v Gospodovo hišo, razen duhovnikov in tistih, ki služijo Lévijevcem; oni bodo vstopili, kajti oni so sveti, toda vse ljudstvo bo Gospodova straža. 014 2CH 023 007 Lévijevci bodo naokoli obdali kralja, vsak mož s svojim orožjem v svoji roki in kdorkoli drug pride v hišo, bo usmrčen, toda vi bodite s kraljem ko vstopa in ko gre ven. 014 2CH 023 008 Tako so Lévijevci in ves Juda storili glede na vse stvari, ki jih je duhovnik Jojadá zapovedal ter vzeli vsak mož svoje može, ki so vstopali na sábat, s tistimi, ki so na sábat odhajali ven, kajti duhovnik Jojadája ni odpustil skupin. 014 2CH 023 009 Poleg tega je duhovnik Jojadája poveljnikom izročil stotine sulic, oklepe in ščite, ki so bili [od] kralja Davida, ki so bili v Božji hiši. 014 2CH 023 010 Postavil je vse ljudstvo, vsakega moža s svojim orožjem v svoji roki, od desne strani templja, do leve strani templja, vzdolž oltarja in templja, okoli kralja. 014 2CH 023 011 Potem so privedli ven kraljevega sina in nanj položili krono in mu izročili pričevanje ter ga postavili [za] kralja. Jojadája in njegovi sinovi so ga mazilili ter rekli: „Živel kralj.“ 014 2CH 023 012 Torej ko je Ataljá zaslišala hrup ljudstva teči in slaviti kralja, je prišla k ljudstvu v Gospodovo hišo. 014 2CH 023 013 Pogledala je in glej, kralj je stal pri svojem stebru ob vhodu in princi ter trobente poleg kralja. Vse ljudstvo dežele se je veselilo in trobilo s trobentami, tudi pevci z glasbenimi inštrumenti in tisti, ki so učili peti hvalo. Potem je Ataljá pretrgala svoja oblačila in rekla: „Izdaja, izdaja.“ 014 2CH 023 014 Potem je duhovnik Jojadája privedel ven poveljnike nad stotimi, ki so bili postavljeni nad vojsko in jim rekel: „Odpeljite jo iz dosega in kdorkoli ji sledi, naj bo umorjen z mečem. Kajti duhovnik je rekel: ‚Ne umorite jo v Gospodovi hiši.‘“ 014 2CH 023 015 Tako so nanjo položili roke in ko je prišla do vhoda velikih konjskih vrat, ob kraljevi hiši, so jo tam usmrtili. 014 2CH 023 016 Jojadája je sklenil zavezo med seboj, med vsem ljudstvom in med kraljem, da bodo Gospodovo ljudstvo. 014 2CH 023 017 Potem je vse ljudstvo odšlo k Báalovi hiši, jo porušilo, razbilo njene oltarje in njene podobe na koščke in pred oltarji usmrtilo Báalovega duhovnika Matána. 014 2CH 023 018 Jojadája je določil tudi službe Gospodove hiše po roki Lévijevih duhovnikov, katere je David porazdelil v Gospodovi hiši, da darujejo Gospodove žgalne daritve, kakor je to zapisano v Mojzesovi postavi, z razveseljevanjem in prepevanjem, kakor je bilo to odrejeno po Davidu. 014 2CH 023 019 Postavil je vratarje pri velikih vratih Gospodove hiše, da nihče, ki je bil nečist v katerikoli stvari, ne bi vstopil. 014 2CH 023 020 Vzel je poveljnike izmed stotih, plemiče in voditelje izmed ljudstva in vse ljudstvo dežele ter kralja privedel dol iz Gospodove hiše in prišli so skozi velika vrata v kraljevo hišo ter kralja postavili na prestol kraljestva. 014 2CH 023 021 Vse ljudstvo dežele se je veselilo in mesto je bil mirno, potem ko so Ataljo umorili z mečem. 014 2CH 024 001 Joáš je bil star sedem let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval štirideset let. Ime njegove matere je bilo Cibja iz Beeršébe. 014 2CH 024 002 Joáš je delal to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, vse dni duhovnika Jojadája. 014 2CH 024 003 Jojadá je zanj vzel dve ženi in zaplodil je sinove in hčere. 014 2CH 024 004 Za tem se je pripetilo, da je imel Joáš na srcu, da popravi Gospodovo hišo. 014 2CH 024 005 Skupaj je zbral duhovnike in Lévijevce ter jim rekel: „Pojdite ven v Judova mesta in od vsega Izraela zbirajte denar za popravilo hiše vašega Boga iz leta v leto in glejte, da pohitrite zadevo. Vendar Lévijevci niso pohiteli. 014 2CH 024 006 Kralj je dal poklicati vodja Jojadája ter mu rekel: „Zakaj nisi od Lévijevcev zahteval, da iz Juda in Jeruzalema prinašajo nabirko, glede na zapoved Mojzesa, Gospodovega služabnika in iz Izraelove skupnosti za šotorsko svetišče pričevanja? 014 2CH 024 007 Kajti sinovi Atalje, te zlobne ženske, so razbili Gospodovo hišo in tudi vse posvečene stvari Gospodove hiše so podelili Báalom. 014 2CH 024 008 Na kraljevo zapoved so naredili zaboj in ga postavili zunaj pri velikih vratih Gospodove hiše. 014 2CH 024 009 Naredili so razglas po vsem Judu in Jeruzalemu, naj prinašajo Gospodu nabirko, ki jo je Božji služabnik Mojzes naložil Izraelu v divjini. 014 2CH 024 010 Vsi princi in vse ljudstvo se je veselilo, prinašalo in metalo v zaboj, dokler niso končali. 014 2CH 024 011 Torej pripetilo se je, da kadar je bil zaboj po roki Lévijevcev prinešen v kraljevo pisarno in ko so videli, da je bilo v njem veliko denarja, sta prišla kraljevi pisar in častnik vélikega duhovnika ter izpraznila zaboj in ga vzela ter ga ponovno odnesla na njegov kraj. Tako so delali dan za dnem in zbrali denarja v obilju. 014 2CH 024 012 Kralj in Jojadája sta ga dajala tistim, ki so opravljali delo službe Gospodove hiše ter najemala zidarje in tesarje, da obnovijo Gospodovo hišo in tudi tiste, ki so kovali železo in bron, da popravijo Gospodovo hišo. 014 2CH 024 013 Tako so delavci delali in delo dovršili in Gospodovo hišo so postavili v njeno stanje in jo utrdili. 014 2CH 024 014 Ko so jo končali, so preostanek denarja prinesli pred kralja in Jojadája, s čemer so bile narejene posode za Gospodovo hišo, celó posode za služenje in da z njimi darujejo ter žlice in posode iz zlata in srebra. In nenehno so darovali žgalne daritve v Gospodovi hiši, vse Jojadájeve dni. 014 2CH 024 015 Toda Jojadá se je postaral in ko je umrl, je bil izpolnjen z dnevi in ko je umrl je bil star sto trideset let. 014 2CH 024 016 Pokopali so ga med kralji v Davidovem mestu, ker je delal dobro v Izraelu, tako za Boga, kot za svojo hišo. 014 2CH 024 017 Torej po smrti Jojadája so prišli Judovi princi in se globoko priklonili kralju. Potem jim je kralj prisluhnil. 014 2CH 024 018 Zapustili so hišo Gospoda, Boga svojih očetov in služili ašeram in malikom in zaradi tega njihovega prekrška je prišel bes nad Juda in Jeruzalem. 014 2CH 024 019 Vendar jim je pošiljal preroke, da jih ponovno privedejo h Gospodu in ti so pričevali zoper njih, toda oni jim niso hoteli prisluhnili. 014 2CH 024 020 In Božji Duh je prišel nad Zeharjá, sina duhovnika Jojadája, ki je stal nad ljudstvom ter jim rekel: „Tako govori Bog: ‚Zakaj prestopate Gospodove zapovedi, da ne morete uspevati? Ker ste zapustili Gospoda, je tudi on zapustil vas.‘“ 014 2CH 024 021 Oni pa so se zarotili zoper njega in ga na kraljevo zapoved kamnali s kamni v dvoru Gospodove hiše. 014 2CH 024 022 Tako se kralj Joáš ni spomnil prijaznosti, ki mu jo je storil njegov oče Jojadá, temveč je usmrtil njegovega sina. In ko je ta umiral, je rekel: „ Gospod glej na to in to zahtevaj.“ 014 2CH 024 023 Pripetilo se je ob koncu leta, da je zoper njega prišla sirska vojska. Prišli so do Juda in Jeruzalema in izmed ljudstva uničili vse prince ljudstva in ves njihov plen poslali h kralju v Damask. 014 2CH 024 024 Kajti vojska Sircev je prišla z majhno skupino mož in Gospod je v njihovo roko izročil zelo veliko množico, ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov. Tako so izvršili sodbo nad Joášem. 014 2CH 024 025 Ko so odšli od njega (kajti zapustili so ga v velikih boleznih), so se njegovi lastni služabniki zarotili zoper njega zaradi krvi sinov duhovnika Jojadája in ga usmrtili na njegovi postelji in je umrl. Pokopali so ga v Davidovem mestu, toda niso ga pokopali v mavzolejih kraljev. 014 2CH 024 026 To sta tista [dva], ki sta se zarotila zoper njega: Zabád, sin Amónke Šimáte in Jozabád, sin Moábke Šimrite. 014 2CH 024 027 Torej glede njegovih sinov in veličine bremen, položenih nadenj in obnove Božje hiše, glej, ta so zapisana v zgodbi knjige kraljev. In namesto njega je zakraljeval njegov sin Amacjá. 014 2CH 025 001 Amacjá je bil star petindvajset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval devetindvajset let. Ime njegove matere je bilo Joadána iz Jeruzalema. 014 2CH 025 002 Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, toda ne s popolnim srcem. 014 2CH 025 003 Pripetilo se je torej, ko mu je bilo kraljestvo utrjeno, da je usmrtil svoja služabnika, ki sta ubila kralja, njegovega očeta. 014 2CH 025 004 Toda njunih otrok ni usmrtil, temveč je storil kakor je to zapisano v postavi Mojzesove knjige, kjer je Gospod zapovedal, rekoč: ‚Očetje ne bodo umrli zaradi otrok niti ne bodo otroci umrli zaradi očetov, temveč bo vsak človek umrl zaradi svojega lastnega greha.‘ 014 2CH 025 005 Poleg tega je Amacjá zbral skupaj Juda in jih postavil za tisočnike in stotnike, glede na hiše njihovih očetov, po vsem Judu in Benjaminu. Preštel jih je od starosti dvajset let navzgor in jih našel tristo tisoč izbranih mož, zmožnih iti na vojno, ki so lahko zgrabili sulico in ščit. 014 2CH 025 006 Najel je tudi sto tisoč močnih junaških mož iz Izraela za sto talentov srebra. 014 2CH 025 007 Toda tam je prišel k njemu Božji mož, rekoč: „Oh kralj, naj Izraelova vojska ne gre s teboj, kajti Gospod ni z Izraelom, namreč z vsemi Efrájimovi otroci. 014 2CH 025 008 Toda če ti hočeš iti, stori to, bodi močan za bitko. Bog ti bo storil, da padeš pred sovražnikom, kajti Bog ima moč, da pomaga in da podere.“ 014 2CH 025 009 Amacjá je rekel Božjemu možu: „Toda kaj naj storimo zaradi stotih talentov, ki sem jih dal Izraelovi vojski?“Božji mož je odgovoril: „ Gospod ti je zmožen dati veliko več kakor to.“ 014 2CH 025 010 Potem jih je Amacjá ločil, namreč vojsko, ki je prišla k njemu iz Efrájima, da gre ponovno domov. Zato je bila njihova jeza silno vžgana zoper Juda in domov so se vrnili v veliki jezi. 014 2CH 025 011 Amacjá se je okrepil in vodil svoje ljudstvo in odšel v solno dolino in jih izmed Seírovih otrok pobil deset tisoč. 014 2CH 025 012 Drugih deset tisoč pa so Judovi otroci pustili žive, jih odvedli ujete in jih privedli na vrh skale ter jih vrgli dol iz vrha skale, da so bili razbiti na koščke. 014 2CH 025 013 Toda vojaki vojske, ki jih je Amacjá poslal nazaj, da ne bi šli z njim na bitko, so vpadli na Judova mesta od Samarije celo do Bet Horóna in pobili tri tisoč izmed njih in zajeli veliko plena. 014 2CH 025 014 Pripetilo se je torej, potem ko je Amacjá prišel od pokola Edómcev, da je prinesel bogove Seírjevih otrok in jih postavil, da bodo njegovi bogovi, se priklanjal pred njimi in jim zažigal kadilo. 014 2CH 025 015 Zato je bila Gospodova jeza vžgana zoper Amacjá in mu je poslal preroka, ki mu je rekel: „Zakaj si iskal za bogovi ljudstva, ki niso mogli rešiti svoje lastno ljudstvo iz tvoje roke?“ 014 2CH 025 016 Pripetilo se je, ko je govoril z njim, da mu je kralj rekel: „Mar si postavljen za kraljevega svetovalca? Odnehaj. Zakaj bi bil udarjen?“Potem je prerok odnehal in rekel: „Vem, da je Bog določil, da te uniči, ker si to storil in nisi prisluhnil mojemu nasvetu.“ 014 2CH 025 017 Potem je Judov kralj Amacjá sprejel nasvet in poslal k Joášu, Joaházovemu sinu, Jehújevemu sinu, Izraelovemu kralju, rekoč: „Pridi, poglejva drug drugemu v obraz.“ 014 2CH 025 018 Izraelov kralj Joáš pa je poslal k Judovemu kralju Amacjáju, rekoč: „Osat, ki je bil na Libanonu, je poslal k cedri, ki je bila na Libanonu, rekoč: ‚Daj svojo hčer mojemu sinu za ženo.‘In tam mimo je šla divja zver, ki je bila v Libanonu in pomendrala osat. 014 2CH 025 019 Ti praviš: ‚Glej, udaril si Edómce in tvoje srce te je povzdignilo do bahanja. Ostani torej doma, zakaj bi se vmešaval v svojo bolečino, da bi padel, celó ti in Juda s teboj?‘“ 014 2CH 025 020 Toda Amacjá ni hotel slišati, kajti to je prišlo od Boga, da bi jih on lahko izročil v roko njihovih sovražnikov, ker so iskali za edómskimi bogovi. 014 2CH 025 021 Tako je Izraelov kralj Joáš odšel gor in videla sta drug drugega v obraz, tako on in Judov kralj Amacjá, pri Bet Šemešu, ki pripada Judu. 014 2CH 025 022 Juda je bil na slabšem pred Izraelom in pobegnili so vsak mož k svojemu šotoru. 014 2CH 025 023 Izraelov kralj Joáš je prijel Judovega kralja Amacjá, Joáševega sina, Joaházovega sina pri Bet Šemešu in ga privedel v Jeruzalem in porušil jeruzalemsko obzidje od Efrájimovih velikih vrat do vogalnih velikih vrat, štiristo komolcev. 014 2CH 025 024 Vzel je vse zlato, srebro in vse posode, ki so bile najdene v Božji hiši z Obéd Edómom in zaklade kraljeve hiše, tudi talce in se vrnil v Samarijo. 014 2CH 025 025 Joášev sin Amacjá, kralj Juda, je po smrti Izraelovega kralja, Joaházovega sina Joáša, živel petnajst let. 014 2CH 025 026 Torej preostala izmed Amacjájevih dejanj, prva in zadnja, glej, mar niso zapisana v knjigi Judovih in Izraelovih kraljev? 014 2CH 025 027 Torej po času, ko se je Amacjá odvrnil od sledenja Gospodu, so v Jeruzalemu zoper njega skovali zaroto; on pa je pobegnil v Lahíš. Toda poslali so za njim v Lahíš in ga tam usmrtili. 014 2CH 025 028 Pripeljali so ga na konjih in ga pokopali z njegovimi očeti v Judovem mestu. 014 2CH 026 001 Potem je vse Judovo ljudstvo vzelo Uzíjaha, ki je bil star šestnajst let in ga postavilo [za] kralja namesto njegovega očeta Amacjája. 014 2CH 026 002 Pozidal je Elot in ga povrnil Judu, nató je kralj zaspal s svojimi očeti. 014 2CH 026 003 Uzíjah je bil star šestnajst let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval dvainpetdeset let. Ime njegove matere je bilo Jehólja iz Jeruzalema. 014 2CH 026 004 Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, glede na vse, kar je delal njegov oče Amacjá. 014 2CH 026 005 Iskal je Boga v dneh Zeharjá, ki je imel razumevanje Božjih videnj. Dokler je iskal Gospoda, mu je Bog naredil, da uspeva. 014 2CH 026 006 Odšel je naprej in se boril zoper Filistejce in porušil obzidje v Gatu, obzidje v Jabnéju, obzidje v Ašdódu ter zgradil mesta okoli Ašdóda in med Filistejci. 014 2CH 026 007 Bog mu je pomagal zoper Filistejce in zoper Arabce, ki prebivajo v Gur Báalu in [zoper] Meunéjce. 014 2CH 026 008 Amónci so izročali darila Uzíjahu in njegovo ime se je razširilo celó do vhoda v Egipt, kajti silno se je okrepil. 014 2CH 026 009 Poleg tega je Uzíjah zgradil stolpe v Jeruzalemu, pri vogalnih velikih vratih, pri dolinskih velikih vratih in ob vogalu obzidja in jih utrdil. 014 2CH 026 010 Prav tako je zgradil stolpe v puščavi in izkopal mnogo vodnjakov, kajti imel je mnogo živine tako v spodnji deželi kakor na ravninah. Tudi poljedelce in obrezovalce vinske trte v gorah in na Karmelu, kajti ljubil je poljedelstvo. 014 2CH 026 011 Poleg tega je imel Uzíjah vojsko vojskujočih mož, ki so šli ven, da se vojskujejo po četah, glede na število, po roki pisarja Jeiéla in vladarja Maasejája, pod roko Hananjája, enega izmed kraljevih poveljnikov. 014 2CH 026 012 Celotno število vodij očetov močnih junaških mož je bilo dva tisoč šeststo. 014 2CH 026 013 Pod njihovo roko je bila vojska, tristo sedem tisoč petsto mož, ki so se bojevali z mogočno močjo, da pomagajo kralju zoper sovražnika. 014 2CH 026 014 Uzíjah je zanje po vsej vojski pripravil ščite, sulice, čelade, brezrokavne verižne srajce, loke in prače, da mečejo kamne. 014 2CH 026 015 V Jeruzalemu je naredil stroje, ki so jih izumili spretni ljudje, da bi bili na stolpih in na branikih, da streljajo puščice in poleg tega velike kamne. Njegovo ime se je razširilo daleč naokoli, kajti bilo mu je čudovito pomagano, dokler je bil močan. 014 2CH 026 016 Toda, ko je bil močan, je bilo njegovo srce povzdignjeno k njegovemu uničenju, kajti pregrešil se je zoper Gospoda, svojega Boga in odšel v Gospodov tempelj, da na kadilnem oltarju zažge kadilo. 014 2CH 026 017 Duhovnik Azarjá je vstopil za njim in z njim osemdeset Gospodovih duhovnikov, ki so bili hrabri možje. 014 2CH 026 018 Zoperstavili so se kralju Uzíjahu in mu rekli: „ To ne pripada tebi, Uzíjah, da zažigaš kadilo Gospodu, temveč duhovnikom, Aronovim sinovom, ki so posvečeni, da zažigajo kadilo. Odidi ven iz svetišča, kajti grešil si, niti ti to ne bo v tvojo slavo pred Gospodom.“ 014 2CH 026 019 Potem je bil Uzíjah ogorčen in v svoji roki je imel kadilnico, da zažiga kadilo. Medtem ko je bil besen nad duhovniki, je celo vstala gobavost na njegovem čelu, pred duhovniki v Gospodovi hiši, poleg kadilnega oltarja. 014 2CH 026 020 Véliki duhovnik Azarjá in vsi duhovniki so pogledali nanj in glej, bil je gobav na svojem čelu in sunili so ga proč od tam; da, tudi sam je pohitel, da odide, ker ga je Gospod udaril. 014 2CH 026 021 Kralj Uzíjah je bil gobavec do dneva svoje smrti in prebival v posebni hiši, [ker je] bil gobavec, kajti bil je odrezan od Gospodove hiše in njegov sin Jotám je bil nad kraljevo hišo, sodeč ljudstvu dežele. 014 2CH 026 022 Torej preostala izmed Uzíjahovih dejanj, prva in zadnja, je zapisal prerok Izaija, Amócov sin. 014 2CH 026 023 Tako je Uzíjah zaspal s svojimi očeti in z njegovimi očeti so ga pokopali na pogrebnem polju, ki je pripadalo kraljem, kajti rekli so: „On je gobavec.“Namesto njega je zakraljeval njegov sin Jotám. 014 2CH 027 001 Jotám je bil star petindvajset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval šestnajst let. Ime njegove matere je bilo Jerúša, Cadókova hči. 014 2CH 027 002 Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, glede na vse to, kar je delal njegov oče Uzíjah. Vendar ni vstopil v Gospodov tempelj. Ljudstvo pa je še počelo izprijeno. 014 2CH 027 003 Zgradil je visoka velika vrata Gospodove hiše in na obzidju Ofele je mnogo gradil. 014 2CH 027 004 Poleg tega je zgradil mesta v Judovih gorah in v gozdovih je zgradil gradove in stolpe. 014 2CH 027 005 Boril se je tudi s kraljem Amóncev in prevladal zoper njih. Amónovi otroci so mu isto leto dali sto talentov srebra, sto tisoč mer pšenice in deset tisoč [mer] ječmena. Toliko so mu Amónovi otroci plačali tako drugo leto, kakor tretje leto. 014 2CH 027 006 Tako je Jotám postal mogočen, ker je pripravil svoje poti pred Gospodom, svojim Bogom. 014 2CH 027 007 Torej preostala izmed Jotámovih dejanj in vse njegove vojne in vse njegove poti, glej, zapisane so v knjigi Izraelovih in Judovih kraljev. 014 2CH 027 008 Star je bil petindvajset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval šestnajst let. 014 2CH 027 009 Jotám je zaspal s svojimi očeti in pokopali so ga v Davidovem mestu in namesto njega je zakraljeval njegov sin Aház. 014 2CH 028 001 Aház je bil star dvajset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval šestnajst let, toda ni delal tega, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, kakor njegov oče David. 014 2CH 028 002 Kajti hodil je po poteh Izraelovih kraljev in prav tako je naredil ulite podobe za Báale. 014 2CH 028 003 Poleg tega je zažigal kadilo v dolini Hinómovega sina in svoje otroke sežigal v ognju, po ogabnostih poganov, katere je Gospod pregnal pred Izraelovimi otroci. 014 2CH 028 004 Tudi daroval je in zažigal kadilo na visokih krajih, na hribih in pod vsakim zelenim drevesom. 014 2CH 028 005 Zato ga je Gospod, njegov Bog, izročil v roko sirskega kralja in udarili so ga in izmed njih odvedli veliko množico ujetnikov in jih privedli v Damask. Izročen je bil tudi v roko Izraelovega kralja, ki ga je udaril z velikim pokolom. 014 2CH 028 006 Kajti Remaljájev sin Pékah jih je v Judu v enem dnevu ubil sto dvajset tisoč, ki so bili vsi hrabri možje, ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov. 014 2CH 028 007 Zihrí, mogočen mož iz Efrájima, je usmrtil kraljevega sina Maasejája, voditelja hiše Azrikáma in Elkanája, ki je bil poleg kralja. 014 2CH 028 008 Izraelovi otroci so odvedli ujetnike izmed njihovih bratov, dvesto tisoč žensk, sinov in hčera ter od njih odvzeli tudi mnogo plena in plen prinesli v Samarijo. 014 2CH 028 009 Toda tam je bil Gospodov prerok, katerega ime je bilo Odéd in ta je šel ven pred vojsko, ki je prišla do Samarije ter jim rekel: „Glejte, ker je bil Gospod, Bog vaših očetov, besen na Juda, jih je izročil v vašo roko in vi ste jih umorili v besnenju, ki sega do nebes. 014 2CH 028 010 In sedaj ste se namenili, da obdržite Judove in jeruzalemske otroke podrejene sebi za sužnje in sužnjice. Toda ali niso z vami, celo z vami, grehi zoper Gospoda, vašega Boga? 014 2CH 028 011 Sedaj me torej poslušajte in ponovno osvobodite ujetnike, ki ste jih zajeli izmed vaših bratov, kajti nad vami je ogorčen Gospodov bes. 014 2CH 028 012 Potem so nekateri izmed poglavarjev Efrájimovih otrok, Johanánov sin Azarjá, Mešilemótov sin Berehjá, Šalúmov sin Hizkijá in Hadlájev sin Amasá vstali zoper tiste, ki so prišli iz vojne 014 2CH 028 013 ter jim rekli: „Ujetnikov ne boste privedli sèm, kajti kakor smo že grešili zoper Gospoda, ste se vi namenili, da dodate še več k našim grehom in k našemu prestopku, kajti naš prestopek je velik in zoper Izraela je ogorčen bes. 014 2CH 028 014 Tako so oboroženi možje pustili ujetnike in plen pred princi in pred vso skupnostjo. 014 2CH 028 015 Možje, ki so bili določeni po imenu, so vstali, vzeli ujetnike in s plenom oblekli vse, ki so bili med njimi nagi, jih odeli, obuli, jim dali jesti in piti ter jih mazilili in vse slabotne med njimi odvedli na oslih ter jih privedli do Jerihe, mesta palmovih dreves, do njihovih bratov. Potem so se vrnili v Samarijo. 014 2CH 028 016 Ob tistem času je kralj Aház poslal k asirskim kraljem, da mu pomagajo. 014 2CH 028 017 Kajti Edómci so ponovno prišli in udarili Juda in odvedli ujetnike. 014 2CH 028 018 Filistejci so vdrli tudi v mesta spodnje dežele in jug Juda in zavzeli Bet Šemeš, Ajalón, Gederót, Sohó in njegove vasi, Timno z njenimi vasmi, tudi Gimzó in njegove vasi in prebivali tam. 014 2CH 028 019 Kajti Gospod je ponižal Juda zaradi Izraelovega kralja Aháza, kajti ta je slekel Juda in se hudo pregrešil zoper Gospoda. 014 2CH 028 020 K njemu je prišel asirski kralj Tiglát Pilnéser in ga stiskal, toda ni ga okrepil. 014 2CH 028 021 Kajti Aház je odvzel delež iz Gospodove hiše in iz kraljeve hiše in od princev in to dal asirskemu kralju, toda ta mu ni pomagal. 014 2CH 028 022 V času svoje stiske je še bolj grešil zoper Gospoda. To je ta kralj Aház. 014 2CH 028 023 Kajti žrtvoval je bogovom Damaska, ki so ga udarili in rekel: „Ker so jim pomagali bogovi sirskih kraljev, zato bom žrtvoval njim, da bi mi lahko pomagali.“Toda oni so bili propad njemu in vsemu Izraelu. 014 2CH 028 024 Aház je zbral skupaj posode iz Božje hiše, razbil na koščke posode iz Božje hiše in zaprl vrata Gospodove hiše ter si naredil oltarje na vsakem jeruzalemskem vogalu. 014 2CH 028 025 V vsakem posameznem Judovem mestu je postavil visoke kraje, da zažigajo kadilo drugim bogovom in do jeze dražijo Gospoda, Boga svojih očetov. 014 2CH 028 026 Torej ostala njegova dela in vse njegove poti, prve in zadnje, glej, zapisane so v knjigi Judovih in Izraelovih kraljev. 014 2CH 028 027 Aház je zaspal s svojimi očeti in pokopali so ga v mestu, celó v Jeruzalemu. Toda niso ga prinesli v mavzoleje Izraelovih kraljev. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Ezekíja. 014 2CH 029 001 Ezekíja je pričel vladati, ko je bil star petindvajset let in v Jeruzalemu je vladal devetindvajset let. Ime njegove matere je bilo Abíja, Zeharjájeva hči. 014 2CH 029 002 Delal je, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, glede na vse to, kar je delal njegov oče David. 014 2CH 029 003 V prvem letu svojega vladanja, v prvem mesecu, je odprl vrata Gospodove hiše in jih popravil. 014 2CH 029 004 Pripeljal je duhovnike in Lévijevce ter jih skupaj zbral na vzhodni ulici 014 2CH 029 005 ter jim rekel: „Poslušajte me, vi Lévijevci, sedaj se posvetite in posvetite hišo Gospoda, Boga svojih očetov in odnesite umazanost iz svetega kraja. 014 2CH 029 006 Kajti naši očetje so grešili in naredili to, kar je bilo zlo v očeh Gospoda, našega Boga, ga zapustili in svoje obraze obrnili proč od Gospodovega prebivališča in obrnili svoje hrbte. 014 2CH 029 007 Prav tako so zaprli vrata preddverja in ugasili svetilke in niso zažigali kadila niti darovali žgalnih daritev Izraelovemu Bogu na svetem kraju. 014 2CH 029 008 Zato je bil Gospodov bes nad Judom in Jeruzalemom in izročil jih je v težavo, osuplost in posmeh, kakor vidite s svojimi očmi. 014 2CH 029 009 Kajti, glejte, naši očetje so padli pod mečem, naši sinovi, naše hčere in naše žene so zaradi tega v ujetništvu. 014 2CH 029 010 Sedaj je na mojem srcu, da sklenem zavezo z Gospodom, Izraelovim Bogom, da se njegov kruti bes lahko odvrne od nas. 014 2CH 029 011 Moji sinovi, ne bodite sedaj nemarni, kajti Gospod vas je izbral, da stojite pred njim, da mu služite in da bi mu služili in zažigali kadilo. 014 2CH 029 012 Potem so vstali Lévijevci: Amasájev sin Mahat in Azarjájev sin Joél izmed sinov Kehátovcev; izmed Meraríjevih sinov Abdíjev sin Kiš in Jehalelélov sin Azarjá; izmed Geršóncev Zimájev sin Joáh in Joáhov sin Eden; 014 2CH 029 013 izmed Elicafánovih sinov Šimríj in Jeiél; izmed Asáfovih sinov Zeharjá in Matanjá; 014 2CH 029 014 izmed Hemánovih sinov Jehiél in Šimí in izmed Jedutúnovih sinov Šemajája in Uziél. 014 2CH 029 015 Zbrali so svoje brate, se posvetili in prišli glede na kraljevo zapoved, po Gospodovih besedah, da očistijo Gospodovo hišo. 014 2CH 029 016 Duhovniki so odšli v notranji del Gospodove hiše, da jo očistijo in ven prinesejo vso nečistost, ki jo najdejo v Gospodovem templju, na dvoru Gospodove hiše. In Lévijevci so to vzeli, da to odnesejo ven, v potok Kidron. 014 2CH 029 017 Torej posvečevati so začeli na prvi dan prvega meseca in na osmi dan meseca so prišli do Gospodovega preddverja. Tako so v osmih dneh posvetili Gospodovo hišo in na šestnajsti dan prvega meseca so dokončali. 014 2CH 029 018 Potem so odšli h kralju Ezekíju in rekli: „Očistili smo vso Gospodovo hišo in oltar žgalne daritve, z vsemi njegovimi posodami in mizo hlebov navzočnosti, z vsemi njenimi posodami. 014 2CH 029 019 Poleg tega smo pripravili in posvetili vse posode, ki jih je kralj Aház ob svojem kraljevanju v svojem prestopku zavrgel. Glej, pred Gospodovim oltarjem so. 014 2CH 029 020 Potem se je kralj Ezekíja zgodaj dvignil in zbral voditelje mesta ter odšel gor h Gospodovi hiši. 014 2CH 029 021 Privedli so sedem bikcev, sedem ovnov, sedem jagnjet in sedem kozlov za daritev za greh za kraljestvo, za svetišče in za Juda. Duhovnikom, Aronovim sinovom, je zapovedal, da jih darujejo na Gospodovem oltarju. 014 2CH 029 022 Tako so zaklali bikce in duhovniki so prestregli kri in jo poškropili na oltar. Tudi ko so zaklali ovne, so po oltarju poškropili kri. Zaklali so tudi jagnjeta in po oltarju poškropili kri. 014 2CH 029 023 Pred kralja in skupnost so privedli kozle za daritev za greh in ti so svoje roke položili nanje. 014 2CH 029 024 Duhovniki so jih zaklali in naredili pobotanje z njihovo krvjo na oltarju, da opravijo odkupitev za ves Izrael, kajti kralj je zapovedal, da naj bo za ves Izrael narejena žgalna daritev in daritev za greh. 014 2CH 029 025 V Gospodovi hiši je postavil Lévijevce s cimbalami, plunkami in harfami, glede na Davidovo zapoved in [glede na zapoved] Gada, kraljevega vidca in preroka Natána, kajti taka je bila Gospodova zapoved po njegovih prerokih. 014 2CH 029 026 Lévijevci so stali z Davidovimi glasbili in duhovniki s trobentami. 014 2CH 029 027 Ezekíja je zapovedal, da na oltarju darujejo žgalno daritev. Ko se je žgalna daritev pričela, se je pričela tudi Gospodova pesem s trobentami in z glasbili, ki jih je določil Izraelov kralj David. 014 2CH 029 028 Vsa skupnost je oboževala in pevci so peli in trobentači so trobili. In vse to se je nadaljevalo dokler ni bila dokončana žgalna daritev. 014 2CH 029 029 Ko so prenehali z daritvijo, so se kralj in vsi tisti, ki so bili prisotni z njim, priklonili in oboževali. 014 2CH 029 030 Poleg tega so kralj Ezekíja in princi zapovedali Lévijevcem, da prepevajo hvalo Gospodu z besedami Davida in vidca Asáfa. In z veseljem so peli hvalnice, sklonili svoje glave in oboževali. 014 2CH 029 031 Potem je Ezekíja odgovoril in rekel: „Sedaj ste se uméstili Gospodu, pridite bliže in prinesite klavne daritve in zahvalne daritve v Gospodovo hišo.“In skupnost je prinesla klavne daritve in zahvalne daritve in toliko kot jih je bilo voljnega srca, žgalne daritve. 014 2CH 029 032 Število žgalnih daritev, ki jih je prinesla skupnost, je bilo sedemdeset bikcev, sto ovnov in dvesto jagnjet. Vsi ti so bili za žgalno daritev Gospodu. 014 2CH 029 033 Posvečenih stvari je bilo šeststo volov in tri tisoč ovc. 014 2CH 029 034 Toda duhovnikov je bilo premalo, tako da niso mogli odreti vseh žgalnih daritev, zato so jim pomagali njihovi bratje Lévijevci, dokler ni bilo delo končano in dokler se niso posvetili drugi duhovniki, kajti Lévijevci so bili bolj iskreni v srcu, da se posvetijo, kakor duhovniki. 014 2CH 029 035 Tudi žgalnih daritev je bilo v obilju, s tolščo mirovnih daritev in pitnih daritev za vsako žgalno daritev. Tako je bila služba Gospodove hiše urejena. 014 2CH 029 036 Ezekíja se je veselil in vse ljudstvo, da je Bog pripravil ljudstvo, kajti stvar je bila storjena nenadoma. 014 2CH 030 001 Ezekíja je poslal k vsemu Izraelu in Judu in napisal tudi pisma Efrájimu in Manáseju, da naj pridejo h Gospodovi hiši v Jeruzalemu, da praznujejo pasho Gospodu, Izraelovemu Bogu. 014 2CH 030 002 Kajti kralj je sprejel nasvet in njegovi princi in vsa skupnost v Jeruzalemu, da v drugem mesecu praznujejo pasho. 014 2CH 030 003 Kajti niso je mogli imeti ob tistem času, ker se duhovniki niso zadosti posvetili, niti se ljudstvo ni zbralo skupaj k Jeruzalemu. 014 2CH 030 004 Stvar je ugajala kralju in vsej skupnosti. 014 2CH 030 005 Tako so potrdili odlok, da ga razglasijo po vsem Izraelu, od Beeršébe, celo do Dana, da bi prišli praznovat pasho Gospodu, Izraelovemu Bogu, v Jeruzalemu, kajti že dolgo časa tega niso storili na takšen način, kot je bilo to napisano. 014 2CH 030 006 Tako so tekači odšli s pismi kralja in njegovih princev po vsem Izraelu in Judu in glede na kraljevo zapoved, rekoč: „Vi, Izraelovi otroci, se ponovno obrnite h Gospodu, Bogu Abrahama, Izaka in Izraela in on se bo obrnil k preostanku izmed vas, ki ste pobegnili iz roke asirskih kraljev. 014 2CH 030 007 Vi pa ne bodite podobni vašim očetom in podobni vašim bratim, ki so grešili zoper Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je zato izročil v opustošenje, kakor vidite. 014 2CH 030 008 Torej ne bodite trdovratni, kakor so bili vaši očetje, temveč se uklonite Gospodu in vstopite v njegovo svetišče, ki ga je posvetil na veke, in služite Gospodu, vašemu Bogu, da se okrutnost njegovega besa lahko odvrne od vas. 014 2CH 030 009 Kajti če se ponovno obrnete h Gospodu, bodo vaši bratje in vaši otroci našli sočutje pred tistimi, ki jih vodijo ujete, tako da se bodo ponovno vrnili v to deželo, kajti Gospod, vaš Bog, je usmiljen in milostljiv in svojega obraza ne bo odvrnil od vas, če se vi vrnete k njemu. 014 2CH 030 010 Tako je pošta šla od mesta do mesta po vsej deželi, od Efrájima in Manáseja, celo do Zábulona, toda smejali so se jim do norčevanja in jih zasmehovali. 014 2CH 030 011 Kljub temu so se številni izmed Aserja, Manáseja in Zábulona ponižali in prišli v Jeruzalem. 014 2CH 030 012 Tudi v Judu je bila Božja roka, da jim da eno srce, da storijo zapoved kralja in princev, po Gospodovi besedi. 014 2CH 030 013 V Jeruzalemu se je zbralo mnogo ljudstva, zelo velika skupnost, da bi v drugem mesecu praznovali praznik nekvašenega kruha. 014 2CH 030 014 Vzdignili so se in odnesli oltarje, ki so bili v Jeruzalemu in vse kadilne oltarje so odnesli proč in jih vrgli v potok Kidron. 014 2CH 030 015 Potem so na štirinajsti dan drugega meseca zaklali pasho. Duhovniki in Lévijevci so bili osramočeni in se posvetili in prinesli so žgalne daritve v Gospodovo hišo. 014 2CH 030 016 Stali so na svojem mestu, po njihovem običaju, glede na postavo Mojzesa, Božjega moža. Duhovniki so poškropili kri, ki so jo prejeli iz rok Lévijevcev. 014 2CH 030 017 Kajti v skupnosti so bili številni, ki niso bili posvečeni, zato so bili Lévijevci zadolženi za zakol pashe za vsakogar, ki ni bil čist, da jih posvetijo Gospodu. 014 2CH 030 018 Kajti množica ljudstva, celó številni izmed Efrájima, Manáseja, Isahárja in Zábulona se niso očistili, vendar so jedli pasho drugače, kot je bilo napisano. Toda Ezekíja je molil zanje, rekoč: „Dobri Gospod naj odpusti vsakomur, 014 2CH 030 019 ki pripravlja svoje srce, da išče Boga, Gospoda Boga svojih očetov, čeprav ni očiščen glede na očiščevanje svetišča.“ 014 2CH 030 020 Gospod je prisluhnil Ezekíju ter ozdravil ljudstvo. 014 2CH 030 021 Izraelovi otroci, ki so bili prisotni v Jeruzalemu, so z velikim veseljem sedem dni imeli praznik nekvašenega kruha. Lévijevci in duhovniki so dan za dnem hvalili Gospoda, pojoč Gospodu z glasnimi glasbili. 014 2CH 030 022 Ezekíja je tolažilno govoril vsem Lévijevcem, ki so učili dobrega Gospodovega spoznanja. Jedli so vseh sedem prazničnih dni, žrtvovali mirovne daritve in delali priznanje Gospodu, Bogu svojih očetov. 014 2CH 030 023 Celoten zbor se je posvetoval, da praznuje [še] drugih sedem dni. In z veseljem so praznovali [še] drugih sedem dni. 014 2CH 030 024 Kajti Judov kralj Ezekíja je dal skupnosti tisoč bikcev in sedem tisoč ovc, in princi so dali skupnosti tisoč bikcev in deset tisoč ovc. In veliko število duhovnikov se je posvetilo. 014 2CH 030 025 Vsa Judova skupnost, z duhovniki in Lévijevci in ves zbor, ki je prišel iz Izraela in tujci, ki so prišli iz Izraelove dežele in tisti, ki so prebivali v Judu, so se veselili. 014 2CH 030 026 Tako je bila v Jeruzalemu velika radost, kajti od časa Salomona, Davidovega sina, Izraelovega kralja, ni bilo [česa] podobnega v Jeruzalemu. 014 2CH 030 027 Potem so duhovniki, Lévijevci, vstali, blagoslovili ljudstvo in njihov glas je bil slišan in njihova molitev je prišla gor do njegovega svetega prebivališča, celó do nebes. 014 2CH 031 001 Torej, ko je bilo vse to končano, je ves Izrael, ki je bil prisoten, odšel ven v Judova mesta in na koščke so razbili podobe, posekali ašere, podrli visoke kraje in oltarje iz vsega Juda in Benjamina, tudi v Efrájimu in Manáseju, dokler niso vseh uničili do konca. Potem so se vsi Izraelovi otroci vrnili, vsak mož k svoji posesti, v svoja lastna mesta. 014 2CH 031 002 Ezekíja je določil skupine duhovnikov in Lévijevce po njihovih skupinah, vsakega moža glede na njegovo službo, duhovnike in Lévijevce, da služijo za žgalne daritve in za mirovne daritve, da se zahvaljujejo in da hvalijo v velikih vratih Gospodovih šotorov. 014 2CH 031 003 Določil je tudi kraljev delež njegovega imetja za žgalne daritve, namreč za jutranje in večerne žgalne daritve, za sábatne žgalne daritve, za mlaje in za določene praznike, kakor je to zapisano v Gospodovi postavi. 014 2CH 031 004 Poleg tega je zapovedal ljudstvu, ki je prebivalo v Jeruzalemu, naj dajo delež duhovnikom in Lévijevcem, da bi bili lahko ohrabreni v Gospodovi postavi. 014 2CH 031 005 Takoj, ko je bila zapoved razglašena, so Izraelovi otroci v obilju prinašali prvih sadov od žita, vina, olja, meda in od vsega donosa iz polja. Desetino od vseh stvari so prinašali v obilju. 014 2CH 031 006 Glede otrok iz Izraela in Juda, ki so prebivali v Judovih mestih, so tudi oni privedli desetino od volov in ovc in desetino od svetih stvari, ki so bile posvečene Gospodu, njihovemu Bogu in jih nalagali po kupih. 014 2CH 031 007 V tretjem meseci so pričeli polagati temelj kupom in dokončali so jih v sedmem mesecu. 014 2CH 031 008 Ko so Ezekíja in princi prišli in videli kupe, so blagoslovili Gospoda in njegovo ljudstvo Izrael. 014 2CH 031 009 Potem je Ezekíja z duhovniki in Lévijevci spraševal glede teh kupov. 014 2CH 031 010 Véliki duhovnik Azarjá iz Cadókove hiše mu je odgovoril in rekel: „Odkar je ljudstvo pričelo prinašati daritve v Gospodovo hišo, smo imeli dovolj za jesti in obilje je preostalo, kajti Gospod je blagoslovil svoje ljudstvo in to, kar je ostalo, je ta velika zaloga.“ 014 2CH 031 011 Potem je Ezekíja zapovedal, da pripravijo sobe v Gospodovi hiši in pripravili so jih 014 2CH 031 012 in vanje so zvesto prinašali daritve, desetine in posvečene stvari, nad katerimi je bil poveljnik, Lévijevec Konanjá in njegov brat Šimí je bil naslednji. 014 2CH 031 013 Jehiél, Azazjá, Nahat, Asaél, Jerimót, Jozabád, Eliél, Jismahjá, Mahat in Benajá so bili nadzorniki pod roko Konanjája in njegovega brata Šimíja na zapoved kralja Ezekíja in Azarjája, poveljnika Božje hiše. 014 2CH 031 014 Koré, sin Lévijevca Jimnáha, vratar proti vzhodu, je bil nad prostovoljnimi daritvami Bogu, da razdeljuje daritve Gospodu in najsvetejše stvari. 014 2CH 031 015 Poleg njega so bili Eden, Minjamín, Ješúa, Šemajá, Amarjá in Šehanjá v mestih duhovnikov, v svoji določeni službi, da dajo svojim bratom po skupinah, tako velikim kakor malim, 014 2CH 031 016 poleg njihovega rodovnika moških, starih od treh let in navzgor, celó vsak, kdor vstopa v Gospodovo hišo, njegov dnevni delež za njihovo službo po njihovih zadolžitvah, glede na njihove skupine. 014 2CH 031 017 Tako rodovnikom duhovnikov po hiši njihovih očetov kot Lévijevcem od dvajsetih let starosti in navzgor po njihovih zadolžitvah po njihovih skupinah. 014 2CH 031 018 In rodovnikom vseh njihovih malčkov, njihovih žen, njihovih sinov in njihovih hčera po vsej skupnosti, kajti v njihovi določeni službi so se posvetili v svetosti. 014 2CH 031 019 Tudi od sinov duhovnika Arona, ki so bili na poljih predmestij njihovih mest v vsakem posameznem mestu, možje, ki so bili določeni po imenu, da dajo deleže vsem moškim med duhovniki in vsem, ki so bili po rodovnikih prešteti med Lévijevci. 014 2CH 031 020 Tako je storil Ezekíja po vsem Judu in delal to, kar je bilo dobro, pravilno in resnično pred Gospodom, svojim Bogom. 014 2CH 031 021 V vsakem delu, ki ga je pričel v službi Božje hiše, v postavi in v zapovedih, da išče svojega Boga, je to počel z vsem svojim srcem in uspeval. 014 2CH 032 001 Po teh stvareh in ustanovitvi tega je prišel asirski kralj Senaherib, vstopil v Juda, se utaboril zoper utrjena mesta in mislil, da jih osvoji zase. 014 2CH 032 002 Ko je Ezekíja videl, da je Senaherib prišel in da se je namenil, da se bojuje zoper Jeruzalem, 014 2CH 032 003 se je posvetoval s svojimi princi in svojimi mogočnimi možmi, da zamaši vodne studence, ki so bili zunaj mesta, in ti so mu pomagali. 014 2CH 032 004 Tako je bilo tam skupaj zbranih veliko ljudi, ki so zamašili vse studence in potok, ki je tekel skozi sredo dežele, rekoč: „Zakaj bi prišli asirski kralji in našli mnogo vode?“ 014 2CH 032 005 Prav tako se je okrepil in pozidal vse obzidje, ki je bil porušeno in ga dvignil k stolpom in drugi zid zunaj in popravil Miló v Davidovem mestu ter naredil puščic in ščitov v obilju. 014 2CH 032 006 Nad ljudstvom je postavil vojne poveljnike in jih zbral skupaj k sebi na ulici velikih vrat mesta in jim tolažilno govoril, rekoč: 014 2CH 032 007 „Bodite močni in pogumni, ne bodi prestrašeni niti zaprepadeni zaradi asirskega kralja niti zaradi vse množice, ki je z njim, kajti z nami jih je več kakor z njim. 014 2CH 032 008 Z njim je mesen laket, toda z nami je Gospod, naš Bog, da nam pomaga in da bori naše bitke.“In ljudstvo se je opiralo na besede Judovega kralja Ezekíja. 014 2CH 032 009 Za tem je asirski kralj Senaherib poslal svoje služabnike v Jeruzalem, (toda on sam je oblegal Lahíš in vsa njegova moč z njim) k Judovemu kralju Ezekíju in vsemu Judu, ki so bili v Jeruzalemu, rekoč: 014 2CH 032 010 „Tako govori asirski kralj Senaherib: ‚Komu zaupate, da ostajate v obleganem Jeruzalemu? 014 2CH 032 011 Mar vas Ezekija ne prepričuje, da bi se prepustili smrti zaradi lakote in žeje, rekoč: ‚ Gospod, naš Bog, nas bo osvobodil iz roke asirskega kralja?‘ 014 2CH 032 012 Mar ni isti Ezekíja odstranil njegove visoke kraje in njegove oltarje ter zapovedal Judu in Jeruzalemu, rekoč: ‚Oboževali boste pred enim oltarjem in na njem zažigali kadilo?‘ 014 2CH 032 013 Ne veste, kaj smo jaz in moji očetje storili vsem ljudstvom drugih dežel? Mar so bili bogovi narodov tistih dežel kakorkoli zmožni svoje dežele osvoboditi iz moje roke? 014 2CH 032 014 Kdo je bil tam med vsemi bogovi tistih narodov, ki so jih moji očetje popolnoma uničili, ki bi lahko osvobodil svoje ljudstvo iz moje roke, da bi vas bil vaš Bog zmožen osvoboditi iz moje roke? 014 2CH 032 015 Zdaj torej naj vas Ezekíja ne zavede niti pregovori o tej zadevi niti mu še ne verjemite, kajti noben bog iz kateregakoli naroda ali kraljestva ni bil zmožen osvoboditi svoje ljudstvo iz moje roke in iz roke mojih očetov. Kako veliko manj vas bo vaš Bog osvobodil iz moje roke?“ 014 2CH 032 016 Njegovi služabniki so še bolj govorili zoper Gospoda Boga in zoper njegovega služabnika Ezekíja. 014 2CH 032 017 Napisal je tudi pisma, da udriha po Gospodu, Izraelovemu Bogu in da govori zoper njega, rekoč: „Kakor bogovi narodov drugih dežel niso osvobodili svojih ljudstev iz moje roke, tako Ezekíjev Bog ne bo osvobodil svojega ljudstva iz moje roke.“ 014 2CH 032 018 Potem so z močnim glasom zaklicali v Judovskem jeziku jeruzalemskemu ljudstvu, ki so bili na obzidju, da jih prestrašijo in da jih vznemirijo, da bi lahko zavzeli mesto. 014 2CH 032 019 Govorili so zoper jeruzalemskega Boga kakor zoper bogove ljudstev zemlje, ki so bili delo človeških rok. 014 2CH 032 020 Zaradi tega razloga sta kralj Ezekíja in prerok Izaija, Amócov sin, molila in klicala k nebu. 014 2CH 032 021 In Gospod je poslal angela, ki je usmrtil vse močne junaške može ter voditelje in poveljnike v taboru asirskega kralja. Tako se je ta z osramočenim obrazom vrnil k svoji lastni deželi. Ko pa je prišel v hišo svojega boga, sta ga tam z mečem usmrtila tista [dva], ki sta prišla njegovih lastnih ledij. 014 2CH 032 022 Tako je Gospod rešil Ezekíja in prebivalce Jeruzalema iz roke asirskega kralja Senaheriba in iz roke vseh drugih ter jih usmerjal na vsaki strani. 014 2CH 032 023 Mnogi so Gospodu prinašali darila v Jeruzalem in darila Judovemu kralju Ezekíju, tako da je bil od takrat naprej poveličan v očeh vseh narodov. 014 2CH 032 024 V tistih dneh je bil Ezekíja na smrt bolan in molil h Gospodu in ta mu je spregovoril ter mu dal znamenje. 014 2CH 032 025 Toda Ezekíja ni povrnil glede na korist, izkazano njemu, kajti njegovo srce je bilo povzdignjeno. Zato je bil bes nad njim, nad Judom in [nad] Jeruzalemom. 014 2CH 032 026 Vendar se je Ezekíja ponižal zaradi ošabnosti svojega srca, tako on kakor prebivalci Jeruzalema, tako da v Ezekíjevih dneh Gospodov bes ni prišel nadnje. 014 2CH 032 027 Ezekíja je imel silno veliko bogastev in časti. Naredil si je zakladnice za srebro, zlato, dragocene kamne, dišave, ščite in za vse vrste prijetnih dragocenosti, 014 2CH 032 028 tudi skladišča za donos od žita, vina in olja in hleve za vse vrste živali in staje za trope. 014 2CH 032 029 Poleg tega mu je priskrbel mesta, posesti tropov in čred v obilju, kajti Bog mu je dal zelo veliko imetja. 014 2CH 032 030 Ta isti Ezekíja je tudi ustavil gornji vodni tok Gihona in ga privedel naravnost dol k zahodni strani Davidovega mesta. Ezekíja je uspeval v vseh svojih delih. 014 2CH 032 031 Vendar ga je v zadevi predstavnikov babilonskih princev, ki so poslali k njemu, da povprašajo o čudežu, ki je bil storjen v deželi, Bog zapustil, da ga preizkusi, da bi lahko spoznal vse, kar je bilo v njegovem srcu. 014 2CH 032 032 Torej preostala izmed Ezekíjevih dejanj in njegova dobrota, glej, zapisana so v videnju preroka Amócovega sina Izaija ter v knjigi Judovih in Izraelovih kraljev. 014 2CH 032 033 Ezekíja je zaspal s svojimi očeti in pokopali so ga v glavnem izmed mavzolejev Davidovih sinov. Ves Juda in prebivalci Jeruzalema so mu ob njegovi smrti izkazali čast. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Manáse. 014 2CH 033 001 Manáse je bil star dvanajst let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval petinpetdeset let, 014 2CH 033 002 toda počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, podobno ogabnostim poganov, katere je Gospod pregnal pred Izraelovimi otroci. 014 2CH 033 003 Kajti ponovno je zgradil visoke kraje, ki jih je njegov oče Ezekíja porušil, vzdignil Báalove oltarje, naredil ašere in oboževal vso vojsko neba ter jim služil. 014 2CH 033 004 Prav tako je zgradil oltarje v Gospodovi hiši, o kateri je Gospod rekel: „V Jeruzalemu bo moje ime na veke.“ 014 2CH 033 005 Zgradil je oltarje za vso vojsko neba v dveh dvorih Gospodove hiše. 014 2CH 033 006 Svoje otroke je izročil, da gredo skozi ogenj v dolini sina Hinómovega. Obeleževal je tudi čase, uporabljal izrekanje urokov, uporabljal čarovništvo in postopal z osebnim duhom in s čarovniki. Storil je mnogo zla v Gospodovih očeh, da ga izziva do jeze. 014 2CH 033 007 Postavil je izrezljano podobo, malika, ki ga je naredil v Božji hiši, o kateri je Bog rekel Davidu in njegovemu sinu Salomonu: „V tej hiši, v Jeruzalemu, ki sem jo izbral pred vsemi Izraelovimi rodovi, bom svoje ime postavil na veke. 014 2CH 033 008 Niti ne bom več odstranil Izraelovega stopala iz dežele, ki sem jo določil za vaše očete, tako da bodo pazili, da storijo vse, kar sem jim zapovedal, glede na celotno postavo, zakone in odredbe po Mojzesovi roki. 014 2CH 033 009 Tako je Manáse storil Judu in prebivalcem Jeruzalema, da zaidejo in da počnejo huje kakor pogani, katere je Gospod uničil pred Izraelovimi otroci. 014 2CH 033 010 Gospod je spregovoril Manáseju in njegovemu ljudstvu, toda niso hoteli prisluhniti. 014 2CH 033 011 Zato je Gospod nadnje privedel poveljnike vojske asirskega kralja, ki so Manáseja zajeli med trnjem in ga zvezali z okovi ter ga odvedli v Babilon. 014 2CH 033 012 Ko je bil v stiski, je iskal Gospoda, svojega Boga in se silno ponižal pred Bogom svojih očetov 014 2CH 033 013 in molil k njemu in izprošen je bil od njega in slišal njegovo ponižno prošnjo in ga ponovno privedel k Jeruzalemu, v njegovo kraljestvo. Potem je Manáse spoznal, da Gospod je Bog. 014 2CH 033 014 Torej po tem je zgradil zid zunaj Davidovega mesta, na zahodni strani Gihona, v dolini, celo pri vhodu velikih ribjih vrat in obdal Ofel ter ga dvignil na zelo veliko višino in vojne poveljnike postavil v vsa utrjena Judova mesta. 014 2CH 033 015 Odstranil je tuje bogove in malike iz Gospodove hiše in vse oltarje, ki jih je zgradil na gori Gospodove hiše in v Jeruzalemu ter jih vrgel iz mesta. 014 2CH 033 016 Popravil je Gospodov oltar in na njem žrtvoval mirovne daritve in zahvalne daritve in Judu zapovedal, da služi Gospodu, Izraelovemu Bogu. 014 2CH 033 017 Kljub temu je ljudstvo še vedno darovalo na visokih krajih, vendar samo Gospodu, svojemu Bogu. 014 2CH 033 018 Torej preostala izmed Manásejevih dejanj, njegova molitev k njegovemu Bogu in besede vidcev, ki so mu govorili v imenu Gospoda, Izraelovega Boga, glej, ta so zapisana v knjigi Izraelovih kraljev. 014 2CH 033 019 Tudi njegova molitev in kako je bil Bog izprošen od njega, njegov prekršek in kraji, na katerih je zgradil visoke kraje ter postavil ašere in rezane podobe, preden je bil ponižan. Glej, ta so zapisana med izreki vidcev. 014 2CH 033 020 Tako je Manáse zaspal s svojimi očeti in pokopali so ga v njegovi lastni hiši. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Amón. 014 2CH 033 021 Amón je bil star dvaindvajset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval dve leti. 014 2CH 033 022 Toda počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, kakor je počel njegov oče Manáse, kajti Amón je žrtvoval vsem izrezljanim podobam, ki jih je naredil njegov oče Manáse in jim služil. 014 2CH 033 023 Ni se ponižal pred Gospodom, kakor se je ponižal njegov oče Manáse, temveč je Amón bolj in bolj grešil. 014 2CH 033 024 Njegovi služabniki so se zarotili zoper njega in ga usmrtili v njegovi lastni hiši. 014 2CH 033 025 Toda ljudstvo dežele je usmrtilo vse tiste, ki so se zarotili zoper kralja Amóna in ljudstvo dežele je postavilo njegovega sina Jošíja za kralja namesto njega. 014 2CH 034 001 Jošíja je bil star osem let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval enaintrideset let. 014 2CH 034 002 Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh in hodil po poteh svojega očeta Davida in se ni nagnil niti k desni roki niti k levi. 014 2CH 034 003 Kajti v osmem letu svojega kraljevanja, ko je bil še mlad, je pričel iskati Boga svojega očeta Davida in v dvanajstem letu je pričel čistiti Juda in Jeruzalem pred visokimi kraji, ašerami, izrezljanimi podobami in ulitimi podobami. 014 2CH 034 004 V njegovi prisotnosti so porušili Báalove oltarje in podobe, ki so bile visoko nad njimi je posekal. Ašere, izrezljane podobe in ulite podobe je zdrobil na koščke in iz njih naredil prah in ga raztresel po grobovih tistih, ki so jim žrtvovali. 014 2CH 034 005 Kosti duhovnikov je sežgal na njihovih oltarjih ter očistil Juda in Jeruzalem. 014 2CH 034 006 Tako je storil v mestih Manáseja, Efrájima in Simeona, celo do Neftálija, z njihovimi motikami naokoli. 014 2CH 034 007 Ko je porušil oltarje in ašere in je rezane podobe poteptal v prah in posekal vse malike po vsej izraelski deželi, se je vrnil v Jeruzalem. 014 2CH 034 008 Torej v osemnajstem letu njegovega kraljevanja, ko je očistil deželo in hišo, je poslal Acaljájevega sina Šafána, voditelja mesta Maasejája in Joaházovega sina letopisca Joáha, da popravi hišo Gospoda, svojega Boga. 014 2CH 034 009 Ko so prišli k vélikemu duhovniku Hilkijáju so izročili denar, ki je bil prinešen v Božjo hišo, ki so ga zbrali Lévijevci, ki so varovali vrata, iz roke Manáseja, Efrájima in vsega Izraelovega preostanka in od vsega Juda in Benjamina in se vrnili v Jeruzalem. 014 2CH 034 010 Položili so ga v roko delavcev, ki so imeli nadzor nad Gospodovo hišo in ga izročili delavcem, ki so delali v Gospodovi hiši, da hišo popravijo in izboljšajo. 014 2CH 034 011 Izročila sta ga celo rokodelcem in graditeljem, da kupijo klesan kamen, les za vezi in da tlakujejo hiše, ki so jih Judovi kralji uničili. 014 2CH 034 012 Možje so zvesto opravljali delo in njihovi nadzorniki so bili Jahat in Obadjá, Lévijevca izmed Meraríjevih sinov, Zeharjá in Mešulám izmed Kehátovih sinov, da bi ga nadzirali in drugi izmed Lévijevcev, vsi, ki so vešči glasbenih inštrumentov. 014 2CH 034 013 Bili so tudi nad nosilci bremen in bili so nadzorniki vseh teh, ki so na kakršen koli način opravljali delo. Izmed Lévijevcev so bili pisarji, častniki in vratarji. 014 2CH 034 014 Ko so jemali ven denar, ki je bil prinešen v Gospodovo hišo, je duhovnik Hilkijá našel knjigo Gospodove postave, ki je bila dana po Mojzesu. 014 2CH 034 015 Hilkijá je odgovoril in pisarju Šafánu rekel: „V Gospodovi hiši sem našel knjigo postave.“Hilkijá je knjigo izročil Šafánu. 014 2CH 034 016 Šafán je knjigo odnesel h kralju in [poleg tega] kralju prinesel besedo, rekoč: „Vse, kar je bilo poverjeno tvojim služabnikom, so to storili.“ 014 2CH 034 017 Skupaj so zbrali denar, ki je bil najden v Gospodovi hiši ter ga izročili v roko nadzornikov in delavcev. 014 2CH 034 018 Potem je pisar Šafán povedal kralju, rekoč: „Duhovnik Hilkijá mi je izročil knjigo.“In Šafán jo je bral pred kraljem. 014 2CH 034 019 Zgodilo se je, ko je kralj slišal besede postave, da je pretrgal svoja oblačila. 014 2CH 034 020 Kralj je ukazal Hilkijáju, Šafánovemu sinu Ahikámu, Mihajájevemu sinu Abdónu, pisarju Šafánu in kraljevemu služabniku Asajáju, rekoč: 014 2CH 034 021 „Pojdite, vprašajte Gospoda zame in za tiste, ki so preostali v Izraelu in Judu, glede besed knjige, ki se je našla, kajti velik je Gospodov bes, ki je izlit na nas, ker se naši očetje niso držali Gospodove besede, da bi delali po vsem, kar je napisano v tej knjigi.“ 014 2CH 034 022 Hilkijá in tisti, ki jih je kralj določil, so odšli k prerokinji Huldi, ženi Šalúma, Tikvájevega sina, Hasrájevega sina, varuha garderobe (torej prebivala je v Jeruzalemu, v drugem okraju) in ji prav tako govorili. 014 2CH 034 023 Odgovorila jim je: „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Povejte človeku, ki vas je poslal k meni: 014 2CH 034 024 ‚Tako govori Gospod: ‚Glejte, zlo bom privedel nad ta kraj in nad njegove prebivalce, celó vsa prekletstva, ki so zapisana v knjigi, katero so brali pred Judovim kraljem, 014 2CH 034 025 ker so me zapustili in zažigali kadilo drugim bogovom, da bi me lahko dražili do jeze z vsemi deli svojih rok, zato bo moj bes izlit na ta kraj in ne bo pogašen. 014 2CH 034 026 Kar se tiče Judovega kralja, ki vas je poslal, da poizveste od Gospoda, mu boste rekli takole: ‚Tako govori Gospod, Izraelov Bog, glede besed, ki si jih slišal: 014 2CH 034 027 ‚Ker je bilo tvoje srce nežno in si se ponižal pred Bogom, ko si slišal njegove besede zoper to mesto in zoper njegove prebivalce in se ponižuješ pred menoj in si pretrgal svoja oblačila in jokal pred menoj; celo tudi jaz sem te slišal, ‘govori Gospod. 014 2CH 034 028 ‚Glej, zbral te bom k tvojim očetom in v miru boš zbran k svojemu grobu niti tvoje oko ne bo videlo vsega zla, ki ga bom privedel nad ta kraj in nad prebivalce istega.‘“Tako so kralju ponovno prinesli besedo. 014 2CH 034 029 Potem je kralj poslal in zbral skupaj vse starešine iz Juda in Jeruzalema. 014 2CH 034 030 Kraj je odšel gor v Gospodovo hišo in vsi Judovi možje, prebivalci Jeruzalema, duhovniki, Lévijevci in vse ljudstvo, veliki in mali, in na njihova ušesa je bral vse besede knjige zaveze, ki se je našla v Gospodovi hiši. 014 2CH 034 031 Kralj je stal na svojem mestu in sklenil zavezo pred Gospodom, da hodi za Gospodom in da se drži njegovih zapovedi, njegovih pričevanj in njegovih zapovedi z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo, da izpolni besede zaveze, ki so zapisane v tej knjigi. 014 2CH 034 032 Vsem, ki so bili prisotni v Jeruzalemu in Benjaminu je velel, da pristopijo k temu. Prebivalci Jeruzalema so storili glede na zavezo Boga, Boga svojih očetov. 014 2CH 034 033 Jošíja je odvzel vse ogabnosti iz vseh dežel, ki so pripadale Izraelovim otrokom in pripravil vse, ki so bili prisotni v Izraelu, da služijo, celó da služijo Gospodu, svojemu Bogu. In vse svoje dni se niso odvrnili od sledenja Gospoda, Boga svojih očetov. 014 2CH 035 001 Poleg tega je Jošíja praznoval pasho Gospodu v Jeruzalemu. Na štirinajsti dan prvega meseca so zaklali pashalno jagnje. 014 2CH 035 002 Postavil je duhovnike po njihovih zadolžitvah in jih ohrabril, da služijo v Gospodovi hiši. 014 2CH 035 003 Lévijevcem, ki so učili ves Izrael, ki so bili sveti Gospodu, je rekel: „Sveto skrinjo postavite v hišo, ki jo je zgradil Salomon, Davidov sin, Izraelov kralj. Ta naj ne bo breme na vaših ramah. Služite torej Gospodu, svojemu Bogu in njegovemu ljudstvu Izraelu 014 2CH 035 004 in pripravite se po hišah vaših očetov, po svojih skupinah glede na pisanje Izraelovega kralja Davida in glede na pisanje njegovega sina Salomona. 014 2CH 035 005 Stojte na svetem kraju, glede na razdelitev ljudstva, družin, očetov, vaših bratov in glede na razdelitev družin Lévijevcev. 014 2CH 035 006 Tako zakoljite pashalno jagnje, se posvetite in pripravite svoje brate, da bodo lahko storili gleda na Gospodovo besedo, po Mojzesovi roki. 014 2CH 035 007 Jošíja je dal ljudstvu od tropa jagnjeta in kozličke, vse za pashalne daritve, za vse, ki so bili prisotni, do številke trideset tisoč, in tri tisoč bikcev. To je bilo od kraljevega imetja. 014 2CH 035 008 Njegovi princi so voljno dali ljudstvu, duhovnikom in Lévijevcem. Hilkijá, Zeharjá in Jehiél, voditelji Božje hiše, so dali duhovnikom za pashalne daritve dva tisoč in šeststo [glav] majhne živine in tristo volov. 014 2CH 035 009 Tudi Konanjá, Šemajá in Netanél, njegovi bratje in Hašabjá, Jeiél in Jozabád, vodje Lévijevcev, so dali Lévijevcem za pashalne daritve pet tisoč [glav] majhne živine in petsto volov. 014 2CH 035 010 Tako je bila služba pripravljena in duhovniki so stali na svojem kraju in Lévijevci po svojih skupinah, glede na kraljevo zapoved. 014 2CH 035 011 Zaklali so pashalno jagnje in duhovniki so poškropili kri iz njihovih rok, Lévijevci pa so jih odrli. 014 2CH 035 012 Odstranili so žgalne daritve, da bi jih lahko dali glede na oddelke družin ljudstva, da darujejo Gospodu, kakor je to zapisano v Mojzesovi knjigi. In tako so storili z voli. 014 2CH 035 013 Pashalno jagnje so pekli z ognjem, glede na odredbo. Toda ostale svete daritve so kuhali v loncih, v kotlih in v ponvah in jih naglo razdelili med vse ljudstvo. 014 2CH 035 014 Potem so pripravili zase in za duhovnike, ker so bili duhovniki, Aronovi sinovi, zaposleni pri darovanju žgalnih daritev in tolšče do noči, zato se Lévijevci pripravili zase in za duhovnike, Aronove sinove. 014 2CH 035 015 Pevci, Asáfovi sinovi, so bili na svojem mestu, glede na zapoved Davida, Asáfa, Hemána in kraljevega vidca Jedutúna. Vratarji so čakali pri vsakih velikih vratih. Niso mogli oditi od svoje službe, kajti njihovi bratje Lévijevci so pripravljali zanje. 014 2CH 035 016 Tako je bila vsa Gospodova služba pripravljena isti dan, da praznujejo pasho in da darujejo žgalne daritve na Gospodovem oltarju, glede na zapoved kralja Jošíja. 014 2CH 035 017 Izraelovi otroci, ki so bili prisotni, so ob tistem času sedem dni praznoval pasho in praznik nekvašenega kruha. 014 2CH 035 018 Nobene pashe ni bilo podobne tej, ki so jo praznovali v Izraelu, od dni preroka Samuela, niti niso vsi Izraelovi kralji praznovali takšne pashe kot so jo praznovali Jošíja, duhovniki, Lévijevi in ves Juda, Izrael in prebivalci Jeruzalema, ki so bili prisotni. 014 2CH 035 019 V osemnajstem letu kraljevanja Jošíja so praznovali pasho. 014 2CH 035 020 Po vsem tem, ko je Jošíja pripravil tempelj, je prišel gor iz Egipta kralj Nehu, da se bojuje zoper Kárkemiš pri Evfratu. Jošíja je odšel ven zoper njega. 014 2CH 035 021 Toda ta je k njemu poslal predstavnike, rekoč: „Kaj imam opraviti s teboj, Judov kralj? Danes nisem prišel zoper tebe, temveč zoper hišo s katero imam vojno, kajti Bog mi je zapovedal, da pohitim. Zadrži se pred vmešavanjem z Bogom, ki je z menoj, da te on ne uniči.“ 014 2CH 035 022 Kljub temu Jošíja svojega obraza ni hotel obrniti od njega, temveč se je preoblekel, da bi se lahko boril z njim in ni prisluhnil besedam Nehuja iz Božjih ust in je šel, da se bojuje v dolini Megído. 014 2CH 035 023 Lokostrelci pa so zadeli kralja Jošíja in kralj je rekel svojim služabnikom: „Odpeljite me proč, kajti hudo sem ranjen. 014 2CH 035 024 Njegovi služabniki so ga torej vzeli iz tega bojnega voza in ga položili na drug bojni voz, ki ga je imel. Privedli so ga v Jeruzalem in umrl je in bil pokopan v enem izmed mavzolejev svojih očetov. Ves Juda in Jeruzalem je žaloval za Jošíjem. 014 2CH 035 025 Jeremija je žaloval za Jošíjem in vsi pevci in pevke so do tega dne v svojih žalostinkah govorili o Jošíju in jih naredili za odredbo v Izraelu. Glej, zapisane so v žalostinkah. 014 2CH 035 026 Torej preostala izmed Jošíjevih dejanj in njegova dobrota, glede na to, kar je bilo napisano v Gospodovi postavi 014 2CH 035 027 in njegova dejanja, prva in zadnja, glej, zapisana so v knjigi Izraelovih in Judovih kraljev. 014 2CH 036 001 Potem je ljudstvo dežele vzelo Jošíjevega sina Joaháza in ga v Jeruzalemu postavilo [za] kralja namesto njegovega očeta. 014 2CH 036 002 Joaház je bil star triindvajset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval tri mesece. 014 2CH 036 003 Egiptovski kralj ga je odstavil v Jeruzalemu in deželo obsodil na sto talentov srebra in talent zlata. 014 2CH 036 004 Egiptovski kralj je postavil njegovega brata Eljakíma [za] kralja nad Judom in Jeruzalemom ter njegovo ime spremenil v Jojakím. Neho je vzel njegovega brata Joaháza in ga odvedel v Egipt. 014 2CH 036 005 Jojakím je bil star petindvajset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljevati enajst let. Počel je to, kar je bilo zlo v očeh Gospoda, njegovega Boga. 014 2CH 036 006 Zoper njega je prišel gor babilonski kralj Nebukadnezar in ga zvezal v okove, da ga odvede v Babilon. 014 2CH 036 007 Nebukadnezar je v Babilon odnesel tudi posode Gospodove hiše in jih postavil v svoj tempelj v Babilonu. 014 2CH 036 008 Torej preostala izmed Jojakímovih dejanj in njegove ogabnosti, ki jih je storil in to, kar je bilo najdeno v njem, glej, ta so zapisana v knjigi Izraelovih in Judovih kraljev, in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jojahín. 014 2CH 036 009 Jojahín je bil star osem let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval tri mesece in deset dni. Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. 014 2CH 036 010 Ko je minilo leto je kralj Nebukadnezar poslal in ga privedel v Babilon, s čudovitimi posodami Gospodove hiše in njegovega brata Sedekíja postavil [za] kralja nad Judom in Jeruzalemom. 014 2CH 036 011 Sedekíja je bil star enaindvajset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval enajst let. 014 2CH 036 012 Počel je to, kar je bilo zlo v očeh Gospoda, njegovega Boga in se ni ponižal pred prerokom Jeremijem, ki je govoril iz Gospodovih ust. 014 2CH 036 013 Uprl se je tudi zoper kralja Nebukadnezarja, ki ga je pripravil, da priseže pri Bogu. Toda otrdil je svoj vrat in zakrknil svoje srce pred obrnitvijo h Gospodu, Izraelovemu Bogu. 014 2CH 036 014 Poleg tega so se vse vodje izmed duhovnikov in ljudstva zelo pregrešili za vsemi ogabnostmi poganov in oskrunili Gospodovo hišo, ki jo je posvetil v Jeruzalemu. 014 2CH 036 015 Gospod, Bog njihovih očetov je pošiljal k njim po svojih poslancih, zgodaj vstajal in pošiljal, ker je imel sočutje do njegovega ljudstva in do njegovih prebivališč. 014 2CH 036 016 Toda zasmehovali so Božje poslance, prezirali njegove besede in zlorabljali njegove preroke, dokler ni zoper njegovo ljudstvo vstal Gospodov bes, dokler tam ni bilo zdravila. 014 2CH 036 017 Zato je nadnje privedel kralja Kaldejcev, ki je njihove mladeniče usmrtil z mečem v hiši njihovega svetišča in ni imel sočutja nad mladeničem ali mladenko, starcem ali tistim, ki je sklonjen zaradi starosti; vse jih je izročil v njegovo roko. 014 2CH 036 018 Vse posode Gospodove hiše, velike in majhne, zaklade Gospodove hiše in kraljeve zaklade in [zaklade] njegovih princev; vse te je prinesel v Babilon. 014 2CH 036 019 Zažgali so Božjo hišo, porušili jeruzalemsko obzidje, vse palače požgali z ognjem in uničili vse njegove čudovite posode. 014 2CH 036 020 Tiste, ki so pobegnili pred mečem, je odvedel v Babilon, kjer so bili služabniki njemu in njegovim sinovom do kraljevanja perzijskega kraljestva, 014 2CH 036 021 da izpolni Gospodovo besedo po Jeremijevih ustih, dokler se dežela ne naužije svojih sábat, kajti dokler leži zapuščena praznuje sábate, da izpolni sedemdeset let. 014 2CH 036 022 Torej v prvem letu perzijskega kralja Kira, da bi se Gospodova beseda, govorjena po ustih Jeremija, lahko dovršila, je Gospod razvnel duha perzijskega kralja Kira, da je naredil razglas po vsem svojem kraljestvu in ga položil tudi v pisanje, rekoč: 014 2CH 036 023 „Tako govori Kir, kralj Perzije: ‚Vsa kraljestva zemlje je Gospod, Bog nebes, izročil meni in zadolžil me je, da mu zgradim hišo v Jeruzalemu, ki je v Judeji. Kdo je tukaj med vami izmed vsega njegovega ljudstva? Gospod, njegov Bog naj bo z njim in naj ta gre gor.‘“ # # BOOK 015 EZR Ezra Ezra 015 EZR 001 001 Torej v prvem letu perzijskega kralja Kira, da se je lahko izpolnila Gospodova beseda po Jeremijevih ustih, je Gospod razvnel duha perzijskega kralja Kira, da je naredil razglas po vsem svojem kraljestvu in ga položil tudi v pisanje, rekoč: 015 EZR 001 002 „Tako govori perzijski kralj Kir: ‚ Gospod, Bog nebes, mi je izročil vsa kraljestva zemlje in me zadolžil, da mu zgradim hišo v Jeruzalemu, ki je v Judeji. 015 EZR 001 003 Kdo je tukaj med vami izmed vsega njegovega ljudstva? Njegov Bog bo z njim in ta naj gre gor v Jeruzalem, ki je v Judeji in zgradi hišo Gospodu, Izraelovemu Bogu (on je Bog), ki je v Jeruzalemu. 015 EZR 001 004 Kdorkoli pa ostaja na kateremkoli kraju, kjer začasno biva, naj mu možje iz njegovega kraja pomagajo s srebrom, z zlatom, z dobrinami in z živalmi, poleg prostovoljnih daritev za Božjo hišo, ki je v Jeruzalemu.‘“ 015 EZR 001 005 Potem je vstal vodja očetov Juda in Benjamina, duhovniki in Lévijevci, z vsemi tistimi, ki jih je dvignil Božji duh, da gredo gor gradit Gospodovo hišo, ki je v Jeruzalemu. 015 EZR 001 006 Vsi, ki so bili okoli njih, so svoje roke okrepili s posodami iz srebra, z zlatom, z dobrinami in z živalmi in z dragocenimi stvarmi, poleg vsega, kar so prostovoljno darovali. 015 EZR 001 007 Tudi kralj Kir je prinesel posode iz Gospodove hiše, ki jih je Nebukadnezar prinesel iz Jeruzalema in jih postavil v hišo svojih bogov, 015 EZR 001 008 celo tiste je perzijski kralj Kir prinesel naprej po roki zakladnika Mitridáta in jih odštel Judovemu princu Šešbacárju. 015 EZR 001 009 To je njihovo število: trideset velikih pladnjev iz zlata, tisoč velikih pladnjev iz srebra, devetindvajset nožev, 015 EZR 001 010 trideset umivalnikov iz zlata, srebrnih umivalnikov druge vrste štiristo deset in tisoč drugih posod. 015 EZR 001 011 Vseh posod iz zlata in iz srebra je bilo pet tisoč štiristo. Vse te je Šešbacár prinesel gor s tistimi iz ujetništva, ki so bili iz Babilona privedeni gor v Jeruzalem. 015 EZR 002 001 Torej to so otroci iz province, ki se je dvignila iz ujetništva, izmed tistih, ki so bili odvedeni proč, katere je babilonski kralj Nebukadnezar odvedel v Babilon in so ponovno prišli v Jeruzalem in Judejo, vsak v svoje mesto, 015 EZR 002 002 ki so prišli z Zerubabélom: Ješúa, Nehemija, Serajá, Reelajá, Mordohaj, Bilšán, Mispar, Bigváj, Rehúm in Baaná. Število mož Izraelovega ljudstva: 015 EZR 002 003 Paróševih otrok dva tisoč sto dvainsedemdeset; 015 EZR 002 004 Šefatjájevih otrok tristo dvainsedemdeset; 015 EZR 002 005 Aráhovih otrok sedemsto petinsedemdeset; 015 EZR 002 006 Pahat Moábovih otrok, od otrok Ješúa in Joába, dva tisoč osemsto dvanajst; 015 EZR 002 007 Elámovih otrok tisoč dvesto štiriinpetdeset; 015 EZR 002 008 Zatújevih otrok devetsto petinštirideset; 015 EZR 002 009 Zakájevih otrok sedemsto šestdeset; 015 EZR 002 010 Baníjevih, otrok šeststo dvainštirideset. 015 EZR 002 011 Bebájevih otrok šeststo triindvajset; 015 EZR 002 012 Azgádovih otrok tisoč dvesto dvaindvajset; 015 EZR 002 013 Adonikámovih otrok šeststo šestinšestdeset; 015 EZR 002 014 Bigvájevih otrok dva tisoč šestinpetdeset; 015 EZR 002 015 Adínovih otrok štiristo štiriinpetdeset; 015 EZR 002 016 Atêrjevih otrok, od Ezekíja, osemindevetdeset; 015 EZR 002 017 Becájevih otrok tristo triindvajset; 015 EZR 002 018 Jorájevih otrok sto dvanajst; 015 EZR 002 019 Hašúmovih otrok dvesto triindvajset; 015 EZR 002 020 Gibárjevih otrok petindevetdeset; 015 EZR 002 021 otrok iz Betlehema sto triindvajset; 015 EZR 002 022 mož iz Netófe šestinpetdeset; 015 EZR 002 023 mož iz Anatóta sto osemindvajset; 015 EZR 002 024 otrok iz Azmáveta dvainštirideset; 015 EZR 002 025 otrok iz Kirját Aríma, Kefíre in Beeróta sedemsto triinštirideset; 015 EZR 002 026 otrok iz Rame in Gabe šeststo enaindvajset; 015 EZR 002 027 mož iz Mihmása sto dvaindvajset; 015 EZR 002 028 mož iz Betela in Aja dvesto triindvajset; 015 EZR 002 029 otrok iz Nebója dvainpetdeset; 015 EZR 002 030 otrok iz Magbíša sto šestinpetdeset; 015 EZR 002 031 otrok iz drugega Eláma tisoč dvesto štiriinpetdeset; 015 EZR 002 032 otrok iz Haríma tristo dvajset; 015 EZR 002 033 otrok iz Loda, Hadída in Onója sedemsto petindvajset; 015 EZR 002 034 otrok iz Jerihe tristo petinštirideset; 015 EZR 002 035 otrok iz Senaája tri tisoč šeststo trideset. 015 EZR 002 036 Duhovniki: Jedajájevi otroci iz Ješúove hiše devetsto triinsedemdeset; 015 EZR 002 037 Imêrjevih otrok tisoč dvainpetdeset; 015 EZR 002 038 Pašhúrjevih otrok tisoč dvesto sedeminštirideset; 015 EZR 002 039 Harímovih otrok tisoč sedemnajst. 015 EZR 002 040 Lévijevci: otroci Ješúa in Kadmiéla, od Hodavijájevih otrok štiriinsedemdeset. 015 EZR 002 041 Pevci: Asáfovih otrok sto osemindvajset. 015 EZR 002 042 Otroci vratarjev: Šalúmovi otroci, Atêrjevi otroci, Talmónovi otroci, Akúbovi otroci, Hatitájevi otroci, Šobájevi otroci, vseh sto devetintrideset. 015 EZR 002 043 Netinimci: Cihájevi otroci, Hasufájevi otroci, Tabaótovi otroci, 015 EZR 002 044 Kerósovi otroci, Siáhovi, otroci, Padónovi otroci, 015 EZR 002 045 Lebanájevi otroci, Hagabájevi otroci, Akúbovi otroci, 015 EZR 002 046 Hagábovi otroci, Salmájevi otroci, Hanánovi otroci, 015 EZR 002 047 Gidélovi otroci, Gaharjevi otroci, Reajájevi otroci, 015 EZR 002 048 Recínovi otroci, Nekodájevi otroci, Gazámovi otroci, 015 EZR 002 049 Uzájevi otroci, Paséahovi otroci, Besájevi otroci, 015 EZR 002 050 Asnájevi otroci, otroci Meunéjcev, otroci Nefuséjcev, 015 EZR 002 051 Bakbúkovi otroci, Hakufájevi otroci, Harhúrjevi otroci, 015 EZR 002 052 Baclútovi otroci, Mehidájevi otroci, Haršájevi otroci, 015 EZR 002 053 Barkósovi otroci, Siserájevi otroci, Temahovi otroci, 015 EZR 002 054 Necíahovi otroci, Hatifájevi otroci. 015 EZR 002 055 Otroci Salomonovih služabnikov: Sotájevi otroci, Soféretovi otroci, Perudájevi, otroci, 015 EZR 002 056 Jaaláhjevi otroci, Darkónovi otroci, Gidélovi otroci, 015 EZR 002 057 Šefatjájevi otroci, Hatílovi otroci, Pohêret Cebájimovi otroci, Amíjevi otroci. 015 EZR 002 058 Vseh Netinimcev in otrok Salomonovih služabnikov je bilo tristo dvaindevetdeset. 015 EZR 002 059 In to so bili tisti, ki so odšli gor iz Tel Melaha, Tel Harše, Kerúba, Adana in Imêrja, toda niso mogli pokazati hiše svojega očeta in svojega semena, ali so bili iz Izraela: 015 EZR 002 060 Delajájevi otroci, Tobijevi otroci, Nekodájevi otroci, šeststo dvainpetdeset. 015 EZR 002 061 Izmed otrok duhovnikov: Habajájevi otroci, Kocovi otroci, otroci Barzilája; ki si je vzel ženo izmed hčera Gileádca Barzilája in je bil imenovan po njihovem imenu. 015 EZR 002 062 Ti so iskali svoj seznam med tistimi, ki so bili prešteti po rodovniku, toda niso bili najdeni, zato so bili le-ti, kakor umazani, odstranjeni od duhovništva. 015 EZR 002 063 In Tirsata jim je rekel, da naj ne jedo od najsvetejših stvari, dokler ne vstane duhovnik z urímom in tumímom. 015 EZR 002 064 Celotne skupnosti je bilo dvainštirideset tisoč tristo šestdeset, 015 EZR 002 065 poleg njihovih služabnikov in njihovih služabnic, od katerih jih je bilo tam sedem tisoč tristo sedemintrideset. Tam je bilo med njimi dvesto pevcev in pevk. 015 EZR 002 066 Njihovih konjev je bilo sedemsto šestintrideset, njihovih mul dvesto petinštirideset, 015 EZR 002 067 njihovih kamel štiristo petintrideset in njihovih oslov šest tisoč sedemsto dvajset. 015 EZR 002 068 Nekateri izmed vodij očetov so, ko so prišli v Gospodovo hišo, ki je v Jeruzalemu, prostovoljno darovali za Božjo hišo, da se ta postavi na njenem mestu. 015 EZR 002 069 Po svoji zmožnosti so v delovni sklad darovali enainšestdeset tisoč darejkov zlata, pet tisoč funtov srebra in sto duhovniških oblačil. 015 EZR 002 070 Tako so duhovniki, Lévijevci, nekateri izmed ljudstva, pevci, vratarji in Netinimci prebivali v svojih mestih in ves Izrael v svojih mestih. 015 EZR 003 001 Ko je prišel sedmi mesec in so bili Izraelovi otroci v mestih, se je ljudstvo kakor en človek zbralo skupaj v Jeruzalemu. 015 EZR 003 002 Potem je vstal Jocadákov sin Ješúa in njegovi bratje duhovniki in Šealtiélov sin Zerubabél in njegovi bratje in so zgradili oltar Izraelovemu Bogu, da na njem darujejo žgalne daritve, kakor je to zapisano v postavi Mojzesa, Božjega moža. 015 EZR 003 003 Nad njegovimi podnožji so postavili oltar, kajti strah je bil nad njimi zaradi ljudstva teh dežel. Na njem so darovali žgalne daritve Gospodu, celó žgalne daritve zjutraj in zvečer. 015 EZR 003 004 Imeli so tudi šotorski praznik, kakor je ta zapisan in darovali dnevne žgalne daritve po številu, glede na navado, kakor je zahtevala vsakodnevna dolžnost. 015 EZR 003 005 Potem so darovali nenehno žgalno daritev, tako na mlaje in ob vseh določenih Gospodovih praznikih, [tisti] ki so bili posvečeni in od vsakega, ki je voljno daroval prostovoljno daritev Gospodu. 015 EZR 003 006 Od prvega dne sedmega meseca so pričeli darovati žgalne daritve Gospodu. Toda temelj Gospodovega templja še ni bil položen. 015 EZR 003 007 Denar so dajali tudi zidarjem in tesarjem; in hrano, pijačo in olje tistim iz Sidóna in tistim iz Tira, da iz Libanona pripeljejo cedrova drevesa k morju pri Jopi, glede na dovoljenje, ki so ga imeli od perzijskega kralja Kira. 015 EZR 003 008 Torej v drugem letu svojega prihoda k Božji hiši v Jeruzalemu, v drugem mesecu, so začeli Šealtiélov sin Zerubabél, Jocadákov sin Ješúa in preostanek izmed njihovih bratov duhovnikov in Lévijevcev in vsi tisti, ki so prišli iz ujetništva v Jeruzalem. Določili so Lévijevce, od dvajset let stare in navzgor, da poženejo delo Gospodove hiše. 015 EZR 003 009 Potem so skupaj vstali Ješúa, s svojimi sinovi in svojimi brati, Kadmiél in njegovi sinovi, Judovi sinovi, da postavijo delavce v Božji hiši, Henadádove sinove z njihovimi sinovi in njihovimi brati Lévijevci. 015 EZR 003 010 Ko so graditelji položili temelj Gospodovemu templju, so postavili duhovnike v njihovi obleki s trobentami in Lévijevce, Asáfove sinove, s cimbalami, da hvalijo Gospoda, po odredbi Izraelovega kralja Davida. 015 EZR 003 011 Peli so skupaj po skupini v slavljenju in zahvaljevanju Gospodu, ker je dober, kajti njegovo usmiljenje do Izraela traja večno. In vse ljudstvo je vriskalo z močnim vzklikanjem, ko so hvalili Gospoda, ker je bil položen temelj Gospodove hiše. 015 EZR 003 012 Vendar pa so mnogi izmed duhovnikov in Lévijevcev in vodij očetov, ki so bili starodavni ljudje, ki so videli prvo hišo, ko so bili temelji te hiše položeni pred njihovimi očmi, jokali z močnim glasom in mnogi so zaradi radosti na glas vzklikali, 015 EZR 003 013 tako da ljudstvo ni moglo razločiti glasu radostnega vzklikanja od glasu jokanja ljudstva, kajti ljudstvo je vzklikalo z glasnim vriskom in zvok je bilo slišati daleč proč. 015 EZR 004 001 Torej ko so Judovi in Benjaminovi nasprotniki slišali, da so otroci iz ujetništva zgradili tempelj Gospodu, Izraelovemu Bogu, 015 EZR 004 002 so potem prišli k Zerubabélu in k vodji očetov ter jim rekli: „Naj gradimo z vami, kajti iščemo vašega Boga, kakor ga iščete vi. Darujemo mu od dni asirskega kralja Asarhadóna, ki nas je privedel sèm gor.“ 015 EZR 004 003 Toda Zerubabél, Ješúa in ostali izmed vodij Izraelovih očetov, so jim rekli: „Ničesar nimate z nami, da gradite hišo našemu Bogu, temveč bomo mi sami gradili Gospodu, Izraelovemu Bogu, kakor nam je zapovedal perzijski kralj Kir.“ 015 EZR 004 004 Potem je ljudstvo deželo slabilo roke Judovega ljudstva in jim oteževali gradnjo 015 EZR 004 005 in zoper njih so najeli svetovalce, da onemogočajo njihov namen vse dni perzijskega kralja Kira, celo do kraljevanja perzijskega kralja Dareja. 015 EZR 004 006 In v kraljevanju Ahasvérja, na začetku njegovega kraljevanja, so mu napisali obtožbo zoper prebivalce Juda in Jeruzalema. 015 EZR 004 007 V dneh Artakserksa so Bišlám, Mitridát, Tabeél in ostali njihovi družabniki, pisali Artakserksu, kralju Perzije. Pisanje pisma je bilo napisano v sirskem jeziku in prevedeno v sirski jezik. 015 EZR 004 008 Kancler Rehúm in pisar Šimšáj sta kralju Artakserksu napisala pismo zoper Jeruzalem na ta način. 015 EZR 004 009 Potem so napisali kancler Rehúm, pisar Šimšáj in ostali njegovi družabniki, Dinaji, Afarsatkaji, Tarpelaji, Afarsaji, Arkovci, Babilonci, Susančani, Dehaji in Elámci, 015 EZR 004 010 in preostanek narodov, katere je veliki in plemeniti Asenapár privedel čez in nastanil v mestih Samarije in preostanek, ki so na tej strani reke in, itd. 015 EZR 004 011 To je prepis pisma, ki so ga poslali k njemu, celó kralju Artakserksu: ‚Tvoji služabniki, ljudje na tej strani reke, itd. 015 EZR 004 012 To bodi znano kralju, da Judje, ki so od tebe prišli k nam v Jeruzalem, gradijo uporno in slabo mesto in postavili so njegove zidove in povezali temelje. 015 EZR 004 013 To bodi sedaj znano kralju, da če bo to mesto zgrajeno in zidovi ponovno postavljeni, potem ne bodo plačevali takse, davka in carine in tako boš oškodoval prihodke kraljev. 015 EZR 004 014 Torej ker imamo vzdrževanje od kraljeve palače in to ni primerno za nas, da vidimo kraljevo nečast, smo zato poslali in potrdili kralju, 015 EZR 004 015 da bo lahko narejena preiskava v knjigi zapisov tvojih očetov. Tako boš našel v knjigi zapisov in spoznal, da je to mesto uporno mesto in škodljivo za kralje in province in da so snovali vstaje znotraj davnih časov, zaradi katerega razloga je bilo to mesto uničeno. 015 EZR 004 016 Potrjujemo kralju, da če bo to mesto ponovno zgrajeno in njegovi zidovi postavljeni, to pomeni, da ne boš imel nobenega deleža na tej strani reke.‘ 015 EZR 004 017 Potem je kralj poslal odgovor kanclerju Rehúmu, pisarju Šimšáju in ostalim njegovim družabnikom, ki prebivajo v Samariji in k ostalim preko reke: ‚Mir, itd. 015 EZR 004 018 Pismo, ki ste nam ga poslali, je bilo razločno prebrano pred menoj. 015 EZR 004 019 Zapovedal sem in narejena je bila preiskava in najdeno je, da je to mesto od starih časov snovalo upor zoper kralje in da sta v njem narejena vstaja in upor. 015 EZR 004 020 Mogočni kralji so bili tudi nad Jeruzalemom, ki je vladal nad vsemi deželami onkraj reke in njim so plačevali takse, davke in carine. 015 EZR 004 021 Izdajte sedaj zapoved, da ti možje prenehajo in da to mesto ne bo zgrajeno, dokler od mene ne bo izdana druga zapoved. 015 EZR 004 022 Pazite sedaj, da vam to ne spodleti. Zakaj bi škoda rasla na škodo kraljev?‘ 015 EZR 004 023 Torej ko je bil prepis Artakserksovega pisma prebran pred Rehúmom, pisarjem Šimšájem in njegovimi družabniki, so v naglici odšli gor v Jeruzalem k Judom in jih s silo in močjo pripravili, da odnehajo. 015 EZR 004 024 Potem je prenehalo delo Božje hiše, ki je v Jeruzalemu. Tako je prenehalo do drugega leta kraljevanja perzijskega kralja Dareja. 015 EZR 005 001 Potem sta preroka, prerok Agej in Zaharija, Idójev sin, prerokovala Judom, ki so bili v Judeji in Jeruzalemu, v imenu Izraelovega Boga, celó njim. 015 EZR 005 002 Potem sta vstala Šealtiélov sin Zerubabél in Jocadákov sin Ješúa in pričela graditi Božjo hišo, ki je v Jeruzalemu in z njima so bili Božji preroki, ki so jima pomagali. 015 EZR 005 003 Ob istem času je prišel k njim Tatenáj, voditelj na tej strani reke in Šetár Boznáj in njihovi družabniki in so jim rekli tako: „Kdo vam je zapovedal, da zgradite to hišo in da postavite to obzidje?“ 015 EZR 005 004 Potem smo jih vprašali na ta način: „Kako je ime možem, ki delajo to zgradbo?“ 015 EZR 005 005 Toda oko njihovega Boga je bilo nad Judovimi starešinami, da jim niso mogli storiti, da odnehajo, dokler zadeva ni prišla k Dareju. In potem so glede te zadeve po pismu vrnili odgovor. 015 EZR 005 006 Prepis pisma, ki so ga Tatenáj, voditelj na tej strani reke in Šetár Boznáj in njegovi družabniki Afarsahejci, ki so bili na tej strani reke, poslali kralju Dareju. 015 EZR 005 007 Poslali so mu pismo, v katerem je bilo napisano takole: ‚Kralju Dareju, ves mir. 015 EZR 005 008 Bodi to znano kralju, da smo šli v judejsko provinco, k hiši vélikega Boga, ki je zgrajena z velikimi kamni in tramove polagajo v zidove in to delo hitro napreduje in uspeva v njihovih rokah. 015 EZR 005 009 Potem smo vprašali te starešine in jim rekli tako: ‚Kdo vam je zapovedal, da gradite to hišo in da postavite te zidove?‘ 015 EZR 005 010 Vprašali smo jih tudi za njihova imena, da ti potrdimo, da lahko napišemo imena mož, ki so bili glavni izmed njih. 015 EZR 005 011 In tako so nam vrnili odgovor, rekoč: ‚Mi smo služabniki Boga nebes in zemlje in gradimo hišo, ki je bila zgrajena teh mnogo let nazaj, ki jo je veliki Izraelov kralj zgradil in postavil. 015 EZR 005 012 Toda potem ko so naši očetje dražili Boga nebes do besa, jih je dal v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja, Kaldejca, ki je uničil to hišo in ljudstvo odvedel proč v Babilon. 015 EZR 005 013 Toda v prvem letu babilonskega kralja Kira, je isti kralj Kir izdal odlok, da zgradi to Božjo hišo. 015 EZR 005 014 Tudi posode iz zlata in srebra iz Božje hiše, ki jih je Nebukadnezar vzel iz templja, ki je bil v Jeruzalemu in jih prenesel v babilonski tempelj, te je kralj Kir vzel iz babilonskega templja in izročene so bile nekomu, katerega ime je bilo Šešbacár, katerega je postavil za voditelja 015 EZR 005 015 in mu rekel: ‚Vzemi te posode, pojdi, odnesi jih v tempelj, ki je v Jeruzalemu in naj bo Božja hiša zgrajena na svojem mestu.‘ 015 EZR 005 016 Potem je prišel isti Šešbacár in položil temelj Božji hiši, ki je v Jeruzalemu in od tega časa celo do sedaj je ta v gradnji in še ni dokončana. 015 EZR 005 017 Zdaj torej, če se to zdi dobro kralju, naj se preišče v kraljevi zakladni hiši, ki je tam v Babilonu, če je to tako, da je bil izdan odlok kralja Kira, da se zgradi to Božjo hišo v Jeruzalemu in naj nam kralj pošlje svojo voljo glede te zadeve.‘‘ 015 EZR 006 001 Potem je kralj Darej izdal odlok in v hiši zvitkov v Babilonu, kjer so bili shranjeni zakladi, so iskali. 015 EZR 006 002 In tam pri Ahmeti, v palači, ki je v provinci Medijcev, je bil najden zvitek in v njem je bil tako zapisan zapis: 015 EZR 006 003 ‚V prvem letu kralja Kira je isti kralj Kir izdal odlok glede Božje hiše v Jeruzalemu: ‚Naj bo hiša zgrajena, kraj, kjer so darovali daritve in naj bodo njeni temelji trdno položeni. Njena višina [naj bo] šestdeset in njena širina šestdeset komolcev, 015 EZR 006 004 s tremi vrstami velikih kamnov in vrsto iz novih tramov in stroški naj bodo poravnani iz kraljeve hiše. 015 EZR 006 005 In tudi zlate in srebrne posode Božje hiše, ki jih je Nebukadnezar vzel iz templja, ki je v Jeruzalemu in jih prenesel v Babilon, naj bodo povrnjene in ponovno prinešene v tempelj, ki je v Jeruzalemu, vsako na svoj kraj in [naj] jih prinesejo v Božjo hišo.‘ 015 EZR 006 006 ‚Sedaj torej Tatenáj, voditelj preko reke, Šetár Boznáj in vaši družabniki, Afarsahejci, ki so onkraj reke, bodite daleč od tam. 015 EZR 006 007 Pustite delo te Božje hiše. Naj voditelj Judov in starešine Judov zgradijo to Božjo hišo na njenem kraju. 015 EZR 006 008 Poleg tega izdajam odlok kaj boste naredili starešinam teh Judov za zgradbo te Božje hiše, da bodo od kraljevih dobrin, celó od davka onkraj reke, nemudoma izplačani stroški tem možem, da ne bodo ovirani. 015 EZR 006 009 In to, kar potrebujejo, tako mlade bikce kakor ovne in jagnjeta za žgalne daritve Bogu nebes, pšenico, sol, vino in olje, glede na določilo duhovnikov, ki so v Jeruzalemu, naj jim bo to čisto gotovo dano dan za dnem, 015 EZR 006 010 da bodo lahko darovali žrtvovanje prijetnih vonjav Bogu nebes in molili za življenje kralja in njegovih sinov. 015 EZR 006 011 Prav tako sem izdal odlok, da kdorkoli bo predrugačil to besedo, naj bo tram izvlečen dol iz njegove hiše in naj bo postavljen pokonci, naj bo tisti obešen nanj in naj bo zaradi tega njegova hiša narejena za gnojišče. 015 EZR 006 012 In Bog, ki je svojemu imenu storil, da prebiva tam, naj uniči vse kralje in ljudstvo, ki bo svojo roko položilo, da spremenijo in uničijo to Božjo hišo, ki je v Jeruzalemu. Jaz, Darej sem sklenil ta odlok. Naj bo hitro uresničen.‘ 015 EZR 006 013 Potem so Tatenáj, voditelj na tej strani reke, Šetár Boznáj in njihovi družabniki tako hitro storili glede na to, kar je kralj Darej poslal. 015 EZR 006 014 Starešine Judov so gradili in uspevali po prerokovanju prerokov Ageja in Idójevega sina Zaharija. Gradili so in to končali glede na zapoved Izraelovega Boga in glede zapovedi Kira, Dareja in Artakserksa, kralja Perzije. 015 EZR 006 015 Ta hiša je bila končana na tretji dan meseca adárja, ki je bil v šestem letu kraljevanja kralja Dareja. 015 EZR 006 016 Izraelovi otroci, duhovniki, Lévijevci in preostanek otrok iz ujetništva, so z radostjo praznovali posvetitev te Božje hiše. 015 EZR 006 017 Pri posvetitvi te Božje hiše so darovali sto bikcev, dvesto ovnov, štiristo jagnjet. In za daritev za greh za ves Izrael dvanajst kozlov, glede na število Izraelovih rodov. 015 EZR 006 018 Postavili so duhovnike v svojih oddelkih in Lévijevce po svojih skupinah za Božjo službo, ki je v Jeruzalemu, kakor je to zapisano v Mojzesovi knjigi. 015 EZR 006 019 Otroci iz ujetništva so praznovali pasho na štirinajsti dan prvega meseca. 015 EZR 006 020 Kajti duhovniki in Lévijevci so bili skupaj posvečeni, vsi izmed njih so bili čisti in zaklali so pashalno jagnje za vse otroke iz ujetništva in za njihove brate duhovnike in zase. 015 EZR 006 021 Izraelovi otroci, ki so ponovno prišli iz ujetništva in vsi tisti, ki so se ločili pred umazanostjo poganov dežele, da iščejo Gospoda, Izraelovega Boga, so jedli 015 EZR 006 022 in z radostjo so sedem dni praznovali praznik nekvašenega kruha, kajti Gospod jih je naredil radostne in obrnil srce asirskega kralja k njim, da okrepi njihove roke v delu pri Božji hiši Izraelovega Boga. 015 EZR 007 001 Torej po teh stvareh, v kraljevanju perzijskega kralja Artakserksa, je Ezra, sin Serajája, sinú Azarjája, sinú Hilkijája, 015 EZR 007 002 sinú Šalúma, sinú Cadóka, sinú Ahitúba, 015 EZR 007 003 sinú Amarjája, sinú Azarjája, sinú Merajóta, 015 EZR 007 004 sinú Zerahjája, sinú Uzíja, sinú Bukíja, 015 EZR 007 005 sinú Abišúa, sinú Pinhása, sinú Eleazarja, sinú Arona, vélikega duhovnika; 015 EZR 007 006 ta Ezra odšel gor iz Babilona. Ta je bil vešč pisar v Mojzesovi postavi, ki jo je dal Gospod, Izraelov Bog. In kralj mu je zagotovil vse njegove zahteve, glede na roko Gospoda, njegovega Boga, nad njim. 015 EZR 007 007 In tam so šli gor nekateri izmed Izraelovih otrok in izmed duhovnikov, Lévijevcev, pevcev, vratarjev in Netinimcev v Jeruzalem, v sedmem letu kralja Artakserksa. 015 EZR 007 008 V petem mesecu je ta prišel v Jeruzalem, kar je bilo v sedmem letu kralja. 015 EZR 007 009 Kajti na prvi dan prvega meseca je pričel iti gor iz Babilona, in na prvi dan petega meseca je prišel v Jeruzalem, glede na dobro roko njegovega Boga nad njim. 015 EZR 007 010 Kajti Ezra je pripravil svoje srce, da išče Gospodovo postavo in da jo izpolnjuje in da v Izraelu uči zakone in sodbe. 015 EZR 007 011 Torej to je kopija pisma, ki ga je kralj Artakserks izročil Ezru, duhovniku, pisarju, celó pisarju besed Gospodovih zapovedi in njegovih zakonov Izraelu. 015 EZR 007 012 ‚Artakserks, kralj kraljev, duhovniku Ezru, pisarju postave Boga iz nebes, popoln mir, itd. 015 EZR 007 013 Izdajam odlok, da vsi izmed Izraelovega ljudstva in izmed njegovih duhovnikov in Lévijevcev v mojem območju, ki so voljni po svoji lastni svobodni volji, da gredo gor v Jeruzalem, gredo s teboj. 015 EZR 007 014 Ker si poslan od kralja in od njegovih sedmih svetovalcev, da poizveš glede Juda in Jeruzalema, glede na postavo tvojega Boga, ki je v tvoji roki 015 EZR 007 015 in da odneseš srebro in zlato, katerega so kralj in njegovi svetovalci velikodušno darovali Izraelovemu Bogu, katerega prebivališče je v Jeruzalemu 015 EZR 007 016 in vse srebro in zlato, ki ga lahko najdeš po vsej babilonski provinci s prostovoljnimi daritvami ljudstva in duhovnikov, prostovoljno darovanega za hišo njihovega Boga, ki je v Jeruzalemu, 015 EZR 007 017 da boš s tem denarjem lahko naglo kupil bikce, ovne, jagnjeta, z njihovimi jedilnimi daritvami in njihovimi pitnimi daritvami in jih daroval na oltarju hiše vašega Boga, ki je v Jeruzalemu. 015 EZR 007 018 In karkoli se bo zdelo dobro tebi in tvojim bratom, da storite s preostankom srebra in zlata, to storite po volji vašega Boga. 015 EZR 007 019 Tudi posode, ki so ti dane za službo hiše tvojega Boga, te izroči pred Bogom Jeruzalema. 015 EZR 007 020 Karkoli več bo potrebno za hišo tvojega Boga, kar boš imel priložnost podeliti, podeli to iz kraljeve zakladne hiše. 015 EZR 007 021 Jaz, celó jaz, kralj Artakserks, izdajam odlok vsem zakladnikom, ki so onkraj reke, da karkoli bo duhovnik Ezra, pisar postave nebeškega Boga, zahteval od vas, naj bo to naglo storjeno, 015 EZR 007 022 do sto talentov srebra in do sto mer pšenice in do sto čebrov vina in do sto kadi olja, soli pa brez predpisa. 015 EZR 007 023 Karkoli je zapovedano od Boga iz nebes, naj bo to marljivo storjeno za hišo Boga iz nebes, kajti zakaj bi bil bes zoper kraljestvo kralja in njegovih sinov? 015 EZR 007 024 Prav tako vam potrjujemo, da glede kateregakoli izmed duhovnikov in Lévijevcev, pevcev, vratarjev, Netinimcev ali služabnikov te Božje hiše, to ne bo zakonito, da bi nanje naložili takse, davke in carine. 015 EZR 007 025 Ti pa Ezra, po modrosti svojega Boga, ki je v tvoji roki, postavi oblastnike in sodnike, ki bodo lahko sodili vse ljudstvo, ki je onkraj reke, vse takšne, ki poznajo zakone tvojega Boga; in učite tiste, ki jih ne poznajo. 015 EZR 007 026 Kdorkoli pa ne bo izpolnjeval postave tvojega Boga in kraljeve postave, naj bo nad njim naglo izvršena sodba, bodisi je to s smrtjo ali izgnanstvom ali zaplembo dobrin ali z ujetništvom.‘ 015 EZR 007 027 Blagoslovljen bodi Gospod, Bog naših očetov, ki je takšno stvar, kot je ta, položil na kraljevo srce, da olepša Gospodovo hišo, ki je v Jeruzalemu 015 EZR 007 028 in mi razširil usmiljenje pred kraljem in njegovimi svetovalci in pred vsemi mogočnimi kraljevimi princi. In okrepljen sem bil, ko je bila roka Gospoda, mojega Boga, nad menoj in iz Izraela sem zbral skupaj vodilne može, da gredo z menoj gor. 015 EZR 008 001 Ti so torej vodje njihovih očetov in to je rodovnik tistih, ki so z menoj odšli gor iz Babilona, v kraljevanju kralja Artakserksa. 015 EZR 008 002 Od Pinhásovih sinov Geršóm. Od Itamárjevih sinov Daniel. Od Davidovih sinov Hatúš. 015 EZR 008 003 Od Šehanjájevih sinov, od Paróševih sinov Zeharjá, in z njim je bilo po rodovniku preštetih sto petdeset moških. 015 EZR 008 004 Od Pahat Moábovih sinov Eljoenáj, Zerahjájev sin in z njim dvesto moških. 015 EZR 008 005 Od Šehanjájevih sinov Jahaziélov sin in z njim tristo moških. 015 EZR 008 006 Tudi od Adínovih sinov Jonatanov sin Ebed in z njim petdeset moških. 015 EZR 008 007 Od Elámovih sinov Ataljájin sin Ješajá in z njim sedemdeset moških. 015 EZR 008 008 Od Šefatjájevih sinov Mihaelov sin Zebadjá in z njim osemdeset moških. 015 EZR 008 009 Od Joábovih sinov Jehiélov sin Obadjá in z njim dvesto osemnajst moških. 015 EZR 008 010 Od Šelomítovih sinov Josifjájev sin in z njim sto šestdeset moških. 015 EZR 008 011 Od Bebájevih sinov Bebájev sin Zeharjá in z njim osemindvajset moških. 015 EZR 008 012 Od Azgádovih sinov Katánov sin Johanán in z njim sto deset moških. 015 EZR 008 013 Od zadnjih sinov Adonikáma, katerih imena so ta: Elifélet, Jeiél, Šemajá in z njimi šestdeset moških. 015 EZR 008 014 Tudi od Bigvájevih sinov Utáj in Zabúd in z njima sedemdeset moških. 015 EZR 008 015 Zbral sem jih skupaj k reki, ki teče proti Ahaváju in tam smo tri dni ostali v šotorih in opazoval sem ljudstvo in duhovnike, pa tam nisem našel nobenega izmed Lévijevih sinov. 015 EZR 008 016 Potem sem poslal po Eliézerja, po Ariéla, po Šemajája, po Elnatána, po Jaríba, po Elnatána, po Natána, po Zeharjá in po Mešuláma, vodilne može. Tudi po Jojaríba in po Elnatána, razumna moža. 015 EZR 008 017 Poslal sem jih z zapovedjo k Idóju, vodju pri kraju Kasífja in povedal sem jim, kaj naj rečejo Idóju in njegovim bratom Netinimcem na kraju Kasífja, da naj k nam privedejo služabnike za hišo našega Boga. 015 EZR 008 018 Z dobro roko našega Boga nad nami so nam privedli razumnega moža izmed Mahlíjevih sinov, sinú Lévijevega, sinú Izraelovega in Šerebjá s svojimi sinovi in svojimi brati, osemnajst; 015 EZR 008 019 in Hašabjá in z njim Ješajá izmed Meraríjevih sinov, njegove brate in njegove sinove, dvajset. 015 EZR 008 020 Tudi od Netinimcev, katere so David in princi določili za službo Lévijevcem, dvesto in dvajset Netinimcev. Vsi izmed njih so bili določeni po imenu. 015 EZR 008 021 Potem sem tam, pri reki Ahavá, razglasil post, da bi se lahko užalostili pred našim Bogom, da od njega iščemo pravo pot za nas in za naše malčke in za vse naše imetje. 015 EZR 008 022 Kajti sram me je bilo, da od kralja zahtevam četo vojakov in konjenikov, da nam pomagajo zoper sovražnika na poti, ker smo kralju govorili, rekoč: „Roka našega Boga je za dobro nad vsemi tistimi, ki ga iščejo, toda njegova moč in njegov bes sta proti vsem tem, ki ga zapustijo.“ 015 EZR 008 023 Tako smo se postili in glede tega iskali našega Boga in on je bil izprošen od nas. 015 EZR 008 024 Potem sem ločil dvanajst izmed vodij duhovnikov: Šerebjá, Hašabjá in deset od njihovih bratov z njimi 015 EZR 008 025 in jim odtehtal srebro, zlato in posode, celó daritev hiše našega Boga, ki so jih kralj, njegovi svetovalci, njegovi poveljniki in ves tam prisoten Izrael, darovali. 015 EZR 008 026 V njihove roke sem celo odtehtal šeststo petdeset talentov srebra in sto talentov srebrnih posod in sto talentov zlata, 015 EZR 008 027 tudi dvajset umivalnikov iz zlata za tisoč darejkov in dve posodi iz finega bakra, dragoceni kakor zlato. 015 EZR 008 028 Rekel sem jim: „Vi ste sveti Gospodu. Tudi posode so svete in srebro in zlato sta prostovoljno darovana Gospodu, Bogu vaših očetov. 015 EZR 008 029 Pazite in varujte jih dokler jih ne stehtamo pred vodji duhovnikov in Lévijevcev in vodji Izraelovih očetov v Jeruzalemu, v sobah Gospodove hiše.“ 015 EZR 008 030 Tako so duhovniki in Lévijevci vzeli težo srebra, zlata in posod, da jih prinesejo v Jeruzalem, v hišo našega Boga. 015 EZR 008 031 Potem smo se na dvanajsti dan prvega meseca odpravili od reke Ahavá, da gremo v Jeruzalem in roka našega Boga je bila nad nami in osvobodil nas je iz roke sovražnika in takih, ki ob poti prežijo v zasedi. 015 EZR 008 032 In prišli smo v Jeruzalem ter tam ostali tri dni. 015 EZR 008 033 Torej na četrti dan so bile po roki Urijájevega sina Meremóta, duhovnika, srebro, zlato in posode stehtane v hiši našega Boga in z njim je bil Pinhásov sin Eleazar in z njim sta bila Lévijevca Ješúov sin Jozabád in Binújev sin Noádja, 015 EZR 008 034 po številu in po teži vsake in vsa teža je bila ob tistem času zapisana. 015 EZR 008 035 Tudi otroci tistih, ki so bili odvedeni proč, ki so prišli iz ujetništva, so darovali žgalne daritve Izraelovemu Bogu: dvanajst bikcev za ves Izrael, šestindevetdeset ovnov, sedeminsedemdeset jagnjet, dvanajst kozlov za daritev za greh. Vse to je bila žgalna daritev Gospodu. 015 EZR 008 036 Kraljeva naročila so izročili kraljevim poročnikom in voditeljem na tej strani reke in ti so podpirali ljudstvo in Božjo hišo. 015 EZR 009 001 Torej ko so bile te stvari narejene, so prišli k meni princi, rekoč: „Izraelsko ljudstvo, duhovniki in Lévijevci se [še] niso oddvojili od ljudstva dežel. Počnejo glede na njihove ogabnosti, celó [ogabnosti] Kánaancev, Hetejcev, Perizéjcev, Jebusejcev, Amóncev, Moábcev, Egipčanov in Amoréjcev. 015 EZR 009 002 Kajti vzeli so izmed njihovih hčera zase in za svoje sinove, tako da se je sveto seme pomešalo z ljudstvom teh dežel. Da, roka princev in vladarjev je bila vodilna v tem prekršku.“ 015 EZR 009 003 Ko sem slišal to stvar, sem pretrgal svoje ogrinjalo in svoj plašč in si pulil lase svoje glave in iz svoje brade ter se osupel usedel. 015 EZR 009 004 Potem so bili zbrani k meni vsi, ki so trepetali ob besedah Izraelovega Boga zaradi prestopka tistih, ki so bili odvedeni proč; in osupel sem sedel do večerne daritve. 015 EZR 009 005 Ob večerni daritvi pa sem se dvignil od svoje potrtosti in s svojo pretrgano obleko in ogrinjalom padel na svoja kolena in razprostrl svoje roke h Gospodu, svojemu Bogu 015 EZR 009 006 in rekel: „Oh moj Bog, osramočen sem in zardevam, da bi dvignil svoj obraz k tebi, moj Bog. Kajti naše krivičnosti so narasle nad našo glavo in naš prestopek je zrasel do nebes. 015 EZR 009 007 Od dni naših očetov smo bili v velikem prekršku do tega dne in zaradi naših krivičnosti smo bili mi, naši kralji in naši duhovniki izročeni v roko kraljev dežel, meču, ujetništvu, plenu in zmedenosti obraza, kakor je to ta dan. 015 EZR 009 008 Sedaj je bila za kratek čas milost pokazana od Gospoda, našega Boga, da nam pusti ostanek, da pobegne in da nam da klin v naš sveti prostor, da nam naš Bog lahko razsvetli naše oči in nam da majhno poživitev v naše suženjstvo. 015 EZR 009 009 Kajti bili smo sužnji, vendar nas Bog v našem suženjstvu ni zapustil, temveč je k nam razširil usmiljenje v očeh perzijskih kraljev, da nam da poživitev, da postavimo hišo našega Boga, da popravimo njena opustošenja in da nam da zid v Judu in v Jeruzalemu. 015 EZR 009 010 In sedaj, oh naš Bog, kaj bomo rekli po tem? Kajti zapustili smo tvoje zapovedi, 015 EZR 009 011 ki si nam jih zapovedal po svojih služabnikih prerokih, rekoč: ‚Dežela v katero greste, da jo posedete, je nečista dežela z umazanostjo ljudstva dežele, z njihovimi ogabnostmi, ki so jih napolnili od enega konca do drugega s svojo nečistostjo. 015 EZR 009 012 Zdaj torej ne dajajte svojih hčera njihovim sinovom niti ne jemljite njihovih hčera [za] svoje sinove niti ne iščite njihovega miru ali njihovega premoženja na veke, da boste lahko močni in jedli dobro od dežele in jo zapustili v dediščino svojim otrokom na veke.‘ 015 EZR 009 013 Po vsem tem, kar je prišlo nad nas zaradi naših zlih dejanj in zaradi našega velikega prekrška, glede na to, da nas je naš Bog manj kaznoval kakor zaslužijo naše krivičnosti in si nam dal takšno osvoboditev kakor je ta, 015 EZR 009 014 mar naj ponovno prelomimo tvoje zapovedi in se pridružimo v sorodstvo z ljudstvom teh ogabnosti? Mar ne boš jezen na nas dokler nas ne použiješ, tako da tukaj ne bo ne ostanka niti pobeglih? 015 EZR 009 015 Oh Gospod, Izraelov Bog, ti si pravičen, kajti mi ostajamo, čeprav pobegli, kakor je to ta dan. Glej, mi smo pred teboj v naših prestopkih, kajti zaradi tega ne moremo stati pred teboj.“ 015 EZR 010 001 Torej ko je Ezra molil in ko je priznaval, jokal in se metal dol pred Božjo hišo, se je tam k njemu iz Izraela zbrala zelo velika skupnost mož, žena in otrok, kajti ljudstvo je zelo hudo jokalo. 015 EZR 010 002 Jehiélov sin Šehanjája, eden izmed Elámovih sinov, je odgovoril in Ezru rekel: „Pregrešili smo se zoper našega Boga in si jemali tuje žene izmed ljudstva dežele, vendar je sedaj v Izraelu upanje glede te stvari. 015 EZR 010 003 Sedaj torej sklenimo zavezo z našim Bogom, da odslovimo vse žene in tiste, ki so se rodili od njih, glede na nasvet mojega gospoda in tistih, ki trepetajo ob zapovedi našega Boga. In to naj bo storjeno glede na postavo. 015 EZR 010 004 Vstani, kajti ta zadeva pripada tebi. Tudi mi bomo s teboj. Bodi odločnega poguma in to naredi.“ 015 EZR 010 005 Potem je Ezra vstal in pripravil vodilne duhovnike, Lévijevce in ves Izrael, da prisežejo, da bodo storili glede na to besedo. In so prisegli. 015 EZR 010 006 Potem je Ezra vstal izpred Božje hiše in odšel v sobo Eljašíbovega sina Johanána. Ko je prišel tja, ni jedel kruha niti pil vode, kajti žaloval je zaradi prestopka tistih, ki so bili odvedeni proč. 015 EZR 010 007 Naredili so razglas po vsej Judeji in Jeruzalemu, vsem otrokom iz ujetništva, da naj se skupaj zberejo v Jeruzalemu. 015 EZR 010 008 In da kdorkoli ne bo hotel priti v treh dneh, glede na nasvet princev in starešin, bo vse njegovo imetje zaseženo in on sam oddvojen od skupnosti tistih, ki so bili odvedeni proč. 015 EZR 010 009 Potem so se v treh dneh vsi možje iz Juda in Benjamina zbrali skupaj v Jeruzalemu. To je bil deveti mesec, na dvanajsti dan meseca, in vse ljudstvo je sedelo na ulici Božje hiše in trepetalo zaradi te zadeve in zaradi velikega dežja. 015 EZR 010 010 Duhovnik Ezra je vstal in jim rekel: „Pregrešili ste se in si vzeli tuje ženske, da povečate Izraelov prekršek. 015 EZR 010 011 Zdaj torej naredite priznanje Gospodu, Bogu naših očetov in storite njegovo voljo in se ločite od ljudstva dežele in od tujih žena.“ 015 EZR 010 012 Potem je vsa skupnost odgovorila in z močnim glasom rekla: „Kakor si rekel, tako moramo storiti.“ 015 EZR 010 013 Toda ljudstva je mnogo in to je čas obilnega dežja in mi nismo zmožni stati zunaj niti to ni delo enega dne ali dveh, kajti mnogo nas je, ki smo se pregrešili v tej stvari. 015 EZR 010 014 Naj sedaj naši voditelji vse skupnosti vstanejo in naj vsi, ki so si v naših mestih vzeli tuje žene, pridejo ob določenih časih in z njimi starešine iz vsakega mesta in njihovi sodniki, dokler kruti bes našega Boga zaradi te zadeve ne bo odvrnjen od nas. 015 EZR 010 015 Samo Asaélov sin Jonatan in Tikvájev sin Jahzejá sta bila zaposlena okoli te zadeve. Mešulám in Lévijevec Šabetáj pa sta jima pomagala. 015 EZR 010 016 Otroci ujetništva so storili tako. Duhovnik Ezra z nekaterimi vodilnimi očeti, po hiši njihovih očetov in vsi izmed njih po njihovih imenih, so se oddvojili in se usedli na prvi dan desetega meseca, da preiščejo zadevo. 015 EZR 010 017 In z vsemi možmi, ki so si vzeli tuje žene, so zaključili do prvega dne prvega meseca. 015 EZR 010 018 Med sinovi duhovnikov so bili najdeni, da so si vzeli tuje žene, namreč od Ješúvovih sinov Jocadákov sin in njegovi bratje Maasejá, Eliézer, Jaríb in Gedaljá. 015 EZR 010 019 Dali so svoje roke, da bodo odslovili svoje žene in ker so bili krivi, so darovali ovna od tropa za svoj prekršek. 015 EZR 010 020 Izmed Imêrjevih sinov Hananí in Zebadjá. 015 EZR 010 021 Izmed Harímovih sinov Maasejá, Elija, Šemajá, Jehiél in Uzíjah. 015 EZR 010 022 Izmed Pašhúrjevih sinov Eljoenáj, Maasejá, Jišmaél, Netanél, Jozabád in Elasá. 015 EZR 010 023 Tudi izmed Lévijevcev: Jozabád, Šimí, Kelajá (isti je Kelitá), Petahjá, Juda in Eliézer. 015 EZR 010 024 Tudi izmed pevcev Eljašíb in izmed vratarjev Šalúm, Telem in Urí. 015 EZR 010 025 Poleg tega od Izraela izmed Paróševih sinov Ramjá, Malkijá, Mijamín, Eleazar, Malkijá in Benajá. 015 EZR 010 026 Izmed Elámovih sinov Matanjá, Zeharjá, Jehiél, Abdí, Jeremót in Elijá. 015 EZR 010 027 Izmed Zatújevih sinov Eljoenáj, Eljašíb, Matanjá, Jeremót, Zabád in Azizá. 015 EZR 010 028 Tudi izmed Bebájevih sinov Johanán, Hananjá, Zabáj in Atláj. 015 EZR 010 029 Izmed Baníjevih sinov Mešulám, Malúh, Adajá, Jašúb, Šeál in Ramót. 015 EZR 010 030 Izmed Pahat Moábovih sinov Adná, Kelál, Benajá, Maasejá, Matanjá, Becalél, Binúj in Manáse. 015 EZR 010 031 In izmed Harímovih sinov Eliézer, Jišijá, Malkijá, Šemajá, Šimón, 015 EZR 010 032 Benjamin, Malúh in Šemarjá. 015 EZR 010 033 Izmed Hašúmovih sinov Matenáj, Matatá, Zabád, Elifélet, Jeremáj, Manáse in Šimí. 015 EZR 010 034 Izmed Baníjevih sinov Maadáj, Amrám, Uél, 015 EZR 010 035 Benajá, Bedjá, Keluhí, 015 EZR 010 036 Vanjá, Meremót, Eljašíb, 015 EZR 010 037 Matanjá, Matenáj, Jaasáj, 015 EZR 010 038 Baní, Binúj, Šimí, 015 EZR 010 039 Šelemjá, Natána, Adajá, 015 EZR 010 040 Mahnadbáj, Šašáj, Šaráj, 015 EZR 010 041 Azarél, Šelemjá, Šemarjá, 015 EZR 010 042 Šalúm, Amarjá in Jožef. 015 EZR 010 043 Izmed Nebójevih sinov Jeiél, Matitjá, Zabád, Zebiná, Jadáj, Joél in Benajá. 015 EZR 010 044 Vsi ti so si vzeli tuje žene in nekateri izmed njih so imeli žene, s katerimi so imeli otroke. # # BOOK 016 NEH Nehemiah Nehemija 016 NEH 001 001 Besede Nehemija, Hahaljájevega sina. Pripetilo se je v mesecu kislévu, v dvajsetem letu, medtem ko sem bil v palači Suze, 016 NEH 001 002 da je prišel Hananí, eden izmed mojih bratov, on in nekateri možje iz Juda. Vprašal sem jih glede Judov, ki so pobegnili, ki so preostali od ujetništva in glede Jeruzalema. 016 NEH 001 003 Rekli so mi: „Ostanek, ki je ostal od ujetništva, tukaj v provinci, je v veliki stiski in graji. Prav tako je porušeno jeruzalemsko obzidje in njegova velika vrata so požgana z ognjem.“ 016 NEH 001 004 Pripetilo se je, ko sem slišal te besede, da sem se usedel, jokal in žaloval določene dni in se postil ter molil pred Bogom nebes 016 NEH 001 005 in rekel: „Rotim te, oh, Gospod, Bog nebes, veliki in strašni Bog, ki ohranja zavezo in usmiljenje za tiste, ki ga ljubijo in obeležujejo njegove zapovedi. 016 NEH 001 006 Naj bo tvoje uho sedaj pozorno in tvoje oči odprte, da boš lahko slišal molitev svojega služabnika, katero sedaj molim pred teboj podnevi in ponoči zaradi tvojih služabnikov, Izraelovih otrok in priznavam grehe Izraelovih otrok, katere smo zagrešili zoper tebe. Tako jaz kakor hiša mojega očeta smo grešili. 016 NEH 001 007 Zoper tebe smo postopali zelo izprijeno in se nismo držali zapovedi niti zakonov niti sodb, ki si jih zapovedal svojemu služabniku Mojzesu. 016 NEH 001 008 Spomni se, rotim te, besede, ki jo zapoveduješ svojemu služabniku Mojzesu, rekoč: ‚ Če grešite, vas bom razkropil na tuje, med narode. 016 NEH 001 009 Toda če se obrnete k meni in se držite mojih zapovedi in jih izpolnjujete, čeprav bi bili izmed vas vrženi v najbolj oddaljen del neba, jih bom vendar zbral od tam in jih privedel na kraj, ki sem ga izbral, da tam postavim svoje ime.‘ 016 NEH 001 010 Torej ti so tvoji služabniki in tvoje ljudstvo, katere si odkupil s svojo veliko oblastjo in s svojo močno roko. 016 NEH 001 011 Oh Gospod, rotim te, naj bo sedaj tvoje uho pozorno k molitvi tvojega služabnika in k molitvi tvojih služabnikov, ki se želijo bati tvojega imena. Prosim te, naredi svojega služabnika ta dan uspešnega in zagotovi mu usmiljenje pred očmi tega človeka.“Kajti bil sem kraljevi dvorni točaj. 016 NEH 002 001 Pripetilo se je v mesecu nisánu, v dvanajstem letu kralja Artakserksa, da je bilo pred njim vino. Vzel sem vino in ga izročil kralju. Torej poprej v njegovi prisotnosti nisem bil žalosten. 016 NEH 002 002 Zato mi je kralj rekel: „Zakaj je tvoje obličje žalostno, ker vidim da nisi bolan? To ni nič drugega, kakor bridkost srca.“Potem sem bil zelo boleče prestrašen 016 NEH 002 003 in rekel kralju: „Naj kralj živi na veke. Zakaj naj bi moje obličje ne bilo žalostno, ko [pa] mesto, kraj mavzolejev mojih očetov, leži opustošeno in so njegova velika vrata použita z ognjem?“ 016 NEH 002 004 Potem mi je kralj odgovoril: „Za kaj delaš zahtevo?“Tako sem molil k Bogu nebes. 016 NEH 002 005 Kralju sem rekel: „Če kralju ugaja in je tvoj služabnik našel naklonjenost v tvojem pogledu, da bi me hotel poslati v Judejo, v mesto mavzolejev mojih očetov, da ga lahko zgradim.“ 016 NEH 002 006 Kralj mi je rekel (tudi kraljica je sedela ob njem): „Kako dolgo bo trajalo tvoje potovanje? In kdaj se boš vrnil?“Tako je kralju ugajalo, da me pošlje, in določil sem mu čas. 016 NEH 002 007 Poleg tega sem kralju rekel: „Če to ugaja kralju, naj mi bodo dana pisma, za voditelje preko reke, da me lahko pošljejo preko, dokler ne pridem v Judejo, 016 NEH 002 008 in pismo Asáfu, čuvaju kraljevega gozda, da mi bo lahko dal les, da naredim bruna za velika vrata palače, ki so spadala k hiši in za mestno obzidje in za hišo, v katero bom vstopil.“In kralj mi je zagotovil, glede na dobro roko mojega Boga nad menoj. 016 NEH 002 009 Potem sem prišel k voditeljem preko reke in jim dal kraljeva pisma. Torej kralj je z menoj poslal vojne poveljnike in konjenike. 016 NEH 002 010 Ko sta Sanbalát Horónčan in služabnik Tobija, Amónec, slišala o tem, ju je to silno užalostilo, da je tja prišel človek, da išče blaginjo Izraelovih otrok. 016 NEH 002 011 Tako sem prišel v Jeruzalem in bil tam tri dni. 016 NEH 002 012 Vstal sem ponoči, jaz in nekaj malega mož z menoj. Niti nisem nobenemu možu povedal kaj je Bog položil na moje srce, da storim pri Jeruzalemu. Niti ni bila z menoj nobena žival, razen živali, na kateri sem jahal. 016 NEH 002 013 Ponoči sem odšel ven pri Dolinskih velikih vratih, celo pred zmajevim vodnjakom in do gnojne odprtine in ogledal sem si jeruzalemske zidove, ki so bili porušeni in njegova velika vrata, ki so bila použita z ognjem. 016 NEH 002 014 Potem sem odšel naprej do velikih studenčnih vrat in do kraljevega ribnika, toda tam ni bilo prostora za žival, ki je bila pod menoj, da gre mimo. 016 NEH 002 015 Potem sem ponoči odšel gor, poleg potoka in gledal obzidje in se obrnil nazaj in vstopil pri velikih dolinskih vratih in tako sem se vrnil. 016 NEH 002 016 Vladarji niso vedeli kam sem odšel ali kaj sem storil, niti do tega trenutka tega še nisem povedal Judom, niti duhovnikom, niti plemičem, niti vladarjem, niti preostalim, ki so opravljali delo. 016 NEH 002 017 Potem sem jim rekel: „Vi vidite stisko, v kateri smo, kako Jeruzalem leži opustošen in so njegova velika vrata požgana z ognjem. Pridite in gradimo jeruzalemsko obzidje, da ne bomo več v grajo.“ 016 NEH 002 018 Potem sem jim povedal o roki mojega Boga, ki je bila dobra nad menoj, kot tudi kraljeve besede, ki mi jih je govoril. Rekli so: „Vzdignimo se in gradimo.“Tako so okrepili svoje roke za to dobro delo. 016 NEH 002 019 Toda, ko so Sanbalát Horónčan in služabnik Tobija, Amónec in Arabec Gešem to slišali, so se smejali do norčevanja, nas prezirali in rekli: „Kaj je ta stvar, ki jo počnete. Ali se hočete upreti zoper kralja?“ 016 NEH 002 020 Potem sem jim odgovoril in jim rekel: „Bog nebes, on nas bo naredil uspešne, zato bomo mi, njegovi služabniki, vstali in gradili. Toda vi nimate deleža niti pravice niti spomina v Jeruzalemu.“ 016 NEH 003 001 Potem je vstal Eljašíb, véliki duhovnik, s svojimi brati duhovniki in zgradili so Ovčja velika vrata. Posvetili so jih in vstavili vrata, celo do stolpa Mea so to posvetili, do Hananélovega stolpa. 016 NEH 003 002 Poleg njega so gradili možje iz Jerihe. Poleg njih je gradil Imríjev sin Zahúr. 016 NEH 003 003 Toda Ribja velika vrata so zgradili Senaájevi sinovi, ki so tudi položili njena bruna in postavili njena vrata, njene ključavnice in njene zapahe. 016 NEH 003 004 Poleg njih je popravljal Meremót, Urijájev sin, Kocov sin. Poleg njih je popravljal Mešulám, Berehjájev sin, Mešezabélov sin. In poleg njih Baanájev sin Cadók. 016 NEH 003 005 Poleg njih so popravljali Tekójčani, toda njihovi plemiči svojih vratov niso pristavili k delu njihovega Gospoda. 016 NEH 003 006 Poleg tega je Stara velika vrata popravil Jojadá, sina Paséaha in Mešulám, Besodjájev sin. Položili so njena bruna in postavili njena vrata in njene ključavnice in njene zapahe. 016 NEH 003 007 Poleg njih so popravljali Gibeónec Melatjá in Meronočán Jadón, možje iz Gibeóna in iz Micpe, do prestola voditelja na tej strani reke. 016 NEH 003 008 Poleg njega je popravljal Uziél, Harhajájev sin izmed zlatarjev. Poleg njega je popravljal tudi Hananjá, sin enega izmed lekarnarjev in Jeruzalem so utrdili do širokega zidu. 016 NEH 003 009 Poleg njih je popravljal Hurov sin Refajá, vladar polovice Jeruzalema. 016 NEH 003 010 Poleg njega je popravljal Harumáfov sin Jedajája, celo nasproti svoje hiše. Poleg njega je popravljal Hašabnejájev sin Hatúš. 016 NEH 003 011 Harímov sin Malkijája in Pahat Moábov sin Hašúb sta popravljala drug kos in stolp talilne peči. 016 NEH 003 012 Poleg njega je popravljal Lohéšev sin Šalúm, vladar polovice Jeruzalema, on in njegove hčere. 016 NEH 003 013 Dolinska velika vrata so popravljali Hanún in prebivalci Zanóaha. Zgradili so jih in postavili njena vrata, njene ključavnice in njene zapahe in tisoč komolcev na obzidju do Gnojnih velikih vrat. 016 NEH 003 014 Toda Gnojna velika vrata je popravljal Rehábov sin Malkijáj, vladar dela Bet Kerema. Zgradil jih je, postavil njena vrata, njene ključavnice in njene zapahe. 016 NEH 003 015 Toda Studenčna velika vrata je popravljal Kolhozéjev sin Šalún, vladar dela Micpe. On je to zgradil, pokril in postavil njena vrata, njene ključavnice in njene zapahe in zid ribnika Síloa, poleg kraljevega vrta in do stopnic, ki gredo dol od Davidovega mesta. 016 NEH 003 016 Za njim je popravljal Azbúkov sin Nehemija, vladar polovice Bet Cura, do kraja nasproti Davidovih mavzolejev in do ribnika, ki je bil narejen in do hiše mogočnega. 016 NEH 003 017 Za njim so popravljali Lévijevci, Baníjev sin Rehúm. Poleg njega je na svojem delu popravljal Hašabjá, vladar polovice Keíla. 016 NEH 003 018 Za njim so popravljali njegovi bratje, Henadádov sin Bavaj, vladar polovice Keíle. 016 NEH 003 019 Poleg njega je popravljal Ješúajev sin Ecer, vladar Micpe, drug del nasproti vzpona do orožarne, ob [delu, kjer se] zid obrne. 016 NEH 003 020 Za njim je Zabájev sin Baruh vneto popravljal drugi kos, od [dela, kjer se] zid obrne, do vrat hiše vélikega duhovnika Eljašíba. 016 NEH 003 021 Za njim je drug del popravljal Meremót, Urijájev sin, Kocov sin, od vrat Eljašíbove hiše, celo do konca Eljašíbove hiše. 016 NEH 003 022 Za njim so popravljali duhovniki, možje ravnine. 016 NEH 003 023 Za njim sta nasproti njuni hiši popravljala Benjamin in Hašúb. Za njima je ob njegovi hiši popravljal Azarjá, Maasejájev sin, sin Ananjája. 016 NEH 003 024 Za njim je popravljal Henadádov sin Binúj, drug del od Azarjájeve hiše do [dela, kjer se] zid obrne, celo do vogala. 016 NEH 003 025 Uzájev sin Palál nasproti [dela, kjer se] zid obrne in stolpa, ki se nahaja zunaj kraljeve velike hiše, ki je bila ob dvorišču ječe. Za njim Paróšev sin Pedajá. 016 NEH 003 026 Poleg tega so Netinimci prebivali v Ofelu, do kraja nasproti Vodnih velikih vrat proti vzhodu in stolpa, ki se nahaja zunaj. 016 NEH 003 027 Za njimi so Tekójčani popravljali drug del, nasproti velikemu stolpu, ki leži zunaj, celo do ofelskega obzidja. 016 NEH 003 028 Od zgoraj, iznad Konjskih velikih vrat so popravljali duhovniki, vsak nasproti svoji hiši. 016 NEH 003 029 Za njimi je popravljal Imêrjev sin Cadók nasproti svoji hiši. Za njim je popravljal tudi Šehanjájev sin Šemajá, čuvaj Vzhodnih velikih vrat. 016 NEH 003 030 Za njim je drug del popravljal Šelemjájev sin Hananjá in Hanún, šesti Caláfov sin. Za njim je popravljal Berehjájev sin Mešulám nasproti svoje sobe. 016 NEH 003 031 Za njim je popravljal zlatarjev sin Malkijá do kraja Netinimcev in trgovcev, nasproti velikih vrat Mifkada in do vzpona vogala. 016 NEH 003 032 Med vzponom vogala, do Ovčjih velikih vrat, so popravljali zlatarji in trgovci. 016 NEH 004 001 Toda pripetilo se je, da ko je Sanbalát slišal, da smo gradili zid, da je bil besen in polastilo se ga je veliko ogorčenje in zasmehoval Jude. 016 NEH 004 002 Spregovoril je pred svojimi brati in vojsko Samarije ter rekel: „Kaj počno ti slabotni Judje? Mar se bodo utrdili? Mar bodo žrtvovali? Mar bodo končali v [enem] dnevu? Mar bodo oživeli kamne iz kupov smeti, ki so požgane?“ 016 NEH 004 003 Torej Amónec Tobija je bil ob njem in rekel: „Celo to, kar so zgradili, če gre gor lisjak, bo celo porušil njihov kamniti zid.“ 016 NEH 004 004 Prisluhni, oh naš Bog, kajti mi smo prezirani. Obrni njihovo grajo na njihovo lastno glavo in jih daj za plen v deželi ujetništva 016 NEH 004 005 in ne pokrij njihove krivičnosti in naj njihov greh ne bo izbrisan izpred tebe, kajti do jeze so te izzivali pred graditelji. 016 NEH 004 006 Tako smo gradili obzidje in vse obzidje je bilo združeno skupaj do njegove polovice, kajti ljudstvo je imelo um, da dela. 016 NEH 004 007 Toda pripetilo se je, da ko so Sanbalát, Tobija, Arabci, Amónci in Ašdódčani slišali, da so bili zidovi Jeruzalema postavljeni in da so se vrzeli začele zapolnjevati, potem so bili zelo besni 016 NEH 004 008 in vsi skupaj skovali zaroto, da pridejo in se borijo zoper Jeruzalem in da to ovirajo. 016 NEH 004 009 Kljub temu smo naredili našo molitev k našemu Bogu in podnevi ter ponoči zaradi njih postavili stražo. 016 NEH 004 010 Juda je rekel: „Moč nosilcev bremen je propadla in tam je veliko smeti, tako, da nismo zmožni graditi obzidja.“ 016 NEH 004 011 Naši nasprotniki pa so rekli: „Ne bodo vedeli niti videli, dokler ne pridemo v sredo mednje in jih pobijemo in povzročimo, da delo preneha.“ 016 NEH 004 012 Pripetilo pa se je, ko so prišli Judje, ki so prebivali poleg njih, da so nam desetkrat rekli: „Iz vseh krajev, odkoder se boste vrnili k nam, bodo oni nad vami.“ 016 NEH 004 013 Zato sem postavil na nižjih mestih za obzidjem in na višjih mestih, sem celo postavil ljudstvo po njihovih družinah, z njihovimi meči, njihovimi sulicami in njihovimi loki. 016 NEH 004 014 Pogledal sem, vstal in rekel plemičem, vladarjem in ostalemu ljudstvu: „Ne bojte se jih. Spominjajte se Gospoda, ki je velik in strašen in borite se za svoje brate, svoje sinove in svoje hčere, svoje žene in svoje hiše.“ 016 NEH 004 015 Pripetilo se je, ko so naši sovražniki slišali, da nam je bilo to znano in je Bog njihovo namero privedel v nič, da smo se vsi izmed nas vrnili k obzidju, vsak k svojemu delu. 016 NEH 004 016 Pripetilo se je od tega časa naprej, da je polovica mojih služabnikov delala na delu, druga polovica pa je držala sulice, ščite, loke in brezrokavne verižne srajce in vladarji so bili zadaj za vso Judovo hišo. 016 NEH 004 017 Tisti, ki so gradili na obzidju in tisti, ki so nosili bremena, s tistimi, ki so prenašali, vsak je z eno roko opravljal delo, z drugo roko pa je držal orožje. 016 NEH 004 018 Kajti graditelji so gradili tako, da je imel vsakdo svoj meč opasan ob svoji strani. Tisti, ki je trobil na šofar, pa je bil poleg mene. 016 NEH 004 019 Rekel sem plemičem, vladarjem in ostalemu ljudstvu: „Delo je veliko in obsežno, mi pa smo na obzidju ločeni, eden daleč od drugega. 016 NEH 004 020 Na katerem mestu torej zaslišite glas šofarja, krenite tja k nam. Naš Bog se bo boril za nas.“ 016 NEH 004 021 Tako smo se trudili na delu. Polovica izmed njih je sulice držala od jutranjega vzhoda do pojavitve zvezd. 016 NEH 004 022 Prav tako sem ljudstvu istočasno rekel: „Naj vsak s svojim služabnikom prenočuje znotraj Jeruzalema, da nam bodo ponoči lahko straža in se trudili podnevi.“ 016 NEH 004 023 Tako niti jaz, niti moji bratje, niti moji služabniki, niti ljudje na straži, ki so mi sledili, nihče izmed nas ni odložil svojih oblačil, razen, da jih je vsak slekel za pranje. 016 NEH 005 001 Tam je bilo veliko vpitje ljudstva in njihovih žena zoper njihove brate Jude. 016 NEH 005 002 Kajti tam so bili, ki so rekli: „Nas, naših sinov in naših hčera je mnogo. Zato zanje zbiramo žito, da bomo lahko jedli in živeli.“ 016 NEH 005 003 Tam so bili tudi nekateri, ki so rekli: „Zaradi pomanjkanja smo zastavili naše dežele, vinograde in hiše, da bi lahko kupili žito.“ 016 NEH 005 004 Tam so bili tudi, ki so rekli: „Izposodili smo si denar za kraljevi davek in to [za ceno] naših dežel in vinogradov. 016 NEH 005 005 Vendar je sedaj naše meso kakor meso naših bratov, naši otroci kakor njihovi otroci. Glej, naše sinove prinašamo v sužnost in naše hčere, da bodo služabnice in nekatere izmed naših hčera so že privedene v sužnost. Niti to ni v naši moči, da jih odkupimo, kajti drugi možje imajo naše dežele in vinograde.“ 016 NEH 005 006 Bil sem zelo jezen, ko sem slišal njihovo vpitje in te besede. 016 NEH 005 007 Potem sem se posvetoval s seboj in oštel plemiče in vladarje ter jim rekel: „Vi terjate obresti, vsakdo od svojega brata.“In zoper njih sem postavil velik zbor. 016 NEH 005 008 Rekel sem jim: „Po naši zmožnosti smo odkupili naše brate Jude, ki so bili prodani poganom. Vi pa boste celo prodajali naše brate? Ali naj bi bili oni prodani nam?“Potem so ohranili svoj mir in nič niso našli, da bi odgovorili. 016 NEH 005 009 Prav tako sem rekel: „To ni dobro, kar delate. Ali ne bi morali hoditi v strahu našega Boga zaradi graje poganov, naših sovražnikov? 016 NEH 005 010 Tudi jaz in moji bratje in moji služabniki bi lahko od njih terjali denar in žito. Prosim vas, prenehajmo s tem oderuštvom. 016 NEH 005 011 Povrnite jim, prosim vas, celo ta dan, njihove dežele, njihove vinograde, njihove oljčne nasade in njihove hiše, tudi stoti del denarja in od žita, vina in olja, ki ste jih vzeli od njih.“ 016 NEH 005 012 Potem so rekli: „Povrnili jim bomo in ničesar ne bomo zahtevali od njih. Storili bomo tako, kakor praviš.“Potem sem poklical duhovnike in od njih vzel prisego, da bi storili glede na to obljubo. 016 NEH 005 013 Prav tako sem stresel svoje naročje in rekel: „Tako naj Bog iztrese vsakega človeka iz njegove hiše in od njegovega truda, ki ne izpolni te obljube, celo tako bo iztresen in izpraznjen.“In vsa skupnost je rekla: „Amen“in hvalili so Gospoda. In ljudstvo je storilo glede na to obljubo. 016 NEH 005 014 Poleg tega od časa, ko sem bil določen, da bi bil njihov voditelj v Judovi deželi, od dvajsetega leta, celo do dvaintridesetega leta kralja Artakserksa, to je dvanajst let, jaz in moji bratje nismo jedli kruha od voditelja. 016 NEH 005 015 Toda prejšnji voditelji, ki so bili pred menoj, so bili v breme ljudstvu in so od njih jemali kruh in vino, poleg štiridesetih šeklov srebra. Da, celo njihovi služabniki so vladali nad ljudstvom. Toda jaz nisem tako storil zaradi Božjega strahu. 016 NEH 005 016 Da, tudi jaz sem nadaljeval pri delu tega obzidja niti nismo kupili nobene zemlje in vsi moji služabniki so bili zbrani tja k delu. 016 NEH 005 017 Poleg tega jih je bilo pri moji mizi sto petdeset izmed Judov in vladarjev, poleg tistih, ki so prišli k nam izmed poganov, ki so okoli nas. 016 NEH 005 018 Torej tega, kar je bilo dnevno pripravljeno zame, je bilo: en vol in šest izbranih ovc. Tudi perjad je bila pripravljena zame in enkrat na deset dni izbor vseh vrst vina. Vendar za vse to nisem zahteval kruha od voditelja, ker je bilo suženjstvo težko nad tem ljudstvom. 016 NEH 005 019 Misli name, moj Bog, za dobro, glede na vse, kar sem storil za to ljudstvo. 016 NEH 006 001 Pripetilo se je torej, ko so Sanbalát, Tobija, Arabec Gešem in ostali izmed naših sovražnikov slišali, da sem zgradil obzidje in da v njem ni ostalo nobene vrzeli (čeprav ob tistem času nisem postavil duri na velika vrata) 016 NEH 006 002 da sta Sanbalát in Gešem poslala k meni, rekoč: „Pridi, skupaj se srečajmo v eni izmed vasi, na ravnini Onó.“Toda mislila sta mi storiti vragolijo. 016 NEH 006 003 K njima sem poslal poslance, rekoč: „Jaz opravljam veliko delo, tako da ne morem priti dol. Zakaj bi delo prenehalo, medtem ko ga zapustim in pridem dol k vama?“ 016 NEH 006 004 Vendar sta štirikrat poslala k meni na ta način, jaz pa sem jima odgovoril na isti način. 016 NEH 006 005 Potem je Sanbalát petič k meni poslal svojega služabnika na podoben način, z odprtim pismom v svoji roki, 016 NEH 006 006 v katerem je bilo zapisano: „Med pogani se govori in Gašmu pravi to, da se ti in Judje mislite upreti, kajti zaradi tega razloga gradiš obzidje, da bi lahko postal njihov kralj, glede na te besede. 016 NEH 006 007 Določil si tudi preroke, da o tebi oznanjajo v Jeruzalemu, rekoč: ‚ Tam je kralj v Judu.‘Sedaj bo to sporočeno kralju, glede na te besede. Pridite torej sedaj in skupaj sprejmimo nasvet.“ 016 NEH 006 008 Potem sem poslal k njemu, rekoč: „Tukaj se niso storile nobene takšne stvari, kot ti praviš, temveč si jih hlinil iz svojega lastnega srca.“ 016 NEH 006 009 Kajti oni vsi so nas prestrašili, rekoč: „Njihove roke bodo oslabele od dela, da to ne bo končano.“Sedaj torej, oh Bog, okrepi moje roke. 016 NEH 006 010 Zatem sem prišel v hišo Šemajája, sinú Delajája, sinú Mehetabéla, ki je bil zaprt. Rekel je: „Skupaj se srečajva v hiši Boga, znotraj templja in zapriva vrata templja, kajti prišli bodo, da te ubijejo. Da, ponoči bodo prišli, da te ubijejo.“ 016 NEH 006 011 Rekel sem: „Ali naj bi takšen človek, kakor sem jaz, bežal? In kdo je tam, ki bi kakor sem jaz, šel v tempelj, da reši svoje življenje? Ne bom šel noter.“ 016 NEH 006 012 Glej, zaznal sem, da ga ni poslal Bog, temveč, da je to prerokbo proglasil zoper mene, kajti najela sta ga Tobija in Sanbalát. 016 NEH 006 013 Zato je bil najet, da bi bil jaz prestrašen in tako storil in grešil in da bi lahko imela stvar za hudobno poročilo, da bi me lahko grajala. 016 NEH 006 014 Moj Bog, misli na Tobija in Sanbaláta glede na ta njuna dela in na prerokinjo Noádjo in ostale preroke, ki so me hoteli postaviti v strah. 016 NEH 006 015 Tako je bilo obzidje končano petindvajseti dan meseca elúla, v dvainpetdesetih dneh. 016 NEH 006 016 Pripetilo se je, da ko so vsi naši sovražniki slišali o tem in so vsi pogani, ki so bili okoli nas, videli te stvari, so bili zelo potrti v svojih lastnih očeh, kajti zaznali so, da je bilo to delo izvršeno od našega Boga. 016 NEH 006 017 Poleg tega so v tistih dneh Judovi plemiči poslali mnogo pisem Tobiju in pisma od Tobija so prihajala k njim. 016 NEH 006 018 Kajti v Judu so bili mnogi, ki so mu prisegli, ker je bil zet Aráhovega sina Šehanjája in njegov sin Johanán je vzel hčer Berehjájevega sina Mešuláma. 016 NEH 006 019 Pred menoj so poročali tudi njegova dobra dejanja in mu izrekli moje besede. In Tobija je pošiljal pisma, da me postavi v strah. 016 NEH 007 001 Pripetilo se je torej, ko je bilo obzidje zgrajeno in sem postavil vrata in so bili določeni vratarji, pevci in Lévijevci, 016 NEH 007 002 da sem dal svojemu bratu Hananíju in Hananjáju, vladarju palače, zadolžitev nad Jeruzalemom, kajti ta je bil zvest mož in bolj kot mnogi se je bal Boga. 016 NEH 007 003 Rekel sem jima: „Naj velika vrata Jeruzalema ne bodo odprta, dokler ne bo sonce vroče. Medtem ko stojijo poleg, naj vrata zaprejo in jih zapahnejo. Določite straže izmed prebivalcev Jeruzalema, vsakogar na svojo stražo in vsakdo naj bo nasproti svoji hiši.“ 016 NEH 007 004 Torej mesto je bilo prostrano in veliko. Toda ljudstva v njem je bilo malo in hiše niso bile zgrajene. 016 NEH 007 005 Moj Bog je na moje srce položil, da zberem skupaj plemiče, vladarje in ljudstvo, da bi bili lahko prešteti po rodovniku. Našel sem seznam rodovnika izmed tistih, ki so prišli najprej gor in v njem našel zapisano: 016 NEH 007 006 ‚To so otroci province, ki je šla gor iz ujetništva, od tistih, ki so bili odvedeni, katere je odvedel babilonski kralj Nebukadnezar in so ponovno prišli v Jeruzalem in v Judejo, vsak v svoje mesto, 016 NEH 007 007 ki so prišli z Zerubabélom, Ješúom, Nehemijem, Azarjájem, Raamjájem, Nahamánijem, Mordohajem, Bilšánom, Mispéretom, Bigvájem, Nehumom in Baanájem. Število, pravim, izmed mož Izraelovega ljudstva je bilo tole: 016 NEH 007 008 Paróševih otrok dva tisoč sto dvainsedemdeset. 016 NEH 007 009 Šefatjájevih otrok tristo dvainsedemdeset. 016 NEH 007 010 Aráhovih otrok šeststo dvainpetdeset. 016 NEH 007 011 Pahat Moábovih otrok, od otrok Ješúa in Joába, dva tisoč osemsto in osemnajst. 016 NEH 007 012 Elámovih otrok tisoč dvesto štiriinpetdeset. 016 NEH 007 013 Zatújevih otrok osemsto petinštirideset. 016 NEH 007 014 Zakájevih otrok sedemsto šestdeset. 016 NEH 007 015 Binújevih otrok šeststo oseminštirideset. 016 NEH 007 016 Bebájevih otrok šeststo osemindvajset. 016 NEH 007 017 Azgádovih otrok dva tisoč tristo dvaindvajset. 016 NEH 007 018 Adonikámovih otrok šeststo sedeminšestdeset. 016 NEH 007 019 Bigvájevih otrok dva tisoč sedeminšestdeset. 016 NEH 007 020 Adínovih otrok šeststo petinpetdeset. 016 NEH 007 021 Atêrjevih otrok, od Ezekíja, osemindevetdeset. 016 NEH 007 022 Hašúmovih otrok tristo osemindvajset. 016 NEH 007 023 Becájevih otrok tristo štiriindvajset. 016 NEH 007 024 Harífovih otrok sto dvanajst. 016 NEH 007 025 Gibeónovih otrok petindevetdeset. 016 NEH 007 026 Mož iz Betlehema in Netófe sto oseminosemdeset. 016 NEH 007 027 Mož iz Anatóta sto osemindvajset. 016 NEH 007 028 Mož iz Bet Azmáveta dvainštirideset. 016 NEH 007 029 Mož iz Kirját Jearíma, Kefíre in Beeróta sedemsto triinštirideset. 016 NEH 007 030 Mož iz Rame in Gebe šeststo enaindvajset. 016 NEH 007 031 Mož iz Mihmása sto dvaindvajset. 016 NEH 007 032 Mož iz Betela in Aja sto triindvajset. 016 NEH 007 033 Mož iz drugega Nebója dvainpetdeset. 016 NEH 007 034 Otrok iz drugega Eláma tisoč dvesto štiriinpetdeset. 016 NEH 007 035 Harímovih otrok tristo dvajset. 016 NEH 007 036 Jerihovih otrok tristo petinštirideset. 016 NEH 007 037 Otrok iz Loda, Hadída in Onója sedemsto enaindvajset. 016 NEH 007 038 Otrok iz Senaája tri tisoč devetsto trideset. 016 NEH 007 039 Duhovniki: Jedajájevih otrok iz Ješúove hiše devetsto triinsedemdeset. 016 NEH 007 040 Imêrjevih otrok tisoč dvainpetdeset. 016 NEH 007 041 Pašhúrjevih otrok tisoč dvesto sedeminštirideset. 016 NEH 007 042 Harímovih otrok tisoč sedemnajst. 016 NEH 007 043 Lévijevci: Ješúovih otrok, od Kadmiéla in Hodavjájevih otrok štiriinsedemdeset. 016 NEH 007 044 Pevci: Asáfovih otrok sto oseminštirideset. 016 NEH 007 045 Vratarji: Šalúmovih otrok, Atêrjevih otrok, Talmónovih otrok, Akúbovih otrok, Hatitájevih otrok in Šobájevih otrok sto osemintrideset. 016 NEH 007 046 Netinimci: Cihájevi otroci, Hasufájevi otroci, Tabaótovi otroci, 016 NEH 007 047 Kerósovi otroci, Siájevi otroci, Padónovi otroci, 016 NEH 007 048 Lebanájevi otroci, Hagabájevi otroci, Salmájevi otroci, 016 NEH 007 049 Hanánovi otroci, Gidélovi otroci, Gaharjevi otroci, 016 NEH 007 050 Reajájevi otroci, Recínovi otroci, Nekodájevi otroci, 016 NEH 007 051 Gazámovi otroci, Uzájevi otroci, Paséahovi otroci, 016 NEH 007 052 Besájevi otroci, Meunimovi otroci, Nefiséjevi otroci, 016 NEH 007 053 Bakbúkovi otroci, Hakufájevi otroci, Harhúrjevi otroci, 016 NEH 007 054 Baclitovi otroci, Mehidájevi otroci, Haršájevi otroci, 016 NEH 007 055 Barkósovi otroci, Siserájevi otroci, Temahovi otroci, 016 NEH 007 056 Necíahovi otroci in Hatifájevi otroci. 016 NEH 007 057 Otroci Salomonovih služabnikov: Sotájevi otroci, Soféretovi otroci, Peridájevi otroci, 016 NEH 007 058 Jaalájevi otroci, Darkónovi otroci, Gidélovi otroci, 016 NEH 007 059 Šefatjájevi otroci, Hatílovi otroci, Pohêret Cebájimovi otroci in Amónovi otroci. 016 NEH 007 060 Vseh Netinimcev in otrok Salomonovih služabnikov, je bilo tristo dvaindevetdeset. 016 NEH 007 061 In ti so bili tisti, ki so tudi odšli gor iz Tel Melaha, Tel Hareše, Kerúba, Adóna in Imêrja. Toda niso mogli pokazati hiše svojega očeta niti svojega semena, če so bili iz Izraela. 016 NEH 007 062 Delajájevih otrok, Tobijevih otrok, Nekodájevih otrok šeststo dvainštirideset. 016 NEH 007 063 Izmed duhovnikov: Habajájevi otroci, Kocovi otroci in otroci Barzilája, ki je vzel eno izmed hčera Gileádca Barzilája za ženo in je bil imenovan po njihovem imenu. 016 NEH 007 064 Ti so iskali svoj seznam med tistimi, ki so bili prešteti po rodovniku, toda ta ni bil najden. Zato so bili, kakor onesnaženi, odstranjeni od duhovništva. 016 NEH 007 065 Tirsata jim je rekel, da naj ne jedo od najsvetejših stvari, dokler tam ne vstane duhovnik z urimom in tumimom. 016 NEH 007 066 Celotne skupnosti skupaj je bilo dvainštirideset tisoč tristo šestdeset, 016 NEH 007 067 poleg njihovih slug in njihovih dekel, od katerih jih je bilo tam sedem tisoč tristo sedemintrideset. Imeli so dvesto petinštirideset pevcev in pevk. 016 NEH 007 068 Njihovih konj sedemsto šestintrideset, njihovih mul dvesto petinštirideset, 016 NEH 007 069 njihovih kamel štiristo petintrideset in šest tisoč sedemsto dvajset oslov. 016 NEH 007 070 Nekateri izmed vodij očetov so darovali k delu. Tirsata je dal v zaklad tisoč darejkov zlata, petdeset umivalnikov in petsto trideset duhovniških oblačil. 016 NEH 007 071 Nekateri izmed vodij očetov so dali v zaklad za delo dvajset tisoč darejkov zlata in dva tisoč dvesto funtov srebra. 016 NEH 007 072 Tega, kar je dalo ostalo ljudstvo, je bilo dvajset tisoč darejkov zlata, dva tisoč funtov srebra in sedeminšestdeset duhovniških oblačil. 016 NEH 007 073 Tako so duhovniki, Lévijevci, vratarji, pevci, nekateri izmed ljudstva, Netinimci in ves Izrael prebivali v svojih mestih. Ko je prišel sedmi mesec, so bili Izraelovi otroci v svojih mestih.‘ 016 NEH 008 001 Vse ljudstvo se je zbralo skupaj kakor en mož na ulici, ki je bila pred vodnimi velikimi vrati in spregovorili so pisarju Ezru, da prinese knjigo Mojzesove postave, ki jo je Gospod zapovedal Izraelu. 016 NEH 008 002 Duhovnik Ezra je na prvi dan sedmega meseca postavo prinesel pred skupnost tako mož kakor žensk in vseh tistih, ki so lahko slišali z razumevanjem. 016 NEH 008 003 Bral je tam pred ulico, ki je bila pred vodnimi velikimi vrati od jutra do sredine dneva, pred možmi in ženskami in tistimi, ki so lahko razumeli. Ušesa vsega ljudstva so bila pozorna do knjige postave. 016 NEH 008 004 Pisar Ezra je stal na leseni prižnici, ki so jo naredili za ta namen. Poleg njega so na njegovi desni roki stali: Matitjá, Šemaá, Anajá, Urijá, Hilkijá in Maasejá, na njegovi levi roki pa: Pedajá, Mišaél, Malkijá, Hašúm, Hašbadána, Zeharjá in Mešulám. 016 NEH 008 005 Ezra je odprl knjigo v pogledu vsega ljudstva (kajti on je bil nad vsem ljudstvom); in ko jo je odprl, je vse ljudstvo vstalo. 016 NEH 008 006 Ezra je blagoslovil Gospoda, vélikega Boga. In vse ljudstvo je z dviganjem svojih rok odgovorilo: „Amen, amen.“In sklonili so svoje glave ter oboževali Gospoda s svojimi obrazi k tlom. 016 NEH 008 007 Tudi Ješúa, Baní, Šerebjá, Jamín, Akúb, Šabetáj, Hodijá, Maasejá, Kelitá, Azarjá, Jozabád, Hanán, Pelajá in Lévijevci so storili ljudstvu, da je razumelo postavo in ljudstvo je stalo na svojem mestu. 016 NEH 008 008 Tako so razločno brali v knjigi Božje postave in dali pomen in jim storili, da razumejo branje. 016 NEH 008 009 Nehemija, ki je Tirsata in pisar Ezra, duhovnik in Lévijevci, ki so učili ljudstvo, so vsemu ljudstvu rekli: „Ta dan je svet Gospodu, vašemu Bogu; ne žalujte niti ne jokajte.“Kajti vse ljudstvo je jokalo, ko so slišali besede postave. 016 NEH 008 010 Potem jim je rekel: „Pojdite svojo pot, jejte tolščo, pijte sladko in pošljite deleže tistim, za katere ni ničesar pripravljenega, kajti ta dan je svet našemu Gospodu. Niti ne bodite žalostni, kajti Gospodova radost je vaša moč.“ 016 NEH 008 011 Tako so Lévijevci umirili vse ljudstvo, rekoč: „Ohranite svoj mir, kajti dan je svet. Niti ne bodite užaloščeni.“ 016 NEH 008 012 In vse ljudstvo je odšlo svojo pot, da jedo in da pijejo in da pošljejo deleže in da naredijo veliko veselje, ker so razumeli besede, ki so jim bile naznanjene. 016 NEH 008 013 Na drugi dan so bili zbrani skupaj vodje očetov izmed vsega ljudstva, duhovniki in Lévijevci, k pisarju Ezru, celo da razumejo besede iz postave. 016 NEH 008 014 In našli so zapisano v postavi, ki jo je Gospod zapovedal po Mojzesu, da naj bi Izraelovi otroci na praznik sedmega meseca prebivali v šotorih 016 NEH 008 015 in da naj bi objavili in razglasili po vseh svojih mestih in v Jeruzalemu, rekoč: „Pojdite naprej na goro in naberite oljčne mladike, borove mladike, mirtine mladike, mladike palm in mladike debelih dreves, da naredite šotore, kakor je to pisano.“ 016 NEH 008 016 Tako je ljudstvo šlo naprej in jih prineslo in si naredilo šotore, vsak na strehi svoje hiše, na svojih dvorih, na dvorih Božje hiše, na ulici Vodnih velikih vrat in na ulici Efrájimovih velikih vrat. 016 NEH 008 017 Vsa skupnost izmed teh, ki so ponovno prišli iz ujetništva, si je naredila šotore in sedela pod šotori, kajti od dni Nunovega sina Ješúa do tega dne Izraelovi otroci niso tako storili. In tam je bilo zelo veliko veselje. 016 NEH 008 018 Tudi dan za dnem, od prvega dne do zadnjega dne, je bral v knjigi Božje postave. Praznovanje so imeli sedem dni, na osmi dan pa je bil slovesen zbor, glede na običaj. 016 NEH 009 001 Torej na štiriindvajseti dan tega meseca so se Izraelovi otroci zbrali s postom in z vrečevinami in prstjo na sebi. 016 NEH 009 002 Izraelovo seme se je ločilo od vseh tujcev in stali so ter priznavali svoje grehe in krivičnosti svojih očetov. 016 NEH 009 003 Vstali so na svojem kraju in brali v knjigi postave Gospoda, svojega Boga, eno četrtino dneva. Drugo četrtino pa so priznavali in oboževali Gospoda, svojega Boga. 016 NEH 009 004 Tedaj so vstali na stopnicah izmed Lévijevcev: Ješúa, Baní, Kadmiél, Šebanjá, Buní, Šerebjá, Baní in Kenáni in z močnim glasom vpili h Gospodu, svojemu Bogu. 016 NEH 009 005 Potem so Lévijevci Ješúa, Kadmiél, Baní, Hašabnejá, Šerebjá, Hodijá, Šebanjá in Petahjá rekli: „Vstanite in blagoslavljajte Gospoda, svojega Boga, na veke vekov in blagoslovljeno bodi tvoje veličastno ime, ki je vzvišeno nad vsem blagoslavljanjem in hvalo.“ 016 NEH 009 006 Ti, celó ti sam si Gospod. Naredil si nebesa in nebo nebesnega svoda, z vso njihovo vojsko, zemljo in vse stvari, ki so na njej, morja in vse, kar je v njih in ti jih vse ohranjaš in nebeška vojska te obožuje. 016 NEH 009 007 Ti si Gospod Bog, ki je izbral Abrama in ga privedel naprej iz Ura Kaldejcev in si mu dal ime Abraham. 016 NEH 009 008 Njegovo srce si pred seboj našel zvesto in z njim si sklenil zavezo, da daš deželo Kánaancev, Hetejcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Jebusejcev in Girgašéjcev, da jo daš, pravim, njegovemu semenu in izvršil si svoje besede, kajti pravičen si 016 NEH 009 009 Videl si stisko naših očetov v Egiptu in prisluhnil njihovemu vpitju pri Rdečem morju 016 NEH 009 010 in pokazal si znamenja in čudeže na faraonu in na vseh njegovih služabnikih in na vsem ljudstvu njegove dežele, kajti ti veš, da so ponosno postopali zoper njih. Tako si si pridobil ime, kakor je to ta dan. 016 NEH 009 011 Pred njimi si razdelil morje, tako da so šli skozi sredo morja po suhi deželi. Njihove preganjalce si vrgel v globine, kakor kamen v sredo mogočnih vodá. 016 NEH 009 012 Poleg tega si jih podnevi vodil z oblačnim stebrom in ponoči z ognjenim stebrom, da jim daš svetlobo na poti, po kateri naj bi šli. 016 NEH 009 013 Ti si tudi prihajal dol na goro Sinaj in govoril z njimi iz nebes in jim dajal prave sodbe in resnične postave, dobre zakone in zapovedi. 016 NEH 009 014 Dal si jim spoznati svojo sveto sábat in jim zapovedal predpise, zakone in postave, po roki svojega služabnika Mojzesa 016 NEH 009 015 in dajal si jim kruh iz nebes za njihovo lakoto in zanje, za njihovo žejo, privedel vodo iz skale in jim obljubljal, da naj bi šli in vzeli v last deželo, ki si jim jo prisegel, da jim jo daš. 016 NEH 009 016 Toda oni in naši očetje so ponosno postopali in otrdili svoje vratove in niso prisluhnili tvojim zapovedim 016 NEH 009 017 in odklonili so ubogati niti niso razmišljali o tvojih čudežih, ki si jih storil med njimi, temveč so otrdili svoje vratove in v svojem uporu so določili poveljnika, da se vrnejo k svojemu suženjstvu. Toda ti si Bog, pripravljen odpustiti, milostljiv in usmiljen, počasen za jezo in velike prijaznosti in jih nisi zapustil. 016 NEH 009 018 Da, ko so si naredili ulito tele in rekli: „To je tvoj Bog, ki te je privedel iz Egipta, “in počeli so veliko izzivanj, 016 NEH 009 019 jih vendar ti v svojih mnogoterih usmiljenih nisi zapustil v divjini. Podnevi oblačni steber ni odšel od njih, da jih vodi po poti, niti ognjeni steber ponoči, da jim kaže svetlobo in pot, po kateri naj bi šli. 016 NEH 009 020 Dajal si jim tudi svojega dobrega duha, da jih pouči in pred njihovimi usti nisi zadržal mane in za njihovo žejo si jim dajal vodo. 016 NEH 009 021 Da, štirideset let si jih podpiral v divjini, tako da jim ničesar ni manjkalo. Njihova oblačila se niso postarala in njihova stopala niso otekla. 016 NEH 009 022 Poleg tega si jim dajal kraljestva in narode in si jih razdelil po pokrajinah. Tako so vzeli v last deželo Sihón, deželo hešbónskega kralja in deželo bašánskega kralja Oga. 016 NEH 009 023 Tudi njihove otroke si pomnožil kakor zvezd na nebu in jih privedel v deželo, glede katere si njihovim očetom obljubil, da naj bi šli vanjo, da jo vzamejo v last. 016 NEH 009 024 Tako so otroci šli v deželo, jo vzeli v last in ti si pred njimi podjarmil prebivalce dežele, Kánaance in jih dal v njihove roke, z njihovimi kralji in ljudstvom dežele, da so lahko z njimi storili kakor so hoteli. 016 NEH 009 025 Zavzeli so utrjena mesta in tolsto deželo in vzeli v last hiše, polne vseh dobrin, izkopane vodnjake, vinograde, oljčne nasade in sadnih dreves v obilju. Tako so jedli, bili nasičeni, se odebelili in se razveseljevali v tvoji veliki dobroti. 016 NEH 009 026 Kljub temu so bili neposlušni in so se uprli zoper tebe in tvojo postavo vrgli za svoje hrbte in usmrtili tvoje preroke, ki so pričevali zoper njih, da jih obrnejo k tebi in naredili so velika izzivanja. 016 NEH 009 027 Zato si jih izročil v roko njihovih sovražnikov, ki so jih jezili. V času svoje stiske, ko so klicali k tebi, si jih uslišal iz nebes in glede na svoja mnogotera usmiljenja si jim dal rešitelje, ki so jih rešili iz roke njihovih sovražnikov. 016 NEH 009 028 Toda potem, ko so imeli počitek, so pred teboj ponovno storili zlo. Zato si jih pustil v roki njihovih sovražnikov, tako da so imeli gospostvo nad njimi. Vendar ko so se vrnili in klicali k tebi, si jih slišal iz nebes in mnogokrat si jih osvobodil glede na svoja usmiljenja 016 NEH 009 029 in pričeval si zoper njih, da bi jih lahko ponovno privedel k svoji postavi. Vendar so ponosno postopali in niso prisluhnili tvojim zapovedim, temveč so grešili zoper tvoje sodbe (katere, če jih človek izpolnjuje, bo živel v njih) in umaknili ramo in otrdili svoj vrat in niso hoteli prisluhniti. 016 NEH 009 030 Vendar si jih mnogo let prenašal in zoper njih pričeval po svojem duhu v svojih prerokih, vendar niso hoteli pazljivo prisluhniti. Zato si jih dajal v roko ljudstvu dežel. 016 NEH 009 031 Vendar jih zaradi svojih velikih usmiljenj nisi popolnoma použil niti zapustil, kajti ti si usmiljen in milostljiv Bog. 016 NEH 009 032 Zdaj torej, naš Bog, velik, mogočen in strašen Bog, ki ohranjaš zavezo in usmiljenje, naj se vsa stiska, ki je prišla nad nas, na naše kralje, na naše prince, na naše duhovnike, na naše očete in na vse tvoje ljudstvo, od časa asirskih kraljev do današnjega dne, ne zdi majhna pred teboj. 016 NEH 009 033 Vendar si ti pravičen v vsem, kar si privedel nad nas, kajti storil si pravilno, toda mi smo storili zlobno. 016 NEH 009 034 Niti se naši kralji, naši princi, naši duhovniki, niti naši očetje, niso držali tvoje postave, niti prisluhnili tvojim zapovedim in tvojim pričevanjem, s katerimi si pričeval zoper njih. 016 NEH 009 035 Kajti niso služili tebi v svojem kraljestvu in v tvoji veliki dobroti, ki si jim jo dal in v veliki in obilni deželi, ki si jo dal prednje niti se niso obrnili od svojih zlobnih del. 016 NEH 009 036 Glej, mi smo ta dan služabniki in glede dežele, ki si jo dal našim očetom, da jemo njen sad in njeno dobro, glej, mi smo služabniki v njej 016 NEH 009 037 in ta rojeva mnogo donosa kraljem, katere si zaradi naših grehov postavil nad nas. Prav tako imajo po njihovem užitku gospostvo nad našimi telesi in nad našo živino in mi smo v veliki stiski. 016 NEH 009 038 Zaradi vsega tega delamo zanesljivo zavezo in jo zapisujemo in naši princi, Lévijevci in duhovniki jo pečatijo. 016 NEH 010 001 Torej tisti, ki so pečatili, so bili: Nehemija, Hahaljájev sin Tirsata, Sedekíja, 016 NEH 010 002 Serajá, Azarjá, Jeremija, 016 NEH 010 003 Pašhúr, Amarjá, Malkijá, 016 NEH 010 004 Hatúš, Šebanjá, Malúh, 016 NEH 010 005 Harím, Meremót, Obadjá, 016 NEH 010 006 Daniel, Ginetón, Baruh, 016 NEH 010 007 Mešulám, Abíja, Mijamín, 016 NEH 010 008 Maazjá, Bilgáj, Šemajá. Ti so bili duhovniki. 016 NEH 010 009 Lévijevci: tako Azanjájev sin Ješúa, Binúj izmed Henadádovih sinov, Kadmiél, 016 NEH 010 010 kakor njihovi bratje: Šebanjá, Hodijá, Kelitá, Pelajá, Hanán, 016 NEH 010 011 Miha, Rehób, Hašabjá, 016 NEH 010 012 Zahúr, Šerebjá, Šebanjá, 016 NEH 010 013 Hodijá, Baní, Benínu. 016 NEH 010 014 Vodje ljudstva: Paróš, Pahat Moáb, Elám, Zatú, Baní, 016 NEH 010 015 Buní, Azgád, Bebáj, 016 NEH 010 016 Adoníja, Bigváj, Adín, 016 NEH 010 017 Atêr, Ezekíja, Azúr, 016 NEH 010 018 Hodijá, Hašúm, Becáj, 016 NEH 010 019 Haríf, Anatót, Nebáj, 016 NEH 010 020 Magpiáš, Mešulám, Hezír, 016 NEH 010 021 Mešezabél, Cadók, Jadúa, 016 NEH 010 022 Pelatjá, Hanán, Anajá, 016 NEH 010 023 Hošéa, Hananjá, Hašúb, 016 NEH 010 024 Lohéš, Pilhá, Šobék, 016 NEH 010 025 Rehúm, Hašabná, Maasejá, 016 NEH 010 026 Ahíja, Hanán, Anán, 016 NEH 010 027 Malúh, Harím in Baaná. 016 NEH 010 028 Preostanek ljudstva, duhovniki, Lévijevci, vratarji, pevci, Netinimci in vsi, ki so se ločili od ljudstva dežel k postavi Boga, njihove žene, njihovi sinovi in njihove hčere, vsak, ki je imel spoznanje in imel razumevanje, 016 NEH 010 029 so se pridružili k svojim bratom, svojim plemičem in vstopili v prekletstvo in prisego, da se ravnajo po Božji postavi, ki je bila dana po Mojzesu, Božjemu služabniku in da obeležujejo in delajo vse zapovedi Gospoda, našega Gospoda, njegove sodbe in njegove zakone, 016 NEH 010 030 in da mi ne bi dajali svojih hčera ljudstvu dežele niti jemali njihovih hčera za naše sinove. 016 NEH 010 031 Če ljudstvo dežele prinese blago ali kakršen koli živež na sábatni dan, da prodaja, da mi tega ne bomo kupovali od njih na sábat ali na sveti dan in da bomo pustili sedmo leto in izterjavo vsakega dolga. 016 NEH 010 032 Prav tako smo naredili odredbe za nas, da se letno obremenimo s tretjino šekla za službo hiše našega Boga, 016 NEH 010 033 za hlebe navzočnosti in za nenehno jedilno daritev in za nenehno žgalno daritev od sábat, od mlajev, za določene praznike, za svete stvari in za daritve za greh, da se naredi odkupitev za Izrael in za vse delo hiše našega Boga. 016 NEH 010 034 Vrgli smo žrebe med duhovniki, Lévijevci in ljudstvom za dar lesa, da bi ga prinašali v hišo našega Boga, glede na hiše naših očetov, ob določenih časih, leto za letom, da [ga] zažigamo na oltarju Gospoda, našega Boga, kakor je to zapisano v postavi 016 NEH 010 035 in da prinašamo prve sadove naših tal in prve sadove vsega sadja od vseh dreves, leto za letom, v Gospodovo hišo. 016 NEH 010 036 Tudi prvorojenca naših sinov in naše živine, kakor je to zapisano v postavi in prvence naših čred in naših tropov, da jih privedemo k hiši našega Boga, k duhovnikom, ki služijo v hiši našega Boga 016 NEH 010 037 In da naj bi prinesli prve sadove našega testa in naših daritev in sad vseh vrst dreves, od vina in od olja, k duhovnikom, k sobam hiše našega Boga in desetine naših tal k Lévijevcem, da bodo isti Lévijevci lahko imeli desetine v vseh mestih našega posevka. 016 NEH 010 038 Duhovnik, Aronov sin, bo z Lévijevci, ko bodo Lévijevci prejemali desetine in Lévijevci bodo prinesli gor desetino od desetin k hiši našega Boga, k sobam, v zakladno hišo. 016 NEH 010 039 Kajti Izraelovi otroci in Lévijevi otroci bodo prinašali daritev žita, od novega vina in olja, v sobe, kjer so posode svetišča in duhovniki, ki služijo in vratarji in pevci. Ne bomo zapustili hiše našega Boga. 016 NEH 011 001 Voditelji ljudstva so prebivali pri Jeruzalemu. Ostali ljudje pa so prav tako metali žrebe, da privedejo enega izmed desetih, da prebiva v Jeruzalemu, svetem mestu in devet delov, da prebivajo v drugih mestih. 016 NEH 011 002 Ljudstvo je blagoslovilo vse može, ki so se voljno ponudili, da prebivajo v Jeruzalemu. 016 NEH 011 003 Torej ti so vodje province, ki so prebivali v Jeruzalemu. Toda v judejskih mestih je vsak prebival na svoji posesti v svojih mestih, namreč Izrael, duhovniki, Lévijevci, Netinimci in otroci Salomonovih služabnikov. 016 NEH 011 004 V Jeruzalemu so prebivali nekateri izmed Judovih otrok in izmed Benjaminovih otrok. Izmed Judovih otrok: Atajá, sin Uzíjaha, sinú Zeharjá, sinú Amarjá, sinú Šefatjá, sinú Mahalaléla, izmed Perecovih otrok 016 NEH 011 005 in Maasejája, sin Baruha, sinú Kolhozéja, sinú Hazajája, sinú Adajája, sinú Jojaríba, sinú Zeharjá, sinú Šilčana. 016 NEH 011 006 Vseh Perecovih sinov, ki so prebivali v Jeruzalemu, je bilo štiristo oseminšestdeset hrabrih mož. 016 NEH 011 007 To so Benjaminovi sinovi: Salú, sin Mešuláma, sinú Joéda, sinú Pedajá, sinú Kolajája, sinú Maasejája, sinú Itiéla, sinú Ješajája. 016 NEH 011 008 In za njim Gabáj, Saláj, devetsto osemindvajset. 016 NEH 011 009 Zihríjev sin Joél je bil njihov nadzornik, Senuájev sin Juda pa je bil drugi nad mestom. 016 NEH 011 010 Od duhovnikov: Jojaríbov sin Jedajá, Jahín. 016 NEH 011 011 Serajá, sin Hilkijája, sinú Mešuláma, sinú Cadóka, sinú Merajóta, sinú Ahitúba, je bil vladar Božje hiše. 016 NEH 011 012 Njihovih bratov, ki so opravljali delo hiše, je bilo osemsto dvaindvajset. Adajá, sin Jeroháma, sinú Pelaljája, sinú Amcíja, sinú Zeharjá, sinú Pašhúrja, Malkijájevega sina 016 NEH 011 013 in njegovi bratje, vodje očetov, dvesto dvainštirideset. Amašsáj, sin Azaréla, sinú Ahzája, sinú Mešilemóta, sinú Imêrja 016 NEH 011 014 in njihovi bratje, močni junaški možje, sto osemindvajset. Njihov nadzornik je bil Zabdiél, sin enega izmed velikih mož. 016 NEH 011 015 Tudi izmed Lévijevcev: Šemajá, sin Hašúba, sinú Azrikáma, sinú Hašabjája, sinú Buníja. 016 NEH 011 016 Šabetáj ter Jozabád izmed vodij Lévijevcev sta imela nadzor nad zunanjim poslom Božje hiše. 016 NEH 011 017 Matanjá, sin Miha, sinú Zabdíja, sinú Asáfa, je bil glavni, da prične zahvaljevanje v molitvi. Bakbukjá, drugi med njegovimi brati in Abdá, sin Šamúaja, sinú Galála, sinú Jedutúna. 016 NEH 011 018 Vseh Lévijevcev v svetem mestu je bilo dvesto štiriinosemdeset. 016 NEH 011 019 Poleg tega vratarji: Akúb, Talmón in njuni bratje, ki so varovali velika vrata, jih je bilo sto dvainsedemdeset. 016 NEH 011 020 Preostanek Izraela, od duhovnikov in Lévijevcev, je bil v vseh Judovih mestih, vsak v svoji dediščini. 016 NEH 011 021 Toda Netinimci so prebivali v Ofelu. Cihá in Gišpá pa sta bila nad Netinimci. 016 NEH 011 022 Nadzornik Lévijevcev v Jeruzalemu je bil tudi Uzí, sin Baníja, sinú Hašabjája, sinú Matanjája, sinú Miha. Izmed Asáfovih sinov so bili pevci nad poslom Božje hiše. 016 NEH 011 023 Kajti to je bila kraljeva zapoved glede njih, da naj bo določen delež za pevce, kar jim je pripadalo za vsak dan. 016 NEH 011 024 Petahjá, sin Mešezabéla, izmed otrok Judovega sina Zeraha je bil pri kraljevi roki v vseh zadevah glede ljudstva. 016 NEH 011 025 Glede vasi, z njihovimi polji, so nekateri izmed Judovih otrok prebivali pri Kirját Arbi in v njenih vaseh, pri Dibónu in v njegovih vaseh, pri Kabceélu in v njegovih vaseh, 016 NEH 011 026 pri Ješúi, pri Moládi, pri Bet Peletu, 016 NEH 011 027 pri Hacár Šuál in pri Beeršébi in v njenih vaseh, 016 NEH 011 028 pri Ciklágu, pri Mehóni in v njegovih vaseh, 016 NEH 011 029 pri En Rimónu, pri Cori, pri Jarmútu, 016 NEH 011 030 Zanóahu, Adulámu in v njihovih vaseh, pri Lahíšu in njegovih poljih, pri Azéki in v njenih vaseh. In prebivali so od Beeršébe, do doline Hinóm. 016 NEH 011 031 Tudi otroci Benjamina iz Gebe so prebivali pri Mihmášu, Aji, Betelu in v njihovih vaseh 016 NEH 011 032 in pri Anatótu, Nobu, Ananjáju, 016 NEH 011 033 Hacórju, Rami, Gitájimu, 016 NEH 011 034 Hadídu, Cebojímu, Nebalátu, 016 NEH 011 035 Lodu in Onóju, dolini rokodelcev. 016 NEH 011 036 Izmed Lévijevcev so bili oddelki v Judu in v Benjaminu. 016 NEH 012 001 Torej to so duhovniki in Lévijevci, ki so prišli gor z Zerubabélom, Šealtiélovim sinom in Ješúom: Serajá, Jeremija, Ezra, 016 NEH 012 002 Amarjá, Malúh, Hatúš, 016 NEH 012 003 Šehanjá, Rehúm, Meremót, 016 NEH 012 004 Idó, Ginetó, Abíja, 016 NEH 012 005 Mijamín, Maadjá, Bilgá, 016 NEH 012 006 Šemajá, Jojaríb, Jedajája, 016 NEH 012 007 Salú, Amók, Hilkijá, Jedajája. Ti so bili vodje duhovnikov in njihovih bratov v dneh Ješúa. 016 NEH 012 008 Poleg tega Lévijevci: Ješúa, Binúj, Kadmiél, Šerebjá, Juda in Matanjá, ki je bil nad zahvaljevanjem, on in njegovi bratje. 016 NEH 012 009 Tudi Bakbukjá in Uní, njihova brata, sta bila njim nasproti na stražah. 016 NEH 012 010 Ješúa je zaplodil Jojakíma, Jojakím je zaplodil tudi Eljašíba, Eljašíb je zaplodil Jojadá, 016 NEH 012 011 Jojadá je zaplodil Jonatana in Jonatan je zaplodil Jadúa. 016 NEH 012 012 V dneh Jojakíma so bili duhovniki, vodja očetov: od Serajáma Merajá, od Jeremija Hananjá, 016 NEH 012 013 od Ezra Mešulám, od Amarjá Johanán, 016 NEH 012 014 od Melicuja Jonatan, od Šebanjá Jožef, 016 NEH 012 015 od Haríma Adná, od Merajóta Helkáj, 016 NEH 012 016 od Idója Zaharija, od Ginetóna Mešulám, 016 NEH 012 017 od Abíja Zihrí, od Minjamína, od Moadjája Piltáj, 016 NEH 012 018 od Bilgája Šamúa, od Šemajája Jehonatan, 016 NEH 012 019 in od Jojaríba Matenáj, od Jedajája Uzí, 016 NEH 012 020 od Salája Kaláj, od Amóka Eber, 016 NEH 012 021 od Hilkijá Hašabjá, od Jedajája, Netanél. 016 NEH 012 022 Lévijevci v dneh Eljašíba, Jojadája, Johanána in Jadúa so bili zabeleženi vodje očetov, tudi duhovniki do kraljevanja Perzijca Dareja. 016 NEH 012 023 Lévijevi sinovi, vodje očetov so bili zapisani v kroniški knjigi, celo do dni Eljašíbovega sina Johanána. 016 NEH 012 024 Vodje Lévijevcev: Hašabjá, Šerebjá in Kadmiélov sin Ješúa z njihovimi brati nasproti njih, da hvalijo in da se zahvaljujejo, glede na zapoved Davida, Božjega moža, straža nasproti straži. 016 NEH 012 025 Matanjá in Bakbukjá, Obadjá, Mešulám, Talmón, Akúb so bili vratarji, ki so varovali stražo pri pragovih velikih vrat. 016 NEH 012 026 Ti so bili v dneh Jojakíma, sina Ješúa, sinú Jocadákovega in v dneh voditelja Nehemija in preroka Ezra, pisarja. 016 NEH 012 027 Ob posvetitvi jeruzalemskega obzidja so iskali Lévijevce iz vseh njihovih krajev, da jih privedejo v Jeruzalem, da ohranjajo posvetitev z veseljem, tako z zahvaljevanjem, kakor s petjem, s cimbalami, plunkami in harfami. 016 NEH 012 028 Sinovi pevcev so se zbrali skupaj, tako iz ravne dežele okoli Jeruzalema, kakor iz vasi Netófčanov, 016 NEH 012 029 tudi iz hiše Gilgála in iz gebskih in azmávetskih polj, kajti pevcem so zgradili vasi okoli Jeruzalema. 016 NEH 012 030 Duhovniki in Lévijevci so očistili sebe, očistili ljudstvo in velika vrata ter obzidje. 016 NEH 012 031 Potem sem na obzidje privedel Judove prince in določil dve veliki skupini tistih, ki so dajali zahvalo, od katerih je ena odšla na desno roko, po obzidju, h Gnojnim velikim vratom. 016 NEH 012 032 Za njimi je odšel Hošajá in polovica Judovih princev 016 NEH 012 033 Azarjá, Ezra, Mešulám, 016 NEH 012 034 Juda, Benjamin, Šemajá in Jeremija. 016 NEH 012 035 Nekateri izmed duhovnikovih sinov s trobentami, namreč Zeharjá, sin Jonatana, sinú Šemajá, sinú Matanjá, sinú Mihajája, sinú Zahúrja, sinú Asáfa 016 NEH 012 036 in njegovi bratje: Šemajá, Azarél, Milaláj, Gilaláj, Maáj, Netanél, Juda in Hananí z glasbenimi instrumenti Davida, Božjega moža in pisar Ezra pred njimi. 016 NEH 012 037 Pri Studenčnih velikih vratih, ki so bila nasproti njim, so se po stopnicah Davidovega mesta povzpeli ob vzponu obzidja, nad Davidovo hišo, celo do Vodnih velikih vrat proti vzhodu. 016 NEH 012 038 Druga skupina izmed tistih, ki so dajali zahvalo, pa je šla nasproti njim in jaz za njimi in polovica ljudstva na zidu od onstran stolpa talilnih peči, celo do širokega zidu 016 NEH 012 039 in nad Efrájimovimi velikimi vrati, nad Starimi velikimi vrati, nad Ribjimi velikimi vrati in stolp Hananél in stolpa Mea, celo do Ovčjih velikih vrat in mirno obstali pri Jetniških velikih vratih. 016 NEH 012 040 Tako sta stali dve skupini izmed tistih, ki so dajali zahvalo v Božji hiši ter jaz in polovica vladarjev z menoj 016 NEH 012 041 in duhovniki: Eljakím, Maasejája, Minjamín, Mihajá, Eljoenáj, Zeharjá in Hananjá s trobentami 016 NEH 012 042 ter Maasejája, Šemajá, Eleazar, Uzí, Johanán, Malkijája, Elám in Ecer. Pevci so glasno peli z Jizrahjájem, njihovim nadzornikom. 016 NEH 012 043 Ta dan so darovali tudi veliko klavnih daritev in se veselili, kajti Bog jih je pripravil, da se veselijo z veliko radostjo. Tudi žene in otroci so se veselili, tako da je bilo veselje iz Jeruzalema slišati celo od daleč. 016 NEH 012 044 Ob tistem času so bili nekateri določeni nad sobe za zaklade, za daritve, za prve sadove in za desetine, da zberejo vanje iz mestnih polj deleže od postave za duhovnike in Lévijevce, kajti Juda se je veselil zaradi duhovnikov in Lévijevcev, ki so čakali. 016 NEH 012 045 Tako pevci kakor vratarji so varovali službo svojega Boga in službo očiščevanja, glede na zapoved Davida in njegovega sina Salomona. 016 NEH 012 046 Kajti v dneh Davida in Asáfa, so bili tam od davnine vodje pevcev s pesmimi hvaljenja in zahvaljevanja Bogu. 016 NEH 012 047 Ves Izrael je v dneh Zerubabéla in v dneh Nehemija dal deleže pevcem in vratarjem, vsak dan njegov delež. Svete stvari pa so posvetili Lévijevcem in Lévijevci so jih posvetili Aronovim otrokom. 016 NEH 013 001 Na ta dan so brali Mojzesovo knjigo v občinstvu ljudstva in v njej je bilo najdeno zapisano, da naj Amónec in Moábec na veke ne bi prišla v Božjo skupnost, 016 NEH 013 002 ker niso srečali Izraelovih otrok s kruhom in vodo, temveč so zoper njih najeli Bileáma, da bi jih preklel. Vendar je naš Bog prekletstvo obrnil v blagoslov. 016 NEH 013 003 Pripetilo se je torej, ko so slišali postavo, da so se od Izraela ločile vse mešane množice. 016 NEH 013 004 Pred tem je bil duhovnik Eljašíb, ki je imel nadzor nad sobo hiše našega Boga, zbližan k Tobiju 016 NEH 013 005 in zanj pripravil veliko sobo, kjer so vnaprej položili jedilne daritve, kadilo, posode, desetine od žita, novega vina in olja, kar je bilo zapovedano, da naj bo dano Lévijevcem, pevcem in vratarjem ter darove duhovnikom. 016 NEH 013 006 Toda v vsem tem času nisem bil v Jeruzalemu, kajti v dvaintridesetem letu babilonskega kralja Artakserksa sem prišel h kralju in po določenih dneh sem od kralja prejel dovoljenje za odhod 016 NEH 013 007 in prišel sem v Jeruzalem in razumel zlo, ki ga je Eljašíb storil Tobiju, s tem da mu je pripravil sobo v dvorih Božje hiše. 016 NEH 013 008 To me je boleče užalostilo, zato sem iz sobe vrgel ven vse Tobijeve gospodinjske stvari. 016 NEH 013 009 Potem sem zapovedal in očistili so sobe. Tja sem ponovno prinesel posode iz Božje hiše, z jedilno daritvijo in kadilom. 016 NEH 013 010 Zaznal sem, da jim niso bili dani deleži Lévijevcev, kajti Lévijevci in pevci, ki so opravljali delo, so pobegnili vsak k svojemu polju. 016 NEH 013 011 Potem sem se pričkal z vladarji in rekel: „Zakaj je Božja hiša zapuščena?“Zbral sem jih skupaj in jih postavil na njihov kraj. 016 NEH 013 012 Potem je ves Juda prinesel desetino od žita, novega vina in olja v zakladnice. 016 NEH 013 013 Postavil sem zakladnike nad zakladnicami, duhovnika Šelemjája, pisarja Cadóka in izmed Lévijevcev Pedajá. Poleg njih je bil Hanán, sin Zahúrja, sinú Matanjá, kajti bili so šteti zveste in njihova služba je bila, da razdeljujejo svojim bratom. 016 NEH 013 014 „Spomni se me, oh moj Bog, glede tega in ne izbriši mojih dobrih dejanj, ki sem jih storil za hišo mojega Boga in za njene službe.“ 016 NEH 013 015 V tistih dneh sem na sábat videl v Judu nekatere tlačiti vinske stiskalnice, prinašati snope in natovarjati osle, kakor tudi vino, grozdje, fige in vse vrste bremen, ki so jih na sábatni dan prinesli v Jeruzalem. Pričeval sem zoper njih na dan, na katerega so prodajali živež. 016 NEH 013 016 Tam notri so prebivali tudi možje iz Tira, ki so prinašali ribe in vse vrste blaga in na sábatni dan prodajali Judovim otrokom in v Jeruzalemu. 016 NEH 013 017 Potem sem se pričkal z Judovimi plemiči in jim rekel: „Kakšno zlo je to, ki ga delate in oskrunjate sábatni dan? 016 NEH 013 018 Mar niso tako počeli vaši očetje in ali ni naš Bog privedel vse to zlo nad nas in nad to mesto? Vendar nad Izrael prinašate več besa z oskrunitvijo sábate.“ 016 NEH 013 019 Pripetilo se je, ko so jeruzalemska velika vrata pred sábat pričenjala temneti, da sem zapovedal, naj se velika vrata zapro in jih zadolžil, da naj ne bodo odprta dokler ne mine sábat in nekatere izmed svojih služabnikov sem postavil pri velikih vratih, da na sábatni dan ne bi bilo noter privedeno nobeno breme. 016 NEH 013 020 Tako so trgovci in prodajalci vseh vrst blaga enkrat ali dvakrat prenočili zunaj Jeruzalema. 016 NEH 013 021 Potem sem pričeval zoper njih in jim rekel: „Zakaj prenočujete okoli obzidja? Če boste ponovno storili tako, bom svoje roke položil na vas.“Od tistega časa naprej niso več prihajali na sábat. 016 NEH 013 022 Lévijevcem sem zapovedal, da naj se očistijo in da naj pridejo in varujejo velika vrata, da posvetijo sábatni dan. „Spomni se me, oh moj Bog, tudi glede tega in prizanesi mi glede na veličino svojega usmiljenja.“ 016 NEH 013 023 Tudi v tistih dneh sem videl Jude, ki so poročili žene iz Ašdóda, iz Amóna in iz Moába 016 NEH 013 024 in njihovi otroci so govorili pol v ašdódskem jeziku in niso mogli govoriti judovskega jezika, temveč glede na jezik vsakega ljudstva. 016 NEH 013 025 Pričkal sem se z njimi in jih preklel in udaril nekatere izmed njih, izpulil njihove lase in jih primoral, da so prisegli pri Bogu, rekoč: „Svojih hčera ne boste dajali njihovim sinovom niti ne boste jemali njihovih hčera za svoje sinove ali zase.“ 016 NEH 013 026 Mar ni Salomon, Izraelov kralj, grešil s temi stvarmi? Pa vendar med mnogimi narodi ni bilo nobenega kralja podobnega njemu, ki je bil ljubljen od svojega Boga in ga je Bog postavil [za] kralja nad vsem Izraelom. Kljub temu so celo njemu tuje žene povzročile, da je grešil. 016 NEH 013 027 Mar naj potem prisluhnemo vam, da bi delali vso to veliko zlo, da grešimo zoper našega Boga v poročanju tujih žena? 016 NEH 013 028 Eden izmed sinov Jojadája, sin vélikega duhovnika Eljašíba, je bil zet Horónca Sanbaláta, zato sem ga pregnal od sebe. 016 NEH 013 029 „Spomni se jih, oh moj Bog, ker so omadeževali duhovništvo in zavezo duhovništva in Lévijevcev.“ 016 NEH 013 030 Tako sem jih očistil vseh tujcev in določil straže duhovnikov in Lévijevcev, vsakega pri svojem poslu 016 NEH 013 031 in za dar lesa, ob določenih časih in za prve sadove. „Spominjaj se me, oh moj Bog, za vselej.“ # # BOOK 017 EST Esther Estera 017 EST 001 001 Pripetilo se je torej v dneh kralja Ahasvérja (to je Ahasvérja, ki je kraljeval od Indije celo do Etiopije, nad sto sedemindvajsetimi provincami), 017 EST 001 002 da je v tistih dneh, ko je kralj Ahasvér sedel na prestolu svojega kraljestva, ki je bilo v palači Suze, 017 EST 001 003 v tretjem letu njegovega kraljevanja, priredil gostijo vsem svojim princem in svojim služabnikom; moči Perzije in Medije, plemičem in princem provinc, ki so bili pred njim, 017 EST 001 004 ko jim je mnogo dni kazal bogastva svojega veličastnega kraljestva in čast svojega odličnega veličanstva, celó sto osemdeset dni. 017 EST 001 005 Ko so ti dnevi minili, je kralj priredil gostijo vsemu ljudstvu, ki je bilo prisotno v palači Suze, tako velikim kakor malim, sedem dni na dvoru vrta kraljeve palače, 017 EST 001 006 kjer so bile bele, zelene in modre tanke preproge, pritrjene z vrvicami iz tankega lanenega platna in vijolične, k srebrnim obročom in stebrom iz marmorja. Postelje so bile iz zlata in srebra, na tlaku iz rdečega, modrega, belega in črnega marmorja. 017 EST 001 007 Dajali so jim piti iz zlatih posod (posode so bile različne ena od druge) in kraljevega vina v obilju, glede na kraljevo razkošje. 017 EST 001 008 Pitje je bilo glede na postavo. Nihče ni silil, kajti tako je kralj določil vsem častnikom njegove hiše, da naj storijo glede na užitek vsakega človeka. 017 EST 001 009 Prav tako je kraljica Vaští pripravila gostijo za ženske v kraljevi hiši, ki je pripadala kralju Ahasvérju. 017 EST 001 010 Na sedmi dan, ko je bilo kraljevo srce veselo od vina, je ukazal Mehumánu, Bizetáju, Harbonáju, Bigtáju, Abagtáju, Zetárju in Karkásu, sedmim glavnim dvornim upraviteljem, ki so služili v prisotnosti kralja Ahasvérja, 017 EST 001 011 da privedejo kraljico Vaští s kraljevo krono pred kralja, da ljudstvu in princem pokaže njeno lepoto, kajti bila je lepa na pogled. 017 EST 001 012 Toda kraljica Vaští je odklonila, da pride na kraljevo zapoved po njegovih glavnih dvornih upraviteljih. Zato je bil kralj zelo ogorčen in njegova jeza je gorela v njem. 017 EST 001 013 Potem je kralj rekel modrim možem, ki so poznali čase (Kajti tak je bil kraljev običaj do vseh teh, ki so poznali postavo in sodbo 017 EST 001 014 in takoj poleg njega so bili Karšenáj, Šetár, Admát, Taršíš, Meres, Marsenáj in Memuhán, sedem princev iz Perzije in Medije, ki so videli kraljevo obličje in ki so prvi sedeli v kraljestvu.) 017 EST 001 015 „Kaj naj storimo kraljici Vaští, glede na postavo, ker po glavnih dvornih upraviteljih ni izpolnila zapovedi kralja Ahasvérja?“ 017 EST 001 016 Memuhán je pred kraljem in princi odgovoril: „Kraljica Vaští ni storila narobe samo kralju, temveč tudi vsem princem in vsemu ljudstvu, ki so po vseh provincah kralja Ahasvérja. 017 EST 001 017 Kajti to dejanje kraljice bo prišlo povsod do vseh žensk, tako da bodo v svojih očeh prezirale svoje soproge, ko bo to sporočeno: ‚Kralj Ahasvér je zapovedal kraljici Vaští, da bi bila privedena predenj, toda ni prišla.‘ 017 EST 001 018 Podobno bodo gospe iz Perzije in Medije, ki so slišale o kraljičinem dejanju, ta dan rekle vsem kraljevim princem. Tako bo vstalo preveč zaničevanja in besa. 017 EST 001 019 Če to ugaja kralju, naj gre od njega kraljeva zapoved in naj bo ta zapisana med postave Perzijcev in Medijcev, da ta ne bo predrugačena: ‚Da Vaští ne pride več pred kralja Ahasvérja. Kralj pa naj njen kraljevi stan izroči drugi, ki je boljša kakor ona.‘ 017 EST 001 020 Ko bo kraljevi odlok, ki ga bo izdal, razglašen po vsem njegovem kraljestvu (kajti to je veliko), bodo vse žene dale svojim soprogom spoštovanje, tako malim, kakor velikim.“ 017 EST 001 021 Govor je ugajal kralju in princem in kralj je storil glede na Memuhánovo besedo. 017 EST 001 022 Kajti poslal je pisma v vse kraljeve province, v vsako provinco glede na njeno pisavo in vsakemu ljudstvu glede na njihov jezik, da bi vsak mož vladal v svoji lastni hiši in da bo to razglašeno glede na jezik vsakega ljudstva. 017 EST 002 001 Po teh stvareh, ko je bil bes kralja Ahasvérja pomirjen, se je spomnil Vaští in kar je storila in kaj je bilo odrejeno zoper njo. 017 EST 002 002 Potem so mu kraljevi služabniki, ki so mu služili, rekli: „Naj bodo za kralja poiskane lepe mlade device. 017 EST 002 003 Kralj naj določi častnike po vseh provincah svojega kraljestva, da lahko zberejo skupaj vse lepe mlade device v palačo Suze, v žensko hišo, pod oskrbo Hege, kraljevega glavnega upravitelja, čuvaja žensk in naj jim bodo dane njihove stvari za očiščevanje 017 EST 002 004 in naj bo dekle, ki ugaja kralju, kraljica namesto Vaští.“Stvar je kralju ugajala in tako je storil. 017 EST 002 005 Torej v palači Suze je bil nek Jud, katerega ime je bilo Mordohaj, sin Jaíra, sinú Šimíja, sinú Kiša, Benjaminovca, 017 EST 002 006 ki je bil iz Jeruzalema odveden z ujetništvom, ki so bili odvedeni z Jehoníjem, Judovim kraljem, katerega je babilonski kralj Nebukadnezar odvedel proč. 017 EST 002 007 Vzgajal je Hadáso, to je Estero, hčer svojega strica, kajti ni imela niti očeta niti matere, deklica pa je bila lepa in krasna, katero si je Mordohaj, ko sta bila njen oče in mati mrtva, vzel za svojo lastno hčer. 017 EST 002 008 Tako se je pripetilo, ko se je slišala kraljeva zapoved in njegov odlok in ko je bilo mnogo deklet skupaj zbranih v palači Suze, k oskrbi Hegája, da je bila tudi Estera privedena v kraljevo hišo, v oskrbo Hegája, čuvaja žensk. 017 EST 002 009 Dekle mu je ugajala in od njega dosegla naklonjenost. Naglo ji je dal njene stvari za očiščenje, s takšnimi stvarmi kakor so ji pripadale in sedem služabnic, ki so bile primerne, da so ji bile izročene iz kraljeve hiše ter njo in njene deklice privedel v najboljši prostor ženske hiše. 017 EST 002 010 Estera pa ni prikazala svojega ljudstva niti svojega sorodstva, kajti Mordohaj ji je naročil, da naj tega ne prikaže. 017 EST 002 011 Mordohaj pa je vsak dan hodil pred dvor ženske hiše, da izve kako se Estera počuti in kaj bo postalo iz nje. 017 EST 002 012 Torej ko je prišla za vsako deklico vrsta, da gre h kralju Ahasvérju, potem ko je bila dvanajst mesecev, glede na običaj žensk (kajti tako so bili dnevi njihovih očiščevanj dovršeni, namreč šest mesecev z oljem iz mire in šest mesecev s prijetnimi dišavami in z drugimi stvarmi za očiščevanje žensk), 017 EST 002 013 potem je vsako dekle tako prišlo h kralju. Karkoli si je želela, ji je bilo dano, da gre z njo iz ženske hiše v kraljevo hišo. 017 EST 002 014 Zvečer je odšla, naslednji dan pa se je vrnila v drugo žensko hišo, k oskrbi Šaašgáza, kraljevega glavnega upravitelja, ki je čuval priležnice. Ni več prišla h kralju, razen če se je kralj razveseljeval v njej in da je bila poklicana po imenu. 017 EST 002 015 Torej ko je bila vrsta na Esteri, hčeri Abihájila, Mordohajevega strica, ki si jo je vzel za svojo hčer, je prišla, da gre noter h kralju, ni zahtevala ničesar, razen kar je Hegáj, kraljevi glavni upravitelj, čuvaj žensk, določil. In Estera je dosegla naklonjenost v očeh vseh tistih, ki so pogledali nanjo. 017 EST 002 016 Tako je bila Estera odpeljana h kralju Ahasvérju, v njegovo kraljevo hišo, v desetem mesecu, ki je mesec tébet, v sedmem letu njegovega vladanja. 017 EST 002 017 Kralj pa je ljubil Estero nad vsemi ženskami in dosegla je milost in naklonjenost v njegovem pogledu, bolj kot vse device, tako da je kraljevo krono postavil na njeno glavo in jo naredil kraljico namesto Vaští. 017 EST 002 018 Potem je kralj naredil veliko praznovanje vsem svojim princem in svojim služabnikom, celó Esterin praznik. Provincam je naredil razbremenitev in dal darove glede na kraljevo razkošje. 017 EST 002 019 Ko so drugič zbirali device skupaj, takrat je Mordohaj sedel pri kraljevih velikih vratih. 017 EST 002 020 Estera še ni prikazala svojega sorodstva niti svojega ljudstva, kakor ji je Mordohaj naročil, kajti Estera je izvršila Mordohajevo zapoved, podobno kakor ko je bila vzgajana pri njem. 017 EST 002 021 V tistih dneh, medtem ko je Mordohaj sedel pri kraljevih velikih vratih, sta bila dva izmed glavnih dvornih upraviteljev, Bigtáj in Tereš, izmed tistih, ki sta varovala vrata, ogorčena in iskala, da položita roko na kralja Ahasvérja. 017 EST 002 022 Stvar pa je bila odkrita Mordohaju, ki je to povedal kraljici Esteri in Estera je v Mordohajevem imenu o tem potrdila kralju. 017 EST 002 023 Ko je bilo o tej zadevi opravljeno zasliševanje, je bilo to razkrito, zato sta bila oba obešena na drevo. To je bilo pred kraljem zapisano v kroniško knjigo. 017 EST 003 001 Po teh stvareh je kralj Ahasvér povišal Hamána, Hamedátovega sina, Agágovca in ga napredoval in njegov sedež postavil nad vse prince, ki so bili z njim. 017 EST 003 002 Vsi kraljevi služabniki, ki so bili pri kraljevih velikih vratih, so se priklonili in častili Hamána, kajti kralj je glede njega tako zapovedal. Mordohaj pa se ni priklonil niti ga ni častil. 017 EST 003 003 Potem so kraljevi služabniki, ki so bili pri kraljevih velikih vratih, Mordohaju rekli: „Zakaj prestopaš kraljevo zapoved?“ 017 EST 003 004 Pripetilo se je torej, ko so mu dnevno govorili in jim ni prisluhnil, da so povedali Hamánu, da vidijo ali bodo Mordohajeve zadeve obstale, kajti povedal jim je, da je bil Jud. 017 EST 003 005 Ko je Hamán videl, da se Mordohaj ni priklonil niti ga ni častil, potem je bil Hamán poln besa. 017 EST 003 006 Zdelo se mu je v posmeh, da položi roke samo na Mordohaja, kajti pokazali so mu Mordohajevo ljudstvo. Zato je Hamán iskal, da uniči vse Jude, ki so bili po celotnem Ahasvérjevem kraljestvu, celó Mordohajevo ljudstvo. 017 EST 003 007 V prvem mesecu, ki je mesec nisán, v dvanajstem letu kralja Ahasvérja, so metali pur, kar je žreb, pred Hamánom iz dneva v dan in iz meseca v mesec, do dvanajstega meseca, ki je mesec adár. 017 EST 003 008 Hamán je rekel kralju Ahasvérju: „Tam je neko ljudstvo, razkropljeno naokoli in razpršeno med ljudstvom, po vseh provincah tvojega kraljestva. Njihove postave so različne od vsega ljudstva niti se ne držijo kraljevih postav. Zatorej to ni za kraljevo korist, da jih trpi. 017 EST 003 009 Če to ugaja kralju, naj bo to zapisano, da bodo lahko uničeni, jaz pa bom plačal deset tisoč talentov srebra rokam tistih, ki imajo svojo službeno zadolžitev, da to prinesejo v kraljeve zakladnice.“ 017 EST 003 010 Kralj je iz svoje roke snel svoj prstan ter ga dal Hamedátovemu sinu Hamánu, Agágovcu, sovražniku Judov. 017 EST 003 011 Kralj je rekel Hamánu: „Srebro ti je dano, tudi ljudstvo, da storiš z njimi, kakor se ti zdi dobro.“ 017 EST 003 012 Potem so bili na trinajsti dan prvega meseca poklicani pisarji in bilo je napisano glede na vse, kar je Hamán ukazal kraljevim poročnikom in voditeljem, ki so bili nad vsako provinco in vladarjem vsakega ljudstva vsake province, glede na njihovo pisavo in vsakemu ljudstvu glede na njihov jezik. V imenu kralja Ahasvérja je bilo napisano in zapečateno s kraljevim prstanom. 017 EST 003 013 Pisma so bila po slih poslana v vse kraljeve province, da uničijo, ubijejo in pogubijo vse Judje, tako mlade kakor stare, majhne otroke in ženske, na en dan, celó na trinajsti dan dvanajstega meseca, ki je mesec adár in da si njihov dobiček vzamejo za plen. 017 EST 003 014 Prepis pisanja za zapoved, ki naj bo predano v vsako provinco, je bilo razglašeno vsem ljudstvom, da bodo pripravljeni za ta dan. 017 EST 003 015 Sli so odšli ven, podvizani s kraljevo zapovedjo in odlok je bil izdan v palači Suze. Kralj in Hamán pa sta se usedla, da pijeta, mesto Suze pa je bilo zbegano. 017 EST 004 001 Ko je Mordohaj zaznal vse, kar je bilo storjeno, je Mordohaj raztrgal svoja oblačila in si nadel vrečevino s pepelom in odšel ven v sredo mesta ter vpil z glasnim in grenkim glasom. 017 EST 004 002 Prišel je celo pred kraljeva velika vrata, kajti nihče ne more vstopiti v kraljeva velika vrata, oblečen z vrečevino. 017 EST 004 003 V vsaki provinci, kamor sta prišla kraljeva zapoved in njegov odlok, je bilo med Judi veliko žalovanje, post, jokanje in tarnanje in mnogi so ležali v vrečevini in pepelu. 017 EST 004 004 Tako so Esterine služabnice in njeni glavni dvorni upravitelji prišli in ji to povedali. Potem je bila kraljica silno užaloščena. Poslala je oblačilo, da obleče Mordohaja in da odstrani njegovo vrečevino proč iz njega, toda on tega ni sprejel. 017 EST 004 005 Potem je Estera poklicala po Hatáha, enega izmed kraljevih glavnih dvornih upraviteljev, ki je bil določen, da ji služi in mu dala zapoved za Mordohaja, da izve kaj je bilo to in zakaj je bilo to. 017 EST 004 006 Tako je Hatáh odšel k Mordohaju, na mestno ulico, ki je bila pred kraljevimi velikimi vrati. 017 EST 004 007 Mordohaj mu je povedal o vsem, kar se mu je zgodilo in o vsoti denarja, ki ga je Hamán obljubil plačati v kraljeve zakladnice za Jude, da jih uniči. 017 EST 004 008 Dal mu je tudi kopijo pisanja odloka, ki je bil izdan v [mestu] Suze, da jih uniči, da ga pokaže Esteri in da ji to oznani in da jo zadolži, da naj bi šla noter h kralju, da mu izroči ponižno prošnjo in da pred njim sporoči zahtevo za svoje ljudstvo. 017 EST 004 009 Hatáh je prišel in Esteri povedal Mordohajeve besede. 017 EST 004 010 Estera je Hatáhu ponovno spregovorila in mu dala zapoved za Mordohaja: 017 EST 004 011 „Vsi kraljevi služabniki in ljudstvo kraljevih provinc vedo, da kdorkoli, ki ni poklican, bodisi moški ali ženska, pride h kralju v notranji dvor, je zanj ena postava, da ga usmrté, razen tistega, proti kateremu bo kralj iztegnil zlato žezlo, da bo lahko živel. Toda jaz nisem bila poklicana, da pridem h kralju teh trideset dni.“ 017 EST 004 012 Esterine besede so povedali Mordohaju. 017 EST 004 013 Potem je Mordohaj zapovedal odgovoriti Esteri: „Ne misli si, da boš ti v kraljevi hiši ušla bolj kakor vsi Judje. 017 EST 004 014 Kajti če ob tem času povsem ohranjaš svoj mir, potem bo povečanje in osvoboditev vstalo k Judom iz drugega kraja, toda ti in hiša tvojega očeta boste uničeni. Kdo ve, če nisi prišla do kraljestva zaradi tega časa kakor je ta?“ 017 EST 004 015 Potem jim je Estera zaukazala vrniti Mordohaju ta odgovor: 017 EST 004 016 „Pojdi, zberi skupaj vse Jude, ki so prisotni v [mestu] Suze in se postite zame in tri dni niti ne jejte niti ne pijte, ne ponoči ne podnevi. Tudi jaz in moje dekle se bomo prav tako postile in tako bom šla noter h kralju, kar ni glede na postavo, in če umrem, umrem.“ 017 EST 004 017 Tako je Mordohaj odšel svojo pot in storil glede na vse to, kar mu je Estera zapovedala. 017 EST 005 001 Pripetilo se je torej na tretji dan, da si je Estera nadela svojo kraljevsko obleko in stopila v notranji dvor kraljeve hiše, nasproti kraljevi hiši in kralj je sedel na svojem kraljevem prestolu, v kraljevi hiši, nasproti velikim vratom hiše. 017 EST 005 002 In bilo je tako, da ko je kralj zagledal kraljico Estero stati na dvoru, je ta dosegla naklonjenost v njegovem pogledu. Kralj je proti Esteri iztegnil zlato žezlo, ki je bilo v njegovi roki. Tako se je Estera približala in se dotaknila vrha žezla. 017 EST 005 003 Potem ji je kralj rekel: „Kaj hočeš, kraljica Estera? Kakšna je tvoja prošnja? Dano ti bo celo do polovice kraljestva.“ 017 EST 005 004 Estera je odgovorila: „Če se to zdi kralju dobro, naj kralj in Hamán prideta danes na gostijo, ki sem jo pripravila zanj.“ 017 EST 005 005 Potem je kralj rekel: „Pripravite Hamána, da se podviza, da bo lahko storil, kakor je rekla Estera.“Tako sta kralj in Hamán prišla na gostijo, ki jo je pripravila Estera. 017 EST 005 006 Kralj je pri vinski gostiji Esteri rekel: „Kaj je tvoja prošnja? Ta ti bo zagotovljena. Kaj je tvoja zahteva? Celo do polovice kraljestva ti bo izpolnjena.“ 017 EST 005 007 Potem je Estera odgovorila in rekla: „Moja prošnja in moja zahteva je, 017 EST 005 008 če sem našla naklonjenost v kraljevih očeh in če to ugaja kralju, da zagotovi mojo prošnjo in da izvede mojo zahtevo, naj kralj in Hamán prideta na gostijo, ki jo bom pripravila zanju, jutri pa bom storila kakor je rekel kralj.“ 017 EST 005 009 Potem je Hamán tega dne odšel radosten in z veselim srcem. Toda, ko je Hamán pri kraljevih velikih vratih zagledal Mordohaja, ki ni vstal niti se zaradi njega ni premaknil, je bil poln ogorčenja zoper Mordohaja. 017 EST 005 010 Vendar se je Hamán zadržal. Ko pa je prišel domov, je poslal in dal poklicati po svoje prijatelje in svojo ženo Zêrešo. 017 EST 005 011 Hamán jim je povedal o slavi svojih bogastev in množici svojih otrok in vseh stvareh, s katerimi ga je kralj povišal in kako ga je napredoval nad prince in kraljeve služabnike. 017 EST 005 012 Poleg tega je Hamán rekel: „Da, kraljica Estera nobenemu drugemu ni dovolila vstopiti s kraljem na gostijo, ki jo je pripravila, razen meni in tudi jutri sem s kraljem povabljen k njej. 017 EST 005 013 Vendar mi vse to nič ne koristi, dokler vidim Juda Mordohaja sedeti pri kraljevih velikih vratih.“ 017 EST 005 014 Potem so mu njegova žena Zêreša in vsi njegovi prijatelji rekli: „Naj bodo narejene petdeset komolcev visoke vislice in jutri spregovori kralju, da bo Mordohaj lahko obešen nanje. Potem pojdi vesel s kraljem na gostijo.“Stvar je ugajala Hamánu in velel je, da se naredijo vislice. 017 EST 006 001 To noč kralj ni mogel spati in zapovedal je, da prinesejo knjigo kroniških zapisov in brani so bili pred kraljem. 017 EST 006 002 Najdeno je bilo zapisano, da je Mordohaj povedal o Bigtánu in Terešu, dvema izmed glavnih dvornih upraviteljev, čuvajema vrat, ki sta iskala, da položita roko na kralja Ahasvérja. 017 EST 006 003 Kralj je rekel: „Kakšna čast in dostojanstvo sta bila zaradi tega storjena Mordohaju?“Potem so kraljevi služabniki, ki so mu služili, rekli: „Nič ni bilo storjeno zanj.“ 017 EST 006 004 Kralj je rekel: „Kdo je na dvoru?“Torej Hamán je prišel v zunanji dvor kraljeve hiše, da spregovori kralju, da Mordohaja obesi na vislice, ki jih je pripravil zanj. 017 EST 006 005 Kraljevi služabniki pa so mu rekli: „Glej, Hamán stoji na dvoru.“Kralj je rekel: „Naj vstopi.“ 017 EST 006 006 Tako je Hamán vstopil. Kralj mu je rekel: „Kaj naj bo storjeno človeku, katerega se kralj razveseljuje, da ga počasti?“Torej Hamán je v svojem srcu mislil: ‚Koga bi se kralj veselil, da ga počasti, bolj kakor mene?‘ 017 EST 006 007 Hamán je odgovoril kralju: „Za človeka, katerega se kralj razveseljuje, da ga počasti 017 EST 006 008 naj bo prinešena kraljevska obleka, ki jo kralj uporablja za nošnjo in konj, na katerem jaha kralj in kraljeva krona, katera je postavljena na njegovi glavi. 017 EST 006 009 Ta obleka in konj naj bosta izročena roki enega izmed kraljevih najplemenitejših princev, da bodo lahko s tem oblekli človeka, katerega se kralj razveseljuje počastiti in naj ga na konjskem hrbtu povedejo po mestni ulici in pred njim razglašajo: ‚Tako bo to storjeno človeku, katerega se kralj razveseljuje, da ga počasti.‘“ 017 EST 006 010 Potem je kralj rekel Hamánu: „Podvizaj se in vzemi obleko in konja, kakor si rekel in celo tako stori Judu Mordohaju, ki sedi pri kraljevih velikih vratih. Naj ničesar ne manjka od vsega, kar si govoril.“ 017 EST 006 011 Potem je Hamán vzel obleko in konja ter oblekel Mordohaja in ga na konjskem hrbtu povedel po mestni ulici in pred njim razglašal: „Tako bo storjeno človeku, katerega se kralj razveseljuje, da ga počasti.“ 017 EST 006 012 Mordohaj je ponovno prišel h kraljevim vratom. Hamán pa je žalujoč hitel k svoji hiši, svojo glavo pa je imel zakrito. 017 EST 006 013 Hamán je povedal svoji ženi Zêreši in vsem svojim prijateljem, vsako stvar, ki ga je doletela. Potem so mu njegovi modri možje in njegova žena Zêreša rekli: „Če je Mordohaj iz rodu Judov, pred katerim si pričel padati, ne boš prevladal zoper njega, temveč boš zagotovo padel pred njim.“ 017 EST 006 014 Medtem ko so še govorili z njim, so prišli kraljevi glavni dvorni upravitelji in hiteli, da Hamána privedejo na gostijo, ki jo je pripravila Estera. 017 EST 007 001 Tako sta kralj in Hamán prišla na gostijo s kraljico Estero. 017 EST 007 002 Kralj je drugi dan, na vinski gostiji, Esteri ponovno rekel: „Kaj je tvoja prošnja, kraljica Estera? Ta ti bo zagotovljena. Kaj je tvoja zahteva? Ta bo izpolnjena, celó do polovice kraljestva.“ 017 EST 007 003 Potem je kraljica Estera odgovorila in rekla: „Če sem našla naklonjenost v tvojem pogledu, oh kralj in če to ugaja kralju, naj mi bo na mojo prošnjo dano moje življenje in moje ljudstvo na mojo zahtevo. 017 EST 007 004 Kajti prodani smo, jaz in moje ljudstvo, da bi bili uničeni, da bi bili umorjeni in da umremo. Če pa bi bili prodani za sužnje in sužnjice, bi zadržala svoj jezik, čeprav sovražnik ne more izravnati kraljeve škode.“ 017 EST 007 005 Potem je kralj Ahasvér odgovoril in kraljici Esteri rekel: „Kdo je tisti in kje je, da si v svojem srcu drzne dovoliti, da tako stori?“ 017 EST 007 006 Estera pa je rekla: „Nasprotnik in sovražnik je ta zlobni Hamán.“Potem je bil Hamán prestrašen pred kraljem in kraljico. 017 EST 007 007 Kralj je vstal od vinske gostije in v svojem besu odšel v vrt palače. Hamán pa je vstal, da bi pri kraljici Esteri zaprosil za svoje življenje, kajti videl je, da je bilo pri kralju zoper njega določeno zlo. 017 EST 007 008 Potem se je kralj z vrta palače vrnil v prostor vinske gostije, Hamán pa je bil zrušen na postelji, na kateri je bila Estera. Potem je kralj rekel: „Ali bo tudi v hiši, pred menoj, posilil kraljico?“Brž ko je beseda odšla iz kraljevih ust, so pokrili Hamánov obraz. 017 EST 007 009 Harbonáj, eden izmed glavnih dvornih upraviteljev je pred kraljem rekel: „Glej, tudi vislice, petdeset komolcev visoke, ki jih je Hamán pripravil za Mordohaja, ki je dobro govoril za kralja, stojijo v Hamánovi hiši.“Potem je kralj rekel: „Obesite ga nanje.“ 017 EST 007 010 Tako so Hamána obesili na vislice, ki jih je pripravil za Mordohaja. Potem je bil kraljev bes pomirjen. 017 EST 008 001 Na ta dan je dal kralj Ahasvér hišo Hamána, sovražnika Judov, kraljici Esteri. Mordohaj pa je prišel pred kralja, kajti Estera je povedala kaj ji je bil. 017 EST 008 002 Kralj je snel svoj prstan, ki ga je vzel od Hamána in ga dal Mordohaju. Estera pa je Mordohaja postavila nad Hamánovo hišo. 017 EST 008 003 Estera je ponovno spregovorila pred kraljem in padla dol pri njegovih stopalih in ga s solzami rotila, da odstrani vragolijo Hamána, Agágovca in njegov naklep, ki ga je zasnoval zoper Jude. 017 EST 008 004 Potem je kralj proti Esteri iztegnil zlato žezlo. Tako je Estera vstala in stala pred kraljem 017 EST 008 005 in rekla: „Če kralju ugaja in če sem našla naklonjenost v njegovem pogledu in se zdi stvar pravilna pred kraljem in sem prijetna v njegovih očeh, naj bo zapisano, da se razveljavijo pisma, ki jih je zasnoval Hamán, Hamedátov sin, Agágovec, katera je napisal, da uničijo Jude, ki so po vseh kraljevih provincah. 017 EST 008 006 Kajti kako lahko prenašam gledanje zla, ki bo prišlo k mojemu ljudstvu? Ali kako lahko prenašam gledanje uničenja mojega sorodstva?“ 017 EST 008 007 Tedaj je kralj Ahasvér rekel kraljici Esteri in Judu Mordohaju: „Glejta, Esteri sem dal hišo Hamána, njega pa so obesili na vislicah, ker je svojo roko položil na Jude. 017 EST 008 008 Tudi za Jude napišita kakor vama to ugaja, v kraljevem imenu in to zapečatita s kraljevim prstanom, kajti pisanja, ki je napisano v kraljevem imenu in zapečateno s kraljevim pečatom, noben človek ne more razveljaviti.“ 017 EST 008 009 Potem so bili poklicani kraljevi pisarji, ob tistem času, v tretjem mesecu, ki je mesec siván, na njegov triindvajseti dan in to je bilo napisano glede na vse, kar je Mordohaj zapovedal Judom, poročnikom, namestnikom in vladarjem provinc, ki so od Indije do Etiopije, sto sedemindvajsetim provincam, v vsako provinco glede na njihovo pisanje in vsakemu ljudstvu glede na njihov jezik in Judom glede na njihovo pisanje in glede na njihov jezik. 017 EST 008 010 Napisal je v imenu kralja Ahasvérja in to zapečatil s kraljevim prstanom in pisma poslal po slih na konjskem hrbtu in jahačih na mulah, kamelah in mladih [enogrbih] velblodih. 017 EST 008 011 V teh je kralj zagotovil Judom, ki so bili v vsakem mestu, da se zberejo skupaj in da stojijo za svoje življenje, da uničijo, da ubijejo in da povzročijo, da umre vsa moč ljudstva in province, ki bi jih hotela napasti, tako malčke kakor ženske in da njihov dobiček vzamejo za plen, 017 EST 008 012 na en dan po vseh provincah kralja Ahasvérja, namreč na trinajsti dan dvanajstega meseca, ki je mesec adár. 017 EST 008 013 Kopija pisanja za zapoved, ki naj bi bila dana v vsako provinco, je bila razglašena vsemu ljudstvu in da naj bodo Judje pripravljeni za ta dan, da se maščujejo na svojih sovražnikih. 017 EST 008 014 Tako so sli, ki so jahali na mulah in kamelah, odšli ven, podvizani in pritisnjeni s kraljevo zapovedjo. In odlok je bil izdan pri palači Suze. 017 EST 008 015 Mordohaj je odšel izpred prisotnosti kralja v kraljevski obleki iz modre in bele in z veliko krono iz zlata in z obleko iz tankega lanenega platna in vijolične, mesto Suze pa se je veselilo in bilo veselo. 017 EST 008 016 Judje so imeli svetlobo, veselje, radost in čast. 017 EST 008 017 V vsaki provinci in v vsakem mestu, kamor sta prišla kraljeva zapoved in njegov odlok, so imeli Judje radost in veselje, praznovanje in dober dan. In mnogi izmed ljudstva dežele so postali Judje, kajti strah pred Judi je padel nanje. 017 EST 009 001 Torej v dvanajstem mesecu, ki je mesec adár, na trinajsti dan istega, ko sta se kraljeva zapoved in njegov odlok približala izvršitvi, na dan, ko so sovražniki Judov upali, da bodo imeli oblast nad njimi (čeprav je bilo to obrnjeno ravno nasprotno, da so Judje vladali nad tistimi, ki so jih sovražili), 017 EST 009 002 so se Judje zbrali skupaj v svojih mestih, po vseh provincah kralja Ahasvérja, da položijo roko na tiste, ki so iskali njihovo bolečino in noben človek se jim ni mogel zoperstaviti, kajti strah pred njimi je padel na vse ljudstvo. 017 EST 009 003 Vsi vladarji provinc, poročniki, namestniki in kraljevi častniki, so pomagali Judom, ker je nanje padel strah pred Mordohajem. 017 EST 009 004 Kajti Mordohaj je bil velik v kraljevi hiši in njegova slava je šla po vseh provincah, kajti ta mož Mordohaj je postajal večji in večji. 017 EST 009 005 Tako so Judje vse svoje sovražnike udarili z udarcem meča, pokolom in uničenjem. Tistim pa, ki so jih sovražili, so storili kar so hoteli. 017 EST 009 006 V palači Suze so Judje usmrtili in uničili petsto mož. 017 EST 009 007 Paršandáta, Dalfóna, Aspáta, 017 EST 009 008 Poráta, Adaljája, Aridáta, 017 EST 009 009 Parmášta, Arisája, Aridája, Jezáta, 017 EST 009 010 deset sinov Hamedátovega sina Hamána, sovražnika Judov, so usmrtili, toda na plen niso položili svojih rok. 017 EST 009 011 Na ta dan je bilo število tistih, ki so bili umorjeni v palači Suze, privedeno pred kralja. 017 EST 009 012 Kralj je kraljici Esteri rekel: „Judje so umorili in uničili petsto mož v palači Suze in deset Hamánovih sinov. Kaj so storili v preostalih kraljevih provincah? Torej kaj je tvoja prošnja? In ta ti bo zagotovljena. Ali kaj je tvoja nadaljnja zahteva? In ta bo storjena.“ 017 EST 009 013 Potem je Estera rekla: „Če to ugaja kralju, naj bo to zagotovljeno Judom, ki so v [mestu] Suze, da prav tako storijo jutri, glede na odlok današnjega dne in naj bo Hamánovih deset sinov obešenih na vislice.“ 017 EST 009 014 Kralj je zapovedal, da naj bo tako storjeno. Odlok je bil izdan v [mestu] Suze in obesili so Hamánovih deset sinov. 017 EST 009 015 Kajti Judje, ki so bili v [mestu] Suze, so se zbrali skupaj tudi na štirinajsti dan meseca adárja in v [mestu] Suze usmrtili tristo mož. Toda na plen niso položili svojih rok. 017 EST 009 016 Tudi drugi Judje, ki so bili v kraljevih provincah, so se zbrali skupaj in stali za svoja življenja in imeli počitek pred svojimi nasprotniki in jih izmed svojih sovražnikov usmrtili petinsedemdeset tisoč, toda svojih rok niso položili na plen. 017 EST 009 017 Na trinajsti dan meseca adárja in na štirinajsti dan istega, so počivali in to naredili za dan praznovanja in veselja. 017 EST 009 018 Toda Judje, ki so bili v [mestu] Suze, zbrani skupaj na njegov trinajsti dan in na njegov štirinajsti in na petnajsti dan istega, so počivali in to naredili za dan praznovanja in veselja. 017 EST 009 019 Zato so Judje po vaseh, ki prebivajo v mestih brez obzidja, naredili štirinajsti dan meseca adárja za dan veselja in praznovanja in dober dan in pošiljanja deležev drug drugemu. 017 EST 009 020 Mordohaj je napisal te stvari in poslal pisma vsem Judom, ki so bili po vseh provincah kralja Ahasvérja, tako bližnjim kakor daljnim, 017 EST 009 021 da to utrdi med njimi, da naj letno ohranjajo štirinajsti dan meseca adárja in petnajsti dan istega, 017 EST 009 022 kakor dneva, na katera so Judje počivali pred svojimi sovražniki in mesec, ki je bil obrnjen k njim, od bridkosti v radost in od žalovanja v dober dan, da si bodo lahko pripravili dneve praznovanja in radosti in pošiljanja deležev drug drugemu in daril ubogim. 017 EST 009 023 Judje so se lotili, da storijo, kakor so začeli in kakor jim je Mordohaj zapisal, 017 EST 009 024 ker je Hamán, Hamedátov sin, Agágovec, sovražnik vseh Judov, zoper Jude zasnoval, da jih uniči in vrgel pur, to je žreb, da jih ugonobi in da jih uniči, 017 EST 009 025 toda, ko je Estera prišla pred kralja, je ta s pismi zapovedal, da naj se njegov zlobni naklep, ki ga je zasnoval zoper Jude, vrne na njegovo lastno glavo in da naj bodo on in njegovi sinovi obešeni na vislice. 017 EST 009 026 Zato so ta dneva imenovali purim, po imenu pur. Zato so – po vseh besedah tega pisma in od tega, kar so videli glede te zadeve in kar je prišlo k njim – 017 EST 009 027 Judje odredili in vzeli nase in na svoje potomstvo in na vse tiste, ki so se jim pridružili, tako da to ne bi prešlo, da bodo vsako leto ta dva dneva ohranjali glede na njihovo pisanje in glede na njihov določeni čas. 017 EST 009 028 Da se bodo teh [dveh] dni spominjali in držali skozi vse rodove, vsaka družina, vsaka provinca in vsako mesto in da ta dneva purima med Judi ne bi prešla niti spomin nanju ne izgine od njihovega potomstva. 017 EST 009 029 Potem je kraljica Estera, hči Abihájila in Juda Mordohaja, z vso oblastjo napisala, da potrjuje to drugo pismo o purimu. 017 EST 009 030 Poslal je pisma vsem Judom, v sto sedemindvajset provinc Ahasvérjevega kraljestva, z besedami miru in resnice, 017 EST 009 031 da potrdi ta dneva purima, v njihovih določenih časih, glede na to kakor sta jima Jud Mordohaj in kraljica Estera predpisala in kakor so odredili zase in za svoje potomstvo zadeve posta in njihovega joka. 017 EST 009 032 Esterin odlok je potrdil te stvari o purimu in to je bilo zapisano v knjigo. 017 EST 010 001 Kralj Ahasvér je naložil davek deželi in morskim otokom. 017 EST 010 002 Vsa dejanja njegove oblasti, njegove moči in razglas Mordohajeve veličine, kamor ga je kralj napredoval, mar niso zapisana v kroniški knjigi kraljev Medije in Perzije? 017 EST 010 003 Kajti Jud Mordohaj je bil drugi za kraljem Ahasvérjem in velik med Judi in sprejet od množice svojih bratov, prizadevajoč si za blagostanje svojega ljudstva in govoril je mir vsemu svojemu semenu. # # BOOK 018 JOB Job Job 018 JOB 001 001 Bil je mož v deželi Uc, katerega ime je bilo Job, in ta mož je bil popoln in iskren in nekdo, ki se je bal Boga in se ogibal zla. 018 JOB 001 002 Tam se mu je rodilo sedem sinov in tri hčere. 018 JOB 001 003 Njegovo imetje je bilo tudi sedem tisoč ovc, tri tisoč kamel, petsto jarmov volov, petsto oslic in zelo velika družina, tako da je bil ta človek največji izmed vseh mož vzhoda. 018 JOB 001 004 Njegovi sinovi so šli in praznovali v svojih hišah, vsak svoj dan. Poslali so in dali poklicati svoje tri sestre, da jedo in pijejo z njimi. 018 JOB 001 005 Bilo je tako, da ko so se dnevi njihovega praznovanja iztekli, je Job poslal, jih posvečeval in vstajal zgodaj zjutraj ter daroval žgalne daritve glede na število njih vseh, kajti Job je rekel: „Morda so moji sinovi grešili in v svojih srcih prekleli Boga.“Tako je Job nenehno delal. 018 JOB 001 006 Bil je torej dan, ko so prišli Božji sinovi, da se pokažejo pred Gospodom in tudi Satan je prišel med njimi. 018 JOB 001 007 Gospod je rekel Satanu: „Od kod prihajaš?“Nató je Satan odgovoril Gospodu in rekel: „Od potikanja sem ter tja po zemlji in od hoje gor in dol po njej.“ 018 JOB 001 008 Gospod je rekel Satanu: „Si kaj preudaril o mojem služabniku Jobu, ker na zemlji ni nikogar podobnega njemu, popoln in pošten človek je, ki se boji Boga in se ogiblje zla?“ 018 JOB 001 009 Potem je Satan odgovoril Gospodu in rekel: „Mar se Job zastonj boji Boga? 018 JOB 001 010 Mar nisi ti naredil ograjo okoli njega, okoli njegove hiše in okoli vsega, kar ima na vsaki strani? Blagoslovil si delo njegovih rok in njegovo imetje se je povečalo v deželi. 018 JOB 001 011 Toda iztegni sedaj svojo roko in se dotakni vsega, kar ima in preklinjal te bo v tvoj obraz.“ 018 JOB 001 012 Gospod je rekel Satanu: „Glej, vse, kar ima, je v tvoji oblasti, samo nanj ne iztegni svoje roke.“Tako je Satan odšel izpred Gospodove prisotnosti. 018 JOB 001 013 Bil je dan, ko so njegovi sinovi in njegove hčere jedli in pili vino v hiši njihovega najstarejšega brata. 018 JOB 001 014 K Jobu je prišel poslanec in rekel: „Voli so orali in osli so se pasli poleg njih 018 JOB 001 015 in Sabejci so padli nadnje ter jih odvlekli proč. Da, z ostrino meča so umorili služabnike in samo jaz sam sem pobegnil, da ti povem.“ 018 JOB 001 016 Medtem ko je še govoril, je prišel še drugi in rekel: „Ogenj od Boga je padel z neba in sežgal ovce in služabnike, jih použil in samo jaz sam sem pobegnil, da ti povem.“ 018 JOB 001 017 Medtem ko je še govoril, je prišel še drugi in rekel: „Kaldejci so postavili tri čete in vpadli na kamele in jih odvedli proč. Da, in z ostrino meča umorili služabnike in samo jaz sam sem pobegnil, da ti povem.“ 018 JOB 001 018 Medtem ko je še govoril, je prišel še drugi in rekel: „Tvoji sinovi in tvoje hčere so jedli in pili vino v hiši njihovega najstarejšega brata. 018 JOB 001 019 Glej, iz divjine je prihrumel mogočen veter in udaril štiri vogale hiše in ta je padla na mladeniče in ti so mrtvi. Samo jaz sam sem pobegnil, da ti povem.“ 018 JOB 001 020 Potem je Job vstal, raztrgal svoje ogrinjalo, obril svojo glavo, padel dol na tla in oboževal 018 JOB 001 021 ter rekel: „Nag sem prišel iz maternice svoje matere in nag se bom vrnil tja. Gospod je dal in Gospod je vzel. Blagoslovljeno bodi Gospodovo ime.“ 018 JOB 001 022 V vsem tem Job ni grešil niti ni nespametno obdolžil Boga. 018 JOB 002 001 Ponovno je bil dan, ko so prišli Božji sinovi, da se predstavijo pred Gospodom in tudi Satan je prišel med njimi, da se predstavi pred Gospodom. 018 JOB 002 002 Gospod je rekel Satanu: „Od kod prihajaš?“Satan je Gospodu odgovoril in rekel: „Od potikanja sem ter tja po zemlji in od hoje gor in dol po njej.“ 018 JOB 002 003 Gospod je rekel Satanu: „Si preudaril mojega služabnika Joba, da tam ni nikogar podobnega njemu na zemlji. Popoln in iskren človek, nekdo, ki se boji Boga in se ogiblje zla? Še vedno se trdno drži svoje neokrnjenosti, čeprav me vzpodbujaš zoper njega, da bi ga uničil brez razloga.“ 018 JOB 002 004 Satan je Gospodu odgovoril in rekel: „Kožo za kožo, da, vse, kar človek ima, bo dal za svoje življenje. 018 JOB 002 005 Toda iztegni sedaj svojo roko in se dotakni njegove kosti in njegovega mesa in preklel te bo v tvoj obraz.“ 018 JOB 002 006 Gospod je rekel Satanu: „Glej, on je v tvoji roki, toda ohrani njegovo življenje.“ 018 JOB 002 007 Tako je Satan odšel izpred Gospodove prisotnosti in Joba udaril s hudimi tvori od podplata njegovega stopala do njegovega temena. 018 JOB 002 008 Ta si je vzel črepinjo, se strgal z njo in se usedel med pepel. 018 JOB 002 009 Potem mu je njegova žena rekla: „Mar še vedno ohranjaš svojo neokrnjenost? Prekolni Boga in umri.“ 018 JOB 002 010 Toda rekel ji je: „Govoriš kot govori ena izmed nespametnih žensk. Kaj? Dobro smo sprejeli iz Božje roke, pa ne bi sprejeli hudega?“V vsem tem Job s svojimi ustnicami ni grešil. 018 JOB 002 011 Torej ko so Jobovi trije prijatelji slišali o vsem tem zlu, ki je prišlo nadenj, so prišli, vsak iz svojega lastnega kraja: Elifáz Temánec, Bildád Suhéjec in Cofár Naámčan, kajti skupaj so se dogovorili, da pridejo in da žalujejo z njim in da ga tolažijo. 018 JOB 002 012 Ko pa so od daleč povzdignili svoje oči in ga niso spoznali, so povzdignili svoj glas ter zajokali. Vsak izmed njih je pretrgal svoje ogrinjalo in potresli so prah na svoje glave proti nebu. 018 JOB 002 013 Tako so sedeli z njim na tleh sedem dni in sedem noči in nihče mu ni spregovoril niti besede, kajti videli so, da je bila njegova žalost zelo velika. 018 JOB 003 001 Po tem je Job odprl svoja usta in preklel svoj dan. 018 JOB 003 002 Job je spregovoril in rekel: 018 JOB 003 003 „Naj izgine dan, na katerega sem bil rojen in noč, v kateri je bilo rečeno: ‚Tukaj je spočet fantek.‘ 018 JOB 003 004 Naj bo ta dan tema. Naj ga Bog od zgoraj ne upošteva niti naj svetloba ne sije nad njim. 018 JOB 003 005 Naj ga tema in smrtna senca omadežujeta. Naj oblak prebiva nad njim. Naj ga straši črnina dneva. 018 JOB 003 006 Glede tiste noči naj se jo polasti tema. Naj ta ne bo pridružena dnevom leta, naj ta ne pride v število mesecev. 018 JOB 003 007 Glej, naj bo ta noč osamljena, naj noben radosten glas ne pride vanjo. 018 JOB 003 008 Naj jo prekolnejo tisti, ki preklinjajo dan, ki so pripravljeni dvigniti svoje žalovanje. 018 JOB 003 009 Naj bodo zvezde njene polteme temne, naj oprezujejo za svetlobo, toda nimajo nobene, niti naj ne zagledajo jutranjega svitanja, 018 JOB 003 010 ker ta ni zaprla vrat maternice moje matere niti pred mojimi očmi ni skrila bridkosti. 018 JOB 003 011 Čemu nisem umrl v maternici? Zakaj nisem izročil duha, ko sem prišel iz trebuha? 018 JOB 003 012 Zakaj sem bil [vzet na] kolena? Ali zakaj [na] prsi, da bi sesal? 018 JOB 003 013 Kajti sedaj bi mirno ležal in bil tiho, spal bi. Potem bi počival 018 JOB 003 014 s kralji in svetovalci zemlje, ki so zapuščene kraje gradili zase, 018 JOB 003 015 ali s princi, ki so imeli zlato, ki so svoje hiše napolnjevali s srebrom, 018 JOB 003 016 ali ne bi bil kakor prezgodnji porod, kakor otročiči, ki nikoli niso videli svetlobe. 018 JOB 003 017 Tam zlobni odnehajo od nadlegovanja in tam bodo izmučeni pri počitku. 018 JOB 003 018 Tam jetniki počivajo skupaj. Oni ne poslušajo glasu zatiralca. 018 JOB 003 019 Majhni in veliki so tam in služabnik je prost pred svojim gospodarjem. 018 JOB 003 020 Zakaj je svetloba dana tistemu, ki je v bedi in življenje zagrenjenemu v duši, 018 JOB 003 021 ki hrepeni po smrti, toda ta ne prihaja in koplje za njo bolj kakor za skritimi zakladi, 018 JOB 003 022 ki se silno razveseljujejo in so veseli, ko lahko najdejo grob? 018 JOB 003 023 Zakaj je svetloba dana možu, čigar pot je skrita in katerega je Bog ogradil? 018 JOB 003 024 Kajti moje vzdihovanje prihaja preden jem in moja rjovenja so izlita ven kakor vode. 018 JOB 003 025 Kajti stvar, katere sem se silno bal, je prišla nadme in to, česar sem se bal, je prišlo k meni. 018 JOB 003 026 Nisem bil na varnem niti nisem imel počitka niti nisem bil tiho, vendar je težava prišla.“ 018 JOB 004 001 Potem je Elifáz Temánec odgovoril in rekel: 018 JOB 004 002 „ Če se poskušamo posvetovati s teboj, ali boš užaloščen? Toda kdo se lahko vzdrži pred govorjenjem? 018 JOB 004 003 Glej, mnoge si poučeval in okrepil si šibke roke. 018 JOB 004 004 Tvoje besede so podpirale tistega, ki je padal in krepil si slabotna kolena. 018 JOB 004 005 Toda sedaj je to prišlo nadte in ti slabiš. Dotika se te in si zaskrbljen. 018 JOB 004 006 Mar ni to tvoj strah, tvoje zaupanje, tvoje upanje in poštenost tvojih poti? 018 JOB 004 007 Spomni se, prosim te, kdo se je kdajkoli pogubil, pa je bil nedolžen? Ali kje so bili pravični odsekani? 018 JOB 004 008 Celo kakor sem jaz videl, tisti, ki orjejo krivičnost in sejejo zlobnost, isto [tudi] požanjejo. 018 JOB 004 009 Z Božjim udarcem umrejo in z dihom njegovih nosnic so použiti. 018 JOB 004 010 Rjovenje leva, glas krutega leva in zobje mladih levov so zlomljeni. 018 JOB 004 011 Star lev gine zaradi pomanjkanja plena, mladiči arogantnega leva pa so razkropljeni naokoli. 018 JOB 004 012 Torej stvar je bila na skrivnem privedena k meni in moje uho je nekaj tega sprejelo. 018 JOB 004 013 V mislih od nočnih videnj, ko na človeka pade globoko spanje, 018 JOB 004 014 je strah prišel nadme in trepetanje, ki je vsem mojim kostem povzročil, da so se tresle. 018 JOB 004 015 Potem je duh zdrsnil mimo mojega obraza, dlake mojega mesa so se naježile. 018 JOB 004 016 Ta je mirno stal, toda nisem mogel razločiti njegove oblike. Podoba je bila pred mojimi očmi, tam je bila tišina in zaslišal sem glas, rekoč: 018 JOB 004 017 ‚Ali bo smrten človek pravičnejši kakor Bog? Ali bo človek čistejši kakor njegov stvarnik? 018 JOB 004 018 Glej, nobenega zaupanja ne polaga v svoje služabnike in njegovi angeli so zadolženi z neumnostjo. 018 JOB 004 019 Kako veliko manj v tiste, ki prebivajo v ilnatih hišah, katerih temelj je prah, ki so zdrobljene pred moljem? 018 JOB 004 020 Uničeni so od jutra do večera, pogubljajo se na veke ne da bi se kdorkoli oziral na to. 018 JOB 004 021 Mar ni njihova odličnost, ki je v njih, odšla proč? Umirajo, celo brez modrosti.‘“ 018 JOB 005 001 „Sedaj kliči, če bo tam kdorkoli, ki ti bo odgovoril. H kateremu izmed svetih se boš obrnil? 018 JOB 005 002 Kajti bes ubija nespametnega človeka in zavist ubija neumnega. 018 JOB 005 003 Videl sem nespametnega, da se ukoreninja, toda nenadoma sem preklel njegovo prebivališče. 018 JOB 005 004 Njegovi otroci so daleč od varnosti in zdrobljeni so pri velikih vratih, niti tam ni nikogar, da jih osvobodi. 018 JOB 005 005 Katerega žetev pojedo lačni in jo pobirajo celo iz trnja in ropar požira njihovo imetje. 018 JOB 005 006 Čeprav stiska ne prihaja iz prahu niti težava ne poganja iz tal, 018 JOB 005 007 vendar je človek rojen za stisko kakor iskrice letijo navzgor. 018 JOB 005 008 Iskal bi Boga in Bogu bi izročil svojo zadevo, 018 JOB 005 009 ki dela velike stvari in nedoumljive, čudovite stvari brez števila, 018 JOB 005 010 ki daje dež na zemljo in vode pošilja na polja, 018 JOB 005 011 da tiste, ki so nizki, postavi visoko, da bi tisti, ki žalujejo, lahko bili povišani do varnosti. 018 JOB 005 012 On razočara naklepe prebrisanega, tako da njihove roke ne morejo opravljati svoje podjetnosti. 018 JOB 005 013 Modre jemlje v njihovi prebrisanosti in nasvet kljubovalnega je naglo izvršen. 018 JOB 005 014 Srečajo se s temo podnevi in tipajo opoldan kakor ponoči. 018 JOB 005 015 Toda on rešuje ubogega pred mečem, pred njihovimi usti in pred roko mogočnih. 018 JOB 005 016 Tako ima ubogi upanje in krivičnost ustavlja svoja usta. 018 JOB 005 017 Glej, srečen je človek, katerega Bog graja, zatorej ne preziraj karanja Vsemogočnega. 018 JOB 005 018 Kajti on dela rane in jih povezuje, on ranja in njegove roke ozdravljajo. 018 JOB 005 019 Osvobodil te bo v šestih težavah. Da, v sedmi se te nobeno zlo ne bo dotaknilo. 018 JOB 005 020 V lakoti te bo odkupil pred smrtjo in v vojni pred močjo meča. 018 JOB 005 021 Skrit boš pred bičanjem jezika niti se ne boš bal uničenja, kadar to prihaja. 018 JOB 005 022 Ob uničenju in lakoti se boš smejal niti se ne boš bal zemeljskih zveri. 018 JOB 005 023 Kajti v zavezi boš s kamni polja in poljske zveri bodo v miru s teboj. 018 JOB 005 024 Vedel boš, da bo tvoj šotor v miru in obiskal boš svoje prebivališče in ne boš grešil. 018 JOB 005 025 Vedel boš tudi, da bo tvojega semena veliko in tvojega potomstva kakor trave zemlje. 018 JOB 005 026 K svojemu grobu boš prišel v polni starosti, podobno kakor kopica žita prihaja v svojem obdobju. 018 JOB 005 027 Glej to, mi smo to preiskali, tako je to. Poslušaj to in spoznaj to v svoje dobro.“ 018 JOB 006 001 Toda Job je odgovoril in rekel: 018 JOB 006 002 „Oh, da bi bila moja žalost temeljito stehtana in moja katastrofa skupaj položena na tehtnico! 018 JOB 006 003 Kajti sedaj bi bila ta težja kakor morski pesek. Zato so moje besede požrte. 018 JOB 006 004 Kajti puščice Vsemogočnega so znotraj mene, njihov strup vpija moj duh. Strahote od Boga se postrojujejo zoper mene. 018 JOB 006 005 Mar divji osel riga kadar jé travo? Mar muka vol nad svojo krmo? 018 JOB 006 006 Mar se lahko to, kar je neokusno, jé brez soli? Ali je sploh kaj okusa v jajčnem beljaku? 018 JOB 006 007 Stvari, ki se jih moja duša ni hotela dotikati, so kakor moja hrana žalosti. 018 JOB 006 008 Oh, da bi lahko imel svojo zahtevo in da bi mi Bog zagotovil stvar, po kateri hrepenim! 018 JOB 006 009 Celo da bi to ugajalo Bogu, da me uniči, da bi spustil svojo roko in me odrezal! 018 JOB 006 010 Potem bi vendar imel tolažbo, da, otrdil bi se v bridkosti. Naj mi ne prizanese, kajti nisem prikrival besed Svetega. 018 JOB 006 011 Kaj je moja moč, da bi upal? Kaj je moj konec, da bi podaljšal svoje življenje? 018 JOB 006 012 Mar je moja moč moč kamnov? Ali je moje meso iz brona? 018 JOB 006 013 Mar ni moja pomoč v meni? In ali je modrost docela pregnana od mene? 018 JOB 006 014 Tistemu, ki peša, naj bi bilo izkazano usmiljenje od njegovega prijatelja, toda on zapušča strah Vsemogočnega. 018 JOB 006 015 Moji bratje so varljivo postopali kakor potok in kakor tok potokov so prešli, 018 JOB 006 016 ki so potemneli zaradi razloga ledu in na katerih je skrit sneg. 018 JOB 006 017 Kadar se ogrejejo, izginejo. Ko je vroče so použiti iz svojega kraja. 018 JOB 006 018 Steze njihove poti so obrnjene stran, gredo v nič in izginejo. 018 JOB 006 019 Krdela iz Temá so gledala, skupine iz Sabe so čakale nanje. 018 JOB 006 020 Zbegani so bili, ker so upali. Prišli so tja in bili osramočeni. 018 JOB 006 021 Kajti sedaj ste nič, vidite moje zavračanje in ste prestrašeni. 018 JOB 006 022 Mar sem rekel: ‚Prinesite k meni?‘ali ‚Dajte mi nagrado iz svojega imetja?‘ 018 JOB 006 023 ali: ‚Osvobodite me pred sovražnikovo roko?‘ali ‚Odkupite med pred roko močnega?‘ 018 JOB 006 024 Účite me in držal bom svoj jezik in dajte mi razumeti kje sem se motil. 018 JOB 006 025 Kako prepričljive so prave besede! Toda kaj vaše razpravljanje ošteva? 018 JOB 006 026 Mar si domišljate, da grajate besede in govore tistega, ki je obupan, ki so kakor veter? 018 JOB 006 027 Da, vi nadvladate osirotelega in kopljete jamo za svojega prijatelja. 018 JOB 006 028 Zdaj torej bodite zadovoljni. Poglejte name, kajti to vam je očitno, če lažem. 018 JOB 006 029 Vrnite se, prosim vas, naj to ne bo krivičnost. Da, ponovno se vrnite, moja pravičnost je v tem. 018 JOB 006 030 Mar je na mojem jeziku krivičnost? Ne more moj okus razločevati sprevrženih stvari? 018 JOB 007 001 Mar ni določen čas za človeka na zemlji? Mar niso njegovi dnevi prav tako podobni najemnikovim dnevom? 018 JOB 007 002 Kakor si služabnik iskreno želi sence in kakor najemnik gleda za nagrado svojega dela, 018 JOB 007 003 tako sem prisiljen, da posedujem mesece ničnosti in naporne noči so mi določene. 018 JOB 007 004 Ko se uležem, rečem: ‚Kdaj bom vstal in bo noč minila? Poln sem premetavanja sem ter tja do jutranjega svitanja. 018 JOB 007 005 Moje meso je pokrito z ličinkami in grudami prahu, moja koža je razpokana in postala gnusna. 018 JOB 007 006 Moji dnevi so bolj nagli kakor tkalski čolniček in preživeti so brez upanja. 018 JOB 007 007 Oh spomnite se, da je moje življenje veter, moje oko ne bo več videlo dobrega. 018 JOB 007 008 Oko tistega, ki me je videlo, me ne bo več videlo. Tvoje oči so na meni, mene pa ni. 018 JOB 007 009 Kakor je oblak použit in izginil proč, tako kdor gre dol h grobu, ne bo več prišel gor. 018 JOB 007 010 Ne bo se več vrnil k svojemu domu, niti ga njegov kraj ne bo več poznal. 018 JOB 007 011 Zato ne bom zadrževal svojih ust, govoril bom v tesnobi svojega duha, pritoževal se bom v grenkobi svoje duše. 018 JOB 007 012 Mar sem morje ali kit, da ti postavljaš stražo nad menoj? 018 JOB 007 013 Ko rečem: ‚Moja postelja me bo tolažila, moje ležišče bo lajšalo mojo pritožbo, ‘ 018 JOB 007 014 takrat me ti strašiš s sanjami in me prek videnj spravljaš v grozo, 018 JOB 007 015 tako da moja duša raje izbira dušenje in smrt, kakor pa moje življenje. 018 JOB 007 016 To se mi gabi. Ne bi hotel živeti večno. Pustite me samega, kajti moji dnevi so ničevost. 018 JOB 007 017 Kaj je človek, da bi ga ti poveličeval? In da bi svoje srce naravnal nanj? 018 JOB 007 018 Da bi ga ti obiskoval vsako jutro in ga preizkušal vsak trenutek? 018 JOB 007 019 Kako dolgo ne boš odšel od mene niti me ne boš pustil samega, dokler ne pogoltnem svoje sline? 018 JOB 007 020 Grešil sem. Kaj ti bom storil, oh varuh ljudi? Zakaj si me postavil kakor znamenje zoper tebe, tako da sem breme samemu sebi? 018 JOB 007 021 Zakaj ne odpustiš mojega prestopka in ne odvzameš moje krivičnosti? Kajti sedaj bom spal v prahu in iskal me boš zjutraj, toda mene ne bo.“ 018 JOB 008 001 Potem je odgovoril Bildád Suhéjec in rekel: 018 JOB 008 002 „Doklej boš govoril te stvari? In kako dolgo bodo besede iz tvojih ust podobne močnemu vetru? 018 JOB 008 003 Mar Bog izkrivlja sodbo? Mar Vsemogočni izkrivlja pravico? 018 JOB 008 004 Če so tvoji otroci grešili zoper njega in jih je zavrgel zaradi njihovega prestopka, 018 JOB 008 005 če hočeš zgodaj iskati Boga in narediti ponižno prošnjo Vsemogočnemu, 018 JOB 008 006 če bi bil ti čist in pravičen, bi se on sedaj zaradi tebe zagotovo prebudil in prebivališče tvoje pravičnosti naredil uspešno. 018 JOB 008 007 Čeprav je bil tvoj začetek majhen, bo vendar tvoj zadnji konec silno narasel. 018 JOB 008 008 Kajti poizvedi, prosim te, o prejšnjem času in se pripravi, da preiskuješ o njihovih očetih 018 JOB 008 009 (kajti mi smo samo od včeraj in ne vemo nič, ker so naši dnevi na zemlji senca). 018 JOB 008 010 Mar te ne bodo poučili in ti povedali in izustili besed iz svojega srca? 018 JOB 008 011 Mar lahko loček zraste brez blata? Mar lahko perunika raste brez vode? 018 JOB 008 012 Medtem, ko je še v svojem zelenju in ni odtrgana, ovene pred katerimkoli drugim zeliščem. 018 JOB 008 013 Takšne so steze vseh, ki pozabljajo Boga in upanje hinavca bo propadlo, 018 JOB 008 014 katerega upanje bo odrezano, katerega trdno upanje bo pajkova mreža. 018 JOB 008 015 Naslonil se bo na svojo hišo, toda ta ne bo obstala, trdno jo bo držal, toda ta ne bo zdržala. 018 JOB 008 016 Zelen je pred soncem in njegova veja poganja v njegovem vrtu. 018 JOB 008 017 Njegove korenine so ovite okoli kupa in strmi na kraj kamnov. 018 JOB 008 018 Če ga uniči iz svojega kraja, potem ga bo ta zatajil, rekoč: ‚Nisem te videl.‘ 018 JOB 008 019 Glej, to je radost njegove poti in iz zemlje bodo pognali drugi. 018 JOB 008 020 Glej, Bog ne bo zavrnil popolnega moža, niti ne bo pomagal hudodelcem, 018 JOB 008 021 dokler tvojih ust ne napolni s smejanjem in tvojih ustnic z radostjo. 018 JOB 008 022 Tisti, ki te sovražijo, bodo oblečeni s sramoto in bivališče zlobnega bo prišlo v nič.“ 018 JOB 009 001 Potem je Job odgovoril in rekel: 018 JOB 009 002 „Vem, to je tako res. Toda kako bi človek mogel biti pravičen z Bogom? 018 JOB 009 003 Če se hoče pričkati z njim, mu ne more odgovoriti eno od tisočih. 018 JOB 009 004 On je moder v srcu in mogočen v moči, kdo se je utrdil zoper njega in je uspel? 018 JOB 009 005 Ki odstranja gore in ne vedo, ki jih prevrača v svoji jezi. 018 JOB 009 006 Ki trese zemljo iz njenega kraja in njeni stebri trepetajo. 018 JOB 009 007 Ki zapoveduje soncu in ta ne vzhaja in pečati zvezde. 018 JOB 009 008 Ki sam razprostira nebesni obok in stopa po valovih morja. 018 JOB 009 009 Ki dela Arktur, Orion, Gostosevce in južne sobe. 018 JOB 009 010 Ki dela velike stvari neodkrite, da, in čudeže brez števila. 018 JOB 009 011 Glej! Hodi poleg mene, jaz pa ga ne vidim, gre tudi naprej, toda jaz ga ne zaznavam. 018 JOB 009 012 Glej, odvzema, kdo ga lahko ovira? Kdo mu bo rekel: ‚Kaj delaš?‘ 018 JOB 009 013 Če Bog ne bo umaknil svoje jeze, se ponosni pomočniki sklonijo pod njim. 018 JOB 009 014 Kako mnogo manj bi mu jaz mogel odgovoriti in izbrati svoje besede, da razpravljam z njim? 018 JOB 009 015 Kateremu, čeprav bi bil pravičen, vendar ne bi mogel odgovoriti, temveč bi naredil ponižno prošnjo svojemu sodniku. 018 JOB 009 016 Če sem klical in mi je odgovoril, vendar ne bi verjel, da je prisluhnil mojemu glasu. 018 JOB 009 017 Kajti lomi me z viharjem in brez razloga množi moje rane. 018 JOB 009 018 Ne bo mi pustil, da zajamem sapo, temveč me napolnjuje z grenkobo. 018 JOB 009 019 Če govorim o moči, glej, on je močan, če pa o sodbi, kdo mi bo določil čas zagovarjanja? 018 JOB 009 020 Če jaz sebe opravičim, me bodo moja lastna usta obsodila. Če rečem: ‚Jaz sem popoln, ‘se bo izkazalo, da sem sprevržen. 018 JOB 009 021 Čeprav bi bil popoln, vendar ne bi poznal svoje duše, preziral bi svoje življenje. 018 JOB 009 022 To je ena stvar, zato sem rekel to: ‚On uničuje popolnega in zlobnega.‘ 018 JOB 009 023 Če nadloga nenadoma ubije, se bo posmehoval ob sojenju nedolžnih. 018 JOB 009 024 Zemlja je dana v roko zlobnega. On zakriva obličja njenih sodnikov. Če ne, kje in kdo je on? 018 JOB 009 025 Torej moji dnevi so hitrejši kakor tekač. Odletijo proč, nič dobrega ne vidijo. 018 JOB 009 026 Minili so kakor nagle ladje, kakor orel, ki hiti k plenu. 018 JOB 009 027 Če rečem: ‚Pozabil bom svojo pritožbo, prenehal bom s svojo potrtostjo in se potolažil, ‘ 018 JOB 009 028 se bojim vseh svojih bridkosti, vem, da me ne boš imel za nedolžnega. 018 JOB 009 029 Če sem zloben, zakaj se potem trudim zaman? 018 JOB 009 030 Če se umijem s snežnico in svoje roke naredim čiste kot še nikoli, 018 JOB 009 031 me boš vendar pahnil v jarek in moja lastna oblačila me bodo prezirala. 018 JOB 009 032 Kajti on ni človek, kakor sem jaz, da bi mu odgovoril in bi skupaj prišla na sodbo. 018 JOB 009 033 Niti ni tukaj kakršnegakoli razsodnika med nama, da bi lahko svojo roko položil na naju oba. 018 JOB 009 034 Naj svojo palico vzame od mene in naj me njegov strah ne straši. 018 JOB 009 035 Potem bi govoril in se ga ne bi bal, toda z menoj ni tako. 018 JOB 010 001 Moji duši se gnusi moje življenje. Svojo pritožbo bom pustil nad seboj, govoril bom v grenkobi svoje duše. 018 JOB 010 002 Bogu bom rekel: ‚Ne obsodi me. Razloži mi zakaj se pričkaš z menoj.‘ 018 JOB 010 003 Mar ti je dobro, da bi zatiral, da bi preziral delo svojih rok in bi sijal nad nasvetom zlobnega? 018 JOB 010 004 Imaš mesene oči? Mar vidiš kakor vidi človek? 018 JOB 010 005 So tvoji dnevi kakor dnevi človeka? So tvoja leta kakor človeški dnevi, 018 JOB 010 006 da poizveduješ za mojo krivičnostjo in preiskuješ za mojim grehom? 018 JOB 010 007 Ti veš, da nisem zloben in nikogar ni, ki lahko osvobodi iz tvoje roke. 018 JOB 010 008 Tvoje roke so me naredile in me oblikovale skupaj na vsaki strani, vendar si me uničil. 018 JOB 010 009 Spomni se, rotim te, da si me naredil kakor ilo, ti pa me hočeš ponovno privesti v prah? 018 JOB 010 010 Mar me nisi iztočil kakor mleko in me strdil kakor sir? 018 JOB 010 011 Oblekel si me s kožo in mesom in me obdal s kostmi in kitami. 018 JOB 010 012 Zagotovil si mi življenje in naklonjenost in tvoje obiskovanje je ohranilo mojega duha. 018 JOB 010 013 Te stvari si skril v svojem srcu, vem, da je to s teboj. 018 JOB 010 014 Če grešim, potem me zaznamuješ in me ne boš oprostil pred mojo krivičnostjo. 018 JOB 010 015 Če bi bil zloben, gorje meni. Če bi bil pravičen, vendar ne bom dvignil svoje glave. Poln zmedenosti sem, zato poglej mojo stisko, 018 JOB 010 016 kajti ta narašča. Loviš me kakor krut lev in se ponovno kažeš čudovitega nad menoj. 018 JOB 010 017 Zoper mene obnavljaš svoje pričevanje in nad menoj povečuješ svoje ogorčenje. Spremembe in vojna so zoper mene. 018 JOB 010 018 Zakaj si me potem privedel ven iz maternice? Oh, da bi izročil duha in me nobeno oko ne bi videlo! 018 JOB 010 019 Bil bi kakor če me ne bi bilo, od maternice bi bil odnešen v grob. 018 JOB 010 020 Mar ni mojih dni malo? Odnehaj torej in me pusti samega, da se malo potolažim, 018 JOB 010 021 preden grem odkoder se ne bom vrnil, celó v deželo teme in smrtne sence, 018 JOB 010 022 deželo teme kakor tema sama in smrtne sence, brez kakršnegakoli reda in kjer je svetloba kakor tema.“ 018 JOB 011 001 Potem je odgovoril Cofár Naámčan in rekel: 018 JOB 011 002 „Mar ne bo množica besed odgovorjena? Mar naj bo mož poln govora opravičen? 018 JOB 011 003 Mar naj tvoje laži naredijo možem, da molčijo? In ko zasmehuješ ali te noben človek ne bo osramotil? 018 JOB 011 004 Kajti rekel si: ‚Moj nauk je čist in jaz sem čist v tvojih očeh.‘ 018 JOB 011 005 Toda oh, da bi Bog spregovoril in zoper tebe odprl svoje ustnice 018 JOB 011 006 in da bi ti pokazal skrivnosti modrosti, da so dvojne temu kar je! Vedi torej, da Bog od tebe terja manj kakor zasluži tvoja krivičnost. 018 JOB 011 007 Mar lahko z iskanjem najdeš Boga? Mar lahko do popolnosti spoznaš Vsemogočnega? 018 JOB 011 008 To je tako visoko kakor nebo. Kaj lahko storiš? Globlje kakor pekel. Kaj lahko spoznaš? 018 JOB 011 009 Njegova mera je daljša kakor zemlja in širša kakor morje. 018 JOB 011 010 Če odseka in zapre ali zbere skupaj, kdo ga potem lahko ovira? 018 JOB 011 011 Kajti pozna praznoglave ljudi. Tudi zlobnost vidi. Mar ne bo potem to preudaril? 018 JOB 011 012 Kajti praznoglav človek bi bil moder, čeprav bi bil človek podoben divjemu osličjem žrebetu. 018 JOB 011 013 Če pripraviš svoje srce in svoje roke iztegneš k njemu, 018 JOB 011 014 če je krivičnost v tvoji roki, jo odloži daleč proč in naj zlobnost ne prebiva v tvojih šotorih. 018 JOB 011 015 Kajti potem boš povzdignil svoj obraz brez madeža. Da, neomajen boš in se ne boš bal, 018 JOB 011 016 ker boš pozabil svojo bedo in se jo boš spominjal kakor vode, ki tečejo mimo, 018 JOB 011 017 in tvoja starost bo jasnejša kakor opoldan, svetil boš naprej, ti boš kakor jutro. 018 JOB 011 018 Ti boš varen, ker je upanje. Da, kopal boš okoli sebe in svoj počitek si boš vzel v varnosti. 018 JOB 011 019 Tudi ulegel se boš in nihče te ne bo strašil. Da, mnogi te bodo obžalovali. 018 JOB 011 020 Toda oči zlobnih bodo odpovedale in ne bodo pobegnili in njihovo upanje bo kakor izročitev duha.“ 018 JOB 012 001 Job je odgovoril in rekel: 018 JOB 012 002 „Brez dvoma ste vi samo ljudje in modrost bo umrla z vami. 018 JOB 012 003 Toda jaz imam razumevanje prav tako kakor vi. Ni sem slabši od vas. Da, kdo ne pozna takšnih stvari kakor so te? 018 JOB 012 004 Jaz sem kakor nekdo, zasmehovan od svojega bližnjega, ki kliče k Bogu in ta mu odgovarja. Pravičen človek je zasmehovan do norčevanja. 018 JOB 012 005 Kdor je pripravljen, da zdrsne s svojimi stopali, je kakor svetilka, prezirana v mislih tistega, ki je ohol. 018 JOB 012 006 Šotori roparjev uspevajo in tisti, ki izzivajo Boga, so varni; v čigar roko Bog obilno prinaša. 018 JOB 012 007 Toda vprašaj sedaj živali in te bodo poučile in perjad neba in ti bodo povedale. 018 JOB 012 008 Ali govori zemlji in ta te bo poučila in morske ribe ti bodo oznanile. 018 JOB 012 009 Kdo ne spoznava v vsem tem, da je to naredila Gospodova roka? 018 JOB 012 010 V čigar roki je duša vsake žive stvari in dih vsega človeštva. 018 JOB 012 011 Mar uho ne preizkuša besed? In usta ne okusijo njegove hrane? 018 JOB 012 012 S starcem je modrost, in v dolžini dni razumnost. 018 JOB 012 013 Z njim je modrost in moč, on ima nasvet in razumnost. 018 JOB 012 014 Glej, on poruši in to ne more biti ponovno zgrajeno. On zapre človeka in ne more biti odpiranja. 018 JOB 012 015 Glej, on zadržuje vode in se posušijo. On jih prav tako pošilja ven in razrijejo zemljo. 018 JOB 012 016 Z njim je moč in modrost, prevarani in slepar sta njegova. 018 JOB 012 017 Svetovalce odvede oplenjene in sodnike dela bedake. 018 JOB 012 018 Kraljem razvezuje vez in njihova ledja opasuje s pasom. 018 JOB 012 019 Prince odvede oplenjene in podira močne. 018 JOB 012 020 Odstranja govor zanesljivih in odvzema razumnost ostarelih. 018 JOB 012 021 Na prince izliva zaničevanje in slabi moč močnih. 018 JOB 012 022 Odkriva globoke stvari teme in na svetlobo prinaša smrtno senco. 018 JOB 012 023 Povečuje narode in jih uničuje. Razširja narode in jih ponovno vodi v suženjstvo. 018 JOB 012 024 Odvzema srce vodjem ljudstva zemlje in jim povzroča, da tavajo v divjini, kjer ni poti. 018 JOB 012 025 Tipajo v temi brez svetlobe in on jim povzroča, da se opotekajo kakor pijan človek. 018 JOB 013 001 Glej, moje oko je vse to videlo, moje uho je to slišalo in razumelo. 018 JOB 013 002 Kar veste vi, isto vem tudi jaz, ni sem slabši od vas. 018 JOB 013 003 Zagotovo bi govoril Vsemogočnemu in želim si, da bi razpravljal z Bogom. 018 JOB 013 004 Toda vi ste ponarejevalci laži, vi vsi ste zdravniki brez vrednosti. 018 JOB 013 005 Oh, da bi vsi skupaj molčali! To bi bila vaša modrost. 018 JOB 013 006 Poslušajte torej moje zagovarjanje in prisluhnite prošnjam mojih ustnic. 018 JOB 013 007 Mar boste zlobno govorili za Boga? In varljivo govorili zanj? 018 JOB 013 008 Mar boste sprejeli njegovo osebo? Mar se boste potegovali za Boga? 018 JOB 013 009 Ali je dobro, da bi vas on preiskal? Ali kakor en človek zasmehuje drugega ali tako zasmehujete njega? 018 JOB 013 010 Zagotovo vas bo grajal, če naskrivaj sprejemate osebe. 018 JOB 013 011 Mar vas ne bo njegova odličnost prestrašila? In njegova groza padla na vas? 018 JOB 013 012 Vaši spomini so podobni pepelu, vaša telesa ilovnatim telesom. 018 JOB 013 013 Molčite, pustite me samega, da lahko govorim in naj pride name kar hoče. 018 JOB 013 014 Čemu jemljem svoje meso v svoje zobe in svoje življenje polagam v svojo roko? 018 JOB 013 015 Čeprav me ubije, bom jaz vendar zaupal vanj, toda svoje lastne poti bom ohranil pred njim. 018 JOB 013 016 On bo tudi rešitev moje duše, kajti hinavec ne bo prišel predenj. 018 JOB 013 017 Marljivo prisluhnite mojemu govoru in moji izjavi s svojimi ušesi. 018 JOB 013 018 Glejte torej, zapovedal sem svojo stvar, vem, da bom opravičen. 018 JOB 013 019 Kdo je tisti, ki se bo pravdal z menoj? Kajti sedaj, če zadržim svoj jezik, bom izročil duha. 018 JOB 013 020 Samo ne storite mi dveh stvari, potem se ne bom skril pred teboj. 018 JOB 013 021 Umakni svojo roko daleč od mene in naj me tvoja groza ne stori prestrašenega. 018 JOB 013 022 Potem kliči in jaz ti bom odgovoril. Ali naj jaz govorim in ti mi odgovori. 018 JOB 013 023 Kako številne so moje krivičnosti in grehi? Naredi mi, da spoznam moj prestopek in moj greh. 018 JOB 013 024 Zakaj skrivaš svoj obraz in me šteješ za svojega sovražnika? 018 JOB 013 025 Hočeš zlomiti list, gnan sem ter tja? Hočeš zasledovati suho strnišče? 018 JOB 013 026 Kajti zoper mene pišeš grenke stvari in me delaš, da posedujem krivičnosti moje mladosti. 018 JOB 013 027 Moja stopala polagaš v klade in ozko gledaš na vse moje steze. Odtis postavljaš na pete mojih stopal. 018 JOB 013 028 In on, kakor razpadajoča stvar, požira, kakor obleko, ki je pojedena od molja. 018 JOB 014 001 Človek, ki je rojen iz ženske, je malo-dneven in poln težav, 018 JOB 014 002 poganja kakor cvet in je odtrgan, odleti tudi kakor senca in ne nadaljuje. 018 JOB 014 003 Mar odpiraš svoje oči nad takšnim in me s seboj vodiš na sodbo? 018 JOB 014 004 Kdo lahko privede čisto stvar iz nečiste? Niti eden. 018 JOB 014 005 Ker so njegovi dnevi določeni, je število njegovih mesecev s teboj, ti si določil njegove meje, ki jih ne more prestopiti. 018 JOB 014 006 Obrni se od njega, da lahko počiva, dokler ne bo dovršil svojega dneva kakor najemnik. 018 JOB 014 007 Kajti upanje je za drevo, če je posekano, da bo ponovno pognalo in da njegove nežne veje ne bodo odnehale. 018 JOB 014 008 Čeprav se njegova korenina v zemlji postara in njegov štor umre v zemlji, 018 JOB 014 009 vendar preko vonja vode vzbrsti in požene veje kakor rastlina. 018 JOB 014 010 Toda človek umre in obleži. Da, človek izroči duha in kje je? 018 JOB 014 011 Kakor vode izhlapevajo iz morja in se poplava izsušuje in posuši, 018 JOB 014 012 tako se človek uleže in ne vstane. Dokler ne bo več nebesnega oboka, se ne bodo prebudili niti ne bodo dvignjeni iz svojega spanja. 018 JOB 014 013 Oh, da bi me hotel skriti v grob, da bi me varoval na skrivnem, dokler tvoj bes ne mine, da bi mi določil določeni čas in me spomnil! 018 JOB 014 014 Če človek umre, mar bo ponovno živel? Vse dni svojega določenega časa bom čakal, dokler ne pride moja sprememba. 018 JOB 014 015 Klical boš in jaz ti bom odgovoril, imel boš željo po delu svojih rok. 018 JOB 014 016 Kajti sedaj šteješ moje korake. Mar ne paziš nad mojim grehom? 018 JOB 014 017 Moj prestopek je zapečaten v mošnji in ti zašiješ mojo krivičnost. 018 JOB 014 018 Zagotovo padajoča gora pride v nič in skala je odstranjena iz svojega kraja. 018 JOB 014 019 Vode brusijo kamne. Ti izpiraš stvari, ki rastejo ven iz zemeljskega prahu in ti uničuješ upanje človeka. 018 JOB 014 020 Na veke prevladuješ zoper njega in on premine. Spreminjaš njegovo obličje in ga pošiljaš proč. 018 JOB 014 021 Njegovi sinovi so prišli v čast in on tega ne ve. Ponižani so, toda tega ne zaznava o njih. 018 JOB 014 022 Toda njegovo meso na njem bo imelo bolečino in njegova duša znotraj njega bo žalovala.“ 018 JOB 015 001 Potem je odgovoril Elifáz Temánec in rekel: 018 JOB 015 002 „Mar naj moder človek izreka prazno znanje in svoj trebuh napolnjuje z vzhodnikom? 018 JOB 015 003 Mar naj razpravlja z nekoristnim govorjenjem? Ali z govori, s katerimi ne more storiti nič dobrega? 018 JOB 015 004 Da, ti zametuješ strah in zadržuješ molitev pred Bogom. 018 JOB 015 005 Kajti tvoja usta izrekajo tvojo krivičnost in ti izbiraš jezik prebrisanega. 018 JOB 015 006 Tvoja lastna usta te obsojajo in ne jaz. Da, tvoje lastne ustnice pričujejo zoper tebe. 018 JOB 015 007 Mar si ti prvi človek, ki je bil rojen? Ali si bil narejen pred hribi? 018 JOB 015 008 Mar si slišal Božjo skrivnost? In ali sebi zadržuješ modrost? 018 JOB 015 009 Kaj ti veš, kar mi ne vemo? Kaj razumeš, kar ni v nas? 018 JOB 015 010 Z nami so sivolasi in zelo stari možje, precej starejši od tvojega očeta. 018 JOB 015 011 Ali so Božje tolažbe zate majhne? Je s teboj kakršnakoli skrita stvar? 018 JOB 015 012 Zakaj te tvoje srce odnaša? In ob čem tvoje oči mežikajo, 018 JOB 015 013 da svojega duha obračaš zoper Boga in takšnim besedam dopuščaš izti iz tvojih ust? 018 JOB 015 014 Kaj je človek, da bi bil čist? In ta, ki je rojen iz ženske, da bi bil pravičen? 018 JOB 015 015 Glej, zaupanja ne polaga v svoje svete. Da, nebesni obok ni čist v njegovem pogledu. 018 JOB 015 016 Kako mnogo bolj gnusen in umazan je človek, ki pije krivičnost kakor vodo? 018 JOB 015 017 Pokazal ti bom, poslušaj me. To, kar sem videl, bom oznanil. 018 JOB 015 018 To, kar so modri možje povedali od svojih očetov in tega niso skrili, 018 JOB 015 019 katerim samim je bila dana zemlja in noben tujec ni šel med njimi. 018 JOB 015 020 Zloben človek se muči z bolečino vse svoje dni in število let je skrito zatiralcu. 018 JOB 015 021 Grozen zvok je v njegovih ušesih. V uspevanju bo nadenj prišel uničevalec. 018 JOB 015 022 Ne verjame, da se bo vrnil iz teme in meč čaka nanj. 018 JOB 015 023 Naokoli tava za kruhom, rekoč: ‚Kje je?‘Ve, da je ob njegovi roki pripravljen dan teme. 018 JOB 015 024 Stiska in tesnoba ga bosta preplašili. Prevladali bosta zoper njega kakor kralj, pripravljen za bitko. 018 JOB 015 025 Kajti svojo roko izteguje zoper Boga in se krepi zoper Vsemogočnega. 018 JOB 015 026 On steče nanj, celó na njegov vrat, na debele izbokline njegovih ščitov, 018 JOB 015 027 ker svoj obraz pokriva s svojo mastnostjo in na svojih ledjih nabira sloje tolšče. 018 JOB 015 028 Prebiva v zapuščenih mestih in hišah, katere noben človek ne naseljuje, ki so pripravljene, da postanejo ruševine. 018 JOB 015 029 Ne bo bogat, niti se ne bo njegovo imetje nadaljevalo niti ne bo podaljšal svoje popolnosti na zemlji. 018 JOB 015 030 Iz teme ne bo odšel. Plamen bo posušil njegove mladike in z dihom svojih ust bo odšel proč. 018 JOB 015 031 Kdor je zaveden naj ne zaupa v ničnost, kajti ničnost bo njegovo povračilo. 018 JOB 015 032 Dovršeno bo pred njegovim časom in njegova veja ne bo zelena. 018 JOB 015 033 Svoje nezrelo grozdje bo otresel kakor trta in svoj cvet bo odvrgel kakor oljka. 018 JOB 015 034 Kajti skupnost hinavcev bo zapuščena in ogenj bo použil šotore podkupovanja. 018 JOB 015 035 Spočenjajo vragolijo in rodijo ničnost in njihov trebuh pripravlja prevaro.“ 018 JOB 016 001 Potem je Job odgovoril in rekel: 018 JOB 016 002 „Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bedni tolažniki. 018 JOB 016 003 Mar bodo besede ničnosti imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš? 018 JOB 016 004 Tudi jaz bi lahko govoril kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami. 018 JOB 016 005 Toda jaz te hočem okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bo omililo tvojo žalost. 018 JOB 016 006 Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, koliko sem olajšan? 018 JOB 016 007 Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno. 018 JOB 016 008 Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz. 018 JOB 016 009 Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj. 018 JOB 016 010 S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene. 018 JOB 016 011 Bog me je izročil brezbožnim in me predal v roke zlobnih. 018 JOB 016 012 Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje. 018 JOB 016 013 Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša, moj žolč izliva na tla. 018 JOB 016 014 Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan. 018 JOB 016 015 Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu. 018 JOB 016 016 Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca, 018 JOB 016 017 ne za kakršnokoli nepravičnost na mojih rokah, prav tako je moja molitev čista. 018 JOB 016 018 Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora. 018 JOB 016 019 Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini. 018 JOB 016 020 Moji prijatelji me zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu. 018 JOB 016 021 Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega! 018 JOB 016 022 Ko pride nekaj let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil. 018 JOB 017 001 Moj dih je pokvarjen, moji dnevi so izumrli, zame so pripravljeni grobovi. 018 JOB 017 002 Mar niso tukaj z menoj zasmehovalci? Mar moje oko ne vztraja v njihovem izzivanju? 018 JOB 017 003 Sedaj se ulezi, postavi me v poroštvo s seboj. Kdo je ta, ki bo udaril roki z menoj? 018 JOB 017 004 Kajti njihovo srce si skril pred razumevanjem, zato jih ne boš povišal. 018 JOB 017 005 Kdor svojim prijateljem govori prilizovanja, bodo pešale celo oči njegovih otrok. 018 JOB 017 006 Naredil me je tudi za tarčo posmeha med ljudstvom in poprej sem bil kakor bobnič. 018 JOB 017 007 Tudi moje oko je zatemnjeno zaradi bridkosti in vsi moji udi so kakor senca. 018 JOB 017 008 Pošteni možje bodo osupli ob tem in nedolžni se bo razvnel zoper hinavca. 018 JOB 017 009 Tudi pravični se bo držal svoje poti, kdor pa ima čiste roke, bo močnejši in močnejši. 018 JOB 017 010 Toda kar se tiče vas vseh, ali se vrnete in torej greste, kajti med vami ne morem najti enega modrega moža. 018 JOB 017 011 Moji dnevi so minili, moji nameni so zlomljeni, celó misli mojega srca. 018 JOB 017 012 Noč spreminjajo v dan, svetloba je kratka zaradi teme. 018 JOB 017 013 Če čakam, je moja hiša grob, svojo posteljo sem postlal v temi. 018 JOB 017 014 Trohnenju sem rekel: ‚Ti si moj oče, ‘ličinki: ‚ Ti si moja mati in moja sestra.‘ 018 JOB 017 015 Kje je sedaj moje upanje? Glede mojega upanja, kdo ga bo videl? 018 JOB 017 016 Šli bodo dol k zapahom jame, ko je naš skupen počitek v prahu.“ 018 JOB 018 001 Potem je odgovoril Bildád Suhéjec in rekel: 018 JOB 018 002 „Kako dolgo bo preden boste naredili konec besedam? Premislite in potem bomo govorili. 018 JOB 018 003 Zakaj smo šteti kakor živali in smatrani podle v vašem pogledu? 018 JOB 018 004 V svoji jezi trga samega sebe. Mar bo zemlja zapuščena zaradi tebe? Mar bo skala odstranjena iz svojega kraja? 018 JOB 018 005 Da, svetloba zlobnega bo ugasnjena in iskrica njegovega ognja ne bo sijala. 018 JOB 018 006 Svetloba bo tema v njegovem šotoru in njegova sveča bo ugasnjena z njim. 018 JOB 018 007 Koraki njegove moči bodo omejeni in njegov lasten nasvet ga bo vrgel dol. 018 JOB 018 008 Kajti s svojim lastnim stopalom je vržen v mrežo in hodi po zanki. 018 JOB 018 009 Past ga bo prijela za peto in ropar bo prevladal zoper njega. 018 JOB 018 010 Zanka je položena zanj na tleh in past zanj na poti. 018 JOB 018 011 Strahote ga bodo prestrašile na vsaki strani in ga pognale k njegovim stopalom. 018 JOB 018 012 Njegova moč bo oslabljena zaradi lakote in uničenje bo pripravljeno ob njegovi strani. 018 JOB 018 013 Požrlo bo moč njegove kože. Celó prvorojenec smrti bo požrl njegovo moč. 018 JOB 018 014 Njegovo zaupanje bo izkoreninjeno iz njegovega šotora in to ga bo privedlo h kralju strahot. 018 JOB 018 015 Prebivalo bo v njegovem šotoru, ker ta ni njegov. Žveplo bo raztreseno nad njegovim prebivališčem. 018 JOB 018 016 Njegove korenine bodo posušene spodaj in zgoraj bo njegova veja odsekana. 018 JOB 018 017 Spomin na njega bo izginil iz zemlje in nobenega imena ne bo imel na ulici. 018 JOB 018 018 Iz svetlobe bo pognan v temo in pregnan bo iz zemeljskega kroga. 018 JOB 018 019 Med svojim ljudstvom ne bo imel niti sina niti nečaka niti nobenega preživelega v svojih prebivališčih. 018 JOB 018 020 Tisti, ki pridejo za njim, bodo osupli ob njegovem dnevu, kakor so bili zgroženi tisti, ki so šli poprej. 018 JOB 018 021 Zagotovo, takšna so prebivališča zlobnih in to je kraj tistega, ki ne pozna Boga.“ 018 JOB 019 001 Potem je Job odgovoril in rekel: 018 JOB 019 002 „Doklej boste mučili mojo dušo in me z besedami lomili na koščke? 018 JOB 019 003 Teh desetkrat ste me grajali. Ni vas sram, da se mi delate tujce. 018 JOB 019 004 Če je res to, da sem zašel, moja zmota ostaja z menoj. 018 JOB 019 005 Če se boste zares povzdigovali zoper mene in zoper mene obsojali moj očitek, 018 JOB 019 006 vedite torej, da me je Bog zrušil in me obdal s svojo mrežo. 018 JOB 019 007 Glej, kričim o krivici, toda nisem slišan, na glas vpijem, toda tam ni sodbe. 018 JOB 019 008 Ogradil je mojo stezo, da ne morem mimo in postavil je temo na moje poti. 018 JOB 019 009 Oropal me je moje slave in odvzel krono iz moje glave. 018 JOB 019 010 Uničil me je na vsaki strani in odšel sem. Moje upanje je odstranil kakor drevo. 018 JOB 019 011 Prav tako je zoper mene vžgal svoj bes in me šteje kakor enega izmed svojih sovražnikov. 018 JOB 019 012 Njegova krdela so prišla skupaj in dvignila njihovo pot zoper mene in se utaborila naokoli mojega šotora. 018 JOB 019 013 Moje brate je postavil daleč od mene in moji znanci so se resnično odtujili od mene. 018 JOB 019 014 Moja žlahta je odpovedala in moji zaupni prijatelji so me pozabili. 018 JOB 019 015 Tisti, ki prebivajo v moji hiši in moje služabnice me imajo za tujca. Neznanec sem v njihovih očeh. 018 JOB 019 016 Poklical sem svojega služabnika, pa mi ni dal nobenega odgovora. Prosil sem ga s svojimi usti. 018 JOB 019 017 Moj dih je tuj moji ženi, čeprav sem prosil zaradi otrok svojega lastnega telesa. 018 JOB 019 018 Da, mladi otroci so me prezirali. Vzdignil sem se in oni so govorili zoper mene. 018 JOB 019 019 Vsem mojim bližnjim prijateljem sem se gnusil. Tisti, katere sem imel rad, so se obrnili zoper mene. 018 JOB 019 020 Moje kosti se lepijo na mojo kožo in na moje meso in pobegnil sem s kožo med svojimi zobmi. 018 JOB 019 021 Imejte usmiljenje z menoj, imejte usmiljenje z menoj, oh, vi, moji prijatelji, kajti Božja roka se me je dotaknila. 018 JOB 019 022 Čemu me preganjate kakor Bog in niste nasičeni z mojim mesom? 018 JOB 019 023 Oh, da bi bile moje besede sedaj zapisane! Oh, da bi bile natisnjene v knjigi! 018 JOB 019 024 Da bi bile vgravirane z železnim peresom in svincem v skalo na veke! 018 JOB 019 025 Kajti jaz vem, da moj odkupitelj živi in da bo na zadnji dan stal nad zemljo. 018 JOB 019 026 Čeprav po moji koži črvi uničijo to telo, bom vendar v svojem mesu videl Boga, 018 JOB 019 027 katerega bom videl zase in moje oči bodo gledale in ne drug, čeprav je moja notranjost použita znotraj mene. 018 JOB 019 028 Toda vi bi morali reči: ‚Zakaj ga preganjamo, ‘glede na to, da je korenina zadeve najdena v meni? 018 JOB 019 029 Bojte se meča, kajti bes prinaša kaznovanja meča, da boste lahko vedeli, da je sodba.“ 018 JOB 020 001 Potem je odgovoril Cofár Naámčan in rekel: 018 JOB 020 002 „Zato mi moje misli povzročajo, da odgovorim in zaradi tega hitim. 018 JOB 020 003 Slišal sem preverjanje moje graje in duh mojega razumevanja mi povzroča, da odgovorim. 018 JOB 020 004 Mar ne veš tega od davnine, odkar je bil človek postavljen na zemljo, 018 JOB 020 005 da je zmagoslavje zlobnega kratko, radost hinavca pa le za trenutek? 018 JOB 020 006 Čeprav se njegova odličnost vzpenja do nebesnega oboka in njegova glava sega do oblakov, 018 JOB 020 007 se bo vendarle pogubil za vedno, kot njegov lasten iztrebek. Tisti, ki so ga videli, bodo rekli: ‚Kje je?‘ 018 JOB 020 008 Odletel bo proč kakor sanje in ne bo ga najti. Da, pregnan bo kakor nočno videnje. 018 JOB 020 009 Tudi oko, ki ga je videlo, ga ne bo več videlo niti ga njegov kraj ne bo več gledal. 018 JOB 020 010 Njegovi otroci bodo iskali, da ugodijo revnemu in njegove roke bodo obnovile njihove dobrine. 018 JOB 020 011 Njegove kosti so polne greha iz njegove mladosti, ki se bodo ulegle z njim v prah. 018 JOB 020 012 Čeprav je zlobnost sladka v njegovih ustih, čeprav to skriva pod svojim jezikom, 018 JOB 020 013 čeprav temu prizanaša in tega ne zapusti, temveč to mirno drži znotraj svojih ust, 018 JOB 020 014 je vendar njegova hrana v njegovi notranjosti spremenjena, to je žolč kober znotraj njega. 018 JOB 020 015 Pogoltnil je bogastva in ponovno jih bo izbljuval. Bog jih bo izvrgel iz njegovega trebuha. 018 JOB 020 016 Sesal bo strup kober, gadov jezik ga bo ubil. 018 JOB 020 017 Ne bo videl rek, poplav, potokov iz meda in masla. 018 JOB 020 018 To, za kar se je trudil, bo povrnil in tega ne bo pogoltnil. Glede na njegovo imetje bo povračilo in v tem se ne bo veselil. 018 JOB 020 019 Ker je zatiral in zapustil ubogega, ker je nasilno odvzel hišo, katere ni zgradil, 018 JOB 020 020 zagotovo ne bo čutil spokojnosti v svojem trebuhu, ne bo rešil od tega, kar si je želel. 018 JOB 020 021 Ničesar ne bo ostalo od njegove hrane, zato noben človek ne bo gledal za njegovimi dobrinami. 018 JOB 020 022 V polnosti svoje zadostnosti bo v stiskah, vsaka roka zlobnega bo nad njim. 018 JOB 020 023 Ko si namerava napolniti svoj trebuh, bo Bog nadenj vrgel razjarjenost svojega besa in ta bo deževala nadenj medtem ko jé. 018 JOB 020 024 Pobegnil bo pred železnim orožjem in lok iz jekla ga bo prebodel. 018 JOB 020 025 Ta je izvlečen in prihaja iz telesa. Da, lesketajoč meč prihaja iz njegovega žolča, strahote so nad njim. 018 JOB 020 026 Vsa tema bo skrita v njegovih skritih krajih. Ogenj, ki se ni razgorel, ga bo požrl, slabo bo šlo s tistim, ki je ostal v njegovem šotoru. 018 JOB 020 027 Nebesa bodo razodela njegovo krivičnost in zemlja se bo dvignila zoper njega. 018 JOB 020 028 Donos njegove hiše bo odšel in njegove dobrine bodo odtekle na dan njegovega besa. 018 JOB 020 029 To je delež zlobnemu človeku od Boga in od Boga določena mu dediščina.“ 018 JOB 021 001 Toda Job je odgovoril in rekel: 018 JOB 021 002 „Marljivo prisluhnite mojemu govoru in to naj bodo vaše tolažbe. 018 JOB 021 003 Pustite mi, da lahko govorim in potem, ko bom govoril, zasmehujte. 018 JOB 021 004 Kar se mene tiče ali je moja pritožba proti človeku? In če bi bilo tako, zakaj naj potem moj duh ne bi bil nemiren? 018 JOB 021 005 Poglejte me in bodite osupli in svojo roko položite na svoja usta. 018 JOB 021 006 Celo kadar se spomnim, sem prestrašen in trepetanje se oprijemlje mojega mesa. 018 JOB 021 007 Zakaj zlobni živijo, postanejo stari in so mogočni v moči? 018 JOB 021 008 Njihovo seme je z njimi utrjeno v njihovem pogledu in njihovo potomstvo pred njihovimi očmi. 018 JOB 021 009 Njihove hiše so varne pred strahom niti nad njimi ni Božje palice. 018 JOB 021 010 Njihov bik plodi in ne odpove, njihove krave povržejo in ne zavržejo svojega teleta. 018 JOB 021 011 Svoje malčke pošiljajo kakor trop in njihovi otroci plešejo. 018 JOB 021 012 Vzamejo tamburin in harfo in se veselijo ob zvoku piščali. 018 JOB 021 013 Svoje dni preživijo v obilju in v trenutku gredo dol v grob. 018 JOB 021 014 Zato Bogu rečejo: ‚Odidi od nas, kajti mi ne želimo spoznanja tvojih poti. 018 JOB 021 015 Kaj je Vsemogočni, da bi mu služili? In kakšno korist bi imeli, če molimo k njemu?‘ 018 JOB 021 016 Glej, njihovo dobro ni v njihovi roki, nasvet zlobnega je daleč od mene. 018 JOB 021 017 Kako pogosto je sveča zlobnih ugasnjena! In kako pogosto nanje prihaja njihovo uničenje! Bog v svoji jezi deli bridkosti. 018 JOB 021 018 So kakor strnišče pred vetrom in kakor pleve, katerega vihar odnaša proč. 018 JOB 021 019 Bog kopiči njegovo krivičnost za njegove otroke. Nagrajuje ga in on bo to vedel. 018 JOB 021 020 Njegove oči bodo videle njegovo uničenje in pil bo od besa Vsemogočnega. 018 JOB 021 021 Kajti kakšen užitek ima on v njegovi hiši za njim, ko je število njegovih mesecev na sredi prekinjeno? 018 JOB 021 022 Mar bo kdorkoli Boga učil spoznanja? Ker on sodi tiste, ki so visoko. 018 JOB 021 023 Nekdo umre v svoji polni moči, v celoti spokojen in tiho. 018 JOB 021 024 Njegove prsi so polne mleka in njegove kosti so navlažene z mozgom. 018 JOB 021 025 Drugi pa umira v grenkobi svoje duše in nikoli ne jé z užitkom. 018 JOB 021 026 Podobno se bodo ulegli v prah in ličinke jih bodo pokrile. 018 JOB 021 027 Glej, poznam vaše misli in naklepe, ki ste jih krivično domišljali zoper mene. 018 JOB 021 028 Kajti pravite: „Kje je prinčeva hiša? Kje so bivališča zlobnih? 018 JOB 021 029 Mar jih niste prosili, da gredo po poti? Ali poznate njihove simbole, 018 JOB 021 030 da je zlobni prihranjen za dan uničenja? Privedeni bodo k dnevu besa. 018 JOB 021 031 Kdo bo njegovo pot oznanil njegovemu obrazu? Kdo mu bo poplačal, kar je storil? 018 JOB 021 032 Vendar bo priveden h grobu in ostal bo v gomili. 018 JOB 021 033 Grude iz doline mu bodo sladke in vsak človek bo priveden za njim, kakor so tam brezštevilni pred njim. 018 JOB 021 034 Kako me potem zaman tolažite, glede na to, da v vaših odgovorih ostaja neresnica?“ 018 JOB 022 001 Potem je Elifáz Temánec odgovoril in rekel: 018 JOB 022 002 „Je lahko človek koristen Bogu kakor je tisti, ki je moder, koristen samemu sebi? 018 JOB 022 003 Mar je kakršenkoli užitek za Vsemogočnega, da si ti pravičen? Ali je to zanj dobiček, da delaš svoje poti popolne? 018 JOB 022 004 Ali te bo grajal zaradi strahu pred teboj? Ali bo vstopil s teboj na sodbo? 018 JOB 022 005 Mar ni tvoja zlobnost velika? In tvoje krivičnosti neskončne? 018 JOB 022 006 Kajti zaman si vzel jamstvo od svojega brata in nagim slekel njihova oblačila. 018 JOB 022 007 Nisi dal vode izmučenemu, da pije in pred lačnim si zadržal kruh. 018 JOB 022 008 Toda kar se tiče mogočnega človeka. Imel je deželo in častitljiv človek je prebival v njej. 018 JOB 022 009 Vdove si odposlal prazne in lakti osirotelih so bili zlomljeni. 018 JOB 022 010 Zato so zanke naokoli tebe in nenaden strah te nadleguje, 018 JOB 022 011 ali tema, ki je ne moreš videti in pokriva te obilje voda. 018 JOB 022 012 Mar ni Bog na višini nebes? Glej višino zvezd, kako visoko so! 018 JOB 022 013 Praviš: ‚Kako Bog vé? Mar lahko sodi skozi temen oblak?‘ 018 JOB 022 014 Debeli oblaki so mu pokrivalo, da ne vidi in on hodi po nebeškem krogu. 018 JOB 022 015 Si označil staro pot, katero so pomendrali zlobneži? 018 JOB 022 016 Ki so bili posekani izven časa, čigar temelj je bil preplavljen s poplavo, 018 JOB 022 017 ki so Bogu rekli: ‚Odidi od nas.‘Kaj lahko Vsemogočni stori zanje? 018 JOB 022 018 Vendar je njihove hiše napolnil z dobrimi stvarmi, toda nasvet zlobnega je daleč od mene. 018 JOB 022 019 Pravični to vidijo in so veseli, nedolžni pa se jim smejijo do norčevanja, 018 JOB 022 020 čeprav naši nasprotniki niso posekani, temveč njihov ostanek použiva ogenj. 018 JOB 022 021 Seznani se torej z njim in bodi miren in tako bo k tebi prišlo dobro. 018 JOB 022 022 Sprejmi, prosim te, postavo iz njegovih ust in njegove besede položi v svoje srce. 018 JOB 022 023 Če se vrneš k Vsemogočnemu, boš izgrajen, krivičnost boš odstranil daleč od svojih šotorov. 018 JOB 022 024 Potem boš kopičil zlato kakor prah in ofírsko zlato kakor kamne iz potokov. 018 JOB 022 025 Da, Vsemogočni bo tvoja obramba in imel boš obilico srebra. 018 JOB 022 026 Kajti takrat boš imel svoje zadovoljstvo v Vsemogočnem in svoj obraz boš dvignil k Bogu. 018 JOB 022 027 Svojo molitev boš naredil k njemu in on te bo slišal in izpolnil boš svoje zaobljube. 018 JOB 022 028 Ti boš tudi odredil stvar in ta ti bo utrjena in svetloba bo sijala nad tvojimi potmi. 018 JOB 022 029 Kadar so možje ponižani, potem boš rekel: ‚ Tam je povzdigovanje, ‘in rešil bo ponižno osebo. 018 JOB 022 030 Osvobodil bo otok nedolžnega in ta je osvobojen s čistostjo tvojih rok.“ 018 JOB 023 001 Potem je Job je odgovoril in rekel: 018 JOB 023 002 „Celó do danes je moja pritožba grenka, moj udarec je težji kakor moje stokanje. 018 JOB 023 003 Oh, da bi vedel, kje ga lahko najdem! Da bi lahko prišel celó k njegovemu sedežu! 018 JOB 023 004 Svojo zadevo bi razporedil pred njim in svoja usta zapolnil z argumenti. 018 JOB 023 005 Poznal bi besede, ki bi mi jih odgovoril in razumel kaj bi mi rekel. 018 JOB 023 006 Mar bo navajal dokaze zoper mene s svojo veliko močjo? Ne, temveč bo vame položil moč. 018 JOB 023 007 Tam se lahko pravični prereka z njim, tako bi bil na veke osvobojen pred svojim sodnikom. 018 JOB 023 008 Glej, grem naprej, toda ni ga tam, in nazaj, toda ne morem ga zaznati. 018 JOB 023 009 Na levico, kjer dela, toda ne morem ga gledati. Skrije se na desnici, da ga ne morem videti. 018 JOB 023 010 Toda pozna pot, katere se držim. Ko me preizkuša, bom izšel kakor zlato. 018 JOB 023 011 Moje stopalo se je držalo njegovih korakov, njegove poti sem se držal in nisem skrenil. 018 JOB 023 012 Niti nisem odstopil od zapovedi njegovih ustnic. Besede iz njegovih ust sem cenil bolj kakor svojo potrebno hrano. 018 JOB 023 013 Toda on je enega mišljenja in kdo ga lahko odvrne? In kar njegova duša želi, celo to počne. 018 JOB 023 014 Kajti opravlja stvar, ki je določena zame in mnogo takšnih stvari je z njim. 018 JOB 023 015 Zato sem vznemirjen ob njegovi prisotnosti. Ko preudarim, se ga bojim. 018 JOB 023 016 Kajti Bog mehča moje srce in Vsemogočni me vznemirja, 018 JOB 023 017 ker nisem bil odsekan pred temo, niti ni teme pokril pred mojim obrazom. 018 JOB 024 001 Zakaj, videč, da časi niso skriti pred Vsemogočnim, tisti, ki ga ne poznajo, vidijo njegove dni? 018 JOB 024 002 Nekateri odstranjujejo mejnike, na silo odvedejo trope in se hranijo z njimi. 018 JOB 024 003 Odvedli so osla osirotelemu, vdovinega vola so vzeli za jamstvo. 018 JOB 024 004 Pomoči potrebnega odvrnejo iz poti. Revni na zemlji se skupaj skrivajo. 018 JOB 024 005 Glej, kakor divji osli v puščavi gredo naprej k svojemu delu. Ob zori se dvigajo za plenom, divjina zanje in za njihove otroke obrodi hrano. 018 JOB 024 006 Žanjejo vsak svoje žito na polju, in zbirajo trgatev zlobnih. 018 JOB 024 007 Nagim povzročajo, da prenočujejo brez oblačil, da v mrazu ni majo nobenega pokrivala. 018 JOB 024 008 Mokri so od nalivov iz gora in se oklepajo skale v želji po zatočišču. 018 JOB 024 009 Siroto trgajo od prsi in jemljejo jamstvo revnemu. 018 JOB 024 010 Povzročajo mu, da hodi nag, brez obleke in jemljejo snop pred lačnim, 018 JOB 024 011 ki dela olje znotraj njihovih zidov in mendra njihove vinske stiskalnice, pa trpi žejo. 018 JOB 024 012 Iz mesta stokajo ljudje in duša ranjenega vpije, vendar Bog nanje ne polaga nespametnosti. 018 JOB 024 013 Oni so izmed tistih, ki se upirajo svetlobi. Ne poznajo njenih poti niti ne ostajajo na njenih stezah. 018 JOB 024 014 Morilec vstaja s svetlobo, ubija uboge in pomoči potrebne in v noči je kakor tat. 018 JOB 024 015 Tudi oko zakonolomca čaka na mrak, rekoč: ‚Nobeno oko me ne bo videlo‘in skriva svoj obraz. 018 JOB 024 016 V temi kopljejo skozi hiše, ki so si jih označili podnevi. Ne poznajo svetlobe. 018 JOB 024 017 Kajti jutro jim je celo kakor senca smrti. Če jih kdo prepozna, so v strahotah smrtne sence. 018 JOB 024 018 Nagel je kakor vode. Njihov delež je preklet na zemlji. Ne gleda poti v vinograde. 018 JOB 024 019 Suša in vročina použijeta snežne vode, tako grob tiste, ki so grešili. 018 JOB 024 020 Maternica ga bo pozabila, ličinka se bo medéno hranila na njem. Ne bo se ga več spominjalo in zlobnost bo zlomljena kakor drevo. 018 JOB 024 021 Z jalovo, ki ne rojeva, postopa hudobno in ne dela dobrega vdovi. 018 JOB 024 022 S svojo močjo priteguje tudi mogočne. On vstaja in noben človek ni prepričan v življenje. 018 JOB 024 023 Čeprav mu je dano, da bi bil na varnem, kjer počiva, so vendar njegove oči na njihovih poteh. 018 JOB 024 024 Povišani so za malo časa, toda izginejo in so ponižani. Vzeti so iz poti kakor vsi drugi in odsekani kakor vrhovi žitnega klasja. 018 JOB 024 025 Če ne bi bilo to sedaj tako, kdo me bo naredil za lažnivca in moj govor naredil brez vrednosti?“ 018 JOB 025 001 Potem je odgovoril Bildád Suhéjec in rekel: 018 JOB 025 002 „Gospostvo in strah sta z njim, on dela mir na svojih visokih krajih. 018 JOB 025 003 Mar obstaja kakršnokoli število njegovih vojsk? Nad kom ne vstaja njegova svetloba? 018 JOB 025 004 Kako je potem človek lahko opravičen pred Bogom? Ali kako je lahko čist tisti, ki je rojen iz ženske? 018 JOB 025 005 Poglej celo k luni in ta ne sije. Da, zvezde niso čiste v njegovem pogledu. 018 JOB 025 006 Kako veliko manj človek, ki je ličinka? In sin človekov, ki je [škrlatni] črv?“ 018 JOB 026 001 Toda Job je odgovoril in rekel: 018 JOB 026 002 „Kako si pomagal tistemu, ki je brez moči? Kako rešuješ laket, ki nima moči? 018 JOB 026 003 Kako si svetoval tistemu, ki nima modrosti? Kako si obilno oznanil stvar kakor je ta? 018 JOB 026 004 Komu si izrekal besede? Čigav duh je prišel od tebe? 018 JOB 026 005 Mrtve stvari so oblikovane pod vodami in njihovi prebivalci. 018 JOB 026 006 Pekel je nag pred njim in uničenje nima pokrivala. 018 JOB 026 007 Sever izteguje nad praznim krajem in zemljo obeša na nič. 018 JOB 026 008 Vode povezuje v svoje debele oblake in pod njimi se oblak ne pretrga. 018 JOB 026 009 Zadržuje obličje svojega prestola in svoj oblak razprostira nad njim. 018 JOB 026 010 Vode je obdal z vezmi, dokler dan in noč ne prideta do konca. 018 JOB 026 011 Stebri nebes trepetajo in so osupli ob njegovem opominu. 018 JOB 026 012 On s svojo močjo razdeljuje morje in s svojim razumevanjem udarja po ponosnih. 018 JOB 026 013 S svojim duhom je okrasil nebesni obok, njegova roka je oblikovala sprijeno kačo. 018 JOB 026 014 Glej! To so delčki njegovih poti. Toda kako majhen delček je slišati o njem? Toda kdo lahko razume grom njegove moči?“ 018 JOB 027 001 Poleg tega je Job nadaljeval svojo prispodobo in rekel: 018 JOB 027 002 „ Kakor Bog živi, ki je odvzel mojo sodbo in Vsemogočni, ki je nadlegoval mojo dušo, 018 JOB 027 003 ves čas je moj dih v meni in Božji duh je v mojih nosnicah, 018 JOB 027 004 moje ustnice ne bodo govorile zlobnosti niti moj jezik ne bo izrekel prevare. 018 JOB 027 005 Bog ne daj, da bi vas opravičil. Dokler ne umrem, svoje neokrnjenosti ne bom odstranil od sebe. 018 JOB 027 006 Svojo pravičnost trdno držim in je ne bom izpustil. Moje srce me ne bo grajalo, tako dolgo dokler živim. 018 JOB 027 007 Naj bo moj sovražnik kakor zlobnež in kdor se dviguje zoper mene kakor nepravičnež. 018 JOB 027 008 Kajti kaj je upanje hinavca, čeprav on pleni, medtem ko Bog odvzema njegovo dušo? 018 JOB 027 009 Mar bo Bog slišal njegov jok, ko pride nadenj stiska? 018 JOB 027 010 Mar se bo razveseljeval v Vsemogočnem? Mar bo vedno klical k Bogu? 018 JOB 027 011 Učil te bom z Božjo roko. Tega, kar je z Vsemogočnim, ne bom prikrival. 018 JOB 027 012 Glejte, vi vsi ste to videli, zakaj ste potem vsi skupaj tako prazni? 018 JOB 027 013 To je delež zlobnega moža z Bogom in dediščina zatiralcev, ki jo bodo prejeli od Vsemogočnega. 018 JOB 027 014 Če bodo njegovi otroci pomnoženi, je to za meč in njegovo potomstvo ne bo nasičeno s kruhom. 018 JOB 027 015 Tisti, ki preostanejo od njega, bodo pokopani v smrt in njegove vdove ne bodo jokale. 018 JOB 027 016 Čeprav je kopičil srebra kakor prahu in si pripravlja oblačila kakor iz ila, 018 JOB 027 017 to lahko pripravlja, toda pravični si bo to nadel in nedolžni bo razdelil srebro. 018 JOB 027 018 Svojo hišo gradi kakor molj in kakor šotor, ki ga postavlja čuvaj. 018 JOB 027 019 Bogataš se bo ulegel, toda ne bo zbran, odpira svoje oči in ga ni. 018 JOB 027 020 Strahote ga zgrabijo kakor vode, vihar ga ukrade v noči. 018 JOB 027 021 Vzhodnik ga odnaša proč in on odhaja, kakor vihar ga vrže iz njegovega kraja. 018 JOB 027 022 Kajti Bog bo vrgel nanj in ne bo prizanesel, želel so bo pobegniti iz njegove roke. 018 JOB 027 023 Ljudje bodo s svojimi rokami ploskali nad njim in ga izžvižgali iz njegovega kraja. 018 JOB 028 001 Zagotovo obstaja žila za srebro in prostor za zlato, kjer ga prečiščujejo. 018 JOB 028 002 Železo je vzeto iz zemlje in bron je staljen iz kamna. 018 JOB 028 003 On postavlja konec temi in preiskuje vso popolnost. Temne kamne in smrtno senco. 018 JOB 028 004 Poplava izbruhne iz prebivalca, celo vode pozabljene od stopala. Posušile so se, odtekle so proč od ljudi. 018 JOB 028 005 Glede zemlje, iz nje prihaja kruh, in pod njo je obrnjeno kakor bi bil ogenj. 018 JOB 028 006 Njeni kamni so kraji safirjev in ta ima prah iz zlata. 018 JOB 028 007 Je steza, katero nobena perjad ne pozna in katere jastrebovo oko ni videlo, 018 JOB 028 008 levji mladiči je niso pomendrali niti krut lev ni šel mimo nje. 018 JOB 028 009 Svojo roko izteguje nad skalo, gore prevrača pri koreninah. 018 JOB 028 010 Reke izrezuje med skalami in njegovo oko vidi vsako dragoceno stvar. 018 JOB 028 011 Poplave zvezuje pred poplavljanjem in stvar, ki je skrita, prinaša na svetlobo. 018 JOB 028 012 Toda kje se bo našla modrost? In kje je kraj razumevanja? 018 JOB 028 013 Človek ne ve za njeno vrednost niti je ni najti v deželi živih. 018 JOB 028 014 Globina pravi: ‚V meni je ni.‘Morje pravi: ‚Ta ni z menoj.‘ 018 JOB 028 015 Ni je moč dobiti za zlato, niti ne bo srebro odtehtano za njeno vrednost. 018 JOB 028 016 Ta ne more biti primerjana z zlatom iz Ofírja, z dragocenim oniksom ali safirjem. 018 JOB 028 017 Zlato in kristal ji ne moreta biti enaka in njena zamenjava ne bo za dragocenosti iz čistega zlata. 018 JOB 028 018 Nobene omembe ne bo narejene o koralah ali o biserih, kajti cena modrosti je nad rubini. 018 JOB 028 019 Topaz iz Etiopije ji ne bo enak niti ne bo ovrednotena s čistim zlatom. 018 JOB 028 020 Od kod potem prihaja modrost? In kje je kraj razumnosti? 018 JOB 028 021 Videti je, da je skrita pred očmi vseh živih in prikrita pred zračno perjadjo. 018 JOB 028 022 Uničenje in smrt pravita: ‚O njeni slavi smo slišali z našimi ušesi.‘ 018 JOB 028 023 Bog razume njeno pot in on ve za njen kraj. 018 JOB 028 024 Kajti gleda do koncev zemlje in vidi pod celotnim nebom, 018 JOB 028 025 da naredi težo za vetrove in vode odmerja z mero. 018 JOB 028 026 Ko je naredil odlok za dež in pot za bliskanje groma, 018 JOB 028 027 potem jo je videl in jo oznanja. Pripravlja jo, da, in razpoznava. 018 JOB 028 028 Človeku pa pravi: ‚Glej, strah Gospodov, to je modrost; in oditi od zla je razumnost.‘“ 018 JOB 029 001 Poleg tega je Job nadaljeval svojo prispodobo in rekel: 018 JOB 029 002 „Oh, da bi bil kakor v preteklih mesecih, kakor v dneh, ko me je Bog varoval, 018 JOB 029 003 ko je njegova sveča svetila nad mojo glavo in ko sem z njegovo svetlobo hodil skozi temo, 018 JOB 029 004 kakor sem bil v dneh svoje mladosti, ko je bila Božja skrivnost na mojem šotoru, 018 JOB 029 005 ko je bil Vsemogočni še z menoj, ko so bili moji otroci okoli mene, 018 JOB 029 006 ko sem svoje korake umival z maslom in mi je skala izlivala reke olja, 018 JOB 029 007 ko sem šel ven k velikim vratom skozi mesto, ko sem svoj sedež pripravil na ulici! 018 JOB 029 008 Mladeniči so me videli in se skrili in ostareli so se vzdignili in stali. 018 JOB 029 009 Princi so zadržali govorjenje in na svoja usta položili svojo roko. 018 JOB 029 010 Plemiči so ohranili svoj mir in njihov jezik se je prilepil na nebo njihovih ust. 018 JOB 029 011 Ko me je uho zaslišalo, potem me je blagoslovilo in ko me je oko zagledalo, mi je dalo pričevanje, 018 JOB 029 012 ker sem osvobodil reveža, ki je jokal in osirotelega in tistega, ki ni imel nikogar, da mu pomaga. 018 JOB 029 013 Blagoslov tistega, ki je bil pripravljen, da umre, je prišel nadme. Vdovinem srcu sem storil, da prepeva od radosti. 018 JOB 029 014 Nadel sem si pravičnost in ta me je oblekla. Moja sodba je bila kakor svečano oblačilo in diadem. 018 JOB 029 015 Bil sem oči slepemu in stopala hromemu. 018 JOB 029 016 Bil sem oče revnemu in zadevo, ki je nisem poznal, sem preiskal. 018 JOB 029 017 Zlomil sem čeljusti zlobnih in izpulil plen iz njegovih zob. 018 JOB 029 018 Potem sem rekel: ‚Umrl bom v svojem gnezdu in svoje dneve bom pomnožil kakor pesek.‘ 018 JOB 029 019 Moja korenina je bila razprostrta pri vodah in rosa je vso noč ležala na moji mladiki. 018 JOB 029 020 Moja slava je bila sveža v meni in moj lok je bil obnovljen v moji roki. 018 JOB 029 021 Možje so mi prisluhnili, čakali in molčali ob mojem nasvetu. 018 JOB 029 022 Po mojih besedah niso ponovno spregovorili in moj govor je rosil nanje. 018 JOB 029 023 Name so čakali kakor na dež in svoja usta so široko odprli kakor za pozni dež. 018 JOB 029 024 Če sem se jim smejal, temu niso verjeli. Svetlobe mojega obličja niso zavrgli. 018 JOB 029 025 Izbral sem njihovo pot in sedel [kot] vodja in prebival kakor kralj v vojski, kakor nekdo, ki tolaži žalovalce. 018 JOB 030 001 Toda sedaj me imajo tisti, ki so mlajši od mene, v posmeh, katerih očete bi preziral, da jih postavim s psi svojega tropa. 018 JOB 030 002 Da, čemu naj mi moč njihovih rok koristi, v katerem je visoka starost umrla? 018 JOB 030 003 Zaradi potrebe in lakote so bili osamljeni. Bežijo v divjino, v prejšnjem času zapuščeno in opustošeno. 018 JOB 030 004 Ki sekajo egiptovsko špinačo pri grmih in brinove korenine za njihovo hrano. 018 JOB 030 005 Pregnani so bili izmed ljudi (za njimi so vpili kakor za tatom), 018 JOB 030 006 da prebivajo v pečinah dolin, v zemeljskih votlinah in v skalah. 018 JOB 030 007 Med grmovjem so rigali, pod koprivami so bili zbrani skupaj. 018 JOB 030 008 Bili so otroci bedakov, da, otroci nizkotnih mož, bili so zlobnejši kakor zemlja. 018 JOB 030 009 Sedaj sem njihova pesem, da, jaz sem njihova tarča posmeha. 018 JOB 030 010 Prezirajo me, bežijo daleč od mene in ne prizanašajo mi pljunka v moj obraz. 018 JOB 030 011 Ker je odvezal mojo vrvico in me prizadel, so tudi oni popustili uzdo pred menoj. 018 JOB 030 012 Na moji desni roki vstaja mladina. Moja stopala odrivajo in zoper mene so dvignili poti svojega uničenja. 018 JOB 030 013 Škodujejo moji stezi, postavili so mojo katastrofo, nobenega pomočnika nimajo. 018 JOB 030 014 Prišli so nadme kakor široka razpoka voda. V opustošenju so se zvalili nadme. 018 JOB 030 015 Strahote so se zgrnile nadme. Mojo dušo zasledujejo kakor veter in moja blaginja mineva kakor oblak. 018 JOB 030 016 Sedaj je moja duša izlita nadme, polastili so se me dnevi stiske. 018 JOB 030 017 Moje kosti so prebodene v meni v nočnem obdobju in moje kite nimajo počitka. 018 JOB 030 018 Z veliko silo moje bolezni je moja obleka spremenjena, stiska me kakor ovratnik mojega plašča. 018 JOB 030 019 Vrgel me je v blato in postal sem podoben prahu in pepelu. 018 JOB 030 020 Kličem k tebi, ti pa me ne slišiš. Vstanem, pa se ne oziraš name. 018 JOB 030 021 Do mene si postal krut, s svojo močno roko sebe nastrojuješ zoper mene. 018 JOB 030 022 Vzdiguješ me k vetru, povzročaš mi, da jaham na njem in raztapljaš moje imetje. 018 JOB 030 023 Kajti vem, da me boš privedel k smrti in k hiši, določeni za vse živeče. 018 JOB 030 024 Vendar svoje roke ne bo iztegnil h grobu, čeprav v svojem uničenju kričijo. 018 JOB 030 025 Mar nisem jokal zaradi tistega, ki je bil v stiski? Mar ni moja duša žalovala za ubogim? 018 JOB 030 026 Ko sem gledal za dobrim, potem je prišlo k meni zlo. Ko pa sem pričakoval svetlobo, je prišla tema. 018 JOB 030 027 Moja notranjost vre in ne počiva. Dnevi stiske so me ovirali. 018 JOB 030 028 Odšel sem žalujoč brez sonca. Vstal sem in klical v skupnosti. 018 JOB 030 029 Brat sem zmajem in družabnik sovam. 018 JOB 030 030 Moja koža na meni je črna in moje kosti gorijo zaradi vročine. 018 JOB 030 031 Tudi moja harfa je obrnjena v žalovanje in moja piščal v glas tistih, ki jokajo. 018 JOB 031 001 Sklenil sem zavezo s svojimi očmi. Zakaj naj bi potem mislil na devico? 018 JOB 031 002 Kajti kakšen delež od Boga je od zgoraj? In kakšna dediščina od Vsemogočnega od zgoraj? 018 JOB 031 003 Mar ni uničenje za zlobne? In posebna kazen za delavce krivičnosti? 018 JOB 031 004 Mar on ne vidi mojih poti in šteje vse moje korake? 018 JOB 031 005 Če sem hodil z ničnostjo ali če je moje stopalo hitelo k prevari, 018 JOB 031 006 naj bom stehtan na pravilni tehtnici, da Bog lahko spozna mojo neokrnjenost. 018 JOB 031 007 Če se je moj korak obrnil iz poti in je moje srce hodilo za mojimi očmi in če se je kakršenkoli madež prilepil na moje roke, 018 JOB 031 008 potem naj jaz sejem in naj drug jé. Da, naj bo moje potomstvo izkoreninjeno. 018 JOB 031 009 Če je bilo moje srce zavedeno z žensko, ali če sem prežal pri vratih svojega soseda, 018 JOB 031 010 potem naj moja žena melje drugemu in naj se drugi sklanjajo nad njo. 018 JOB 031 011 Kajti to je grozoten zločin. Da, to je krivičnost, ki naj se kaznuje s sodniki. 018 JOB 031 012 Kajti to je ogenj, ki použiva v uničenje in bi izkoreninil ves moj donos. 018 JOB 031 013 Če sem preziral zadevo svojega sluga ali svoje dekle, ko so se pričkali z menoj, 018 JOB 031 014 kaj bom potem storil, ko se dvigne Bog? In ko on obiskuje, kaj naj mu odgovorim? 018 JOB 031 015 Mar ni on, ki me je naredil v maternici, naredil njega? Ali naju ni eden oblikoval v maternici? 018 JOB 031 016 Če sem uboge zadržal pred njihovo željo, ali očem vdove storil, da opešajo, 018 JOB 031 017 ali sem sam pojedel svoj grižljaj in osiroteli ni jedel od njega 018 JOB 031 018 (kajti od moje mladosti je bil vzgajan z menoj, kakor z očetom in usmerjal sem jo od maternice svoje matere), 018 JOB 031 019 če sem gledal kogarkoli giniti zaradi pomanjkanja obleke ali kateregakoli revnega brez pokrivala, 018 JOB 031 020 če me njegova ledja niso blagoslovila in če ni bil ogret z runom moje ovce; 018 JOB 031 021 če sem povzdignil svojo roko zoper osirotelega, ko sem videl svojo pomoč v velikih vratih, 018 JOB 031 022 potem naj moj laket pade od moje lopatice in moj laket [naj] bo odlomljen od kosti. 018 JOB 031 023 Kajti uničenje od Boga mi je bilo strahota in zaradi razloga njegovega visočanstva ne bi mogel zdržati. 018 JOB 031 024 Če sem zlato naredil za svoje upanje ali sem čistemu zlatu rekel: ‚ Ti si moje zaupanje, ‘ 018 JOB 031 025 če sem se veselil, ker je bilo moje premoženje veliko in ker je moja roka veliko pridobila, 018 JOB 031 026 če sem pogledal sonce, ko je sijalo ali luno hoditi v sijaju 018 JOB 031 027 in je bilo moje srce skrivno premamljeno, oziroma so moja usta poljubila mojo roko? 018 JOB 031 028 Tudi to bi bila krivičnost, da bi bil kaznovan od sodnika, kajti jaz bi zanikal Boga, ki je zgoraj. 018 JOB 031 029 Če sem se veselil ob uničenju tistega, ki me je sovražil ali sem se povzdignil, ko ga je našlo zlo, 018 JOB 031 030 niti svojim ustom nisem dopustil, da grešijo z želenjem prekletstva njegovi duši. 018 JOB 031 031 Če možje mojega šotora niso rekli: ‚Oh, da bi imeli njegovo meso! Ne moremo biti zadovoljni.‘ 018 JOB 031 032 Tujec ni prenočeval na ulici, temveč sem svoja vrata odprl popotniku. 018 JOB 031 033 Če sem svoje prestopke pokril kakor Adam, s skrivanjem svoje krivičnosti v svojem naročju, 018 JOB 031 034 ali sem se bal velike množice, ali me straši zaničevanje družin, da molčim in nisem šel izpred vrat? 018 JOB 031 035 Oh, da bi me nekdo poslušal! Glej, moja želja je, da bi mi Vsemogočni odgovoril in da bi moj nasprotnik napisal knjigo. 018 JOB 031 036 Zagotovo bi to vzel na svojo ramo in si to privezal kot krono. 018 JOB 031 037 Prikazal bi mu število mojih korakov. Kakor princ bi šel blizu k njemu. 018 JOB 031 038 Če moja dežela joka zoper mene ali da se njene brazde podobno pritožujejo, 018 JOB 031 039 če sem brez denarja pojedel njene sadove ali sem njenim lastnikom povzročil, da izgubijo svoje življenje, 018 JOB 031 040 naj osat raste namesto pšenice in smrdljiv plevel namesto ječmena.“Jobove besede so končane. 018 JOB 032 001 Tako so ti trije možje prenehali odgovarjati Jobu, ker je bil pravičen v svojih lastnih očeh. 018 JOB 032 002 Potem je bil vžgan bes Elihúja, Barahélovega sina, Buzéjca iz Rámovega rodu. Njegov bes je bil vžgan zoper Joba, ker je sebe bolj opravičeval kakor Boga. 018 JOB 032 003 Tudi zoper njegove tri prijatelje je bil vžgan njegov bes, ker niso našli nobenega odgovora, pa so vendar obsodili Joba. 018 JOB 032 004 Torej Elihú je čakal, dokler ni spregovoril Job, ker so bili starejši kakor on. 018 JOB 032 005 Ko je Elihú videl, da ni bilo nobenega odgovora v ustih teh treh mož, je bil potem vžgan njegov bes. 018 JOB 032 006 Elihú, Barahélov sin, Buzéjec, je odgovoril in rekel: „Jaz sem mlad, vi pa ste zelo stari, zato sem bil prestrašen in se vam nisem drznil pokazati svojega mnenja. 018 JOB 032 007 Rekel sem: ‚Dnevi naj govorijo in množica let naj uči modrost.‘ 018 JOB 032 008 Toda v človeku je duh. Navdih Vsemogočnega jim daje razumevanje. 018 JOB 032 009 Veliki možje niso vedno modri, niti ostareli ne razumejo sodbe. 018 JOB 032 010 Zato sem rekel: ‚Prisluhnite mi. Tudi jaz bom pokazal svoje mnenje. 018 JOB 032 011 Glejte, čakal sem na vaše besede, prisluhnil sem vašim razlogom, medtem ko ste iskali kaj bi rekli. 018 JOB 032 012 Da, prisluhnil sem vam in glejte nikogar izmed vas ni bilo, da prepriča Joba ali da odgovori njegovim besedam, 018 JOB 032 013 da ne bi rekli: ‚Pridobili smo modrost. Bog ga suva dol, ne človek.‘ 018 JOB 032 014 Torej svojih besed ni usmeril zoper mene, niti mu ne bom odgovoril z vašimi govori.“ 018 JOB 032 015 Bili so osupli, niso več odgovarjali. Prenehati so govoriti. 018 JOB 032 016 Ko sem čakal (kajti niso govorili, temveč mirno stali in niso več odgovarjali), 018 JOB 032 017 sem rekel: „Tudi jaz bom odgovoril svoj del, tudi jaz bom pokazal svoje mišljenje. 018 JOB 032 018 Kajti poln sem stvari, duh znotraj mene me sili. 018 JOB 032 019 Glejte, moj trebuh je kakor vino, ki nima oddušnika. Pripravljeno je, da poči kakor novi mehovi. 018 JOB 032 020 Govoril bom, da bom lahko osvežen. Odprl bom svoje ustnice in odgovoril. 018 JOB 032 021 Ne pustite mi, prosim vas, sprejeti osebe kateregakoli človeka, niti mi ne pustite, da mu dajem laskave nazive. 018 JOB 032 022 Kajti ne znam dajati laskavih nazivov. Če bi tako počel, bi me moj stvarnik hitro odvedel. 018 JOB 033 001 Zatorej Job, prosim te, prisluhni mojim govorom in prisluhni vsem mojim besedam. 018 JOB 033 002 Glej, sedaj sem odprl svoja usta, moj jezik je spregovoril v mojih ustih. 018 JOB 033 003 Moje besede bodo iz iskrenosti mojega srca in moje ustnice bodo jasno izgovarjale spoznanje. 018 JOB 033 004 Božji Duh me je naredil in dih Vsemogočnega mi je dal življenje. 018 JOB 033 005 Če mi lahko odgovoriš, uredi svoje besede pred menoj. Vstani. 018 JOB 033 006 Glej, jaz sem glede na tvojo željo namesto Boga. Tudi jaz sem oblikovan iz ila. 018 JOB 033 007 Glej, moja strahota te ne bo prestrašila niti ne bo moja roka težka na tebi. 018 JOB 033 008 Zagotovo si govoril v mojem slišanju in slišal sem glas tvojih besed, rekoč: 018 JOB 033 009 ‚Čist sem, brez prestopka, nedolžen sem niti v meni ni krivičnosti. 018 JOB 033 010 Glej, zoper mene najde priložnosti, šteje me za svojega sovražnika, 018 JOB 033 011 moja stopala polaga v klade, zaznamuje vse moje steze.‘ 018 JOB 033 012 Glej, v tem nisi pravičen. Odgovoril ti bom, da je Bog večji kakor človek. 018 JOB 033 013 Zakaj se prepiraš zoper njega? Kajti on ne daje računa o katerikoli izmed svojih zadev. 018 JOB 033 014 Kajti Bog govori enkrat, da dvakrat, vendar človek tega na zazna. 018 JOB 033 015 V sanjah in v videnju ponoči, ko na ljudi pade globoko spanje, v dremanjih na postelji. 018 JOB 033 016 Takrat on odpira ljudem ušesa in pečati njihovo poučevanje, 018 JOB 033 017 da bi lahko odvrnil človeka od njegovega namena in pred človekom skril ponos. 018 JOB 033 018 Njegovo dušo zadržuje pred jamo in njegovo življenje pred pogubo z mečem. 018 JOB 033 019 Okaran je tudi z bolečino na svoji postelji in množica njegovih kosti z močno bolečino, 018 JOB 033 020 tako da njegovo življenje prezira kruh in njegova duša okusno hrano. 018 JOB 033 021 Njegovo meso je použito, da ga ni moč videti in njegove kosti, ki jih ni bilo videti, štrlijo ven. 018 JOB 033 022 Da, njegova duša se približuje grobu in njegovo življenje k uničevalcem. 018 JOB 033 023 Če bo z njim poslanec, tolmač, eden med tisočimi, da pokaže človeku njegovo poštenost, 018 JOB 033 024 potem mu je on milostljiv in pravi: ‚Osvobodi ga pred pogrezanjem dol k jami. Našel sem odkupnino.‘ 018 JOB 033 025 Njegovo meso bo mladostnejše kakor otrokovo. Vrnil se bo k dnem svoje mladosti. 018 JOB 033 026 Molil bo k Bogu in mu bo naklonjen in z radostjo bo videl njegov obraz, kajti človeku bo povrnil njegovo pravičnost. 018 JOB 033 027 On pogleda na ljudi in če kdorkoli reče: ‚Grešil sem in izkrivljal to, kar je bilo pravilno, pa mi to ni koristilo, 018 JOB 033 028 bo njegovo dušo osvobodil pred pogrezanjem v jamo in njegovo življenje bo videlo svetlobo.‘ 018 JOB 033 029 Glej, vse te stvari Bog pogosto dela s človekom, 018 JOB 033 030 da njegovo dušo privede nazaj iz jame, da bi bil razsvetljen s svetlobo živih. 018 JOB 033 031 Dobro pazi, oh Job, prisluhni mi. Umolkni in jaz bom govoril. 018 JOB 033 032 Če mi imaš karkoli reči, mi odgovori. Govori, kajti želim te opravičiti. 018 JOB 033 033 Če ne, mi prisluhni. Umolkni in učil te bom modrosti.“ 018 JOB 034 001 Nadalje je Elihú odgovoril in rekel: 018 JOB 034 002 „Poslušajte moje besede, oh vi modri možje. Pazljivo mi prisluhnite vi, ki imate spoznanje. 018 JOB 034 003 Kajti uho preizkuša besede, kakor usta okušajo hrano. 018 JOB 034 004 Izberimo si sodbo. Naj med seboj spoznamo kaj je dobro. 018 JOB 034 005 Kajti Job je rekel: ‚Jaz sem pravičen in Bog je odvzel mojo sodbo. 018 JOB 034 006 Mar naj lažem zoper svojo pravico? Moja rana je nezaceljiva, brez prestopka.‘ 018 JOB 034 007 Kateri človek je podoben Jobu, ki norčevanje pije kakor vodo? 018 JOB 034 008 Ki gre v družbo z delavci krivičnosti in hodi z zlobneži? 018 JOB 034 009 Kajti rekel je: ‚Nič ne koristi človeku, da bi se razveseljeval z Bogom.‘ 018 JOB 034 010 Zato mi prisluhnite vi, možje razumnosti. Daleč naj bo od Boga, da bi počel zlobnost in od Vsemogočnega, da bi zagrešil krivičnost. 018 JOB 034 011 Kajti delo človeka bo povrnjeno k njemu in zadeva vsakega človeka, da najde glede na svoje poti. 018 JOB 034 012 Da, Bog zagotovo ne bo počel zlobno niti Vsemogočni ne bo izkrivil sodbe. 018 JOB 034 013 Kdo mu je izročil skrb nad zemljo? Ali kdo je opravil s celotnim zemeljskim krogom? 018 JOB 034 014 Če svoje srce naravna na človeka, če k sebi pritegne njegovega duha in njegov dih, 018 JOB 034 015 bo vse meso skupaj umrlo in človek se bo ponovno vrnil v prah. 018 JOB 034 016 Če imaš sedaj razumevanje, poslušaj to, prisluhni glasu mojih besed. 018 JOB 034 017 Mar bo vladal tisti, ki sovraži pravico? Boš obsodil tistega, ki je najbolj pravičen? 018 JOB 034 018 Mar je primerno kralju reči: ‚ Ti si zloben?‘In princem: ‚ Vi ste brezbožni?‘ 018 JOB 034 019 Kako veliko manj tistemu, ki ne sprejema oseb od princev niti se ne ozira na bogatega bolj kakor na ubogega? Kajti vsi ti so delo njegovih rok. 018 JOB 034 020 V trenutku bodo umrli in ljudstvo bo zaskrbljeno ob polnoči in preminilo. Mogočen bo odvzet brez roke. 018 JOB 034 021 Kajti njegove oči so na človekovih poteh in vidi vsa njegova ravnanja. 018 JOB 034 022 Ni teme niti smrtne sence, kjer bi se lahko skrili delavci krivičnosti. 018 JOB 034 023 Kajti na človeka ne bo položil več kakor pravico, da bi ta vstopil na sodbo z Bogom. 018 JOB 034 024 Na koščke bo razbil mogočne može brez števila in druge postavil namesto njih. 018 JOB 034 025 Torej pozna njihova dela in jih prevrača v noči, tako da so uničena. 018 JOB 034 026 Udarja jih kakor zlobneže v odprtem pogledu drugih, 018 JOB 034 027 ker so se obrnili proč od njega in niso hoteli preudariti nobene izmed njegovih poti, 018 JOB 034 028 tako da so vpitju ubogega povzročili, da pride k njemu in on sliši vpitje prizadetega. 018 JOB 034 029 Ko daje spokojnost, kdo potem lahko dela težavo? In ko skrije svoj obraz, kdo ga potem lahko gleda? Bodisi je to storjeno zoper narod ali samo zoper človeka, 018 JOB 034 030 da hinavec ne kraljuje, da ne bi bilo ljudstvo ujeto v zanko. 018 JOB 034 031 Zagotovo je primerno, da bi bilo Bogu rečeno: ‚Nosil sem kaznovanje, ne bom več razžalil. 018 JOB 034 032 Tega, kar ne vidim, me uči. Če sem storil krivičnost, je ne bom več počel. 018 JOB 034 033 Mar bo to glede na tvoj um? On bo to poplačal, bodisi ali odkloniš ali izbereš, in ne jaz. Zato govori kar veš. 018 JOB 034 034 Naj mi možje razumevanja povedo in naj mi moder mož prisluhne.‘ 018 JOB 034 035 Job je govoril brez spoznanja in njegove besede so bile brez modrosti. 018 JOB 034 036 Moja želja je, da bi bil Job lahko preizkušen do konca zaradi svojih odgovorov zlobnežem. 018 JOB 034 037 Kajti svojemu grehu dodaja upor, s svojimi rokami ploska med nami in svoje besede pomnožuje zoper Boga.“ 018 JOB 035 001 Elihú je poleg tega spregovoril in rekel: 018 JOB 035 002 „Mar misliš, da je to pravilno, da govoriš: ‚Moja pravičnost je večja kakor Božja?‘ 018 JOB 035 003 Kajti praviš: ‚Kakšna prednost ti bo to?‘in, ‚Kakšno korist bom imel, če bom očiščen pred svojim grehom?‘ 018 JOB 035 004 Odgovoril ti bom in tvojim družabnikom s teboj. 018 JOB 035 005 Poglej na nebesni obok in glej. Ogleduj oblake, ki so višje kakor ti. 018 JOB 035 006 Če grešiš, kaj delaš zoper njega? Ali če so tvoji prestopki pomnoženi, kaj mu delaš? 018 JOB 035 007 Če si pravičen, kaj mu daješ? Ali kaj on prejema iz tvoje roke? 018 JOB 035 008 Tvoja zlobnost lahko prizadene človeka kakor si ti in tvoja pravičnost lahko koristi sinu človekovemu. 018 JOB 035 009 Zaradi množice zatiranj povzročajo zatiranim, da kričijo. Vpijejo zaradi lakta mogočnega. 018 JOB 035 010 Toda nihče ne pravi: ‚Kje je Bog, moj stvarnik, ki daje pesmi ponoči, 018 JOB 035 011 ki nas uči več kakor zemeljske živali in nas dela modrejše kakor perjad neba?‘ 018 JOB 035 012 Tam jočejo, toda nihče ne daje odgovora zaradi ponosa zlobnežev. 018 JOB 035 013 Bog zagotovo ne bo slišal prazne reči niti se Vsemogočni na to ne bo oziral. 018 JOB 035 014 Čeprav praviš, da ga ne boš videl, je vendar sodba pred njim, zato zaupaj vanj. 018 JOB 035 015 Toda sedaj, ker to ni tako, je obiskal v svoji jezi, vendar on tega v veliki skrajnosti ne pozna. 018 JOB 035 016 Job zato svoja usta zaman odpira. Besede množi brez spoznanja.“ 018 JOB 036 001 Elihú je tudi nadaljeval in rekel: 018 JOB 036 002 „Dovoli mi malo in pokazal ti bom, da bom še govoril za Boga. 018 JOB 036 003 Svoje spoznanje bom prinesel od daleč in pravičnost pripisal svojemu Stvarniku. 018 JOB 036 004 Kajti zares moje besede ne bodo napačne. On, ki je popoln v spoznanju, je s teboj. 018 JOB 036 005 Glej, Bog je mogočen in ne prezira nikogar. Mogočen je v moči in modrosti. 018 JOB 036 006 Ne varuje življenja zlobnih, temveč daje pravico ubogim. 018 JOB 036 007 Svojih oči ne umakne od pravičnih, temveč so oni s kralji na prestolu. Da, utrjuje jih na veke in so povišani. 018 JOB 036 008 In če bodo zvezani v okove in držani v vrveh stiske, 018 JOB 036 009 tedaj jim kaže njihovo delo in njihove prestopke, ki so jih presegli. 018 JOB 036 010 Tudi njihovo uho odpira k disciplini in zapoveduje, da se vrnejo od krivičnosti. 018 JOB 036 011 Če ga ubogajo in mu služijo, bodo svoje dni preživeli v uspevanju in svoja leta v užitkih. 018 JOB 036 012 Toda če ne ubogajo, se bodo pogubili pod mečem in umrli bodo brez spoznanja. 018 JOB 036 013 Toda hinavci v srcu kopičijo bes. Ne vpijejo, ko jih zvezuje. 018 JOB 036 014 Umrejo v mladosti in njihovo življenje je med nečistimi. 018 JOB 036 015 Revnega osvobaja v njegovi stiski in njihova ušesa odpira v zatiranju. 018 JOB 036 016 Celo tako bi te odstranil iz tesnega na prostran kraj, kjer ni omejenosti in to, kar naj bi bilo postavljeno na tvojo mizo, bi bilo polno tolšče. 018 JOB 036 017 Toda izpolnil si sodbo zlobnega. Sodba in pravica te bosta zgrabila. 018 JOB 036 018 Ker je bes, pazi, da te ne bi odvzel s svojim udarcem. Potem te velika odkupnina ne more osvoboditi. 018 JOB 036 019 Bo cenil tvoja bogastva? Ne, niti zlata niti vseh sil moči. 018 JOB 036 020 Ne želi si noči, ko so ljudje iztrebljeni iz svojega kraja. 018 JOB 036 021 Pazi, ne oziraj se na krivičnost, kajti to si izbral raje kakor stisko. 018 JOB 036 022 Glej, Bog s svojo močjo povišuje. Kdo poučuje kakor on? 018 JOB 036 023 Kdo se mu je pridružil na njegovi poti? Ali kdo lahko reče: ‚Počel si krivičnost?‘ 018 JOB 036 024 Spomni se, da si poveličeval svoje delo, katerega ljudje gledajo. 018 JOB 036 025 Vsak človek ga lahko vidi. Človek ga lahko gleda od daleč. 018 JOB 036 026 Glej, Bog je velik in mi ga ne poznamo niti število njegovih let ne more biti preiskano. 018 JOB 036 027 Kajti kapljice vode dela majhne. Dež izliva glede na njegovo meglico, 018 JOB 036 028 katero oblaki kapljajo in obilno rosijo na človeka. 018 JOB 036 029 Mar prav tako lahko kdorkoli razume razširjanje oblakov ali zvok njegovega šotora? 018 JOB 036 030 Glej, svojo svetlobo razširja nanje in pokriva dna morja. 018 JOB 036 031 Kajti z njimi sodi ljudstvu, hrano daje v obilju. 018 JOB 036 032 Z oblaki pokriva blisk in zapoveduje naj ne sveti pri oblaku, ki prihaja vmes. 018 JOB 036 033 Njegov hrup govori o tem, tudi živina glede meglice. 018 JOB 037 001 Tudi pri tem moje srce trepeta in je premaknjeno iz svojega mesta. 018 JOB 037 002 Pozorno prisluhnite hrupu njegovega glasu in zvoku, ki gre iz njegovih ust. 018 JOB 037 003 Tega usmerja pod celotnim nebom in njegovo bliskanje do koncev zemlje. 018 JOB 037 004 Za tem rjovi glas. Grmi z glasom svoje odličnosti in ne bo jih zadržal, ko se zasliši njegov glas. 018 JOB 037 005 Bog s svojim glasom čudovito grmi. Dela velike stvari, katere ne moremo doumeti. 018 JOB 037 006 Kajti snegu pravi: ‚Bodi na zemlji, ‘podobno majhnemu dežju in velikemu dežju njegove moči. 018 JOB 037 007 Pečati roko vsakega človeka, da bi vsi ljudje lahko poznali njegovo delo. 018 JOB 037 008 Potem gredo živali v brloge in ostanejo na svojih mestih. 018 JOB 037 009 Iz juga prihaja vrtinčast veter in mraz iz severa. 018 JOB 037 010 Z dihom Boga je dana zmrzal in širina voda je omejena. 018 JOB 037 011 Tudi z namakanjem obtežuje debel oblak. Razpršuje svoj strelo-nosen oblak. 018 JOB 037 012 Ta je obrnjen ob njegovih nasvetih, da lahko naredijo karkoli jim zapoveduje na obličju zemeljskega kroga na zemlji. 018 JOB 037 013 Povzroča mu, da pride, bodisi za grajanje ali za njegovo deželo ali za usmiljenje. 018 JOB 037 014 Prisluhni temu, oh Job. Stoj mirno in preudari čudovita Božja dela. 018 JOB 037 015 Ali veš kdaj jih je Bog razporedil in svetlobi svojega oblaka velel, da zasije? 018 JOB 037 016 Mar poznaš izravnavanja oblakov, čudovita dela njega, ki je popoln v spoznanju? 018 JOB 037 017 Kako so tvoje obleke tople, ko z južnim vetrom umiri zemljo? 018 JOB 037 018 Ali si ti z njim razprostrl nebo, ki je močno in kakor staljeno zrcalo? 018 JOB 037 019 Pouči nas kaj mu bomo rekli, kajti našega govora ne moremo urediti zaradi teme. 018 JOB 037 020 Mar mu bo povedano, da jaz govorim? Če človek govori, bo zagotovo požrt. 018 JOB 037 021 Sedaj ljudje ne vidimo svetle svetlobe, ki je v oblakih, toda veter gre mimo in jih očisti. 018 JOB 037 022 Lepo vreme prihaja iz severa. Z Bogom je strašno veličanstvo. 018 JOB 037 023 Glede Vsemogočnega, ne moremo ga srečati. Odličen je v moči, v sodbi in v obilici pravice. Ne bo prizadel. 018 JOB 037 024 Ljudje se ga zato bojijo. Ne ozira se na nobenega od tistih, ki so modrega srca.“ 018 JOB 038 001 Potem je Gospod Jobu odgovoril iz vrtinčastega vetra in rekel: 018 JOB 038 002 „Kdo je ta, ki zatemnjuje nasvet z besedami brez spoznanja? 018 JOB 038 003 Opaši sedaj svoja ledja kakor mož, kajti od tebe bom zahteval in ti mi odgovori. 018 JOB 038 004 Kje si bil, ko sem položil temelje zemlji? Razglasi, če imaš razumevanje. 018 JOB 038 005 Kdo je položil njene mere, če veš? Ali kdo je na njej razprostrl [merilno] vrvico. 018 JOB 038 006 Na čem so njeni temelji pritrjeni? Ali kdo je položil njen vogalni kamen, 018 JOB 038 007 ko so jutranje zvezde skupaj prepevale in so vsi Božji sinovi vriskali od radosti. 018 JOB 038 008 Ali kdo je morje zaprl z vrati, ko je to izbruhnilo, kakor če bi to izšlo iz maternice? 018 JOB 038 009 Ko sem oblak naredil [za] njegovo oblačilo in gosto temo kot plenice zanj 018 JOB 038 010 in sem zanj zdrobil svoj določen kraj ter postavil zapahe in vrata, 018 JOB 038 011 in rekel: ‚Do sem boš šel in nič dlje. Tukaj bodo tvoji ponosni valovi ustavljeni.‘ 018 JOB 038 012 Ali si zapovedal jutru odkar so tvoji dnevi in svitanju storil, da pozna svoje mesto, 018 JOB 038 013 da bi lahko zgrabil konce zemlje, da bi bili zlobni lahko streseni iz nje? 018 JOB 038 014 Ta je spremenjena kakor ilo pod pečatom, in oni stojijo kakor oblačilo. 018 JOB 038 015 Pred zlobnimi je njihova svetloba zadržana in visok laket bo zlomljen. 018 JOB 038 016 Si vstopil v morske izvire? Ali si hodil v iskanju globin? 018 JOB 038 017 So ti bila odprta velika vrata smrti? Ali si videl vrata smrtne sence? 018 JOB 038 018 Si zaznal širino zemlje? Razglasi, če veš vse to. 018 JOB 038 019 Kje je pot, kjer prebiva svetloba? In glede teme, kje je njen kraj, 018 JOB 038 020 da bi jo odvedel do njene meje in da bi spoznal steze k njeni hiši? 018 JOB 038 021 Mar veš to, ker si bil takrat rojen? Ali ker je število tvojih dni veliko? 018 JOB 038 022 Si vstopil v zakladnice snega? Si mar videl zakladnice toče, 018 JOB 038 023 ki sem jih prihranil za čas stiske, za dan bitke in vojne? 018 JOB 038 024 Po kateri poti je svetloba razdeljena, ki vzhodnik razkropi po zemlji? 018 JOB 038 025 Kdo je razdelil vodni tok za poplavljanje voda ali pot za bliskanje groma, 018 JOB 038 026 da mu povzroči, da dežuje na zemljo, kjer ni nobenega moža, na divjino, kjer ni nobenega človeka, 018 JOB 038 027 da zadovolji zapuščena in opustošena tla in da brsti nežnega zelišča vzbrstijo? 018 JOB 038 028 Ima dež očeta? Ali kdo je zaplodil rosne kaplje? 018 JOB 038 029 Iz čigave maternice je prišel led? In slana z neba, kdo jo je zaplodil? 018 JOB 038 030 Vode so skrite kakor kamen in obličje globine je zmrznjeno. 018 JOB 038 031 Lahko združiš prijetne vplive Gostosevcev ali razvežeš čete Oriona? 018 JOB 038 032 Lahko privedeš ozvezdje v svojem obdobju? Lahko usmerjaš Arkturja z njegovimi sinovi? 018 JOB 038 033 Ali poznaš odredbe neba? Lahko vzpostaviš njihovo gospostvo na zemlji? 018 JOB 038 034 Mar lahko dvigneš svoj glas k oblakom, da te lahko pokrije obilje voda? 018 JOB 038 035 Mar lahko pošlješ bliske, da lahko gredo in ti rečejo: „Tukaj smo?“ 018 JOB 038 036 Kdo je v notranje dele položil modrost? Ali kdo je dal srcu razumevanje? 018 JOB 038 037 Kdo lahko v modrosti prešteje oblake? Ali kdo lahko zadržuje mehove neba, 018 JOB 038 038 ko se prah strjuje in se grude trdno sprimejo skupaj? 018 JOB 038 039 Mar boš lovil plen za leva? Ali nasičeval apetit mladih levov, 018 JOB 038 040 ko ležijo v svojih brlogih in ostajajo v skrivališču, da prežijo v zasedi? 018 JOB 038 041 Kdo krokarju pripravlja njegovo hrano? Ko njegovi mladiči kličejo k Bogu, se potikajo zaradi pomanjkanja hrane. 018 JOB 039 001 Poznaš čas, ko divje skalne koze kotijo? Mar lahko zaznamuješ kdaj košute povržejo? 018 JOB 039 002 Mar lahko šteješ mesece, ki so jih dopolnile? Ali poznaš čas, ko kotijo? 018 JOB 039 003 Sklonijo se in skotijo svoje mlade, odvržejo svoje bridkosti. 018 JOB 039 004 Njihovi mladiči so v dobri naklonjenosti, rastejo z žitom, gredo naprej in se ne vrnejo k njim. 018 JOB 039 005 Kdo je divjega osla izpustil na prostost? Ali kdo je odvezal vezi divjega osla? 018 JOB 039 006 Čigar hišo sem naredil divjino in jalovo deželo njegova prebivališča? 018 JOB 039 007 Zasmehuje mestno množico niti se ne ozira na vpitje voznika. 018 JOB 039 008 Razpon gora je njegov pašnik in preiskuje za vsako zeleno stvarjo. 018 JOB 039 009 Mar ti bo samorog voljan služiti, ali ostane pri tvojih jaslih? 018 JOB 039 010 Ali lahko s svojim jermenom zvežeš samoroga v brazdo? Ali bo za teboj branal doline? 018 JOB 039 011 Mu boš zaupal, ker je njegova moč velika? Ali boš svoje trdo delo prepustil njemu? 018 JOB 039 012 Mu boš verjel, da bo tvoje seme pripeljal domov in ga zbral v tvoj skedenj? 018 JOB 039 013 Daješ pavom čedne peruti? Ali peruti in peresa noju? 018 JOB 039 014 Ki zapušča svoja jajca na zemlji in jih ogreva v prahu 018 JOB 039 015 in pozablja, da jih stopalo lahko zdrobi ali da jih divja žival lahko stre. 018 JOB 039 016 Trda je do svojih malih, kakor da ne bi bili njeni. Brez strahu je, da je njeno trdo delo zaman, 018 JOB 039 017 ker ji je Bog odrekel modrost niti ji ni podelil razumnosti. 018 JOB 039 018 Ko se dvigne visoko, zasmehuje konja in njegovega jezdeca. 018 JOB 039 019 Si ti dal konju moč? Si ti njegov vrat oblekel z grivo? 018 JOB 039 020 Ga lahko narediš prestrašenega kakor kobilica? Slava njegovih nosnic je strašna 018 JOB 039 021 Grebe v dolini in se veseli v svoji moči. Gre naprej, da sreča oborožene ljudi. 018 JOB 039 022 Zasmehuje strah in ni zgrožen, niti se pred mečem ne obrača nazaj. 018 JOB 039 023 Tul za puščice rožlja ob njem, lesketajoča sulica in ščit. 018 JOB 039 024 Tla požira z okrutnostjo in besom. Niti ne verjame, da je to zvok šofarja. 018 JOB 039 025 Med šofarji hrže: ‚Hi, hi‘in od daleč voha bitko, grmenje poveljnikov in bojni krik. 018 JOB 039 026 Mar sokol leti po svoji modrosti in svoje peruti razpenja proti jugu? 018 JOB 039 027 Mar se orlica vzpenja ob tvoji zapovedi in svoje gnezdo dela na višini? 018 JOB 039 028 Prebiva in ostaja na skali, na skalni pečini in trdnem kraju. 018 JOB 039 029 Od tam si išče plen in njene oči zrejo daleč proč. 018 JOB 039 030 Tudi njeni mladiči srkajo kri. In kjer so umorjeni, tam je ona.“ 018 JOB 040 001 Poleg tega je Gospod odgovoril Jobu in rekel: 018 JOB 040 002 „Mar ga bo tisti, ki se prička z Vsemogočnim, poučeval? Kdor graja Boga, naj mu to odgovori.“ 018 JOB 040 003 Potem je Job odgovoril Gospodu in rekel: 018 JOB 040 004 „Glej, nepomemben sem, kaj naj ti odgovorim? Svojo roko bom položil na svoja usta. 018 JOB 040 005 Enkrat sem govoril, toda ne bom odgovoril. Da, dvakrat, vendar ne bom nadaljeval.“ 018 JOB 040 006 Potem je Gospod iz vrtinčastega vetra odgovoril Jobu in rekel: 018 JOB 040 007 „Opaši sedaj svoja ledja kakor mož. Zahteval bom od tebe in ti mi razglasi. 018 JOB 040 008 Hočeš tudi mojo sodbo razveljaviti? Me hočeš obsoditi, da bi bil ti lahko pravičen? 018 JOB 040 009 Ali imaš laket kakor Bog? Ali lahko zagrmiš z glasom kakor on? 018 JOB 040 010 Odeni se sedaj z veličanstvom in odličnostjo in odeni se s slavo in lepoto. 018 JOB 040 011 Izlij bes svoje jeze. Glej vsakogar, ki je ponosen in ga ponižaj. 018 JOB 040 012 Poglej na vsakogar, ki je ponosen in ga ponižaj in zlobne pomendraj na njihovem kraju. 018 JOB 040 013 Skupaj jih skrij v prah in njihove obraze obveži na skrivnem. 018 JOB 040 014 Potem ti bom tudi jaz priznal, da te tvoja lastna desnica lahko reši. 018 JOB 040 015 Glej torej povodnega konja, ki sem ga naredil s teboj; muli travo kakor vol. 018 JOB 040 016 Glej torej, njegova moč je v njegovih ledjih in njegova sila je v kiti njegovega trebuha. 018 JOB 040 017 Svoj rep premika kakor cedra. Kite njegovih kamnov so ovite skupaj. 018 JOB 040 018 Njegove kosti so kakor trdi koščki iz brona, njegove kosti so podobne železnim zapahom. 018 JOB 040 019 Ta je vodja Božjih poti. Kdor ga je naredil lahko stori, da se mu približa njegov meč. 018 JOB 040 020 Zagotovo mu gore prinašajo hrano, kjer se igrajo vse poljske živali. 018 JOB 040 021 Leži pod senčnimi drevesi, v skrivališču trstja in močvirij. 018 JOB 040 022 Senčna drevesa ga pokrivajo s svojo senco, naokoli ga obdajajo potočne vrbe. 018 JOB 040 023 Glej, pije reko in ne hiti, zaupa, da lahko Jordan posrka v svoja usta. 018 JOB 040 024 Ujame ga s svojimi očmi. Njegov nos prebada skozi zanke. 018 JOB 041 001 Zmoreš s kavljem izvleči leviatána? Ali njegov jezik z vrvico, katero spuščaš dol? 018 JOB 041 002 Ali lahko zatakneš kavelj v njegov nos? Ali njegovo čeljust prebodeš z [ribiško] ostjo. 018 JOB 041 003 Mar ti bo delal mnoge ponižne prošnje? Ti bo govoril nežne besede? 018 JOB 041 004 Bo sklenil zavezo s teboj? Ga boš vzel za služabnika na veke? 018 JOB 041 005 Se boš igral z njim kakor s ptico? Ali ga hočeš zvezati za svoje dekle? 018 JOB 041 006 Ali bodo družabniki iz njega naredili gostijo? Ga bodo razdelili med trgovce? 018 JOB 041 007 Lahko njegovo kožo napolniš z bodečimi žicami? Ali njegovo glavo z ribjimi sulicami? 018 JOB 041 008 Svojo roko položi nanj, spomni se bitke, ne stori tega ponovno. 018 JOB 041 009 Glej, njegovo upanje je zaman. Ali ne bo nekdo vržen dol, celo ko ga zagleda? 018 JOB 041 010 Nihče ni tako pogumen, da bi si ga drznil razvneti. Kdo je potem zmožen stati pred menoj? 018 JOB 041 011 Kdo mi je preprečil, da bi mu poplačal? Karkoli je pod celotnim nebom, je moje. 018 JOB 041 012 Ne bom prikril njegovih delov, niti njegove moči, niti njegovega lepega razmerja. 018 JOB 041 013 Kdo lahko odkrije obraz njegove obleke? Ali kdo lahko pride k njemu, s svojo dvojno uzdo? 018 JOB 041 014 Kdo lahko odpre vrata njegovega obraza? Njegovi zobje na vsaki strani so strašni. 018 JOB 041 015 Njegove luske so njegov ponos, skupaj spete kakor z ozkim pečatom. 018 JOB 041 016 Ena je blizu druge, da zrak ne more priti med njiju. 018 JOB 041 017 Združene so druga z drugo, držijo se skupaj, da ne morejo biti ločene. 018 JOB 041 018 Ob njegovem kihanju sije svetloba in njegove oči so podobne jutranjim vekam. 018 JOB 041 019 Iz njegovih ust izhajajo plameni in iskre se sipljejo ven. 018 JOB 041 020 Iz njegovih nosnic gre dim, kakor iz vrelega lonca ali kotla. 018 JOB 041 021 Njegov dih prižge ogorke in plamen izhaja iz njegovih ust. 018 JOB 041 022 V njegovem vratu ostaja moč in bridkost je pred njim spremenjena v radost. 018 JOB 041 023 Luskine njegovega mesa so združene skupaj. V sebi so trdne, ne morejo se omajati. 018 JOB 041 024 Njegovo srce je čvrsto kakor kamen. Da, tako trdo kakor košček spodnjega mlinskega kamna. 018 JOB 041 025 Ko se vzdiguje, so mogočni prestrašeni. Zaradi zlomov se očiščujejo. 018 JOB 041 026 Meč tistega, ki seže proti njemu, ne more obstati, niti sulica, niti puščica, niti brezrokavna verižna srajca. 018 JOB 041 027 Železo ceni kakor slamo in bron kakor trohnel les. 018 JOB 041 028 Puščica ga ne more spraviti v beg. Kamni iz prače so mu spremenjeni v strnišče. 018 JOB 041 029 Puščice so štete kakor strnišče. Smeji sem ob tresenju sulice. 018 JOB 041 030 Ostro kamenje je pod njim. Po blatu razširja ostre špičaste stvari. 018 JOB 041 031 Globinam napravlja, da vrejo kakor lonec. Morje dela podobno loncu mazila. 018 JOB 041 032 On dela stezo, da sije za njim. Nekdo bi mislil, da bo globina osivela. 018 JOB 041 033 Na zemlji ni njemu podobnega, ki je narejen brez strahu. 018 JOB 041 034 Gleda vse visoke stvari. Kralj je nad vsemi ponosnimi otroci.“ 018 JOB 042 001 Potem je Job odgovoril Gospodu in rekel: 018 JOB 042 002 „Vem, da lahko narediš vsako stvar in da nobena misel ne more biti zadržana pred teboj. 018 JOB 042 003 Kdo je tisti, ki skriva nasvet brez spoznanja? Torej sem rekel, da ne razumem. Stvari zame prečudovite, ki jih nisem poznal. 018 JOB 042 004 Prisluhni, rotim te in bom govoril. Zahteval bom od tebe in oznani mi. 018 JOB 042 005 Slišal sem o tebi po poslušanju svojega ušesa. Toda sedaj te vidi moje oko. 018 JOB 042 006 Torej preziram samega sebe in se kesam v prahu in pepelu.“ 018 JOB 042 007 To je bilo tako, da je potem, ko je Gospod te besede govoril Jobu, Gospod rekel Elifázu Temáncu: „Moj bes je vnet zoper tebe in zoper tvoja dva prijatelja, kajti o meni niste govorili stvari, ki je pravilna, kakor je [govoril] moj služabnik Job. 018 JOB 042 008 Zatorej si vzemite k sebi sedem bikcev in sedem ovnov in pojdite k mojemu služabniku Jobu in zase darujte žgalno daritev, moj služabnik Job pa bo molil za vas, kajti njega bom sprejel, da ne bom z vami postopal po vaši neumnosti, v tem, da niste govorili o meni besede, ki je pravilna, kakor moj služabnik Job.“ 018 JOB 042 009 Tako so Elifáz Temánec, Bildád Suhéjec in Cofár Naámčan odšli in storili glede na to kakor jim je Gospod zapovedal, Gospod pa je sprejel Joba. 018 JOB 042 010 Gospod je obrnil Jobovo ujetništvo, ko je molil za svoje prijatelje. Gospod je dal Jobu tudi dvakrat toliko kot je imel poprej. 018 JOB 042 011 Potem so prišli k njemu vsi njegovi bratje in vse njegove sestre in vsi, ki so bili poprej izmed njegovih znancev in so v njegovi hiši z njim jedli kruh. Sočustvovali so in ga tolažili glede vsega zla, ki ga je Gospod privedel nadenj. Prav tako mu je vsak človek dal kos denarja in vsakdo uhan iz zlata. 018 JOB 042 012 Tako je Gospod bolj blagoslovil Jobov poznejši konec kakor njegov začetek, kajti imel je štirinajst tisoč ovc, šest tisoč kamel, tisoč jarmov volov in tisoč oslic. 018 JOB 042 013 Imel je tudi sedem sinov in tri hčere. 018 JOB 042 014 Ime prve je imenoval Golobica, ime druge Dišavka in ime tretje Lepotica. 018 JOB 042 015 Po vsej deželi ni bilo najti tako lepih žensk kakor Jobove hčere in njihov oče jim je dal dediščino med njihovimi brati. 018 JOB 042 016 Potem je Job živel sto štirideset let in videl svoje sinove in svojih sinov sinove, celó štiri rodove. 018 JOB 042 017 Tako je Job umrl, star in izpolnjen z dnevi. # # BOOK 019 PSA Psalms Psalmi 019 PSA 001 001 Blagoslovljen je človek, ki ne hodi po nasvetu brezbožnih niti ne stoji na poti grešnikov niti ne poseda na sedežu posmehljivcev. 019 PSA 001 002 Temveč je njegovo veselje v Gospodovi postavi in o njegovi postavi premišljuje podnevi in ponoči. 019 PSA 001 003 On bo kakor drevo, posajeno ob vodnih rekah, ki prinaša svoj sad ob svojem času. Prav tako njegovo listje ne bo ovenelo in karkoli dela, bo uspelo. 019 PSA 001 004 Brezbožni niso takšni, temveč so kakor pleve, ki jih veter odnaša. 019 PSA 001 005 Torej brezbožni ne bodo obstali na sodbi niti grešniki v skupnosti pravičnih. 019 PSA 001 006 Kajti Gospod pozna pot pravičnih, toda pot brezbožnih bo izginila. 019 PSA 002 001 Zakaj besnijo pogani in ljudstvo domišlja prazno stvar? 019 PSA 002 002 Kralji zemlje so se usmerili in vladarji se skupaj posvetujejo zoper Gospoda in zoper njegovega maziljenca, rekoč: 019 PSA 002 003 „Pretrgajmo njihove vezi in odvrzimo njihove vrvi od nas.“ 019 PSA 002 004 Tisti, ki sedi v nebesih, se bo smejal. Gospod jih bo imel v posmeh. 019 PSA 002 005 Potem jim bo govoril v svojem besu in jih nadlegoval v svojem bridkem nezadovoljstvu. 019 PSA 002 006 „Vendarle sem jaz postavil svojega kralja na svoji sveti gori Sion.“ 019 PSA 002 007 Oznanil bom odlok. Gospod mi je rekel: „Ti si moj Sin. Ta dan sem te rodil. 019 PSA 002 008 Zahtevaj od mene in dal ti bom pogane za tvojo dediščino in najbolj oddaljene kraje zemlje za tvojo posest. 019 PSA 002 009 Zdrobil jih boš z železno palico, raztreščil jih boš na koščke, kakor lončarjevo posodo.“ 019 PSA 002 010 Zatorej bodite sedaj modri, oh vi kralji. Dajte se poučiti, vi sodniki zemlje. 019 PSA 002 011 Gospodu služite s strahom in veselite se s trepetanjem. 019 PSA 002 012 Poljubite Sina, da ne bi bil jezen in ne izginete iz poti, ko je njegov bes le malo razvnet. Blagoslovljeni so vsi, ki svoje upanje položijo vanj. 019 PSA 003 001 Gospod, kako so se okrepili ti, ki me vznemirjajo! Številni so tisti, ki se vzdigujejo zoper mene. 019 PSA 003 002 Mnogo jih je, ki pravijo o moji duši: „Zanj ni pomoči pri Bogu.“ 019 PSA 003 003 Toda ti, oh Gospod, si zame ščit, moja slava in tisti, ki mi dviguje mojo glavo. 019 PSA 003 004 S svojim glasom sem jokal h Gospodu in slišal me je iz svoje svete gore. 019 PSA 003 005 Zleknil sem se in spal, prebudil sem se, kajti Gospod me je podpiral. 019 PSA 003 006 Ne bom se bal deset tisočev ljudi, ki so se okrog in okrog usmerili zoper mene. 019 PSA 003 007 Vstani, oh Gospod, reši me, oh moj Bog. Kajti vse moje sovražnike si udaril po čeljusti, razbil si zobe brezbožnih. 019 PSA 003 008 Rešitev duše pripada Gospodu. Nad tvojim ljudstvom je tvoj blagoslov. 019 PSA 004 001 Poslušaj me, kadar kličem, oh Bog moje pravičnosti. Osvobodil si me, ko sem bil v stiski, usmili se me in usliši mojo molitev. 019 PSA 004 002 Oh vi človeški sinovi, doklej boste mojo slavo spreminjali v sramoto? Kako dolgo boste ljubili prazne reči in iskali laž? 019 PSA 004 003 Toda vedite, da je Gospod zase oddvojil tistega, ki je bogaboječ. Gospod bo slišal, kadar kličem k njemu. 019 PSA 004 004 Stoj v strahospoštovanju in ne greši. Na svoji postelji se posvetuj s svojim lastnim srcem in miruj. 019 PSA 004 005 Daruj klavne daritve pravičnosti in svoje trdno upanje položi v Gospoda. 019 PSA 004 006 Mnogi so, ki pravijo: „Kdo nam bo pokazal karkoli dobrega?“Gospod, dvigni nad nami svetlobo svojega obličja. 019 PSA 004 007 V moje srce si položil veselje, več kot v času, ko je naraslo njihovo žito in njihovo vino. 019 PSA 004 008 V miru se bom ulegel in spal. Kajti samo ti, Gospod, mi daješ prebivati na varnem. 019 PSA 005 001 Pazljivo prisluhni mojim besedam, oh Gospod, preudari moje premišljevanje. 019 PSA 005 002 Prisluhni glasu mojega klica, moj Kralj in moj Bog. Kajti k tebi bom molil. 019 PSA 005 003 Zjutraj boš slišal moj glas, oh Gospod, zjutraj bom svojo molitev usmeril k tebi in pogledal bom kvišku. 019 PSA 005 004 Kajti ti nisi Bog, ki ima veselje v zlobnosti. Niti zlo ne bo prebivalo s teboj. 019 PSA 005 005 Nespametni ne bo obstal v tvojem pogledu. Ti sovražiš vse delavce krivičnosti. 019 PSA 005 006 Uničil boš te, ki govorijo laž. Gospodu se bodo gnusili krvoločni in varljivi ljudje. 019 PSA 005 007 Toda kar se mene tiče, bom prišel v tvojo hišo v mnoštvu tvojega usmiljenja. In v tvojem strahu bom oboževal k tvojemu svetemu templju. 019 PSA 005 008 Vodi me, oh Gospod, v svoji pravičnosti, zaradi mojih sovražnikov, svojo pot izravnaj pred mojim obrazom. 019 PSA 005 009 Kajti v njihovih ustih ni zvestobe, njihov notranji del je sama zlobnost, njihovo grlo je odprt mavzolej, laskajo s svojim jezikom. 019 PSA 005 010 Uniči jih, oh Bog, naj padejo po svojih lastnih nasvetih, izženi jih v množico njihovih prestopkov, kajti uprli so se zoper tebe. 019 PSA 005 011 Vendar pa naj se veselijo vsi tisti, ki svoje trdno upanje polagajo vate. Naj vedno vzklikajo od veselja, ker jih ti braniš, naj se tudi tisti, ki ljubijo tvoje ime, radostijo v tebi. 019 PSA 005 012 Kajti ti, Gospod, boš blagoslovil pravičnega, kakor s ščitom ga hočeš obdati z naklonjenostjo. 019 PSA 006 001 Oh Gospod, ne oštevaj me v svoji jezi niti me ne karaj v svojem silnem nezadovoljstvu. 019 PSA 006 002 Usmili se me, oh Gospod, kajti slaboten sem. Oh Gospod, ozdravi me, kajti moje kosti so nadlegovane. 019 PSA 006 003 Moja duša je prav tako boleče nadlegovana. Toda ti, oh Gospod, doklej? 019 PSA 006 004 Vrni se, oh Gospod, osvobodi mojo dušo. Oh, reši me zaradi svojega usmiljenja. 019 PSA 006 005 Kajti v smrti ni spomina nate. Kdo se ti bo zahvaljeval v grobu? 019 PSA 006 006 Izmučen sem zaradi svojega stokanja, vso noč močim svojo posteljo, svoje ležišče zalivam s svojimi solzami. 019 PSA 006 007 Moje oko je iztrošeno zaradi žalosti, ostareva zaradi vseh mojih sovražnikov. 019 PSA 006 008 Ločite se od mene, vsi vi delavci krivičnosti, kajti Gospod je slišal glas mojega jokanja. 019 PSA 006 009 Gospod je uslišal mojo ponižno prošnjo, Gospod bo sprejel mojo molitev. 019 PSA 006 010 Naj bodo osramočeni vsi moji sovražniki in boleče nadlegovani. Naj se vrnejo in naj bodo nenadoma osramočeni. 019 PSA 007 001 Oh Gospod, moj Bog, vate polagam svoje trdno upanje. Reši me pred vsemi temi, ki me preganjajo in me osvobodi. 019 PSA 007 002 Da ne bi moje duše razkosali kakor lev, ki jo raztrga na koščke, medtem ko ni nobenega, da osvobodi. 019 PSA 007 003 Oh Gospod, moj Bog, če sem to storil, če je krivičnost v mojih rokah, 019 PSA 007 004 če sem z zlom nagradil tistega, ki je bil z menoj v miru (da, osvobodil sem tistega, ki je brez vzroka moj sovražnik), 019 PSA 007 005 naj sovražnik preganja mojo dušo in jo vzame; da, naj moje življenje pomendra na zemlji in mojo čast položi v prah. 019 PSA 007 006 Vstani, oh Gospod, v svoji jezi, vzdigni se zaradi besa mojih sovražnikov. Prebudi se zame k sodbi, ki si jo zapovedal. 019 PSA 007 007 Tako te bo obdajala skupnost ljudstva. Zaradi njih se torej vrni na višavo. 019 PSA 007 008 Gospod bo sodil ljudstvo. Sodi me, oh Gospod, glede na mojo pravičnost in glede na mojo neokrnjenost, ki je v meni. 019 PSA 007 009 Oh, naj zlobnost zlobnih pride h koncu; toda utrdi pravičnega. Kajti pravičnim Bog preizkuša srca in notranjosti. 019 PSA 007 010 Moja obramba je od Boga, ki rešuje iskrene v srcu. 019 PSA 007 011 Bog sodi pravičnega in Bog je vsak dan jezen na zlobnega. 019 PSA 007 012 Če se ta ne spreobrne, bo nabrusil svoj meč, upognil je svoj lok in ga pripravil. 019 PSA 007 013 Prav tako je zanj pripravil orodja smrti, svoje puščice je določil zoper preganjalce. 019 PSA 007 014 Glej, muči se s krivičnostjo in spočel je vragolijo in obrodil neresnico. 019 PSA 007 015 Naredil je jamo in jo izkopal in padel v jarek, katerega je naredil. 019 PSA 007 016 Njegova vragolija se bo vrnila na njegovo lastno glavo in njegovo nasilno delovanje bo prišlo na njegovo lastno tême. 019 PSA 007 017 Hvalil bom Gospoda glede na njegovo pravičnost. Prepeval bom hvalo imenu Gospoda najvišjega. 019 PSA 008 001 Oh Gospod, naš Gospod, kako odlično je tvoje ime na vsej zemlji! Ki si svojo slavo postavil nad nebesni obok. 019 PSA 008 002 Iz ust otročičev in dojenčkov si zaradi svojih sovražnikov odredil moč, da bi lahko utišal sovražnika in maščevalca. 019 PSA 008 003 Ko opazujem tvoj nebesni obok, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih odredil, 019 PSA 008 004 kaj je človek, da misliš nanj? In sin človekov, da ga obiskuješ? 019 PSA 008 005 Kajti naredil si ga malo nižjega kot angele in ga okronal s slavo in častjo. 019 PSA 008 006 Naredil si, da ima gospostvo nad deli tvojih rok, vse stvari si položil pod njegova stopala. 019 PSA 008 007 Vse ovce in vole, da in poljske živali, 019 PSA 008 008 zračno perjad in ribe morja in karkoli se giblje skozi morske steze. 019 PSA 008 009 Oh Gospod, naš Gospod, kako odlično je tvoje ime na vsej zemlji! 019 PSA 009 001 Hvalil te bom, oh Gospod, z vsem svojim srcem, naznanil bom vsa tvoja čudovita dela. 019 PSA 009 002 Vesel bom in se radoval v tebi. Prepeval bom hvalo tvojemu imenu, oh ti Najvišji. 019 PSA 009 003 Ko so moji sovražniki odbiti, bodo ob tvoji prisotnosti padli in se pogubili. 019 PSA 009 004 Kajti ohranjal si mojo pravico in mojo pravdo, posedèn si na prestolu, pravično razsojaš. 019 PSA 009 005 Oštel si pogane, uničil zlobne, njihovo ime si iztrebil na veke vekov. 019 PSA 009 006 Oh ti sovražnik, uničenja so prišla k večnemu koncu. Uničil si mesta, njihov spomin je bil z njimi pogubljen. 019 PSA 009 007 Toda Gospod bo ostal na veke. Svoj prestol je pripravil za sodbo. 019 PSA 009 008 Zemeljski krog bo sodil v pravičnosti, ljudstvu bo razsojal sodbo v poštenju. 019 PSA 009 009 Gospod bo prav tako zatočišče za zatirane, zatočišče v časih stiske. 019 PSA 009 010 Tisti, ki poznajo tvoje ime, bodo svoje trdno upanje položili vate, kajti ti, Gospod, nisi zapustil teh, ki te iščejo. 019 PSA 009 011 Prepevajte hvalnice Gospodu, ki prebiva na Sionu. Med ljudstvom oznanjajte njegova dela. 019 PSA 009 012 Spominja se jih, ko zaslišuje zaradi krvi, kajti ne pozablja klica ponižnih. 019 PSA 009 013 Usmili se me, oh Gospod, preudari mojo stisko, katero trpim od tistih, ki me sovražijo, ti, ki me povzdiguješ izpred velikih vrat smrti, 019 PSA 009 014 da bom pri velikih vratih hčere sionske lahko naznanil vso tvojo hvalo. Veselil se bom v tvoji rešitvi duše. 019 PSA 009 015 Pogani so se pogreznili v jamo, ki so jo naredili. V mrežo, ki so jo skrili, je ujeto njihovo lastno stopalo. 019 PSA 009 016 Gospod je znan po sodbi, ki jo izvršuje. Zlobni je ujet v dela svojih lastnih rok. Higajon. 019 PSA 009 017 Zlobni bodo napoteni v pekel in vsi narodi, ki pozabljajo Boga. 019 PSA 009 018 Kajti pomoči potreben ne bo vedno pozabljen. Pričakovanje ubogega na veke ne bo izginilo. 019 PSA 009 019 Vstani, oh Gospod, naj ne prevlada človek. Naj bodo pogani sojeni v tvojem pogledu. 019 PSA 009 020 Postavi jih v strah, oh Gospod, da bodo narodi lahko spoznali, da so sami zgolj ljudje. 019 PSA 010 001 Zakaj stojiš daleč stran, oh Gospod? Zakaj se skrivaš v časih stiske? 019 PSA 010 002 Zlobni v svojem ponosu preganjajo revnega. Naj se ujamejo v naklepe, ki so si jih domislili. 019 PSA 010 003 Kajti zlobni se baha z željo svojega srca in blagoslavlja pohlepnega, katerega Gospod prezira. 019 PSA 010 004 Zlobni zaradi ponosa svojega obličja ne bo povpraševal po Bogu. V vseh njegovih mislih ni Boga. 019 PSA 010 005 Njegove poti so vedno boleče, tvoje sodbe so daleč zgoraj izven njegovega pogleda. Glede na vse njegove sovražnike, on puha nanje. 019 PSA 010 006 V svojem srcu je rekel: „Ne bom omajan, kajti nikoli ne bom v nadlogi.“ 019 PSA 010 007 Njegova usta so polna preklinjanj, prevare in sleparstva. Pod njegovim jezikom je vragolija in prazne reči. 019 PSA 010 008 Sedi v skrivališčih vasi. Na skrivnih krajih mori nedolžnega. Njegove oči so na skrivaj naravnane zoper revnega. 019 PSA 010 009 Na skrivnem preži kakor lev v svojem brlogu. Leži na preži, da ujame revnega. Revnega ujame, ko ga vleče v svojo mrežo. 019 PSA 010 010 Klečeplazi in se ponižuje, da lahko revni pade po njegovih močnih. 019 PSA 010 011 V svojem srcu je rekel: „Bog je pozabil. Skriva svoj obraz, tega nikoli ne bo videl.“ 019 PSA 010 012 Vstani, oh Gospod, oh Bog, dvigni svojo roko. Ne pozabi ponižnega. 019 PSA 010 013 Zakaj zlobni zaničuje Boga? V svojem srcu je rekel: „Ti tega ne boš zahteval.“ 019 PSA 010 014 To si videl, kajti gledaš vragolijo in zlobnost, da to poplačaš s svojo roko. Revni se ti izroča, pomočnik si osirotelemu. 019 PSA 010 015 Zlomi laket zlobnemu in zlemu človeku. Preiskuj njegovo zlobnost, dokler je ne najdeš več. 019 PSA 010 016 Gospod je Kralj na veke vekov. Pogani so izginili iz njegove dežele. 019 PSA 010 017 Gospod, slišal si hrepenenje ponižnih. Pripravil boš njihovo srce, svojemu ušesu boš povzročil, da sliši, 019 PSA 010 018 da razsodiš osirotelega in zatiranega, da človek iz zemlje ne more več zatirati. 019 PSA 011 001 Svoje trdno upanje polagam v Gospoda. Kako pravite moji duši: „Béži kakor ptica k svoji gori?“ 019 PSA 011 002 Kajti glej, zlobni upogibajo svoj lok, svojo puščico pripravljajo na tetivo, da bi lahko na skrivaj streljali na iskrenega v srcu. 019 PSA 011 003 Če so temelji razrušeni, kaj lahko stori pravični? 019 PSA 011 004 Gospod je v svojem svetem templju, Gospodov prestol je na nebu. Njegove oči gledajo, njegove veke preizkušajo človeške otroke. 019 PSA 011 005 Gospod preizkuša pravičnega. Toda zlobnega in tistega, ki ljubi nasilje, sovraži njegova duša. 019 PSA 011 006 Na zlobne bo deževal pasti, ogenj in žveplo in strašen vihar. To bo delež njihove skodelice. 019 PSA 011 007 Kajti pravičen Gospod ljubi pravičnost, njegovo obličje gleda iskrenega. 019 PSA 012 001 Pomagaj, Gospod, kajti bogaboječi človek izginja, kajti zvesti izmed človeških otrok slabi. 019 PSA 012 002 Prazne reči govorijo vsak s svojim bližnjim. Govorijo z laskavimi ustnicami in dvoličnim srcem. 019 PSA 012 003 Gospod bo iztrebil vse laskave ustnice in jezik, ki govori ponosne stvari, 019 PSA 012 004 ki so rekli: „S svojim jezikom bomo prevladali, naše ustnice so naša last. Kdo je gospodar nad nami?“ 019 PSA 012 005 „Zaradi zatiranja siromašnega, zaradi vzdihovanja pomoči potrebnega se bom sedaj vzdignil, “govori Gospod, „postavil ga bom na varno pred tistim, ki se napihuje nad njim.“ 019 PSA 012 006 Gospodove besede so čiste besede, kakor srebro, preizkušeno v zemljini talilni peči, sedemkrat prečiščeno. 019 PSA 012 007 Ti jih boš varoval, oh Gospod, pred tem rodom jih boš ohranil na veke. 019 PSA 012 008 Zlobni hodijo na vsaki strani, ko so najnizkotnejši ljudje povišani. 019 PSA 013 001 Doklej me boš pozabljal, oh Gospod? Na veke? Doklej boš svoj obraz skrival pred menoj? 019 PSA 013 002 Doklej se bom posvetoval v svoji duši, imel vsak dan bridkost v svojem srcu? Doklej se bo moj sovražnik poviševal nad menoj? 019 PSA 013 003 Preudari in poslušaj me, oh Gospod, moj Bog. Razsvetli moje oči, da ne zaspim spanja smrti, 019 PSA 013 004 da ne bi moj sovražnik rekel: „Prevladal sem proti njemu“in da se tisti, ki me mučijo, ne veselijo, ko sem omajan. 019 PSA 013 005 Toda jaz sem zaupal v tvoje usmiljenje, moje srce se bo veselilo v tvoji rešitvi duše. 019 PSA 013 006 Prepeval bom Gospodu, ker je radodarno ravnal z menoj. 019 PSA 014 001 Bedak je rekel v svojem srcu: „Ni Boga.“Izprijeni so, počeli so strašna dela, nikogar ni, ki dela dobro. 019 PSA 014 002 Gospod je pogledal dol z neba na človeške otroke, da vidi, ali obstaja kdorkoli, ki je razumel in išče Boga. 019 PSA 014 003 Vsi so odšli vstran, vsi skupaj so postali pokvarjeni. Nikogar ni, ki dela dobro, niti enega ni. 019 PSA 014 004 Ali vsi delavci krivičnosti nimajo spoznanja? Kdo požira moje ljudstvo, medtem ko jedo kruh, pa ne kličejo h Gospodu? 019 PSA 014 005 Bili so v velikem strahu, kajti Bog je z rodom pravičnih. 019 PSA 014 006 Sramotili ste nasvet siromašnega, zato ker je Gospod njegovo pribežališče. 019 PSA 014 007 Oh, da bi Izraelova rešitev duš prišla iz Siona! Ko Gospod privede nazaj ujete svojega ljudstva, se bo Jakob veselil in Izrael bo vesel. 019 PSA 015 001 Gospod, kdo bo prebival v tvojem šotorskem svetišču? Kdo bo prebival na tvoji sveti gori? 019 PSA 015 002 Kdor živi pošteno in dela pravično in v svojem srcu govori resnico. 019 PSA 015 003 Kdor ne opravlja s svojim jezikom niti ne dela zla svojemu bližnjemu niti ne sprejema graje zoper svojega bližnjega. 019 PSA 015 004 V čigar očeh je podla oseba zaničevana, toda počasti tiste, ki se bojijo Gospoda. Ki prisega v svojo lastno škodo in se ne premisli. 019 PSA 015 005 Kdor ne izdaja svojega denarja za obresti niti ne sprejema nagrade zoper nedolžnega. Kdor dela te stvari, nikoli ne bo omajan. 019 PSA 016 001 Varuj me, oh Bog, kajti vate polagam svoje trdno upanje. 019 PSA 016 002 Oh moja duša, Gospodu si rekla: „Ti si moj Gospod. Moja dobrota se ne razteza do tebe, 019 PSA 016 003 temveč k svetim, ki so na zemlji in k odličnim, v katerih je vse moje zadovoljstvo.“ 019 PSA 016 004 Njihove bridkosti se bodo pomnožile, ker hitijo za drugim bogom. Njihovih krvavih pitnih daritev ne bom daroval niti njihovih imen ne bom jemal na svoje ustnice. 019 PSA 016 005 Gospod je delež moje dediščine in moje skodelice. Ti ohranjaš mojo usodo. 019 PSA 016 006 Vrvice so mi padle na prijetnih krajih, da, lepo dediščino imam. 019 PSA 016 007 Blagoslavljal bom Gospoda, ki mi je dal nasvet. Moja notranjost me prav tako poučuje v nočnih obdobjih. 019 PSA 016 008 Vedno sem pred seboj postavljal Gospoda. Ker je pri moji desnici, ne bom omajan. 019 PSA 016 009 Zato je moje srce veselo in moja slava se razveseljuje. Tudi moje meso bo počivalo v upanju. 019 PSA 016 010 Kajti moje duše ne boš pustil v peklu, niti ne boš trpel, da bi tvoj Sveti videl trohnobo. 019 PSA 016 011 Pokazal mi boš stezo življenja. V tvoji prisotnosti je polnost radosti, pri tvoji desnici so zadovoljstva na vékomaj. 019 PSA 017 001 Usliši iskrenega, oh Gospod, bodi pozoren na moj klic, pazljivo prisluhni moji molitvi, ki ne prihaja iz hlinjenih ustnic. 019 PSA 017 002 Naj moja razsodba pride iz tvoje prisotnosti, naj tvoje oči gledajo stvari, ki so pravične. 019 PSA 017 003 Preizkusil si moje srce, obiskal si me ponoči, preizkusil si me, pa ničesar nisi našel, odločen sem, da moja usta ne bodo grešila. 019 PSA 017 004 Kar se tiče človeških del, sem se po besedi tvojih ustnic varoval pred stezami uničevalca. 019 PSA 017 005 Podpiraj mojo smer življenja po tvojih stezah, da moje stopinje ne zdrsnejo. 019 PSA 017 006 Klical sem k tebi, kajti uslišal me boš, oh Bog. Nagni k meni svoje uho in usliši moj govor. 019 PSA 017 007 Pokaži svojo čudovito ljubečo skrbnost, oh ti, ki s svojo desnico rešuješ tiste, ki svoje trdno upanje polagajo vate pred tistimi, ki se vzdigujejo proti njim. 019 PSA 017 008 Varuj me kakor zenico očesa, skrij me pod senco svojih peruti, 019 PSA 017 009 pred zlobnimi, ki me zatirajo, pred mojimi smrtnimi sovražniki, ki me obdajajo naokrog. 019 PSA 017 010 Zajeti so v svojo lastno maščobo. S svojimi usti govorijo ponosno. 019 PSA 017 011 Sedaj so nas obdali na naših korakih. Svoje oči so naravnali in pripognili k zemlji, 019 PSA 017 012 kakor lev, ki je pohlepen po svojem plenu in kakor bi bil mlad lev, ki preži na skrivnih krajih. 019 PSA 017 013 Vzdigni se, oh Gospod, razočaraj ga, vrzi ga dol. Osvobodi mojo dušo pred zlobnim, kar je tvoj meč, 019 PSA 017 014 pred ljudmi, ki so tvoja roka, oh Gospod, pred ljudmi sveta, ki imajo svoj delež v tem življenju in katerih trebuh napolnjuješ s svojim skritim zakladom. Polni so otrok in preostanek svojega imetja zapustijo svojim otročičem. 019 PSA 017 015 Kar se mene tiče, bom v pravičnosti gledal tvoj obraz. Ko se zbudim, bom nasičen s tvojo podobnostjo. 019 PSA 018 001 Ljubil te bom, oh Gospod, moja moč. 019 PSA 018 002 Gospod je moja skala, moja trdnjava in moj osvoboditelj, moj Bog, moja moč, v katero bom zaupal, moj ščit in rog rešitve moje duše in moj visoki stolp. 019 PSA 018 003 Klical bom h Gospodu, ki je vreden, da je hvaljen. Tako bom rešen pred svojimi sovražniki. 019 PSA 018 004 Obdale so me bridkosti smrti in poplave brezbožnih ljudi so me prestrašile. 019 PSA 018 005 Obkrožile so me bridkosti pekla. Zanke smrti so me ovirale. 019 PSA 018 006 V svoji stiski sem klical h Gospodu in jokal k svojemu Bogu. Iz svojega templja je slišal moj glas in moj jok je prišel predenj, celó v njegova ušesa. 019 PSA 018 007 Potem se je zemlja stresla in zatrepetala, tudi temelji gora so se premaknili in bili streseni, ker je bil ogorčen. 019 PSA 018 008 Iz njegovih nosnic je izšel dim in ogenj iz njegovih ust je požiral. Ogorki so bili prižgani z njim. 019 PSA 018 009 Uklonil je tudi nebesni obok in prišel dol. Tema je bila pod njegovimi stopali. 019 PSA 018 010 Jezdil je na kerubu in letel. Da, letel je na perutih vetra. 019 PSA 018 011 Temo je naredil [za] svoj skriti kraj, njegov paviljon okoli njega so bile temne vode in gosti oblaki neba. 019 PSA 018 012 Ob sijaju, ki je bil pred njim, so šli mimo njegovi gosti oblaki, zrna toče in ognjeno oglje. 019 PSA 018 013 Gospod je tudi zagrmel v nebesih in Najvišji je dal svoj glas, zrna toče in ognjeno oglje. 019 PSA 018 014 Da, poslal je svoje puščice in jih razkropil in izstrelil bliske ter jih porazil. 019 PSA 018 015 Potem so bila vidna rečna korita in temelji zemeljskega kroga so bili odkriti ob tvojem oštevanju, oh Gospod, ob pišu diha iz tvojih nosnic. 019 PSA 018 016 Poslal je od zgoraj, me vzel, me potegnil iz mnogih voda. 019 PSA 018 017 Osvobodil me je pred mojim močnim sovražnikom in pred temi, ki so me sovražili, kajti zame so bili premočni. 019 PSA 018 018 Ovirali so me na dan moje katastrofe. Toda Gospod je bil moja opora. 019 PSA 018 019 Privedel me je tudi na velik kraj, osvobodil me je, ker se je razveseljeval v meni. 019 PSA 018 020 Gospod me je nagradil glede na mojo pravičnost, glede na čistost mojih rok mi je poplačal. 019 PSA 018 021 Kajti obdržal sem Gospodove poti in se nisem zlobno oddvojil od svojega Boga. 019 PSA 018 022 Kajti vse njegove sodbe so bile pred menoj in njegovih zakonov nisem odvrnil od sebe. 019 PSA 018 023 Pred njim sem bil tudi pošten in se varoval pred svojo krivičnostjo. 019 PSA 018 024 Zaradi tega mi je Gospod poplačal glede na mojo pravičnost, glede na čistost mojih rok v svojem pogledu. 019 PSA 018 025 Z usmiljenim se boš pokazal usmiljenega, s poštenim človekom se boš pokazal poštenega, 019 PSA 018 026 s čistim se boš pokazal čistega in s kljubovalnim se boš pokazal kljubovalnega. 019 PSA 018 027 Kajti rešil boš stiskano ljudstvo, toda ponižal boš vzvišene poglede. 019 PSA 018 028 Kajti prižgal boš mojo svečo. Gospod, moj Bog, bo razsvetlil mojo temo. 019 PSA 018 029 Kajti s teboj sem tekel skozi krdelo in s svojim Bogom sem preskočil zid. 019 PSA 018 030 Glede na Boga, njegova pot je popolna. Gospodova beseda je preizkušena; on je ščit vsem, ki zaupajo vanj. 019 PSA 018 031 Kajti kdo je Bog, razen Gospoda? Ali kdo je skala, razen našega Boga? 019 PSA 018 032 Bog je ta, ki me opasuje z močjo in moje poti dela popolne. 019 PSA 018 033 Moja stopala dela podobna stopalom košute in me postavlja na moja visoka mesta. 019 PSA 018 034 Úči moje roke za vojno, tako da je jeklen lok zlomljen z mojimi lakti. 019 PSA 018 035 Dal si mi tudi ščit tvoje rešitve duše in tvoja desnica me podpira in tvoja blagost me je naredila velikega. 019 PSA 018 036 Pod menoj si razširil moje korake, da moja stopala niso zdrsnila. 019 PSA 018 037 Zasledoval sem svoje sovražnike in jih dohitevam, niti se nisem ponovno obrnil, dokler niso bili uničeni. 019 PSA 018 038 Ranil sem jih, da niso mogli vstati. Padli so pod moja stopala. 019 PSA 018 039 Kajti opasal si me z močjo za boj. Podjarmil si mi tiste, ki vstajajo zoper mene. 019 PSA 018 040 Prav tako si mi dal vratove mojih sovražnikov, da lahko uničim te, ki me sovražijo. 019 PSA 018 041 Vpili so, toda nikogar ni bilo, da jih reši, celó h Gospodu, toda ni jim odgovoril. 019 PSA 018 042 Potem sem jih mlatil, majhne kakor prah pred vetrom. Spodil sem jih kakor nesnago na ulicah. 019 PSA 018 043 Osvobodil si me pred človeškimi prepiri in me naredil za poglavarja poganom. Ljudstvo, katerega nisem poznal, mi bo služilo. 019 PSA 018 044 Takoj ko bodo zaslišali o meni, me bodo ubogali. Tujci se mi bodo podredili. 019 PSA 018 045 Tujci bodo bledeli in prestrašeni bodo iz svojih ograjenih prostorov. 019 PSA 018 046 Gospod živi in blagoslovljena bodi moja skala in vzvišen naj bo Bog rešitve moje duše. 019 PSA 018 047 To je Bog, ki me maščuje in ljudstva podjarmlja pod menoj. 019 PSA 018 048 Osvobaja me pred mojimi sovražniki. Da, dviguješ me nad tiste, ki se dvigujejo zoper mene. Osvobodil si me pred nasilnežem. 019 PSA 018 049 Zatorej se ti bom zahvaljeval med pogani, oh Gospod in prepeval hvalnice tvojemu imenu. 019 PSA 018 050 Svojemu kralju on daje veliko osvoboditev in izkazuje usmiljenje svojemu maziljencu Davidu in njegovemu semenu na vékomaj. 019 PSA 019 001 Nebesa oznanjajo Božjo slavo in nebesni svod prikazuje delo njegovih rok. 019 PSA 019 002 Dan dnevu izreka govor in noč noči prikazuje znanje. 019 PSA 019 003 Ni ne govora, ne jezika, kjer ni slišati njihovega glasu. 019 PSA 019 004 Njihov stih gre po vsej zemlji in njihove besede do konca sveta. V njih je postavil šotorsko svetišče za sonce, 019 PSA 019 005 ki je kakor ženin, ki prihaja iz svoje sobe in se razveseljuje kakor močan mož, da teče tek. 019 PSA 019 006 Njegovo prihajanje je od konca neba in njegov obhod do njegovih koncev. Nič ni skrito pred njegovo vročino. 019 PSA 019 007 Gospodova postava je popolna, spreobrača dušo. Gospodovo pričevanje je zanesljivo, preprostega dela modrega. 019 PSA 019 008 Gospodova pravila so pravilna, razveseljujejo srce. Gospodova zapoved je čista in razsvetljuje oči. 019 PSA 019 009 Gospodov strah je čist, ostaja na veke. Gospodove sodbe so resnične in vse skupaj pravične. 019 PSA 019 010 Bolj si jih je želeti kakor zlata, da, kakor mnogo čistega zlata. Slajše so tudi kakor med in satovje. 019 PSA 019 011 Poleg tega je tvoj služabnik posvarjen po njih. In v njihovem izpolnjevanju je velika nagrada. 019 PSA 019 012 Kdo lahko razume njegove zmote? Očisti me pred skrivnimi krivdami. 019 PSA 019 013 Svojega služabnika zadrži tudi pred prevzetnimi grehi, naj nimajo gospostva nad menoj. Potem bom lahko pošten in bom nedolžen pred velikim prestopkom. 019 PSA 019 014 Naj bodo besede mojih ust in premišljevanje mojega srca sprejemljive v tvojem pogledu, oh Gospod, moja moč in moj odkupitelj. 019 PSA 020 001 Gospod te sliši na dan stiske, ime Jakobovega Boga te brani, 019 PSA 020 002 pošlje ti pomoč iz svetišča in te okrepi s Siona, 019 PSA 020 003 spominja se vseh tvojih daritev in sprejema tvojo žgalno daritev. 019 PSA 020 004 Usliši te glede na tvoje lastno srce in izpolni vso tvojo namero. 019 PSA 020 005 Veselili se bomo v tvoji rešitvi duše in naše prapore bomo postavili v imenu našega Boga. Gospod izpolnjuje vse tvoje prošnje. 019 PSA 020 006 Sedaj vem, da Gospod rešuje svojega maziljenca; iz svojih svetih nebes ga bo uslišal z rešujočo močjo svoje desnice. 019 PSA 020 007 Nekateri zaupajo v bojne vozove, nekateri pa v konje, toda mi se bomo spominjali imena Gospoda, našega Boga. 019 PSA 020 008 Oni so ponižani in padli, toda mi vstanemo in stojimo pokončno. 019 PSA 020 009 Reši, Gospod. Naj nas sliši kralj, ko kličemo. 019 PSA 021 001 Kralj se bo veselil v tvoji moči, oh Gospod in kako silno se bo radoval v tvoji rešitvi duše! 019 PSA 021 002 Dal si mu željo njegovega srca in nisi zadržal prošnje njegovih ustnic. 019 PSA 021 003 Kajti vodiš ga z blagoslovi dobrote. Na njegovo glavo postavljaš krono iz čistega zlata. 019 PSA 021 004 Prosil te je življenja in ti mu ga daješ, celó dolžino dni na veke vekov. 019 PSA 021 005 Njegova slava v tvoji rešitvi duše je velika. Čast in veličanstvo si položil nanj. 019 PSA 021 006 Kajti naredil si ga najbolj blagoslovljenega na veke. S svojim obličjem si ga storil silno veselega. 019 PSA 021 007 Kajti kralj zaupa v Gospoda in zaradi usmiljenja Najvišjega ne bo omajan. 019 PSA 021 008 Tvoja roka bo zalotila vse tvoje sovražnike. Tvoja desnica bo zalotila tiste, ki te sovražijo. 019 PSA 021 009 V času svoje jeze jih boš naredil kakor ognjeno peč. Gospod jih bo v svoji jezi pogoltnil in ogenj jih bo požrl. 019 PSA 021 010 Njihov sad boš uničil z zemlje in njihovo seme izmed človeških otrok. 019 PSA 021 011 Kajti zoper tebe so načrtovali zlo. Domislili so si poguben naklep, ki ga niso mogli izpolniti. 019 PSA 021 012 Zato boš storil, da bodo obrnili svoj hrbet, ko boš pripravil svoje puščice na tetive proti njihovim obrazom. 019 PSA 021 013 Bodi vzvišen, Gospod, v svoji lastni moči. Tako bomo opevali in hvalili tvojo moč. 019 PSA 022 001 Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Zakaj si tako daleč proč od pomoči meni in od besed mojega vpitja? 019 PSA 022 002 Oh moj Bog, jokam podnevi, toda ti me ne uslišiš in v nočnem času in nisem tih. 019 PSA 022 003 Toda ti si svet, oh ti, ki naseljuješ Izraelove hvalnice. 019 PSA 022 004 Naši očetje so zaupali vate. Zaupali so in si jih osvobodil. 019 PSA 022 005 Klicali so k tebi in bili osvobojeni. Zaupali so vate in niso bili zbegani. 019 PSA 022 006 Toda jaz sem [škrlatni] črv in ne mož; graja ljudem in preziran od ljudstva. 019 PSA 022 007 Vsi, ki me vidijo, se mi smejijo do norčevanja. Namrdnejo ustnico [in] zmajujejo z glavo, rekoč: 019 PSA 022 008 „Zaupal je v Gospoda, da bi ga osvobodil. Naj ga osvobodi, glede na to, da se je razveseljeval v njem.“ 019 PSA 022 009 Toda ti si ta, ki me je potegnil iz maternice. Oblikoval si mi zaupanje, ko sem bil na prsih svoje matere. 019 PSA 022 010 Iz maternice sem bil vržen nate. Ti si moj Bog od trebuha moje matere. 019 PSA 022 011 Ne bodi daleč od mene, kajti stiska je blizu, kajti nikogar ni, da pomaga. 019 PSA 022 012 Obdalo me je mnogo bikov. Močni bašánski biki so me obdali naokoli. 019 PSA 022 013 S svojimi gobci so zevali vame, kakor ropa željan in rjoveč lev. 019 PSA 022 014 Izlit sem kakor voda in vse moje kosti so izpahnjene. Moje srce je podobno vosku, stopljeno je v sredi moje notranjosti. 019 PSA 022 015 Moja moč je izsušena kakor črepinja in moj jezik se lepi k mojim čeljustim in ti si me privedel v smrtni prah. 019 PSA 022 016 Kajti psi so me obdali. Zajel me je zbor zlobnih. Prebodli so moje roke in moja stopala. 019 PSA 022 017 Vse svoje kosti lahko razločim. Oni pa gledajo in strmijo vame. 019 PSA 022 018 Moje obleke si razdeljujejo med seboj in za mojo suknjo so metali žrebe. 019 PSA 022 019 Toda ti, oh Gospod, ne bodi daleč od mene. Oh moja moč, hiti, da mi pomagaš. 019 PSA 022 020 Osvobodi mojo dušo pred mečem, mojo ljubljeno pred močjo psa. 019 PSA 022 021 Reši me pred levjimi usti, kajti uslišal si me pred rogovi samorogov. 019 PSA 022 022 Tvoje ime bom oznanjal svojim bratom. Na sredi skupnosti te bom hvalil. 019 PSA 022 023 Vi, ki se bojite Gospoda, hvalite ga, vsi vi, seme Jakobovo, proslavite ga, in bojte se ga, vsi vi, seme Izraelovo. 019 PSA 022 024 Kajti ni zaničeval niti preziral stiske stiskanih niti svojega obraza ni skrival pred njim; toda, ko je klical k njemu, je slišal. 019 PSA 022 025 Moja hvala v veliki skupnosti bo o tebi. Svoje zaobljube bom izpolnil pred tistimi, ki se ga bojijo. 019 PSA 022 026 Krotki bodo jedli in bodo nasičeni. Hvalili bodo Gospoda [tisti], ki ga iščejo. Vaše srce bo živelo na veke. 019 PSA 022 027 Vsi konci zemlje se bodo spomnili in obrnili h Gospodu in vsa sorodstva narodov bodo oboževala pred teboj. 019 PSA 022 028 Kajti kraljestvo je Gospodovo in on je voditelj med narodi. 019 PSA 022 029 Vsi tisti, ki so na zemlji premožni, bodo jedli in oboževali. Vsi tisti, ki gredo dol v prah, se bodo poklonili pred njim, svoje lastne duše pa nihče ne more ohraniti žive. 019 PSA 022 030 Seme mu bo služilo; to bo šteto h Gospodu za rod. 019 PSA 022 031 Prišli bodo in oznanjali bodo njegovo pravičnost ljudem, ki bodo rojeni, da je on to storil. 019 PSA 023 001 Gospod je moj pastir, ne bom trpel pomanjkanja. 019 PSA 023 002 Napravlja mi, da se zleknem na zelenih pašnikih. Vodi me ob mirnih vodah. 019 PSA 023 003 Mojo dušo obnavlja. Zaradi svojega imena me vodi po stezah pravičnosti. 019 PSA 023 004 Da, čeprav hodim skozi dolino smrtne sence, se ne bom bal nobenega zla, kajti ti si z menoj, tvoja šiba in tvoja opora me tolažita. 019 PSA 023 005 Pred menoj pripravljaš mizo, v prisotnosti mojih sovražnikov. Mojo glavo maziliš z oljem, moja čaša prekipeva. 019 PSA 023 006 Zagotovo me bosta dobrota in usmiljenje spremljali vse dni mojega življenja, in v Gospodovi hiši bom prebival na veke. 019 PSA 024 001 Zemlja je Gospodova in njena polnost, zemeljski krog in tisti, ki prebivajo na njem. 019 PSA 024 002 Kajti utemeljil jo je na morjih in jo osnoval na rekah. 019 PSA 024 003 Kdo se bo povzpel na Gospodovo goro? Ali kdo bo stal na njegovem svetem prostoru? 019 PSA 024 004 Kdor ima čiste roke in nedolžno srce, kdor svoje duše ni povzdignil k praznim rečem niti ni varljivo prisegel. 019 PSA 024 005 Prejel bo blagoslov od Gospoda in pravičnost od Boga rešitve svoje duše. 019 PSA 024 006 To je rod tistih, ki ga iščejo, ki iščejo tvoje obličje, oh Jakob. 019 PSA 024 007 Vzdignite svoje glave, oh ve velika vrata in bodite dvignjene, ve večna vrata, in vstopil bo Kralj slave. 019 PSA 024 008 Kdo je to, Kralj slave? Gospod, močan in mogočen, Gospod, mogočen v bitki. 019 PSA 024 009 Vzdignite svoje glave, oh ve velika vrata, celó dvignite se, ve večna vrata in vstopil bo Kralj slave. 019 PSA 024 010 Kdo je to, Kralj slave? Gospod nad bojevniki, on je Kralj slave. 019 PSA 025 001 K tebi, oh Gospod, vzdigujem svojo dušo. 019 PSA 025 002 Oh moj Bog, jaz zaupam vate. Naj ne bom osramočen, naj moji sovražniki ne slavijo zmage nad menoj. 019 PSA 025 003 Da, naj ne bo osramočen nihče, ki čaka nate. Naj bodo osramočeni, ki se pregrešijo brez razloga. 019 PSA 025 004 Pokaži mi svoje poti, oh Gospod, úči me svojih stezá. 019 PSA 025 005 Vodi me v svoji resnici in me úči, kajti ti si Bog rešitve moje duše, nate čakam ves dan. 019 PSA 025 006 Spomni se, oh Gospod, svojih nežnih usmiljenj in svojih ljubečih skrbnosti, kajti bile so vedno, od davnine. 019 PSA 025 007 Ne spominjaj se grehov moje mladosti niti mojih prestopkov. Glede na svoje usmiljenje se me spominjaj zaradi svoje dobrote, oh Gospod. 019 PSA 025 008 Dober in pošten je Gospod, zato bo grešnike učil na poti. 019 PSA 025 009 Krotke bo usmerjal na sodbo in krotke bo učil svojo pot. 019 PSA 025 010 Vse Gospodove steze so usmiljenje in resnica do teh, ki se držijo njegove zaveze in njegovih pričevanj. 019 PSA 025 011 Zaradi svojega imena, oh Gospod, odpusti mojo krivičnost, kajti ta je velika. 019 PSA 025 012 Kakšen človek je ta, ki se boji Gospoda? Njega bo on učil na poti, ki jo bo on izbral. 019 PSA 025 013 Njegova duša bo prebivala sproščeno in njegovo seme bo podedovalo zemljo. 019 PSA 025 014 Gospodova skrivnost je s tistimi, ki se ga bojijo in pokazal jim bo svojo zavezo. 019 PSA 025 015 Moje oči so vedno v smeri Gospoda, kajti moja stopala bo on potegnil iz mreže. 019 PSA 025 016 Obrni se k meni in se me usmili, kajti zapuščen sem in prizadet. 019 PSA 025 017 Težave mojega srca so se povečale. Oh, osvobodi me iz moje stiske. 019 PSA 025 018 Poglej na mojo žalost in mojo bolečino in odpusti vse moje grehe. 019 PSA 025 019 Preudari moje sovražnike, kajti mnogo jih je in sovražijo me s krutim sovraštvom. 019 PSA 025 020 Oh, varuj mojo dušo in me osvobodi. Naj ne bom osramočen, kajti svoje upanje polagam vate. 019 PSA 025 021 Naj me ohranjata neokrnjenost in poštenost, kajti jaz čakam nate. 019 PSA 025 022 Odkupi Izraela, oh Bog, iz vseh njegovih težav. 019 PSA 026 001 Sodi me, oh Gospod, kajti hodil sem v svoji neokrnjenosti. Zaupal sem tudi v Gospoda, zato ne bom zdrsnil. 019 PSA 026 002 Preišči me, oh Gospod in preizkusi me; očisti mojo notranjost in moje srce. 019 PSA 026 003 Kajti tvoja ljubeča skrbnost je pred mojimi očmi in hodil sem v tvoji resnici. 019 PSA 026 004 Nisem se usedal z domišljavimi osebami niti ne bom vstopal s hinavci. 019 PSA 026 005 Sovražil sem skupnost hudodelcev in z zlobnimi ne bom sedel. 019 PSA 026 006 V nedolžnosti si bom umival svoje roke, da bom hodil okoli tvojega oltarja, oh Gospod, 019 PSA 026 007 da bom lahko razglašal z glasom zahvaljevanja in pripovedoval o vseh tvojih čudovitih delih. 019 PSA 026 008 Gospod, ljubil sem prebivališče tvoje hiše in kraj, kjer prebiva tvoja čast. 019 PSA 026 009 Ne zbiraj moje duše z grešniki niti mojega življenja s krvoločnimi ljudmi. 019 PSA 026 010 v čigar rokah je vragolija, njihova desnica pa je polna podkupnin. 019 PSA 026 011 Toda kar se mene tiče, jaz bom hodil v svoji neokrnjenosti. Odkupi me in bodi mi usmiljen. 019 PSA 026 012 Moje stopalo stoji na ravnem kraju. V skupnostih bom blagoslavljal Gospoda. 019 PSA 027 001 Gospod je moja svetloba in rešitev moje duše, koga bi se bal? Gospod je moč mojega življenja; pred kom bom prestrašen? 019 PSA 027 002 Kadar so prišli nadme zlobni, celó moji sovražniki in moji nasprotniki, da požro moje meso, so se spotaknili in padli. 019 PSA 027 003 Čeprav bi se zoper mene utaborila vojska, se moje srce ne bi balo. Četudi bi se zoper mene dvignila vojna, bom jaz pri tem zaupljiv. 019 PSA 027 004 Eno stvar sem želel od Gospoda, to hočem doseči, da bom lahko prebival v Gospodovi hiši vse dni svojega življenja, da zrem Gospodovo lepoto in da poizvedujem v njegovem templju. 019 PSA 027 005 Kajti v času stiske me bo skril v svojem paviljonu. Skril me bo v skrivnosti svojega šotorskega svetišča, postavil me bo na skalo. 019 PSA 027 006 Sedaj bo moja glava povzdignjena nad moje sovražnike okoli mene, zato bom v njegovem šotorskem svetišču daroval klavne daritve radosti; pel bom, da, prepeval bom hvalnice Gospodu. 019 PSA 027 007 Poslušaj, oh Gospod, ko kličem s svojim glasom. Tudi nad menoj imej usmiljenje in mi odgovori. 019 PSA 027 008 Ko praviš: „Iščite moje obličje, “ti je moje srce reklo: „Tvoje obličje, Gospod, bom iskal.“ 019 PSA 027 009 Ne skrivaj svojega obličja daleč od mene, svojega služabnika ne odslovi v jezi. Bil si moja pomoč; ne zapusti me niti se me ne odpovej, oh Bog rešitve moje duše. 019 PSA 027 010 Ko me moj oče in moja mati zapustita, potem me bo Gospod pobral. 019 PSA 027 011 Úči me svoje poti, oh Gospod in vodi me po ravni stezi, zaradi mojih sovražnikov. 019 PSA 027 012 Ne izročaj me onkraj, v voljo mojih sovražnikov, kajti krive priče so vstale zoper mene in takšni, ki izdihujejo krutost. 019 PSA 027 013 Oslabel sem, razen če sem veroval, da vidim Gospodovo dobroto v deželi živih. 019 PSA 027 014 Čakaj na Gospoda, bodi odločnega poguma in okrepil bo tvoje srce. Čakaj, pravim, na Gospoda. 019 PSA 028 001 K tebi hočem klicati, oh Gospod, moja skala, ne bodi molčeč do mene, da ne bi, če boš do mene molčeč, postal podoben tem, ki gredo dol v jamo. 019 PSA 028 002 Prisluhni glasu mojih ponižnih prošenj, ko kličem k tebi, ko svoje roke dvigujem k tvojemu svetemu oraklju. 019 PSA 028 003 Ne odtegni me proč z zlobnimi in z delavci krivičnosti, ki svojim bližnjim govorijo mir, toda v njihovih srcih je vragolija. 019 PSA 028 004 Daj jim glede na njihova dejanja in glede na zlobnost njihovih prizadevanj, daj jim po delu njihovih rok, vrni jim njihovo plačilo. 019 PSA 028 005 Ker ne upoštevajo Gospodovih del niti delovanja njegovih rok, jih bo uničil in jih ne bo zgradil. 019 PSA 028 006 Blagoslovljen bodi Gospod, ker je uslišal glas mojih ponižnih prošenj. 019 PSA 028 007 Gospod je moja moč in moj ščit, moje srce je zaupalo vanj in pomagano mi je. Zato se moje srce silno razveseljuje in s svojo pesmijo ga bom hvalil. 019 PSA 028 008 Gospod je njihova moč in on je rešilna moč svojemu maziljencu. 019 PSA 028 009 Reši svoje ljudstvo in blagoslavljaj svojo dediščino, tudi pasi jih in dvigni jih na veke. 019 PSA 029 001 Dajajte Gospodu, oh vi mogočni, dajajte Gospodu slavo in moč. 019 PSA 029 002 Dajajte Gospodu slavo, primerno njegovemu imenu, obožujte Gospoda v lepoti svetosti. 019 PSA 029 003 Glas Gospodov je nad vodami. Bog slave grmi. Gospod je nad mnogimi vodami. 019 PSA 029 004 Glas Gospodov je močan, glas Gospodov je poln veličanstva. 019 PSA 029 005 Glas Gospodov lomi cedre, da, Gospod lomi libanonske cedre. 019 PSA 029 006 Dela jih tudi, da poskakujejo kakor tele, Libanon in Sirjón kakor mlad samorog. 019 PSA 029 007 Glas Gospodov razdeljuje plamene ognja. 019 PSA 029 008 Glas Gospodov trese divjino, Gospod trese kadéško divjino. 019 PSA 029 009 Glas Gospodov dela košutam, da povržejo in odkriva gozdove. V njegovem templju vsakdo govori o njegovi slavi. 019 PSA 029 010 Gospod sedi na potopu, da, Gospod sedi, Kralj na veke. 019 PSA 029 011 Gospod bo dal svojemu ljudstvu moč, Gospod bo svoje ljudstvo blagoslovil z mirom. 019 PSA 030 001 Povzdigoval te bom, oh Gospod, kajti dvignil si me in nisi storil, da se moji nasprotniki veselijo nad menoj. 019 PSA 030 002 Oh Gospod, moj Bog, kličem k tebi in ti si me ozdravil. 019 PSA 030 003 Oh Gospod, mojo dušo si privedel iz groba. Ohranil si me živega, da ne bi šel dol v jamo. 019 PSA 030 004 Prepevajte Gospodu, oh vi njegovi sveti in zahvaljujte se ob spominu njegove svetosti. 019 PSA 030 005 Kajti njegova jeza ostaja samo trenutek, v njegovi naklonjenosti je življenje. Jokanje lahko vztraja za [eno] noč, toda radost prihaja zjutraj. 019 PSA 030 006 V svojem uspevanju sem rekel: „Nikoli ne bom omajan.“ 019 PSA 030 007 Gospod, po svoji naklonjenosti si storil, da moja gora trdno stoji. Skril si svoje obličje in sem bil zaskrbljen. 019 PSA 030 008 K tebi sem klical, oh Gospod in h Gospodu sem naredil ponižno prošnjo. 019 PSA 030 009 „Kakšna korist je v moji krvi, ko pojdem dol v jamo? Mar te bo hvalil prah? Bo ta oznanjal tvojo resnico? 019 PSA 030 010 Prisluhni, oh Gospod in usmili se me. Gospod, bodi moj pomočnik.“ 019 PSA 030 011 Ti si zame obrnil moje žalovanje v ples, odložil si mojo vrečevino in me opasal z veseljem, 019 PSA 030 012 z namenom, da lahko moja slava tebi poje hvalnico in ne bo molčeča. Oh Gospod, moj Bog, zahvaljeval se ti bom na veke. 019 PSA 031 001 Vate, oh Gospod, polagam svoje trdno upanje, naj ne bom nikoli osramočen, osvobodi me v svoji pravičnosti. 019 PSA 031 002 Nagni k meni svoje uho, naglo me osvobodi. Bodi moja čvrsta skala, za hišo obrambe, da me rešiš. 019 PSA 031 003 Kajti ti si moja skala in moja trdnjava, zato me vôdi zaradi svojega imena in me usmerjaj. 019 PSA 031 004 Potegni me iz mreže, ki so jo na skrivnem položili zame, kajti ti si moja moč. 019 PSA 031 005 V tvojo roko izročam svojega duha. Odkupil si me, oh Gospod, Bog resnice. 019 PSA 031 006 Sovražil sem tiste, ki se ozirajo za lažnivimi ničevostmi, toda jaz zaupam v Gospoda. 019 PSA 031 007 Vesel bom in se radoval v tvojem usmiljenju, kajti preudaril si mojo težavo, v stiskah si spoznal mojo dušo 019 PSA 031 008 in me nisi zaprl v roko mojega sovražnika. Moja stopala si postavil na velik prostor. 019 PSA 031 009 Usmili se me, oh Gospod, kajti v stiski sem. Moje oko je použito z žalostjo, da, moja duša in moj trebuh. 019 PSA 031 010 Kajti moje življenje je iztrošeno z žalostjo in moja leta z vzdihovanjem. Moja moč slabi zaradi moje krivičnosti in moje kosti so použite. 019 PSA 031 011 Bil sem graja med vsemi svojimi sovražniki, toda še posebej med svojimi bližnjimi in strah svojim znancem. Tisti, ki so me videli zunaj, so pobegnili pred menoj. 019 PSA 031 012 Pozabljen sem kakor je mrtev človek hitro pozabljen, podoben sem razbiti posodi. 019 PSA 031 013 Kajti slišal sem obrekovanje mnogih. Strah je bil na vsaki strani. Medtem ko so se skupaj posvetovali zoper mene, so snovali, da vzamejo moje življenje. 019 PSA 031 014 Toda jaz sem zaupal vate, oh Gospod. Rekel sem: „Ti si moj Bog.“ 019 PSA 031 015 Moji časi so v tvoji roki. Osvobodi me pred roko mojih sovražnikov in pred tistimi, ki me preganjajo. 019 PSA 031 016 Stôri, da tvoj obraz zasije nad tvojim služabnikom; reši me zaradi svojega usmiljenja. 019 PSA 031 017 Naj ne bom osramočen, oh Gospod, kajti klical sem k tebi. Naj bodo zlobni osramočeni in naj bodo molče v grobu. 019 PSA 031 018 Naj bodo utišane lažnive ustnice, ki ponosno in zaničljivo govorijo boleče stvari zoper pravičnega. 019 PSA 031 019 Oh, kako velika je tvoja dobrota, ki si jo prihranil za tiste, ki se te bojijo, ki si jo izvršil tistim, ki zaupajo vate pred človeškimi sinovi! 019 PSA 031 020 Pred ponosom ljudi jih boš skril v zatišju svoje prisotnosti, pred prepirom jezikov jih boš skrivaj varoval v paviljonu. 019 PSA 031 021 Blagoslovljen bodi Gospod, kajti pokazal mi je svojo čudovito prijaznost v utrjenem mestu. 019 PSA 031 022 Kajti v svoji naglici sem rekel: „Iztrebljen sem izpred tvojih oči.“Vendar si slišal glas mojih ponižnih prošenj, ko sem klical k tebi. 019 PSA 031 023 Oh, ljubite Gospoda, vsi vi njegovi sveti, kajti Gospod ohranja zveste in obilno nagrajuje tistega, ki ravna ponosno. 019 PSA 031 024 Bodite odločnega poguma in vaša srca bo okrepil vsem vam, ki upate v Gospoda. 019 PSA 032 001 Blagoslovljen je tisti, čigar prestopek je oproščen, čigar greh je pokrit. 019 PSA 032 002 Blagoslovljen je človek, kateremu Gospod ne pripisuje krivičnosti in v čigar duhu ni zvijače. 019 PSA 032 003 Ko sem molčal, so se moje kosti postarale zaradi mojega kričanja ves dan. 019 PSA 032 004 Kajti dan in noč je bila tvoja roka težka nad menoj. Moja vlažnost je obrnjena v poletno sušo. 019 PSA 032 005 Priznal sem ti svoj greh in svoje krivičnosti nisem prikrival. Rekel sem: „Svoje prestopke bom priznal Gospodu, “in ti odpuščaš krivičnost mojega greha. 019 PSA 032 006 Kajti tako bo k tebi molil vsak, kdor je bogaboječ, v času, ko se daješ najti. Zagotovo mu v poplavah velikih vodá oni ne bodo prišli blizu. 019 PSA 032 007 Ti si moje skrivališče, ohranil me boš pred stisko, naokoli me boš obdal s pesmimi osvoboditve. 019 PSA 032 008 Poučil te bom in te učil na poti, po kateri boš šel. Usmerjal te bom s svojim očesom. 019 PSA 032 009 Ne bodite kakor konj ali kakor mula, ki nimata razumevanja, čigar gobca se mora držati z žvalo in uzdo, da se ti ne približata. 019 PSA 032 010 Mnoge bridkosti bodo zlobnemu, toda kdor zaupa v Gospoda, ga bo obdajalo usmiljenje. 019 PSA 032 011 Bodite veseli v Gospodu in veselite se, vi pravični. Vzklikajte od veselja vsi vi, ki ste iskreni v srcu. 019 PSA 033 001 Veselite se v Gospodu, oh, vi pravični, kajti hvala je ljubka iskrenim. 019 PSA 033 002 Hvalite Gospoda s harfo, prepevajte mu s plunko in glasbilom desetih strun. 019 PSA 033 003 Prepevajte mu novo pesem, igrajte vešče z glasnim zvokom. 019 PSA 033 004 Kajti Gospodova beseda je pravilna in vsa njegova dela so narejena v resnici. 019 PSA 033 005 On ljubi pravičnost in sodbo. Zemlja je polna Gospodove dobrote. 019 PSA 033 006 Nebesni obok je bil narejen z Gospodovo besedo in vsa njegova vojska z dihom njegovih ust. 019 PSA 033 007 Morske vode zbira skupaj kakor kup, globine shranjuje v skladiščih. 019 PSA 033 008 Naj se vsa zemlja boji Gospoda. Naj vsi prebivalci zemeljskega kroga stojijo v strahospoštovanju pred njim. 019 PSA 033 009 Kajti spregovoril je in bilo je narejeno, zapovedal je in je trdno stalo. 019 PSA 033 010 Gospod uničuje namere poganov. Načrte ljudstva dela brez učinka. 019 PSA 033 011 Gospodove namere ostanejo večno, misli njegovega srca vsem rodovom. 019 PSA 033 012 Blagoslovljen je narod, čigar Bog je Gospod in ljudstvo, katerega je izbral za svojo lastno dediščino. 019 PSA 033 013 Gospod gleda z neba, ogleduje vse človeške sinove. 019 PSA 033 014 Iz kraja svojega prebivališča gleda na vse prebivalce zemlje. 019 PSA 033 015 Prav tako oblikuje njihova srca, preudarja vsa njihova dela. 019 PSA 033 016 Noben kralj ni rešen z množičnostjo vojske, mogočen človek ni osvobojen z veliko močjo. 019 PSA 033 017 Konj je jalova stvar za varnost, niti s svojo veliko močjo ne bo nikogar osvobodil. 019 PSA 033 018 Glej, Gospodovo oko je nad temi, ki se ga bojijo, nad temi, ki upajo v njegovo usmiljenje, 019 PSA 033 019 da njihovo dušo osvobodi pred smrtjo in da jih v lakoti ohrani žive. 019 PSA 033 020 Naša duša čaka na Gospoda, on je naša pomoč in naš ščit. 019 PSA 033 021 Kajti naše srce se bo veselilo v njem, ker smo zaupali v njegovo sveto ime. 019 PSA 033 022 Naj bo tvoje usmiljenje na nas, oh Gospod, prav tako kakor mi zaupamo vate. 019 PSA 034 001 Ob vseh časih bom blagoslavljal Gospoda, njegova hvala bo nenehno na mojih ustih. 019 PSA 034 002 Moja duša bo storila svoje bahanje v Gospodu. Ponižni bodo o tem slišali in bodo veseli. 019 PSA 034 003 Oh, poveličujte z menoj Gospoda in skupaj poveličujmo njegovo ime. 019 PSA 034 004 Iskal sem Gospoda in me je uslišal ter me osvobodil pred vsemi mojimi strahovi. 019 PSA 034 005 Pogledali so k njemu in bili ožarjeni in njihovi obrazi niso bili osramočeni. 019 PSA 034 006 Ta revež je zajokal in Gospod ga je uslišal ter ga rešil pred vsemi njegovimi težavami. 019 PSA 034 007 Gospodov angel tabori okoli teh, ki se ga bojijo in jih osvobaja. 019 PSA 034 008 Oh, okusite in vidite, da je Gospod dober, blagoslovljen je človek, ki zaupa vanj. 019 PSA 034 009 Oh, bojte se Gospoda, vi njegovi sveti, kajti nič ne manjka tem, ki se ga bojijo. 019 PSA 034 010 Mladim levom primanjkuje in trpijo lakoto, toda tistim, ki iščejo Gospoda, ne bo manjkala nobena dobra stvar. 019 PSA 034 011 Pridite, otroci, prisluhnite mi, strahu Gospodovega vas bom učil. 019 PSA 034 012 Kakšen človek je tisti, ki želi življenje in ljubi mnoge dneve, da bi lahko videl dobro? 019 PSA 034 013 Zadržuj svoj jezik od zla in svoje ustnice od govorjenja zvijače. 019 PSA 034 014 Odidi od zla in delaj dobro, išči mir in ga zasleduj. 019 PSA 034 015 Gospodove oči so na pravičnih in njegova ušesa so odprta k njihovemu klicanju. 019 PSA 034 016 Gospodovo obličje je zoper te, ki delajo zlo, da iz zemlje iztrebi spomin o njih. 019 PSA 034 017 Pravični kličejo in Gospod uslišuje ter jih osvobaja iz vseh njihovih stisk. 019 PSA 034 018 Gospod je blizu tem, ki so zlomljenega srca in rešuje takšne, ki so skesanega duha. 019 PSA 034 019 Mnoge so stiske pravičnega, toda Gospod ga osvobaja iz njih vseh. 019 PSA 034 020 Varuje vse njegove kosti, niti ena izmed njih ni zlomljena. 019 PSA 034 021 Zlo bo pokončalo zlobnega in tisti, ki sovražijo pravične, bodo zapuščeni. 019 PSA 034 022 Gospod odkupuje dušo svojih služabnikov in noben od teh, ki zaupajo vanj, ne bo zapuščen. 019 PSA 035 001 Zagovarjaj mojo pravdo, oh Gospod, s temi, ki se prepirajo z menoj. Bori se zoper te, ki se borijo zoper mene. 019 PSA 035 002 Zgrabi za ščit in majhen ščit ter se dvigni v mojo pomoč. 019 PSA 035 003 Izvleci tudi sulico in zapri pot zoper tiste, ki me preganjajo. Moji duši reci: „Jaz sem rešitev tvoje duše.“ 019 PSA 035 004 Naj bodo zbegani in osramočeni tisti, ki strežejo po moji duši. Naj bodo obrnjeni nazaj in privedeni v zmedenost tisti, ki snujejo mojo bolečino. 019 PSA 035 005 Naj bodo kakor pleve pred vetrom. Naj jih preganja Gospodov angel. 019 PSA 035 006 Naj bo njihova pot temna in spolzka in naj jih preganja Gospodov angel. 019 PSA 035 007 Kajti brez razloga so svojo mrežo skrili zame v jamo, katero so brez razloga izkopali za mojo dušo. 019 PSA 035 008 Naj nadenj nenadoma pride uničenje in naj ga ujame njegova mreža, ki jo je nastavil, naj pade v točno takšno uničenje. 019 PSA 035 009 Moja duša pa bo radostna v Gospodu, veselila se bo v njegovi rešitvi duše. 019 PSA 035 010 Vse moje kosti bodo rekle: „ Gospod, kdo je podoben tebi, ki osvobajaš reveža pred tistim, ki je zanj premočan, da, reveža in pomoči potrebnega pred tistim, ki ga pleni?“ 019 PSA 035 011 Vstale so krive priče, k moji obtožnici so položili stvari, ki jih nisem poznal. 019 PSA 035 012 Nagradili so me [z] zlom za dobro, do plenjenja moje duše. 019 PSA 035 013 Toda kar se mene tiče, ko so bili bolni, so bila moja oblačila vrečevina. Svojo dušo sem ponižal s postom in moja molitev se je vrnila v mojo lastno notranjost. 019 PSA 035 014 Vêdel sem se kakor da je bil on moj prijatelj ali brat. Močno sem se sklonil, kakor nekdo, ki žaluje za svojo materjo. 019 PSA 035 015 Toda v moji nadlogi so se veselili in se zbirali skupaj. Da, podleži so se zbirali zoper mene, pa tega nisem vedel, trgali so me in niso odnehali, 019 PSA 035 016 s hinavskimi zasmehovalci so na pojedinah s svojimi zobmi škripali nad menoj. 019 PSA 035 017 Gospod, doklej boš gledal? Mojo dušo reši pred njihovimi uničenji, mojo ljubljeno pred levi. 019 PSA 035 018 Zahvaljeval se ti bom v veliki skupnosti. Hvalil te bom med mnogimi ljudmi. 019 PSA 035 019 Naj se tisti, ki so moji sovražniki, ne veselijo krivično nad menoj, niti naj ne mežikajo z očesom tisti, ki me sovražijo brez razloga. 019 PSA 035 020 Kajti ne govorijo miru, temveč snujejo varljive zadeve zoper tiste, ki so v deželi mirni. 019 PSA 035 021 Da, svoja usta so široko odprli proti meni in rekli: „Aha, aha, naše oko je to videlo.“ 019 PSA 035 022 To si videl, oh Gospod, ne molči. Oh Gospod, ne bodi daleč od mene. 019 PSA 035 023 Razvnemi se in prebudi se na mojo sodbo, celó za mojo zadevo, moj Bog in moj Gospod. 019 PSA 035 024 Sodi me, oh Gospod, moj Bog, glede na tvojo pravičnost in naj se ne veselijo nad menoj. 019 PSA 035 025 Naj ne pravijo v svojih srcih: „Ah, tako smo to želeli.“Naj ne pravijo: „Požrli smo ga.“ 019 PSA 035 026 Naj bodo osramočeni in skupaj privedeni v zmedenost tisti, ki se veselijo ob moji bolečini. Naj bodo tisti, ki se poveličujejo zoper mene, oblečeni z nečastjo in sramoto. 019 PSA 035 027 Naj tisti, ki podpirajo mojo pravično zadevo, vzklikajo od veselja in bodo veseli. Da, naj nenehno govorijo: „Naj bo poveličan Gospod, ki ima veselje v uspevanju svojega služabnika.“ 019 PSA 035 028 Moj jezik pa bo ves dan govoril o tvoji pravičnosti in o tvoji hvali. 019 PSA 036 001 Prestopek zlobnega znotraj mojega srca pravi, da pred njegovimi očmi ni Božjega strahu. 019 PSA 036 002 Kajti v svojih lastnih očeh si laska, dokler se ne najde njegova krivičnost, da je vreden sovraštva. 019 PSA 036 003 Besede iz njegovih ust so krivičnost in prevara. Prenehal je biti moder in delati dobro. 019 PSA 036 004 Na svoji postelji snuje vragolijo, postavlja se na pot, ki ni dobra, zla ne prezira. 019 PSA 036 005 Tvoje usmiljenje, oh Gospod, je v nebesih; in tvoja zvestoba sega do oblakov. 019 PSA 036 006 Tvoja pravičnost je podobna velikim goram, tvoje sodbe so zelo globokoumne. Oh Gospod, ti ohranjaš človeka in žival. 019 PSA 036 007 Kako odlična je tvoja ljubeča skrbnost, oh Bog! Zato človeški otroci svoje trdno upanje polagajo pod senco tvojih peruti. 019 PSA 036 008 Obilno bodo nasičeni z obiljem tvoje hiše in primoral jih boš piti iz reke svojih radosti. 019 PSA 036 009 Kajti s teboj je studenec življenja, v tvoji svetlobi bomo videli svetlobo. 019 PSA 036 010 Oh, nadaljuj svoje ljubeče skrbnosti do teh, ki te poznajo, in svojo pravičnost do iskrenih v srcu. 019 PSA 036 011 Naj proti meni ne pride stopalo ponosnega in naj me roka zlobnega ne odstrani. 019 PSA 036 012 Tam so padli delavci krivičnosti, podrti so in ne bodo mogli vstati. 019 PSA 037 001 Ne razburjaj se zaradi hudodelnikov niti ne bodi nevoščljiv proti delavcem krivičnosti. 019 PSA 037 002 Kajti hitro bodo posekani kakor trava in ovenijo kakor zeleno zelišče. 019 PSA 037 003 Zaupaj v Gospoda in delaj dobro, tako boš prebival v deželi in boš resnično nahranjen. 019 PSA 037 004 V Gospodu se tudi razveseljuj in dal ti bo želje tvojega srca. 019 PSA 037 005 Svojo pot izroči Gospodu, vanj tudi zaupaj in bo to napravil. 019 PSA 037 006 In tvojo pravičnost bo razjasnil kakor svetlobo in tvojo sodbo kakor poldan. 019 PSA 037 007 Počivaj v Gospodu in potrpežljivo čakaj nanj. Ne razburjaj se zaradi tistega, ki na svoji poti uspeva, zaradi človeka, ki povzroči, da se zgodijo zlobni naklepi. 019 PSA 037 008 Odnehaj z jezo in zapusti bes. Ne razburjaj se na kakršenkoli način, da bi delal zlo. 019 PSA 037 009 Kajti hudodelci bodo iztrebljeni, toda tisti, ki čakajo na Gospoda, bodo podedovali zemljo. 019 PSA 037 010 Kajti še kratek čas in zlobnega ne bo. Da, marljivo boš preudaril njegov kraj in ga ne bo. 019 PSA 037 011 Toda krotki bodo podedovali zemljo in razveseljevali se bodo v obilju miru. 019 PSA 037 012 Zlobni spletkari zoper pravičnega in proti njemu škripa s svojimi zobmi. 019 PSA 037 013 Gospod se mu bo posmehoval, kajti vidi, da prihaja njegov dan. 019 PSA 037 014 Zlobni so izvlekli meč in napeli svoj lok, da podrejo revnega in pomoči potrebnega in da pobijejo tiste, ki so iskrenega vedênja. 019 PSA 037 015 Njihov meč bo predrl njihovo lastno srce in njihovi loki bodo zlomljeni. 019 PSA 037 016 Nekaj, kar ima pravičen človek, je bolje kakor bogastva mnogih zlobnih. 019 PSA 037 017 Kajti lakti zlobnih bodo zlomljeni, toda Gospod podpira pravičnega. 019 PSA 037 018 Gospod pozna dneve iskrenih in njihova dediščina bo na veke. 019 PSA 037 019 V hudem času ne bodo osramočeni in v dneh lakote bodo nasičeni. 019 PSA 037 020 Toda zlobni bodo propadli in Gospodovi sovražniki bodo kakor tolšča jagnjet. Uničeni bodo, shirali bodo v dim. 019 PSA 037 021 Zlobni si izposoja, pa ne vrača, toda pravični izkazuje usmiljenje in daje. 019 PSA 037 022 Kajti tisti, ki bodo od njega blagoslovljeni, bodo podedovali zemljo. Tisti, ki bodo od njega prekleti, pa bodo iztrebljeni. 019 PSA 037 023 Koraki dobrega moža so odrejeni po Gospodu in on se razveseljuje v njegovi poti. 019 PSA 037 024 Čeprav pade, ne bo popolnoma podrt, kajti Gospod ga podpira s svojo roko. 019 PSA 037 025 Bil sem mlad, sedaj pa sem star, vendar nisem videl pravičnega zapuščenega niti njegovo seme prosjačiti kruha. 019 PSA 037 026 Vedno je usmiljen in posoja in njegovo seme je blagoslovljeno. 019 PSA 037 027 Odidi od zla in delaj dobro in prebivaj na vékomaj. 019 PSA 037 028 Kajti Gospod ljubi sodbo in ne zapušča svojih svetih, ohranjeni so za vedno, toda seme hudobnega bo iztrebljeno. 019 PSA 037 029 Pravični bo podedoval deželo in za vedno prebival v njej. 019 PSA 037 030 Usta pravičnega govorijo modrost in njegov jezik govori o sodbi. 019 PSA 037 031 Postava njegovega Boga je v njegovem srcu, niti eden izmed njegovih korakov ne bo zdrsnil. 019 PSA 037 032 Zlobni opazuje pravičnega in išče, da ga pokonča. 019 PSA 037 033 Gospod ga ne bo prepustil v njegovo roko niti ga ne bo obsodil, ko je sojen. 019 PSA 037 034 Čakaj na Gospoda, drži se njegove poti in povišal te bo, da podeduješ deželo. Ko so zlobni iztrebljeni, boš ti to videl. 019 PSA 037 035 Videl sem zlobnega v veliki moči in razprostirati se kakor zeleno lovorjevo drevo. 019 PSA 037 036 Vendar je preminil in glej, ni ga bilo. Da, iskal sem ga, toda ni ga bilo najti. 019 PSA 037 037 Zapomni si popolnega človeka in glej iskrenega, kajti konec tega človeka je mir. 019 PSA 037 038 Toda prestopniki bodo skupaj uničeni in konec zlobnih bo iztrebljen. 019 PSA 037 039 Toda rešitev duš pravičnih je od Gospoda, on je njihova moč v času stiske. 019 PSA 037 040 Gospod jim bo pomagal in jih osvobodil. Osvobodil jih bo pred zlobnim in jih rešil, ker oni zaupajo vanj. 019 PSA 038 001 Oh Gospod, ne oštevaj me v svojem besu, niti me ne karaj v svojem silnem nezadovoljstvu. 019 PSA 038 002 Kajti tvoje puščice trdno tičijo v meni in tvoja roka me boleče pritiska. 019 PSA 038 003 Zaradi tvoje jeze na mojem mesu ni zdravja, niti ni v mojih kosteh zaradi mojega greha nobenega počitka. 019 PSA 038 004 Kajti moje krivičnosti so presegle mojo glavo, kakor težko breme so zame pretežke. 019 PSA 038 005 Moje rane zaudarjajo in so okužene zaradi moje nespametnosti. 019 PSA 038 006 Zaskrbljen sem, silno sem sklonjen, ves dan hodim in žalujem. 019 PSA 038 007 Kajti moja ledja so napolnjena z gnusno boleznijo in zdravja ni na mojem mesu. 019 PSA 038 008 Slaboten sem in boleče zlomljen, vpil sem zaradi nemira v svojem srcu. 019 PSA 038 009 Gospod, pred teboj je vse moje hrepenenje in moje stokanje ni skrito pred teboj. 019 PSA 038 010 Moje srce trepeta, moja moč me zapušča. Glede svetlobe mojih oči, je tudi ta odšla od mene. 019 PSA 038 011 Moji častilci in moji prijatelji stojijo daleč stran od moje rane in moji sorodniki stojijo daleč stran. 019 PSA 038 012 Tudi tisti, ki mi strežejo po življenju, zame postavljajo zanke in tisti, ki iščejo mojo bolečino, govorijo pogubne stvari in si ves dan domišljajo prevare. 019 PSA 038 013 Toda jaz, kakor gluh človek, nisem slišal, in bil sem nem človek, ki ne odpira svojih ust. 019 PSA 038 014 Tako sem bil človek, ki ne sliši in v čigar ustih ni opominov. 019 PSA 038 015 Kajti vate zaupam, oh Gospod, ti boš uslišal, oh Gospod, moj Bog. 019 PSA 038 016 Kajti rekel sem: „ Usliši me, da se ne bi sicer veselili nad menoj. Ko moje stopalo zdrsuje, se poveličujejo proti meni.“ 019 PSA 038 017 Kajti pripravljen sem, da se zaustavim in moja bridkost je nenehno pred menoj. 019 PSA 038 018 Kajti oznanil bom svojo krivičnost, žalosten bom zaradi svojega greha. 019 PSA 038 019 Toda moji sovražniki so živi in oni so močni, in tisti, ki me krivično sovražijo, so pomnoženi. 019 PSA 038 020 Tudi tisti, ki vračajo zlo za dobro, so moji nasprotniki, ker sledim stvari, ki je dobra. 019 PSA 038 021 Ne zapusti me, oh Gospod. Oh moj Bog, ne bodi daleč od mene. 019 PSA 038 022 Podvizaj se, da mi pomagaš, oh Gospod, rešitev moje duše. 019 PSA 039 001 Rekel sem: „Pazil bom na svoje poti, da ne bom grešil s svojim jezikom. Ko bo zlobni pred menoj, bom svoja usta držal z uzdo.“ 019 PSA 039 002 Bil sem nem s tišino, molčal sem, celó pred dobrim in moja bridkost je bila razvneta. 019 PSA 039 003 Moje srce je bilo vroče znotraj mene, medtem ko sem razglabljal, je zagorel ogenj, potem sem spregovoril s svojim jezikom: 019 PSA 039 004 „ Gospod, daj mi spoznati moj konec in mero mojih dni, kolikšna je, da lahko spoznam kako slaboten sem. 019 PSA 039 005 Glej, moje dneve si naredil kakor dlan in moja starost je kakor nič pred teboj. Resnično, vsak človek v svojem najboljšem stanju je povsem ničevost.“ 019 PSA 039 006 Zagotovo vsak hodi v prazni podobi, zagotovo so zaman vznemirjeni. Kopiči bogastva, pa ne ve pa kdo jih bo pobral. 019 PSA 039 007 In sedaj, Gospod, kaj [naj] pričakujem? Moje upanje je v tebi. 019 PSA 039 008 Osvobodi me pred vsemi mojimi prestopki. Ne naredi me [za] grajo nespametnim. 019 PSA 039 009 Bil sem nem, svojih ust nisem odprl, ker si ti to storil. 019 PSA 039 010 Umakni svoj udarec proč od mene. Použit sem z zamahom tvoje roke. 019 PSA 039 011 Kadar za krivičnost z grajanjem korigiraš človeka, storiš, da njegova lepota shira kakor molj. Zagotovo je vsak človek ničevost. 019 PSA 039 012 Usliši mojo molitev, oh Gospod in pazljivo prisluhni mojemu vpitju, ob mojih solzah ne molči. kajti jaz sem tujec s teboj in začasni prebivalec, kakor so bili vsi moji očetje. 019 PSA 039 013 Oh, prizanesi mi, da lahko obnovim moč, preden grem naprej in ne bom več. 019 PSA 040 001 Potrpežljivo sem čakal na Gospoda in on se je nagnil k meni ter slišal moje vpitje. 019 PSA 040 002 Privedel me je tudi iz strašne jame, ven iz blatnega ila in moja stopala je postavil na skalo in utrdil moje ravnanje. 019 PSA 040 003 V moja usta pa je položil novo pesem, celó hvalo našemu Bogu. Mnogi bodo to videli ter se bali in bodo zaupali v Gospoda. 019 PSA 040 004 Blagoslovljen je tisti človek, ki svoje trdno upanje postavlja [v] Gospoda in ne spoštuje ponosnega niti takšnega, ki odvrača k lažem. 019 PSA 040 005 Mnoga, oh Gospod, moj Bog, so tvoja čudovita dela, katera si storil in tvoje misli, katere so do nas ne morejo biti po vrsti izračunane k tebi. Če želim oznaniti in govoriti o njih, jih je več kakor jih je mogoče prešteti. 019 PSA 040 006 Klavne daritve in darovanja si nisi zaželel, odprl si mi moja ušesa. Žgalne daritve in daritve za greh nisi zahteval. 019 PSA 040 007 Potem sem rekel: „Glej! Prihajam. V zvezku knjige je zapisano o meni, 019 PSA 040 008 veselim se, da izpolnjujem tvojo voljo, oh moj Bog. Da, tvoja postava je znotraj mojega srca. 019 PSA 040 009 Oznanjal sem pravičnost v veliki skupnosti. Glej, svojih ustnic nisem zadrževal, oh Gospod, ti veš. 019 PSA 040 010 Tvoje pravičnosti nisem skrival v svojem srcu, oznanjal sem tvojo zvestobo in tvojo rešitev duše, tvoje ljubeče skrbnosti in tvoje resnice nisem prikrival pred veliko skupnostjo. 019 PSA 040 011 Svojih nežnih usmiljenj ne zadržuj pred menoj, oh Gospod. Naj me nenehno varujeta tvoja ljubeča skrbnost in tvoja resnica. 019 PSA 040 012 Kajti obkrožila so me brezštevilna zla, polastile so se me moje krivičnosti, tako da nisem zmožen pogledati kvišku. Več jih je kakor las moje glave, zato mi peša moje srce. 019 PSA 040 013 Bodi vesel, oh Gospod, da me osvobodiš. Oh Gospod, podvizaj se, da mi pomagaš. 019 PSA 040 014 Naj bodo hkrati osramočeni in zbegani, ki strežejo po moji duši, da jo uničijo. Naj bodo odgnani nazaj in osramočeni tisti, ki mi želijo zlo. 019 PSA 040 015 Naj bodo zapuščeni, za nagrado njihove sramote, ki mi pravijo: ‚Aha, aha.‘ 019 PSA 040 016 Naj se vsi tisti, ki te iščejo, razveselijo in bodo veseli v tebi. Naj tisti, ki ljubijo tvojo rešitev duše, nenehno govorijo: ‚Poveličan bodi Gospod.‘ 019 PSA 040 017 Toda jaz sem ubog in pomoči potreben, vendarle Gospod misli name. Ti si moja pomoč in moj osvoboditelj; ne mudi se, oh moj Bog.“ 019 PSA 041 001 Blagoslovljen je kdor misli na ubogega. Gospod ga bo osvobodil v času stiske. 019 PSA 041 002 Gospod ga bo varoval in ga ohranil živega in blagoslovljen bo na zemlji in ti ga nočeš izročiti volji njegovih sovražnikov. 019 PSA 041 003 Gospod ga bo okrepil na postelji slabljenja. Pripravil boš vso njegovo posteljo v njegovi slabosti. 019 PSA 041 004 Rekel sem: „ Gospod, bodi mi usmiljen. Ozdravi mojo dušo, kajti grešil sem zoper tebe.“ 019 PSA 041 005 Moji sovražniki zlobno govorijo o meni: „Kdaj bo umrl in njegovo ime izgine?“ 019 PSA 041 006 Če pride, da me vidi, govori prazne reči. Njegovo srce k sebi zbira krivičnost; ko hodi proč od bivališča, to pripoveduje. 019 PSA 041 007 Vsi, ki me sovražijo, skupaj šepetajo zoper mene, zoper mene snujejo mojo bolečino. 019 PSA 041 008 Zla bolezen, pravijo, se ga trdno drži, in sedaj, ko leži, ne bo več vstal. 019 PSA 041 009 Da, moj lasten zaupen prijatelj, v katerega sem zaupal, ki je jedel od mojega kruha, je dvignil svojo peto zoper mene. 019 PSA 041 010 Toda ti, oh Gospod, mi bodi usmiljen in me dvigni, da jim lahko poplačam. 019 PSA 041 011 Po tem spoznam, da me ti podpiraš, ker moj sovražnik ne slavi zmage nad menoj. 019 PSA 041 012 Kar se mene tiče, me podpiraš v moji neokrnjenosti in me postavljaš pred svoje obličje na veke. 019 PSA 041 013 Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, od večnosti in do večnosti. Amen in Amen. 019 PSA 042 001 Kakor jelen trepeta za vodnimi potoki, tako moja duša hrepeni po tebi oh Bog. 019 PSA 042 002 Mojo dušo žeja po Bogu, po živem Bogu. Kdaj bom prišel in se pojavil pred Bogom? 019 PSA 042 003 Moje solze so mi bile hrana dan in noč, medtem ko mi nenehno pravijo: „Kje je tvoj Bog?“ 019 PSA 042 004 Ko se spominjam teh besed, v sebi izlivam svojo dušo, kajti odšel sem z množico, z njimi sem šel k Božji hiši, z glasom radosti in hvale, z množico, ki je praznovala sveti dan. 019 PSA 042 005 Zakaj si potrta, oh moja duša? In zakaj si vznemirjena v meni? Upaj v Boga, kajti še ga bom hvalil zaradi pomoči njegovega obličja. 019 PSA 042 006 Oh, moj Bog, moja duša je v meni potrta, zatorej se te spominjam iz jordanske in hermonske dežele, s hriba Micár. 019 PSA 042 007 Brezno kliče breznu ob zvoku tvojih vodnih tornadov, vsi tvoji valovi in tvoji veliki valovi so šli čezme. 019 PSA 042 008 Vendar bo Gospod podnevi zapovedal svoji ljubeči skrbnosti in ponoči bo njegova pesem z menoj in moja molitev k Bogu mojega življenja. 019 PSA 042 009 Rekel bom Bogu, svoji skali: „Zakaj si me pozabil? Zakaj hodim in žalujem zaradi sovražnikovega zatiranja?“ 019 PSA 042 010 Kakor z mečem v moje kosti me grajajo moji sovražniki, medtem ko mi vsak dan pravijo: „Kje je tvoj Bog?“ 019 PSA 042 011 Zakaj si potrta, oh moja duša? In zakaj si vznemirjena znotraj mene? Upaj v Boga, kajti še bom hvalil njega, ki je zdravje mojega obličja in moj Bog. 019 PSA 043 001 Sodi me, oh Bog in zagovarjaj mojo pravdo proti brezbožnemu narodu. Oh, osvobodi me pred varljivim in nepravičnim človekom. 019 PSA 043 002 Kajti ti si Bog moje moči. Zakaj me zavračaš? Zakaj hodim in žalujem zaradi sovražnikovega zatiranja? 019 PSA 043 003 Oh, pošlji svojo svetlobo in svojo resnico, naj me vodita; naj me privedeta k tvoji sveti gori in k tvojim šotorskim svetiščem. 019 PSA 043 004 Potem bom stopil k Božjemu oltarju, k Bogu moje silne radosti; da, na harfo te bom hvalil, oh Bog, moj Bog. 019 PSA 043 005 Zakaj si potrta, oh moja duša? In zakaj si vznemirjena znotraj mene? Upaj v Boga, kajti še bom hvalil njega, ki je zdravje mojega obličja in moj Bog. 019 PSA 044 001 Z našimi ušesi smo slišali, oh Bog, naši očetje so nam povedali, kakšno delo si storil v njihovih dneh, v davnih časih. 019 PSA 044 002 Kako si s svojo roko napodil pogane in naselil njih; kako si prizadel ljudstvo in jih pregnal. 019 PSA 044 003 Kajti dežele niso prejeli v posest s svojim lastnim mečem niti jih ni rešil njihov lasten laket, temveč tvoja desnica in tvoj laket in svetloba tvojega obličja, ker imaš do njih naklonjenost. 019 PSA 044 004 Ti si moj Kralj, oh Bog, zapovej osvoboditve za Jakoba. 019 PSA 044 005 S teboj bomo podrli naše sovražnike. S tvojim imenom bomo pogazili te, ki se dvigujejo zoper nas. 019 PSA 044 006 Kajti ne bom zaupal v svoj lok niti me ne bo rešil moj meč. 019 PSA 044 007 Toda ti si nas rešil pred našimi sovražniki in osramotil tiste, ki so nas sovražili. 019 PSA 044 008 Z Bogom se bahamo ves dan in tvoje ime hvalimo na veke. 019 PSA 044 009 Toda ti si nas zavrgel in nas izročil v sramoto, in z našimi vojskami ne greš naprej. 019 PSA 044 010 Delaš nas, da se pred sovražnikom obračamo nazaj, in tisti, ki nas sovražijo, plenijo zase. 019 PSA 044 011 Izročil si nas kakor ovce, določene za hrano in razkropil si nas med pogane. 019 PSA 044 012 Zastonj prodajaš svoje ljudstvo in svojega bogastva ne povečuješ z njihovo ceno. 019 PSA 044 013 Delaš nas [za] grajo našim sosedom, norčevanje in posmeh tem, ki so okoli nas. 019 PSA 044 014 Delaš nas [za] tarčo posmeha med pogani, zmajevanje z glavo med ljudstvom. 019 PSA 044 015 Moja zmedenost je nenehno pred menoj in pokrila me je sramota mojega obraza, 019 PSA 044 016 zaradi glasu tistega, ki me graja in preklinja, zaradi sovražnika in maščevalca. 019 PSA 044 017 Vse to je prišlo nad nas, vendar te nismo pozabili niti s tvojo zavezo nismo ravnali napačno. 019 PSA 044 018 Naše srce se ni obrnilo niti se naši koraki niso nagnili s tvoje poti, 019 PSA 044 019 čeprav si nas boleče zlomil na kraju zmajev in nas pokril s smrtno senco. 019 PSA 044 020 Če smo pozabili ime našega Boga ali iztegnili roke k tujemu bogu, 019 PSA 044 021 mar Bog tega ne bo razpoznal? Kajti on pozna skrivnosti srca. 019 PSA 044 022 Da, zaradi tebe smo pobijani ves dan, imajo nas kakor ovce za zakol. 019 PSA 044 023 Zbudi se, zakaj spiš, oh Gospod? Vstani, ne zavrzi nas za vedno. 019 PSA 044 024 Zakaj skrivaš svoj obraz in pozabljaš našo stisko in naše zatiranje? 019 PSA 044 025 Kajti naša duša je sklonjena v prah, naš trebuh se lepi na zemljo. 019 PSA 044 026 Vstani za našo pomoč in nas odkupi zaradi svojega usmiljenja. 019 PSA 045 001 Moje srce narekuje dobro stvar, govorim o zadevah, ki sem jih storil glede kralja, moj jezik je pero veščega pisca. 019 PSA 045 002 Pravičnejši si od človeških otrok, na tvoje ustnice je izlita milost, zato te je Bog blagoslovil na veke. 019 PSA 045 003 Ob svoje stegno opaši svoj meč, oh, najbolj mogočni, s svojo slavo in svojim veličanstvom. 019 PSA 045 004 V svojem veličanstvu uspešno jahaj zaradi resnice, krotkosti in pravičnosti, in tvoja desnica te bo učila strašnih stvari. 019 PSA 045 005 Tvoje puščice so ostre v srcu kraljevih sovražnikov, s čimer ljudstvo pade pod teboj. 019 PSA 045 006 Tvoj prestol, oh Bog, je na veke vekov, žezlo tvojega kraljestva je žezlo pravičnosti. 019 PSA 045 007 Ljubiš pravičnost in sovražiš zlobnost, zato te je Bog, tvoj Bog, mazilil z oljem veselja nad tvojimi rojaki. 019 PSA 045 008 Vse tvoje obleke dišijo po miri in aloji ter kasiji iz slonokoščenih palač, s čemer so te storili veselega. 019 PSA 045 009 Kraljeve hčere so bile med tvojimi častitljivimi ženskami. Na tvoji desnici je stala kraljica v zlatu iz Ofírja. 019 PSA 045 010 Prisluhni, oh hči in preudari ter nagni svoje uho, pozabi tudi svoje lastno ljudstvo in hišo svojega očeta, 019 PSA 045 011 tako bo kralj silno hrepenel [po] tvoji lepoti, kajti on je tvoj Gospod in obožuj ga. 019 PSA 045 012 Tirska hči bo tam z darilom; celó bogati izmed ljudstva bodo milo prosili tvoje naklonjenosti. 019 PSA 045 013 Kraljeva hči je vsa veličastna v notranjosti. Njeno oblačilo je iz vézenega zlata. 019 PSA 045 014 H kralju bo privedena v oblačilu iz vezenine. Device, njene družabnice, ki ji sledijo, bodo privedene k tebi. 019 PSA 045 015 Privedene bodo z veseljem in radovanjem, vstopile bodo v kraljevo palačo. 019 PSA 045 016 Namesto tvojih očetov bodo tvoji otroci, katere lahko storiš [za] prince po vsej zemlji. 019 PSA 045 017 Tvojemu imenu bom storil, da se [ga] bo spominjalo v vseh rodovih, zato te bo ljudstvo hvalilo na veke vekov. 019 PSA 046 001 Bog je naše zatočišče in moč, v stiski zelo navzoča pomoč. 019 PSA 046 002 Zato se ne bomo bali, četudi se bo zemlja odstranila in četudi bodo gore odnešene v sredo morja. 019 PSA 046 003 Četudi njegove vode bučijo in so vzburkane, četudi se z naraščanjem le-teh tresejo gore. 019 PSA 046 004 Tam je reka, katere vodni tokovi bodo razveselili Božje mesto, sveti kraj šotorskih svetišč Najvišjega. 019 PSA 046 005 Bog je v njeni sredi, ona ne bo omajana. Bog ji bo pomagal in to prav zgodaj. 019 PSA 046 006 Pogani so besneli, kraljestva so bila premaknjena. Izustil je svoj glas, zemlja se je stopila. 019 PSA 046 007 Gospod nad bojevniki je z nami, Bog Jakobov je naše zatočišče. 019 PSA 046 008 Pridite, glejte Gospodova dela, kakšna opustošenja je storil na zemlji. 019 PSA 046 009 Vojnam dela, da se končajo do konca zemlje, lomi lok in sulico preseka na dvoje, bojni voz zažiga v ognju. 019 PSA 046 010 Bodite mirni in védite, da sem jaz Bog. Povišan bom med pogani, povišan bom na zemlji. 019 PSA 046 011 Gospod nad bojevniki je z nami, Bog Jakobov je naše zatočišče. 019 PSA 047 001 Oh, ploskajte [s] svojimi rokami, vsa ljudstva, vzklikajte Bogu z glasom zmagoslavja. 019 PSA 047 002 Kajti Gospod, najvišji, je strašen, on je veliki Kralj nad vso zemljo. 019 PSA 047 003 Ljudstva bo podjarmil pod nas in narode pod naša stopala. 019 PSA 047 004 Izbral nam bo našo dediščino, odličnost Jakoba, katerega je ljubil. 019 PSA 047 005 Bog se je dvignil z vzklikom, Gospod z zvokom šofarja. 019 PSA 047 006 Prepevajte hvalnice Bogu, prepevajte hvalnice, prepevajte hvalnice našemu Kralju, prepevajte hvalnice. 019 PSA 047 007 Kajti Bog je Kralj vse zemlje, prepevajte hvalnice z razumevanjem. 019 PSA 047 008 Bog kraljuje nad pogani, Bog sedi na prestolu svoje svetosti. 019 PSA 047 009 Princi ljudstva so se zbrali skupaj, celó ljudstvo Abrahamovega Boga, kajti ščiti zemlje pripadajo Bogu, on je silno vzvišen. 019 PSA 048 001 Velik je Gospod in silno bodi hvaljen v mestu našega Boga, na gori njegove svetosti. 019 PSA 048 002 Lepa zaradi lege, veselje celotne zemlje, je gora Sion na severnih pobočjih, mesto vélikega Kralja. 019 PSA 048 003 Bog je v njenih palačah razpoznan za zatočišče. 019 PSA 048 004 Kajti, glej, kralji so bili zbrani, skupaj so šli mimo. 019 PSA 048 005 Videli so to in tako so se čudili, bili so vznemirjeni in odhiteli. 019 PSA 048 006 Tam sta jih prevzela strah in bolečina, kakor žensko v porodnih mukah. 019 PSA 048 007 Z vzhodnikom lomiš ladje iz Taršíša. 019 PSA 048 008 Kakor smo slišali, tako smo videli v mestu Gospoda nad bojevniki, v mestu našega Boga. Bog ga bo utrdil na veke. 019 PSA 048 009 Premišljevali smo o tvoji ljubeči skrbnosti, oh Bog, v sredi tvojega templja. 019 PSA 048 010 Glede na tvoje ime, oh Bog, taka je tvoja hvala do koncev zemlje, tvoja desnica je polna pravičnosti. 019 PSA 048 011 Naj se gora Sion veseli, naj bodo Judove hčere radostne zaradi tvojih sodb. 019 PSA 048 012 Hodite okoli Siona in ga obhodite, štejte njegove stolpe. 019 PSA 048 013 Dobro označite njegove branike, opazujte njegove palače, da boste to lahko pripovedovali naslednjemu rodu. 019 PSA 048 014 Kajti ta Bog je naš Bog na veke vekov, on bo naš vodnik celó do smrti. 019 PSA 049 001 Poslušajte to, vsa ve ljudstva, pazljivo prisluhnite, vsi vi prebivalci sveta, 019 PSA 049 002 tako nizki kakor visoki, bogati in revni skupaj. 019 PSA 049 003 Moja usta bodo govorila o modrosti in premišljevanje mojega srca bo o spoznanju. 019 PSA 049 004 Svoje uho bom nagnil k prispodobi, svoje mračne izjave bom razkrival na harfi. 019 PSA 049 005 Zakaj naj bi se bal v dneh zla, ko me bo obdala krivičnost mojih petá? 019 PSA 049 006 Tisti, ki zaupajo v svoje premoženje in se bahajo z množino svojih bogastev, 019 PSA 049 007 nihče izmed njih ne more odkupiti svojega brata na kakršenkoli način niti Bogu dati odkupnine zanj 019 PSA 049 008 (kajti odkupitev njihove duše je dragocena in primanjkuje na veke), 019 PSA 049 009 da naj bi mirno živel na veke in ne videl trohnobe. 019 PSA 049 010 Kajti vidi, da modri možje umrejo, prav tako se pogubita bedak in brutalna oseba in svoje premoženje zapustita drugim. 019 PSA 049 011 Njihova notranja misel je, da bodo svoje hiše ohranili na veke in svoja bivališča za vse rodove, svoja zemljišča imenujejo po svojih imenih. 019 PSA 049 012 Kljub temu človek, ki je v časti, ne ostane, podoben je živalim, ki poginejo. 019 PSA 049 013 Ta njihova pot je njihova neumnost, vendar njihovo potomstvo odobrava njihove izjave. 019 PSA 049 014 Kakor ovce so položeni v grob, z njimi se bo hranila smrt in iskreni bodo zjutraj imeli nad njimi oblast in njihova lepota bo požrta v grobu, proč od njihovega bivanja. 019 PSA 049 015 Toda Bog bo mojo dušo odkupil iz oblasti groba, kajti sprejel me bo. 019 PSA 049 016 Ne boj se kadar nekdo bogatí, ko se slava njegove hiše množí, 019 PSA 049 017 kajti ko umre, ne bo ničesar odnesel, njegova slava se ne bo spustila za njim. 019 PSA 049 018 Čeprav je medtem, ko je živel, blagoslavljal svojo dušo – ljudje te bodo hvalili, ko delaš dobro sebi – 019 PSA 049 019 bo šel k rodu svojih očetov; oni nikoli ne bodo videli svetlobe. 019 PSA 049 020 Človek, ki je v časti, pa ne spoznava, je podoben živalim, ki poginejo. 019 PSA 050 001 Mogočen Bog, celó Gospod, je spregovoril in poklical zemljo od sončnega vzhoda do njegovega zahoda. 019 PSA 050 002 Iz Siona, popolne lepote, je zasijal Bog. 019 PSA 050 003 Naš Bog bo prišel in ne bo molčal; ogenj bo požiral pred njim in okoli njega bo zelo viharno. 019 PSA 050 004 Klical bo k nebesom od zgoraj in k zemlji, da bo lahko sodil svoje ljudstvo. 019 PSA 050 005 „Zberite k meni moje svete, tiste, ki so s klavno daritvijo sklenili zavezo z menoj.“ 019 PSA 050 006 Nebesa bodo oznanila njegovo pravičnost, kajti sam Bog je sodnik. 019 PSA 050 007 „Poslušaj, oh moje ljudstvo in govoril bom, oh Izrael in pričeval bom zoper tebe. Jaz sem Bog, celó tvoj Bog. 019 PSA 050 008 Ne bom te grajal zaradi tvojih klavnih daritev ali tvojih žgalnih daritev, da so bile nenehno pred menoj. 019 PSA 050 009 Iz tvoje hiše ne bom vzel nobenega bikca, niti kozlov iz tvojih staj. 019 PSA 050 010 Kajti vsaka gozdna žival je moja in živina na tisočêrih hribih. 019 PSA 050 011 Poznam vso gorsko perjad in divje poljske živali so moje. 019 PSA 050 012 Če bi bil lačen, ti ne bi povedal, kajti zemeljski krog je moj in njegova polnost. 019 PSA 050 013 Mar bom jedel meso bikov ali pil kri koz? 019 PSA 050 014 Bogu daruj zahvaljevanje in svoje zaobljube izpolni Najvišjemu. 019 PSA 050 015 Obrni se k meni v dnevu stiske, osvobodil te bom in ti me boš proslavil.“ 019 PSA 050 016 Toda zlobnemu Bog govori: „Kaj delaš, da oznanjaš moje zakone ali da v svoja usta jemlješ mojo zavezo? 019 PSA 050 017 Videč, da sovražiš poučevanje in moje besede zavračaš za seboj. 019 PSA 050 018 Ko vidiš tatu, se strinjaš z njim in si postal soudeleženec z zakonolomci. 019 PSA 050 019 Svoja usta izročaš v zlo in tvoj jezik snuje prevaro. 019 PSA 050 020 Sediš in govoriš zoper svojega brata, obrekuješ sina svoje matere. 019 PSA 050 021 Te stvari si storil, jaz pa sem molčal. Mislil si, da sem bil povsem takšen kakor ti. Toda grajal te bom in jih v vrsti postavil pred tvoje oči. 019 PSA 050 022 Torej preudarite to, vi, ki pozabljate Boga, da vas ne bom raztrgal na koščke in nikogar ne bo, da osvobodi. 019 PSA 050 023 Kdorkoli daruje hvalo, me poveličuje in tistemu, ki pravilno ureja svoje vedênje, bom pokazal Božjo rešitev duše.“ 019 PSA 051 001 Usmili se me, oh Bog, glede na svojo ljubečo skrbnost, glede na množino svojih nežnih usmiljenj izbriši moje prestopke. 019 PSA 051 002 Temeljito me operi moje krivičnosti in me očisti mojega greha. 019 PSA 051 003 Kajti priznavam svoje prestopke in moj greh je vedno pred menoj. 019 PSA 051 004 Zoper tebe, tebe samega, sem grešil in storil to zlo v tvojem pogledu, da bi bil ti lahko opravičen kadar spregovoriš in bil čist kadar sodiš. 019 PSA 051 005 Glej, oblikovan sem bil v krivičnosti in v grehu me je spočela moja mati. 019 PSA 051 006 Glej, želiš resnico v notranjih delih in na skritem delu mi boš storil, da spoznam modrost. 019 PSA 051 007 Očisti me z izopom in bom čist, operi me in bom bolj bel kakor sneg. 019 PSA 051 008 Daj mi slišati radost in veselje, da se kosti, ki si jih zlomil, lahko veselijo. 019 PSA 051 009 Svoj obraz skrij pred mojimi grehi in izbriši vse moje krivičnosti. 019 PSA 051 010 Ustvari v meni čisto srce, oh Bog, in prenovi pravega duha v meni. 019 PSA 051 011 Ne zavrzi me izpred svoje prisotnosti in svojega svetega duha ne vzemi od mene. 019 PSA 051 012 Obnovi mi radost svoje rešitve duše in s svojim voljnim duhom me podpiraj. 019 PSA 051 013 Potem bom prestopnike učil tvojih poti in grešniki bodo spreobrnjeni k tebi. 019 PSA 051 014 Osvobodi me pred krivdo prelitja krvi, oh Bog, ti Bog rešitve moje duše in moj jezik bo na glas prepeval o tvoji pravičnosti. 019 PSA 051 015 Oh Gospod, odpri moje ustnice in moja usta bodo naznanila tvojo hvalo. 019 PSA 051 016 Kajti ne želiš si klavne daritve, sicer bi ti jo dal. Ne razveseljuješ se v žgalni daritvi. 019 PSA 051 017 Božje klavne daritve so zlomljen duh. Zlomljenega in skesanega srca, oh Bog, ne boš preziral. 019 PSA 051 018 Po svoji dobri volji stôri dobro Sionu, pozidaj jeruzalemske zidove. 019 PSA 051 019 Potem boš zadovoljen s klavnimi daritvami pravičnosti, z žgalno daritvijo in popolno žgalno daritvijo. Potem bodo na tvojem oltarju darovali bikce. 019 PSA 052 001 Zakaj se bahaš z vragolijo, oh mogočen človek? Božja dobrota vztraja nenehno. 019 PSA 052 002 Tvoj jezik snuje vragolije, kakor ostra britev, ki dela varljivo. 019 PSA 052 003 Bolj ljubiš zlo kakor dobro in laž bolj kakor govoriti pravičnost. 019 PSA 052 004 Ljubiš vse lakomne besede, oh ti varljiv jezik. 019 PSA 052 005 Bog te bo prav tako uničil za vedno, odvedel te bo stran in izpulil iz tvojega prebivališča in izkoreninil iz dežele živih. 019 PSA 052 006 Tudi pravični bodo videli in se bali ter se mu posmehovali: 019 PSA 052 007 „Glej! To je človek, ki ni storil Boga [za] svojo moč, temveč je zaupal v obilje svojega bogastva in se okrepil v svoji zlobnosti.“ 019 PSA 052 008 Toda jaz sem podoben zeleni oljki v Božji hiši, v Božje usmiljenje zaupam na veke vekov. 019 PSA 052 009 Hvalil te bom na veke, ker si ti to storil in čakal bom na tvoje ime, kajti to je dobro pred tvojimi svetimi. 019 PSA 053 001 Bedak je rekel v svojem srcu: „Ni Boga.“Izprijeni so in storili so gnusno krivičnost, nikogar ni, ki dela dobro. 019 PSA 053 002 Bog je pogledal z neba na človeške otroke, da vidi, če so bili katerikoli, ki so razumeli, ki so iskali Boga. 019 PSA 053 003 Vsak izmed njih se je vrnil, vsi skupaj so postali umazani; nikogar ni, ki dela dobro, ne, niti enega ni. 019 PSA 053 004 Mar delavci krivičnosti nimajo spoznanja? Kdo požira moje ljudstvo, kakor jedo kruh, niso [pa] klicali k Bogu. 019 PSA 053 005 V velikem strahu so bili tam, kjer ni bilo strahu, kajti Bog je razkropil kosti tistega, ki tabori zoper tebe; položil si jih v sramoto, ker jih je Bog preziral. 019 PSA 053 006 Oh, da bi prišla iz Siona Izraelova rešitev duš! Ko Bog privede nazaj ujetništvo svojega ljudstva, se bo Jakob veselil in Izrael bo vesel. 019 PSA 054 001 Reši me, oh Bog, po svojem imenu in sodi me s svojo močjo. 019 PSA 054 002 Usliši mojo molitev, oh Bog, pazljivo prisluhni besedam mojih ust. 019 PSA 054 003 Kajti zoper mene so vstali tujci in zatiralci strežejo po moji duši, pred seboj si niso postavili Boga. 019 PSA 054 004 Glej, Bog je moj pomočnik. Gospod je s tistimi, ki podpirajo mojo dušo. 019 PSA 054 005 Mojim sovražnikom bo povrnil zlo, odreži jih v svoji resnici. 019 PSA 054 006 Velikodušno ti bom žrtvoval, hvalil bom tvoje ime, oh Gospod, kajti to je dobro. 019 PSA 054 007 Kajti osvobodil me je iz vseh težav in moje oko je videlo njegovo željo na mojih sovražnikih. 019 PSA 055 001 Pazljivo prisluhni moji molitvi, oh Bog in ne skrij se pred mojo ponižno prošnjo. 019 PSA 055 002 Prisluhni mi in me usliši. V svoji pritožbi žalujem in zganjam hrup 019 PSA 055 003 zaradi glasu sovražnika, zaradi zatiranja zlobnega, kajti name mečejo krivičnost in z besom me sovražijo. 019 PSA 055 004 Moje srce znotraj mene je boleče zaskrbljeno in strahote smrti so padle name. 019 PSA 055 005 Strah in trepet sta prišla name in groza me je preplavila. 019 PSA 055 006 Rekel sem: „Oh, da bi imel peruti kakor golobica! Kajti potem bi odletel proč in bi bil miren. 019 PSA 055 007 Glej, potem bi odtaval daleč proč in ostal v divjini. 019 PSA 055 008 Pospešil bi svoj pobeg pred vetrovnim viharjem in neurjem.“ 019 PSA 055 009 Uniči, oh Gospod in razdeli njihove jezike, kajti videl sem nasilje in prepir v mestu. 019 PSA 055 010 Dan in noč hodijo okrog po njegovih zidovih, tudi vragolija in bridkost sta v njegovi sredi. 019 PSA 055 011 Zlobnost je v njegovi sredi, prevara in zvijača ne odideta iz njegovih ulic. 019 PSA 055 012 Kajti ni bil sovražnik, ki me je grajal, potem bi to lahko prenesel; niti ni bil kdor me je sovražil, ki se je poveličal zoper mene, potem bi se skril pred njim. 019 PSA 055 013 Toda bil si ti, človek, moj vrstnik, moj vodnik in moj znanec. 019 PSA 055 014 Skupaj sva imela prijetno namero in družno hodila v Božjo hišo. 019 PSA 055 015 Naj se jih polasti smrt in naj hitro gredo dol v pekel, kajti zlobnost je v njihovih bivališčih in med njimi. 019 PSA 055 016 Kar se mene tiče, bom klical k Bogu in Gospod me bo rešil. 019 PSA 055 017 Zvečer, zjutraj in opoldan bom molil in glasno vpil. Slišal bo moj glas. 019 PSA 055 018 V miru je osvobodil mojo dušo pred bitko, ki je bila zoper mene, kajti mnogo jih je bilo z menoj. 019 PSA 055 019 Bog bo slišal in jih prizadel, celó on, ki ostaja od davnine. (Sela) Ker nimajo sprememb, zato se ne bojijo Boga. 019 PSA 055 020 Svoje roke je položil zoper tiste, ki so v miru z njim, prelomil je svojo zavezo. 019 PSA 055 021 Besede iz njegovih ust so bile bolj gladke kakor maslo, toda v njegovem srcu je bila vojna. Njegove besede so bile mehkejše kakor olje, čeprav so bile izvlečeni meči. 019 PSA 055 022 Svoje breme vrzi na Gospoda in on te bo podpiral. Nikoli ne bo dopustil, da bi bil pravični omajan. 019 PSA 055 023 Toda ti, oh Bog, jih boš zrušil v jamo uničenja. Krvoločni in varljivi ljudje ne bodo preživeli polovice svojih dni, jaz pa bom zaupal vate. 019 PSA 056 001 Bodi mi usmiljen, oh Bog, kajti človek me hoče požreti, borben je, dnevno me zatira. 019 PSA 056 002 Moji sovražniki me hočejo vsak dan požreti, kajti mnogo jih je, ki se borijo zoper mene, oh, ti Najvišji. 019 PSA 056 003 Kadar sem prestrašen, bom zaupal vate. 019 PSA 056 004 V Bogu bom hvalil njegovo besedo, v Boga sem položil svoje trdno upanje, ne bom se bal, kaj mi more storiti meso. 019 PSA 056 005 Vsak dan pačijo moje besede, vse njihove misli so zoper mene za zlo. 019 PSA 056 006 Zbirajo se skupaj, skrivajo se, gledajo moje korake, ko čakajo na mojo dušo. 019 PSA 056 007 Ali bodo pobegnili s krivičnostjo? V svoji jezi potri ljudstva, oh Bog. 019 PSA 056 008 Ti pripoveduješ o mojem tavanju, moje solze si polagaš v svoj meh. Mar niso v tvoji knjigi? 019 PSA 056 009 Ko kličem k tebi, potem se bodo moji sovražniki obrnili proč. To vem, kajti Bog je zame. 019 PSA 056 010 V Bogu bom hvalil njegovo besedo, v Gospodu bom hvalil njegovo besedo. 019 PSA 056 011 V Boga sem položil svoje trdno upanje, ne bom se bal, kaj mi lahko stori človek. 019 PSA 056 012 Tvoje zaobljube so nad menoj, oh Bog, povrnil ti bom hvalnice. 019 PSA 056 013 Kajti mojo dušo si osvobodil pred smrtjo. Mar mojih stopal ne boš osvobodil pred padcem, da lahko hodim pred Bogom v svetlobi življenja? 019 PSA 057 001 Bodi mi usmiljen, oh Bog, bodi mi usmiljen, kajti moja duša zaupa vate. Da, v senci tvojih peruti si bom pripravil svoje zatočišče, dokler te katastrofe ne bodo minile. 019 PSA 057 002 Klical bom k Bogu najvišjemu, k Bogu, ki zame opravlja vse stvari. 019 PSA 057 003 Poslal bo z neba in me rešil pred grajo tistega, ki me hoče požreti. (Sela) Bog bo poslal svoje usmiljenje in svojo resnico. 019 PSA 057 004 Moja duša je med levi in ležim celó med tistimi, ki so vneti z ognjem, celó človeškimi sinovi, katerih zobje so sulice in puščice ter njihov jezik oster meč. 019 PSA 057 005 Bodi povišan, oh Bog, nad nebesni obok, naj bo tvoja slava nad vso zemljo. 019 PSA 057 006 Pripravili so mrežo za moje korake, moja duša je sklonjena. Zame so pred menoj izkopali jamo in v katere sredo so sami padli. 019 PSA 057 007 Moje srce je trdno, oh Bog, moje srce je trdno. Prepeval bom in dajal hvalo. 019 PSA 057 008 Zbudi se kvišku, moja slava, zbudita se plunka in harfa, jaz sam se bom prebudil zgodaj. 019 PSA 057 009 Hvalil te bom, oh Gospod, med ljudstvom, prepeval ti bom med narodi. 019 PSA 057 010 Kajti tvoje usmiljenje je veliko do nebesnega oboka in tvoja resnica do oblakov. 019 PSA 057 011 Bodi povišan, oh Bog, nad nebesni obok. Naj bo tvoja slava nad vso zemljo. 019 PSA 058 001 Ali zares govorite pravičnost, oh skupnost? Ali sodite iskreno, oh vi človeški sinovi? 019 PSA 058 002 Da, v srcu počnete zlobnost, na zemlji presojate nasilje svojih rok. 019 PSA 058 003 Zlobni so odtujeni od maternice. Stran odidejo takoj, ko so rojeni, govoreč laži. 019 PSA 058 004 Njihov strup je podoben kačjemu strupu. Podobni so gluhemu gadu, ki si maši svoje uho, 019 PSA 058 005 ki ne bo prisluhnil glasu krotilcev, ki nikoli ne kroti tako oprezno. 019 PSA 058 006 Oh Bog, polomi jim njihove zobe v njihovih ustih, mladim levom izruj velik zob, oh Gospod. 019 PSA 058 007 Naj se stopijo kakor vode, ki nenehno tečejo. Ko on napenja svoj lok, da izstreli svoje puščice, naj bodo kakor razrezani na koščke. 019 PSA 058 008 Kakor polž, ki se stopi, naj premine vsak izmed njih. Kakor preran porod ženske, da oni ne morejo videti sonca. 019 PSA 058 009 Preden lahko vaši lonci začutijo trnje, jih bo odvedel proč kakor z vrtinčastim vetrom, tako žive kakor v svojem besu. 019 PSA 058 010 Pravični se bo veselil, ko vidi maščevanje. Svoja stopala si bo umil v krvi zlobnega. 019 PSA 058 011 Tako da bo človek rekel: „Resnično je nagrada za pravičnega. Resnično, on je Bog, ki sodi na zemlji.“ 019 PSA 059 001 Osvobodi me pred mojimi sovražniki, oh moj Bog, brani me pred tistimi, ki se dvigujejo zoper mene. 019 PSA 059 002 Osvobodi me pred delavci krivičnosti in reši me pred krvoločnimi ljudmi. 019 PSA 059 003 Kajti, glej, za mojo dušo prežijo v zasedi, mogočni so se zbrali proti meni, ne zaradi mojega prestopka niti ne zaradi mojega greha, oh Gospod. 019 PSA 059 004 Brez moje krivde tečejo in se pripravljajo. Zbudi se, da mi pomagaš in glej. 019 PSA 059 005 Ti torej, oh Gospod Bog nad bojevniki, Izraelov Bog, zbudi se, da obiščeš vse pogane, z nobenim zlobnim prestopnikom ne bodi usmiljen. 019 PSA 059 006 Vračajo se zvečer, zganjajo hrup kakor pes in krožijo po mestu. 019 PSA 059 007 Glej, s svojimi usti bruhajo, meči so na njihovih ustnicah, kajti pravijo: „Kdo sliši?“ 019 PSA 059 008 Toda ti, oh Gospod, se jim boš posmehoval, vse pogane boš imel v posmeh. 019 PSA 059 009 Zaradi njegove moči bom čakal nate, kajti Bog je moja obramba. 019 PSA 059 010 Bog mojega usmiljenja me bo vodil. Bog naj mi da videti mojo prošnjo nad mojimi sovražniki. 019 PSA 059 011 Ne ubij jih, da ne bi moje ljudstvo pozabilo, razkropi jih s svojo močjo in zlomi jih, oh Gospod, naš ščit. 019 PSA 059 012 Zaradi greha njihovih ust in besed njihovih ustnic naj bodo celó prijeti v svojem ponosu in za preklinjanje in laži, katere govorijo. 019 PSA 059 013 Použij jih v besu, použij jih, da jih ne bo in naj spoznajo, da Bog vlada v Jakobu do koncev zemlje. 019 PSA 059 014 Zvečer naj se vrnejo in naj zganjajo hrup kakor pes ter krožijo po mestu. 019 PSA 059 015 Naj se potikajo gor in dol za hrano in godrnjajo, če ne bodo nasičeni. 019 PSA 059 016 Toda jaz bom prepeval o tvoji moči, da, zjutraj bom na glas prepeval o tvojem usmiljenju, kajti ti si bil moja obramba in zatočišče na dan moje stiske. 019 PSA 059 017 Tebi, oh moja moč, bom prepeval, kajti Bog je moja obramba in Bog mojega usmiljenja. 019 PSA 060 001 Oh Bog, zavrgel si nas, razkropil si nas, razžaljen si bil; oh, ponovno se obrni k nam. 019 PSA 060 002 Storil si, da zemlja trepeta, zlomil si jo, zaceli njene vrzeli, kajti trese se. 019 PSA 060 003 Svojemu ljudstvu si pokazal težke stvari, storil si nam, da pijemo vino osuplosti. 019 PSA 060 004 Tem, ki se te bojijo, si dal prapor, da bodo lahko dvignjen zaradi resnice. 019 PSA 060 005 Da bodo tvoji ljubljeni lahko osvobojeni, reši s svojo desnico in me usliši. 019 PSA 060 006 Bog je spregovoril v svoji svetosti: „Veselil se bom, razdelil bom Sihem in odmeril Sukótsko dolino. 019 PSA 060 007 Gileád je moj in Manáse je moj, tudi Efrájim je moč moje glave, Juda je moj postavodajalec, 019 PSA 060 008 Moáb je moj lonec za pranje, nad Edóm bom vrgel svoj čevelj, Filisteja zmaguj zaradi mene.“ 019 PSA 060 009 Kdo me bo privedel v utrjeno mesto? Kdo me bo vodil v Edóm? 019 PSA 060 010 Mar ne ti, oh Bog, ki si nas zavrgel? In ti, oh Bog, ki nisi odšel z našimi vojskami? 019 PSA 060 011 Daj nam pomoč iz stiske, kajti prazna je človeška pomoč. 019 PSA 060 012 Zaradi Boga bomo delali hrabro, kajti on je ta, ki bo pomendral naše sovražnike. 019 PSA 061 001 Usliši me, oh Bog, prisluhni moji molitvi. 019 PSA 061 002 Od konca zemlje bom klical k tebi, ko je moje srce preplavljeno. Vôdi me k skali, ki je višja kakor jaz. 019 PSA 061 003 Kajti zame si bil zatočišče in močna trdnjava pred sovražnikom. 019 PSA 061 004 V tvojem šotorskem svetišču bom ostal na veke. Zaupal bom v skrivališče tvojih peruti. 019 PSA 061 005 Kajti ti, oh Bog, si uslišal moje zaobljube, dal si mi dediščino tistih, ki se bojijo tvojega imena. 019 PSA 061 006 Kralju boš podaljšal življenje in njegova leta kakor mnoge rodove. 019 PSA 061 007 Pred Bogom bo on ostal na veke. Oh, pripravi usmiljenje in resnico, ki ga lahko varuje. 019 PSA 061 008 Tako bom na veke prepeval hvalo tvojemu imenu, da bom lahko dnevno opravljal svoje zaobljube. 019 PSA 062 001 Resnično, moja duša čaka na Boga, od njega prihaja rešitev moje duše. 019 PSA 062 002 Samo on je moja skala in rešitev moje duše, on je moja obramba, ne bom silno omajan. 019 PSA 062 003 Doklej boste zoper človeka domišljali vragolijo? Vsi izmed vas boste umorjeni, kakor usločen zid boste in kakor majajoča se ograja. 019 PSA 062 004 Samo posvetujejo se, da ga vržejo dol od njegove odličnosti, veselijo se v lažeh, blagoslavljajo s svojimi usti, toda navznoter preklinjajo. 019 PSA 062 005 Moja duša, čakaj samo na Boga, kajti moje pričakovanje je od njega. 019 PSA 062 006 Samo on je moja skala in rešitev moje duše, on je moja obramba, ne bom omajan. 019 PSA 062 007 V Bogu je rešitev moje duše in moja slava. Skala moje moči in moje zatočišče je v Bogu. 019 PSA 062 008 Ob vseh časih zaupajte vanj, ve ljudstva, svoje srce izlijte pred njim, Bog je za nas zatočišče. 019 PSA 062 009 Ljudje nizkega položaja so zagotovo ničevost in ljudje visokega položaja so laž. Položeni na tehtnico so vsi skupaj lažji kakor ničevost. 019 PSA 062 010 Ne zaupaj v zatiranje in ne postani prazen v ropu. Če bogastva narastejo, svojega srca ne naveži nanje. 019 PSA 062 011 Bog je spregovoril enkrat, to sem slišal dvakrat, da oblast pripada Bogu. 019 PSA 062 012 Tudi tebi, oh Gospod, pripada usmiljenje, kajti vsakemu človeku vračaš glede na njegovo delo. 019 PSA 063 001 Oh Bog, ti si moj Bog, zgodaj te bom iskal. Mojo dušo žeja po tebi, moje meso hrepeni po tebi v suhi in žejni deželi, kjer ni vode, 019 PSA 063 002 da bi videl tvojo oblast in tvojo slavo, tako kot sem te videl v svetišču. 019 PSA 063 003 Ker je tvoja ljubeča skrbnost boljša kot življenje, te bodo moje ustnice hvalile. 019 PSA 063 004 Tako te bom blagoslavljal medtem ko živim, svoje roke bom vzdigoval v tvojem imenu. 019 PSA 063 005 Moja duša bo nasičena kakor z mozgom in tolščo in moja usta te bodo hvalila z radostnimi ustnicami, 019 PSA 063 006 ko se te spominjam na svoji postelji in premišljujem o tebi v nočnih stražah. 019 PSA 063 007 Ker si bil ti moja pomoč, zato se bom veselil v senci tvojih peruti. 019 PSA 063 008 Moja duša trdno sledi tebi, tvoja desnica me podpira. 019 PSA 063 009 Toda tisti, ki iščejo mojo dušo, da bi jo uničili, bodo šli v globočine zemlje. 019 PSA 063 010 Padli bodo pod mečem, delež bodo za lisice. 019 PSA 063 011 Toda kralj se bo veselil v Bogu, vsak, kdor prisega z njim, bo v tem užival, toda usta teh, ki govorijo laži, bodo zamašena. 019 PSA 064 001 Poslušaj moj glas, oh Bog, v moji molitvi, varuj moje življenje strahu pred sovražnikom. 019 PSA 064 002 Skrij me pred skrivnim načrtom hudobnih, pred vstajo delavcev krivičnosti, 019 PSA 064 003 ki brusijo svoj jezik kakor meč in upogibajo svoje loke, da bi streljali svoje puščice, celó grenke besede, 019 PSA 064 004 da bi lahko na skrivnem streljali na popolnega; nenadoma streljajo nanj in se ne bojijo. 019 PSA 064 005 Med seboj se hrabrijo v zli zadevi, na skrivaj se posvetujejo o nastavljanju zank, pravijo: „Kdo jih bo videl?“ 019 PSA 064 006 Preiskujejo krivičnosti, dovršijo marljivo iskanje, notranja misel vsakogar izmed njih in srce, oboje je globoko. 019 PSA 064 007 Toda Bog bo nanje streljal s puščico, nenadoma bodo ranjeni. 019 PSA 064 008 Tako bodo dosegli, da bo njihov lasten jezik padel nanje. Vsi, ki jih vidijo, bodo zbežali stran. 019 PSA 064 009 Vsi ljudje se bodo bali in bodo oznanjali Božje delo, kajti o njegovem dejanju bodo modro preudarili. 019 PSA 064 010 Pravični bodo veseli v Gospodu in bodo zaupali vanj in vsi iskreni v srcu bodo ponosni. 019 PSA 065 001 Hvala čaka nate, oh Bog, na Sionu in tebi bo opravljena zaobljuba. 019 PSA 065 002 Oh ti, ki slišiš molitev, k tebi bo prišlo vse meso. 019 PSA 065 003 Krivičnosti so prevladale zoper mene, glede naših prestopkov, jih boš ti očistil. 019 PSA 065 004 Blagoslovljen je človek, ki ga ti izbereš in povzročaš, da se približa k tebi, da bi lahko prebival v tvojih dvorih. Nasičeni bomo z dobroto tvoje hiše, celó tvojega svetega templja. 019 PSA 065 005 S strašnimi stvarmi nam boš odgovoril v pravičnosti, oh Bog, rešitev naših duš, ki si zaupanje vseh koncev zemlje in tistih, ki so daleč stran na morju, 019 PSA 065 006 ki s svojo močjo trdno postavljaš gore, opasan si z močjo, 019 PSA 065 007 ki umirjaš šumenje morij, šumenje njih valov in hrup ljudstva. 019 PSA 065 008 Tudi tisti, ki prebivajo v najbolj oddaljenih delih, se bojijo ob tvojih simbolih. Izhajanju jutra in večera povzročaš, da se veselita. 019 PSA 065 009 Obiskuješ zemljo in jo namakaš. Z Božjo reko, ki je polna vode, jo silno bogatiš. Potem ko si zanjo tako poskrbel, jim pripravljaš žito. 019 PSA 065 010 Obilno namakaš njene gorske grebene, poravnavaš njene brazde, z nalivi jo mehčaš, blagoslavljaš njeno brstenje. 019 PSA 065 011 Leto kronaš s svojo dobroto in tvoje steze kapljajo maščobo. 019 PSA 065 012 Kapljajo na pašnike divjine in majhni hribi se veselijo na vsaki strani. 019 PSA 065 013 Pašniki so oblečeni s tropi, tudi doline so pokrite z žitom, vzklikajo od veselja, tudi prepevajo. 019 PSA 066 001 Naredite radosten glas Bogu, vse ve dežele, 019 PSA 066 002 pojte čast njegovemu imenu, njegovo hvalo naredite veličastno. 019 PSA 066 003 Recite Bogu: „Kako strašen si v svojih delih! Zaradi veličine tvoje moči se ti bodo podredili tvoji sovražniki. 019 PSA 066 004 Vsa zemlja te bo oboževala in ti prepevala, prepevali bodo k tvojemu imenu.“ 019 PSA 066 005 Pridite in glejte Božja dela, strašen je v svojem delu glede človeških otrok. 019 PSA 066 006 Morje je spremenil v kopno zemljo, skozi rečni tok so šli peš, tam smo se veselili v njem. 019 PSA 066 007 S svojo močjo vlada na veke, njegove oči opazujejo narode; naj se uporni ne povišujejo. 019 PSA 066 008 Oh, blagoslavljajte našega Boga, ve ljudstva in storite, da se sliši glas njegove hvale, 019 PSA 066 009 ki našo dušo drži pri življenju in ne pusti, da bi bila naša stopala premaknjena. 019 PSA 066 010 Kajti ti, oh Bog, si nas potrdil, preizkusil si nas kakor je preizkušeno srebro. 019 PSA 066 011 Privedel si nas v mrežo, na naša ledja polagaš stisko. 019 PSA 066 012 Ljudem si storil, da jahajo nad našimi glavami. Šli smo skozi ogenj in skozi vodo, toda ti si nas privedel v premožen kraj. 019 PSA 066 013 V tvojo hišo bom šel z žgalnimi daritvami, izpolnil ti bom svoje zaobljube, 019 PSA 066 014 ki so jih izrekle moje ustnice in spregovorila moja usta, ko sem bil v stiski. 019 PSA 066 015 Daroval ti bom žgalne daritve pitancev s kadilom ovnov, daroval ti bom bikce s kozli. 019 PSA 066 016 Pridite in prisluhnite vsi vi, ki se bojite Boga in oznanil vam bom kaj je storil za mojo dušo. 019 PSA 066 017 K njemu sem klical s svojimi usti in povzdignjen je bil z mojim jezikom. 019 PSA 066 018 Če v svojem srcu upoštevam krivičnost, me Gospod ne bo uslišal, 019 PSA 066 019 toda Bog me je resnično uslišal, prisluhnil je glasu moje molitve. 019 PSA 066 020 Blagoslovljen bodi Bog, ki ni odklonil moje molitve niti svojega usmiljenja od mene. 019 PSA 067 001 Bog nam bodi usmiljen in nas blagoslovi in pripravi svoj obraz, da sveti na nas. 019 PSA 067 002 Da se tvoja pot lahko spozna na zemlji, tvoje rešilno zdravje med vsemi narodi. 019 PSA 067 003 Naj te hvali ljudstvo, oh Bog, naj te hvalijo vsa ljudstva. 019 PSA 067 004 Oh, naj bodo narodi veseli in prepevajo zaradi veselja, kajti pravično boš sodil ljudstvo in upravljal narode na zemlji. 019 PSA 067 005 Naj te hvali ljudstvo, oh Bog, naj te hvalijo vsa ljudstva. 019 PSA 067 006 Potem bo zemlja obrodila svoj donos in Bog, celó naš lasten Bog, nas bo blagoslovil. 019 PSA 067 007 Bog nas bo blagoslovil in bali se ga bodo vsi konci zemlje. 019 PSA 068 001 Naj vstane Bog, naj bodo njegovi sovražniki razkropljeni, naj tudi tisti, ki ga sovražijo, bežijo pred njim. 019 PSA 068 002 Kakor je pregnan dim, tako jih preženi; kakor se vosek stopi pred ognjem, tako naj se zlobni pogubijo pred prisotnostjo Boga. 019 PSA 068 003 Toda pravični naj bodo veseli, naj se veselijo pred Bogom; da, naj se silno veselijo. 019 PSA 068 004 Prepevajte Bogu, prepevajte hvalnice njegovemu imenu, povzdigujte njega, ki jaha po nebesih s svojim imenom Jah in se veselite pred njim. 019 PSA 068 005 Oče osirotelim in sodnik vdovam je Bog v svojem svetem prebivališču. 019 PSA 068 006 Bog osamljene postavlja v družine, osvobaja tiste, ki so zvezani z verigami, toda uporni prebivajo v suhi deželi. 019 PSA 068 007 Oh Bog, ko si šel naprej pred svojim ljudstvom, ko si korakal skozi divjino, 019 PSA 068 008 se je zemlja tresla, tudi nebesni obok je kapljal ob prisotnosti Boga, celó sam Sinaj je bil premaknjen ob prisotnosti Boga, Izraelovega Boga. 019 PSA 068 009 Ti, oh Bog, si poslal obilen dež, s čimer si potrdil svojo dediščino, ko je bila izmučena. 019 PSA 068 010 Tvoja skupnost je prebivala tam, ti, oh Bog, si od svoje dobrote pripravil za uboge. 019 PSA 068 011 Gospod je dal besedo, velika je bila skupina teh, ki so jo razglašali. 019 PSA 068 012 Kralji vojska so naglo zbežali, tista pa, ki je ostala doma, je razdelila plen. 019 PSA 068 013 Čeprav si ležala med lonci, boš vendar kakor peruti golobice, [ki sta] pokriti s srebrom in njena peresa z rumenim zlatom. 019 PSA 068 014 Ko je Vsemogočni v njej razkropil kralje, je bilo belo kakor sneg na Calmónu. 019 PSA 068 015 Božja gora je kakor bašánska gora, visoka gora kakor bašánska gora. 019 PSA 068 016 Zakaj poskakujete, ve visoke gore? To je gora, na kateri želi prebivati Bog, da, Gospod bo na njej prebival na veke. 019 PSA 068 017 Božjih bojnih vozov je dvajset tisoč, celó tisoče angelov, Gospod je med njimi kakor na Sinaju, na svetem kraju. 019 PSA 068 018 Ti si se dvignil na visoko, vodil si ujeto ujetništvo, prejel si darila za ljudi, da, tudi za uporne, da bi med njimi lahko prebival Gospod Bog. 019 PSA 068 019 Blagoslovljen bodi Gospod, ki nas dnevno zalaga s koristmi, celó Bog rešitve naše duše. 019 PSA 068 020 Kdor je naš Bog, je Bog rešitve duše in Bogu, Gospodu, pripadajo izhodi pred smrtjo. 019 PSA 068 021 Toda Bog bo ranil glavo svojih sovražnikov in lasato tême tistega, ki nenehno hodi v svojih prekrških. 019 PSA 068 022 Gospod je rekel: „Ponovno bom privedel iz Bašána, ponovno bom svoje ljudstvo privedel iz morskih globin, 019 PSA 068 023 da bo tvoje stopalo lahko pomočeno v krvi tvojih sovražnikov in jezik tvojih psov v istem.“ 019 PSA 068 024 Videli so tvoje sprevode, oh Bog, celó sprevode mojega Boga, mojega Kralja, v svetišču. 019 PSA 068 025 Pevci so šli spredaj, igralci na glasbila so sledili zadaj, med njimi so bile gospodične, ki so igrale s tamburini. 019 PSA 068 026 Blagoslavljajte Boga v skupnostih, celó Gospoda, iz Izraelovega studenca. 019 PSA 068 027 Tam je majhen Benjamin z njihovim vladarjem, Judovi princi in njihov zbor, Zábulonovi princi in Neftálijevi princi. 019 PSA 068 028 Tvoj Bog je zapovedal tvojo moč. Ojačaj, oh Bog, to kar si izvršil za nas. 019 PSA 068 029 Zaradi tvojega templja pri Jeruzalemu ti bodo kralji prinašali darila. 019 PSA 068 030 Oštej skupino suličarjev, množico bikov s teleti ljudstva, dokler vsakdo sebe ne podredi s koščki srebra. Razkropi ljudstvo, ki se razveseljuje v vojni. 019 PSA 068 031 Princi bodo prišli iz Egipta, Etiopija bo svoje roke kmalu iztegnila k Bogu. 019 PSA 068 032 Prepevajte Bogu, ve, zemeljska kraljestva, oh prepevajte hvalnice Gospodu, 019 PSA 068 033 njemu, ki jaha po nebes nebesih, ki so bila od davnine, glej, poslal je svoj glas in to mogočen glas. 019 PSA 068 034 Moč pripišite Bogu, njegova odličnost je nad Izraelom in njegova moč je v oblakih. 019 PSA 068 035 Oh Bog, ti si strašen iz svojih svetih prostorov. Izraelov Bog je ta, ki daje svojemu ljudstvu moč in oblast. Blagoslovljen bodi Bog. 019 PSA 069 001 Reši me, oh Bog, kajti vode vstopajo v mojo dušo. 019 PSA 069 002 Prodiram v globoko blato, kjer ni stojišča. Prihajam v globoke vode, kjer me preplavljajo poplave. 019 PSA 069 003 Naveličan sem svojega joka, moje grlo je suho, moje oči pešajo, ko čakam na svojega Boga. 019 PSA 069 004 Tistih, ki me sovražijo brez razloga, je več kakor las moje glave; tisti, ki me hočejo uničiti, so moji krivični sovražniki, mogočni so; potem sem povrnil to, česar nisem vzel. 019 PSA 069 005 Oh Bog, ti poznaš mojo nespametnost in moji grehi niso skriti pred teboj. 019 PSA 069 006 Naj tisti, ki čakajo nate, oh Gospod Bog nad bojevniki, ne bodo osramočeni zaradi mene. Naj tisti, ki te iščejo, ne bodo zbegani zaradi mene, oh Izraelov Bog. 019 PSA 069 007 Ker zaradi tebe prenašam grajo, je moj obraz pokrila sramota. 019 PSA 069 008 Postal sem tujec svojim bratom in neznanec otrokom svoje matere. 019 PSA 069 009 Kajti gorečnost za tvojo hišo me je použila in graje teh, ki so te grajali, so padle name. 019 PSA 069 010 Ko sem jokal in svojo dušo karal s postom, je bilo to za mojo grajo. 019 PSA 069 011 Tudi vrečevino sem si naredil za svojo obleko in postal sem jim v pregovor. 019 PSA 069 012 Tisti, ki sedijo v velikih vratih, govorijo zoper mene in bil sem pesem pijancem. 019 PSA 069 013 Toda kar se mene tiče, je moja molitev k tebi, oh Gospod, ob sprejemljivem času. Oh Bog, v množici svojih usmiljenj me usliši, v resnici tvoje rešitve duše. 019 PSA 069 014 Osvobodi me iz blata in ne pusti me utoniti. Naj bom osvobojen pred temi, ki me sovražijo in ven iz velikih vodá. 019 PSA 069 015 Naj me ne preplavi voda niti naj me ne požre globina in jama naj ne zapre svojih ust nad menoj. 019 PSA 069 016 Usliši me, oh Gospod, kajti tvoja ljubeča skrbnost je dobra. Obrni se k meni glede na množino svojih nežnih usmiljenj. 019 PSA 069 017 Svojega obraza ne skrij pred svojim služabnikom, kajti v stiski sem. Naglo me usliši. 019 PSA 069 018 Približaj se moji duši in odkupi jo, osvobodi me zaradi mojih sovražnikov. 019 PSA 069 019 Spoznal si mojo grajo in mojo sramoto ter mojo nečast, moji nasprotniki so vsi pred teboj. 019 PSA 069 020 Graja je zlomila moje srce in poln sem potrtosti; pričakoval pa sem kakega, da se usmili, toda ni bilo nobenega; in tolažnikov, toda nisem našel nobenega. 019 PSA 069 021 Za jed so mi dali tudi žolč in v moji žeji so mi dali piti kis. 019 PSA 069 022 Njihova miza naj postane pred njimi zanka in to, kar naj bi bilo za njihovo blaginjo, naj postane past. 019 PSA 069 023 Naj njihove oči otemnijo, da ne vidijo in njihovim ledjem stôri, da se nenehno tresejo. 019 PSA 069 024 Nanje izlij svoje ogorčenje in naj jih zgrabi tvoja srdita jeza. 019 PSA 069 025 Naj bo njihovo prebivališče zapuščeno in naj nihče ne prebiva v njihovih šotorih. 019 PSA 069 026 Kajti preganjajo tistega, katerega si ti udaril in govorijo v žalost tistih, katere si ranil. 019 PSA 069 027 Njihovi krivičnosti dodaj krivičnost in naj ne pridejo v tvojo pravičnost. 019 PSA 069 028 Naj bodo izbrisani iz knjige življenja in ne bodo zapisani s pravičnimi. 019 PSA 069 029 Toda jaz sem ubog in žalosten. Naj me tvoja rešitev duše, oh Bog, postavi visoko gor. 019 PSA 069 030 S pesmijo bom hvalil Božje ime in ga poveličeval z zahvaljevanjem. 019 PSA 069 031 To bo tudi bolj ugajalo Gospodu kakor vol ali bikec, ki ima roge in kopita. 019 PSA 069 032 Ponižni bo to videl in bil vesel in vaše srce, ki išče Boga, bo živelo. 019 PSA 069 033 Kajti Gospod posluša uboge in ne prezira svojih jetnikov. 019 PSA 069 034 Naj ga hvalita nebo in zemlja, morja in vsaka stvar, ki se giblje v njih. 019 PSA 069 035 Kajti Bog bo rešil Sion in pozidal Judova mesta, da bodo lahko tam prebivali in to imeli v posesti. 019 PSA 069 036 Tudi seme njegovih služabnikov bo to podedovalo in tisti, ki ljubijo njegovo ime, bodo prebivali v njih. 019 PSA 070 001 Podvizaj se, oh Bog, da me osvobodiš; podvizaj se, da mi pomagaš, oh Gospod. 019 PSA 070 002 Naj bodo osramočeni in zbegani [tisti], ki strežejo po moji duši; naj bodo obrnjeni nazaj in postavljeni v zmedenost, ki želijo mojo bolečino. 019 PSA 070 003 Naj bodo za nagrado svojega sramotenja obrnjeni nazaj, ki pravijo: „Aha, aha.“ 019 PSA 070 004 Naj se vsi tisti, ki te iščejo, veselijo in bodo veseli v tebi; naj tisti, ki ljubijo tvojo rešitev duše, nenehno govorijo: „Naj bo Bog poveličan.“ 019 PSA 070 005 Toda jaz sem ubog in pomoči potreben; podvizaj se k meni, oh Bog. Ti si moja pomoč in moj osvoboditelj; oh Gospod, ne mudi se. 019 PSA 071 001 Vate, oh Gospod, polagam svoje trdno upanje; naj ne bom nikoli postavljen v zadrego. 019 PSA 071 002 Osvobodi me v svoji pravičnosti in mi povzroči, da pobegnem, nagni k meni svoje uho in me reši. 019 PSA 071 003 Bodi moje močno prebivališče, kamor se bom lahko nenehno zatekal. Dal si zapoved, da me reši, kajti ti si moja skala in moja trdnjava. 019 PSA 071 004 Osvobodi me, oh moj Bog, iz roke zlobnega, iz roke nepravičnega in krutega človeka. 019 PSA 071 005 Kajti ti si moje upanje, oh Gospod Bog, ti si moje trdno upanje od moje mladosti. 019 PSA 071 006 S teboj sem bil podpiran od maternice. Ti si tisti, ki me je vzel iz notranjosti moje matere, o tebi bo nenehno moja hvala. 019 PSA 071 007 Mnogim sem kakor čudež, toda ti si moje močno zatočišče. 019 PSA 071 008 Naj bodo moja usta napolnjena s tvojo hvalo in s tvojo častjo ves dan. 019 PSA 071 009 Ne zavrzi me v času visoke starosti, ne zapusti me, ko oslabi moja moč. 019 PSA 071 010 Kajti moji sovražniki govorijo zoper mene in tisti, ki prežijo v zasedi, se skupaj posvetujejo, 019 PSA 071 011 rekoč: „Bog ga je zapustil, preganjajte in zgrabite ga, kajti nikogar ni, da ga osvobodi.“ 019 PSA 071 012 Oh Bog, ne bodi daleč od mene, oh moj Bog, podvizaj se zaradi moje pomoči. 019 PSA 071 013 Naj bodo zbegani in uničeni tisti, ki so nasprotniki moji duši; naj bodo pokriti z grajo in nečastjo tisti, ki iščejo mojo bolečino. 019 PSA 071 014 Toda jaz bom nenehno upal in še bolj in bolj te bom hvalil. 019 PSA 071 015 Moja usta bodo naznanjala tvojo pravičnost in tvojo rešitev duše ves dan, kajti ne poznam njihovih števil. 019 PSA 071 016 Šel bom v moči Gospoda Boga, omenjal bom tvojo pravičnost, celó samo tvojo. 019 PSA 071 017 Oh Bog, učil si me od moje mladosti in doslej sem oznanjal tvoja čudovita dela. 019 PSA 071 018 Tudi sedaj, ko sem star in sivolas, oh Bog, me ne zapusti, dokler ne pokažem tvoje moči temu rodu in tvojo oblast vsakemu, ki bo prišel. 019 PSA 071 019 Tudi tvoja pravičnost, oh Bog, je zelo visoka, ki si storil velike stvari; oh Bog, kdo ti je podoben! 019 PSA 071 020 Ti, ki si mi pokazal velike in boleče stiske, me boš ponovno oživel in ponovno privedel gor iz globin zemlje. 019 PSA 071 021 Povečal boš mojo veličino in me tolažil na vsaki strani. 019 PSA 071 022 Prav tako te bom hvalil s plunko, celó tvojo resnico, oh moj Bog. Tebi bom prepeval s harfo, oh ti, Sveti Izraelov. 019 PSA 071 023 Moje ustnice se bodo silno veselile, kadar ti prepevam in moja duša, ki si jo odkupil. 019 PSA 071 024 Tudi moj jezik bo ves dan govoril o tvoji pravičnosti, kajti zbegani so, ker so privedeni v sramoto [tisti], ki iščejo mojo bolečino. 019 PSA 072 001 Daj kralju svoje sodbe, oh Bog in svojo pravičnost kraljevemu sinu. 019 PSA 072 002 Tvoje ljudstvo bo sodil s pravičnostjo in tvoje uboge s sodbo. 019 PSA 072 003 Gore bodo ljudstvu privedle mir in majhne gore po pravičnosti. 019 PSA 072 004 Sodil bo uboge izmed ljudstva, rešil bo otroke pomoči potrebnih, zatiralca pa bo razbil na koščke. 019 PSA 072 005 Bali se te bodo dokler ostajata sonce in luna, skozi vse rodove. 019 PSA 072 006 Prišel bo dol kakor dež na pokošeno travo, kakor nalivi, ki namakajo zemljo. 019 PSA 072 007 V njegovih dneh bo pravični cvetel in obilje miru tako dolgo kot ostaja luna. 019 PSA 072 008 Imel bo tudi gospostvo od morja do morja in od reke do koncev zemlje. 019 PSA 072 009 Tisti, ki prebivajo v divjini, se bodo poklonili pred njim, njegovi sovražniki pa bodo lizali prah. 019 PSA 072 010 Kralji iz Taršíša in z otokov bodo prinašali darila, kralji iz Sabe in Sebe bodo ponujali darove. 019 PSA 072 011 Da, vsi kralji bodo padli dol pred njim, služili mu bodo vsi narodi. 019 PSA 072 012 Kajti osvobodil bo pomoči potrebnega, ko vpije; tudi ubogega in tistega, ki nima pomočnika. 019 PSA 072 013 Prizanesel bo ubogemu in pomoči potrebnemu in rešil duše pomoči potrebnih. 019 PSA 072 014 Njihove duše bo odkupil pred prevaro in nasiljem in njihova kri bo dragocena v njegovem pogledu. 019 PSA 072 015 Živel bo in njemu bo dano od zlata iz Sabe, zanj bo narejena tudi nenehna molitev; in dnevno bo hvaljen. 019 PSA 072 016 Prgišče žita bo na zemlji do vrhov gorá. Njen sad se bo tresel kakor Libanon in tisti iz mesta bodo cveteli kakor zemeljska trava. 019 PSA 072 017 Njegovo ime bo ostalo na veke, njegovo ime se bo razširjalo dokler [bo] sonce in ljudje bodo blagoslovljeni v njem; vsi narodi ga bodo imenovali blagoslovljen. 019 PSA 072 018 Blagoslovljen bodi Gospod Bog, Izraelov Bog, ki edini dela čudovite stvari. 019 PSA 072 019 Blagoslovljeno bodi njegovo veličastno ime na veke in vsa zemlja naj bo napolnjena z njegovo slavo. Amen in Amen. 019 PSA 072 020 Molitve Davida, Jesejevega sina, so končane. 019 PSA 073 001 Resnično, Bog je dober do Izraela, celó tistim, ki so čistega srca. 019 PSA 073 002 Toda kar se mene tiče, so moja stopala skoraj odšla, moji koraki so malodane spodrsnili. 019 PSA 073 003 Kajti bil sem nevoščljiv nad nespametnimi, ko sem videl uspevanje zlobnih. 019 PSA 073 004 Kajti v njihovi smrti ni vezi, vendar je njihova moč trdna. 019 PSA 073 005 Niso v stiski kakor drugi ljudje niti niso trpinčeni kakor drugi ljudje. 019 PSA 073 006 Zato jih ošabnost obdaja naokoli kakor veriga, nasilje jih pokriva kakor obleko. 019 PSA 073 007 Njihove oči izstopajo z mastnostjo, imajo več kot si lahko želi srce. 019 PSA 073 008 Izprijeni so in glede zatiranja govorijo zlobno, govorijo vzvišeno. 019 PSA 073 009 Svoja usta postavljajo zoper nebesa in njihov jezik hodi po zemlji. 019 PSA 073 010 Zato se njegovo ljudstvo vrača sèm in iztisnjene so jim polne čaše vode. 019 PSA 073 011 Pravijo: „Kako Bog ve? In ali je znanje v Najvišjem?“ 019 PSA 073 012 Glej, to so brezbožni, ki uspevajo v svetu, povečujejo se v bogastvih. 019 PSA 073 013 Resnično sem zaman očistil svoje srce in svoje roke umil v nedolžnosti. 019 PSA 073 014 Kajti ves dan sem bil trpinčen in kaznovan vsako jutro. 019 PSA 073 015 Če rečem: „Govoril bom na ta način, “glej, bi se razjezil zoper rod tvojih otrok. 019 PSA 073 016 Ko sem premišljeval, da to spoznam, je bilo zame preveč boleče, 019 PSA 073 017 dokler nisem odšel v Božje svetišče, potem sem razumel njihov konec. 019 PSA 073 018 Zagotovo si jih postavil na spolzke kraje, podiraš jih v uničenje. 019 PSA 073 019 Kako so v hipu privedeni v opustošenje! Popolnoma so použiti s strahotami. 019 PSA 073 020 Kakor sanje, ko se nekdo zbudi; tako boš, oh Gospod, ko se zbudiš, preziral njihovo podobo. 019 PSA 073 021 Tako je bilo moje srce užaloščeno in v svoji notranjosti sem bil zboden. 019 PSA 073 022 Tako nespameten sem bil in neveden; pred teboj sem bil kakor žival. 019 PSA 073 023 Kljub temu sem nenehno s teboj. Prijel si me za mojo desnico. 019 PSA 073 024 Usmerjal me boš s svojim nasvetom in potem me sprejmi v slavo. 019 PSA 073 025 Koga imam v nebesih razen tebe? In nikogar ni na zemlji, ki si ga želim poleg tebe. 019 PSA 073 026 Moje meso in moje srce odpovedujeta, toda Bog je moč mojega srca in moj delež na veke. 019 PSA 073 027 Kajti glej, tisti, ki so daleč od tebe, se bodo pogubili. Uničil si vse tiste, ki z vlačuganjem gredo od tebe. 019 PSA 073 028 Toda zame je dobro, da se približam Bogu, svoje trdno upanje sem položil v Gospoda Boga, da bom lahko oznanjal vsa tvoja dela. 019 PSA 074 001 Oh Bog, zakaj nas zavračaš za vedno? Zakaj se tvoja jeza kadi proti ovcam tvoje paše? 019 PSA 074 002 Spomni se svoje skupnosti, katero si odkupil od davnine, palico svoje dediščine, katero si odkupil, to goro Sion, kjer prebivaš. 019 PSA 074 003 Dvigni svoja stopala k neprestanim opustošenjem, celó vsemu kar je sovražnik zlobnega storil v svetišču. 019 PSA 074 004 Tvoji sovražniki rjovijo v sredi tvojih skupnosti, svoje zastave so postavili za znamenja. 019 PSA 074 005 Človek je bil slaven, v kolikor je nad debela drevesa dvignil sekire. 019 PSA 074 006 Toda sedaj so s sekirami in kladivi takoj zlomili rezljano delo le-tega. 019 PSA 074 007 Ogenj so vrgli v tvoje svetišče, s podrtjem do tal so omadeževali bivališče tvojega imena. 019 PSA 074 008 V svojih srcih so rekli: „Skupaj jih uničimo.“V deželi so požgali vse Božje sinagoge. 019 PSA 074 009 Ne vidimo naših znamenj, nobenega preroka ni več, niti tukaj med nami ni nobenega, ki ve doklej. 019 PSA 074 010 Oh Bog, doklej bo nasprotnik grajal? Mar bo sovražnik na veke preklinjal tvoje ime? 019 PSA 074 011 Zakaj umikaš svojo roko, celó svojo desnico? Iztrgaj jo iz svojega naročja. 019 PSA 074 012 Kajti Bog je moj Kralj od davnine, ki dela rešitev duš v sredi zemlje. 019 PSA 074 013 S svojo močjo si razdelil morje, razbijaš glave zmajem v vodah. 019 PSA 074 014 Razbijaš glave leviatána na koščke in ga daješ, da postane hrana ljudstvu, ki prebiva v divjini. 019 PSA 074 015 Združil si studenec in morje, osušuješ mogočne reke. 019 PSA 074 016 Dan je tvoj, tudi noč je tvoja, pripravil si svetlobo in sonce. 019 PSA 074 017 Določil si vse meje zemlje, naredil si poletje in zimo. 019 PSA 074 018 Spomni se, da je sovražnik grajal, oh Gospod in da je nespametno ljudstvo izrekalo bogokletje proti tvojemu imenu. 019 PSA 074 019 Oh, ne izročaj duše svoje grlice množici zlobnih, ne pozabi skupnosti svojih ubogih na veke. 019 PSA 074 020 Ozri se k zavezi, kajti temni kraji zemlje so polni prebivališč krutosti. 019 PSA 074 021 Oh, naj se zatirani ne vrne osramočen, naj ubog in pomoči potreben hvalita tvoje ime. 019 PSA 074 022 Vstani, oh Bog, zagovarjaj svojo lastno pravdo, spomni se kako te nespameten človek dnevno graja. 019 PSA 074 023 Ne pozabi glasu svojih sovražnikov; hrup teh, ki vstajajo zoper tebe, se nenehno povečuje. 019 PSA 075 001 Tebi, oh Bog, dajemo zahvaljevanje, tebi dajemo zahvaljevanje, kajti tvoja čudovita dela oznanjajo, da je tvoje ime blizu. 019 PSA 075 002 Ko bom sprejel skupnost, bom sodil iskreno. 019 PSA 075 003 Zemlja in vsi njeni prebivalci se raztapljajo, jaz prenašam njene stebre. 019 PSA 075 004 Bedakom sem rekel: „Ne ravnajte nespametno“in zlobnim: „Ne dvigajte roga. 019 PSA 075 005 Svojega roga ne dvigajte visoko gor, ne govorite s trdim vratom.“ 019 PSA 075 006 Kajti povišanje ne prihaja niti od vzhoda niti od zahoda niti od juga. 019 PSA 075 007 Toda Bog je sodnik, odstavlja enega in postavlja drugega. 019 PSA 075 008 Kajti v Gospodovi roki je čaša in vino je rdeče, polno mešanice; in izliva iz istega, toda te droži bodo vsi zlobneži zemlje izželi in jih popili. 019 PSA 075 009 Toda jaz bom razglašal na veke, prepeval bom hvalnice Jakobovemu Bogu. 019 PSA 075 010 Tudi vse rogove zlobnih bom odrezal; toda rogovi pravičnih bodo povišani. 019 PSA 076 001 V Judu je Bog poznan, njegovo ime v Izraelu je veliko. 019 PSA 076 002 Tudi v Salemu je njegovo šotorsko svetišče in njegovo bivališče na Sionu. 019 PSA 076 003 Tam je prelomil puščice loka, ščit, meč in bitko. 019 PSA 076 004 Ti si veličastnejši in odličnejši kakor gore plena. 019 PSA 076 005 Arogantni so oplenjeni, spali so svoje spanje. Nihče izmed mogočnih mož ni našel svojih rok. 019 PSA 076 006 Ob tvojem oštevanju, Bog Jakobov, sta tako bojni voz, kakor konj vržena v smrtno spanje. 019 PSA 076 007 Ti, celó ti si, da se te bojimo in kdo lahko stoji v tvojem pogledu, kadar si jezen? 019 PSA 076 008 Povzročil si, da se z neba sliši sodba, zemlja se je zbala in postala tiha, 019 PSA 076 009 ko je k sodbi vstal Bog, da reši vse krotke na zemlji. 019 PSA 076 010 Zagotovo te bo hvalil človeški bes, ostanek besa boš ti obrzdal. 019 PSA 076 011 Zaobljubi se in plačaj Gospodu, svojemu Bogu. Naj vsi tisti, ki so okoli njega, prinesejo darila tistemu, katerega bi se morali bati. 019 PSA 076 012 Odrezal bo duha princev, strašen je do zemeljskih kraljev. 019 PSA 077 001 S svojim glasom sem klical k Bogu, celó s svojim glasom k Bogu in mi je prisluhnil. 019 PSA 077 002 Na dan svoje stiske sem iskal Gospoda, moja vnetja so se gnojila ponoči in niso odnehala, moja duša je odklanjala, da bi bila potolažena. 019 PSA 077 003 Spomnil sem se Boga in bil vznemirjen, pritoževal sem se in moj duh je bil nadvladan. 019 PSA 077 004 Moje oči držiš budne. Tako sem vznemirjen, da ne morem govoriti. 019 PSA 077 005 Preudarjal sem [o] dneh iz davnine, letih starodavnih časov. 019 PSA 077 006 Spominjam se svoje pesmi ponoči, posvetujem se s svojim lastnim srcem in moj duh je storil marljivo preiskavo. 019 PSA 077 007 ‚Ali bo Gospod za vedno zavračal ali ne bo več naklonjen? 019 PSA 077 008 Je njegovo usmiljenje popolnoma odšlo za vedno? Ali njegova obljuba odpove na vékomaj? 019 PSA 077 009 Je Bog pozabil biti milostljiv? Ali je v jezi zaprl svoja nežna usmiljenja?‘ 019 PSA 077 010 Rekel sem: „To je moja šibkost, toda spominjal se bom let desnice Najvišjega.“ 019 PSA 077 011 Spominjal se bom Gospodovih del. Zagotovo se bom spominjal tvojih čudežev od davnine. 019 PSA 077 012 Premišljeval bom tudi o vsem tvojem delu in govoril o tvojih dejanjih. 019 PSA 077 013 Tvoja pot, oh Bog, je v svetišču. Kdo je tako velik Bog kakor naš Bog? 019 PSA 077 014 Ti si Bog, ki dela čudeže, med ljudstvom si oznanil svojo moč. 019 PSA 077 015 S svojim laktom si odkupil svoje ljudstvo, Jakobove in Jožefove sinove. 019 PSA 077 016 Vode so te videle, oh Bog, vode so te videle, bile so prestrašene, tudi globine so bile vznemirjene. 019 PSA 077 017 Oblaki so izlivali vodo, nebo je pošiljalo zvok, tudi tvoje puščice so šle daleč. 019 PSA 077 018 Zvok tvojega groma je bil na nebu, bliski so razsvetljevali zemeljski krog, zemlja je trepetala in se tresla. 019 PSA 077 019 Tvoja pot je na morju in tvoja steza v velikih vodah in tvoje stopinje niso znane. 019 PSA 077 020 Svoje ljudstvo vodiš kakor trop z Mojzesovo in Aronovo roko. 019 PSA 078 001 Pazljivo prisluhni, oh moje ljudstvo, k moji postavi, nagni svoja ušesa k besedam iz mojih ust. 019 PSA 078 002 Svoja usta bom odprl v prispodobi, izrekel bom temne govore od davnine, 019 PSA 078 003 katere smo slišali in poznali in so nam jih naši očetje povedali. 019 PSA 078 004 Ne bomo jih skrili pred njihovimi otroci, prikazujoč prihajajočemu rodu Gospodove hvalnice in njegovo moč ter njegova čudovita dela, ki jih je storil. 019 PSA 078 005 Kajti osnoval je pričevanje v Jakobu in določil postavo v Izraelu, ki jo je zapovedal našim očetom, da bi jo lahko naredili znano svojim otrokom, 019 PSA 078 006 da bi jih prihajajoči rod lahko spoznal, celó otroci, ki naj bi bili rojeni, ki naj bi vstali in jih oznanili svojim otrokom, 019 PSA 078 007 da bi svoje upanje lahko usmerili v Boga in ne bi pozabili Božjih del, temveč bi se držali njegovih zapovedi 019 PSA 078 008 in bi ne bili kakor njihovi očetje, trmoglav in uporen rod, rod, ki svojega srca ni pravilno postavil in čigar duh z Bogom ni bil neomajen. 019 PSA 078 009 Efrájimovi otroci, ki so bili oboroženi in nosili loke, so se na dan bitke obrnili nazaj. 019 PSA 078 010 Niso ohranjali Božje zaveze in odklanjali so se ravnati po njegovi postavi 019 PSA 078 011 in pozabili so njegova dela in njegove čudeže, ki jim jih je pokazal. 019 PSA 078 012 Čudovite stvari je storil v očeh njihovih očetov v egiptovski deželi, na polju Coana. 019 PSA 078 013 Razdelil je morje, jih pripravil, da so prešli skozenj in storil je, da so vode stale kakor kup. 019 PSA 078 014 Tudi podnevi jih je vodil z oblakom in vso noč z ognjeno svetlobo. 019 PSA 078 015 Razklal je skale v divjini in jim dal piti kakor iz velikih globin. 019 PSA 078 016 Tudi vodne tokove je privedel iz skale in storil, da so vode tekle kakor reke. 019 PSA 078 017 V divjini pa so še bolj grešili zoper njega z izzivanjem Najvišjega. 019 PSA 078 018 V svojem srcu so skušali Boga z zahtevanjem jedi za svoje poželenje. 019 PSA 078 019 Da, govorili so zoper Boga, rekli so: „Ali Bog lahko oskrbi mizo v divjini?“ 019 PSA 078 020 Glej, udaril je skalo, da so pridrle vode in vodotoki so preplavili, ali lahko da tudi kruh? Ali za svoje ljudstvo lahko priskrbi meso? 019 PSA 078 021 Torej Gospod je to slišal in je bil ogorčen, tako je bil zoper Jakoba vžgan ogenj in tudi jeza je prišla zoper Izrael, 019 PSA 078 022 ker niso verovali v Boga in niso zaupali v njegovo rešitev duš, 019 PSA 078 023 čeprav je zapovedal oblakom od zgoraj in odprl vrata nebes 019 PSA 078 024 in je nanje deževal mano za jed ter jim dajal od nebeškega žita. 019 PSA 078 025 Človek je jedel hrano angelov, poslal jim je mesa do sitosti. 019 PSA 078 026 Vzhodniku je velel, da zapiha na nebu in s svojo močjo je privedel južni veter. 019 PSA 078 027 Prav tako je nanje deževal meso kakor prah in operjeno perjad podobno kakor morski pesek 019 PSA 078 028 in dopustil jim je pasti v sredo njihovega tabora, okoli njihovih prebivališč. 019 PSA 078 029 Tako so jedli in bili popolnoma nasičeni, kajti izročil jim je njihovo lastno željo, 019 PSA 078 030 niso bili odvrnjeni od svoje želje. Vendar, ko je bila njihova jed še v njihovih ustih, 019 PSA 078 031 je nadnje prišel Božji bes in pokončal najdebelejše izmed njih in z udarcem zrušil izbrane Izraelove ljudi. 019 PSA 078 032 Kajti vsi ti so še vedno grešili in niso verovali zaradi njegovih čudovitih del. 019 PSA 078 033 Zato je njihove dneve použil v ničevosti in njihova leta v muki. 019 PSA 078 034 Ko jih je ubijal, potem so ga iskali in vrnili so se ter zgodaj poizvedovali za Bogom. 019 PSA 078 035 Spomnili so se, da je bil Bog njihova skala in vzvišeni Bog njihov odkupitelj. 019 PSA 078 036 Kljub temu so se mu prilizovati s svojimi usti in mu lagali s svojimi jeziki. 019 PSA 078 037 Kajti njihovo srce ni bilo popolnoma z njim niti niso bili neomajni v njegovi zavezi. 019 PSA 078 038 Toda on, ki je poln sočutja, je odpustil njihovo krivičnost in jih ni uničil. Da, svojo jezo je pogosto obrnil proč in ni razvnel vsega svojega besa. 019 PSA 078 039 Kajti spomnil se je, da so bili samo meso, veter, ki premine in ne prihaja ponovno. 019 PSA 078 040 Kako pogosto so ga dražili v divjini in ga žalostili v puščavi! 019 PSA 078 041 Da, obrnili so se nazaj in skušali Boga in omejevali Svetega Izraelovega. 019 PSA 078 042 Niso se spomnili njegove roke, niti dneva, ko jih je osvobodil pred sovražnikom. 019 PSA 078 043 Kako je v Egiptu izvršil svoja znamenja in svoje čudeže na polju Coana 019 PSA 078 044 in njihove reke spremenil v kri in njihove potoke, da niso mogli piti. 019 PSA 078 045 Mednje je poslal številne vrste muh, ki so jih požirale in žabe, ki so jih uničevale. 019 PSA 078 046 Tudi njihov prirastek je dal gosenici in njihov trud leteči kobilici. 019 PSA 078 047 Njihove trte je uničil s točo in njihove egiptovske smokve z zmrzaljo. 019 PSA 078 048 Tudi njihovo živino je predal toči in njihove trope vročim strelam. 019 PSA 078 049 S pošiljanjem zlih angelov mednje je nanje vrgel okrutnost svoje jeze, bes, ogorčenost in stisko. 019 PSA 078 050 Pripravil je pot svoji jezi, njihovi duši ni prizanesel pred smrtjo, temveč je njihovo življenje odstopil kužni bolezni 019 PSA 078 051 in udaril vsakega prvorojenca v Egiptu, njihovo glavno moč v Hamovih šotorskih svetiščih. 019 PSA 078 052 Toda svojemu lastnemu ljudstvu je storil, da gredo naprej kakor ovce in po divjini jih je usmerjal kakor trop. 019 PSA 078 053 Vodil jih je varno, tako da se niso bali, toda njihove sovražnike je preplavilo morje. 019 PSA 078 054 Privedel jih je do meje svojega svetišča, celo k tej gori, ki jo je pridobila njegova desnica. 019 PSA 078 055 Pred njimi je spodil tudi pogane in jim z mejno črto razdelil dediščino in Izraelovim rodovom storil, da prebivajo v svojih šotorih. 019 PSA 078 056 Kljub temu so skušali in dražili najvišjega Boga in se niso držali njegovih pričevanj, 019 PSA 078 057 temveč so se obrnili nazaj in postopali nezvesto, kakor njihovi očetje, obrnjeni so bili na stran kakor varljiv lok. 019 PSA 078 058 Kajti s svojimi visokimi mesti so ga dražili do jeze in s svojimi rezanimi podobami so ga pripravili do ljubosumnosti. 019 PSA 078 059 Ko je Bog to slišal, je bil ogorčen in silno preziral Izraela, 019 PSA 078 060 tako da je zapustil bivališče v Šilu, šotorsko svetišče, katerega je postavil med ljudmi 019 PSA 078 061 in svojo moč izročil v ujetništvo in svojo slavo v sovražnikovo roko. 019 PSA 078 062 Svoje ljudstvo je izročil meču in ogorčen je bil v zvezi s svojo dediščino. 019 PSA 078 063 Ogenj je použil njihove mladeniče in njihove mladenke niso bile omožene. 019 PSA 078 064 Njihovi duhovniki so padli pod mečem in njihove vdove niso pripravile objokovanja. 019 PSA 078 065 Potem se je Gospod prebudil kakor iz spanja in kakor mogočen človek, ki vzklika zaradi vina. 019 PSA 078 066 Svoje sovražnike je udaril v njihove zadnje dele, postavil jih je v neprestano grajo. 019 PSA 078 067 Poleg tega je odklonil Jožefovo šotorsko svetišče in ni izbral Efrájimovega rodu, 019 PSA 078 068 temveč je izbral Judov rod, goro Sion, ki jo je ljubil. 019 PSA 078 069 Svoje svetišče je zgradil kakor visoke palače, kakor zemljo, katero je utrdil na veke. 019 PSA 078 070 Poleg tega je izbral svojega služabnika Davida in ga vzel od ovčjih staj. 019 PSA 078 071 Od sledenja brejim ovcam z mladiči ga je privedel, da pase Jakoba, njegovo ljudstvo in Izraela, njegovo dediščino. 019 PSA 078 072 Tako jih je hranil glede na neokrnjenost svojega srca in jih usmerjal s spretnostjo svojih rok. 019 PSA 079 001 Oh Bog, pogani prihajajo v tvojo dediščino, omadeževali so tvoj sveti tempelj, Jeruzalem so razbili na kupe. 019 PSA 079 002 Trupla tvojih služabnikov so izročili, da so hrana perjadi neba, meso tvojih svetih za zemeljske živali. 019 PSA 079 003 Njihovo kri so kakor vodo prelivali naokoli Jeruzalema, in nikogar ni bilo, da jih pokoplje. 019 PSA 079 004 Postali smo graja našim sosedom, norčevanje in posmeh tem, ki so okoli nas. 019 PSA 079 005 Doklej, Gospod? Hočeš biti jezen na veke? Ali bo tvoja ljubosumnost gorela kakor ogenj? 019 PSA 079 006 Svoj bes izlij nad pogane, ki te ne spoznavajo in nad kraljestva, ki ne kličejo tvojega imena. 019 PSA 079 007 Kajti požrli so Jakoba in opustošili njegovo prebivališče. 019 PSA 079 008 Oh, ne spominjaj se zoper nas prejšnjih krivičnosti, naj nas tvoja nežna usmiljenja naglo vodijo, kajti mi smo zelo ponižani. 019 PSA 079 009 Pomagaj nam, oh Bog rešitve naše duše, zaradi slave svojega imena in osvobodi nas in naše grehe očisti proč zaradi svojega imena. 019 PSA 079 010 Zakaj bi pogani rekli: „Kje je njihov Bog?“Naj bo z maščevanjem krvi tvojih služabnikov, ki je prelita, on spoznan med pogani v našem pogledu. 019 PSA 079 011 Naj pride predte jetnikovo vzdihovanje; glede na veličino svoje moči ohrani tiste, ki so določeni, da umrejo 019 PSA 079 012 in povrni našim sosedom njihovo grajo sedemkratno v njihovo naročje, s katero so te grajali, oh Gospod. 019 PSA 079 013 Tako ti bomo mi, tvoje ljudstvo in ovce tvojega pašnika, dajali zahvalo na veke. Tvojo hvalo bomo naznanjali vsem rodovom. 019 PSA 080 001 Pazljivo prisluhni, Pastir Izraela, ti, ki vodiš Jožefa kakor trop, ti, ki prebivaš med keruboma, zasij. 019 PSA 080 002 Pred Efrájimom, Benjaminom in Manásejem razvnemi svojo moč ter pridi in nas reši. 019 PSA 080 003 Ponovno nas spreobrni, oh Bog in svojemu obrazu povzroči, da zasije in mi bomo rešeni. 019 PSA 080 004 Oh Gospod, Bog nad bojevniki, doklej boš jezen proti molitvi tvojega ljudstva? 019 PSA 080 005 Hraniš jih s kruhom solza in jim daješ, da v veliki meri pijejo solze. 019 PSA 080 006 Delaš nas prepir našim sosedom in naši sovražniki se smejijo med seboj. 019 PSA 080 007 Ponovno nas spreobrni, oh Bog nad bojevniki in svojemu obrazu povzroči, da zasije in mi bomo rešeni. 019 PSA 080 008 Iz Egipta si privedel trto, spodil si pogane in jo zasadil. 019 PSA 080 009 Pred njo si pripravil prostor in ji povzročil, da je napravila globoko korenino in napolnila zemljo. 019 PSA 080 010 Hribi so bili pokriti z njeno senco in njene veje so bile podobne čednim cedram. 019 PSA 080 011 Njene veje je poslala v morje in njene mladike v reko. 019 PSA 080 012 Zakaj si ti potem podrl njene ograje, tako da jo smukajo vsi, ki gredo mimo po poti? 019 PSA 080 013 Merjasec iz gozda jo pustoši in poljska žival jo požira. 019 PSA 080 014 Vrni se, rotimo te, oh Bog nad bojevniki, poglej dol z neba in glej in obišči to trto 019 PSA 080 015 in vinograd, ki ga je zasadila tvoja desnica in mladiko, ki si jo zaradi sebe naredil močno. 019 PSA 080 016 Požgana je z ognjem, posekana je. Oni se pogubljajo ob graji tvojega obličja. 019 PSA 080 017 Naj bo tvoja roka nad človekom tvoje desnice, nad sinom človekovim, katerega si storil močnega zase. 019 PSA 080 018 Tako od tebe ne bomo odšli nazaj, oživi nas in mi bomo klicali tvoje ime. 019 PSA 080 019 Ponovno nas spreobrni, oh Gospod Bog nad bojevniki, svojemu obrazu povzroči, da zasije in mi bomo rešeni. 019 PSA 081 001 Glasno prepevajte Bogu, naši môči, naredite radosten glas Jakobovemu Bogu. 019 PSA 081 002 Vzemite psalm in prinesite sèm tamburin, prijetno harfo s plunko. 019 PSA 081 003 Trobite na šofar ob mlaju, ob določenem času na naš slovesen prazničen dan. 019 PSA 081 004 Kajti to je bil zakon za Izraela in postava Jakobovega Boga. 019 PSA 081 005 To je odredil v Jožefu za pričevanje, ko je šel ven skozi egiptovsko deželo, kjer sem slišal jezik, ki ga nisem razumel: 019 PSA 081 006 „Njegovo ramo sem odstranil od bremena, njegove roke so bile osvobojene pred lonci. 019 PSA 081 007 Ti si klical in jaz sem te osvobodil, odgovoril sem ti na skrivnem kraju groma, se ti potrdil pri vodah Meríbe. 019 PSA 081 008 Poslušaj, oh moje ljudstvo, pričeval ti bom, oh Izrael, če bi mi hotel prisluhniti. 019 PSA 081 009 V tebi naj ne bo tujega boga, niti ne boš oboževal nobenega tujega boga. 019 PSA 081 010 Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki te je privedel iz egiptovske dežele; široko odpri svoja usta in napolnil jih bom. 019 PSA 081 011 Toda moje ljudstvo noče prisluhniti mojemu glasu in Izrael noče od mene. 019 PSA 081 012 Tako sem jih izročil njihovim lastnim srčnim željam in živeli so po svojih lastnih nasvetih. 019 PSA 081 013 Oh, da bi mi moje ljudstvo prisluhnilo in bi Izrael hodil po mojih poteh! 019 PSA 081 014 Kmalu bi podjarmil njihove sovražnike in svojo roko obrnil zoper njihove nasprotnike. 019 PSA 081 015 Gospodovi sovražniki bi se morali podvreči pod njega, pa bi se njihov čas ohranil na veke. 019 PSA 081 016 Hranil bi jih tudi z najodličnejšo pšenico in z medom iz skale bi te nasitil.“ 019 PSA 082 001 Bog stoji v skupnosti mogočnih, sodi med bogovi. 019 PSA 082 002 „Doklej boste nepravično sodili in sprejemali zunanjost zlobnih? 019 PSA 082 003 Branite revne in osirotele, ravnajte pravično prizadetim in pomoči potrebnim. 019 PSA 082 004 Osvobodite uboge in pomoči potrebne, odstranite jih iz roke zlobnih.“ 019 PSA 082 005 Ne vedo niti ne bodo razumeli, hodijo v temi, vsi temelji sveta so izven naravnega reda. 019 PSA 082 006 Rekel sem: „Vi ste bogovi in vsi izmed vas ste otroci Najvišjega. 019 PSA 082 007 Vendar boste umrli kakor ljudje in padli kakor kdo izmed princev.“ 019 PSA 082 008 Vstani, oh Bog, sodi zemljo, kajti ti boš podedoval vse narode. 019 PSA 083 001 Ne bodi tiho, oh Bog, ne molči in ne bodi molčeč, oh Bog. 019 PSA 083 002 Kajti glej, tvoji sovražniki pripravljajo upor in tisti, ki te sovražijo, so povzdignili glavo. 019 PSA 083 003 Zoper tvoje ljudstvo so sprejeli prebrisan nasvet in se posvetovali zoper tvoje skrite. 019 PSA 083 004 Rekli so: „Pridimo in odrežimo jih od tega, da so narod, da Izraelovo ime ne bo več v spominu.“ 019 PSA 083 005 Kajti skupaj so se soglasno posvetovali, združeni so zoper tebe: 019 PSA 083 006 Edómova šotorska svetišča in Izmaelci; Moábovci in Hagárovci; 019 PSA 083 007 Gebál, Amón in Amálek; Filistejci s prebivalci Tira; 019 PSA 083 008 pridružen jim je tudi Asúr; pomagali so Lotovim sinovom. 019 PSA 083 009 Stôri jim kakor Midjáncem, kakor Siseráju, kakor Jabínu pri potoku Kišón, 019 PSA 083 010 ki so bili pokončani pri En Doru, postali so kakor gnoj za zemljo. 019 PSA 083 011 Naredite njihove plemiče kakor Oréba in kakor Zeéba, da, vse njihove prince kot Zebaha in kot Calmunája, 019 PSA 083 012 ki so rekli: „Vzemimo si Božje hiše v posest.“ 019 PSA 083 013 Oh moj Bog, naredi jih kot pleve, kakor strnišče pred vetrom. 019 PSA 083 014 Kakor ogenj požiga gozd in kakor plamen zažiga gore, 019 PSA 083 015 tako jih preganjaj s svojim neurjem in s svojim viharjem jih naredi prestrašene. 019 PSA 083 016 Njihove obraze napolni s sramoto, da bodo lahko iskali tvoje ime, oh Gospod. 019 PSA 083 017 Naj bodo zasramovani in zbegani na veke; da, naj bodo osramočeni in [naj] se pogubijo, 019 PSA 083 018 da bodo ljudje lahko vedeli, da si ti, čigar ime samó je Jahve, najvišji nad vso zemljo. 019 PSA 084 001 Kako ljubka so tvoja šotorska svetišča, oh Gospod nad bojevniki! 019 PSA 084 002 Moja duša hrepeni, da, celó slabi zaradi Gospodovih dvorov, moje srce in moje meso vpijeta za živim Bogom. 019 PSA 084 003 Da, vrabec najde dom in lastovka gnezdo zase, kjer lahko položi svoje mladiče, celó tvoje oltarje, oh Gospod nad bojevniki, moj Kralj in moj Bog. 019 PSA 084 004 Blagoslovljeni so tisti, ki prebivajo v tvoji hiši, oni te bodo nenehno slavili. 019 PSA 084 005 Blagoslovljen je človek, čigar moč je v tebi, v čigar srcu so njihove poti. 019 PSA 084 006 Kateri hodijo skozi dolino Baka jo oblikujejo [v] studenec, tudi dež napolnjuje tolmune. 019 PSA 084 007 Hodijo iz moči v moč, vsak izmed njih se na Sionu prikaže pred Bogom. 019 PSA 084 008 Oh Gospod Bog nad bojevniki, usliši mojo molitev, pazljivo prisluhni, oh Bog Jakobov. 019 PSA 084 009 Glej, oh Bog, naš ščit in poglej na obraz svojega maziljenca. 019 PSA 084 010 Kajti en dan v tvojih dvorih je boljši kakor tisoč. Raje bi bil vratar v hiši svojega Boga, kakor da bi prebival v šotorih zlobnosti. 019 PSA 084 011 Kajti Gospod Bog je sonce in ščit, Gospod bo dal milost in slavo, nobene dobre stvari ne bo zadržal pred tistimi, ki hodijo iskreno. 019 PSA 084 012 Oh Gospod nad bojevniki, blagoslovljen je mož, ki zaupa vate. 019 PSA 085 001 Gospod, naklonjen si bil svoji deželi, nazaj si privedel Jakobovo ujetništvo. 019 PSA 085 002 Odpustil si krivičnost svojega ljudstva, pokril si vse njihove grehe. 019 PSA 085 003 Odstranil si ves svoj bes, sebe si odvrnil od okrutnosti svoje jeze. 019 PSA 085 004 Spreobrni nas, oh Bog rešitve naše duše in svoji jezi do nas povzroči, da preneha. 019 PSA 085 005 Hočeš biti večno jezen na nas? Hočeš svojo jezo raztegniti na vse rodove? 019 PSA 085 006 Ali nas ne boš ponovno oživil, da se tvoje ljudstvo lahko veseli v tebi? 019 PSA 085 007 Pokaži nam svoje usmiljenje, oh Gospod in zagotovi nam svojo rešitev duše. 019 PSA 085 008 Slišal bom kaj bo Bog, Gospod, govoril, kajti svojemu ljudstvu in svojim svetim bo govoril mir, toda oni naj se ne obrnejo ponovno k neumnosti. 019 PSA 085 009 Zagotovo je njegova rešitev duš blizu tistim, ki se ga bojijo, da bo v naši deželi lahko prebivala slava. 019 PSA 085 010 Usmiljenje in resnica sta se skupaj srečala, pravičnost in mir sta poljubila drug drugega. 019 PSA 085 011 Resnica bo izvirala iz zemlje in pravičnost bo gledala dol z neba. 019 PSA 085 012 Da, Gospod bo dal to, kar je dobro in naša dežela bo obrodila svoj donos. 019 PSA 085 013 Pravičnost bo hodila pred njim in postavila nas bo na pot njegovih korakov. 019 PSA 086 001 Nagni svoje uho, oh Gospod, prisluhni mi, ker sem ubog in pomoči potreben. 019 PSA 086 002 Ohrani mojo dušo, ker sem svet, oh ti moj Bog, reši svojega služabnika, ki zaupa vate. 019 PSA 086 003 Bodi mi usmiljen, oh Gospod, kajti vsak dan kličem k tebi. 019 PSA 086 004 Razveseli dušo svojega služabnika, kajti k tebi, oh Gospod, dvigujem svojo dušo. 019 PSA 086 005 Kajti ti, Gospod, si dober in pripravljen odpustiti in obilen v usmiljenju k vsem tem, ki kličejo k tebi. 019 PSA 086 006 Pazljivo prisluhni, oh Gospod, moji molitvi in pazi na glas mojih ponižnih prošenj. 019 PSA 086 007 Na dan svoje stiske bom klical k tebi, kajti ti mi boš odgovoril. 019 PSA 086 008 Med bogovi ni nikogar podobnega tebi, oh Gospod; niti ni nobenih del podobnih tvojim delom. 019 PSA 086 009 Vsi narodi, katere si naredil, bodo prišli in oboževali pred teboj, oh Gospod in proslavili bodo tvoje ime. 019 PSA 086 010 Kajti ti si velik in delaš čudovite stvari, samo ti si Bog. 019 PSA 086 011 Úči me svojo pot, oh Gospod, hodil bom v tvoji resnici, zedini moje srce, da se bo balo tvojega imena. 019 PSA 086 012 Hvalil te bom, oh Gospod, moj Bog, z vsem svojim srcem in tvoje ime bom proslavljal na vékomaj. 019 PSA 086 013 Kajti veliko je tvoje usmiljenje do mene in mojo dušo si osvobodil pred najglobljim peklom. 019 PSA 086 014 Oh Bog, ponosni so vstali zoper mene in zbori nasilnih ljudi so stregli po moji duši, niso pa tebe postavili pred sebe. 019 PSA 086 015 Toda ti, oh Gospod, si Bog poln sočutja in milostljiv, potrpežljiv in obilen v milosti in resnici. 019 PSA 086 016 Oh, obrni se k meni in se me usmili, daj svojo moč svojemu služabniku in reši sina svoje pomočnice. 019 PSA 086 017 Pokaži mi znamenje v dobro, da bodo tisti, ki me sovražijo, lahko to videli in bili osramočeni, ker si mi ti, Gospod, pomagal in me tolažil. 019 PSA 087 001 Njegov temelj je na svetih gorah. 019 PSA 087 002 Gospod bolj ljubi Sionska velika vrata kakor vsa Jakobova prebivališča. 019 PSA 087 003 Veličastne stvari se govorijo o tebi, oh Božje mesto. 019 PSA 087 004 Tistim, ki me poznajo, bom omenjal Rahab in Babilon; glej Filisteja in Tir z Etiopijo; ta človek je bil rojen tam. 019 PSA 087 005 In o Sionu bo rečeno: „Ta in ta človek je bil rojen v njem in sam najvišji ga bo utrdil.“ 019 PSA 087 006 Ko vpisuje ljudstvo bo Gospod štel, da je bil ta človek rojen tam. 019 PSA 087 007 Prav tako bodo tam tako pevci kakor igralci na glasbila, vsi moji izviri so v tebi. 019 PSA 088 001 Oh Gospod Bog, rešitev moje duše, pred teboj sem klical dan in noč. 019 PSA 088 002 Naj moja molitev pride predte, svoje uho nagni k mojemu klicu, 019 PSA 088 003 kajti moja duša je polna stisk in moje življenje se bliža grobu. 019 PSA 088 004 Prištet sem s tistimi, ki gredo dol v jamo. Sem kakor človek, ki nima moči. 019 PSA 088 005 Svoboden med mrtvimi, kakor umorjeni, ki ležijo v grobu, katerih se ne spominjaš več in iztrebljeni so iz tvoje roke. 019 PSA 088 006 Položil si me v najglobljo jamo, v temo, v globine. 019 PSA 088 007 Tvoj bes trdno leži na meni in prizadel si me z vsemi svojimi valovi. 019 PSA 088 008 Mojega znanca si postavil daleč od mene, njim si me naredil [za] ogabnost, zaprt sem in ne morem priti ven. 019 PSA 088 009 Moje oko žaluje zaradi stiske, Gospod, vsak dan sem klical k tebi, svoje roke sem iztegoval k tebi. 019 PSA 088 010 Hočeš mrtvim pokazati čudeže? Mar bodo mrtvi vstali in te hvalili? 019 PSA 088 011 Bo tvoja ljubeča skrbnost oznanjena v grobu? Ali tvoja zvestoba v propadu? 019 PSA 088 012 Bodo tvoji čudeži spoznani v temi? In tvoja pravičnost v deželi pozabljivosti? 019 PSA 088 013 Toda jaz sem klical k tebi, oh Gospod in zjutraj te bo moja molitev prestregla. 019 PSA 088 014 Gospod, zakaj zavračaš mojo dušo? Zakaj skrivaš svoj obraz pred menoj? 019 PSA 088 015 Prizadet sem in od svoje mladosti pripravljen umreti, medtem ko trpim tvoje strahote, sem raztresen. 019 PSA 088 016 Tvoj kruti bes gre prek mene, tvoje strahote so me uničile. 019 PSA 088 017 Vsak dan so prišli okoli mene kakor voda, skupaj so me obkrožali. 019 PSA 088 018 Ljubega in prijatelja si postavil daleč od mene in mojega znanca v temo. 019 PSA 089 001 O Gospodovih milostih bom prepeval na veke, s svojimi usti bom vsem rodovom razglašal tvojo zvestobo. 019 PSA 089 002 Kajti rekel sem: „Usmiljenje bo zgrajeno na veke, svojo zvestobo boš utrdil v samih nebesih.“ 019 PSA 089 003 S svojimi izbranimi sem sklenil zavezo, prisegel sem Davidu, svojemu služabniku: 019 PSA 089 004 „Tvoje seme bom utrdil na veke in tvoj prestol zgradil za vse rodove.“ 019 PSA 089 005 Nebesa bodo hvalila tvoje čudeže, oh Gospod, tudi tvojo zvestobo v skupnosti svetih. 019 PSA 089 006 Kajti kdo na nebu bi bil lahko primerjan z Gospodom? Kdo izmed sinov mogočnega bi bil lahko podoben Gospodu? 019 PSA 089 007 Boga se je silno bati v zboru svetih in spoštujejo ga vsi tisti, ki so okoli njega. 019 PSA 089 008 Oh Gospod Bog nad bojevniki, kdo je močan Gospod, podoben tebi ali tvoji zvestobi naokoli tebe? 019 PSA 089 009 Ti vladaš besnenju morja, ko njegovi valovi vstanejo, jih ti umirjaš. 019 PSA 089 010 Zlomil si Rahaba na koščke, kakor nekoga, ki je umorjen, s svojim močnim laktom si razkropil svoje sovražnike. 019 PSA 089 011 Nebesni obok je tvoj, tudi zemlja je tvoja, kar se tiče zemeljskega kroga in njegove polnosti, si jih ti utemeljil. 019 PSA 089 012 Sever in jug, ti si ju ustvaril, Tabor in Hermon se bosta veselila v tvojem imenu. 019 PSA 089 013 Ti imaš mogočen laket, močna je tvoja roka in visoka je tvoja desnica. 019 PSA 089 014 Pravičnost in sodba sta prebivališče tvojega prestola, usmiljenje in resnica bosta šla pred tvojim obličjem. 019 PSA 089 015 Blagoslovljeno je ljudstvo, ki pozna radosten zvok, hodili bodo, oh Gospod, v svetlobi tvojega obličja. 019 PSA 089 016 V tvojem imenu se bodo veselili ves dan in v tvoji pravičnosti bodo povišani. 019 PSA 089 017 Kajti ti si slava njihove moči in v tvoji naklonjenosti bo naš rog povišan. 019 PSA 089 018 Kajti Gospod je naša obramba in Sveti Izraelov je naš kralj. 019 PSA 089 019 Potem svojemu svetemu spregovoriš v videnju in rečeš: „Položil sem pomoč na nekoga, ki je mogočen, povišal sem enega izbranega izmed ljudstva. 019 PSA 089 020 Našel sem Davida, svojega služabnika, s svojim svetim oljem sem ga mazilil, 019 PSA 089 021 s katerim bo moja roka utrjena, tudi moj laket ga bo krepil. 019 PSA 089 022 Sovražnik se ne bo maščeval nad njim, niti ga sin zlobnosti [ne bo] prizadel. 019 PSA 089 023 Njegove sovražnike bom premagal pred njegovim obrazom in nadlegoval tiste, ki ga sovražijo. 019 PSA 089 024 Toda z njim bosta moja zvestoba in moje usmiljenje in v mojem imenu bo povišan njegov rog. 019 PSA 089 025 Njegovo roko bom postavil tudi na morje in njegovo desnico na reke. 019 PSA 089 026 Klical bo k meni: ‚Ti si moj oče, moj Bog in skala rešitve moje duše.‘ 019 PSA 089 027 Postavil ga bom tudi [za] svojega prvorojenca, višje kakor kralje zemlje. 019 PSA 089 028 Svoje usmiljenje bom zanj ohranil na vékomaj in moja zaveza bo trdno stala z njim. 019 PSA 089 029 Tudi njegovemu semenu bom storil, da ostane na veke in njegov prestol kakor nebeški dnevi. 019 PSA 089 030 Če njegovi otroci zapustijo mojo postavo in ne hodijo po mojih sodbah, 019 PSA 089 031 če prelomijo moje zakone in se ne držijo mojih zapovedi, 019 PSA 089 032 potem bom s palico obiskal njihov prestopek in njihovo krivičnost z bičanjem. 019 PSA 089 033 Vendar pa svoje ljubeče skrbnosti ne bom popolnoma odvzel od njega niti svoji zvestobi [ne bom] pustil, da izneveri. 019 PSA 089 034 Svoje zaveze ne bom prelomil niti predrugačil besede, ki je odšla iz mojih ustnic. 019 PSA 089 035 Enkrat sem prisegel pri svoji svetosti, da Davidu ne bom lagal. 019 PSA 089 036 Njegovo seme bo ostalo na veke in njegov prestol kakor sonce pred menoj. 019 PSA 089 037 Kakor luna bo utrjen na veke in kakor zvesta priča na nebu.“ 019 PSA 089 038 Toda ti si zavrgel in prezrl, ogorčen si bil zaradi svojega maziljenca. 019 PSA 089 039 Razveljavil si zavezo svojega služabnika, njegovo krono si oskrunil z metanjem na tla. 019 PSA 089 040 Porušil si vse njegove ograje, njegova oporišča si privedel do propada. 019 PSA 089 041 Vsi, ki gredo po poti, ga plenijo, graja je svojim sosedom. 019 PSA 089 042 Dvignil si desnico njegovih nasprotnikov, vsem njegovim sovražnikom si storil, da se veselijo. 019 PSA 089 043 Obrnil si tudi ostrino njegovega meča in ga nisi naredil, da se zoperstavi v bitki. 019 PSA 089 044 Njegovi slavi si storil, da preneha in njegov prestol si vrgel na tla. 019 PSA 089 045 Dneve njegove mladosti si skrajšal, pokril si ga s sramoto. 019 PSA 089 046 Doklej, Gospod? Se hočeš skrivati na veke? Bo tvoj bes gorel kakor ogenj? 019 PSA 089 047 Spomni se kako kratek je moj čas, zakaj si vse ljudi naredil zaman? 019 PSA 089 048 Kateri človek je kdor živi in ne bo videl smrti? Ali bo svojo dušo osvobodil pred roko groba? 019 PSA 089 049 Gospod, kje so tvoje prejšnje ljubeče skrbnosti, katere v svoji resnici prisegaš Davidu? 019 PSA 089 050 Spomni se, Gospod, graje svojih služabnikov, kako v svojih prsih nosim grajo vseh mogočnih ljudi, 019 PSA 089 051 s čimer so grajali tvoji sovražniki, oh Gospod, s čimer so grajali stopinje tvojega maziljenca. 019 PSA 089 052 Blagoslovljen bodi Gospod na vékomaj. Amen in Amen. 019 PSA 090 001 Gospod, ti si bil naše bivališče za vse rodove. 019 PSA 090 002 Preden so bile rojene gore, oziroma kadarkoli si oblikoval zemljo in zemeljski krog, celo od večnosti do večnosti, si ti Bog. 019 PSA 090 003 Človeka obračaš k uničenju in praviš: „Vrnite se, vi človeški otroci.“ 019 PSA 090 004 Kajti tisoč let v tvojem pogledu je samo kakor včerajšnji dan, ki je minil in kakor straža v noči. 019 PSA 090 005 Odnašaš jih proč kakor s poplavo, oni so kakor spanec, zjutraj so podobni travi, ki raste. 019 PSA 090 006 Zjutraj cveti in raste, zvečer je odrezana in ovene. 019 PSA 090 007 Kajti použiti smo s tvojo jezo in s tvojim besom smo zbegani. 019 PSA 090 008 Predse si postavil naše krivičnosti, naše skrite grehe v svetlobo svojega obličja. 019 PSA 090 009 Kajti vsi naši dnevi so minili v tvojem besu, naša leta smo preživeli kakor zgodbo, ki je povedana. 019 PSA 090 010 Dni naših let je sedemdeset let in če jih je zaradi razloga moči osemdeset let, je vendarle njihova moč trud in bridkost, kajti to je kmalu odrezano in mi odletimo. 019 PSA 090 011 Kdo pozna moč tvoje jeze? Celó glede na tvoj strah, tak je tvoj bes. 019 PSA 090 012 Zaradi tega nas uči šteti naše dneve, da bomo naša srca lahko posvetili modrosti. 019 PSA 090 013 Vrni se, oh Gospod, doklej? To naj te pokesa glede tvojih služabnikov. 019 PSA 090 014 Oh, zgodaj nas nasiti s svojim usmiljenjem, da se bomo lahko veselili vse naše dni. 019 PSA 090 015 Stôri nas vesele glede na dneve, v katerih si nas prizadel in leta v katerih smo videli zlo. 019 PSA 090 016 Naj se tvoje delo pokaže tvojim služabnikom in tvoja slava njihovim otrokom. 019 PSA 090 017 Nad nami pa naj bo lepota Gospoda, našega Boga. Utrdi delo naših rok nad nami, da, delo naših rok, utrdi ga. 019 PSA 091 001 Kdor prebiva na skrivnem kraju Najvišjega, bo ostal pod senco Vsemogočnega. 019 PSA 091 002 Rekel bom o Gospodu: „ On je moje zatočišče in moja trdnjava, moj Bog, vanj bom zaupal.“ 019 PSA 091 003 Zagotovo te bo osvobodil pred ptičarjevo zanko in pred ogabno kužno boleznijo. 019 PSA 091 004 Pokril te bo s svojim perjem in pod njegovimi peruti boš zaupal; njegova resnica bo tvoj ščit in oklep. 019 PSA 091 005 Ne boš se bal zaradi strahote ponoči, niti zaradi puščice, ki leti podnevi, 019 PSA 091 006 niti zaradi kužne bolezni, ki hodi v temi, niti zaradi uničenja, ki pustoši opoldan. 019 PSA 091 007 Tisoč jih bo padlo na tvoji strani in deset tisoč na tvoji desnici, toda tebi se to ne bo približalo. 019 PSA 091 008 Samo s svojimi očmi boš gledal in videl nagrado zlobnih. 019 PSA 091 009 Ker si naredil Gospoda, ki je moje zatočišče, celó Najvišjega, [za] svoje prebivališče, 019 PSA 091 010 te nobeno zlo ne zadene niti nobena nadloga ne bo prišla blizu tvojega prebivališča. 019 PSA 091 011 Kajti svojim angelom bo zapovedal nad teboj, da te varujejo na vseh tvojih poteh. 019 PSA 091 012 Nosili te bodo na svojih rokah, da ne bi svoje stopalo treščil ob kamen. 019 PSA 091 013 Stopal boš na leva in gada, mladega leva in zmaja boš pogazil pod stopali. 019 PSA 091 014 Ker je svojo ljubezen naravnal name, zato ga bom osvobodil, postavil ga bom visoko, ker je spoznal moje ime. 019 PSA 091 015 Klical bo k meni in odgovoril mu bom, z njim bom v stiski, osvobodil ga bom in mu izkazal čast. 019 PSA 091 016 Zadovoljil ga bom z dolgim življenjem in mu pokazal svojo rešitev duše. 019 PSA 092 001 Dobra stvar se je zahvaljevati Gospodu in prepevati hvalnice njegovemu imenu, oh Najvišji, 019 PSA 092 002 naznanjati zjutraj tvojo ljubečo skrbnost in tvojo zvestobo vsako noč 019 PSA 092 003 na glasbilo desetih strun in na plunko, na harfo s slovesnim zvokom. 019 PSA 092 004 Kajti ti, Gospod, si me zaradi svojega delovanja naredil veselega, z deli tvojih rok bom slavil zmago. 019 PSA 092 005 Oh Gospod, kako velika so tvoja dela! In tvoje misli so zelo globoke. 019 PSA 092 006 Brutalnež ne spozna, niti tega ne razume bedak. 019 PSA 092 007 Kadar zlobni poganja kakor trava in ko vsi delavci krivičnosti uspevajo, je to, da bodo uničeni na veke, 019 PSA 092 008 toda ti, Gospod, si naj višji na vékomaj. 019 PSA 092 009 Kajti glej, tvoji sovražniki, oh Gospod, kajti glej, tvoji sovražniki bodo izginili, vsi delavci krivičnosti bodo razkropljeni. 019 PSA 092 010 Toda moj rog boš povišal kakor samorogov rog, maziljen bom s svežim oljem. 019 PSA 092 011 Tudi moje oko bo videlo mojo željo na mojih sovražnikih in moja ušesa bodo slišala mojo željo glede zlobnih, ki vstajajo zoper mene. 019 PSA 092 012 Pravični bo uspeval kakor palmovo drevo, rasel bo kakor cedra na Libanonu. 019 PSA 092 013 Tisti, ki bodo vsajeni v Gospodovi hiši, bodo cveteli v Božjih dvorih. 019 PSA 092 014 Še v visoki starosti bodo prinašali sad, obilni bodo in uspešni, 019 PSA 092 015 da pokažejo, da je Gospod pošten, on je moja skala in nepravičnosti ni v njem. 019 PSA 093 001 Gospod kraljuje, oblečen je z veličanstvom, Gospod je oblečen z močjo, s katero se je opasal, tudi zemeljski krog je utrdil, da ne more biti omajan. 019 PSA 093 002 Tvoj prestol je utrjen od davnine, ti si od večnosti. 019 PSA 093 003 Reke so se dvignile, oh Gospod, reke so povzdignile svoj glas, reke so dvignile svoje valove. 019 PSA 093 004 Gospod na višavi je mogočnejši kakor glas mnogih vodá, da, kakor mogočni valovi morja. 019 PSA 093 005 Tvoja pričevanja so zelo zanesljiva, svetost se spodobi tvoji hiši, oh Gospod, na veke. 019 PSA 094 001 Oh Gospod Bog, kateremu pripada maščevanje, oh Bog, kateremu pripada maščevanje, pokaži se. 019 PSA 094 002 Dvigni se, ti sodnik zemlje, povrni nagrado ponosnim. 019 PSA 094 003 Gospod, doklej bodo zlobni, doklej bodo zlobni slavili zmago? 019 PSA 094 004 Kako dolgo bodo izgovarjali in govorili trde stvari in se bahali vsi delavci krivičnosti? 019 PSA 094 005 Tvoje ljudstvo razbijajo na koščke, oh Gospod in prizadevajo tvojo dediščino. 019 PSA 094 006 Ubijajo vdovo in tujca in morijo osirotele. 019 PSA 094 007 Vendar pravijo: „ Gospod nas ne bo videl niti Bog Jakobov tega ne bo upošteval.“ 019 PSA 094 008 Razumite, vi brutalni izmed ljudstva in vi bedaki, kdaj boste modri? 019 PSA 094 009 Kdor je zasadil uho, da ne bi slišal? Kdor je oblikoval oko, da ne bi videl? 019 PSA 094 010 Kdor kaznuje pogane, da ne bi grajal? Kdor uči človeka spoznanja, da ne bi vedel? 019 PSA 094 011 Gospod pozna človekove misli, da so le-te ničevost. 019 PSA 094 012 Blagoslovljen je človek, katerega karaš, oh Gospod in ga učiš iz svoje postave, 019 PSA 094 013 da mu lahko daš počitek od dni nadloge, dokler ni izkopana jama za zlobnega. 019 PSA 094 014 Kajti Gospod ne bo zavrgel svojega ljudstva niti ne bo zapustil svoje dediščine. 019 PSA 094 015 Toda sodba se bo vrnila k pravičnosti in vsi iskreni v srcu ji bodo sledili. 019 PSA 094 016 Kdo se bo zame dvignil zoper hudodelce? Ali kdo bo zame vstal zoper delavce krivičnosti? 019 PSA 094 017 Če Gospod ne bi bil moja pomoč, bi moja duša skoraj prebivala v tišini. 019 PSA 094 018 Ko sem rekel: „Moje stopalo zdrsuje, me je podpiralo tvoje usmiljenje, oh Gospod. 019 PSA 094 019 V množici mojih misli znotraj mene, tvoje tolažbe razveseljujejo mojo dušo. 019 PSA 094 020 Mar bo prestol krivičnosti, ki z uzakonitvijo snuje vragolijo, imel družbo s teboj? 019 PSA 094 021 Skupaj se zbirajo zoper dušo pravičnega in obsojajo nedolžno kri. 019 PSA 094 022 Toda Gospod je moja obramba in moj Bog je skala mojega zatočišča. 019 PSA 094 023 Nadnje bo privedel njihovo lastno krivičnost in odsekal jih bo v njihovi lastni zlobnosti, da, Gospod, naš Bog, jih bo odsekal. 019 PSA 095 001 Oh pridite, zapojmo Gospodu, naredimo radosten glas skali rešitve naše duše. 019 PSA 095 002 Pridimo pred njegovo prisotnost z zahvaljevanjem in s psalmi mu naredimo radosten zvok. 019 PSA 095 003 Kajti Gospod je velik Bog in velik Kralj nad vsemi bogovi. 019 PSA 095 004 V njegovi roki so globoki kraji zemlje, tudi moč hribov je njegova. 019 PSA 095 005 Morje je njegovo in on ga je naredil in njegove roke so oblikovale kopno zemljo. 019 PSA 095 006 Oh pridite, naj obožujemo in se priklonimo, pokleknimo pred Gospodom, našim stvarnikom. 019 PSA 095 007 Kajti on je naš Bog, mi pa smo ljudstvo njegovega pašnika in ovce njegove roke. Če boste danes zaslišali njegov glas, 019 PSA 095 008 ne zakrknite svojega srca kakor z izzivanjem in kakor na dan preizkušnje v divjini, 019 PSA 095 009 ko so me vaši očetje skušali, me dokazovali in gledali moje delo. 019 PSA 095 010 Dolgih štirideset let sem s tem rodom skupaj žaloval in rekel: „To je ljudstvo, ki se moti v svojem srcu in niso spoznali mojih poti, “ 019 PSA 095 011 ki sem jim v svojem besu prisegel, da ne bodo vstopili v moj počitek. 019 PSA 096 001 Oh pojte Gospodu novo pesem, pojte Gospodu, vsa zemlja. 019 PSA 096 002 Prepevajte Gospodu, blagoslavljajte njegovo ime, iz dneva v dan naznanjajte njegovo rešitev duš. 019 PSA 096 003 Oznanjajte njegovo slavo med pogani, njegove čudeže med vsemi ljudstvi. 019 PSA 096 004 Kajti Gospod je velik in silno bodi hvaljen, njega se je bati nad vsemi bogovi. 019 PSA 096 005 Kajti vsi bogovi narodov so maliki, toda Gospod je naredil nebesni obok. 019 PSA 096 006 Čast in veličanstvo sta pred njim, moč in lepota sta v njegovem svetišču. 019 PSA 096 007 Dajajte Gospodu, oh sorodstva ljudstev, dajajte Gospodu slavo in moč. 019 PSA 096 008 Dajajte Gospodu slavo, primerno njegovemu imenu, prinesite daritev in pridite v njegove dvore. 019 PSA 096 009 Oh, obožujte Gospoda v lepoti svetosti, trepetaj pred njim, vsa zemlja! 019 PSA 096 010 Govorite med pogani, da Gospod kraljuje, tudi zemeljski krog bo utrjen, da ne bo omajan, ljudstva bo sodil pravično. 019 PSA 096 011 Naj se nebesni obok veseli in naj bo zemlja vesela, naj morje buči in njegova polnost. 019 PSA 096 012 Naj bo polje radostno in vse, kar je tam, potem se bodo vsa gozdna drevesa veselila 019 PSA 096 013 pred Gospodom, kajti on prihaja, kajti on prihaja, da sodi zemljo. S pravičnostjo bo sodil zemeljski krog in ljudstva s svojo resnico. 019 PSA 097 001 Gospod kraljuje, naj se zemlja veseli, naj bo množica otokov vesela le-tega. 019 PSA 097 002 Oblaki in tema so okoli njega, pravičnost in sodba sta prebivališče njegovega prestola. 019 PSA 097 003 Ogenj gre pred njim in naokrog požiga njegove sovražnike. 019 PSA 097 004 Njegovi bliski so razsvetlili zemeljski krog, zemlja je videla in trepetala. 019 PSA 097 005 Hribi so se v Gospodovi prisotnosti topili kakor vosek, ob Gospodovi prisotnosti vsa zemlja. 019 PSA 097 006 Nebesa oznanjujejo njegovo pravičnost in vsa ljudstva vidijo njegovo slavo. 019 PSA 097 007 Zbegani so vsi tisti, ki služijo rezanim podobam, ki se bahajo z maliki, obožujte ga, vsi vi bogovi. 019 PSA 097 008 Sion je slišal in je bil vesel in judovske hčere so se veselile zaradi tvojih sodb, oh Gospod. 019 PSA 097 009 Kajti ti, Gospod, si dvignjen nad vso zemljo, zelo si vzvišen nad vsemi bogovi. 019 PSA 097 010 Vi, ki ljubite Gospoda, sovražite zlo, on varuje duše svojih svetih, osvobaja jih iz roke zlobnega. 019 PSA 097 011 Svetloba je posejana za pravičnega in veselje za iskrenega v srcu. 019 PSA 097 012 Veselite se v Gospodu, vi pravični in zahvaljujte se pri spominjanju njegove svetosti. 019 PSA 098 001 Oh zapojte Gospodu novo pesem, kajti storil je čudovite stvari; njegova desnica in njegov sveti laket sta mu pridobila zmago. 019 PSA 098 002 Gospod je razglasil svojo rešitev duš, svojo pravičnost je javno pokazal v očeh poganov. 019 PSA 098 003 Spomnil se je svojega usmiljenja in svoje resnice do Izraelove hiše. Vsi konci zemlje so videli rešitev duš našega Boga. 019 PSA 098 004 Naredite radosten glas Gospodu, vsa zemlja, naredite glasen zvok in veselite se in pojte hvalo. 019 PSA 098 005 Prepevajte Gospodu s harfo, s harfo in glasom psalma. 019 PSA 098 006 S trobentami in zvokom kornéta naredite radosten glas pred Gospodom, Kraljem. 019 PSA 098 007 Naj buči morje in njegova polnost, zemeljski krog in tisti, ki prebivajo na njem. 019 PSA 098 008 Naj reke ploskajo [z] rokami, hkrati naj bodo hribi radostni 019 PSA 098 009 pred Gospodom, kajti on prihaja, da sodi zemljo. S pravičnostjo bo sodil zemeljski krog in ljudstva z nepristranostjo. 019 PSA 099 001 Gospod kraljuje; naj ljudstva trepetajo, sedi med kerubi, naj bo zemlja omajana. 019 PSA 099 002 Gospod je velik na Sionu, visoko je nad vsemi ljudstvi. 019 PSA 099 003 Naj hvalijo tvoje veliko in strašno ime, kajti sveto je. 019 PSA 099 004 Kraljeva moč ljubi tudi sodbo. Ti utrjuješ nepristranost, izvršuješ sodbo in pravičnost v Jakobu. 019 PSA 099 005 Povišujte Gospoda, našega Boga in obožujte pri njegovi pručki, kajti on je svet. 019 PSA 099 006 Mojzes in Aron med njegovimi duhovniki in Samuel med tistimi, ki kličejo njegovo ime, klicali so Gospoda in jim je odgovarjal. 019 PSA 099 007 Govoril jim je v oblačnem stebru, držali so se njegovih pričevanj in odredbe, ki jim jo je dal. 019 PSA 099 008 Ti jim odgovarjaš, oh Gospod, naš Bog, bil si jim Bog, ki odpušča, čeprav se maščuješ njihovim domiselnostim. 019 PSA 099 009 Povišujte Gospoda, našega Boga in obožujte ga pri njegovi sveti gori, kajti Gospod, naš Bog, je svet. 019 PSA 100 001 Naredite radosten glas Gospodu, vse ve dežele. 019 PSA 100 002 Služite Gospodu z veseljem, pred njegovo prisotnost pridite s petjem. 019 PSA 100 003 Védite, da Gospod je Bog. On je tisti, ki nas je ustvaril in ne mi sami, mi smo njegovo ljudstvo in ovce njegovega pašnika. 019 PSA 100 004 Vstopite v njegova velika vrata z zahvaljevanjem in v njegove dvore s hvalo. Bodite mu hvaležni in blagoslavljate njegovo ime. 019 PSA 100 005 Kajti Gospod je dober, njegovo usmiljenje je večno in njegova resnica traja vsem rodovom. 019 PSA 101 001 Pel bom o usmiljenju in sodbi, tebi, oh Gospod, bom pel. 019 PSA 101 002 Vêdel se bom modro na popolni poti. Oh, kdaj boš prišel k meni? Znotraj svoje hiše bom hodil s popolnim srcem. 019 PSA 101 003 Pred svoje oči ne bom postavil nobene zlobne stvari. Sovražim delo tistih, ki se odvračajo, to se me ne bo držalo. 019 PSA 101 004 Kljubovalno srce bo odšlo od mene, ne bom poznal zlobne osebe. 019 PSA 101 005 Kdorkoli tajno obrekuje svojega bližnjega, tistega bom iztrebil. Tistega, ki ima vzvišen pogled in ponosno srce, ne bom trpel. 019 PSA 101 006 Moje oči bodo na zvestih v deželi, da bodo lahko prebivali z menoj. Kdor hodi po popolni poti, ta mi bo služil. 019 PSA 101 007 Kdor dela prevaro, ne bo prebival znotraj moje hiše. Kdor govori laži, se ne bo zadrževal v mojem pogledu. 019 PSA 101 008 Vse zlobne v deželi bom zgodaj uničil, da bom lahko iz Gospodovega mesta iztrebil vse zlobne storilce. 019 PSA 102 001 Usliši mojo molitev, oh Gospod in moje vpitje naj pride do tebe. 019 PSA 102 002 Svojega obraza ne skrivaj pred menoj na dan, ko sem v stiski; nagni k meni svoje uho. Na dan, ko kličem, mi naglo odgovori. 019 PSA 102 003 Kajti moji dnevi so použiti kakor dim in moje kosti so sežgane kakor ognjišče. 019 PSA 102 004 Moje srce je prizadeto in ovenelo kakor trava, tako da pozabljam jesti svoj kruh. 019 PSA 102 005 Zaradi glasu mojega stokanja se moje kosti lepijo na mojo kožo. 019 PSA 102 006 Podoben sem pelikanu iz divjine, podoben sem sovi v puščavi. 019 PSA 102 007 Bedim in sem kakor vrabec sam na strehi. 019 PSA 102 008 Moji sovražniki me ves dan grajajo in tisti, ki so besni name, prisegajo zoper mene. 019 PSA 102 009 Kajti pepel sem jedel kakor kruh in svojo pijačo sem mešal z jokom, 019 PSA 102 010 zaradi tvojega ogorčenja in tvojega besa, kajti vzdignil si me in me vrgel dol. 019 PSA 102 011 Moji dnevi so kakor senca, ki se zmanjšuje in izsušen sem kakor trava. 019 PSA 102 012 Toda ti, oh Gospod, boš ostal na veke in tvoj spomin vsem rodovom. 019 PSA 102 013 Vstal boš in imel usmiljenje do Siona, kajti čas, da mu [izkažeš] naklonjenost, da, določeni čas je prišel. 019 PSA 102 014 Kajti tvoji služabniki uživajo v njegovih kamnih in so naklonjeni njegovemu prahu. 019 PSA 102 015 Tako se bodo pogani bali Gospodovega imena in vsi kralji zemlje tvoje slave. 019 PSA 102 016 Ko bo Gospod zgradil Sion, se bo prikazal v svoji slavi. 019 PSA 102 017 Upošteval bo molitev revežev in ne bo preziral njihove molitve. 019 PSA 102 018 To bo zapisano za prihajajoči rod in ljudstvo, ki bo ustvarjeno, bo hvalilo Gospoda. 019 PSA 102 019 Kajti on gleda dol iz višine svojega svetišča, z nebes je Gospod pogledal zemljo, 019 PSA 102 020 da usliši stokanje jetnika, da osvobodi tiste, ki so določeni za smrt, 019 PSA 102 021 da oznani Gospodovo ime na Sionu in njegovo hvalo v Jeruzalemu, 019 PSA 102 022 ko se zberejo skupaj ljudstva in kraljestva, da služijo Gospodu. 019 PSA 102 023 Oslabil je mojo moč na poti, skrajšal moje dneve. 019 PSA 102 024 Rekel sem: „Oh moj Bog, ne odstrani me v sredi mojih dni, tvoja leta so skozi vse rodove.“ 019 PSA 102 025 Od davnine si položil temelj zemlji in nebo je delo tvojih rok. 019 PSA 102 026 Ta [dva] bosta izginila, toda ti boš ostal. Da, vsi izmed njih se bodo postarali kakor obleka, spremenil jih boš kakor suknjo in bodo spremenjeni, 019 PSA 102 027 toda ti si isti in tvoja leta ne bodo imela konca. 019 PSA 102 028 Otroci tvojih služabnikov bodo nadaljevali in njihovo seme bo utrjeno pred teboj. 019 PSA 103 001 Blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša in vse, kar je znotraj mene, blagoslavljaj njegovo sveto ime. 019 PSA 103 002 Blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša in ne pozabi vseh njegovih koristi, 019 PSA 103 003 ki odpušča vse tvoje krivičnosti, ki ozdravlja vse tvoje bolezni, 019 PSA 103 004 ki odkupuje tvoje življenje pred uničenjem, ki te krona z ljubečo skrbnostjo in nežnimi usmiljenji, 019 PSA 103 005 ki tvoja usta nasičuje z dobrimi stvarmi, tako da se tvoja mladost obnavlja kakor orlova. 019 PSA 103 006 Gospod izvršuje pravičnost in sodbo za vse, ki so zatirani. 019 PSA 103 007 Svoje poti je dal spoznati Mojzesu, svoja dela Izraelovim otrokom. 019 PSA 103 008 Gospod je usmiljen in milostljiv, počasen za jezo in obilen v usmiljenju. 019 PSA 103 009 Ne bo se vedno pričkal niti svoje jeze ne bo držal na veke. 019 PSA 103 010 Z nami ni ravnal po naših grehih niti nas ni nagrajeval glede na naše krivičnosti. 019 PSA 103 011 Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo, tako veliko je njegovo usmiljenje do tistih, ki se ga bojijo. 019 PSA 103 012 Kolikor daleč je vzhod od zahoda, tako daleč odstranja naše prestopke od nas. 019 PSA 103 013 Kakor se oče usmili svojih otrok, tako se Gospod usmili teh, ki se ga bojijo. 019 PSA 103 014 Kajti pozna naš sestav, spominja se, da smo prah. 019 PSA 103 015 Glede na človeka, so njegovi dnevi kakor trava, kakor cvetica polja, tako on cveti. 019 PSA 103 016 Kajti čeznjo gre veter in izgine in njen kraj je ne bo več poznal. 019 PSA 103 017 Toda Gospodovo usmiljenje je od večnosti do večnosti na tistih, ki se ga bojijo in njegova pravičnost do otrok otrok, 019 PSA 103 018 tistim, ki se držijo njegove zaveze in tistim, ki se spominjajo njegovih zapovedi, da jih izpolnjujejo. 019 PSA 103 019 Gospod je pripravil svoj prestol v nebesih in njegovo kraljestvo vlada nad vsemi. 019 PSA 103 020 Blagoslavljajte Gospoda, vi njegovi angeli, ki se odlikujete v moči, ki izpolnjujete njegove zapovedi s poslušanjem glasu njegove besede. 019 PSA 103 021 Blagoslavljajte Gospoda, vse ve njegove vojske, vi njegovi služabniki, ki izpolnjujete njegovo voljo. 019 PSA 103 022 Blagoslavljaj Gospoda, vsa njegova dela na vseh krajih njegovega gospostva, blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša. 019 PSA 104 001 Blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša. Oh Gospod, moj Bog, ti si tako velik, oblečen si s častjo in veličanstvom. 019 PSA 104 002 Ki se pokrivaš s svetlobo kakor z obleko, ki razteguješ nebesni obok kakor zaveso, 019 PSA 104 003 ki polagaš bruna svojih sob v vodah, ki delaš oblake [za] svoj bojni voz, ki hodiš na perutih vetra, 019 PSA 104 004 ki svoje angele delaš za duhove, svoje služabnike za goreč ogenj, 019 PSA 104 005 ki polagaš temelje zemlje, da na veke ne bo odstranjena. 019 PSA 104 006 Pokrivaš jo z globinami kakor z obleko, vode so stale nad gorami. 019 PSA 104 007 Ob tvojem oštevanju so zbežale, ob glasu tvojega groma so odhitele. 019 PSA 104 008 Gredo gor po gorah, gredo dol po dolinah, na kraj, ki si ga ti ustvaril zanje. 019 PSA 104 009 Postavil si mejo, da je ne morejo prečkati, da se ponovno ne obrnejo in ne pokrijejo zemlje. 019 PSA 104 010 On izvire pošilja v doline, ki tečejo med hribi. 019 PSA 104 011 Dajejo piti vsaki poljski živali, divji osli si gasijo svojo žejo. 019 PSA 104 012 Poleg njih bo perjad neba, ki žvrgoli med mladikami, imela svoje prebivališče. 019 PSA 104 013 Iz svojih sob namaka hribe, zemlja je nasičena s sadom tvojih del. 019 PSA 104 014 Travi povzroča, da raste za živino in zelišče za služenje človeku, da lahko obrodi hrano iz zemlje 019 PSA 104 015 in vino, da razveseljuje človekovo srce in olje, da njegovemu obrazu stori, da zasveti in kruh, ki utrjuje človekovo srce. 019 PSA 104 016 Gospodova drevesa so polna soka, libanonske cedre, ki jih je posadil, 019 PSA 104 017 kjer si ptice pletejo svoja gnezda; glede štorklje, so ciprese njena hiša. 019 PSA 104 018 Visoki hribi so zatočišče za divje koze in skale za kunce. 019 PSA 104 019 Luno je določil za obdobja, sonce pozna svoje zahajanje. 019 PSA 104 020 Delaš temo in je noč, ko vse gozdne živali lazijo naprej. 019 PSA 104 021 Mladi levi rjovejo za svojim plenom in iščejo svojo hrano od Boga. 019 PSA 104 022 Sonce vzhaja, zberejo se skupaj in se zleknejo v svoje brloge. 019 PSA 104 023 Človek hodi naprej k svojemu delu in k svojemu trudu do večera. 019 PSA 104 024 Oh Gospod, kako mnogotera so tvoja dela! V modrosti si jih vsa naredil, zemlja je polna tvojih bogastev. 019 PSA 104 025 Tako je to veliko in široko morje, v katerem so brezštevilne plazeče stvari, tako majhne kakor velike živali. 019 PSA 104 026 Tam se vozijo ladje, tam je ta leviatán, katerega si naredil, da se igra v njem. 019 PSA 104 027 Vsi ti čakajo nate, da jim lahko daš njihovo hrano v pravšnjem obdobju. 019 PSA 104 028 To jim daješ, pobirajo; odpiraš svojo roko, nasičujejo se z dobrim. 019 PSA 104 029 Skrivaš svoj obraz, preplašijo se; jemlješ njihov dih, umrejo in se vrnejo k svojemu prahu. 019 PSA 104 030 Svojega duha pošiljaš naprej, ustvarjeni so; in obnavljaš obličje zemlje. 019 PSA 104 031 Gospodova slava bo vztrajala na veke, Gospod se bo veselil v svojih delih. 019 PSA 104 032 Gleda na zemljo in ta se trese, dotika se hribov in se kadijo. 019 PSA 104 033 Dokler živim, bom prepeval Gospodu, dokler imam svoj obstoj, bom prepeval hvalo svojemu Bogu. 019 PSA 104 034 Moje premišljevanje o njem bo prijetno, veselil se bom v Gospodu. 019 PSA 104 035 Naj bodo grešniki použiti z zemlje in naj zlobnega ne bo več. Blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša. Hvalite Gospoda. 019 PSA 105 001 Oh, zahvaljujte se Gospodu, kličite njegovo ime, med ljudstvom razglašajte njegova dela. 019 PSA 105 002 Prepevajte mu, prepevajte mu psalme, govorite o vseh njegovih čudovitih delih. 019 PSA 105 003 Ponašajte se z njegovim svetim imenom, naj se veseli srce tistih, ki iščejo Gospoda. 019 PSA 105 004 Iščite Gospoda in njegovo moč, vselej iščite njegov obraz. 019 PSA 105 005 Spominjajte se njegovih čudovitih del, ki jih je storil, njegovih čudežev in sodb njegovih ust, 019 PSA 105 006 oh, vi seme Abrahama, njegovega služabnika, vi otroci Jakoba, njegovega izbranca. 019 PSA 105 007 On je Gospod, naš Bog, njegove sodbe so po vsej zemlji. 019 PSA 105 008 Na veke se spominja svoje zaveze, besede, ki jo je zapovedal tisočêrim rodovom. 019 PSA 105 009 Katero zavezo je sklenil z Abrahamom in svojo prisego Izaku 019 PSA 105 010 in isto potrdil Jakobu za zakon in Izraelu za večno zavezo, 019 PSA 105 011 rekoč: „Tebi bom dal kánaansko deželo, žreb vaše dediščine, “ 019 PSA 105 012 ko jih je bilo po številu le malo ljudi, da, zelo malo in tujci v njej. 019 PSA 105 013 Ko so hodili od enega naroda k drugemu, od enega kraljestva k drugemu ljudstvu 019 PSA 105 014 nobenemu človeku ni pustil, da jim stori krivico, da, zaradi njih je grajal kralje, 019 PSA 105 015 rekoč: „Ne dotikajte se mojih maziljencev in mojim prerokom ne delajte hudega.“ 019 PSA 105 016 Poleg tega je nad deželo dal poklicati lakoto, zlomil je celotno oporo kruha. 019 PSA 105 017 Pred njimi je poslal človeka, celó Jožefa, ki je bil prodan za služabnika, 019 PSA 105 018 katerega stopala so poškodovali z okovi, položen je bil v železo 019 PSA 105 019 do časa, ko je prišla njegova beseda, Gospodova beseda jih je preizkušala. 019 PSA 105 020 Kralj je poslal in ga izpustil, celó vladar ljudstva in ga osvobodil. 019 PSA 105 021 Postavil ga je [za] gospodarja svoje hiše in vladarja vsega svojega imetja, 019 PSA 105 022 da po svoji mili volji zveže njegove prince in njegove senatorje uči modrosti. 019 PSA 105 023 Tudi Izrael je prišel v Egipt in Jakob je začasno prebival v Hamovi deželi. 019 PSA 105 024 Silno je pomnožil svoje ljudstvo in jih naredil močnejše kakor njihove sovražnike. 019 PSA 105 025 Njihovo srce je obrnil, da sovraži njegovo ljudstvo, da premeteno postopa z njegovimi služabniki. 019 PSA 105 026 Poslal je svojega služabnika Mojzesa in Arona, ki ga je izbral. 019 PSA 105 027 Prikazovala sta njegova znamenja med njimi in čudeže v Hamovi deželi. 019 PSA 105 028 Poslal je temo in jo naredil temačno in nista se uprla zoper njegovo besedo. 019 PSA 105 029 Njihove vode je spremenil v kri in njihove ribe usmrtil. 019 PSA 105 030 Njihova dežela je po sobah njihovih kraljev porodila žab v obilju. 019 PSA 105 031 Rekel je in prišle so različne vrste muh in uši po vseh njihovih krajih. 019 PSA 105 032 Dal jim je točo za dež in ognjen ogenj po njihovi deželi. 019 PSA 105 033 Udaril je tudi njihove trte in njihova figova drevesa in zlomil drevesa njihovih krajev. 019 PSA 105 034 Spregovoril je in prišle so leteče kobilice in gosenice in to brez števila, 019 PSA 105 035 pojedle so vsa njihova zelišča po celotni deželi in požrle sad njihovih tal. 019 PSA 105 036 Udaril je tudi vse prvorojence v njihovi deželi, vodilne izmed vse njihove moči. 019 PSA 105 037 Izpeljal jih je tudi s srebrom in zlatom in med njihovimi rodovi ni bilo niti ene slabotne osebe. 019 PSA 105 038 Egipt je bil vesel, ko so odšli, kajti strah pred njimi je padel nanje. 019 PSA 105 039 Razprostrl je oblak za pokrivalo in ogenj, da daje svetlobo v noči. 019 PSA 105 040 Ljudje so prosili in privedel je prepelice ter jih nasičeval z nebeškim kruhom. 019 PSA 105 041 Odprl je skalo in pridrle so vode, po suhih krajih so tekle kakor reka. 019 PSA 105 042 Kajti spomnil se je svoje svete obljube in Abrahama, svojega služabnika. 019 PSA 105 043 Svoje ljudstvo je izpeljal z radostjo in svoje izvoljene z veseljem 019 PSA 105 044 in jim dal dežele poganov in podedovali so trud ljudstev, 019 PSA 105 045 da bi se lahko držali njegovih zakonov in obeleževali njegove postave. Hvalite Gospoda. 019 PSA 106 001 Hvalite Gospoda. Oh, zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 106 002 Kdo lahko izreče mogočna Gospodova dela? Kdo lahko naznanja vso njegovo hvalo? 019 PSA 106 003 Blagoslovljeni so tisti, ki se držijo sodbe in tisti, ki ob vseh časih ravnajo pravično. 019 PSA 106 004 Spomni se me, oh Gospod, z naklonjenostjo, katero prinašaš svojemu ljudstvu, oh, obišči me s svojo rešitvijo duše, 019 PSA 106 005 da lahko vidim dobro tvojega izbranca, da se lahko veselim v veselju tvojega naroda, da se lahko ponašam s tvojo dediščino. 019 PSA 106 006 Grešili smo z našimi očeti, zagrešili smo krivičnost, ravnali smo zlobno. 019 PSA 106 007 Naši očetje v Egiptu niso razumeli tvojih čudežev, niso se spominjali množice tvojih milosti, temveč so ga dražili pri morju, celó pri Rdečem morju. 019 PSA 106 008 Pa vendar jih je rešil zaradi svojega imena, da je lahko storil, da se spozna njegova mogočna moč. 019 PSA 106 009 Oštel je tudi Rdeče morje in le-to se je posušilo, tako jih je vodil skozi globine kakor skozi divjino. 019 PSA 106 010 Rešil jih je iz roke tistega, ki jih je sovražil in jih odkupil iz sovražnikove roke. 019 PSA 106 011 Vode so pokrile njihove sovražnike, niti eden izmed njih ni preostal. 019 PSA 106 012 Potem so verjeli njegovim besedam, peli so njegovo hvalo. 019 PSA 106 013 Kmalu so pozabili njegova dela, niso čakali na njegov nasvet, 019 PSA 106 014 temveč so silno hrepeneli v divjini in skušali Boga v puščavi. 019 PSA 106 015 Dal jim je njihovo zahtevo, toda poslal je pustost v njihove duše. 019 PSA 106 016 Zavidali so tudi Mojzesu v taboru in Aronu, Gospodovemu svetemu. 019 PSA 106 017 Zemlja se je odprla in požrla Datána in pokrila Abirámovo druščino. 019 PSA 106 018 V njuni druščini pa je bil vžgan ogenj, plamen je požgal zlobne. 019 PSA 106 019 Naredili so tele na Horebu in oboževali ulito podobo. 019 PSA 106 020 Tako so svojo slavo zamenjali v podobnost vola, ki jé travo. 019 PSA 106 021 Pozabili so Boga, svojega rešitelja, ki je v Egiptu storil velike stvari, 019 PSA 106 022 čudovita dela v Hamovi deželi in strašne stvari pri Rdečem morju. 019 PSA 106 023 Zato je rekel, da jih bo uničil, če ne bi njegov izbranec Mojzes stal pred njim v vrzeli, da odvrne njegov bes, da jih ne bi uničil. 019 PSA 106 024 Da, prezirali so prijetno deželo, niso verovali njegovi besedi, 019 PSA 106 025 temveč so godrnjali v svojih šotorih in niso prisluhnili Gospodovemu glasu. 019 PSA 106 026 Zato je dvignil svojo roko zoper njih, da jih zruši v divjini, 019 PSA 106 027 da uniči njihovo seme tudi med narodi in da jih razkropi po deželah. 019 PSA 106 028 Pridružili so se tudi k Báal Peórju in jedli žrtvovanje mrtvim. 019 PSA 106 029 Tako so ga s svojimi domiselnostmi dražili do jeze in mednje je vdrla nadloga. 019 PSA 106 030 Potem se je dvignil Pinhás in izvršil sodbo in tako se je nadloga zaustavila. 019 PSA 106 031 To mu je bilo šteto v pravičnost, vsem rodovom na vékomaj. 019 PSA 106 032 Jezili so ga tudi pri vodah prepira, tako da se je zaradi njih za Mojzesa slabo izteklo, 019 PSA 106 033 ker so dražili njegovega duha, tako da je s svojimi ustnicami govoril nepremišljeno. 019 PSA 106 034 Niso pokončali narodov, glede katerih jim je Gospod zapovedal, 019 PSA 106 035 temveč so bili pomešani med pogane in se naučili njihovih del. 019 PSA 106 036 Služili so svojim malikom, ki so bili zanje past. 019 PSA 106 037 Da, svoje sinove in svoje hčere so žrtvovali hudičem 019 PSA 106 038 in prelivali nedolžno kri, celó kri svojih sinov in svojih hčera, katere so žrtvovali kánaanskim malikom in dežela je bila oskrunjena s krvjo. 019 PSA 106 039 Tako so bili omadeževani s svojimi lastnimi deli in se šli vlačuganje s svojo lastno domiselnostjo. 019 PSA 106 040 Zato je bil zoper to ljudstvo vžgan Gospodov bes, do take mere, da je preziral svojo lastno dediščino. 019 PSA 106 041 Izročil jih je v roko poganov in tisti, ki so jih sovražili, so vladali nad njimi. 019 PSA 106 042 Tudi njihovi sovražniki so jih zatirali in privedeni so bili v podjarmljenje, pod njihovo roko. 019 PSA 106 043 Mnogokrat jih je osvobodil, toda dražili so ga s svojo namero in bili ponižani zaradi svoje krivičnosti. 019 PSA 106 044 Vendar, ko je slišal njihovo vpitje, se je ozrl na njihovo stisko 019 PSA 106 045 in zanje se je spomnil svoje zaveze in se pokesal glede na množico svojih usmiljenj. 019 PSA 106 046 Pripravil jim je tudi usmiljenje pred vsemi tistimi, ki so jih odvedli ujete. 019 PSA 106 047 Reši nas, oh Gospod, naš Bog in zberi nas izmed poganov, da se zahvaljujemo tvojemu svetemu imenu in da zmagujemo v tvojem hvaljenju. 019 PSA 106 048 Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, od večnosti do večnosti in vse ljudstvo naj reče: „Amen. Hvalite Gospoda.“ 019 PSA 107 001 Oh, zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 107 002 Tako naj govorijo Gospodovi odkupljenci, katere je odkupil iz sovražnikove roke 019 PSA 107 003 in jih zbral iz dežel, od vzhoda in od zahoda, od severa in od juga. 019 PSA 107 004 Tavali so po divjini, po osamljeni poti, nobenega mesta niso našli, da prebivajo v njem. 019 PSA 107 005 Lačni in žejni, njihova duša je oslabela v njih. 019 PSA 107 006 Potem so v svoji stiski klicali h Gospodu in jih je osvobodil iz njihovih tegob. 019 PSA 107 007 Vodil jih je naprej po pravi poti, da lahko gredo v mesto prebivanja. 019 PSA 107 008 Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda zaradi njegove dobrote in zaradi njegovih čudovitih del človeškim otrokom! 019 PSA 107 009 Kajti on nasičuje hrepenečo dušo in lačno dušo napolnjuje z dobroto. 019 PSA 107 010 Tem, ki so sedeli v temi in smrtni senci in bili zvezani v stiski in železu, 019 PSA 107 011 ker so se uprli zoper Božjo besedo in zaničevali namero Najvišjega, 019 PSA 107 012 je zato njihovo srce ponižal s trudom, padli so dol in nikogar ni bilo, da pomaga. 019 PSA 107 013 Potem so v svoji stiski klicali h Gospodu in rešil jih je iz njihovih tegob. 019 PSA 107 014 Privedel jih je iz teme in smrtne sence in pretrgal njihove vezi. 019 PSA 107 015 Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda zaradi njegove dobrote in zaradi njegovih čudovitih del človeškim otrokom! 019 PSA 107 016 Kajti zlomil je velika vrata iz brona in presekal železne zapahe. 019 PSA 107 017 Bedaki, zaradi svojega prestopka in zaradi svojih krivičnosti so prizadeti. 019 PSA 107 018 Njihova duša prezira vse vrste hrane in približujejo se velikim vratom smrti. 019 PSA 107 019 Potem v svoji stiski kličejo h Gospodu in on jih rešuje iz njihovih tegob. 019 PSA 107 020 Poslal je svojo besedo, jih ozdravil in jih osvobodil pred njihovimi uničenji. 019 PSA 107 021 Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda za njegovo dobroto in za njegova čudovita dela človeškim otrokom! 019 PSA 107 022 Naj žrtvujejo klavne daritve zahvaljevanja in z veseljem oznanjajo njegova dela. 019 PSA 107 023 Tisti, ki gredo dol k morju na ladjah, da trgujejo v velikih vodah, 019 PSA 107 024 tisti vidijo Gospodova dela in njegove čudeže v globini. 019 PSA 107 025 Kajti on ukazuje in povečuje viharni veter, ki dviguje valove. 019 PSA 107 026 Le-ti se vzpenjajo k nebu, ponovno gredo dol h globinam, njihova duša je zmehčana zaradi stiske. 019 PSA 107 027 Opotekajo se sem ter tja in se omahujejo kakor pijan človek in ne vedo več kaj storiti. 019 PSA 107 028 Potem v svoji stiski kličejo h Gospodu in jih izpeljuje iz njihovih tegob. 019 PSA 107 029 Vihar spreminja v tišino, tako da so njegovi valovi mirni. 019 PSA 107 030 Potem so veseli, ker so mirni, tako jih privede v njihovo želeno pristanišče. 019 PSA 107 031 Oh, da bi ljudje hvalili Gospoda za njegovo dobroto in za njegova čudovita dela človeškim otrokom! 019 PSA 107 032 Naj ga povišujejo tudi v skupnosti ljudstva in ga hvalijo v zboru starešin. 019 PSA 107 033 Reke spreminja v divjino in vodne izvire v suha tla, 019 PSA 107 034 rodovitno deželo v jalovost zaradi zlobnosti tistih, ki prebivajo v njej. 019 PSA 107 035 Divjino spreminja v stoječo vodo in suha tla v vodne izvire. 019 PSA 107 036 Tam daje lačnim, da prebivajo, da lahko postavijo mesto za prebivališče, 019 PSA 107 037 posejejo polja in zasadijo vinograde, ki lahko obrodijo sadove rasti. 019 PSA 107 038 Tudi blagoslavlja jih, tako da so silno pomnoženi in ne prenaša, [da] se njihova živina zmanjšuje. 019 PSA 107 039 Ponovno, pomanjšani so in ponižani zaradi zatiranja, stiske in bridkosti. 019 PSA 107 040 Zaničevanje izliva na prince in jim povzroča, da se klatijo po divjini, kjer ni poti. 019 PSA 107 041 Vendar ubogega postavlja na visoko pred stisko in mu pripravlja družine kakor trop. 019 PSA 107 042 Pravični bo to videl in se veselil, vsa krivičnost pa bo ustavila svoja usta. 019 PSA 107 043 Kdorkoli je moder in bo obeleževal te stvari, celó oni bodo razumeli Gospodovo ljubečo skrbnost. 019 PSA 108 001 Oh Bog, moje srce je trdno, prepeval bom in dajal hvalo, celó s svojo slavo. 019 PSA 108 002 Zbudita se, plunka in harfa, jaz sam se bom zgodaj prebudil. 019 PSA 108 003 Hvalil te bom, oh Gospod, med ljudstvi in prepeval ti bom hvale med narodi. 019 PSA 108 004 Kajti tvoje usmiljenje je veliko pod nebesnim obokom in tvoja resnica sega do oblakov. 019 PSA 108 005 Bodi povišan, oh Bog, nad nebesni obok in tvoja slava nad vso zemljo, 019 PSA 108 006 da so tvoji ljubljeni lahko osvobojeni, reši s svojo desnico in mi odgovori. 019 PSA 108 007 Bog je spregovoril v svoji svetosti: „Veselil se bom in razdelil bom Sihem in odmeril Sukótsko dolino. 019 PSA 108 008 Gileád je moj, Manáse je moj, tudi Efrájim je moč moje glave, Juda je moj postavodajalec. 019 PSA 108 009 Moáb je moj lonec za pranje, nad Edóm bom vrgel svoj čevelj, nad Filistejo bom slavil zmago.“ 019 PSA 108 010 Kdo me bo privedel v utrjeno mesto? Kdo me bo vodil v Edóm? 019 PSA 108 011 Mar ne boš ti, oh Bog, ki si nas zavrgel? Ali ne boš ti, oh Bog, šel naprej z našimi vojskami? 019 PSA 108 012 Daj nam pomoč iz stiske, kajti zaman je človeška pomoč. 019 PSA 108 013 Z Bogom bomo delali hrabro, kajti on je ta, ki bo pomendral naše sovražnike. 019 PSA 109 001 Ne molči, oh Bog moje hvale, 019 PSA 109 002 kajti usta zlobnih in usta varljivcev so bila odprta proti meni, zoper mene so govorili z lažnivim jezikom. 019 PSA 109 003 Obkrožili so me tudi z besedami sovraštva in brez vzroka so se borili zoper mene. 019 PSA 109 004 Zaradi moje ljubezni so moji nasprotniki, toda samega sebe izročam molitvi. 019 PSA 109 005 Nagradili so me [z] zlom za dobro in sovražijo me zaradi moje ljubezni. 019 PSA 109 006 Nad njim postavi zlobnega človeka in naj Satan stoji na njegovi desnici. 019 PSA 109 007 Ko bo sojen, naj bo obsojen in njegova molitev naj postane greh. 019 PSA 109 008 Njegovih dni naj bo malo; in drug naj prevzame njegovo službo. 019 PSA 109 009 Naj bodo njegovi otroci brez očeta in njegova žena vdova. 019 PSA 109 010 Naj bodo njegovi otroci nenehno potepuhi in [naj] beračijo. Svoj kruh naj iščejo tudi izven svojih zapuščenih krajev. 019 PSA 109 011 Naj izsiljevalec zgrabi vse, kar ima in tujci naj oplenijo njegov trud. 019 PSA 109 012 Naj ne bo nikogar, da mu nakloni usmiljenje niti naj ne bo nikogar, da podpre njegove osirotele otroke. 019 PSA 109 013 Njegovo potomstvo naj bo iztrebljeno in v naslednjem rodu naj bo njihovo ime izbrisano. 019 PSA 109 014 Naj krivičnost njegovih očetov ne bo pozabljena pri Gospodu in greh njegove matere naj ne bo izbrisan. 019 PSA 109 015 Naj bodo nenehno pred Gospodom, da bi spomin nanje lahko odrezal iz zemlje. 019 PSA 109 016 Zato ker se ni spomnil, da pokaže usmiljenje, temveč je preganjal ubogega in pomoči potrebnega moža, da mogoče celó ubije potrtega v srcu. 019 PSA 109 017 Kakor je ljubil prekletstvo, tako naj le-to pride nadenj; kakor se ni razveseljeval v blagoslavljanju, tako naj bo le-to daleč od njega. 019 PSA 109 018 Kakor se je oblačil s prekletstvom, podobno kakor s svojo obleko, tako naj le-to pride v njegovo notranjost kakor voda in kakor olje v njegove kosti. 019 PSA 109 019 Naj bo to kakor obleka, ki ga pokriva in namesto pasu, s katerim je nenehno opasan. 019 PSA 109 020 Naj bo to nagrada mojim nasprotnikom od Gospoda in tistim, ki govorijo zlo zoper mojo dušo. 019 PSA 109 021 Toda ti delaj zame, oh Bog, Gospod, zaradi svojega imena; osvobodi me, ker je tvoje usmiljenje dobro. 019 PSA 109 022 Kajti jaz sem ubog in pomoči potreben in moje srce je ranjeno znotraj mene. 019 PSA 109 023 Odhajal sem kakor senca, ko se zmanjšuje, kakor leteča kobilica sem premetavan sem ter tja. 019 PSA 109 024 Moja kolena so šibka zaradi posta in mojemu mesu manjka mastnosti. 019 PSA 109 025 Postal sem jim tudi graja; ko so pogledali name, so stresali svoje glave. 019 PSA 109 026 Pomagaj mi, oh Gospod, moj Bog, oh reši me glede na svoje usmiljenje, 019 PSA 109 027 da bodo lahko vedeli, da je to tvoja roka, da si ti, Gospod, to storil. 019 PSA 109 028 Naj preklinjajo, toda ti blagoslavljaj. Ko vstanejo, naj bodo osramočeni, toda tvoj služabnik naj se veseli. 019 PSA 109 029 Naj bodo moji nasprotniki oblečeni s sramoto in naj se kakor z ogrinjalom pokrijejo s svojo lastno zmedenostjo. 019 PSA 109 030 S svojimi usti bom silno hvalil Gospoda; da, hvalil ga bom med množico. 019 PSA 109 031 Kajti stal bo ob desnici ubogega, da ga reši pred tistimi, ki obsojajo njegovo dušo. 019 PSA 110 001 Gospod je rekel mojemu Gospodu: „Sédi na mojo desnico, dokler ne naredim tvojih sovražnikov [za] tvojo pručko.“ 019 PSA 110 002 Gospod bo s Siona poslal palico tvoje moči, vladaj v sredi svojih sovražnikov. 019 PSA 110 003 Tvoje ljudstvo bo voljno na dan tvoje moči, v krasotah svetosti od maternice jutra; ti imaš roso svoje mladosti. 019 PSA 110 004 Gospod je prisegel in se ne bo kesal: „Ti si duhovnik na veke po Melkízedekovem redu.“ 019 PSA 110 005 Gospod na tvoji desnici bo na dan svojega besa udaril čez kralje. 019 PSA 110 006 Sodil bo med pogani, kraje bo napolnil s trupli, ranil bo glave nad mnogimi deželami. 019 PSA 110 007 Na poti bo pil iz potoka, zato bo dvignil glavo. 019 PSA 111 001 Hvalíte Gospoda. Hvalil bom Gospoda z vsem svojim celotnim srcem, v zboru poštenih in v skupnosti. 019 PSA 111 002 Gospodova dela so velika, preiskovana od vseh tistih, ki imajo veselje v tem. 019 PSA 111 003 Njegovo delo je častitljivo in veličastno in njegova pravičnost traja večno. 019 PSA 111 004 Storil je svoja čudovita dela, da se ne pozabijo, Gospod je milostljiv in poln sočutja. 019 PSA 111 005 Dal je hrano tistim, ki se ga bojijo, vedno se bo zavedal svoje zaveze. 019 PSA 111 006 Svojemu ljudstvu je pokazal moč svojih del, da jim lahko da dediščino poganov. 019 PSA 111 007 Dela njegovih rok so resnica in sodba, vse njegove zapovedi so zanesljive. 019 PSA 111 008 Trdno stojijo na veke vekov, narejene so v resnici in poštenosti. 019 PSA 111 009 Svojemu ljudstvu je poslal odkupitev, na veke je zapovedal svojo zavezo; sveto in spoštovano je njegovo ime. 019 PSA 111 010 Strah Gospodov je začetek modrosti. Dobro razumevanje imajo vsi, ki izpolnjujejo njegove zapovedi. Njegova hvala traja večno. 019 PSA 112 001 Hvalite Gospoda. Blagoslovljen je človek, ki se boji Gospoda, ki se silno razveseljuje v njegovih zapovedih. 019 PSA 112 002 Njegovo seme na zemlji bo mogočno, rod iskrenih bo blagoslovljen. 019 PSA 112 003 Premoženje in bogastva bodo v njegovi hiši in njegova pravičnost traja za vedno. 019 PSA 112 004 Iskrenemu v temi vstaja svetloba, milostljiv je, poln sočutja in pravičen. 019 PSA 112 005 Dober človek kaže naklonjenost in posoja, svoje zadeve bo usmerjal s preudarnostjo. 019 PSA 112 006 Zagotovo ne bo omajan na veke, pravični bo v večnem spominu. 019 PSA 112 007 Ne bo se bal zlih sporočil, njegovo srce je trdno, zaupa v Gospoda. 019 PSA 112 008 Njegovo srce je utrjeno, ne bo se bal, dokler ne opazi svoje želje na svojih sovražnikih. 019 PSA 112 009 Razdelil je, dal je ubogim; njegova pravičnost traja za vedno, njegov rog bo povišan s častjo. 019 PSA 112 010 Zlobni bo to videl in bo užaloščen, škripal bo s svojimi zobmi in pešal. Želja zlobnega bo izginila. 019 PSA 113 001 Hvalite Gospoda. Hvalite, oh vi Gospodovi služabniki, hvalite Gospodovo ime. 019 PSA 113 002 Blagoslovljeno bodi Gospodovo ime od tega časa dalje in na vékomaj. 019 PSA 113 003 Od sončnega vzhoda do zahajanja istega naj se hvali Gospodovo ime. 019 PSA 113 004 Gospod je visoko nad vsemi narodi in njegova slava nad nebesnim obokom. 019 PSA 113 005 Kdo je podoben Gospodu, našemu Bogu, ki prebiva na višavi, 019 PSA 113 006 ki samega sebe ponižuje, da gleda stvari, ki so na nebu in na zemlji! 019 PSA 113 007 Iz prahu dviguje ubogega in iz gnojišča vzdiguje pomoči potrebnega, 019 PSA 113 008 da ga lahko postavi s princi, celó s princi svojega ljudstva. 019 PSA 113 009 Jalovi ženski daje, da varuje hišo in da je radostna mati otrok. Hvalite Gospoda. 019 PSA 114 001 Ko je Izrael odšel iz Egipta, hiša Jakobova od ljudi tujega jezika, 019 PSA 114 002 je bil Juda njegovo svetišče in Izrael njegovo gospostvo. 019 PSA 114 003 Morje je to videlo in pobegnilo, Jordan je bil gnan nazaj. 019 PSA 114 004 Gore so poskakovale kakor ovni in majhni hribi kakor jagnjeta. 019 PSA 114 005 Kaj ti je bilo, oh ti morje, da bežiš? Ti Jordan, da si bil gnan nazaj? 019 PSA 114 006 Ve gore, ki ste poskakovale kakor ovni in vi majhni hribi kakor jagnjeta? 019 PSA 114 007 Trepetaj, ti zemlja, ob Gospodovi prisotnosti, ob prisotnosti Jakobovega Boga, 019 PSA 114 008 ki skalo spreminja v stoječo vodo, kremen v studenec vodá. 019 PSA 115 001 Ne nam, oh Gospod, ne nam, temveč daj slavo svojemu imenu, zaradi svojega usmiljenja in zaradi svoje resnice. 019 PSA 115 002 Zakaj bi pogani govorili: „Kje je sedaj njihov Bog?“ 019 PSA 115 003 Toda naš Bog je v nebesih, storil je karkoli mu ugaja. 019 PSA 115 004 Njihovi maliki so srebro in zlato, delo človeških rok. 019 PSA 115 005 Imajo usta, toda ne govorijo, imajo oči, toda ne vidijo, 019 PSA 115 006 imajo ušesa, toda ne slišijo, imajo nosove, toda ne duhajo, 019 PSA 115 007 imajo roke, toda ne prijemajo, imajo stopala, toda ne hodijo, niti ne govorijo skozi svoje grlo. 019 PSA 115 008 Tisti, ki jih delajo, so jim podobni, tako je vsak, kdor zaupa vanje. 019 PSA 115 009 Oh Izrael, zaupaj v Gospoda, on je njihova pomoč in njihov ščit. 019 PSA 115 010 Oh hiša Aronova, zaupaj v Gospoda, on je njihova pomoč in njihov ščit. 019 PSA 115 011 Vi, ki se bojite Gospoda, zaupajte v Gospoda, on je njihova pomoč in njihov ščit. 019 PSA 115 012 Gospod se nas zaveda, on nas bo blagoslovil, blagoslovil bo Izraelovo hišo, blagoslovil bo Aronovo hišo. 019 PSA 115 013 Blagoslovil bo tiste, ki se bojijo Gospoda, tako male kakor velike. 019 PSA 115 014 Gospod vas bo bolj in bolj povečeval, vas in vaše otroke. 019 PSA 115 015 Vi ste blagoslovljeni od Gospoda, ki je naredil nebo in zemljo. 019 PSA 115 016 Nebo, celó nebesni obok sta Gospodova, toda zemljo je dal človeškim otrokom. 019 PSA 115 017 Mrtvi ne hvalijo Gospoda niti kdorkoli, ki gre dol v tišino. 019 PSA 115 018 Toda mi bomo blagoslavljali Gospoda od tega časa dalje in na vékomaj. Hvalíte Gospoda. 019 PSA 116 001 Ljubim Gospoda, ker je slišal moj glas in moje ponižne prošnje. 019 PSA 116 002 Ker je k meni nagnil svoje uho, zato bom klical k njemu dokler živim. 019 PSA 116 003 Obdale so me bridkosti smrti in bolečine pekla so me prijele, spoznal sem stisko in bridkost. 019 PSA 116 004 Potem sem klical h Gospodovemu imenu: „Oh Gospod, rotim te, osvobodi mojo dušo.“ 019 PSA 116 005 Milostljiv je Gospod in pravičen, da, naš Bog je usmiljen. 019 PSA 116 006 Gospod varuje preprostega, ponižan sem bil in pomagal mi je. 019 PSA 116 007 Vrni se k svojemu počitku, oh moja duša, kajti Gospod radodarno postopa s teboj. 019 PSA 116 008 Kajti mojo dušo si osvobodil pred smrtjo, moje oči pred solzami in moja stopala pred padcem. 019 PSA 116 009 Hodil bom pred Gospodom v deželi živih. 019 PSA 116 010 Verujem, zato sem govoril: „Bil sem silno prizadet.“ 019 PSA 116 011 V svoji naglici sem rekel: „Vsi ljudje so lažnivci.“ 019 PSA 116 012 Kaj naj bi vrnil Gospodu za vse njegove koristi do mene? 019 PSA 116 013 Vzel bom čašo rešitve duše in klical h Gospodovemu imenu. 019 PSA 116 014 Svoje zaobljube bom izpolnil Gospodu sedaj, v prisotnosti vsega njegovega ljudstva. 019 PSA 116 015 Dragocena je v Gospodovih očeh smrt njegovih svetih. 019 PSA 116 016 Oh Gospod, zares sem tvoj služabnik, tvoj služabnik sem in sin tvoje pomočnice, ti si odvezal moje vezi. 019 PSA 116 017 Daroval ti bom klavno daritev zahvaljevanja in klical bom h Gospodovemu imenu. 019 PSA 116 018 Svoje zaobljube bom izpolnil Gospodu sedaj, v prisotnosti vsega njegovega ljudstva, 019 PSA 116 019 v dvorih Gospodove hiše, v tvoji sredi, oh Jeruzalem. Hvalite Gospoda. 019 PSA 117 001 Oh, hvalite Gospoda, vsi vi narodi, hvalite ga, vsa ve ljudstva. 019 PSA 117 002 Kajti velika je za nas njegova usmiljena prijaznost in Gospodova resnica traja večno. Hvalite Gospoda. 019 PSA 118 001 Oh, zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, ker njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 118 002 Naj sedaj reče Izrael, da njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 118 003 Naj sedaj reče Aronova hiša, da njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 118 004 Naj sedaj rečejo tisti, ki se bojijo Gospoda, da njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 118 005 V tegobi sem klical h Gospodu, Gospod mi je odgovoril in me postavil na velik kraj. 019 PSA 118 006 Gospod je na moji strani, ne bom se bal, kaj mi more storiti človek? 019 PSA 118 007 Gospod jemlje moj delež s tistimi, ki mi pomagajo, zato bom videl svojo željo na tistih, ki me sovražijo. 019 PSA 118 008 Bolje je zaupati v Gospoda, kakor zaupanje polagati v človeka. 019 PSA 118 009 Bolje je zaupati v Gospoda, kakor zaupanje polagati v prince. 019 PSA 118 010 Vsi narodi so me obkrožili, toda uničil jih bom v Gospodovem imenu. 019 PSA 118 011 Obkrožili so me, da, obkrožili so me, toda uničil jih bom v Gospodovem imenu. 019 PSA 118 012 Obkrožili so me kakor čebele, pogašeni so kakor ogenj iz trnja, kajti uničil jih bom v Gospodovem imenu. 019 PSA 118 013 Kruto si me sunil, da bi lahko padel, toda Gospod mi je pomagal. 019 PSA 118 014 Gospod je moja moč in pesem in postal je rešitev moje duše. 019 PSA 118 015 Glas veselja in rešitve duš je v šotorskih svetiščih pravičnih, Gospodova desnica dela hrabro. 019 PSA 118 016 Gospodova desnica je vzvišena, Gospodova desnica dela hrabro. 019 PSA 118 017 Ne bom umrl, temveč živel in oznanjal Gospodova dela. 019 PSA 118 018 Gospod me je boleče okaral, toda ni me izročil smrti. 019 PSA 118 019 Odprite mi velika vrata pravičnosti, šel bom vanje in bom hvalil Gospoda, 019 PSA 118 020 ta Gospodova velika vrata, v katera bodo vstopali pravični. 019 PSA 118 021 Hvalil te bom, kajti slišal si me in postal si rešitev moje duše. 019 PSA 118 022 Kamen, katerega so graditelji odklonili, je postal glava vogalnemu kamnu. 019 PSA 118 023 To je Gospodovo delo, to je čudovito v naših očeh. 019 PSA 118 024 To je dan, ki ga je naredil Gospod, veselili se bomo in bili veseli v njem. 019 PSA 118 025 Reši sedaj, rotim te, oh Gospod. Oh Gospod, rotim te, pošlji uspevanje sedaj. 019 PSA 118 026 Blagoslovljen bodi kdor prihaja v Gospodovem imenu, blagoslavljamo vas iz Gospodove hiše. 019 PSA 118 027 Bog je Gospod, ki nam je pokazal svetlobo. Žrtev povežite z vrvmi, celó k oltarnim rogovom. 019 PSA 118 028 Ti si moj Bog in tebe bom hvalil, ti si moj Bog, poviševal te bom. 019 PSA 118 029 Oh, zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 119 001 ALEF Blagoslovljeni so neomadeževani na poti, ki hodijo v Gospodovi postavi. 019 PSA 119 002 Blagoslovljeni so tisti, ki ohranjajo njegova pričevanja in ki ga iščejo z vsem srcem. 019 PSA 119 003 Tudi ne počno krivičnosti, hodijo po njegovih poteh. 019 PSA 119 004 Ti si nam ukazal, da se marljivo držimo tvojih predpisov. 019 PSA 119 005 Oh, da bi bile moje poti usmerjene, da se držim tvojih zakonov! 019 PSA 119 006 Potem ne bom osramočen, ko se oziram k vsem tvojim zapovedim. 019 PSA 119 007 Hvalil te bom z iskrenostjo srca, ko se bom učil tvojih pravičnih sodb. 019 PSA 119 008 Držal se bom tvojih zakonov, oh, ne zapusti me popolnoma. 019 PSA 119 009 BET S čim naj mladenič očisti svojo pot? S tem, da je pozoren nanjo, glede na tvojo besedo. 019 PSA 119 010 S svojim celotnim srcem te iščem, oh, ne pusti me oddaljiti se od tvojih zapovedi. 019 PSA 119 011 Tvojo besedo sem skril v svoje srce, da ne bi grešil zoper tebe. 019 PSA 119 012 Blagoslovljen si ti, oh Gospod, úči me svojih zakonov. 019 PSA 119 013 S svojimi ustnicami sem oznanjal vse sodbe tvojih ust. 019 PSA 119 014 Veselil sem se na poti tvojih pričevanj, toliko kakor v vseh tvojih bogastvih. 019 PSA 119 015 Premišljeval bom o tvojih predpisih in se oziral k tvojim potem. 019 PSA 119 016 Razveseljeval se bom v tvojih zakonih. Ne bom pozabil tvoje besede. 019 PSA 119 017 GIMEL Radodarno ravnaj s svojim služabnikom, da bom lahko živel in se držal tvoje besede. 019 PSA 119 018 Odpri moje oči, da bom lahko gledal čudovite besede iz tvoje postave. 019 PSA 119 019 Jaz sem tujec na zemlji, svojih zapovedi ne skrivaj pred menoj. 019 PSA 119 020 Moja duša slabi zaradi hrepenenja, ki ga ima ob vseh časih do tvojih sodb. 019 PSA 119 021 Oštel si ponosne, ki so prekleti, ki zaidejo od tvojih zapovedi. 019 PSA 119 022 Odstrani od mene grajo in zaničevanje, kajti držal sem se tvojih pričevanj. 019 PSA 119 023 Tudi princi so sedeli in govorili zoper mene, toda tvoj služabnik je premišljeval o tvojih zakonih. 019 PSA 119 024 Tvoja pričevanja so tudi moje veselje in moji svetovalci. 019 PSA 119 025 DALET Moja duša se lepi na prah, oživi me glede na svojo besedo. 019 PSA 119 026 Oznanil sem svoje poti in ti si me slišal, úči me svojih zakonov. 019 PSA 119 027 Naredi mi, da razumem pot tvojih predpisov, tako bom govoril o tvojih čudovitih delih. 019 PSA 119 028 Moja duša se topi zaradi potrtosti, okrepi me glede na svojo besedo. 019 PSA 119 029 Odstrani od mene lažnivo pot in mi milostno podéli svojo postavo. 019 PSA 119 030 Izbral sem pot resnice, tvoje sodbe sem položil pred seboj. 019 PSA 119 031 Prijel sem se tvojih pričevanj, oh Gospod, ne izroči me v sramoto. 019 PSA 119 032 Tekel bom pot tvojih zapovedi, ko boš razširil moje srce. 019 PSA 119 033 HE Úči me, oh Gospod, poti tvojih zakonov in tega se bom držal do konca. 019 PSA 119 034 Daj mi razumevanje in bom čuval tvojo postavo, da, obeleževal jo bom s svojim celotnim srcem. 019 PSA 119 035 Stôri mi, da grem po stezi tvojih zapovedi, kajti v tem se razveseljujem. 019 PSA 119 036 Nagni moje srce k tvojim pričevanjem, ne pa k pohlepnosti. 019 PSA 119 037 Odvrni moje oči od gledanja praznih reči in oživi me na svoji poti. 019 PSA 119 038 Utrdi svojo besedo svojemu služabniku, ki je vdan tvojemu strahu. 019 PSA 119 039 Odvrni mojo grajo, ki se jo bojim, kajti tvoje sodbe so dobre. 019 PSA 119 040 Glej, hrepenel sem za tvojimi predpisi. Oživi me v svoji pravičnosti. 019 PSA 119 041 VAV Naj tvoja usmiljenja pridejo tudi k meni, oh Gospod, celó tvoja rešitev duše, glede na tvojo besedo. 019 PSA 119 042 Tako bom imel kaj odgovoriti tistemu, ki me graja, kajti zaupam v tvojo besedo. 019 PSA 119 043 Besede resnice pa ne vzemi popolnoma iz mojih ust, kajti zaupal sem v tvoje sodbe. 019 PSA 119 044 Tako se bom nenehno držal tvoje postave, na veke vekov. 019 PSA 119 045 Hodil bom na prostosti, kajti iščem tvoje predpise. 019 PSA 119 046 Tudi pred kralji bom govoril o tvojih pričevanjih in ne bom osramočen. 019 PSA 119 047 Razveseljeval se bom v tvojih zapovedih, katere sem vzljubil. 019 PSA 119 048 Tudi svoje roke bom dvignil k tvojim zapovedim, katere sem vzljubil in premišljeval bom o tvojih zakonih. 019 PSA 119 049 ZAJIN Spomni se besede svojemu služabniku, na osnovi katere si mi storil, da upam. 019 PSA 119 050 To je moja tolažba v moji stiski, kajti tvoja beseda me je oživela. 019 PSA 119 051 Ponosni so me imeli silno v posmeh, vendar se nisem nagnil od tvoje postave. 019 PSA 119 052 Spomnil sem se tvojih sodb od davnine, oh Gospod in se potolažil. 019 PSA 119 053 Polastila se me je groza zaradi zlobnih, ki zapuščajo tvojo postavo. 019 PSA 119 054 Tvoji zakoni so bili moje pesmi v hiši mojega popotovanja. 019 PSA 119 055 Ponoči sem se spominjal tvojega imena, oh Gospod in se držal tvoje postave. 019 PSA 119 056 To sem imel, ker sem se držal tvojih predpisov. 019 PSA 119 057 HET „Ti si moj delež, oh Gospod, “sem rekel, „da bom ohranil tvoje besede.“ 019 PSA 119 058 S svojim celotnim srcem sem milo prosil tvojo naklonjenost, bodi mi usmiljen glede na svojo besedo. 019 PSA 119 059 Mislil sem na svoje poti in svoja stopala sem obrnil k tvojim pričevanjem. 019 PSA 119 060 Podvizal sem se in nisem odlašal, da se držim tvojih zapovedi. 019 PSA 119 061 Tolpe zlobnih so me oropale, toda jaz nisem pozabil tvoje postave. 019 PSA 119 062 Opolnoči bom vstajal, da se ti zahvaljujem zaradi tvojih pravičnih sodb. 019 PSA 119 063 Jaz sem družabnik vseh teh, ki se te bojijo in teh, ki se držijo tvojih predpisov. 019 PSA 119 064 Zemlja, oh Gospod, je polna tvojega usmiljenja, úči me svojih zakonov. 019 PSA 119 065 TET Dobro si storil s svojim služabnikom, oh Gospod, glede na svojo besedo. 019 PSA 119 066 Úči me dobre sodbe in spoznanja, kajti veroval sem tvojim zapovedim. 019 PSA 119 067 Preden sem bil užaloščen, sem zašel, toda sedaj sem se držal tvoje besede. 019 PSA 119 068 Ti si dober in delaš dobro, úči me svojih zakonov. 019 PSA 119 069 Ponosni so zoper mene kovali laž, toda tvojih predpisov se bom držal s svojim celotnim srcem. 019 PSA 119 070 Njihovo srce je tako rejeno kakor mast, toda jaz se razveseljujem v tvoji postavi. 019 PSA 119 071 Dobro je zame, da sem bil užaloščen, da se lahko učim tvojih zakonov. 019 PSA 119 072 Postava tvojih ust mi je boljša kakor tisoči zlata in srebra. 019 PSA 119 073 JOD Tvoje roke so me naredile in me oblikovale, daj mi razumevanje, da se lahko učim tvojih zapovedi. 019 PSA 119 074 Tisti, ki se te bojijo, bodo veseli, ko me vidijo, kajti upal sem v tvojo besedo. 019 PSA 119 075 Vem, oh Gospod, da so tvoje sodbe pravične in da si me ti v zvestobi užalostil. 019 PSA 119 076 Prosim te, naj bo tvoja usmiljena prijaznost za mojo tolažbo, glede na svojo besedo svojemu služabniku. 019 PSA 119 077 Naj tvoja nežna usmiljenja pridejo k meni, da bom lahko živel, kajti tvoja postava je moja naslada. 019 PSA 119 078 Naj bodo ponosni osramočeni, kajti brez razloga so sprevrženo ravnali z menoj, toda jaz bom premišljeval o tvojih predpisih. 019 PSA 119 079 Naj se tisti, ki se te bojijo, obrnejo k meni in tisti, ki so spoznali tvoja pričevanja. 019 PSA 119 080 Naj bo moje srce brez graje v tvojih zakonih, da ne bom osramočen. 019 PSA 119 081 KAF Moja duša slabi zaradi tvoje rešitve duše, toda jaz upam v tvojo besedo. 019 PSA 119 082 Moje oči pešajo zaradi tvoje besede, rekoč: „Kdaj me boš potolažil?“ 019 PSA 119 083 Kajti postal sem podoben mehu v dimu, vendar ne pozabljam tvojih zakonov. 019 PSA 119 084 Koliko je dni tvojega služabnika? Kdaj boš izvršil sodbo na tistih, ki me preganjajo? 019 PSA 119 085 Ponosni, ki ni so po tvoji postavi, so zame kopáli jame. 019 PSA 119 086 Vse tvoje zapovedi so zanesljive, po krivem me preganjajo, pomagaj mi. 019 PSA 119 087 Na zemlji so me skoraj požrli, toda jaz nisem zapustil tvojih predpisov. 019 PSA 119 088 Oživi me po svoji ljubeči skrbnosti, tako se bom držal pričevanja tvojih ust. 019 PSA 119 089 LAMED Na veke, oh Gospod, je tvoja beseda utrjena na nebu. 019 PSA 119 090 Tvoja zvestoba je za vse rodove, utrdil si zemljo in ta ostaja. 019 PSA 119 091 Danes nadaljujejo glede na tvoje odredbe, kajti vsi so tvoji služabniki. 019 PSA 119 092 Če ne bi bila tvoja postava moje naslade, potem bi v svoji stiski propadel. 019 PSA 119 093 Nikoli ne bom pozabil tvojih predpisov, kajti oživel si me. 019 PSA 119 094 Jaz sem tvoj, reši me, kajti iskal sem tvoje predpise. 019 PSA 119 095 Zlobni so čakali name, da me uničijo, toda jaz bom preudarjal tvoja pričevanja. 019 PSA 119 096 Videl sem konec vse popolnosti, toda tvoja zapoved je silno široka. 019 PSA 119 097 MEM Oh, kako ljubim tvojo postavo! Ona je ves dan moje premišljevanje. 019 PSA 119 098 Zaradi svojih zapovedi si me naredil modrejšega od mojih sovražnikov, kajti one so vedno z menoj. 019 PSA 119 099 Imam več razumevanja kakor vsi moji učitelji, kajti tvoja pričevanja so moje premišljevanje. 019 PSA 119 100 Razumem bolj kakor starci, ker se držim tvojih predpisov. 019 PSA 119 101 Svoja stopala sem zadržal pred vsako zlo potjo, da bi lahko obdržal tvojo besedo. 019 PSA 119 102 Nisem odšel od tvojih sodb, kajti ti si me učil. 019 PSA 119 103 Kako sladke so tvoje besede mojemu okusu! Da, slajše kakor med mojim ustom. 019 PSA 119 104 Skozi tvoje predpise prejemam razumevanje, zato sovražim vsako napačno pot. 019 PSA 119 105 NUN Tvoja beseda je svetilka mojim stopalom in svetloba moji stezi. 019 PSA 119 106 Prisegel sem in to bom opravil, da se bom držal tvojih pravičnih sodb. 019 PSA 119 107 Zelo sem užaloščen. Oživi me, oh Gospod, glede na svojo besedo. 019 PSA 119 108 Rotim te, sprejmi prostovoljne daritve mojih ust, oh Gospod in uči me svojih sodb. 019 PSA 119 109 Moja duša je nenehno v moji roki, vendar ne pozabljam tvoje postave. 019 PSA 119 110 Zlobni so zame položili zanko, vendar nisem zašel od tvojih predpisov. 019 PSA 119 111 Tvoja pričevanja sem vzel kot dediščino na veke, kajti ta so veselje mojega srca. 019 PSA 119 112 Svoje srce sem nagnil, da vedno izpolnjujem tvoje zakone, celo do konca. 019 PSA 119 113 SAMEH Sovražim prazne misli, toda ljubim tvojo postavo. 019 PSA 119 114 Ti si moje skrivališče in moj ščit, upam v tvojo besedo. 019 PSA 119 115 Odidite od mene, vi hudodelci, kajti držal se bom zapovedi svojega Boga. 019 PSA 119 116 Podpiraj me glede na svojo besedo, da bom lahko živel in zaradi svojega upanja naj ne bom osramočen. 019 PSA 119 117 Dvigni me in bom varen in nenehno se bom oziral k tvojim zakonom. 019 PSA 119 118 Pomendral si vse tiste, ki so zašli od tvojih zakonov, kajti njihova prevara je neresnica. 019 PSA 119 119 Vse zlobneže zemlje daješ na stran kakor žlindro, zato ljubim tvoja pričevanja. 019 PSA 119 120 Moje meso trepeta zaradi strahu pred teboj in bojim se tvojih sodb. 019 PSA 119 121 AJIN Storil sem sodbo in pravico, ne prepusti me mojim zatiralcem. 019 PSA 119 122 Bodi pôrok za svojega služabnika v dobro, naj me ponosni ne zatirajo. 019 PSA 119 123 Moje oči pešajo zaradi tvoje rešitve duše in zaradi besede tvoje pravičnosti. 019 PSA 119 124 S svojim služabnikom postopaj glede na svoje usmiljenje in uči me svojih zakonov. 019 PSA 119 125 Jaz sem tvoj služabnik, daj mi razumevanje, da bom lahko spoznal tvoja pričevanja. 019 PSA 119 126 Čas je za tebe, Gospod, da delaš, kajti razveljavili so tvojo postavo. 019 PSA 119 127 Zato ljubim tvoje zapovedi bolj kakor zlato, da, bolj kakor čisto zlato. 019 PSA 119 128 Zatorej spoštujem vse tvoje predpise glede vseh stvari, da so pravilni; in sovražim vsako napačno pot. 019 PSA 119 129 PE Tvoja pričevanja so čudovita, zatorej se jih moja duša drži. 019 PSA 119 130 Vstop tvojih besed daje svetlobo, to daje razumevanje preprostemu. 019 PSA 119 131 Odprl sem svoja usta in trepetal, kajti hrepenel sem za tvojimi zapovedmi. 019 PSA 119 132 Poglej name in bodi mi usmiljen, kakor ravnaš s tistimi, ki ljubijo tvoje ime. 019 PSA 119 133 Odredi moje korake po svoji besedi in nobena krivičnost naj nima gospostva nad menoj. 019 PSA 119 134 Osvobodi me pred človeškim zatiranjem, tako se bom držal tvojih predpisov. 019 PSA 119 135 Stôri, da tvoj obraz sveti nad tvojim služabnikom in úči me svojih zakonov. 019 PSA 119 136 Reke vodá iztekajo [iz] mojih oči, ker se ne držijo tvoje postave. 019 PSA 119 137 CADE Pravičen si ti, oh Gospod in tvoje sodbe so iskrene. 019 PSA 119 138 Tvoja pričevanja, ki si jih zapovedal, so iskrena in zelo zanesljiva. 019 PSA 119 139 Moja gorečnost me je iztrošila, ker so moji sovražniki pozabili tvoje besede. 019 PSA 119 140 Tvoja beseda je zelo čista, zato jo tvoj služabnik ljubi. 019 PSA 119 141 Sem majhen in preziran, vendar ne pozabljam tvojih predpisov. 019 PSA 119 142 Tvoja pravičnost je večna pravičnost in tvoja postava je resnica. 019 PSA 119 143 Stiska in tesnoba sta se me polastili, vendar so tvoje zapovedi moje naslade. 019 PSA 119 144 Pravičnost tvojih pričevanj je večna, daje mi razumevanje in jaz bom živel. 019 PSA 119 145 KOF Klical sem z vsem svojim celotnim srcem, usliši me, oh Gospod, držal se bom tvojih zakonov. 019 PSA 119 146 Klical sem k tebi, reši me in držal se bom tvojih pričevanj. 019 PSA 119 147 Slutil sem svitanje jutra in klical, upal sem v tvojo besedo. 019 PSA 119 148 Moje oči so slutile nočne straže, da bi lahko premišljeval v tvoji besedi. 019 PSA 119 149 Prisluhni mojemu glasu glede na svojo ljubečo skrbnost, oh Gospod, oživi me glede na svojo sodbo. 019 PSA 119 150 Približali so se tisti, ki sledijo vragoliji, daleč so od tvoje postave. 019 PSA 119 151 Ti si blizu, oh Gospod in vse tvoje zapovedi so resnica. 019 PSA 119 152 Glede tvojih pričevanj sem spoznal od davnine, da si jih ti utemeljil na veke. 019 PSA 119 153 REŠ Preudari mojo stisko in me osvobodi, kajti jaz ne pozabljam tvoje postave. 019 PSA 119 154 Zagovarjaj mojo pravdo in me osvobodi, oživi me glede na svojo besedo. 019 PSA 119 155 Rešitev duš je daleč od zlobnih, kajti oni ne iščejo tvojih zakonov. 019 PSA 119 156 Velika so tvoja nežna usmiljenja, oh Gospod, oživi me glede na tvoje sodbe. 019 PSA 119 157 Mnogo je mojih preganjalcev in mojih sovražnikov, vendar se ne nagnem od tvojih pričevanj. 019 PSA 119 158 Zagledal sem prestopnike in bil užaloščen, ker se niso držali tvoje besede. 019 PSA 119 159 Preudari kako ljubim tvoje predpise, oživi me, oh Gospod, glede na svojo ljubečo skrbnost. 019 PSA 119 160 Tvoja beseda je resnična od začetka in vsaka od tvojih pravičnih sodb traja večno. 019 PSA 119 161 ŠIN Princi so me preganjali brez vzroka, toda moje srce stoji v strahospoštovanju pred tvojo besedo. 019 PSA 119 162 Veselim se ob tvoji besedi, kakor nekdo, ki najde velik plen. 019 PSA 119 163 Sovražim in preziram lažnivost, toda ljubim tvojo postavo. 019 PSA 119 164 Sedemkrat dnevno te hvalim zaradi tvojih pravičnih sodb. 019 PSA 119 165 Velik mir imajo tisti, ki ljubijo tvojo postavo in nič jih ne bo prizadelo. 019 PSA 119 166 Gospod, upal sem na tvojo rešitev duše in storil tvoje zapovedi. 019 PSA 119 167 Moja duša je obdržala tvoja pričevanja in silno jih ljubim. 019 PSA 119 168 Držal sem se tvojih predpisov in tvojih pričevanj, kajti vse moje poti so pred teboj. 019 PSA 119 169 TAV Naj moj klic pride blizu predte, oh Gospod, daj mi razumevanje glede na svojo besedo. 019 PSA 119 170 Naj moja ponižna prošnja pride predte, osvobodi me glede na svojo besedo. 019 PSA 119 171 Moje ustnice bodo izgovarjale hvalo, ko si me učil svojih zakonov. 019 PSA 119 172 Moj jezik bo govoril o tvoji besedi, kajti vse tvoje zapovedi so pravičnost. 019 PSA 119 173 Tvoja roka naj mi pomaga, kajti izbral sem tvoje predpise. 019 PSA 119 174 Hrepenel sem za tvojo rešitvijo duše, oh Gospod in tvoja postava je moja naslada. 019 PSA 119 175 Naj moja duša živi in te bo hvalila in naj mi tvoje sodbe pomagajo. 019 PSA 119 176 Zašel sem kakor izgubljena ovca, išči svojega služabnika, kajti jaz ne pozabljam tvojih zapovedi. 019 PSA 120 001 V svoji tegobi sem klical h Gospodu in me je slišal. 019 PSA 120 002 Osvobodi mojo dušo, oh Gospod, pred lažnivimi ustnicami in pred varljivim jezikom. 019 PSA 120 003 Kaj ti bo dano? Ali kaj ti bo storjeno, ti varljiv jezik? 019 PSA 120 004 Ostre puščice mogočnega z brinovimi ogorki. 019 PSA 120 005 Gorje meni, da se mudim v Mešehu, da prebivam v kedárskih šotorih! 019 PSA 120 006 Moja duša je dolgo prebivala s tistim, ki sovraži mir. 019 PSA 120 007 Jaz sem za mir, toda, ko govorim, so oni za vojno. 019 PSA 121 001 Svoje oči bom povzdignil k hribom, od koder prihaja moja pomoč. 019 PSA 121 002 Moja pomoč prihaja od Gospoda, ki je naredil nebo in zemljo. 019 PSA 121 003 Ne bo trpel, da bi bilo tvoje stopalo premaknjeno, kdor tebe varuje, ne bo dremal. 019 PSA 121 004 Glej, kdor varuje Izraela, ne bo niti dremal niti spal. 019 PSA 121 005 Gospod je tvoj čuvaj, Gospod je tvoja senca na tvoji desnici. 019 PSA 121 006 Sonce te ne bo udarilo podnevi niti luna ponoči. 019 PSA 121 007 Gospod te bo varoval pred vsem zlom, on bo varoval tvojo dušo. 019 PSA 121 008 Gospod bo ohranil tvoje odhajanje in tvoje prihajanje od tega časa dalje in na vékomaj. 019 PSA 122 001 Bil sem vesel, ko so mi rekli: „Pojdimo v Gospodovo hišo.“ 019 PSA 122 002 Naša stopala bodo stala znotraj tvojih velikih vrat, oh Jeruzalem. 019 PSA 122 003 Jeruzalem je zgrajen kakor mesto, ki je stisnjeno skupaj, 019 PSA 122 004 kamor se vzpenjajo rodovi, Gospodovi rodovi, v pričevanje Izraelu, da dajejo zahvalo Gospodovemu imenu. 019 PSA 122 005 Kajti tam so postavljeni sodni prestoli, prestoli Davidove hiše. 019 PSA 122 006 Mólite za mir v Jeruzalemu; tisti, ki te ljubijo, bodo uspevali. 019 PSA 122 007 Mir bodi znotraj tvojih zidov in uspevanje v tvojih palačah. 019 PSA 122 008 Zaradi mojih bratov in zaradi družabnikov bom torej rekel: „Mir bodi znotraj tebe.“ 019 PSA 122 009 Zaradi hiše Gospoda, našega Boga, bom iskal tvoje dobro. 019 PSA 123 001 K tebi povzdigujem svoje oči, oh ti, ki prebivaš v nebesih. 019 PSA 123 002 Glej, kakor oči služabnikov gledajo k roki njihovih gospodarjev in kakor oči dekle k roki njene gospodarice, tako naše oči čakajo na Gospoda, našega Boga, dokler se nas ne usmili. 019 PSA 123 003 Usmili se nas, oh Gospod, usmili se nas, kajti mi smo silno nasičeni z zaničevanjem. 019 PSA 123 004 Naša duša je silno nasičena s preziranjem tistih, ki so ošabni in z zaničevanjem ponosnih. 019 PSA 124 001 Če ne bi bil Gospod, ki je bil na naši strani, lahko sedaj reče Izrael, 019 PSA 124 002 če ne bi bil Gospod, ki je bil na naši strani, ko so ljudje vstali zoper nas, 019 PSA 124 003 tedaj [bi] nas žive požrli, ko je bil njihov bes prižgan zoper nas, 019 PSA 124 004 tedaj [bi] nas vode preplavile, vodni tok [bi] tekel preko naše duše, 019 PSA 124 005 tedaj [bi] vode ponosa tekle preko naše duše. 019 PSA 124 006 Blagoslovljen [bodi] Gospod, ki nas ni izročil njihovim zobem kakor plen. 019 PSA 124 007 Naša duša je kakor ptica ušla iz zanke ptičarjev, zanka je pretrgana in mi smo ušli. 019 PSA 124 008 Naša pomoč je v imenu Gospodovem, ki je naredil nebo in zemljo. 019 PSA 125 001 Tisti, ki zaupajo v Gospoda, bodo kakor gora Sion, ki ne more biti odstranjena, temveč ostaja na veke. 019 PSA 125 002 Kakor so gore naokoli Jeruzalema, tako je Gospod naokoli svojega ljudstva od tega časa naprej, celo za vedno. 019 PSA 125 003 Kajti palica zlobnih ne bo počivala na deležu pravičnih, da ne bi pravični svoje roke iztegnil h krivičnosti. 019 PSA 125 004 Delaj dobro, oh Gospod, tistim, ki so dobri in tistim, ki so iskreni v svojih srcih. 019 PSA 125 005 Glede takšnih, ki zavijajo na svoje sprijene poti, jih bo Gospod odvedel z delavci krivičnosti, toda nad Izraelom bo mir. 019 PSA 126 001 Ko je Gospod ponovno obrnil ujetništvo Siona, smo bili podobni tem, ki sanjajo. 019 PSA 126 002 Tedaj so bila naša usta napolnjena s smehom in naš jezik s petjem, tedaj so med pogani govorili: „ Gospod je zanje storil velike stvari.“ 019 PSA 126 003 Gospod je za nas storil velike stvari, česar smo veseli. 019 PSA 126 004 Ponovno obrni naše ujetništvo, oh Gospod, kakor vodotoke na jugu. 019 PSA 126 005 Tisti, ki sejejo s solzami, bodo želi z veseljem. 019 PSA 126 006 Kdor hodi naprej in joka in prinaša dragoceno seme, bo brez dvoma ponovno prišel z veseljem, nesoč svoje snope s seboj. 019 PSA 127 001 Razen če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo, ki jo gradijo; razen če Gospod ne varuje mesta, stražar le zaman bedi. 019 PSA 127 002 Zaman je zate, da vstajaš zgodaj, da hodiš pozno spat, da ješ kruh bridkosti, kajti tako on svojim ljubljenim daje spanje. 019 PSA 127 003 Glej! Otroci so dediščina od Gospoda in sad maternice je njegova nagrada. 019 PSA 127 004 Kakor so puščice v roki mogočnega človeka, tako so otroci mladosti. 019 PSA 127 005 Srečen je človek, ki jih ima poln tul, ne bodo osramočeni, temveč bodo govorili s sovražniki pri velikih vratih. 019 PSA 128 001 Blagoslovljen je vsak, kdor se boji Gospoda, ki hodi po njegovih poteh. 019 PSA 128 002 Kajti jedel boš trud svojih rok, srečen boš in s teboj bo dobro. 019 PSA 128 003 Tvoja žena bo kakor rodovitna trta ob straneh tvoje hiše, tvoji otroci kakor oljčne sadike naokrog tvoje mize. 019 PSA 128 004 Glej, tako bo blagoslovljen mož, ki se boji Gospoda. 019 PSA 128 005 Gospod te bo blagoslovil iz Siona in ti boš videl dobro Jeruzalema vse dni svojega življenja. 019 PSA 128 006 Da, videl boš svojih otrok otroke in mir nad Izraelom. 019 PSA 129 001 Pogosto so me prizadeli od moje mladosti, naj sedaj reče Izrael, 019 PSA 129 002 pogosto so me prizadeli od moje mladosti, vendar niso prevladali zoper mene. 019 PSA 129 003 Orači so orali na mojem hrbtu, svoje brazde so naredili dolge. 019 PSA 129 004 Gospod je pravičen, razsekal je vrvi zlobnih. 019 PSA 129 005 Naj bodo zbegani in obrnjeni nazaj vsi, ki sovražijo Sion. 019 PSA 129 006 Naj bodo kakor trava na hišnih strehah, ki ovene preden zraste, 019 PSA 129 007 s čimer kosec ne napolni svoje roke, niti kdor veže snope svojega naročja. 019 PSA 129 008 [Naj] niti tisti, ki gredo mimo, ne rečejo: „Nad vami naj bo Gospodov blagoslov, blagoslavljamo vas v Gospodovem imenu.“ 019 PSA 130 001 Iz globin sem klical k tebi, oh Gospod. 019 PSA 130 002 Gospod, usliši moj glas, naj bodo tvoja ušesa pozorna na glas mojih ponižnih prošenj. 019 PSA 130 003 Če si boš ti, Gospod, zaznamoval krivičnosti, oh Gospod, kdo bo vzdržal? 019 PSA 130 004 Toda s teboj je odpuščanje, da bi se te lahko bali. 019 PSA 130 005 Čakam na Gospoda, moja duša čaka in v njegovo besedo zaupam. 019 PSA 130 006 Moja duša čaka na Gospoda bolj kakor tisti, ki pričakujejo jutro, pravim, bolj kakor tisti, ki pričakujejo jutro. 019 PSA 130 007 Naj Izrael upa v Gospoda, kajti z Gospodom je usmiljenje in z njim je obilna odkupitev. 019 PSA 130 008 On bo Izraela odkupil pred vsemi njegovimi krivičnostmi. 019 PSA 131 001 Gospod, moje srce ni ošabno niti moje oči vzvišene, niti se ne ukvarjam z velikimi zadevami ali s stvarmi zame previsokimi. 019 PSA 131 002 Zagotovo sem se lepo obnašal in se umiril, kakor otrok, ki je odstavljen od svoje matere, moja duša je celo kakor odstavljen otrok. 019 PSA 131 003 Naj Izrael upa v Gospoda od tega časa naprej in na veke. 019 PSA 132 001 Gospod, spomni se Davida in vseh njegovih stisk, 019 PSA 132 002 kako je prisegel Gospodu in se zaobljubil mogočnemu Jakobovemu Bogu: 019 PSA 132 003 „Zagotovo ne bom prišel v šotorsko svetišče svoje hiše niti šel gor v svojo posteljo, 019 PSA 132 004 svojim očem ne bom dal spanja ali dremanja svojim vekam, 019 PSA 132 005 dokler ne najdem kraja za Gospoda, prebivališča za mogočnega Jakobovega Boga.“ 019 PSA 132 006 Glej, slišali smo o tem v Efráti, to smo našli na gozdnih poljih. 019 PSA 132 007 Šli bomo v njegova šotorska svetišča, oboževali bomo ob njegovi pručki. 019 PSA 132 008 Vstani, oh Gospod, v svoj počitek, ti in skrinja tvoje moči. 019 PSA 132 009 Naj bodo tvoji duhovniki oblečeni s pravičnostjo in tvoji sveti naj vzklikajo od veselja. 019 PSA 132 010 Zaradi svojega služabnika Davida ne obrni obličja proč od svojega maziljenca. 019 PSA 132 011 Gospod je Davidu prisegel z resnico, ne bo se odvrnil od nje: „Od sadu tvojega telesa bom postavil na tvoj prestol. 019 PSA 132 012 Če se bodo tvoji otroci držali moje zaveze in mojega pričevanja, da jih bom jaz učil, bodo tudi njihovi otroci sedeli na tvojem prestolu na vékomaj.“ 019 PSA 132 013 Kajti Gospod je izbral Sion, zaželel si ga je za svoje prebivališče. 019 PSA 132 014 „To je moj počitek na veke, tukaj bom prebival, ker sem si ga zaželel. 019 PSA 132 015 Obilno bom blagoslavljal njegovo preskrbo, njegove uboge bom nasičeval s kruhom. 019 PSA 132 016 Prav tako bom njegove duhovnike oblekel z rešitvijo duš in njegovi sveti bodo glasno vzklikali od veselja. 019 PSA 132 017 Tam bom storil Davidovemu rogu, da vzbrsti, odredil sem svetilko za svojega maziljenca. 019 PSA 132 018 Njegove sovražnike bom oblekel s sramoto, toda na njem samem bo cvetela njegova krona.“ 019 PSA 133 001 Glej, kako dobro in kako prijetno je za brate, da prebivajo skupaj v slogi! 019 PSA 133 002 To je podobno dragocenemu mazilu na glavi, ki teče navzdol na brado, celó Aronovo brado, ki gre dol h krajcem njegovih oblek, 019 PSA 133 003 kakor rosa iz Hermona in kakor rosa, ki se je spustila na goro Sion, kajti tam je Gospod zapovedal blagoslov, celó življenje na vékomaj. 019 PSA 134 001 Glejte, blagoslavljajte Gospoda, vsi vi Gospodovi služabniki, ki ponoči stojite v hiši Gospodovi. 019 PSA 134 002 Dvignite svoje roke v svetišču in blagoslavljajte Gospoda. 019 PSA 134 003 Gospod, ki je naredil nebo in zemljo, [naj] te blagoslovi iz Siona. 019 PSA 135 001 Hvalite Gospoda. Hvalite Gospodovo ime, hvalite ga, oh vi Gospodovi služabniki. 019 PSA 135 002 Vi, ki stojite v hiši Gospodovi, v dvorih hiše našega Boga, 019 PSA 135 003 hvalite Gospoda, kajti Gospod je dober, prepevajte hvalnice njegovemu imenu, kajti to je prijetno. 019 PSA 135 004 Kajti Gospod si je izbral Jakoba in Izraela za svoj izvoljen zaklad. 019 PSA 135 005 Kajti jaz vem, da je Gospod velik in da je naš Gospod nad vsemi bogovi. 019 PSA 135 006 Karkoli je Gospodu ugajalo, to je storil v nebesih, na zemlji, v morjih in vseh globokih krajih. 019 PSA 135 007 Meglicam povzroča, da se dvigujejo od koncev zemlje, bliske dela za dež, veter prinaša iz svojih zakladnic. 019 PSA 135 008 Ki je udaril egiptovske prvorojence, tako od človeka kakor [od] živali. 019 PSA 135 009 Ki je poslal simbole in čudeže v tvojo sredo, oh Egipt, na faraona in na vse njegove služabnike. 019 PSA 135 010 Ki je udaril velike narode in usmrtil mogočne kralje, 019 PSA 135 011 amoréjskega kralja Sihóna, bašánskega kralja Oga in vsa kánaanska kraljestva 019 PSA 135 012 in njihovo deželo dal za dediščino, dediščino Izraelu, svojemu ljudstvu. 019 PSA 135 013 Tvoje ime, oh Gospod, traja večno in tvoj spomin, oh Gospod, skozi vse rodove. 019 PSA 135 014 Kajti Gospod bo sodil svoje ljudstvo in se bo pokesal glede svojih služabnikov. 019 PSA 135 015 Maliki poganov so srebro in zlato, delo človeških rok. 019 PSA 135 016 Imajo usta, toda ne govorijo, imajo oči, toda ne vidijo, 019 PSA 135 017 imajo ušesa, toda ne slišijo niti v njihovih ustih ni kakršnegakoli diha. 019 PSA 135 018 Tisti, ki so jih naredili, so jim podobni, tako je vsak, kdor zaupa vanje. 019 PSA 135 019 Blagoslavljajte Gospoda, oh hiša Izraelova, blagoslavljajte Gospoda, oh hiša Aronova, 019 PSA 135 020 blagoslavljajte Gospoda, oh hiša Lévijeva, vi, ki se bojite Gospoda, blagoslavljajte Gospoda. 019 PSA 135 021 Blagoslovljen bodi Gospod s Siona, ki prebiva v Jeruzalemu. Hvalite Gospoda. 019 PSA 136 001 Oh, zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 136 002 Oh zahvaljujte se Bogu bogov, kajti njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 136 003 Oh zahvaljujte se Gospodu gospodov, kajti njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 136 004 Njemu, ki sam dela velika čudeže, kajti njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 136 005 Njemu, ki je z modrostjo ustvaril nebesni obok, kajti njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 136 006 Njemu, ki je zemljo razpel nad vodami, kajti njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 136 007 Njemu, ki je naredil velike luči, kajti njegovo usmiljenje traja večno; 019 PSA 136 008 sonce, da vlada podnevi, kajti njegovo usmiljenje traja večno; 019 PSA 136 009 luno in zvezde, da vladajo ponoči, kajti njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 136 010 Njemu, ki je udaril Egipt na njegovih prvorojencih, kajti njegovo usmiljenje traja večno; 019 PSA 136 011 in Izraela izpeljal izmed njih, kajti njegovo usmiljenje traja večno; 019 PSA 136 012 z močno roko in z iztegnjenim laktom, kajti njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 136 013 Njemu, ki je razdelil Rdeče morje na [dva] dela, kajti njegovo usmiljenje traja večno; 019 PSA 136 014 in naredil Izraelu, da gre skozi njegovo sredo, kajti njegovo usmiljenje traja večno; 019 PSA 136 015 toda porazil faraona in njegovo vojsko v Rdeče morje, kajti njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 136 016 Njemu, ki je vodil svoje ljudstvo skozi divjino, kajti njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 136 017 Njemu, ki je udaril velike kralje, kajti njegovo usmiljenje traja večno; 019 PSA 136 018 in usmrtil slavne kralje, kajti njegovo usmiljenje traja večno; 019 PSA 136 019 amoréjskega kralja Sihóna, kajti njegovo usmiljenje traja večno; 019 PSA 136 020 in bašánskega kralja Oga, kajti njegovo usmiljenje traja večno; 019 PSA 136 021 in njihovo deželo dal za dediščino, kajti njegovo usmiljenje traja večno; 019 PSA 136 022 celó dediščino Izraelu, njegovemu služabniku, kajti njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 136 023 Ki se nas je spomnil v našem nizkem stanu, kajti njegovo usmiljenje traja večno; 019 PSA 136 024 in nas odkupil pred našimi sovražniki, kajti njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 136 025 Ki daje hrano vsemu mesu, kajti njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 136 026 Oh, zahvaljujte se Bogu nebes, kajti njegovo usmiljenje traja večno. 019 PSA 137 001 Ob babilonskih rekah, tam smo se usedli, da, jokali smo, ko smo se spominjali Siona. 019 PSA 137 002 Naše harfe smo obesili na vrbe v njegovi sredi. 019 PSA 137 003 Kajti tam so tisti, ki so nas odvedli proč ujete, od nas zahtevali pesem in tisti, ki so nas opustošili, so od nas zahtevali veselje, rekoč: „Zapojte nam eno izmed sionskih pesmi.“ 019 PSA 137 004 Kako naj bi v tuji deželi peli Gospodovo pesem? 019 PSA 137 005 Če jaz pozabim tebe, oh Jeruzalem, naj moja desnica pozabi svojo spretnost. 019 PSA 137 006 Če se te jaz ne spomnim, naj se moj jezik prilepi k nebu mojih ust, če ne povišam Jeruzalema nad svojo glavno radost. 019 PSA 137 007 Spomni se, oh Gospod, na Jeruzalemov dan otrok Edóma, ki so rekli: „Izbrišite ga, izbrišite ga, celo do njegovih temeljev.“ 019 PSA 137 008 Oh hči babilonska, ki boš uničena, srečen bo tisti, ki te poplača, kakor si nam ti služila. 019 PSA 137 009 Srečen bo tisti, ki zgrabi in trešči tvoje malčke ob kamne. 019 PSA 138 001 Hvalil te bom s svojim celotnim srcem, pred bogovi ti bom prepeval hvalnico. 019 PSA 138 002 Oboževal te bom pred tvojim svetim templjem in tvoje ime hvalil zaradi tvoje ljubeče skrbnosti in zaradi tvoje resnice, kajti svojo besedo si poveličal nad vse svoje ime. 019 PSA 138 003 Na dan, ko sem klical, mi odgovarjaš in me v moji duši krepiš z močjo. 019 PSA 138 004 Vsi kralji zemlje te bodo hvalili, oh Gospod, ko slišijo besede iz tvojih ust. 019 PSA 138 005 Da, prepevali bodo na Gospodovih poteh, kajti velika je slava Gospodova. 019 PSA 138 006 Čeprav je Gospod visok, vendar ima spoštovanje do ponižnega, toda ponosnega spozna od daleč. 019 PSA 138 007 Čeprav hodim sredi stiske, me boš ti prerodil. Zoper bes mojih sovražnikov boš iztegnil svojo roko in tvoja desnica me bo rešila. 019 PSA 138 008 Gospod bo dovršil to, kar zadeva mene. Tvoje usmiljenje, oh Gospod, vztraja večno, ne zapusti del svojih lastnih rok. 019 PSA 139 001 Oh Gospod, preiskal si me in me spoznal. 019 PSA 139 002 Poznaš moje sedanje in moje vstajanje, moje misli razumeš daleč stran. 019 PSA 139 003 Obdajaš mojo pot in moje leganje in seznanjen si z vsemi mojimi potmi. 019 PSA 139 004 Kajti besede ni na mojem jeziku, toda, glej, oh Gospod, ti jo popolnoma poznaš. 019 PSA 139 005 Obdajaš me zadaj in spredaj in name polagaš svojo roko. 019 PSA 139 006 Takšno spoznanje je prečudovito zame, visoko je, ne morem ga doseči. 019 PSA 139 007 Kam naj grem pred tvojim duhom? Ali kam naj pobegnem pred tvojo prisotnostjo? 019 PSA 139 008 Če se povzpnem v nebesa, si tam, če si svojo posteljo pripravim v peklu, glej, si tam. 019 PSA 139 009 Če vzamem peruti jutra in prebivam v najbolj oddaljenih krajih morja, 019 PSA 139 010 celo tam me bo tvoja roka vodila in tvoja desnica me bo držala. 019 PSA 139 011 Če rečem: „Zagotovo me bo pokrila tema, celo noč bo svetloba okoli mene.“ 019 PSA 139 012 Da, tema se ne skriva pred teboj, toda noč sije kakor dan, tema in svetloba, obe sta ti podobni. 019 PSA 139 013 Kajti v last si si vzel mojo notranjost, pokril si me v maternici moje matere. 019 PSA 139 014 Hvalil te bom, kajti jaz sem strašljivo in izvrstno narejen, čudovita so tvoja dela in to moja duša resnično dobro ve. 019 PSA 139 015 Moja snov ni bila skrita pred teboj, ko sem bil narejen na skrivnem in nenavadno izdelan v najnižjih delih zemlje. 019 PSA 139 016 Tvoje oči so videle mojo snov, čeprav je bila nepopolna in v tvoji knjigi so bili zapisani vsi moji udje, ki so bili oblikovani v vztrajanju, medtem ko ni bilo še nobenega izmed njih. 019 PSA 139 017 Kako dragocene so tudi tvoje misli meni, oh Bog! Kako velik je njihov seštevek! 019 PSA 139 018 Če bi jih preštel, jih je po številu več kakor peska, ko se zbudim, sem še vedno s teboj. 019 PSA 139 019 Zagotovo boš ubil zlobnega, oh Bog, zato odidite od mene, vi krvoločni ljudje. 019 PSA 139 020 Kajti zlobno govorijo zoper tebe in tvoji sovražniki zaman jemljejo tvoje ime. 019 PSA 139 021 Ali ne sovražim tistih, oh Gospod, ki sovražijo tebe? Mar nisem užaloščen s tistimi, ki se dvigujejo zoper tebe? 019 PSA 139 022 Sovražim jih s popolnim sovraštvom, štejem jih [za] svoje sovražnike. 019 PSA 139 023 Preišči me, oh Bog in spoznaj moje srce, preizkusi me in spoznaj moje misli. 019 PSA 139 024 Poglej, če je v meni kakršnakoli zlobna pot in vodi me po večni poti. 019 PSA 140 001 Osvobodi me, oh Gospod, pred zlobnežem, varuj me pred nasilnežem, 019 PSA 140 002 ki si v svojem srcu domišljajo vragolije, nenehno so zbrani skupaj za vojno. 019 PSA 140 003 Svoje jezike so naostrili kakor kača, gadji strup je pod njihovimi ustnicami. 019 PSA 140 004 Varuj me, oh Gospod, pred rokami zlobnih, ohrani me pred nasilnežem, ki se je namenil, da zruši moja ravnanja. 019 PSA 140 005 Ponosni so zame prikrili zanko in vrvi, ob poti so razprostrli mrežo, zame so nastavili pasti. 019 PSA 140 006 Gospodu sem rekel: „Ti si moj Bog, usliši glas mojih ponižnih prošenj, oh Gospod. 019 PSA 140 007 Oh Bog, Gospod, moč rešitve moje duše, mojo glavo si pokril na dan bitke. 019 PSA 140 008 Ne usliši, oh Gospod, želja zlobnih, nadalje ne njihovega zlobnega naklepa, da se ne bi poviševali.“ 019 PSA 140 009 Glede na glavo tistih, ki me obdajajo, naj jih pokrije vragolija njihovih lastnih ustnic. 019 PSA 140 010 Naj nanje padajo goreči ogorki, naj bodo vrženi v ogenj, v globoke jame, da ne vstanejo ponovno. 019 PSA 140 011 Naj obrekovalec ne bo utrjen na zemlji, zlo naj lovi nasilneža, da ga premaga. 019 PSA 140 012 Vem, da bo Gospod podpiral zadevo prizadetega in pravico ubogega. 019 PSA 140 013 Zagotovo se bodo pravični zahvaljevali tvojemu imenu, iskreni bodo prebivali v tvoji prisotnosti. 019 PSA 141 001 Gospod, k tebi kličem, pohiti k meni, pazljivo prisluhni mojemu glasu, ko kličem k tebi. 019 PSA 141 002 Naj bo moja molitev postavljena pred teboj kakor kadilo in dvigovanje mojih rok kakor večerno žrtvovanje. 019 PSA 141 003 Postavi stražo, oh Gospod, pred moja usta, čuvaj vrata mojih ustnic. 019 PSA 141 004 Mojega srca ne nagni h kakršnikoli zli stvari, da izvajam dela z ljudmi, ki počnejo krivičnost in naj ne jem od njihovih slaščic. 019 PSA 141 005 Naj me pravični udari, to bo prijaznost in naj me graja, to bo odlično olje, ki ne bo zlomilo moje glave, ker bo vendar v njihovih katastrofah tudi moja molitev. 019 PSA 141 006 Kadar so njihovi sodniki premagani na kamnitih krajih, bodo slišali moje besede, kajti prijetne so. 019 PSA 141 007 Naše kosti so razkropljene ob ustih groba, kakor kadar nekdo seka in cepi les na zemlji. 019 PSA 141 008 Toda moje oči so k tebi, oh Bog, Gospod, v tebi je moje trdno upanje, moje duše ne pusti zapuščene. 019 PSA 141 009 Varuj me pred zankami, katere so položili zame in [pred] pastmi delavcev krivičnosti. 019 PSA 141 010 Naj zlobni padejo v svoje lastne mreže, medtem ko jaz istočasno pobegnem. 019 PSA 142 001 S svojim glasom sem klical h Gospodu, s svojim glasom sem storil svojo ponižno prošnjo h Gospodu. 019 PSA 142 002 Svojo pritožbo sem izlil pred njim, pred njim sem pokazal svojo stisko. 019 PSA 142 003 Ko je bil moj duh znotraj mene nadvladan, tedaj ti poznaš mojo pot. Na stezi, po kateri sem hodil, so zame na skrivnem postavili zanko. 019 PSA 142 004 Pogledal sem na svojo desnico in zagledal, toda ni bilo človeka, ki bi me poznal. Zatočišče se mi je izneverilo, noben človek ni skrbel za mojo dušo. 019 PSA 142 005 Klical sem k tebi, oh Gospod. Rekel sem: „Ti si moje zatočišče in moj delež v deželi živih.“ 019 PSA 142 006 Prisluhni mojemu joku, kajti zelo sem ponižan. Osvobodi me pred mojimi preganjalci, kajti močnejši so od mene. 019 PSA 142 007 Privedi mojo dušo iz ječe, da bom lahko hvalil tvoje ime. Pravični me bodo obdali, kajti radodarno boš postopal z menoj. 019 PSA 143 001 Usliši mojo molitev, oh Gospod, pazljivo prisluhni mojim ponižnim prošnjam, odgovori mi v svoji zvestobi in v svoji pravičnosti. 019 PSA 143 002 Ne vstopi na sodbo s svojim služabnikom, kajti v tvojem pogledu noben živeč človek ne bo opravičen. 019 PSA 143 003 Kajti sovražnik je preganjal mojo dušo, moje življenje je z udarcem zrušil k tlom; pripravil me je, da prebivam v temi, kakor tisti, ki so bili dolgo mrtvi. 019 PSA 143 004 Zato je moj duh nadvladan znotraj mene, moje srce znotraj mene je zapuščeno. 019 PSA 143 005 Spominjam se dni iz davnine, premišljujem o vseh tvojih delih, razglabljam o delu tvojih rok. 019 PSA 143 006 Svoje roke iztegujem k tebi, mojo dušo žeja po tebi, kakor žejno deželo. 019 PSA 143 007 Naglo me usliši, oh Gospod, moj duh slabi, svojega obraza ne skrivaj pred menoj, da ne bi bil podoben tem, ki gredo dol v jamo. 019 PSA 143 008 Povzroči mi, da zjutraj slišim tvojo ljubečo skrbnost, kajti vate zaupam. Povzroči mi, da spoznam pot, po kateri naj hodim, kajti svojo dušo dvigujem k tebi. 019 PSA 143 009 Osvobodi me, oh Gospod, pred mojimi sovražniki, k tebi zbežim, da me skriješ. 019 PSA 143 010 Úči me izpolnjevati tvojo voljo, kajti ti si moj Bog. Tvoj duh je dober, vodi me v deželo iskrenosti. 019 PSA 143 011 Oživi me, oh Gospod, zaradi svojega imena, zaradi svoje pravičnosti mojo dušo privedi iz stiske. 019 PSA 143 012 Zaradi svojega usmiljenja iztrebi moje sovražnike in uniči vse tiste, ki prizadevajo mojo dušo, kajti jaz sem tvoj služabnik. 019 PSA 144 001 Blagoslovljen bodi Gospod, moja moč, ki uči moje roke za vojno in moje prste za boj, 019 PSA 144 002 moja dobrota in moja trdnjava, moj visoki stolp in moj osvoboditelj, moj ščit in tisti, v katerega zaupam, ki moje ljudstvo podjarmlja pod mene. 019 PSA 144 003 Gospod, kaj je človek, da ti jemlješ spoznanje o njem! Ali sin človekov, da delaš obračun o njem! 019 PSA 144 004 Človek je podoben ničevosti, njegovi dnevi so kakor senca, ki mineva. 019 PSA 144 005 Upogni svoj nebesni obok, oh Gospod in pridi dol, dotakni se gora in se bodo kadile. 019 PSA 144 006 Vrzi bliskanje in jih razkropi, izstreli svoje puščice in jih uniči. 019 PSA 144 007 Pošlji svojo roko od zgoraj, odstrani me in osvobodi me iz velikih vodá, pred roko tujih otrok, 019 PSA 144 008 čigar usta govorijo prazne reči in je njihova desnica desnica neresnice. 019 PSA 144 009 Zapel ti bom novo pesem, oh Bog, na plunko in glasbilo desetih strun ti bom prepeval hvalnice. 019 PSA 144 010 On je, ki kraljem daje rešitev duš, ki osvobaja Davida, svojega služabnika, pred škodljivim mečem. 019 PSA 144 011 Reši me in osvobodi me pred roko tujih otrok, katerih usta govorijo prazne reči in je njihova desnica desnica neresnice, 019 PSA 144 012 da bodo naši sinovi lahko kakor sadike odrasle v svoji mladosti, da bodo naše hčere kakor vogalni kamni, pološčeni po podobnosti palače, 019 PSA 144 013 da bodo naše kašče lahko polne, nudeč vse vrste zalog, da lahko naše ovce na naših ulicah skotijo tisoče in deset tisoče, 019 PSA 144 014 da bodo naši voli lahko močni za delo, da ne bo vloma niti izginjanja, da na naših ulicah ne bo pritoževanja. 019 PSA 144 015 Srečno je tisto ljudstvo, ki je v takšni zadevi, da, srečno je tisto ljudstvo, čigar Bog je Gospod. 019 PSA 145 001 Povzdigoval te bom, moj Bog, oh kralj in tvoje ime bom blagoslavljal na veke vekov. 019 PSA 145 002 Vsak dan te bom blagoslavljal in tvoje ime bom hvalil na veke vekov. 019 PSA 145 003 Velik je Gospod in silno bodi hvaljen in njegova veličina je nedoumljiva. 019 PSA 145 004 En rod bo hvalil tvoja dela drugemu in bo oznanjal tvoja mogočna dela. 019 PSA 145 005 Govoril bom o veličastni časti tvojega veličanstva in o tvojih čudovitih delih. 019 PSA 145 006 Ljudje bodo govorili o moči tvojih strašnih dejanj, jaz pa bom oznanjal tvojo veličino. 019 PSA 145 007 Obilno bodo izrekli spomin o tvoji veliki dobroti in prepevali bodo o tvoji pravičnosti. 019 PSA 145 008 Gospod je milostljiv in poln sočutja, počasen za jezo in zelo usmiljen. 019 PSA 145 009 Gospod je dober do vseh in njegova nežna usmiljenja so nad vsemi njegovimi deli. 019 PSA 145 010 Hvalila te bodo vsa tvoja dela, oh Gospod in tvoji sveti te bodo blagoslavljali. 019 PSA 145 011 Pogovarjali se bodo o slavi tvojega kraljestva in govorili o tvoji moči, 019 PSA 145 012 da razglašajo njegova mogočna dela človeškim sinovom in slavno veličanstvo njegovega kraljestva. 019 PSA 145 013 Tvoje kraljestvo je večno kraljestvo in tvoje gospostvo traja skozi vse rodove. 019 PSA 145 014 Gospod podpira vse, ki padejo in dviguje vse tiste, ki so sklonjeni. 019 PSA 145 015 Oči vseh čakajo nate in ti jim daješ njihovo hrano v pravšnjem obdobju. 019 PSA 145 016 Odpiraš svojo roko in zadovoljuješ željo vsake žive stvari. 019 PSA 145 017 Gospod je pravičen na vseh svojih poteh in svet v vseh svojih delih. 019 PSA 145 018 Gospod je blizu vsem tem, ki kličejo k njemu, vsem, ki k njemu kličejo v resnici. 019 PSA 145 019 Izpolnil bo željo tistih, ki se ga bojijo. Slišal bo tudi njihov jok in jih bo rešil. 019 PSA 145 020 Gospod varuje vse tiste, ki ga ljubijo, toda vse zlobne bo uničil. 019 PSA 145 021 Moja usta bodo govorila Gospodovo hvalo in naj vse meso blagoslavlja njegovo sveto ime na veke vekov. 019 PSA 146 001 Hvalite Gospoda. Hvali Gospoda, oh moja duša. 019 PSA 146 002 Medtem ko živim, bom hvalil Gospoda, medtem ko imam kakršen koli obstoj, bom prepeval hvalnice svojemu Bogu. 019 PSA 146 003 Svojega trdnega upanja ne polagaj v prince, niti v sina človekovega, v katerem ni pomoči. 019 PSA 146 004 Njegov dih gre dalje, vrača se k svoji zemlji, na ta isti dan propadejo njegove misli. 019 PSA 146 005 Srečen je tisti, ki ima za svojo pomoč Jakobovega Boga, katerega upanje je v Gospodu, njegovem Bogu, 019 PSA 146 006 ki je naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je tam notri, ki na veke ohranja resnico, 019 PSA 146 007 ki izvršuje sodbo za zatiranega, ki daje hrano lačnemu. Gospod osvobaja jetnike, 019 PSA 146 008 Gospod slepim odpira oči, Gospod dviguje tiste, ki so sklonjeni, Gospod ljubi pravične, 019 PSA 146 009 Gospod varuje tujce in podpira osirotelega in vdovo, toda pot zlobnih postavlja na glavo. 019 PSA 146 010 Gospod bo kraljeval na veke, celó tvoj Bog, oh Sion, vsem rodovom. Hvalite Gospoda. 019 PSA 147 001 Hvalite Gospoda, kajti dobro je peti zahvaljevanja našemu Bogu, kajti to je prijetno in hvala je ljubka. 019 PSA 147 002 Gospod je zgradil Jeruzalem, skupaj zbira Izraelove pregnance. 019 PSA 147 003 Ozdravlja potrte v srcu in povezuje njihove rane. 019 PSA 147 004 Šteje število zvezd, vse jih kliče po njihovih imenih. 019 PSA 147 005 Velik je naš Gospod in zelo močan, njegovo razumevanje je neskončno. 019 PSA 147 006 Gospod dviguje krotke, zlobne podira k tlom. 019 PSA 147 007 Prepevajte Gospodu z zahvaljevanjem, našemu Bogu pojte hvalo na harfo, 019 PSA 147 008 ki nebo pokriva z oblaki, ki za zemljo pripravlja dež, ki daje travi, da raste po gorah. 019 PSA 147 009 On daje živali njeno hrano in mladim krokarjem, ki kličejo. 019 PSA 147 010 Ne razveseljuje se v moči konja. Ne veseli se človeških nog. 019 PSA 147 011 Gospod se veseli tistih, ki se ga bojijo, tistih, ki upajo v njegovo usmiljenje. 019 PSA 147 012 Hvali Gospoda, oh Jeruzalem, hvali svojega Boga, oh Sion. 019 PSA 147 013 Kajti utrjuje zapahe tvojih velikih vrat, tvoje otroke je blagoslovil znotraj tebe. 019 PSA 147 014 Na tvojih mejah daje mir in te nasičuje z najodličnejšo pšenico. 019 PSA 147 015 Svojo zapoved pošilja na zemljo, njegova beseda teče zelo naglo. 019 PSA 147 016 Sneg daje kakor volno, slano razsiplje kakor pepel. 019 PSA 147 017 Svoj led meče kakor koščke, kdo lahko obstane pred njegovim mrazom? 019 PSA 147 018 Razpošilja svojo besedo in jih topi, svojemu vetru povzroča, da piha in vodam, [da] tečejo. 019 PSA 147 019 Svojo besedo kaže Jakobu, svoje zakone in svoje sodbe Izraelu. 019 PSA 147 020 Z nobenim narodom ni tako postopal in glede njegovih sodb, jih oni niso spoznali. Hvalite Gospoda. 019 PSA 148 001 Hvalite Gospoda. Hvalite Gospoda iz nebes, hvalite ga na višavah. 019 PSA 148 002 Hvalite ga, vsi njegovi angeli, hvalite ga, vse njegove vojske. 019 PSA 148 003 Hvalita ga, sonce in luna, hvalite ga vse ve zvezdne luči. 019 PSA 148 004 Hvalite ga, ve nebes nebesa in ve vode, ki ste nad nebesnim obokom. 019 PSA 148 005 Naj hvalijo Gospodovo ime, kajti ukazal je in bili so ustvarjeni. 019 PSA 148 006 Tudi njih je utrdil na veke vekov, naredil je odlok, ki ne bo minil. 019 PSA 148 007 Hvalite Gospoda iz zemlje, vi zmaji in vse globine, 019 PSA 148 008 ogenj in toča, sneg in meglica, viharni veter izpolnjujoč njegovo besedo, 019 PSA 148 009 gore in vsi hribi, rodovitna drevesa in vse cedre, 019 PSA 148 010 živali in vsa živina, plazeče stvari in leteča perjad, 019 PSA 148 011 kralji zemlje in vsi ljudje, princi in vsi zemeljski sodniki, 019 PSA 148 012 tako mladeniči kakor mladenke, starci in otroci, 019 PSA 148 013 naj hvalijo Gospodovo ime, kajti njegovo ime samó je odlično, njegova slava je nad zemljo in nebom. 019 PSA 148 014 Povišuje tudi rog svojega ljudstva, hvalo vseh njegovih svetih, celó Izraelovih otrok, ljudstva blizu njemu. Hvalite Gospoda. 019 PSA 149 001 Hvalite Gospoda. Zapojte Gospodu novo pesem in njegovo hvalo v skupnosti svetih. 019 PSA 149 002 Naj se Izrael veseli v njem, ki ga je naredil, naj bodo sionski otroci radostni v svojem Kralju. 019 PSA 149 003 Naj s plesom hvalijo njegovo ime, naj mu prepevajo hvalnice s tamburinom in harfo. 019 PSA 149 004 Kajti Gospod se veseli v svojem ljudstvu, krotke bo okrasil z rešitvijo duše. 019 PSA 149 005 Naj bodo sveti radostni v slavi, naj na glas prepevajo na svojih posteljah. 019 PSA 149 006 Naj bodo na njihovih ustih visoke Božje hvalnice in v njihovi roki dvorezen meč, 019 PSA 149 007 da izvršijo maščevanje nad pogani in kaznovanja nad ljudstvi, 019 PSA 149 008 da njihove kralje zvežejo z verigami in njihove plemiče z železnimi okovi, 019 PSA 149 009 da nad njimi izvršijo napisano sodbo. To čast imajo vsi sveti. Hvalite Gospoda. 019 PSA 150 001 Hvalite Gospoda. Hvalite Boga v njegovem svetišču, hvalite ga na nebesnem svodu njegove moči. 019 PSA 150 002 Hvalite ga za njegova mogočna dela, hvalite ga glede na njegovo odlično veličino. 019 PSA 150 003 Hvalite ga z zvokom šofarja, hvalite ga s plunko in harfo. 019 PSA 150 004 Hvalite ga s tamburinom in plesom, hvalite ga z glasbili na strune in piščali. 019 PSA 150 005 Hvalite ga na glasne cimbale, hvalite ga na visoko zveneče cimbale. 019 PSA 150 006 Naj vsaka stvar, ki diha, hvali Gospoda. Hvalite Gospoda. # # BOOK 020 PRO Proverbs Pregovori 020 PRO 001 001 Pregovori Salomona, Davidovega sina, Izraelovega kralja, 020 PRO 001 002 da bi spoznali modrost in poučevanje, da bi zaznali besede razumevanja, 020 PRO 001 003 da bi sprejeli poučevanje modrosti, pravice, sodbe in nepristranost; 020 PRO 001 004 da bi dali premetenost preprostemu, mladeniču spoznanje in preudarnost. 020 PRO 001 005 Moder človek bo slišal in bo povečal učenje in razumen človek se bo dokopal k modrim nasvetom, 020 PRO 001 006 da bo razumel pregovor in razlago, besede modrih in njihove temne izreke. 020 PRO 001 007 Strah Gospodov je začetek spoznanja, toda bedaki prezirajo modrost in poučevanje. 020 PRO 001 008 Moj sin, prisluhni poučevanju svojega očeta in ne zapusti postave svoje matere, 020 PRO 001 009 kajti ona bosta ornament milosti tvoji glavi in verižici okoli tvojega vratu. 020 PRO 001 010 Moj sin, če te grešniki privabljajo, ne privoli. 020 PRO 001 011 Če rečejo: „Pridi z nami, v zasedi prežimo na kri, brez razloga se tajno pritajimo za nedolžnega, 020 PRO 001 012 požrimo jih žive kakor grob in cele, kakor tiste, ki gredo dol v jamo. 020 PRO 001 013 Našli bomo vse dragoceno imetje, naše hiše bomo napolnili z ukradenim blagom. 020 PRO 001 014 Svoj žreb vrzi med nas, vsi imejmo eno mošnjo.“ 020 PRO 001 015 Moj sin, ne hodi z njimi na pot, svoje stopalo zadrži pred njihovo stezo, 020 PRO 001 016 kajti njihova stopala tečejo k zlu in hitijo, da prelijejo kri. 020 PRO 001 017 Zagotovo je zaman razprostrta mreža v očeh katerekoli ptice. 020 PRO 001 018 In oni prežijo v zasedi na svojo lastno kri, tajno se pritajijo za svoja lastna življenja. 020 PRO 001 019 Takšne so poti vsakega, ki je pohlepen dobička, ki odvzema življenje svojim lastnikom. 020 PRO 001 020 Modrost kliče zunaj, svoj glas izreka na ulicah, 020 PRO 001 021 kliče na glavnem kraju vrveža, v odprtinah velikih vrat, v mestu izreka svoje besede, rekoč: 020 PRO 001 022 „Doklej boste, vi topi, ljubili topost? In se posmehljivci razveseljevali v svojem posmehovanju in bedaki sovražili spoznanje? 020 PRO 001 023 Obrnite se na moj opomin, glejte, na vas bom izlila svojega duha, razglašala vam bom svoje besede. 020 PRO 001 024 Ker sem klicala, pa ste odklonili, iztegovala sem svojo roko, pa noben človek ni upošteval, 020 PRO 001 025 temveč ste zaničevali vse moje svetovanje in niste hoteli mojega opomina, 020 PRO 001 026 se bom tudi jaz smejala ob vaši katastrofi, zasmehovala bom, ko pride vaš strah, 020 PRO 001 027 ko prihaja vaš strah kakor opustošenje in vaše uničenje kakor vrtinčast veter, ko nad vas prihajata tegoba in tesnoba. 020 PRO 001 028 Tedaj se bodo obračali name, toda ne bom jim odgovorila, iskali me bodo zgodaj, toda ne bodo me našli, 020 PRO 001 029 ker so sovražili spoznanje in niso izbrali strahu Gospodovega, 020 PRO 001 030 ničesar niso hoteli od mojega nasveta, prezirali so vsak moj opomin. 020 PRO 001 031 Zato bodo jedli od sadu svoje lastne poti in napolnjeni bodo s svojimi lastnimi naklepi. 020 PRO 001 032 Kajti odvračanje od preprostosti jih bo ubilo in uspevanje bedakov jih bo uničilo. 020 PRO 001 033 Toda kdorkoli me posluša, bo varno prebival in bo miren pred strahom zla.“ 020 PRO 002 001 Moj sin, če boš sprejel moje besede in moje zapovedi skril s seboj, 020 PRO 002 002 tako da boš svoje uho nagnil k modrosti in svoje srce usmeril k razumevanju, 020 PRO 002 003 da, če kličeš za spoznanjem in svoj glas dvigaš za razumevanjem, 020 PRO 002 004 če jo iščeš kakor srebro in preiskuješ za njo kakor za skritimi zakladi, 020 PRO 002 005 potem boš razumel Gospodov strah in našel spoznanje Boga. 020 PRO 002 006 Kajti Gospod daje modrost, iz njegovih ust prihajata spoznanje in razumevanje. 020 PRO 002 007 Zdravo modrost shranjuje za pravičnega, on je majhen ščit tem, ki hodijo pošteno. 020 PRO 002 008 Čuva steze sodbe in varuje pot svojih svetih. 020 PRO 002 009 Potem boš razumel pravičnost, sodbo in nepristranost, da, vsako dobro stezo. 020 PRO 002 010 Kadar v tvoje srce vstopa modrost in je spoznanje prijetno tvoji duši, 020 PRO 002 011 te bo varovala preudarnost, razumevanje te bo ohranilo, 020 PRO 002 012 da te osvobodi pred potjo zlega človeka, pred človekom, ki govori kljubovalne stvari, 020 PRO 002 013 ki zapušča steze poštenosti, da hodi po poteh teme, 020 PRO 002 014 ki se veseli, da počne zlo in se razveseljuje v kljubovalnosti zlobnih, 020 PRO 002 015 katerih poti so sprijene, oni pa kljubovalno na svojih stezah, 020 PRO 002 016 da te osvobodi pred tujo žensko, celó pred tujko, ki laska s svojimi besedami, 020 PRO 002 017 ki se odpoveduje vodniku svoje mladosti in pozablja zavezo svojega Boga. 020 PRO 002 018 Kajti njena hiša se nagiba k smrti in njene steze k mrtvim. 020 PRO 002 019 Nihče, ki gre k njej, se ne vrne ponovno niti se ne oprime stezá življenja. 020 PRO 002 020 Da boš lahko hodil po stezi dobrih ljudi in se držal poti pravičnih. 020 PRO 002 021 Kajti iskreni bodo prebivali v deželi in popolni bodo preostali v njej. 020 PRO 002 022 Toda zlobni bodo iztrebljeni iz zemlje in prestopniki bodo izkoreninjeni iz nje. 020 PRO 003 001 Moj sin, ne pozabi moje postave, temveč naj tvoje srce ohrani moje zapovedi, 020 PRO 003 002 kajti dolžino dni in dolgo življenje in mir bodo dodale k tebi. 020 PRO 003 003 Usmiljenje in resnica naj te ne zapustita, priveži si ju okoli svojega vratu, zapiši si ju na tablico svojega srca, 020 PRO 003 004 tako boš našel naklonjenost in dobro razumevanje v očeh Boga in človeka. 020 PRO 003 005 Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem in ne zanašaj se na svoje lastno razumevanje. 020 PRO 003 006 Na vseh svojih poteh ga priznavaj in usmerjal bo tvoje steze. 020 PRO 003 007 Ne bodi moder v svojih lastnih očeh, boj se Gospoda in odidi od zla. 020 PRO 003 008 To bo zdravje tvojemu popku in mozeg tvojim kostem. 020 PRO 003 009 Časti Gospoda s svojim imetjem in s prvimi sadovi vsega svojega donosa, 020 PRO 003 010 tako bodo tvoji skednji napolnjeni z obiljem in tvoje stiskalnice bodo izbruhnile z novim vinom. 020 PRO 003 011 Moj sin, ne preziraj Gospodovega karanja, niti ne bodi naveličan njegovega grajanja. 020 PRO 003 012 Kajti katerega Gospod ljubi, on graja, celo kakor oče sina v katerem se razveseljuje. 020 PRO 003 013 Srečen je človek, ki odkriva modrost in človek, ki pridobiva razumevanje. 020 PRO 003 014 Kajti pridobivanje nje je boljše kakor pridobivanje srebra in njen dobiček kakor čisto zlato. 020 PRO 003 015 Je bolj dragocena kakor rubini in vse stvari, katere si lahko želiš, se ne morejo primerjati z njo. 020 PRO 003 016 Dolžina dni je v njeni desnici in v njeni levici bogastva in čast. 020 PRO 003 017 Njene poti so poti prijetnosti in vse njene steze so mir. 020 PRO 003 018 Je drevo življenja tistim, ki se jo oprimejo in srečen je vsak, ki jo ohranja. 020 PRO 003 019 Gospod je z modrostjo utemeljil zemljo, z razumevanjem je utrdil nebesni obok. 020 PRO 003 020 Z njegovim spoznanjem so izbruhnile globine in oblaki kapljajo roso. 020 PRO 003 021 Moj sin, naj ti dve ne odideta od tvojih oči, ohrani zdravo modrost in preudarnost, 020 PRO 003 022 tako bosta življenje tvoji duši in milost tvojemu vratu. 020 PRO 003 023 Potem boš na svoji stezi hodil varno in tvoje stopalo se ne bo spotikalo. 020 PRO 003 024 Ko se uležeš, ne boš prestrašen; da, ulegel se boš in tvoje spanje bo sladko. 020 PRO 003 025 Ne bodi prestrašen od nenadnega strahu niti od opustošenja zlobnih, kadar to prihaja. 020 PRO 003 026 Kajti Gospod bo tvoje zaupanje in tvoja stopala bo varoval pred odvzemom. 020 PRO 003 027 Ne zadržuj dobrega pred tistimi, katerim je to primerno, kadar je v moči tvoje roke, da to storiš. 020 PRO 003 028 Ne reci svojemu bližnjemu: „Pojdi, ponovno pridi in jutri ti bom dal, “če imaš to pri sebi. 020 PRO 003 029 Ne snuj zla zoper svojega soseda, glede na to, da varno prebiva poleg tebe. 020 PRO 003 030 Ne prepiraj se brez razloga s človekom, če ti ni nič hudega storil. 020 PRO 003 031 Ne zavidaj zatiralcu in ne izberi nobenih njegovih poti. 020 PRO 003 032 Kajti kljubovalnež je ogabnost Gospodu, toda njegova skrivnost je s pravičnimi. 020 PRO 003 033 Gospodovo prekletstvo je v hiši zlobnega, toda blagoslavlja prebivališče pravičnega. 020 PRO 003 034 Zagotovo zasmehuje posmehljivce, toda milost daje ponižnim. 020 PRO 003 035 Modri bo podedoval slavo, toda napredovanje bedakov bo sramota. 020 PRO 004 001 Prisluhnite, vi otroci, poučevanju očeta in pazite, da spoznate razumevanje. 020 PRO 004 002 Kajti dajem vam dober nauk, ne zapustite moje postave. 020 PRO 004 003 Kajti jaz sem bil sin svojega očeta, nežen in edini ljubljen v očeh svoje matere. 020 PRO 004 004 Tudi učil me je in mi rekel: „Tvoje srce naj ohrani moje besede, drži se mojih zapovedi in živi. 020 PRO 004 005 Pridobivaj modrost, pridobivaj razumevanje, tega ne pozabi niti se ne nagni od besed iz mojih ust. 020 PRO 004 006 Ne zapusti je, pa te bo varovala, ljubi jo, pa te bo čuvala. 020 PRO 004 007 Modrost je glavna stvar, zato pridobivaj modrost in z vsem svojim dobičkom pridobivaj razumevanje. 020 PRO 004 008 Poveličuj jo, pa te bo povišala, prinesla ti bo čast, ko jo boš objemal. 020 PRO 004 009 Tvoji glavi bo dala ornament milosti, izročila ti bo krono slave.“ 020 PRO 004 010 Prisluhni, oh moj sin in sprejmi moje izreke in mnogo bo let tvojega življenja. 020 PRO 004 011 Učil sem te po poti modrosti, vodil sem te po pravih poteh. 020 PRO 004 012 Kadar greš, tvoje stopinje ne bodo utesnjene in kadar tečeš, se ne boš spotaknil. 020 PRO 004 013 Trdno se oprimi poučevanja, naj ona ne odide. Obdrži jo, kajti ona je tvoje življenje. 020 PRO 004 014 Ne stopaj na pot zlobnih in ne hodi po stezi zlobnih ljudi. 020 PRO 004 015 Izogibaj se je, ne hodi mimo nje in obrni se od nje ter pojdi proč. 020 PRO 004 016 Kajti oni ne spijo, razen če niso storili vragolije in njihovo spanje je odvzeto, razen če nekomu ne povzročijo, da pade. 020 PRO 004 017 Kajti jedo kruh zlobnosti in pijejo vino nasilja. 020 PRO 004 018 Toda steza pravičnih je kakor svetlikajoča svetloba, ki bolj in bolj sije do popolnega dne. 020 PRO 004 019 Pot zlobnih je kakor tema, ne vedo ob kaj se spotaknejo. 020 PRO 004 020 Moj sin, prisluhni mojim besedam, svoje uho nagni k mojim izrekom. 020 PRO 004 021 Naj le-ti ne odidejo od tvojih oči, obdrži jih v sredi svojega srca. 020 PRO 004 022 Kajti življenje so tistim, ki jih najdejo in zdravje vsemu njihovemu mesu. 020 PRO 004 023 Svoje srce varuj z vso marljivostjo, kajti iz njega so zadeve življenja. 020 PRO 004 024 Kljubovalna usta daj od sebe in sprevržene ustnice odloži daleč stran od sebe. 020 PRO 004 025 Tvoje oči naj gledajo naravnost in tvoje veke naj gledajo direktno pred teboj. 020 PRO 004 026 Preudari stezo svojih stopal in vse tvoje poti naj bodo utrjene. 020 PRO 004 027 Ne obrni se ne k desni roki niti ne k levi, svoje stopalo odstrani od zla. 020 PRO 005 001 Moj sin, prisluhni moji modrosti in svoje uho pripogni k mojemu razumevanju, 020 PRO 005 002 da boš lahko upošteval preudarnost in da bodo tvoje ustnice lahko obvarovale spoznanje. 020 PRO 005 003 Kajti ustnice tuje ženske kapljajo kakor satovje in njena usta so bolj prilizljiva kakor olje, 020 PRO 005 004 toda njen konec je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč. 020 PRO 005 005 Njena stopala gredo dol k smrti, njeni koraki se prijemljejo pekla. 020 PRO 005 006 Da ne bi preudarjal steze življenja, njene poti so premične, da jih ti ne moreš spoznati. 020 PRO 005 007 Zato mi torej prisluhnite, oh vi otroci in ne odidite od besed mojih ust. 020 PRO 005 008 Svojo pot odstrani daleč od nje in ne pridi blizu vrat njene hiše, 020 PRO 005 009 da ne bi svoje časti dal drugim in svojih let krutemu, 020 PRO 005 010 da ne bi bili tujci nasičeni s tvojim premoženjem in bi bili tvoji napori v hiši tujca 020 PRO 005 011 in boš končno žaloval, ko bo tvoje meso in tvoje telo iztrošeno 020 PRO 005 012 in rečeš: „Kako sem sovražil poučevanje in je moje srce preziralo opomin 020 PRO 005 013 in nisem ubogal glasu svojih učiteljev niti svojega ušesa nagnil k tem, ki so me poučevali! 020 PRO 005 014 Bil sem skoraj v vsem zlu v sredi skupnosti in zbora.“ 020 PRO 005 015 Pij vode iz svojega lastnega vodnega zbiralnika in tekoče vode iz svojega lastnega izvira. 020 PRO 005 016 Naj bodo tvoji studenci razpršeni naokoli in reke vodá po ulicah. 020 PRO 005 017 Naj bodo samo tvoji lastni in ne s teboj [tudi] tujčevi. 020 PRO 005 018 Naj bo tvoj studenec blagoslovljen in razveseljuj se z ženo svoje mladosti. 020 PRO 005 019 Ona naj bo kakor ljubeča košuta in prijetna srna. Naj te njene prsi zadovoljijo ob vseh časih in vedno bodi očaran z njeno ljubeznijo. 020 PRO 005 020 Zakaj hočeš biti ti, moj sin, očaran s tujo žensko in objemati naročje tujke? 020 PRO 005 021 Kajti človekove poti so pred Gospodovimi očmi in on preudarja vsa njegova ravnanja. 020 PRO 005 022 Njegove lastne krivičnosti bodo zlobnega vzele k sebi in držan bo z vrvmi svojih grehov. 020 PRO 005 023 Umrl bo brez poučevanja in v veličini svoje neumnosti bo zašel na stranpot. 020 PRO 006 001 Moj sin, če si pôrok za svojega prijatelja, če si udaril svojo roko s tujcem, 020 PRO 006 002 si ulovljen z besedami svojih ust, si vzet z besedami svojih ust. 020 PRO 006 003 Sedaj stôri to, moj sin in se osvobodi, ko si prišel v roko svojega prijatelja. Pojdi, ponižaj se in prepričaj svojega prijatelja. 020 PRO 006 004 Ne daj spanja svojim očem niti dremanja svojim vekam. 020 PRO 006 005 Osvobodi se kakor srna pred lovčevo roko in kakor ptica pred ptičarjevo roko. 020 PRO 006 006 Pojdi k mravlji, ti lenuh, preudari njene poti in bodi moder, 020 PRO 006 007 ki nima ne vodnika, ne nadzornika ali ne vladarja, 020 PRO 006 008 svojo hrano si pripravlja poleti in svojo hrano zbira na žetvi. 020 PRO 006 009 Doklej boš spal, oh lenuh? Kdaj boš vstal iz svojega spanja? 020 PRO 006 010 Še malo spanja, malo dremanja, malo prekrižanih rok za spanje, 020 PRO 006 011 tako bo tvoja revščina prišla kakor nekdo, ki se klati in tvoje pomanjkanje kakor oborožen človek. 020 PRO 006 012 Nespodobna oseba, zloben človek, ki hodi s kljubovalnimi usti, 020 PRO 006 013 mežika s svojimi očmi, govori s svojimi stopali, uči s svojimi prsti. 020 PRO 006 014 Kljubovalnost je v njegovem srcu, nenehno snuje vragolijo, seje neenotnost. 020 PRO 006 015 Zato bo njegova katastrofa prišla nenadoma, nenadoma bo zlomljen brez zdravila. 020 PRO 006 016 Teh šest stvari sovraži Gospod; da, sedem mu jih je ogabnost: 020 PRO 006 017 ponosen pogled, lažniv jezik in roke, ki prelijejo nedolžno kri, 020 PRO 006 018 srce, ki snuje zlobne zamisli, stopala, ki so nagla v teku k vragoliji, 020 PRO 006 019 kriva priča, ki govori laži in kdor seje neenotnost med brati. 020 PRO 006 020 Moj sin, drži se zapovedi svojega očeta in ne zapusti postave svoje matere. 020 PRO 006 021 Nenehno si ju privezuj na svoje srce in zavezuj si ju okoli svojega vratu. 020 PRO 006 022 Kadar greš, te bo vodila, kadar spiš, te bo obvarovala in kadar se zbudiš, se bo pogovarjala s teboj. 020 PRO 006 023 Kajti zapoved je svetilka; in postava je svetloba in graje poučevanja so pot življenja, 020 PRO 006 024 da te obvarujejo pred zlo žensko, pred priliznjenim jezikom tuje ženske. 020 PRO 006 025 V svojem srcu si ne požêli njene lepote, niti naj te ona ne ujame s svojimi vekami. 020 PRO 006 026 Kajti s pomočjo vlačugarske ženske je mož priveden do koščka kruha in zakonolomka bo lovila dragoceno življenje. 020 PRO 006 027 Mar lahko človek vzame ogenj v svoje naročje in njegova oblačila ne bodo ožgana? 020 PRO 006 028 Mar lahko kdo hodi po žerjavici in njegova stopala ne bodo opečena? 020 PRO 006 029 Tako kdor hodi k ženi svojega soseda, kdorkoli se jo dotika, ne bo nedolžen. 020 PRO 006 030 Ljudje ne prezirajo tatu, če krade, da zadovolji svojo dušo, kadar je lačen, 020 PRO 006 031 toda če je najden, naj povrne sedemkratno izroči naj vse imetje svoje hiše. 020 PRO 006 032 Toda kdorkoli z žensko grešno počenja zakonolomstvo, nima razumevanja. Tisti, ki to počne, uničuje svojo lastno dušo. 020 PRO 006 033 Prejel bo rano in nečast in njegova graja ne bo izbrisana. 020 PRO 006 034 Kajti ljubosumje je bes moškega, zato ne bo prizanesel na dan maščevanja. 020 PRO 006 035 Ne bo se ozrl na kakršnokoli odkupnino niti ne bo zadovoljen počival, čeprav mu daješ mnogo daril. 020 PRO 007 001 Moj sin, drži se mojih besed in moje zapovedi shrani s seboj. 020 PRO 007 002 Ohranjaj moje zapovedi in živi in mojo postavo [ohranjaj] kakor punčico svojega očesa. 020 PRO 007 003 Priveži si jih na svoje prste, zapiši jih na tablo svojega srca. 020 PRO 007 004 Modrosti reci: „Ti si moja sestra“in razumevanje imenuj svojo sorodnico, 020 PRO 007 005 da te lahko obvarujejo pred tujo žensko, pred tujko, ki laska s svojimi besedami. 020 PRO 007 006 Kajti pri oknu svoje hiše sem pogledal skozi oknico 020 PRO 007 007 in zagledal med preprostimi, razpoznal sem med mladostniki mladeniča brez razumevanja, 020 PRO 007 008 ki gre po ulici v bližini njenega vogala in šel je [na] pot k njeni hiši, 020 PRO 007 009 v poltemi, zvečer, v črnini temne noči 020 PRO 007 010 in glej, tam ga je srečala ženska z okrasom pocestnice in premetenega srca. 020 PRO 007 011 (Ona je glasna in trmoglava, njena stopala ne ostanejo v njeni hiši, 020 PRO 007 012 sedaj je zunaj, sedaj na ulicah in preži na vsakem vogalu.) 020 PRO 007 013 Tako ga je ujela in poljubila in mu s predrznim obrazom rekla: 020 PRO 007 014 „S seboj imam mirovne daritve, danes sem izpolnila svoje zaobljube. 020 PRO 007 015 Zato sem prišla, da se srečam s teboj, da marljivo iščem tvoj obraz in sem te našla. 020 PRO 007 016 Svojo posteljo sem odela s pokrivali iz tapiserije, z rezbarskimi deli, s tankim lanenim platnom iz Egipta. 020 PRO 007 017 Svojo posteljo sem odišavila z miro, alojo in cimetom. 020 PRO 007 018 Pridi, vzemiva si najino nasičevanje ljubezni do jutra, tolaživa se z ljubeznimi. 020 PRO 007 019 Kajti moža ni doma, odšel je [na] dolgo potovanje. 020 PRO 007 020 S seboj je vzel torbo denarja in domov bo prišel na določen dan.“ 020 PRO 007 021 Z mnogo njenega vljudnega govorjenja je storila, da je popustil, z laskanjem svojih ustnic ga je prisilila. 020 PRO 007 022 Nemudoma gre za njo, kakor gre vol v klanje ali kakor bedak h grajanju živine, 020 PRO 007 023 dokler puščica ne prodre skozi njegova jetra, kakor ptica hiti k zanki in ne spozna, da je to za njegovo življenje. 020 PRO 007 024 Zato mi sedaj prisluhnite, oh vi otroci in bodite pozorni na besede iz mojih ust. 020 PRO 007 025 Naj se tvoje srce na nagne k njenim potem, ne zaidi na njene steze. 020 PRO 007 026 Kajti ona je vrgla dol mnogo ranjenih, da, mnogo močnih mož je bilo umorjenih po njej. 020 PRO 007 027 Njena hiša je pot v pekel, spuščajoča se k celicam smrti. 020 PRO 008 001 Mar ne kliče modrost? In razumevanje [ne] dviguje svojega glasu? 020 PRO 008 002 Stoji na vrhu visokih krajev, ob poti, na krajih steza. 020 PRO 008 003 Kliče pri velikih vratih, pri mestnem vhodu, pri vstopanju, pri vratih. 020 PRO 008 004 Vam, oh možje, kličem in moj glas je k človeškim sinovom. 020 PRO 008 005 Oh vi preprosti, razumite modrost in, vi bedaki, bodite razumevajočega srca. 020 PRO 008 006 Poslušajte, kajti govorila bom o odličnih stvareh in odpiranje mojih ustnic bodo prave stvari. 020 PRO 008 007 Kajti moja usta bodo govorila resnico, zlobnost pa je mojim ustnicam ogabnost. 020 PRO 008 008 Vse besede mojih ust so v pravičnosti, v njih ni ničesar kljubovalnega ali sprevrženega. 020 PRO 008 009 So čisto preproste tistemu, ki razume in pravilne tem, ki najdejo spoznanje. 020 PRO 008 010 Sprejmite moje poučevanje in ne srebra in spoznanje raje kakor izbrano zlato. 020 PRO 008 011 Kajti modrost je boljša kakor rubini in vse stvari, ki se lahko želijo, se ne morejo primerjati k njej. 020 PRO 008 012 Jaz, modrost, prebivam z razumnostjo, odkrivam spoznanje razumnih domiselnosti. 020 PRO 008 013 Gospodov strah je sovražiti zlo. Ponos, aroganco, zlobno pot in kljubovalna usta sovražim. 020 PRO 008 014 Nasvet je moj in zdrava modrost. Jaz sem razumevanje, jaz imam moč. 020 PRO 008 015 Po meni kraljujejo kralji in princi odrejajo pravico. 020 PRO 008 016 Po meni vladajo princi in plemiči, celó vsi zemeljski sodniki. 020 PRO 008 017 Ljubim tiste, ki me ljubijo in tisti, ki me iščejo zgodaj, me bodo našli. 020 PRO 008 018 Bogastva in čast sta z menoj, da, trajna bogastva in pravičnost. 020 PRO 008 019 Moj sad je boljši kakor zlato, da, kakor čisto zlato in moje poplačilo kakor izbrano srebro. 020 PRO 008 020 Vodim po poti pravičnosti, po sredi stezá sodbe, 020 PRO 008 021 da lahko povzročim tistim, ki me ljubijo, da podedujejo imetje in jaz bom napolnila njihove zaklade. 020 PRO 008 022 Gospod me je imel v lasti od začetka svoje poti, pred svojimi deli od davnine. 020 PRO 008 023 Bila sem postavljena od večnosti, od začetka ali preden je bila zemlja. 020 PRO 008 024 Ko tam ni bilo globin, sem bila rojena, ko tam ni bilo studencev, obilnih z vodo. 020 PRO 008 025 Preden so bile gore nameščene, pred hribi sem bila rojena, 020 PRO 008 026 do tega trenutka iz prahu zemeljskega kroga še ni naredil zemlje niti polj niti najvišjega dela. 020 PRO 008 027 Ko je pripravljal nebesni obok sem bila tam, ko je postavil obod na obličju globine, 020 PRO 008 028 ko je zgoraj osnoval oblake, ko je utrdil studence globin, 020 PRO 008 029 ko je morju dal svoj odlok, da vode ne bodo prekoračile njegove zapovedi, ko je določil temelje zemlje, 020 PRO 008 030 tedaj sem bila poleg njega, kakor nekdo vzgojen z njim in dnevno sem bila njegovo veselje, vedno radostna pred njim, 020 PRO 008 031 radostna na naseljivem delu njegove zemlje in moja veselja so bila s človeškimi sinovi. 020 PRO 008 032 Zdaj mi torej prisluhnite, oh vi otroci, kajti blagoslovljeni so tisti, ki se drže mojih poti. 020 PRO 008 033 Poslušajte poučevanje, bodite modri in tega ne zavrnite. 020 PRO 008 034 Blagoslovljen je človek, ki me posluša, ki dnevno bedi pri mojih velikih vratih, ki čaka pri podbojih mojih vrat. 020 PRO 008 035 Kajti kdor me najde, najde življenje in dosegel bo naklonjenost od Gospoda. 020 PRO 008 036 Toda kdor zoper mene greši, škodi svoji lastni duši, vsi tisti, ki me sovražijo, ljubijo smrt. 020 PRO 009 001 Modrost je zgradila svojo hišo, izklesala je svojih sedem stebrov, 020 PRO 009 002 pobila je svoje živali, zmešala je svoje vino, prav tako je pripravila svojo mizo. 020 PRO 009 003 Poslala je svoje dekle, na visokih krajih mesta kliče: 020 PRO 009 004 „Kdorkoli je preprost, naj vstopi sèm.“Glede tistega, ki hoče razumevanje, mu reče: 020 PRO 009 005 „Pridi, jej od mojega kruha in pij od vina, ki sem ga namešala.“ 020 PRO 009 006 Zapusti nespametne in živi in pojdi po poti razumevanja. 020 PRO 009 007 Kdor graja posmehljivca, samemu sebi pridobiva sramoto in kdor ošteje zlobnega človeka, sebi pridobiva madež. 020 PRO 009 008 Ne grajaj posmehljivca, da te ne zasovraži, oštej modrega človeka, in te bo ljubil. 020 PRO 009 009 Daj poučevanje modremu človeku in bo še modrejši, pouči pravičnega človeka in pomnožil se bo v znanju. 020 PRO 009 010 Strah Gospodov je začetek modrosti, in spoznanje svetega je razumevanje. 020 PRO 009 011 Kajti po meni bodo tvoji dnevi pomnoženi in leta tvojega življenja ti bodo narasla. 020 PRO 009 012 Če si moder, boš moder zase, toda če se posmehuješ, boš to sam trpel. 020 PRO 009 013 Nespametna ženska je kričava. Naivna je in ničesar ne ve. 020 PRO 009 014 Kajti sedi pri vratih svoje hiše, na sedežu, na visokih krajih mesta, 020 PRO 009 015 da kliče mimoidoče, ki gredo naravnost na svojih poteh: 020 PRO 009 016 „Kdorkoli je preprost, naj vstopi sèm.“Glede tistega, ki hoče razumevanje, mu pravi: 020 PRO 009 017 „Ukradene vode so sladke in kruh, pojeden na skrivnem, je prijeten.“ 020 PRO 009 018 Toda ta ne spozna, da so tam mrtvi in da so njeni gostje v globinah pekla. 020 PRO 010 001 Salomonovi pregovori. Moder sin dela očeta srečnega, toda nespameten sin je potrtost svoji materi. 020 PRO 010 002 Zakladi zlobnosti nič ne koristijo, toda pravičnost osvobaja pred smrtjo. 020 PRO 010 003 Gospod ne bo trpel, da duša pravičnega izstrada, toda odvrže imetje zlobnega. 020 PRO 010 004 Reven postaja tisti, ki ravna s počasno roko, toda roka marljivega dela bogastvo. 020 PRO 010 005 Kdor zbira poleti, je moder sin, toda kdor ob žetvi spi, je sin, ki povzroča sramoto. 020 PRO 010 006 Blagoslovi so na glavi pravičnega, toda nasilje pokriva usta zlobnega. 020 PRO 010 007 Spomin na pravičnega je blagoslovljen, toda ime zlobnega bo strohnelo. 020 PRO 010 008 Moder v srcu bo sprejel zapovedi, toda žlobudrav bedak bo padel. 020 PRO 010 009 Kdor hodi pošteno, hodi sigurno, toda kdor svoje poti izkrivlja, bo razpoznan. 020 PRO 010 010 Kdor zavija z očesom, povzroča bridkost, toda žlobudrav bedak bo padel. 020 PRO 010 011 Usta pravičnega človeka so izvir življenja, toda nasilje pokriva usta zlobnega. 020 PRO 010 012 Sovraštvo razvnema prepire, toda ljubezen pokriva vse grehe. 020 PRO 010 013 Na ustnicah tistega, ki ima razumevanje, je najti modrost, toda palica je za hrbet tistega, ki je brez razumevanja. 020 PRO 010 014 Modri ljudje kopičijo spoznanje, toda usta nespametnega so blizu uničenja. 020 PRO 010 015 Bogataševo premoženje je njegovo močno mesto. Uničenje revnih je njihova revščina. 020 PRO 010 016 Trud pravičnega se nagiba k življenju, sad zlobnega h grehu. 020 PRO 010 017 Tisti, ki se drži poučevanja, je na poti življenja, toda kdor odklanja opomin, se moti. 020 PRO 010 018 Kdor z lažnivimi ustnicami skriva sovraštvo in kdor izreka obrekovanje, je bedak. 020 PRO 010 019 V množici besed ne manjka greha, toda kdor zadržuje svoje ustnice, je moder. 020 PRO 010 020 Jezik pravičnega je kakor izbrano srebro, srce zlobnega je malo vredno. 020 PRO 010 021 Ustnice pravičnega hranijo mnoge, toda bedaki umrejo zaradi pomanjkanja modrosti. 020 PRO 010 022 Gospodov blagoslov, ta bogati in s tem on ne dodaja nobene bridkosti. 020 PRO 010 023 To je kakor zabava bedaku, da počne vragolijo, toda razumevajoč človek ima modrost. 020 PRO 010 024 Strah zlobnega bo prišel nanj, toda želja pravičnega bo zagotovljena. 020 PRO 010 025 Kakor mine vrtinčast veter, tako zlobnega ni več, toda pravični je večen temelj. 020 PRO 010 026 Kakor kis zobem in kakor dim očem, tako je lenuh tistim, ki ga pošljejo. 020 PRO 010 027 Strah Gospodov podaljšuje dneve, toda leta zlobnega bodo skrajšana. 020 PRO 010 028 Upanje pravičnega bo veselje, toda pričakovanje zlobnega bo propadlo. 020 PRO 010 029 Gospodova pot je moč iskrenemu, toda uničenje bo za delavce krivičnosti. 020 PRO 010 030 Pravični ne bo nikoli odstranjen, toda zloben ne bo poselil zemlje. 020 PRO 010 031 Usta pravičnega prinašajo modrost, toda kljubovalen jezik bo odrezan. 020 PRO 010 032 Ustnice pravičnega vedo, kaj je sprejemljivo, toda usta zlobnega govorijo kljubovalnost. 020 PRO 011 001 Netočna tehtnica je ogabnost Gospodu, toda pravično tehtanje je njegovo veselje. 020 PRO 011 002 Ko prihaja ponos, zatem prihaja sramota, toda s ponižnim je modrost. 020 PRO 011 003 Neokrnjenost iskrenih jih bo usmerjala, toda perverznost prestopnikov jih bo uničila. 020 PRO 011 004 Bogastva ne koristijo na dan besa, toda pravičnost osvobaja pred smrtjo. 020 PRO 011 005 Pravičnost popolnega bo vodila njegovo pot, toda zlobni bo padel po svoji lastni zlobnosti. 020 PRO 011 006 Pravičnost iskrenega jih bo osvobodila, toda prestopniki bodo prevarani v svoji lastni porednosti. 020 PRO 011 007 Kadar zloben človek umre, bo njegovo pričakovanje propadlo, in upanje nepravičnih ljudi propada. 020 PRO 011 008 Pravični je osvobojen iz stiske, zlobni pa prihaja namesto njega. 020 PRO 011 009 Hinavec s svojimi usti uničuje svojega bližnjega, toda zaradi spoznanja bo pravični osvobojen. 020 PRO 011 010 Kadar gre dobro pravičnim, se mesto razveseljuje; kadar zlobni propadajo, pa je vriskanje. 020 PRO 011 011 Z blagoslovom iskrenega je mesto povišano, toda premagano je z usti zlobnega. 020 PRO 011 012 Kdor je brez modrosti, prezira svojega bližnjega, toda razumevajoč človek ohranja svoj mir. 020 PRO 011 013 Tožljivec razodeva skrivnosti, toda kdor je zvestega duha prikriva zadevo. 020 PRO 011 014 Kjer ni nasveta, ljudstvo pada, toda v množici svetovalcev je varnost. 020 PRO 011 015 Kdor je pôrok za tujca, se bo kesal za to in kdor sovraži poroštvo, je zanesljiv. 020 PRO 011 016 Milostljiva ženska ohranja čast, močni ljudje ohranjajo bogastva. 020 PRO 011 017 Usmiljen človek dela dobro svoji lastni duši, toda kdor je krut, nadleguje svoje lastno meso. 020 PRO 011 018 Zlobnež počne varljivo delo, toda tistemu, ki seje pravičnost, bo plačilo zanesljivo. 020 PRO 011 019 Kakor se pravičnost nagiba k življenju, tako kdor zasleduje zlo, to zasleduje do svoje lastne smrti. 020 PRO 011 020 Tisti, ki so kljubovalnega srca, so ogabnost Gospodu, toda tisti, ki so na svoji poti iskreni, so njegovo veselje. 020 PRO 011 021 Čeprav se roka rokuje z roko, zlobni ne bodo nekaznovani, toda seme pravičnih bo osvobojeno. 020 PRO 011 022 Kakor dragocenost iz zlata v svinjskem rilcu, tako je lepa ženska brez preudarnosti. 020 PRO 011 023 Želja pravičnega je samo dobro, toda pričakovanje zlobnega je bes. 020 PRO 011 024 Tam je, ki razsipa in še povečuje in tam je, ki zadržuje več, kot je primerno, toda to nagiba k revščini. 020 PRO 011 025 Velikodušna duša bo postala premožna in kdor napaja, bo tudi sam napojen. 020 PRO 011 026 Kdor zadržuje žito, ga bo ljudstvo preklelo, toda blagoslov bo na glavi tistega, ki ga prodaja. 020 PRO 011 027 Kdor marljivo išče dobro, dosega naklonjenost, toda kdor išče vragolijo, bo ta prišla k njemu. 020 PRO 011 028 Kdor zaupa v svoja bogastva, bo padel, toda pravični bo cvetel kakor mladika. 020 PRO 011 029 Kdor nadleguje svojo lastno hišo, bo podedoval veter in bedak bo služabnik modremu v srcu. 020 PRO 011 030 Sad pravičnega je drevo življenja in kdor pridobiva duše, je moder. 020 PRO 011 031 Glej, pravični bo poplačan v zemlji, koliko bolj zlobni in grešnik. 020 PRO 012 001 Kdorkoli ljubi poučevanje, ljubi spoznanje, toda kdor sovraži opomin, je brutalen. 020 PRO 012 002 Dober človek doseže naklonjenost od Gospoda, toda človek zlobnih naklepov bo obsojen. 020 PRO 012 003 Človek ne bo uveljavljen z zlobnostjo, toda korenina pravičnih ne bo omajana. 020 PRO 012 004 Vrla ženska je krona svojemu soprogu, toda tista, ki sramoti, je gniloba v njegovih kosteh. 020 PRO 012 005 Misli pravičnih so pravilne, toda nasveti zlobnih so prevara. 020 PRO 012 006 Besede zlobnih so prežanje v zasedi na kri, toda usta iskrenih jih bodo osvobodila. 020 PRO 012 007 Zlobni so premagani in jih ni, toda hiša pravičnega bo stala. 020 PRO 012 008 Človek bo priporočen glede na svojo modrost, toda kdor je sprevrženega srca, bo preziran. 020 PRO 012 009 Kdor je preziran, pa ima služabnika, je boljši kakor tisti, ki časti samega sebe, pa nima kruha. 020 PRO 012 010 Pravičen človek se ozira na življenje svoje živali, toda nežna usmiljenja zlobnih so kruta. 020 PRO 012 011 Kdor obdeluje svojo zemljo, bo nasičen s kruhom, toda kdor sledi praznim osebam, je brez razumevanja. 020 PRO 012 012 Zlobni želi mrežo zlobnih ljudi, toda korenina pravičnih rojeva sad. 020 PRO 012 013 Zlobni je ujet s prestopkom svojih ustnic, toda pravični bo prišel iz stiske. 020 PRO 012 014 Človek bo nasičen z dobrim po sadu svojih ust in poplačilo človeških rok mu bo vrnjeno. 020 PRO 012 015 Bedakova pot je v njegovih lastnih očeh pravilna, toda kdor prisluhne nasvetu, je moder. 020 PRO 012 016 Bedakov bes je takoj znan, toda razsoden človek prikriva sramoto. 020 PRO 012 017 Kdor govori resnico, naznanja pravičnost, toda kriva priča prevaro. 020 PRO 012 018 Tam je, ki govori kakor prebadanje z mečem, toda jezik modrega je zdravje. 020 PRO 012 019 Ustnica resnice bo utrjena za vedno, toda lažniv jezik je samo za trenutek. 020 PRO 012 020 Prevara je v srcu tistih, ki si domišljajo zlo, toda svetovalcem miru je radost. 020 PRO 012 021 Nobeno zlo se ne bo zgodilo pravičnemu, toda zlobni bodo napolnjeni z vragolijo. 020 PRO 012 022 Lažnive ustnice so ogabnost Gospodu, toda tisti, ki se vedejo odkrito, so njegovo veselje. 020 PRO 012 023 Razsoden človek prikriva spoznanje, toda srce bedakov razglaša nespametnost. 020 PRO 012 024 Roka marljivega bo vladala, toda leni bo podvržen plačevanju davka. 020 PRO 012 025 Potrtost v človekovem srcu ga dela sklonjenega, toda dobra beseda ga dela veselega. 020 PRO 012 026 Pravični je odličnejši od svojega soseda, toda pot zlobnih jih zapeljuje. 020 PRO 012 027 Len človek ne peče tega kar je ujel na lovu, toda imetje marljivega človeka je dragoceno. 020 PRO 012 028 Na poti pravičnosti je življenje in na tej potki ni smrti. 020 PRO 013 001 Moder sin posluša poučevanje svojega očeta, toda posmehljivec ne posluša oštevanja. 020 PRO 013 002 Človek bo jedel dobro po sadu svojih ust, toda duša prestopnikov bo jedla nasilje. 020 PRO 013 003 Kdor varuje svoja usta, varuje svoje življenje, toda kdor široko odpira svoje ustnice, bo imel uničenje. 020 PRO 013 004 Lenuhova duša želi, pa ni ma ničesar, toda duša marljivega bo postala obilna. 020 PRO 013 005 Pravičen človek sovraži laganje, toda zloben človek je gnusen in prihaja v sramoto. 020 PRO 013 006 Pravičnost varuje tistega, ki je na poti iskren, toda zlobnost ruši grešnika. 020 PRO 013 007 Tam je, ki se dela bogatega, vendar nima ničesar, tam je, ki se dela ubogega, vendar ima velika bogastva. 020 PRO 013 008 Odkupnina človekovega življenja so njegova bogastva, toda ubogi ne slišijo oštevanja. 020 PRO 013 009 Svetloba pravičnega razveseljuje, toda svetilka zlobnega bo ugasnjena. 020 PRO 013 010 Samo s ponosom pride spor, toda z dobrim svetovanjem je modrost. 020 PRO 013 011 Premoženje, pridobljeno z ničevostjo, bo zmanjšano, toda kdor zbira s trudom, bo povečal. 020 PRO 013 012 Upanje, ki se prelaga, dela srce bolno, toda ko prihaja želja, je to drevo življenja. 020 PRO 013 013 Kdorkoli prezira besedo, bo uničen, toda kdor se boji zapovedi, bo nagrajen. 020 PRO 013 014 Postava modrega je studenec življenja, da odide od zank smrti. 020 PRO 013 015 Dobro razumevanje daje naklonjenost, toda pot prestopnikov je težka. 020 PRO 013 016 Vsak razsoden človek se ukvarja s spoznanjem, toda bedak izpostavlja svojo neumnost. 020 PRO 013 017 Zloben poslanec pada v vragolijo, toda zvest predstavnik je zdravje. 020 PRO 013 018 Revščina in sramota bosta tistemu, ki odklanja poučevanje, toda kdor upošteva opomin, bo spoštovan. 020 PRO 013 019 Izpolnjena želja je duši sladka, toda bedakom je to ogabnost, da odidejo od zla. 020 PRO 013 020 Kdor hodi z modrimi ljudmi bo moder, toda skupina bedakov bo uničena. 020 PRO 013 021 Zlo preganja grešnike, toda dobro bo pravičnim poplačano. 020 PRO 013 022 Dober človek zapušča dediščino otrokom svojih otrok, premoženje grešnika pa je prihranjeno za pravičnega. 020 PRO 013 023 Mnogo hrane je v oranju zemlje ubogih, toda tam je, kar je uničeno zaradi pomanjkanja sodbe. 020 PRO 013 024 Kdor prizanaša svoji šibi, sovraži svojega sina, toda kdor ga ljubi, ga zgodaj kara. 020 PRO 013 025 Pravični jé do zadovoljitve svoje duše, toda trebuh zlobnega bo čutil pomanjkanje. 020 PRO 014 001 Vsaka modra ženska gradi svojo hišo, toda nespametna jo ruši s svojimi rokami. 020 PRO 014 002 Kdor hodi v svoji poštenosti, se boji Gospoda, toda kdor je sprevržen na svojih poteh, ga prezira. 020 PRO 014 003 V ustih nespametnih je šiba ponosa, toda ustnice modrih jih bodo varovale. 020 PRO 014 004 Kjer ni volov, so jasli čiste, toda mnogo povečanje je z volovsko močjo. 020 PRO 014 005 Zvesta priča ne bo lagala, toda kriva priča bo izrekala laži. 020 PRO 014 006 Posmehljivec išče modrost, pa je ne najde, toda spoznanje je lahko tistemu, ki razume. 020 PRO 014 007 Pojdi izpred prisotnosti nespametnega človeka, kadar v njem ne zaznavaš ustnic spoznanja. 020 PRO 014 008 Modrost razsodnega je razumeti svojo pot, toda neumnost bedakov je prevara. 020 PRO 014 009 Bedaki se posmehujejo ob grehu, toda med pravičnimi je naklonjenost. 020 PRO 014 010 Srce pozna svojo lastno grenkobo in tujec se ne vmešava s svojo radostjo. 020 PRO 014 011 Hiša zlobnega bo zrušena, toda šotor iskrenega bo cvetel. 020 PRO 014 012 Obstaja pot, ki se zdi človeku prava, toda njen konec so poti smrti. 020 PRO 014 013 Celo v smehu je srce žalostno in konec tega veselja je potrtost. 020 PRO 014 014 Odpadnik v srcu bo nasičen s svojimi lastnimi potmi, dober človek pa bo zadovoljen sam od sebe. 020 PRO 014 015 Naivnež verjame vsaki besedi, toda razsoden človek dobro pazi na svojo hojo. 020 PRO 014 016 Moder človek se boji in se oddaljuje od zla, toda bedak besni in je samozavesten. 020 PRO 014 017 Kdor je hitro jezen, se vede nespametno, človek zlobnih naklepov pa je osovražen. 020 PRO 014 018 Naivneži podedujejo neumnost, toda razsodni so kronani s spoznanjem. 020 PRO 014 019 Zlobni se priklanjajo pred dobrimi in zlobni pri velikih vratih pravičnih. 020 PRO 014 020 Ubogi je osovražen celo od svojega lastnega soseda, toda bogati ima mnogo prijateljev. 020 PRO 014 021 Kdor prezira svojega soseda, greši, toda kdor ima usmiljenje do ubogega, je srečen. 020 PRO 014 022 Mar se ne motijo tisti, ki snujejo zlo? Toda usmiljenje in resnica bosta tem, ki snujejo dobro. 020 PRO 014 023 V vsem trudu je korist, toda govorjenje ustnic se nagiba samo k ubožnosti. 020 PRO 014 024 Krona modrih so njihova bogastva, toda nespametnost bedakov je neumnost. 020 PRO 014 025 Poštena priča osvobaja duše, toda varljiva priča govori laži. 020 PRO 014 026 V strahu Gospodovem je močno zaupanje in njegovi otroci bodo imeli kraj zatočišča. 020 PRO 014 027 Strah Gospodov je studenec življenja, da se odide od zank smrti. 020 PRO 014 028 V množici ljudstva je kraljeva čast, toda v pomanjkanju ljudstva je uničenje princa. 020 PRO 014 029 Kdor je počasen za bes, ima veliko razumevanja, toda kdor je naglega duha, povišuje neumnost. 020 PRO 014 030 Zdravo srce je življenje mesu, toda zavist gniloba kostem. 020 PRO 014 031 Kdor zatira ubogega, graja njegovega Stvarnika, toda kdor ga časti, ima usmiljenje do ubogih. 020 PRO 014 032 Zlobni je v svoji zlobnosti odpeljan proč, toda pravični ima upanje v svoji smrti. 020 PRO 014 033 Modrost počiva v srcu tistega, ki ima razumevanje, toda tisti, ki je v sredi bedakov, je spoznan. 020 PRO 014 034 Pravičnost povišuje narod, toda greh je očitek kateremukoli ljudstvu. 020 PRO 014 035 Kraljeva naklonjenost je k modremu služabniku, toda njegov bes je zoper tistega, ki povzroča sramoto. 020 PRO 015 001 Mil odgovor bes obrača stran, toda boleče besede razvnamejo jezo. 020 PRO 015 002 Jezik modrega pravilno uporablja spoznanje, toda usta bedakov izlivajo nespametnost. 020 PRO 015 003 Gospodove oči so na vsakem kraju, opazujejo zlo in dobro. 020 PRO 015 004 Zdrav jezik je drevo življenja, toda perverznost v njem je vrzel v duhu. 020 PRO 015 005 Bedak prezira poučevanje svojega očeta, toda kdor upošteva opomin, je razsoden. 020 PRO 015 006 V hiši pravičnega je velik zaklad, toda v poplačilih zlobnega je težava. 020 PRO 015 007 Ustnice modrega razpršujejo znanje, toda srce nespametnega ne dela tako. 020 PRO 015 008 Klavna daritev zlobnega je Gospodu ogabnost, toda molitev iskrenega je njegovo veselje. 020 PRO 015 009 Pot zlobnega je Gospodu ogabnost, toda ljubi tistega, ki si prizadeva za pravičnost. 020 PRO 015 010 Grajanje je nadležno tistemu, ki zapušča pot, in kdor sovraži opomin, bo umrl. 020 PRO 015 011 Pekel in uničenje sta pred Gospodom, koliko bolj potem srca človeških otrok? 020 PRO 015 012 Posmehljivec nima rad tistega, ki ga graja, niti ne bo šel k modremu. 020 PRO 015 013 Veselo srce dela vedro obličje, toda s srčno bridkostjo je duh zlomljen. 020 PRO 015 014 Srce tistega, ki ima razumevanje, išče spoznanje, toda usta bedakov se hranijo na nespametnosti. 020 PRO 015 015 Vsi dnevi prizadetega so zli, toda kdor je veselega srca ima nenehno praznovanje. 020 PRO 015 016 Bolje je malo s strahom Gospodovim, kakor velik zaklad in težave s tem. 020 PRO 015 017 Boljša je zelenjavna večerja, kjer je ljubezen, kakor tolst vol in s tem sovraštvo. 020 PRO 015 018 Srdit človek razvnema prepir, toda kdor je počasen za jezo, pomirja prepir. 020 PRO 015 019 Pot lenega človeka je kakor trnova ograja, toda pot pravičnega je narejena preprosto. 020 PRO 015 020 Moder sin dela očeta veselega, toda nespameten človek prezira svojo mater. 020 PRO 015 021 Neumnost je radost tistemu, ki je oropan modrosti, toda razumevajoč človek živi pošteno. 020 PRO 015 022 Brez nasveta so nameni razočarani, toda v množici svetovalcev so uveljavljeni. 020 PRO 015 023 Človek ima radost z odgovorom svojih ust in beseda, izgovorjena v pravšnjem obdobju, kako dobro je to! 020 PRO 015 024 Pot življenja je modremu zgoraj, da lahko odide od pekla spodaj. 020 PRO 015 025 Gospod bo uničil hišo ponosnega, toda uveljavil bo vdovino mejo. 020 PRO 015 026 Misli zlobnega so Gospodu ogabnost, toda besede čistega so prijetne besede. 020 PRO 015 027 Kdor je pohlepen dobička, nadleguje svojo lastno hišo, toda kdor sovraži darila, bo živel. 020 PRO 015 028 Srce pravičnega razmišlja, da odgovori, toda usta zlobnega izlivajo zle stvari. 020 PRO 015 029 Gospod je daleč od zlobnega, toda sliši molitev pravičnega. 020 PRO 015 030 Svetloba oči razveseljuje srce in dober glas dela kosti debele. 020 PRO 015 031 Uho, ki posluša opomin življenja, ostaja med modrimi. 020 PRO 015 032 Kdor odklanja poučevanje, prezira svojo lastno dušo, toda kdor posluša opomin, pridobiva razumevanje. 020 PRO 015 033 Strah Gospodov je poučevanje modrosti in pred častjo je ponižnost. 020 PRO 016 001 Priprave srca v človeku in odgovor z jezika sta od Gospoda. 020 PRO 016 002 Vse človekove poti so čiste v njegovih lastnih očeh, toda Gospod tehta duhove. 020 PRO 016 003 Svoja dela izroči Gospodu in tvoje misli bodo uspele. 020 PRO 016 004 Gospod je vse stvari naredil zase, da, celo zlobne za dan zla. 020 PRO 016 005 Kdorkoli, ki je v srcu ponosen, je ogabnost Gospodu, čeprav se roka rokuje z roko, on ne bo nekaznovan. 020 PRO 016 006 Z usmiljenjem in resnico je krivičnost očiščena in s strahom pred Gospodom ljudje odidejo od zla. 020 PRO 016 007 Kadar človekove poti ugajajo Gospodu, on celo njegove sovražnike pripravi, da so v miru z njim. 020 PRO 016 008 Boljše je malo s pravičnostjo, kakor velika poplačila brez pravice. 020 PRO 016 009 Človekovo srce snuje svojo pot, toda Gospod usmerja njegove korake. 020 PRO 016 010 Božanska razsodba je na kraljevih ustnicah, njegova usta ne grešijo na sodbi. 020 PRO 016 011 Pravična utež in tehtnica sta Gospodovi, vse uteži iz torbe so njegovo delo. 020 PRO 016 012 Zagrešiti zlobnost je kraljem ogabnost, kajti prestol je utrjen s pravičnostjo. 020 PRO 016 013 Pravične ustnice so kraljem veselje in ljubijo tistega, ki govori resnico. 020 PRO 016 014 Kraljev bes je kakor poslanci smrti, toda moder človek ga bo pomiril. 020 PRO 016 015 V svetlobi kraljevega obličja je življenje in njegova naklonjenost je kakor oblak poznega dežja. 020 PRO 016 016 Kako mnogo bolje je pridobiti modrost kakor zlato! In toliko bolje izbrati pridobivanje razumevanja kakor srebro! 020 PRO 016 017 Glavna cesta iskrenega je, da odide od zla, kdor ohranja svojo pot, varuje svojo dušo. 020 PRO 016 018 Ponos gre pred uničenjem in ošaben duh pred padcem. 020 PRO 016 019 Bolje je biti ponižnega duha s ponižnimi, kakor deliti plen s ponosnimi. 020 PRO 016 020 Kdor modro ravna z zadevo, bo našel dobro in kdorkoli zaupa v Gospoda, je srečen. 020 PRO 016 021 Moder v srcu bo imenovan razsoden in ljubkost ustnic povečuje znanje. 020 PRO 016 022 Razumevanje je vrelec življenja tistemu, ki ga ima, toda poučevanje bedakov je neumnost. 020 PRO 016 023 Srce modrega poučuje njegova usta in dodaja učenje njegovim ustnicam. 020 PRO 016 024 Prijetne besede so kakor satovje, sladke duši in zdravje kostem. 020 PRO 016 025 Je pot, ki se zdi človeku pravilna, toda njen konec so poti smrti. 020 PRO 016 026 Kdor se trudi, se trudi zase, kajti njegova usta to od njega nujno potrebujejo. 020 PRO 016 027 Brezbožen človek koplje zlo in na njegovih ustnicah je kakor goreč ogenj. 020 PRO 016 028 Kljubovalen človek seje prepir in opravljivec razdvaja glavne prijatelje. 020 PRO 016 029 Nasilnež privablja svojega soseda in ga vodi na pot, ki ni dobra. 020 PRO 016 030 Zapira svoje oči, da si izmišlja kljubovalne reči, premikanje njegovih ustnic prinaša, da se zgodi zlo. 020 PRO 016 031 Osivela glava je krona slave, če je ta najdena na poti pravičnosti. 020 PRO 016 032 Kdor je počasen za jezo, je boljši kakor mogočen in kdor vlada svojemu duhu, kakor tisti, ki zavzema mesto. 020 PRO 016 033 Žreb je vržen v naročje, toda njegova celotna razporeditev je od Gospoda. 020 PRO 017 001 Boljši je suh košček in z njim spokojnost, kakor hiša polna klavnih daritev s prepirom. 020 PRO 017 002 Moder služabnik bo imel vladarstvo nad sinom, ki povzroča sramoto in bo imel delež dediščine med brati. 020 PRO 017 003 Talilni lonec je za srebro, talilna peč pa za zlato, toda Gospod preizkuša srca. 020 PRO 017 004 Zloben storilec daje prednost nepravim ustnicam in lažnivec pazljivo prisluhne nespodobnemu jeziku. 020 PRO 017 005 Kdorkoli zasmehuje ubogega, graja njegovega Stvarnika in kdor je ob katastrofah vesel, ne bo nekaznovan. 020 PRO 017 006 Otrok otroci so krona starcem in slava otrok so njihovi očetje. 020 PRO 017 007 Odličen govor se ne spodobi bedaku, veliko manj lažnive ustnice princu. 020 PRO 017 008 Darilo je kakor dragocen kamen v očeh tistega, ki ga ima, kamor ga obrača, to uspeva. 020 PRO 017 009 Kdor taji prestopek, išče ljubezni, toda kdor ponavlja zadevo, ločuje prave prijatelje. 020 PRO 017 010 Opomin bolj prodira v modrega kakor sto udarcev z bičem v bedaka. 020 PRO 017 011 Hudoben človek išče samo upor, zato bo zoper njega poslan krut poslanec. 020 PRO 017 012 Naj medvedka, oropana svojih mladičev, sreča človeka, raje kakor bedaka v svoji neumnosti. 020 PRO 017 013 Kdorkoli nagrajuje zlo za dobro, se zlo ne bo ločilo od njegove hiše. 020 PRO 017 014 Pričetek prepira je kakor kadar nekdo izpušča vodo, zato prenehaj s sporom, preden se bo ta vmešal. 020 PRO 017 015 Kdor opravičuje zlobnega in kdor obsoja pravičnega, celo oba sta Gospodu ogabnost. 020 PRO 017 016 Zakaj je denarna vsota v bedakovi roki, da pridobi modrost, glede na to, da on nima srca za to? 020 PRO 017 017 Prijatelj ljubi ob vseh časih in brat je rojen za stisko. 020 PRO 017 018 Človek brez razumevanja udarja v roke in postaja pôrok v prisotnosti svojega prijatelja. 020 PRO 017 019 Kdor ljubi prestopek, ta ljubi prepir in kdor povišuje svoja velika vrata, išče uničenje. 020 PRO 017 020 Kdor ima kljubovalno srce, ne najde dobrega in kdor ima sprevržen jezik, pada v vragolijo. 020 PRO 017 021 Kdor zaplodi bedaka, to počne v svojo bridkost in oče bedaka nima radosti. 020 PRO 017 022 Veselo srce dela dobro, podobno kot zdravilo, toda zlomljen duh suši kosti. 020 PRO 017 023 Zloben človek iz naročja izvleče darilo, da izkrivlja poti sodbe. 020 PRO 017 024 Modrost je pred tistim, ki ima razumevanje, toda oči bedaka so na koncih zemlje. 020 PRO 017 025 Nespameten sin je žalost svojemu očetu in grenkoba njej, ki ga je rodila. 020 PRO 017 026 Tudi kaznovati pravičnega ni dobro, niti udariti prince zaradi nepristranosti. 020 PRO 017 027 Kdor ima spoznanje, prizanaša svojim besedam in razumevajoč človek je iz odličnega duha. 020 PRO 017 028 Celo bedak, ko molči, velja kot moder in kdor zapira svoje ustnice, je cenjen kot razumevajoč človek. 020 PRO 018 001 Preko želje človek, ki je samega sebe oddvojil, išče in se vmešava z vso modrostjo. 020 PRO 018 002 Bedak nima veselja v razumevanju, temveč da njegovo srce lahko odkrije samo sebe. 020 PRO 018 003 Kadar prihaja zlobni, potem prihaja tudi zaničevanje in s sramoto graja. 020 PRO 018 004 Besede iz človekovih ust so kakor globoke vode in vrelec modrosti kakor tekoč potok. 020 PRO 018 005 Ni dobro sprejeti osebo zlobnega, da pravičnega zruši na sodbi. 020 PRO 018 006 Bedakove ustnice vstopajo v spor in njegova usta kličejo za udarci. 020 PRO 018 007 Bedakova usta so njegovo uničenje in njegove ustnice so zanka njegovi duši. 020 PRO 018 008 Besede tožljivca so kakor rane in gredo navzdol v najnotranjejše dele trebuha. 020 PRO 018 009 Tudi tisti, ki je len v svojem delu, je brat tistemu, ki je velik kvarilec. 020 PRO 018 010 Gospodovo ime je močan stolp, pravični priteče vanj in je varen. 020 PRO 018 011 Bogataševo premoženje je njegovo močno mesto in kakor visoko obzidje v njegovi lastni domišljavosti. 020 PRO 018 012 Pred uničenjem je človekovo srce ošabno in pred častjo je ponižnost. 020 PRO 018 013 Kdor odgovarja zadevo, preden jo sliši, mu je to neumnost in sramota. 020 PRO 018 014 Človekov duh bo podpiral njegovo šibkost, toda kdo lahko prenaša ranjenega duha? 020 PRO 018 015 Srce razsodnega pridobiva spoznanje, uho modrega pa išče spoznanje. 020 PRO 018 016 Človekovo darilo zanj pripravlja prostor in ga prinaša pred velike ljudi. 020 PRO 018 017 Kdor je prvi v svoji lastni zadevi, je videti pravičen, toda prihaja njegov sosed in ga preiskuje. 020 PRO 018 018 Žreb povzroča sporom, da se ustavijo in razdeljuje med mogočnimi. 020 PRO 018 019 Užaljenega brata je težje pridobiti kakor močno mesto in njihovi spori so podobni grajskim zapahom. 020 PRO 018 020 Človekov trebuh bo potešen s sadom svojih ust in nasičen bo z donosom svojih ustnic. 020 PRO 018 021 Smrt in življenje sta v oblasti jezika in tisti, ki ga ljubijo, bodo jedli od njegovega sadu. 020 PRO 018 022 Kdorkoli najde ženo, najde dobro stvar in dosega naklonjenost od Gospoda. 020 PRO 018 023 Ubogi uporablja rotenja, toda bogataš odgovarja surovo. 020 PRO 018 024 Človek, ki ima prijatelje, se mora samemu sebi kazati prijatelja in obstaja prijatelj, ki tiči bližje kakor brat. 020 PRO 019 001 Boljši je ubogi, ki hodi v svoji neokrnjenosti, kakor kdor je sprevržen v svojih ustnicah in je bedak. 020 PRO 019 002 Tudi, da bi bila duša brez spoznanja, to ni dobro in kdor hiti s svojimi stopali, greši. 020 PRO 019 003 Človekova nespametnost izkrivlja njegovo pot in njegovo srce se razburja zoper Gospoda. 020 PRO 019 004 Premoženje dela mnoge prijatelje, toda reven je ločen od svojega soseda. 020 PRO 019 005 Kriva priča ne bo nekaznovana in kdor govori laži, ne bo pobegnil. 020 PRO 019 006 Mnogi bodo milo prosili naklonjenost od princev in vsak človek je prijatelj tistemu, ki daje darila. 020 PRO 019 007 Ubogega sovražijo vsi njegovi bratje, koliko bolj gredo njegovi prijatelji daleč od njega? Zasleduje jih z besedami, vendar mu manjkajo. 020 PRO 019 008 Kdor pridobiva modrost, ljubi svojo lastno dušo, kdor ohranja razumevanje, bo našel dobro. 020 PRO 019 009 Kriva priča ne bo nekaznovana in kdor govori laži, bo propadel. 020 PRO 019 010 Veselje ni spodobno za bedaka, veliko manj za služabnika, da vlada nad princi. 020 PRO 019 011 Človekova preudarnost odlaša njegovo jezo in to je njegova slava, da gre čez prestopek. 020 PRO 019 012 Kraljev bes je kakor rjovenje leva, toda njegova naklonjenost je kakor rosa na travo. 020 PRO 019 013 Nespameten sin je katastrofa svojega očeta in ženini spori so nenehno kapljanje. 020 PRO 019 014 Hiša in bogastva so dediščina od očetov, razsodna žena pa je od Gospoda. 020 PRO 019 015 Lenoba meče v globoko spanje, brezdelna duša pa bo trpela lakoto. 020 PRO 019 016 Kdor varuje zapoved, varuje svojo lastno dušo, toda kdor prezira njegove poti, bo umrl. 020 PRO 019 017 Kdor ima do revnega sočutje, posoja Gospodu in kar je dal, mu bo on poplačal. 020 PRO 019 018 Karaj svojega sina, dokler je upanje in naj tvoja duša ne prizanaša zaradi njegovega joka. 020 PRO 019 019 Človek velikega besa bo trpel kaznovanje, kajti če ga osvobodiš, boš vendarle moral to ponovno storiti. 020 PRO 019 020 Prisluhni nasvetu in sprejmi poučevanje, da boš lahko moder v svojem zadnjem koncu. 020 PRO 019 021 Mnogo naklepov je v človekovem srcu, vendarle [je] Gospodova namera, ki bo obstala. 020 PRO 019 022 Človekova želja je njegova prijaznost in reven človek je boljši kakor lažnivec. 020 PRO 019 023 Strah Gospodov se nagiba k življenju in kdor ga ima, bo ostal nasičen, ne bo obiskan z zlom. 020 PRO 019 024 Len človek skriva svojo roko v svojem naročju in jo bo komaj ponovno ponesel k svojim ustom. 020 PRO 019 025 Udari posmehljivca in preprosti se bo čuval in grajaj nekoga, ki ima razumevanje in bo razumel spoznanje. 020 PRO 019 026 Kdor slabi svojega očeta in preganja svojo mater, je sin, ki povzroča sramoto in prinaša grajo. 020 PRO 019 027 Nehaj, moj sin, poslušati pouk, ki povzroča, da zaideš od besed spoznanja. 020 PRO 019 028 Brezbožna priča zasmehuje sodbo in usta zlobnega požirajo krivičnost. 020 PRO 019 029 Sodbe so pripravljene za posmehljivce in udarci z bičem za hrbte bedakov. 020 PRO 020 001 Vino je zasmehovalec, močna pijača je huda in kdorkoli je s tem zaveden, ni moder. 020 PRO 020 002 Kraljev strah je kakor rjovenje leva, kdorkoli ga draži do jeze, greši zoper svojo lastno dušo. 020 PRO 020 003 Za človeka je čast, da odneha od prepira, toda vsak bedak se bo vmešaval. 020 PRO 020 004 Lenuh ne bo oral zaradi razloga mraza, zatorej bo prosil v času žetve in ničesar ne bo imel. 020 PRO 020 005 Nasvet v človekovem srcu je podoben globoki vodi, toda razumevajoč človek ga bo izvlekel. 020 PRO 020 006 Večina ljudi bo vsakemu razglašala svojo lastno dobroto, toda kdo lahko najde zvestega človeka? 020 PRO 020 007 Pravičen človek hodi v svoji neokrnjenosti, njegovi otroci so blagoslovljeni za njim. 020 PRO 020 008 Kralj, ki sedi na sodnem prestolu, s svojimi očmi vse zlo razkropi proč. 020 PRO 020 009 Kdo lahko reče: „Svoje srce sem očistil, čist sem pred svojim grehom?“ 020 PRO 020 010 Neenake uteži in neenake mere, oboji so Gospodu podobna ogabnost. 020 PRO 020 011 Celo otrok je spoznan po svojih dejanjih, če so njegova dela čista in če so ta pravilna. 020 PRO 020 012 Uho, ki sliši in oko, ki vidi, celo oboje je naredil Gospod. 020 PRO 020 013 Ne ljubi spanja, da ne bi prišel v revščino, odpri svoje oči in nasičen boš s kruhom. 020 PRO 020 014 „ To je ničvredno, to je ničvredno, “pravi kupec, toda, ko je odšel svojo pot, potem se baha. 020 PRO 020 015 Je zlato in množica rubinov, toda ustnice spoznanja so dragocen dragulj. 020 PRO 020 016 Vzemi obleko tistega, ki je pôrok za tujca in vzemi jamstvo od njega za tujo žensko. 020 PRO 020 017 Kruh prevare je sladek človeku, toda njegova usta bodo potem napolnjena s gramozom. 020 PRO 020 018 Vsak namen je utrjen s posvetovanjem in vojskuješ se z dobrim nasvetom. 020 PRO 020 019 Kdor kroži kakor tožljivec, razodeva skrivnosti, zato se ne vmešavaj s tistim, ki laska s svojimi ustnicami. 020 PRO 020 020 Kdorkoli preklinja svojega očeta ali svojo mater, bo njegova svetilka izločena v zatemnjeno temo. 020 PRO 020 021 Dediščina je lahko spočetka naglo pridobljena, toda njen konec ne bo blagoslovljen. 020 PRO 020 022 Ne reci: „Jaz bom poplačal zlo, “temveč čakaj na Gospoda in rešil te bo. 020 PRO 020 023 Različne uteži so ogabnost Gospodu in varljiva tehtnica ni dobra. 020 PRO 020 024 Človekovi opravki so od Gospoda, kako lahko potem človek razume svojo lastno pot? 020 PRO 020 025 Zanka je človeku, ki požira to, kar je sveto in da po zaobljubah dela poizvedovanje. 020 PRO 020 026 Moder kralj razkropi zlobne in nadnje prinaša kolo. 020 PRO 020 027 Človeški duh je Gospodova sveča, ki preiskuje vse notranje dele trebuha. 020 PRO 020 028 Usmiljenje in resnica ohranjata kralja in njegov prestol drži pokonci usmiljenje. 020 PRO 020 029 Slava mladeničev je njihova moč, lepota starcev pa je siva glava. 020 PRO 020 030 Modrica od rane očiščuje zlo, tako storijo udarci biča notranjim delom trebuha. 020 PRO 021 001 Kraljevo srce je v Gospodovi roki, kakor vodne reke, obrača ga kamor hoče. 020 PRO 021 002 Vsaka človekova pot je pravilna v njegovih lastnih očeh, toda Gospod preudarja srca. 020 PRO 021 003 Izvajati pravičnost in sodbo je Gospodu bolj sprejemljivo kakor klavna daritev. 020 PRO 021 004 Vzvišen pogled in ponosno srce in oranje zlobnih je greh. 020 PRO 021 005 Misli marljivega se nagibajo samo k obilju, toda od vsakega, ki je nagel, samo za pomanjkanje. 020 PRO 021 006 Pridobivanje zakladov z lažnivim jezikom je ničevost, premetavana sem ter tja, od tistih, ki iščejo smrt. 020 PRO 021 007 Ropanje zlobnih jih bo uničilo, ker so odklonili izvrševati sodbo. 020 PRO 021 008 Človekova pot je kljubovalna in nenavadna, toda glede čistega, njegovo delo je pravilno. 020 PRO 021 009 Bolje je prebivati v kotu hišne strehe, kakor s prepirljivo žensko v prostrani hiši. 020 PRO 021 010 Duša zlobnega želi zlo, njegov sosed v njegovih očeh ne najde naklonjenosti. 020 PRO 021 011 Kadar je posmehljivec kaznovan, preprosti postane moder in kadar je moder poučen, prejema znanje. 020 PRO 021 012 Pravičen človek modro preudarja hišo zlobnega, toda Bog ruši zlobne zaradi njihove zlobnosti. 020 PRO 021 013 Kdorkoli maši svoja ušesa ob joku ubogega, bo tudi sam jokal, toda ne bo uslišan. 020 PRO 021 014 Darilo na skrivnem pomirja jezo, nagrada v naročje pa močan bes. 020 PRO 021 015 Pravičnim je veselje izvrševati sodbo, toda uničenje bo za delavce krivičnosti. 020 PRO 021 016 Človek, ki tava izven poti razumevanja, bo ostal v skupnosti mrtvih. 020 PRO 021 017 Kdor ljubi užitek bo revež, kdor ljubi vino in olje, ne bo bogat. 020 PRO 021 018 Zlobni bodo odkupnina za pravične, prestopniki pa za poštene. 020 PRO 021 019 Bolje je prebivati v divjini kakor s prepirljivo in jezno žensko. 020 PRO 021 020 Je zaželen zaklad in olje v prebivališču modrega, toda nespameten človek ga zapravlja. 020 PRO 021 021 Kdor si prizadeva za pravičnostjo in usmiljenjem, najde življenje, pravičnost in čast. 020 PRO 021 022 Moder človek zmanjšuje mesto mogočnega in podira moč zaupanja iz tega. 020 PRO 021 023 Kdorkoli zadržuje svoja usta in svoj jezik, svojo dušo zadržuje pred težavami. 020 PRO 021 024 Ponosen in ošaben posmehljivec je njegovo ime, kdor ravna v ponosnem besu. 020 PRO 021 025 Želja lenega, ga ubija, kajti njegove roke odklanjajo delati. 020 PRO 021 026 On lakomno hlepi skozi ves dan, toda pravični daje in ne skopari. 020 PRO 021 027 Klavna daritev zlobnega je ogabnost, koliko bolj, ko to prinaša z zlobnim umom? 020 PRO 021 028 Kriva priča bo propadla, toda človek, ki posluša, nenehno govori. 020 PRO 021 029 Zloben človek otrdi svoj obraz, toda kar se tiče poštenega, on uravnava svojo pot. 020 PRO 021 030 Ne obstaja niti modrost niti razumevanje niti namera zoper Gospoda. 020 PRO 021 031 Konj je pripravljen za dan bitke, toda rešitev je od Gospoda. 020 PRO 022 001 Dobro ime je bolje izbrati kakor velika bogastva in ljubečo naklonjenost raje kakor srebro in zlato. 020 PRO 022 002 Bogati in revni se srečajo skupaj, Gospod je stvarnik njih vseh. 020 PRO 022 003 Razsoden človek sluti zlo in se skrije, toda naivneži gredo dalje in so kaznovani. 020 PRO 022 004 S ponižnostjo in strahom Gospodovim so bogastva, čast in življenje. 020 PRO 022 005 Trnje in zanke so na poti kljubovalnega. Kdor varuje svojo dušo bo daleč od njih. 020 PRO 022 006 Vzgajaj otroka na poti po kateri bi moral iti, in ko je star, z nje ne bo zašel. 020 PRO 022 007 Bogati vlada nad revnim in dolžnik je služabnik upniku. 020 PRO 022 008 Kdor seje krivičnost, bo žel prazne reči in šiba njegove jeze bo prenehala. 020 PRO 022 009 Kdor ima radodarno oko, bo blagoslovljen, kajti od svojega kruha daje revnim. 020 PRO 022 010 Spôdi posmehljivca in spor bo šel ven, da, spor in graja se bosta končala. 020 PRO 022 011 Kdor ljubi neoporečnost srca, bo zaradi milosti njegovih ustnic kralj njegov prijatelj. 020 PRO 022 012 Gospodove oči varujejo spoznanje in on ruši besede prestopnika. 020 PRO 022 013 Len človek pravi: „Zunaj je lev, umorjen bom na ulicah.“ 020 PRO 022 014 Usta tujih žensk so globoka jama, kdor je preziran od Gospoda, bo padel vanjo. 020 PRO 022 015 Nespametnost je vezana na otrokovo srce, toda šiba graje jo bo odgnala daleč od njega. 020 PRO 022 016 Kdor stiska ubogega, da narastejo njegova bogastva in kdor daje bogatim, bosta zagotovo prišla v potrebo. 020 PRO 022 017 Nagni svoje uho in prisluhni besedam modrega in svoje srce usmeri k mojemu spoznanju. 020 PRO 022 018 Kajti to je prijetna stvar, če jih varuješ znotraj sebe, poleg tega bodo pristojale na tvoje ustnice. 020 PRO 022 019 Da bo tvoje trdno upanje lahko v Gospodu, sem ti to dal spoznati ta dan, celo tebi. 020 PRO 022 020 Mar ti nisem napisal odličnih stvari v nasvetih in spoznanju, 020 PRO 022 021 da ti lahko dam spoznati zagotovost besed resnice, da boš lahko odgovoril besede resnice tistim, ki so poslani k tebi? 020 PRO 022 022 Ne ropaj revnega, ker je reven, niti ne stiskaj prizadetega v velikih vratih. 020 PRO 022 023 Kajti Gospod bo zagovarjal njihovo pravdo in oplenil duše tistih, ki jih plenijo. 020 PRO 022 024 Ne sklepaj prijateljstva z jeznim človekom in z besnim človekom naj ne bi šel, 020 PRO 022 025 da se ne bi naučil njegovih poti in svoji duši pridobil zanko. 020 PRO 022 026 Ne bodi nekdo izmed tistih, ki udarijo v roko ali izmed tistih, ki so pôroki za dolgove. 020 PRO 022 027 Če nimaš ničesar za plačati, zakaj bi izpod tebe vzel tvojo posteljo? 020 PRO 022 028 Ne odstranjuj starodavnega mejnika, katerega so postavili tvoji očetje. 020 PRO 022 029 Vidiš marljivega človeka v svojem poklicu? Stal bo pred kralji, ne bo stal pred navadnimi ljudmi. 020 PRO 023 001 Kadar sedeš, da ješ z vladarjem, marljivo preudari, kaj je pred teboj 020 PRO 023 002 in si nastavi nož na svoj vrat, če si požrešen človek. 020 PRO 023 003 Ne bodi željan njegovih slaščic, kajti le-te so varljiva hrana. 020 PRO 023 004 Ne trudi se biti bogat, odnehaj od svoje lastne modrosti. 020 PRO 023 005 Hočeš postaviti svoje oči na tisto, česar ni? Kajti bogastva sebi zagotovo delajo peruti; odletijo proč kakor orel proti nebu. 020 PRO 023 006 Ne jej kruha tistega, ki ima zlobno oko niti si ne želi njegove okusne hrane, 020 PRO 023 007 kajti kakor misli v svojem srcu, takšen je: „Jej in pij, “ti pravi, toda njegovo srce ni s teboj. 020 PRO 023 008 Košček, katerega si pojedel, boš izbljuval in izgubil svoje sladke besede. 020 PRO 023 009 Ne govori v ušesa bedaka, kajti preziral bo modrost tvojih besed. 020 PRO 023 010 Ne odstrani starega mejnika in ne vstopaj na polja osirotelih, 020 PRO 023 011 kajti njihov odkupitelj je mogočen, zoper teboj bo zagovarjal njihovo pravdo. 020 PRO 023 012 Svoje srce usmeri k poučevanju in svoja ušesa k besedam spoznanja. 020 PRO 023 013 Ne zadržuj grajanja pred otrokom, kajti če ga udariš s šibo, ne bo umrl. 020 PRO 023 014 Udaril ga boš s šibo, njegovo dušo pa boš rešil pred peklom. 020 PRO 023 015 Moj sin, če bo tvoje srce modro, se bo moje srce veselilo, celo moje. 020 PRO 023 016 Da, moja notranjost se bo veselila, ko tvoje ustnice govorijo prave besede. 020 PRO 023 017 Naj tvoje srce ne zavida grešnikom, temveč sam bodi ves dan v strahu Gospodovem. 020 PRO 023 018 Kajti zagotovo je konec, in tvoje pričakovanje ne bo odrezano. 020 PRO 023 019 Prisluhni, ti, moj sin in bodi moder in svoje srce usmerjaj na poti. 020 PRO 023 020 Ne bodi med vinskimi bratci, med upornimi jedci mesa, 020 PRO 023 021 kajti pijanec in požeruh bosta prišla k revščini in zaspanost bo človeka oblekla s cunjami. 020 PRO 023 022 Prisluhni svojemu očetu, ki te je zaplodil in ne preziraj svoje matere, ko je stara. 020 PRO 023 023 Kupi resnico in je ne prodaj, tudi modrost, poučevanje in razumevanje. 020 PRO 023 024 Oče pravičnega se bo silno veselil in kdor je zaplodil modrega otroka, bo zaradi njega imel veselje. 020 PRO 023 025 Tvoj oče in tvoja mati bosta vesela in tista, ki te je nosila, se bo veselila. 020 PRO 023 026 Moj sin, daj mi svoje srce in naj tvoje oči opazujejo moje poti. 020 PRO 023 027 Kajti vlačuga je globok jarek; in tuja ženska je tesna jama. 020 PRO 023 028 Prav tako preži, kakor za plenom in povečuje prestopnike med možmi. 020 PRO 023 029 Kdo ima gorje? Kdo ima bridkost? Kdo ima spore? Kdo ima blebetanje? Kdo ima rane brez razloga? Kdo ima rdečino oči? 020 PRO 023 030 Tisti, ki se dolgo zadržujejo pri vinu; gredo, da iščejo mešano vino. 020 PRO 023 031 Ne glej na vino, kadar je rdeče, kadar daje svojo barvo v čaši, ko jo pravilno primakneš k sebi. 020 PRO 023 032 Nazadnje udari kakor kača in piči kakor gad. 020 PRO 023 033 Tvoje oči bodo zagledale tujo žensko in tvoje srce bo izreklo sprevržene stvari. 020 PRO 023 034 Da, ti boš kakor tisti, ki se uleže na sredo morja ali kakor kdor leži na vrhu jambora. 020 PRO 023 035 „Udarili so me, “boš rekel in „nisem bil bolan, pretepli so me, pa tega nisem čutil, kdaj se bom prebudil? Ponovno ga bom poiskal.“ 020 PRO 024 001 Ne bodi nevoščljiv proti hudobnežem niti si ne želi biti z njimi. 020 PRO 024 002 Kajti njihovo srce razmišlja uničenje in njihove ustnice govorijo o vragoliji. 020 PRO 024 003 Z modrostjo je hiša zgrajena in z razumevanjem je utrjena 020 PRO 024 004 in po spoznanju bodo sobe napolnjene z vsemi dragocenimi in prijetnimi bogastvi. 020 PRO 024 005 Moder človek je močan, da, človek spoznanja povečuje moč. 020 PRO 024 006 Kajti po modrem nasvetu boš vojskoval svojo vojno in v množici svetovalcev je varnost. 020 PRO 024 007 Modrost je za bedaka previsoka, on svojih ust ne odpira v velikih vratih. 020 PRO 024 008 Kdor snuje delati zlo, bo imenovan [za] pogubno osebo. 020 PRO 024 009 Misel nespametnosti je greh in posmehljivec je ogabnost ljudem. 020 PRO 024 010 Če na dan nadloge slabiš, je tvoja moč majhna. 020 PRO 024 011 Če opustiš osvoboditi tiste, ki so potegnjeni v smrt in tiste, ki so pripravljeni, da bodo umorjeni, 020 PRO 024 012 če rečeš: „Glej, tega nismo vedeli, “mar ne bo tisti, ki preudarja srce, to premislil? In tisti, ki varuje tvojo dušo, mar tega ne ve? Mar ne bo vsakemu človeku povrnil glede na njegova dela? 020 PRO 024 013 Moj sin, jej med, ker je dober in satovje, ki je sladko tvojemu okusu. 020 PRO 024 014 Takšno bo spoznanje modrosti tvoji duši, ko jo najdeš, potem bo nagrada in tvoje pričakovanje ne bo prekinjeno. 020 PRO 024 015 Ne preži v zasedi, oh zlobni človek, zoper prebivanje pravičnega, ne pokvari njegovega počivališča, 020 PRO 024 016 kajti pravičen človek pade sedemkrat in ponovno vstane, toda zlobni bo padel v vragolijo. 020 PRO 024 017 Ne veseli se kadar tvoj sovražnik pada in naj tvoje srce ne bo veselo, ko se spotika, 020 PRO 024 018 da ne bi tega videl Gospod in ga to razžali in svoj bes odvrne od njega. 020 PRO 024 019 Ne razburjaj se zaradi hudobnih ljudi niti ne bodi nevoščljiv na zlobne, 020 PRO 024 020 kajti nobene nagrade ne bo za hudobnega človeka, sveča zlobnih bo ugasnjena. 020 PRO 024 021 Moj sin, boj se Gospoda in kralja in ne vmešavaj se s tistimi, ki so nagnjeni k spremembi, 020 PRO 024 022 kajti njihova katastrofa bo nenadoma vstala in kdo pozna njihov propad? 020 PRO 024 023 Tudi te stvari pripadajo modremu. Ni se dobro ozirati na osebe na sodbi. 020 PRO 024 024 Kdor zlobnemu pravi: „Ti si pravičen, “njega bo ljudstvo preklinjalo, narodi ga bodo prezirali, 020 PRO 024 025 toda tistim, ki ga oštevajo, bo veselje in nadnje bo prišel dober blagoslov. 020 PRO 024 026 Vsak človek bo poljubil ustnice tistega, ki daje pravilen odgovor. 020 PRO 024 027 Pripravi svoje delo zunaj in pripravi, [da] ti ustreza na polju in potem zgradi svojo hišo. 020 PRO 024 028 Ne bodi brez razloga priča zoper svojega bližnjega in s svojimi ustnicami ne zavajaj. 020 PRO 024 029 Ne reci: „Tako mu bom storil, kakor je on storil meni, človeku bom povrnil glede na njegovo delo.“ 020 PRO 024 030 Šel sem mimo polja lenega in mimo vinograda človeka brez razumevanja 020 PRO 024 031 in glej, vse je bilo preraslo s trnjem in koprive so pokrile njegovo obličje in njegov kamniti zid je bil porušen. 020 PRO 024 032 Potem sem videl in to dobro preudaril, pogledal sem na to in prejel poučevanje. 020 PRO 024 033 Še malo spanja, malo dremanja, malo prekrižanih rok za spanje, 020 PRO 024 034 tako bo tvoja revščina prišla kakor nekdo, ki se klati in tvoja potreba kakor oborožen človek. 020 PRO 025 001 Tudi to so Salomonovi pregovori, ki so jih na čisto prepisali možje Ezekíja, Judovega kralja. 020 PRO 025 002 Prikrivati stvar je Bogu slava, toda kraljeva čast je, da zadevo preišče. 020 PRO 025 003 Nebes v višino in zemlje v globino in srce kraljev se ne da raziskati. 020 PRO 025 004 Odstrani žlindro od srebra in izšla bo posoda za zlatarja. 020 PRO 025 005 Odvzemi zlobnega iz pred kralja, pa bo njegov prestol utrjen v pravičnosti. 020 PRO 025 006 Ne postavi se v prisotnost kralja in ne stoj na kraju vélikih ljudi, 020 PRO 025 007 kajti bolje je, da ti je rečeno: „Pridi sèm gor, “kakor, da boš postavljen nižje v prisotnost princa, katerega so tvoje oči videle. 020 PRO 025 008 Ne hodi naglo naprej, da se pričkaš, da ne bi vedel kaj storiti na koncu le-tega, ko te tvoj sosed izroči v sramoto. 020 PRO 025 009 Sam razpravljaj svojo zadevo s svojim sosedom in skrivnosti ne izdaj drugemu, 020 PRO 025 010 da te ne bi, kdor to sliši, izročil v sramoto in se tvoja razvpitost ne odvrne proč. 020 PRO 025 011 Beseda, primerno izgovorjena, je podobna jabolkom iz zlata na slikah iz srebra. 020 PRO 025 012 Kakor uhan iz zlata in ornament iz čistega zlata, takšen je moder grajavec nad poslušnim ušesom. 020 PRO 025 013 Kakor hlad snega v času žetve, tako je zvest poslanec tistim, ki so ga poslali, kajti osvežuje dušo svojih gospodarjev. 020 PRO 025 014 Kdorkoli se baha z lažnim darom, je podoben oblakom in vetru brez dežja. 020 PRO 025 015 Z dolgotrajnim prizanašanjem je princ pregovorjen in blag jezik lomi kost. 020 PRO 025 016 Si našel med? Jej [ga] toliko, kolikor ti je potrebno, da ne bi bil nasičen z njim in ga izbljuval. 020 PRO 025 017 Svoje stopalo umakni od hiše svojega soseda, da se te ne bi naveličal in te tako zasovražil. 020 PRO 025 018 Človek, ki prinaša krivo pričevanje zoper svojega soseda, je macola, meč in ostra puščica. 020 PRO 025 019 Zaupanje v nezvestega človeka v času stiske je podobno zlomljenemu zobu in izpahnjenemu stopalu. 020 PRO 025 020 Kakor kdor odvzema obleko v hladnem vremenu in kakor kis na soliter, tak je kdor prepeva pesmi potrtemu srcu. 020 PRO 025 021 Če je tvoj sovražnik lačen, mu daj jesti kruha in če je žejen, mu daj piti vode, 020 PRO 025 022 kajti kopičil boš ognjeno oglje na njegovo glavo in Gospod te bo nagradil. 020 PRO 025 023 Severni veter odnaša dež, tako jezno obličje počne obrekljivemu jeziku. 020 PRO 025 024 Bolje je prebivati v kotu hišne strehe, kakor s prepirljivo žensko in v prostrani hiši. 020 PRO 025 025 Kakor hladne vode žejni duši, takšne so dobre novice iz daljne dežele. 020 PRO 025 026 Pravičen človek, padajoč pred zlobnim, je kakor nemiren studenec in pokvarjen izvir. 020 PRO 025 027 Ni dobro jesti veliko medu. Tako za ljudi iskati svojo lastno slavo, to ni slava. 020 PRO 025 028 Kdor nima prevlade nad svojim lastnim duhom je podoben mestu, ki je porušeno in brez zidov. 020 PRO 026 001 Kakor sneg poleti in kakor dež ob času žetve, tako čast ni spodobna za bedaka. 020 PRO 026 002 Kakor ptica s potepanjem, kakor lastovka z letenjem, tako prekletstvo ne bo prišlo brez vzroka. 020 PRO 026 003 Bič za konja, uzda za osla in palica za hrbet bedaka. 020 PRO 026 004 Bedaku ne odgovori glede na njegovo neumnost, da ne bi bil tudi ti podoben njemu. 020 PRO 026 005 Odgovori bedaku glede na njegovo neumnost, da ne bi bil moder v svoji lastni domišljavosti. 020 PRO 026 006 Kdor pošilja sporočilo po roki bedaka, si odseka stopala in pije škodo. 020 PRO 026 007 Nogi hromega nista enaki, taka je prispodoba v ustih bedakov. 020 PRO 026 008 Kakor kdor poveže kamen v pračo, tak je kdor daje čast bedaku. 020 PRO 026 009 Kakor gre trn v roko pijanca, taka je prispodoba v ustih bedakov. 020 PRO 026 010 Velik Bog, ki je ustvaril vse stvari, nagrajuje tako bedaka kakor prestopnike. 020 PRO 026 011 Kakor se pes vrača k svojemu izbljuvku, tako se bedak vrača k svoji neumnosti. 020 PRO 026 012 Ali vidiš modrega človeka v njegovi lastni domišljavosti? Več upanja je za bedaka kakor zanj. 020 PRO 026 013 Len človek pravi: „ Tam je lev na poti, lev je na ulicah.“ 020 PRO 026 014 Kakor se vrata obračajo na svojih tečajih, tako se leni na svoji postelji. 020 PRO 026 015 Leni skriva svojo roko v svojem naročju, žalosti ga, da ponovno prinese k svojim ustom. 020 PRO 026 016 Lenuh je modrejši v svoji lastni domišljavosti, kakor sedem mož, ki lahko izkažejo razlog. 020 PRO 026 017 Kdor gre mimo in se vmešava v prepir, ki ne spada k njemu, je podoben tistemu, ki psa zgrabi za ušesa. 020 PRO 026 018 Kakor zmešan človek, ki meče kose tlečega lesa, puščice in smrt, 020 PRO 026 019 tak je človek, ki zavaja svojega bližnjega in pravi: „Ali nisem na zabavi?“ 020 PRO 026 020 Kjer ni nobenega lesa, tam ogenj poide, tako kjer ni tožljivca prepir preneha. 020 PRO 026 021 Kakor je oglje za vročo žerjavico in drva za ogenj, tako je prepirljiv človek za podžiganje prepira. 020 PRO 026 022 Besede tožljivca so kakor rane in gredo navzdol v najnotranjejše dele trebuha. 020 PRO 026 023 Goreče ustnice in zlobno srce sta podobna črepinji, pokriti s srebrovo žlindro. 020 PRO 026 024 Kdor sovraži, prikriva s svojimi ustnicami in znotraj sebe shranjuje prevaro; 020 PRO 026 025 kadar govori lepo, mu ne verjemi, kajti sedem ogabnosti je v njegovem srcu. 020 PRO 026 026 Čigar sovraštvo je pokrito s prevaro, bo njegova zlobnost razkazana pred celotno skupnostjo. 020 PRO 026 027 Kdorkoli koplje jamo, bo padel vanjo in kdor vali kamen, se bo le-ta vrnil nadenj. 020 PRO 026 028 Lažniv jezik sovraži tiste, ki so prizadeti z njim in prilizovanje ust dela propad. 020 PRO 027 001 Ne bahaj se z naslednjim dnem; kajti ne veš kakšen dan se lahko rodi. 020 PRO 027 002 Naj te hvali drug človek in ne tvoja lastna usta, tujec in ne tvoje lastne ustnice. 020 PRO 027 003 Kamen je težak in pesek ima težo, toda bedakov bes je težji kakor oba skupaj. 020 PRO 027 004 Bes je krut in jeza je nezaslišana, toda kdo je zmožen obstati pred zavistjo? 020 PRO 027 005 Odprto oštevanje je boljše kakor skrita ljubezen. 020 PRO 027 006 Zveste so rane od prijatelja, toda poljubi sovražnika so varljivi. 020 PRO 027 007 Siti duši se satovje gabi, toda lačni duši je vsaka grenka stvar sladka. 020 PRO 027 008 Kakor ptica, ki se oddaljuje od svojega gnezda, tako je človek, ki se oddaljuje od svojega kraja. 020 PRO 027 009 Mazilo in dišava razveseljujeta srce, tako počne sladkost človekovega prijatelja s srčnim nasvetom. 020 PRO 027 010 Svojega lastnega prijatelja in prijatelja svojega očeta ne zapusti, niti na dan svoje katastrofe ne pojdi v hišo svojega brata, kajti boljši je sosed, ki je blizu, kakor brat daleč proč. 020 PRO 027 011 Moj sin, bodi moder in razveseli moje srce, da lahko odgovorim tistemu, ki me graja. 020 PRO 027 012 Razsoden človek sluti zlo in se skrije, toda naivneži gredo dalje in so kaznovani. 020 PRO 027 013 Vzemi njegovo obleko, ki je pôrok za tujca in vzemi njegovo jamstvo za tujo žensko. 020 PRO 027 014 Kdor z močnim glasom blagoslavlja svojega prijatelja, vzdigujoč ga zgodaj zjutraj, se mu bo to štelo [v] prekletstvo. 020 PRO 027 015 Nenehno kapljanje na zelo deževen dan in prepirljiva ženska sta si podobna. 020 PRO 027 016 Kdorkoli jo skriva, skriva veter in mazilo svoje desnice, ki izdaja samo sebe. 020 PRO 027 017 Železo ostri železo; tako človek ostri obličje svojega prijatelja. 020 PRO 027 018 Kdorkoli varuje figovo drevo, bo jedel njegov sad, tako bo spoštovan, kdor čaka na svojega gospodarja. 020 PRO 027 019 Kakor v vodi obraz odzdravlja obrazu, tako srce človeka k človeku. 020 PRO 027 020 Pekel in uničenje nikdar nista polna, tako človekove oči nikoli niso nasičene. 020 PRO 027 021 Kakor je talilni lonec za srebro in talilna peč za zlato, tak je človek do svoje hvale. 020 PRO 027 022 Čeprav bi bedaka s tolkačem stolkel v stopi med pšenico, vendarle njegova nespametnost ne bo odšla od njega. 020 PRO 027 023 Bodi marljiv, da spoznaš stanje svojih tropov in dobro glej k svojim čredam. 020 PRO 027 024 Kajti bogastva ni so na veke in mar se krona prenaša vsakemu rodu? 020 PRO 027 025 Pojavlja se seno, prikaže se nežna trava in gorska zelišča se zberejo. 020 PRO 027 026 Jagnjeta so za tvoje oblačilo in kozli so nagrada polja. 020 PRO 027 027 Imel boš dovolj kozjega mleka za tvojo hrano, za hrano tvoje družine in za vzdrževanje tvojih dekel. 020 PRO 028 001 Zlobni zbežijo kadar jih noben človek ne preganja, toda pravični so pogumni kakor lev. 020 PRO 028 002 Zaradi prestopka dežele so številni njeni princi, toda s človekom razumevanja in spoznanja bo njihova država podaljšana. 020 PRO 028 003 Revež, ki zatira ubogega, je podoben pometajočemu dežju, ki ne zapušča nobene hrane. 020 PRO 028 004 Tisti, ki zapustijo postavo, hvalijo zlobne, toda tisti, ki se držijo postave, se z njimi pričkajo. 020 PRO 028 005 Hudobneži ne razumejo sodbe, toda tisti, ki iščejo Gospoda, razumejo vse stvari. 020 PRO 028 006 Boljši je ubogi, ki hodi v svoji poštenosti, kakor kdor je sprevržen na svojih poteh, četudi je bogat. 020 PRO 028 007 Kdorkoli ohranja postavo, je moder sin, toda kdor je družabnik upornih ljudi, svojega očeta spravlja v sramoto. 020 PRO 028 008 Kdor z obrestmi in nepravičnim zaslužkom povečuje svoje imetje, ga bo zbiral za tistega, ki bo pomiloval ubogega. 020 PRO 028 009 Kdor svoje uho obrača stran od poslušanja postave, bo celo njegova molitev ogabnost. 020 PRO 028 010 Kdorkoli pravičnemu povzroči, da zaide na zlo pot, bo tudi sam padel v svojo lastno jamo, toda pošteni bodo imeli v posesti dobre stvari. 020 PRO 028 011 Bogataš je moder v svoji lastni domišljavosti, toda revni, ki ima razumevanje, ga preiskuje. 020 PRO 028 012 Kadar se pravični ljudje razveseljujejo, je velika slava, toda kadar vstanejo zlobni, je človek skrit. 020 PRO 028 013 Kdor prikriva svoje grehe, ne bo uspešen, toda kdorkoli jih priznava in se jim odreka, bo imel usmiljenje. 020 PRO 028 014 Srečen je človek, ki se vedno boji, toda kdor svoje srce zakrkne, bo padel v vragolijo. 020 PRO 028 015 Kakor rjoveč lev in pohajkujoč medved, tak je zloben vladar nad ubogim ljudstvom. 020 PRO 028 016 Princ, ki mu manjka razumevanja, je prav tako velik zatiralec, toda kdor sovraži pohlepnost, bo podaljšal svoje dneve. 020 PRO 028 017 Človek, ki počne nasilje krvi kateregakoli človeka, bo zbežal v jamo; naj ga noben človek ne zadržuje. 020 PRO 028 018 Kdorkoli živi pošteno, bo rešen, toda kdor je na svojih poteh sprevržen, bo naenkrat padel. 020 PRO 028 019 Kdor obdeluje svojo zemljo, bo imel obilo kruha, toda kdor sledi za ničevimi osebami, bo imel dosti revščine. 020 PRO 028 020 Zvest človek bo obilen z blagoslovi, toda kdor hiti biti bogat, ne bo nedolžen. 020 PRO 028 021 Ozirati se na osebe ni dobro, kajti za košček kruha se bo ta človek pregrešil. 020 PRO 028 022 Kdor hiti biti bogat, ima hudobno oko in ne upošteva, da bo nadenj prišla revščina. 020 PRO 028 023 Kdor ošteva človeka, bo kasneje našel večjo naklonjenost, kakor kdor laska z jezikom. 020 PRO 028 024 Kdorkoli krade svojemu očetu ali svoji materi in pravi: „ To ni prestopek, “isti je družabnik uničevalcu. 020 PRO 028 025 Kdor je ponosnega srca, razvnema prepir, toda kdor svoje trdno upanje polaga v Gospoda, bo narastel. 020 PRO 028 026 Kdor zaupa v svoje lastno srce, je bedak, toda kdorkoli hodi modro, bo osvobojen. 020 PRO 028 027 Kdor daje ubogemu, ne bo trpel pomanjkanja, toda kdor prikriva svoje oči, bo mnogim [v] kletev. 020 PRO 028 028 Kadar zlobni vstanejo, se ljudje skrijejo, toda kadar oni izginejo, pravični narastejo. 020 PRO 029 001 Tisti, ki je pogosto grajan, otrjuje svoj vrat, nenadoma bo uničen in to brez rešitve. 020 PRO 029 002 Kadar so pravični na oblasti, se ljudstvo veseli, toda kadar zlobni rojevajo pravila, ljudstvo žaluje. 020 PRO 029 003 Kdorkoli ljubi modrost, razveseljuje svojega očeta, toda kdor se zadržuje s pocestnicami, zapravlja svoje imetje. 020 PRO 029 004 Kralj s sodbo vzpostavlja deželo, toda kdor prejema darila, jo prevrača. 020 PRO 029 005 Človek, ki laska svojemu sosedu, plete mrežo za njegova stopala. 020 PRO 029 006 V prestopku hudobneža je zanka, toda pravični prepeva in se veseli. 020 PRO 029 007 Pravični preudarja stvar ubogega, toda zlobni se na to ne ozira. 020 PRO 029 008 Posmehljivci mesto privedejo v zanko, toda modri možje odvrnejo bes. 020 PRO 029 009 Če se moder človek prička z nespametnim človekom, bodisi besni ali se smeje, tam ni počitka. 020 PRO 029 010 Krvoločnež sovraži poštenega, toda pravični išče njegovo dušo. 020 PRO 029 011 Bedak izreka vse svoje mišljenje, toda moder človek ga zadrži za pozneje. 020 PRO 029 012 Če vladar prisluhne lažem, so vsi njegovi služabniki zlobni. 020 PRO 029 013 Ubog in varljiv človek se skupaj srečata, Gospod razsvetljuje oči obeh. 020 PRO 029 014 Kralju, ki zvesto sodi ubogega, bo njegov prestol utrjen na veke. 020 PRO 029 015 Palica in opomin dajeta modrost, toda otrok, prepuščen samemu sebi, svoji materi prinaša sramoto. 020 PRO 029 016 Kadar so zlobni pomnoženi, narašča prestopek, toda pravični bodo videli njihov padec. 020 PRO 029 017 Grajaj svojega sina in dal ti bo počitek; da, tvoji duši bo dal veselje. 020 PRO 029 018 Kjer ni videnja je ljudstvo propada, toda kdor se drži postave, je srečen. 020 PRO 029 019 Služabnik ne bo grajan z besedami, kajti čeprav razume, ne bo odgovoril. 020 PRO 029 020 Vidiš človeka, ki je nagel v svojih besedah? Več upanja je za bedaka kakor zanj. 020 PRO 029 021 Kdor svojega služabnika od otroških let prefinjeno vzgaja, mu bo končno postal njegov sin. 020 PRO 029 022 Jezen človek razvnema prepir, besen človek pa je obilen v prestopku. 020 PRO 029 023 Človekov ponos ga bo ponižal, toda spoštovanje bo podpiralo ponižnega v duhu. 020 PRO 029 024 Kdorkoli je družabnik s tatom, sovraži svojo lastno dušo, sliši preklinjanje, pa tega ne razkriva. 020 PRO 029 025 Strah pred človekom prinaša zanko, toda kdorkoli svoje trdno upanje polaga v Gospoda, bo varen. 020 PRO 029 026 Mnogi iščejo vladarjevo naklonjenost, toda sodba vsakega človeka prihaja od Gospoda. 020 PRO 029 027 Nepravičen človek je ogabnost pravičnemu in kdor je na svoji poti pošten, je ogabnost zlobnemu. 020 PRO 030 001 Besede Jakéjevega sina Agúrja, celó prerokba. Človek je govoril Itiélu, celo Itiélu in Ukálu. 020 PRO 030 002 Zagotovo sem bolj brutalen kakor katerikoli človek in nimam človeškega razumevanja. 020 PRO 030 003 Niti se nisem učil modrosti niti imel spoznanja o svetih. 020 PRO 030 004 Kdo se je povzpel v nebo ali se spustil? Kdo je zbral veter v svoje pesti? Kdo je vode omejil v obleko? Kdo je utrdil vse konce zemlje? Kakšno je njegovo ime in kakšno je ime njegovega sina, če lahko poveš? 020 PRO 030 005 Vsaka Božja beseda je čista, on je ščit vsem tem, ki svoje trdno upanje polagajo vanj. 020 PRO 030 006 Ne dodajaj njegovim besedam, da te ne graja in bi bil spoznan za lažnivca. 020 PRO 030 007 Dve stvari sem zahteval od tebe, ne odrekaj mi ju, preden umrem: 020 PRO 030 008 ničnost in laži odstrani daleč od mene, ne dajaj mi niti revščine niti bogastev, hrani me s hrano zame primerno, 020 PRO 030 009 da ne bi bil sit in te utajil in rekel: „Kdo je Gospod?“Ali, da ne bi bil reven in kradel in zaman vzel ime svojega Boga. 020 PRO 030 010 Služabnika ne zatoži njegovemu gospodarju, da te ne bi ta preklel in bi bil ti spoznan [za] krivega. 020 PRO 030 011 Je rod, ki preklinja svojega očeta in ne blagoslavlja svoje matere. 020 PRO 030 012 Je rod, ki je čist v svojih lastnih očeh, vendar ni umit pred svojimi umazanostmi. 020 PRO 030 013 Je rod, oh kako vzvišene so njihove oči! In njihove veke povzdignjene. 020 PRO 030 014 Je rod, katerih zobje so kakor meči in zobje njihove čeljusti kakor noži, da požro uboge z zemlje in pomoči potrebne iz med ljudi. 020 PRO 030 015 Pijavka ima dve hčeri, kričeč: „Daj, daj.“So tri stvari, ki niso nikoli nasičene, da, štiri stvari ne rečejo: „Dovolj je “: 020 PRO 030 016 grob in jalova maternica; zemlja, ki ni nasičena z vodo; in ogenj, ki ne govori: „Dovolj je.“ 020 PRO 030 017 Oko, ki zasmehuje svojega očeta in prezira pokoravanje svoji materi, bodo izkljuvali dolinski krokarji in mladi orli ga bodo pojedli. 020 PRO 030 018 Tri stvari so, ki so mi prečudovite, da, štiri, katerih ne poznam: 020 PRO 030 019 pot orla na nebu; pot kače na skali; pot ladje na sredini morja; in pot človeka z dekletom. 020 PRO 030 020 Podobna je pot zakonolomne ženske; jé in si obriše svoja usta ter reče: „Nobene zlobnosti nisem storila.“ 020 PRO 030 021 Zaradi treh stvari je zemlja vznemirjena in zaradi štirih kar ne more prenesti: 020 PRO 030 022 zaradi služabnika, kadar kraljuje; in bedaka, kadar je nasičen s hrano; 020 PRO 030 023 zaradi zoprne ženske, kadar je poročena; in pomočnice, ki je dedinja svoje gospodarice. 020 PRO 030 024 Štiri stvari so, ki so majhne na zemlji, toda le-te so silno modre: 020 PRO 030 025 mravlje ni so močno ljudstvo, vendar svojo hrano pripravljajo poleti; 020 PRO 030 026 kunci so samo slaboten narod, vendar si svoje hiše naredijo v skalah; 020 PRO 030 027 leteče kobilice nimajo kralja, pa vendar gredo vse izmed njih s trumami; 020 PRO 030 028 pajkovka grabi s svojimi rokami in je v kraljevih palačah. 020 PRO 030 029 Tri stvari so, ki dobro hodijo, da, štiri so ljubke v hoji: 020 PRO 030 030 lev, ki je najmočnejši med živalmi in se ne obrača proč zaradi kogarkoli; 020 PRO 030 031 hrt; in tudi kozel; in kralj, zoper katerega ni vstajanja. 020 PRO 030 032 Če si nespametno storil s povzdigovanjem samega sebe, ali če snuješ zlo, položi svojo roko na svoja usta. 020 PRO 030 033 Zagotovo stepanje mleka prinaša maslo in močno stiskanje nosu prinaša kri, tako pospeševanje besa prinaša prepir. 020 PRO 031 001 Besede kralja Lemuéla, prerokba, katero ga je naučila njegova mati. 020 PRO 031 002 Kaj, moj sin? In kaj, sin moje maternice? In kaj, sin mojih zaobljub? 020 PRO 031 003 Svoje moči ne daj ženski niti svojih poti tistim, ki uničujejo kralje. 020 PRO 031 004 To ni za kralje, oh Lemuél, to ni za kralje, da pijejo vino, niti za prince močna pijača, 020 PRO 031 005 da ne bi pili in pozabili postave in izkrivili sodbo kateregakoli izmed prizadetih. 020 PRO 031 006 Močno pijačo daj tistemu, ki je pripravljen, da propade in vino tistim, ki so potrtih src. 020 PRO 031 007 Naj pije in pozabi svojo revščino in se nič več ne spominja svoje bede. 020 PRO 031 008 Odpri svoja usta za nemega v imenu vseh takšnih, ki so določeni k uničenju. 020 PRO 031 009 Odpri svoja usta, sodi pravično in zagovarjaj pravdo ubogega in pomoči potrebnega. 020 PRO 031 010 Kdo lahko najde vrlo žensko? Kajti njena vrednost je daleč nad rubini. 020 PRO 031 011 Srce njenega soproga varno zaupa vanjo, tako da ne bo imel nobene potrebe po plenu. 020 PRO 031 012 Delala mu bo dobro in ne zla vse dni svojega življenja. 020 PRO 031 013 Išče volno in lan in voljno dela s svojimi rokami. 020 PRO 031 014 Podobna je trgovčevim ladjam, svojo hrano prinaša od daleč. 020 PRO 031 015 Tudi vstaja, ko je še noč in daje hrano svoji družini ter obrok svojim deklam. 020 PRO 031 016 Prouči polje in ga kupuje, s sadom svojih rok zasadi vinograd. 020 PRO 031 017 Svoja ledja opasuje z močjo in utrjuje svoje lakte. 020 PRO 031 018 Zaznava, da je njeno trgovanje dobro, njena sveča ponoči ne ugasne. 020 PRO 031 019 Svoje roke polaga k vretenu in njene roke držijo preslico. 020 PRO 031 020 Svojo roko izteguje k ubogemu, da, svoji roki izteguje pomoči potrebnemu. 020 PRO 031 021 Ne boji se snega za svojo družino, kajti vsa njena družina je oblečena s škrlatom. 020 PRO 031 022 Sama izdeluje pokrivala iz tapiserije, njeno oblačilo sta svila in škrlat. 020 PRO 031 023 Njen soprog je poznan v velikih vratih, ko sedi med starešinami dežele. 020 PRO 031 024 Ona izdeluje tanko laneno platno in ga prodaja in pasove dostavlja trgovcu. 020 PRO 031 025 Moč in spoštovanje sta njeno oblačilo in veselila se bo v času, ki pride. 020 PRO 031 026 Svoja usta odpira z modrostjo in na njenem jeziku je postava prijaznosti. 020 PRO 031 027 Dobro gleda na poti svoje družine in ne jé kruha brezdelja. 020 PRO 031 028 Njeni otroci vstanejo in jo kličejo blagoslovljena, tudi njen soprog in jo hvali. 020 PRO 031 029 Mnoge hčere so storile krepostno, toda ti jih prekašaš vse. 020 PRO 031 030 Naklonjenost je varljiva in lepota je prazna, toda ženska, ki se boji Gospoda, bo hvaljena. 020 PRO 031 031 Daj ji od sadu njenih rok in naj jo njena lastna dela hvalijo v velikih vratih. # # BOOK 021 ECC Ecclesiastes Pridigar 021 ECC 001 001 Besede Pridigarja, Davidovega sina, kralja v Jeruzalemu. 021 ECC 001 002 „Ničevost ničevosti, “pravi Pridigar, „ničevost ničevosti; vse je ničevost.“ 021 ECC 001 003 Kakšno korist ima človek od vsega svojega truda, ki se ga loteva pod soncem? 021 ECC 001 004 En rod mineva in drug rod prihaja, toda zemlja ostaja na veke. 021 ECC 001 005 Tudi sonce vzhaja in sonce gre dol in hiti k svojemu kraju, kjer vstaja. 021 ECC 001 006 Veter gre proti jugu in se obrača k severu, nenehno se vrti naokoli in veter se ponovno vrača, glede na svoje kroge. 021 ECC 001 007 Vse reke tečejo v morje, vendar morje ni polno, na kraj od koder reke prihajajo, tja se ponovno vrnejo. 021 ECC 001 008 Vse stvari so polne truda, človek tega ne more izreči. Oko ni nasičeno z gledanjem niti uho nasičeno s poslušanjem. 021 ECC 001 009 Stvar, ki je bila, to je ta, ki bo in to, kar je storjeno, je to, kar bo storjeno in pod soncem ni nobene nove stvari. 021 ECC 001 010 Ali je katerakoli stvar, o čemer bi bilo lahko rečeno: „Glej, to je novo? To je bilo že od starih časov, ki so bili pred nami.“ 021 ECC 001 011 Ni spominjanja o prejšnjih stvareh niti ne bo kakršnegakoli spominjanja o stvareh, ki pridejo s tistimi, ki bodo prišle potem. 021 ECC 001 012 Jaz, Pridigar, sem bil kralj nad Izraelom v Jeruzalemu. 021 ECC 001 013 Izročil sem svoje srce, da išče in preiskuje z modrostjo glede vseh stvari, ki so storjene pod nebom. To bolečo muko je Bog izročil človeškim sinovom, da bi bili vežbani s tem. 021 ECC 001 014 Videl sem vsa dela, ki so storjena pod soncem in glej, vse je ničevost in draženje duha. 021 ECC 001 015 To, kar je skrivljeno, ne more biti izravnano in to, kar je pomanjkljivo, ne more biti prešteto. 021 ECC 001 016 Posvetoval sem se s svojim lastnim srcem, rekoč: „Glej! Prišel sem k velikemu premoženju in prejel sem več modrosti, kakor vsi tisti, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu. Da, moje srce je imelo sijajno izkušnjo modrosti in spoznanja. 021 ECC 001 017 Izročil sem svoje srce, da spoznam modrost in da spoznam norost in neumnost. Zaznal sem, da je tudi to draženje duha. 021 ECC 001 018 Kajti v mnogi modrosti je mnogo žalosti in kdor povečuje spoznanje, povečuje bridkost.“ 021 ECC 002 001 V svojem srcu sem rekel: „Pojdi sedaj, preizkusil te bom z veseljem, zato uživaj zadovoljstvo.“Glej, tudi to je ničevost. 021 ECC 002 002 O smehu sem rekel: „ To je zmešano.“O veselju: „Kaj to počne?“ 021 ECC 002 003 V svojem srcu sem iskal, da se izročim vinu in vendar sem seznanjal svoje srce z modrostjo in se poprijel neumnosti, dokler ne bi videl kaj je bilo to dobro za človeške sinove, kar naj bi storili pod nebom vse dni svojega življenja. 021 ECC 002 004 Naredil sem si velika dela. Zgradil sem si hiše, si zasadil vinograde, 021 ECC 002 005 naredil sem si vrtove in sadovnjake in v njih sem zasadil vse vrste sadnih dreves. 021 ECC 002 006 Naredil sem si vodne tolmune, da z njimi namakam gozd, ki rojeva drevesa. 021 ECC 002 007 Pridobil sem si služabnike in dekle in imel služabnike rojene v moji hiši. Prav tako sem imel veliko posesti z veliko in malo živine, povrh vsega kar je bilo v Jeruzalemu pred menoj. 021 ECC 002 008 Zbral sem si tudi srebro in zlato in izvoljen zaklad od kraljev in od provinc. Dobil sem si pevce in pevke in radosti človeških sinov, kakor glasbene instrumente in to od vseh vrst. 021 ECC 002 009 Tako sem bil velik in narasel bolj kakor vsi, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu. Tudi moja modrost je ostala z menoj. 021 ECC 002 010 Karkoli so si moje oči želele, jim tega nisem preprečil, svojega srca nisem zadržal pred nobeno radostjo, kajti moje srce se je veselilo v vsem mojem trudu in to je bil moj delež vsega mojega truda. 021 ECC 002 011 Potem sem pogledal na vsa dela, ki sta jih moji roki izvršili in na trud, ki sem se ga trudil delati. Glej, vse je bilo ničevost in draženje duha in ni bilo koristi pod soncem. 021 ECC 002 012 Obrnil sem se, da bi gledal modrost, norost in neumnost, kajti kaj lahko stori človek, ki prihaja za kraljem? Celó to, kar je bilo že narejeno. 021 ECC 002 013 Potem sem videl, da modrost prekaša neumnost, kolikor svetloba prekaša temo. 021 ECC 002 014 Oči modrega človeka so v njegovi glavi, toda bedak hodi v temi. Zaznal pa sem tudi, da se vsem tem dogaja en dogodek. 021 ECC 002 015 Potem sem v svojem srcu rekel: „Kakor se dogaja bedaku, tako se dogaja celo meni in zakaj sem bil potem modrejši?“Nato sem rekel v svojem srcu, da je tudi to ničevost. 021 ECC 002 016 Kakor na veke ni spomina na modrega bolj kakor na bedaka. Glede na to, da kar je sedaj, bo v dneh, ki bodo prišli, vse pozabljeno. In kako umira moder človek? Kakor bedak. 021 ECC 002 017 Zato sem zasovražil življenje, ker mi je delo, ki je opravljeno pod soncem, mučno, kajti vse je ničevost in draženje duha. 021 ECC 002 018 Da, zasovražil sem ves svoj trud, ki sem ga prijel pod soncem, ker naj bi ga zapustil človeku, ki bo za menoj. 021 ECC 002 019 Kdo ve ali bo moder človek ali bedak? Vendar bo imel oblast nad vsem mojim trudom, v čemer sem se trudil in v čemer sem se pokazal modrega pod soncem. Tudi to je ničevost. 021 ECC 002 020 Zato sem odšel naokrog, da povzročim svojemu srcu, da obupuje od vsega truda, ki sem ga prijel pod soncem. 021 ECC 002 021 Kajti je človek, čigar trud je v modrosti, v spoznanju in v nepristranosti, vendar bo človeku, ki se ni trudil s tem, to zapustil za njegov delež. Tudi to je ničevost in veliko zlo. 021 ECC 002 022 Kajti kaj ima človek od vsega svojega truda in od draženja svojega srca, v čemer se je trudil pod soncem? 021 ECC 002 023 Kajti vsi njegovi dnevi so bridkosti in njegova muka žalost, da, njegovo srce si ponoči ne vzame počitka. Tudi to je ničevost. 021 ECC 002 024 Nič ni boljšega za človeka, kakor da naj bi jedel in pil ter da naj bi svojo dušo pripravil uživati dobro v svojem trudu. Tudi to sem videl, da je bilo to iz Božje roke. 021 ECC 002 025 Kajti kdo lahko jé ali kdo lahko hiti k temu bolj kakor jaz? 021 ECC 002 026 Kajti Bog daje človeku, ki je dober v njegovem pogledu, modrost, spoznanje in radost, toda grešniku daje muko, da zbira in kopiči, da bi lahko dal tistemu, ki je dober pred Bogom. Tudi to je ničevost in draženje duha. 021 ECC 003 001 Za vsako stvar je obdobje in čas za vsak namen pod nebom: 021 ECC 003 002 čas da si rojen in čas za smrt, čas za sajenje in čas za ruvanje tega, kar je vsajeno, 021 ECC 003 003 čas za ubijanje in čas za zdravljenje, čas za rušenje in čas za gradnjo, 021 ECC 003 004 čas za jokanje in čas za smejanje, čas za žalovanje in čas za ples, 021 ECC 003 005 čas za odmetavanje kamnov in čas za zbiranje kamnov, čas za objemanje in čas za zadržanje pred objemanjem, 021 ECC 003 006 čas za pridobivanje in čas za izgubljanje, in čas za hranjenje in čas za odmetavanje, 021 ECC 003 007 čas za paranje in čas za šivanje, čas za molčanje in čas za govorjenje, 021 ECC 003 008 čas za ljubezen in čas za sovraštvo, čas vojne in čas miru. 021 ECC 003 009 Kakšno korist ima kdor dela v tem, v čemer se trudi? 021 ECC 003 010 Videl sem muko, ki jo Bog daje človeškim sinovom, da bi bili vežbani v tem. 021 ECC 003 011 Vsako stvar je naredil krasno v svojem času, prav tako je v njihovo srce postavil svet, tako da noben človek ne more spoznati dela, ki ga Bog dela od začetka do konca. 021 ECC 003 012 Vem, da ni dobrega v njih, temveč za človeka, da se veseli in da v svojem življenju dela dobro. 021 ECC 003 013 Prav tako, da naj bi vsak človek jedel, pil in užival dobro od vsega svojega truda, to je darilo od Boga. 021 ECC 003 014 Vem, da karkoli Bog dela, bo to za vedno. Nič ne more biti k temu dodano niti karkoli od tega odvzeto. Bog to dela, da naj bi se ljudje bali pred njim. 021 ECC 003 015 To, kar je bilo, je sedaj in to kar naj bi bilo, je že bilo in Bog zahteva to, kar je minilo. 021 ECC 003 016 Poleg tega sem pod soncem videl kraj sodbe, da je bila tam zlobnost in kraj pravičnosti, da je bila tam krivičnost. 021 ECC 003 017 V svojem srcu sem rekel: ‚Bog bo sodil pravičnega in zlobnega, kajti tam je čas za vsak namen in za vsako delo.‘ 021 ECC 003 018 V svojem srcu sem rekel glede stanja človeških sinov, da bi se jim Bog lahko pokazal in da bi lahko videli, da so oni sami živali. 021 ECC 003 019 Kajti to, kar zadane človeške sinove, zadane živali, celo ena stvar jih zadane, kakor umre eden, tako umre drugi, da, vsi imajo en dih, tako da človek nima nobene premoči nad živaljo, kajti vse je ničevost. 021 ECC 003 020 Vsi gredo k enemu kraju, vsi so iz prahu in vsi se ponovno spremenijo v prah. 021 ECC 003 021 Kdo pozna človekovega duha, ki gre navzgor in duha živali, ki gre navzdol k zemlji? 021 ECC 003 022 Zatorej zaznavam, da ni ničesar boljšega, kakor da naj bi se človek veselil v svojih lastnih delih, kajti to je njegov delež, kajti kdo ga bo privedel, da vidi kaj bo za njim? 021 ECC 004 001 Tako sem se vrnil in preudaril vsa zatiranja, ki so storjena pod soncem in gledal solze tistih, ki so bili zatirani in niso imeli tolažnika in je bila moč na strani njihovih zatiralcev, toda niso imeli nobenega tolažnika. 021 ECC 004 002 Zatorej sem bolj hvalil mrtve, ki so že mrtvi, kakor živeče, ki so še živi. 021 ECC 004 003 Da, kakor oni oboji je boljši tisti, ki še ni bil, ki še ni videl zlobnega dela, ki je storjeno pod soncem. 021 ECC 004 004 Ponovno, preudaril sem vso muko in vsako pravilno delo, da zaradi tega človeku zavidajo njegovi sosedi. Tudi to je ničevost in draženje duha. 021 ECC 004 005 Bedak drži prekrižane roke in jé svoje lastno meso. 021 ECC 004 006 Boljše je prgišče s spokojnostjo, kakor obe roki napolnjeni z muko in draženjem duha. 021 ECC 004 007 Potem sem se vrnil in videl ničevost pod soncem. 021 ECC 004 008 Tam je nekdo sam in ni drugega, da, nima niti otroka niti brata, vendar ni konca vsemu njegovemu trudu, niti njegovo oko ni nasičeno z bogastvi, niti ne pravi: „Za koga se trudim in svoji duši kratim dobro?“Tudi to je ničevost, da, to je boleča muka. 021 ECC 004 009 Dva sta boljša kakor eden, zato ker imata dobro nagrado za svoj trud. 021 ECC 004 010 Kajti če padeta, bo vsak dvignil svojega tovariša, toda gorje tistemu, ki je sam, ko pade, kajti nima drugega, da mu pomaga pokonci. 021 ECC 004 011 Ponovno, če dva ležita skupaj, potem imata toploto, toda kako se lahko nekdo ogreje sam? 021 ECC 004 012 In če eden zoper njega prevlada, se mu bosta zoperstavila dva in trojna vrvica ni hitro pretrgana. 021 ECC 004 013 Boljši je ubog in moder otrok, kakor star in nespameten kralj, ki noče biti več opomnjen. 021 ECC 004 014 Kajti on prihaja iz ječe, da vlada, medtem ko tisti, ki je prav tako rojen v njegovem kraljestvu, postaja ubog. 021 ECC 004 015 Preudaril sem vse živeče, ki hodijo pod soncem, z drugim otrokom, ki bo vstal namesto njega. 021 ECC 004 016 Ni konca vsemu ljudstvu, celó vseh, ki so bili pred njimi. Tudi tisti, ki pridejo potem, se ne bodo veselili v njem. Zagotovo je tudi to ničevost in draženje duha. 021 ECC 005 001 Varuj svoja stopala, ko greš k Božji hiši in bodi bolj pripravljen prisluhniti kakor izročiti klavno daritev bedakov, kajti ne preudarjajo, da počnejo zlo. 021 ECC 005 002 Ne bodi prenagljen s svojimi usti in tvoje srce naj ne bo hitro, da izreče katerokoli stvar pred Bogom, kajti Bog je v nebesih, ti pa na zemlji, zato naj bo tvojih besed malo. 021 ECC 005 003 Kajti sanje prihajajo po množici zadev in bedakov glas je razpoznan z množico besed. 021 ECC 005 004 Kadar prisegaš zaobljubo Bogu, ne odlašaj, da jo izpolniš, kajti on nima zadovoljstva v bedakih. Izpolni to, kar si se zaobljubil. 021 ECC 005 005 Bolje je to, da ne prisežeš, kakor da prisežeš zaobljubo, pa ne izpolniš. 021 ECC 005 006 Ne dopusti svojim ustom, da bi tvojemu mesu povzročila, da greši niti pred angelom ne povej, da je bila pomota. Zakaj bi bil Bog ob tvojem glasu jezen in bi uničil delo tvojih rok? 021 ECC 005 007 Kajti v množici sanj in mnogih besedah so tudi številne ničevosti, toda boj se Boga. 021 ECC 005 008 Če vidiš v provinci zatirati ubogega in nasilne prevračati sodbo in pravico, se ne čudi ob zadevi, kajti kdor je višji kakor najvišji, upošteva; in obstaja višji kakor oni. 021 ECC 005 009 Poleg tega je donos zemlje za vse, sam kralj je postrežen s poljem. 021 ECC 005 010 Kdor ljubi srebro, ne bo potešen s srebrom, niti kdor ljubi obilje, z donosom; tudi to je ničevost. 021 ECC 005 011 Kadar se dobrine povečujejo, so povečane, da se jih pojé; kakšno dobro je njegovim lastnikom, razen da jih gledajo s svojimi očmi? 021 ECC 005 012 Spanje delovnega človeka je sladko, bodisi jé malo ali veliko, toda obilje bogastva mu ne bo pustilo spati. 021 ECC 005 013 Je boleče zlo, katerega sem videl pod soncem, namreč bogastva, varovana za njihove lastnike v njihovo škodo. 021 ECC 005 014 Toda ta bogastva izginejo po zli zadevi. Zaplodil je sina, pa v njegovi roki ni ničesar. 021 ECC 005 015 Kakor je nag prišel iz maternice svoje matere, se bo vrnil kakor je prišel in nič ne bo vzel od svojega truda, kar bi v svoji roki lahko odnesel. 021 ECC 005 016 Tudi to je boleče zlo, da v vseh točkah kakor je prišel, bo tako odšel in kakšno korist ima tisti, ki se je trudil za veter? 021 ECC 005 017 Prav tako vse svoje dni jé v temi in ima mnogo bridkosti in besa s svojo slabostjo. 021 ECC 005 018 Glej to, kar sem videl, dobro in ljubko je za nekoga jesti, piti in uživati dobro od vsega svojega truda, ki se ga loteva pod soncem vse dni svojega življenja, katere mu jih daje Bog, kajti to je njegov delež. 021 ECC 005 019 Tudi vsakemu človeku, kateremu je Bog dal bogastva in premoženje, mu je dal moč, da od tega jé in da vzame svoj delež in se veseli v svojem trudu; to je darilo od Boga. 021 ECC 005 020 Kajti dni svojega življenja se ne bo dosti spominjal, ker mu Bog odgovarja z radostjo njegovega srca. 021 ECC 006 001 Je zlo, katerega sem videl pod soncem in to je pogosto med ljudmi: 021 ECC 006 002 človek, kateremu je Bog dal bogastva, premoženje in čast, tako da za svojo dušo ne potrebuje ničesar od tega, kar si želi, pa mu vendar Bog ne daje moči, da od tega jé, temveč to jé tujec. To je ničevost in to je zla bolezen. 021 ECC 006 003 Če človek zaplodi sto otrok in živi mnogo let, tako da je njegovega življenja veliko let in njegova duša ne bo nasičena z dobrinami in tudi da nima pogreba, pravim, da je prezgodaj rojeni boljši kakor on. 021 ECC 006 004 Kajti vstopa z ničevostjo in odhaja v temi in njegovo ime bo prekrito s temo. 021 ECC 006 005 Poleg tega ni videl sonca niti ni poznal nobene stvari; ta ima več počitka kakor drugi. 021 ECC 006 006 Da, čeprav je bilo rečeno, da živi dvakrat tisoč let, vendar ni videl dobrega; mar ne gredo vsi na en kraj? 021 ECC 006 007 Vse človekovo delo je za njegova usta, pa vendar apetit ni potešen. 021 ECC 006 008 Kajti kaj ima modri več kakor bedak? Kaj ima ubogi, da zna hoditi pred živečimi? 021 ECC 006 009 Boljši je pogled oči kakor tavanje poželenja. Tudi to je ničevost in draženje duha. 021 ECC 006 010 To, kar je bilo, je že imenovano in je znano, da je to človek, niti se ne more pričkati s tistim, ki je mogočnejši kakor on. 021 ECC 006 011 Ker je tukaj mnogo stvari, ki povečujejo ničevost, kaj je človek boljši? 021 ECC 006 012 Kajti kdo ve kaj je boljše za človeka v tem življenju, vse dni njegovega praznega življenja, ki jih preživlja kakor senca? Kajti kdo lahko človeku pove kaj bo za njim pod soncem? 021 ECC 007 001 Dobro ime je boljše kakor dragoceno mazilo in dan smrti [je boljši] kakor dan rojstva nekoga. 021 ECC 007 002 Bolje je iti v hišo žalujočega, kakor iti v hišo pojedine, kajti to je konec vseh ljudi; in živi si bodo to položili k svojemu srcu. 021 ECC 007 003 Bridkost je boljša kot smeh, kajti z žalostjo obličja je srce postalo boljše. 021 ECC 007 004 Srce modrega je v hiši žalovanja, toda srce bedakov je v hiši veselja. 021 ECC 007 005 Bolje je poslušati oštevanje modrega, kakor za človeka poslušati pesem bedakov. 021 ECC 007 006 Kajti kakor je prasketanje trnja pod loncem, tak je smeh bedaka. Tudi to je ničevost. 021 ECC 007 007 Zatiranje modrega zagotovo dela besnega in podkupnina uničuje srce. 021 ECC 007 008 Boljši je konec stvari, kakor njen začetek in potrpežljivi v duhu je boljši kakor ponosni v duhu. 021 ECC 007 009 V svojem duhu ne bodi nagel, da bi bil jezen, kajti jeza počiva v naročju bedakov. 021 ECC 007 010 Ne reci: „Kaj je razlog, da so bili prejšnji dnevi boljši kakor tile?“Kajti glede tega nisi modro poizvedel. 021 ECC 007 011 Modrost je dobra z dediščino in z njo je korist tistim, ki gledajo sonce. 021 ECC 007 012 Kajti modrost je obramba in denar je obramba, toda odličnost spoznanja je, da modrost daje življenje tem, ki jo imajo. 021 ECC 007 013 Preudari Gospodovo delo, kajti kdo lahko izravna to, kar je on skrivil? 021 ECC 007 014 Na dan uspevanja bodi radosten, toda na dan nadloge preudari; tudi Bog je postavil enega nasproti drugemu, z namenom, da človek ne bi ničesar našel za njim. 021 ECC 007 015 Vse stvari sem videl v dneh svoje ničevosti. Je pravičen človek, ki propada v svoji pravičnosti in je zloben človek, ki v svoji zlobnosti podaljšuje svoje življenje. 021 ECC 007 016 Ne bodi preko mere pravičen niti se ne delaj preveč modrega. Zakaj bi samega sebe uničil? 021 ECC 007 017 Ne bodi preveč zloben niti ne bodi nespameten. Zakaj bi umrl pred svojim časom? 021 ECC 007 018 Dobro je, da bi to zgrabil, da, tudi pred tem ne umikaj svoje roke, kajti kdor se boji Boga, bo izmed vseh prišel naprej. 021 ECC 007 019 Modrost krepi modrega bolj kakor deset silnih mož, ki so v mestu. 021 ECC 007 020 Kajti na zemlji ni pravičnega človeka, ki dela dobro in ne greši. 021 ECC 007 021 Prav tako se ne oziraj na vse besede, ki so izgovorjene, da ne bi slišal svojega služabnika [kako] te preklinja, 021 ECC 007 022 kajti pogosto, tudi tvoje lastno srce ve, da si ti sam podobno preklinjal druge. 021 ECC 007 023 Vse to sem potrdil z modrostjo. Rekel sem: „Moder bom, “toda to je bilo daleč od mene. 021 ECC 007 024 To, kar je daleč proč in presegajoče globoko, kdo to lahko spozna? 021 ECC 007 025 Svoje srce sem posvetil védenju in preiskovanju in iskanju modrosti in razlogu za stvari in da spoznam zlobnost neumnosti, celo nespametnost in norost. 021 ECC 007 026 Našel sem grenkejše kakor smrt, žensko, katere srce so pasti in mreže in njene roke kakor trakovi. Kdorkoli ugaja Bogu, bo zbežal pred njo, toda grešnik bo vzet po njej. 021 ECC 007 027 „Glej, to sem našel, “pravi pridigar, naštevajoč enega za drugim, da spozna opis. 021 ECC 007 028 Kar vendar moja duša išče, toda ne najdem. Našel sem enega med tisočimi, toda ženske med vsemi tistimi nisem našel. 021 ECC 007 029 Glej, samo to sem našel, da je Bog človeka naredil poštenega, toda oni so iskali mnoge domiselnosti. 021 ECC 008 001 Kdo je kakor moder človek? In kdo pozna pomen stvari? Človekova modrost pripravi njegov obraz, da zasveti in srčnost njegovega obraza bo spremenjena. 021 ECC 008 002 Svetujem ti, da obdržiš kraljevo zapoved in da upoštevaš Božjo prisego. 021 ECC 008 003 Ne bodi nagel, da greš izven njegovega pogleda. Ne stoj na zli stvari, kajti on počne karkoli mu ugaja. 021 ECC 008 004 Kjer je kraljeva beseda, tam je moč in kdo mu lahko reče: „Kaj počneš?“ 021 ECC 008 005 Kdorkoli se drži zapovedi, ne bo čutil nobene zle stvari in srce modrega človeka razlikuje tako čas kakor sodbo. 021 ECC 008 006 Ker za vsak namen je čas in sodba, zato je človeška beda velika nad njim. 021 ECC 008 007 Kajti on ne ve, tega kar bo, kajti kdo mu lahko pove kdaj bo to? 021 ECC 008 008 Nobenega človeka ni, da ima moč nad duhom, da obdrži duha, niti nima moči na dan smrti, in v tej vojni ni nobene poravnave, niti zlobnost ne bo osvobodila tiste, ki so ji izročeni. 021 ECC 008 009 Vse to sem videl in svoje srce posvetil vsakemu delu, ki je storjeno pod soncem. Je čas v katerem en človek vlada nad drugim v svojo lastno škodo. 021 ECC 008 010 Tako sem videl zlobne pokopane, ki so prišli in odšli iz kraja svetih in so bili pozabljeni v mestu, kjer so tako počeli. Tudi to je ničevost. 021 ECC 008 011 Ker obsodba zoper zlo delo ni izvršena naglo, zato je srce človeških sinov v njih popolnoma nastavljeno, da počno zlo. 021 ECC 008 012 Čeprav grešnik tisočkrat stori zlo in bodo njegovi dnevi podaljšani, vendar zagotovo vem, da bo dobro s tistimi, ki se bojijo Boga, ki se bojijo pred njim, 021 ECC 008 013 toda z zlobnim ne bo dobro niti ne bo podaljšal svojih dni, ki so kakor senca, ker se pred Bogom ne boji. 021 ECC 008 014 Je ničevost, ki je bila storjena na zemlji; da so pravični ljudje, ki se jim dogaja glede na delo zlobnih; ponovno, so zlobni ljudje, ki se jim dogaja glede na delo pravičnih. Rekel sem, da je tudi to ničevost. 021 ECC 008 015 Potem sem priporočal veselje, ker človek pod soncem nima boljše stvari, kot da jé in da pije in da je vesel, kajti to bo ostalo z njim od njegovega truda [vse] dni njegovega življenja, katerega mu Bog daje pod soncem. 021 ECC 008 016 Ko sem usmeril svoje srce, da spoznam modrost in da vidim opravilo, ki je storjeno na zemlji (kajti tam je ta, ki niti podnevi niti ponoči s svojimi očmi ne vidi spanja), 021 ECC 008 017 sem potem zagledal vsa Božja dela, da človek ne more spoznati dela, ki je storjeno pod soncem. Ker čeprav se človek trudi to spoznati, vendar tega ne bo našel. Da, nadalje, čeprav moder človek misli, da to pozna, vendar tega ne bo zmožen najti. 021 ECC 009 001 Kajti vse to sem preudaril v svojem srcu, celo da vse to oznanim, da so pravični in modri in njihova dela v roki Boga. Noben človek ne spozna bodisi ljubezni ali sovraštva po vseh, kar je pred njimi. 021 ECC 009 002 Vse stvari pridejo podobno k vsem: je en dogodek pravičnemu in zlobnemu; dobremu, čistemu in nečistemu; tistemu, ki žrtvuje in tistemu, ki ne žrtvuje; kakor je dobri, tako je grešnik; in kdor prisega, kakor tisti, ki se prisege boji. 021 ECC 009 003 To je zlo med vsemi stvarmi, ki so storjene pod soncem, da je en dogodek za vse. Da, tudi srce človeških sinov je polno zla in dokler živijo je v njihovih srcih norost, potem pa gredo k smrti. 021 ECC 009 004 Kajti za tistega, ki je pridružen k vsem živim, je upanje, kajti živ pes je boljši kakor mrtev lev. 021 ECC 009 005 Kajti živi vedo, da bodo umrli, toda mrtvi ne vedo ničesar niti nimajo več nobene nagrade, kajti spomin nanje je pozabljen. 021 ECC 009 006 Prav tako je njihova ljubezen, njihovo sovraštvo in njihova zavist sedaj izginila, niti nimajo več deleža na veke v katerikoli stvari, ki je storjena pod soncem. 021 ECC 009 007 Pojdi svojo pot, svoj kruh jej z radostjo in svoje vino pij z veselim srcem, kajti Bog sedaj sprejema tvoja dela. 021 ECC 009 008 Naj bodo tvoje obleke vedno bele in tvoji glavi naj ne manjka mazila. 021 ECC 009 009 Živi radostno, z ženo katero ljubiš, vse dni življenja svoje ničevosti, katera ti je dana pod soncem vse dni tvoje ničevosti, kajti to je tvoj delež v tvojem življenju in tvoj trud, ki si ga jemlješ pod soncem. 021 ECC 009 010 Karkoli tvoja roka najde, da stori, to stôri z vso svojo močjo, kajti v grobu, kamor greš, ni dela, niti naklepa, niti spoznanja, niti modrosti. 021 ECC 009 011 Vrnil sem se in videl pod soncem, da tek ni za nagle, niti bitka za močne, niti kruh za modre, niti bogastva za ljudi spoznanja, niti celo naklonjenost izkušenim ljudem, temveč se čas in priložnost dogajajo njim vsem. 021 ECC 009 012 Kajti tudi človek ne pozna svojega časa. Kakor ribe, ki so ujete v zlo mrežo in kakor ptice, ki so ujete v zanko, tako so človeški sinovi ujeti v zlobnem času, ko le-ta nenadoma pade nanje. 021 ECC 009 013 Tudi to modrost sem videl pod soncem in ta se mi je zdela velika: 021 ECC 009 014 bilo je majhno mesto in znotraj njega malo ljudi in zoper njega je prišel velik kralj, ga oblegal in zoper njega zgradil velike branike. 021 ECC 009 015 Torej v njem je bil najden reven, moder človek in on je s svojo modrostjo osvobodil mesto, vendar se noben človek ni spominjal tega ubogega moža. 021 ECC 009 016 Potem sem rekel: „Modrost je boljša kakor moč; kljub temu je modrost revnega moža prezirana in njegove besede niso slišane.“ 021 ECC 009 017 Besede modrih ljudi se bolj slišijo v tišini kakor vpitje tistega, ki vlada med bedaki. 021 ECC 009 018 Modrost je boljša kakor bojna orožja, toda en grešnik uničuje mnogo dobrega. 021 ECC 010 001 Mrtve muhe lekarnarjevemu mazilu povzročijo, da od sebe širi smrdljiv vonj, tako je majhna neumnost tistemu, ki ima sloves zaradi modrosti in časti. 021 ECC 010 002 Srce modrega človeka je pri njegovi desnici, toda bedakovo srce pri njegovi levici. 021 ECC 010 003 Da, tudi kadar kdor je bedak, hodi po poti, ga njegova modrost izneverja in vsakemu govori, da je bedak. 021 ECC 010 004 Če vladarjev duh vstane zoper tebe, ne zapusti svojega mesta, kajti ustrežljivost pomirja velike prestopke. 021 ECC 010 005 Je zlo, katerega sem videl pod soncem, kakor pomota, ki izvira od vladarja: 021 ECC 010 006 neumnost je postavljena na visoko dostojanstvo, bogati pa sedijo na nizkem kraju. 021 ECC 010 007 Videl sem služabnike na konjih, prince pa hoditi kakor služabniki po tleh. 021 ECC 010 008 Kdor koplje jamo, bo padel vanjo, kdorkoli pa lomi ograjo, ga bo pičila kača. 021 ECC 010 009 Kdorkoli odstranja kamne, bo z njimi poškodovan in kdor cepi drva, bo s tem izpostavljen nevarnosti. 021 ECC 010 010 Če je železo topo, pa ne nabrusi ostrine, potem mora vložiti več moči, toda modrost je koristna, da usmerja. 021 ECC 010 011 Zagotovo bo kača pičila brez izrekanja uroka in blebetavec ni boljši. 021 ECC 010 012 Besede iz ust modrega moža so milostljive, toda ustnice bedaka bodo samega sebe pogoltnile. 021 ECC 010 013 Pričetek besed iz njegovih ust je nespametnost, konec njegovega govora pa je pogubna norost. 021 ECC 010 014 Tudi bedak je poln besed. Človek ne more povedati kaj bo, in kaj bo za njim, kdo mu lahko pove? 021 ECC 010 015 Trud nespametnih izčrpuje vsakogar izmed njih, ker ne ve kako iti do mesta. 021 ECC 010 016 Gorje tebi, oh dežela, kadar je tvoj kralj otrok in tvoji princi jedo zjutraj! 021 ECC 010 017 Blagoslovljena si ti, oh dežela, kadar je tvoj kralj sin plemičev in tvoji princi jedo v pravšnjem obdobju, za moč in ne za pijanost! 021 ECC 010 018 Z veliko lenobe zgradba propada in zaradi brezdelja rok kaplja skozi hišo. 021 ECC 010 019 Praznovanje je narejeno za smeh in vino dela vesele, toda denar odgovarja vsem stvarem. 021 ECC 010 020 Ne preklinjaj kralja niti v svojih mislih in ne preklinjaj bogatega v svoji spalnici, kajti zračna ptica bo odnesla glas in kar ima peruti, bo povedalo zadevo. 021 ECC 011 001 Svoj kruh vrzi na vode, kajti našel ga boš po mnogih dneh. 021 ECC 011 002 Daj delež sedmim in tudi osmemu, kajti ne veš kakšno zlo bo na zemlji. 021 ECC 011 003 Če so oblaki polni dežja, se izlijejo na zemljo in če drevo pade proti jugu ali proti severu, na kraj kamor drevo pade, tam bo. 021 ECC 011 004 Kdor opazuje veter, ne bo sejal in kdor se ozira na oblake, ne bo žel. 021 ECC 011 005 Kakor ne veš kakšna je pot duha, niti kako rastejo kosti v maternici tiste, ki je z otrokom, tako ne poznaš del Boga, ki dela vse. 021 ECC 011 006 Zjutraj sej svoje seme in zvečer ne zadržuj svoje roke, kajti ne veš, ali bo uspevalo to ali ono, ali pa bosta oba enako dobra. 021 ECC 011 007 Resnično, svetloba je prijazna, in prijetna stvar je za tvoje oči, da gledajo sonce, 021 ECC 011 008 toda če človek živi mnogo let in se veseli v njih vseh, naj se vendar spomni dni teme, kajti mnogo jih bo. Vse, kar prihaja, je ničevost. 021 ECC 011 009 Razveseli se, oh mladenič, v svoji mladosti in naj te tvoje srce spodbuja v dneh tvoje mladosti in hodi po poteh svojega srca in za pogledom svojih oči, toda vedi, da te bo Bog zaradi vseh teh stvari privedel v obsodbo. 021 ECC 011 010 Zatorej od svojega srca odstrani bridkost in odloži zlo od svojega mesa, kajti otroštvo in mladost sta ničevost. 021 ECC 012 001 Spomni se torej svojega Stvarnika v dneh svoje mladosti, ko niso prišli zli dnevi niti se niso približala leta, ko boš rekel: „V njih nimam veselja, “ 021 ECC 012 002 dokler sonce ali svetloba ali luna ali zvezde ne bodo otemnele niti se oblaki vrnili za dežjem, 021 ECC 012 003 na dan, ko bodo čuvaji hiše trepetali in se bodo močni možje sklonili in mlinarji odnehajo, ker jih je malo in tisti, ki gledajo skozi okna, postanejo zatemnjeni 021 ECC 012 004 in bodo vrata po ulicah zaprta, ko je glas mletja tih in se bo dvignil ob ptičjem glasu in bodo ponižane vse hčere petja; 021 ECC 012 005 tudi ko jih bo strah tega, kar je visoko in bodo strahovi na poti in bo mandljevec cvetel in bo kobilica breme in bo hrepenenje izneverilo, ker človek odhaja k svojemu dolgemu domu in žalovalci gredo po ulicah, 021 ECC 012 006 ali preden se srebrna vrvica odveže ali zlomi zlata skledica ali lončen vrč razbije ob studencu ali zlomi kolo pri vodnem zbiralniku. 021 ECC 012 007 Potem se bo prah vrnil k zemlji, kakor je bil, duh pa se bo vrnil k Bogu, ki ga je dal. 021 ECC 012 008 „Ničevost ničevosti, “pravi pridigar, „vse je ničevost.“ 021 ECC 012 009 In poleg tega, ker je bil pridigar moder, še vedno uči ljudstvo spoznanja. Da, pazil je, poiskal in uredil mnogo pregovorov. 021 ECC 012 010 Pridigar je iskal, da odkrije sprejemljive besede in to, kar je bilo napisano, je bilo iskreno, celó besede resnice. 021 ECC 012 011 Besede modrih so kakor palice z bodicami in kakor žeblji, pritrjeni s pomočjo gospodarjev zborov, ki so izročeni od enega pastirja. 021 ECC 012 012 Nadalje, moj sin, bodi opomnjen s temi, od pisanja mnogih knjig ni konca in mnogo učenja je utrujenost telesu. 021 ECC 012 013 Prisluhnimo zaključku celotne zadeve: „Boj se Boga in se drži njegovih zapovedi, kajti to je vsa človekova dolžnost. 021 ECC 012 014 Kajti Bog bo vsako delo privedel na sodbo, z vsako skrivno stvarjo, bodisi je ta dobra, bodisi je ta slaba.“ # # BOOK 022 SOL Song of Solomon Visoka pesem 022 SOL 001 001 Pesem pesmi, ki je Salomonova. 022 SOL 001 002 Naj me poljublja s poljubi svojih ust, kajti tvoja ljubezen je boljša kakor vino. 022 SOL 001 003 Zaradi vonja tvojih dobrih mazil je tvoje ime kakor izlito mazilo, zato te ljubijo device. 022 SOL 001 004 Povleci me, me bomo tekle za teboj. Kralj me je privedel v svoje sobe; me bomo vesele in se veselile v tebi, me se bomo spominjale tvoje ljubezni bolj kakor vina, poštene te ljubijo. 022 SOL 001 005 Črna sem, toda ljubka, oh ve hčere jeruzalemske, kakor kedárski šotori, kakor Salomonove zavese. 022 SOL 001 006 Ne glejte name, ker sem počrnela, ker je name pogledalo sonce. Otroci moje matere so bili jezni name, postavili so me za varuhinjo vinogradov, toda svojega lastnega vinograda nisem varovala. 022 SOL 001 007 Povej mi, oh ti, katerega ljubi moja duša, kje paseš, kje daješ svojemu tropu, da počiva opoldan, kajti zakaj bi bila jaz kakor nekdo, ki se obrača vstran ob tropih tvojih družabnikov? 022 SOL 001 008 Če ne veš, oh, najlepša med ženami, pojdi svojo pot naprej ob stopinjah tropa in pasi svoje kozličke poleg pastirskih šotorov. 022 SOL 001 009 Primerjal sem te, oh moja ljubezen, s skupino konj v faraonovih bojnih vozovih. 022 SOL 001 010 Tvoja lica so ljubka z nizi draguljev, tvoj vrat z verižicami iz zlata. 022 SOL 001 011 Naredile ti bomo zlate robove s srebrnimi kroglicami. 022 SOL 001 012 Medtem ko kralj sedi pri svoji mizi, moja narda oddaja svoj vonj. 022 SOL 001 013 Moj srčno ljubljeni mi je sveženj mire, vso noč bo ležal med mojimi prsmi. 022 SOL 001 014 Moj ljubljeni mi je kakor skupina kan v engedijskih vinogradih. 022 SOL 001 015 Glej, lepa si, moja ljubezen, glej, lepa si, imaš oči golobice. 022 SOL 001 016 Glej, lep si, moj ljubljeni, da, prijeten, tudi najina postelja je zelena. 022 SOL 001 017 Bruna najine hiše so cedre in najini trami v ostrešju iz cipresovine. 022 SOL 002 001 Jaz sem vrtnica Šaróna in dolinska lilija. 022 SOL 002 002 Kakor lilija med trnjem, tako je moja ljubezen med hčerami. 022 SOL 002 003 Kakor jablana med gozdnim drevjem, tak je moj ljubljeni med sinovi. Z velikim veseljem sem se usedla pod njeno senco in njen sad je bil sladek mojemu okusu. 022 SOL 002 004 Privedel me je v hišo gostije in njegov prapor nad menoj je bila ljubezen. 022 SOL 002 005 Potešite me s flaškoni, tolažite me z jabolki, kajti jaz sem bolna od ljubezni. 022 SOL 002 006 Njegova leva roka je pod mojo glavo in njegova desnica me objema. 022 SOL 002 007 Naročam vam, oh ve hčere jeruzalemske, pri srnah in pri poljskih košutah, da ne razvnamete niti ne zbudite moje ljubezni, dokler njemu ugaja. 022 SOL 002 008 Glas mojega ljubljenega! Glej, prihaja, skače na gorah, poskakuje po hribih. 022 SOL 002 009 Moj ljubljeni je podoben srni ali mlademu jelenu. Glej, stoji za našim zidom, gleda pri oknih, kaže se skozi mrežo. 022 SOL 002 010 Moj ljubljeni je spregovoril in mi rekel: „Vstani, moja ljubezen, moja lepotica in odleti. 022 SOL 002 011 Kajti glej, zima je minila, dež je mimo in je izginil. 022 SOL 002 012 Cvetlice se pojavljajo na zemlji, prišel je čas petja ptic in glas grlice se sliši v naši deželi, 022 SOL 002 013 figovo drevo poganja svoje zelene fige in trte z nežnim grozdjem dajejo dober vonj. Vstani, moja ljubezen, moja lepotica in odleti. 022 SOL 002 014 Oh, moja golobica, ki si v skalnih razpokah, na skrivnih krajih stopnic, naj vidim tvoje obličje, naj slišim tvoj glas, kajti tvoj glas je prijeten in tvoje obličje je ljubko.“ 022 SOL 002 015 Ujemite nama lisice, majhne lisice, ki plenijo trte, kajti najine trte imajo nežno grozdje. 022 SOL 002 016 Moj ljubljeni je moj in jaz sem njegova, on pase med lilijami. 022 SOL 002 017 Dokler se ne zdani in sence [ne] odletijo, se obrni, moj ljubljeni in bodi podoben srni ali mlademu jelenu na gorah Beterja. 022 SOL 003 001 Ponoči sem na svoji postelji iskala njega, ki ga ljubi moja duša; iskala sem ga, toda nisem ga našla. 022 SOL 003 002 Sedaj se bom dvignila in šla okoli mesta, po ulicah in po širokih poteh bom iskala njega, ki ga ljubi moja duša. Iskala sem ga, toda nisem ga našla. 022 SOL 003 003 Stražarji, ki hodijo po mestu, so me našli, katerim sem rekla: „Ali ste videli njega, ki ga ljubi moja duša?“ 022 SOL 003 004 Ni bilo dolgo, ko sem odšla od njih in našla sem tistega, ki ga ljubi moja duša. Prijela sem ga in ga nisem hotela izpustiti, dokler ga nisem privedla v hišo svoje matere in v sobo nje, ki me je spočela. 022 SOL 003 005 Naročam vam, oh hčere jeruzalemske, pri srnah in pri poljskih košutah, da ne razvnamete niti ne zbudite moje ljubezni, dokler njemu ugaja. 022 SOL 003 006 Kdo je ta, ki prihaja iz divjine, podobna stebrom dima, odišavljena z miro in kadilom, z vsemi trgovčevimi praški? 022 SOL 003 007 Poglej njegovo posteljo, ki je Salomonova. Šestdeset hrabrih mož je okoli nje, izmed Izraelovih hrabrih. 022 SOL 003 008 Vsi držijo meče, izkušeni so v vojni, vsak človek ima svoj meč na svojem stegnu zaradi strahu ponoči. 022 SOL 003 009 Kralj Salomon si je naredil bojni voz iz libanonskega lesa. 022 SOL 003 010 Njegove stebre je naredil iz srebra, njegovo dno iz zlata, njegovo pokrivalo iz škrlata, njegova sreda je bila tlakovana z ljubeznijo do jeruzalemskih hčera. 022 SOL 003 011 Pojdite ven, oh hčere sionske in glejte kralja Salomona s krono, s katero ga je na dan njegovih zarok kronala njegova mati in na dan veselja njegovega srca. 022 SOL 004 001 Glej lepotica si, moja ljubezen, glej, lepotica si. Znotraj svojih pramenov imaš oči golobice. Tvoji lasje so kakor trop koz, ki se pojavljajo z gore Gileád. 022 SOL 004 002 Tvoji zobje so podobni tropu ovc, ki so gladko ostrižene, ki so prišle gor iz kopanja, od katerih vsaka rodi dvojčke in med njimi ni nobene jalove. 022 SOL 004 003 Tvoje ustnice so podobne škrlatnemu sukancu in tvoj govor je ljubek. Tvoja sènca so podobna koščku granatnega jabolka znotraj tvojih pramenov. 022 SOL 004 004 Tvoj vrat je podoben Davidovemu stolpu, zgrajenemu za orožarno, na katerem visi tisoč majhnih ščitov, vsi ščiti mogočnih ljudi. 022 SOL 004 005 Tvoji dve dojki sta podobni dvema mladima srnama, ki sta dvojčici, ki se paseta med lilijami. 022 SOL 004 006 Dokler se ne zdani in sence ne odletijo, se bom spravila do gore mire in k hribu kadila. 022 SOL 004 007 Docela si lepotica, moja ljubezen, madeža ni na tebi. 022 SOL 004 008 Pridi z menoj iz Libanona, moja nevesta, z menoj iz Libanona, poglej iz vrha Amáne, iz vrha Senírja in Hermona, iz levjih brlogov, z gora leopardov. 022 SOL 004 009 Očarala si moje srce, moja sestra, moja nevesta, z enim izmed svojih očes si očarala moje srce, z eno verižico svojega vratu. 022 SOL 004 010 Kako poštena je tvoja ljubezen, moja sestra, moja nevesta! Kako mnogo boljša je tvoja ljubezen kakor vino! In vonj tvojih mazil kakor vse dišave. 022 SOL 004 011 Tvoje ustnice, oh moja nevesta, kapljajo kakor satovje, med in mleko sta pod tvojim jezikom in vonj tvojih oblek je podoben vonju Libanona. 022 SOL 004 012 Obdan vrt je moja sestra, moja nevesta, zaprt izvir, zapečaten studenec. 022 SOL 004 013 Tvoje rastline so sadovnjak granatnih jabolk s prijetnimi sadovi: kana z nardo; 022 SOL 004 014 narda in žafran; kolmež in cimet, z vsemi kadilnimi drevesi; mira in aloja z vsemi vodilnimi dišavami; 022 SOL 004 015 vrtni studenec, vodnjak živih vodá in vodotoki iz Libanona. 022 SOL 004 016 Zbudi se, oh severni veter in pridi jug. Pihaj na moj vrt, da bodo njegove dišave lahko iztekale. Naj moj ljubljeni pride v svoj vrt in jé svoje prijetno sadje. 022 SOL 005 001 Prišel sem v svoj vrt, moja sestra, moja nevesta, nabral sem svojo miro s svojo dišavo, pojedel sem svoje satovje s svojim medom, popil sem svoje vino s svojim mlekom. Jejta, oh prijatelja, pijta, da, obilno pijta, oh ljubljena. 022 SOL 005 002 Spim, toda moje srce bedi. To je glas mojega ljubljenega, ki trka, rekoč: „Odpri mi, moja sestra, moja ljubezen, moja golobica, moja neomadeževana, kajti moja glava je napolnjena z roso in moji prameni z nočnimi kapljami.“ 022 SOL 005 003 Slekla sem svoj plašč, kako naj ga oblečem? Umila sem svoja stopala, kako naj jih omadežujem? 022 SOL 005 004 Moj ljubljeni je svojo roko položil pri lini od vrat in moja notranjost je bila spodbujena zanj. 022 SOL 005 005 Vstala sem, da odprem svojemu ljubljenemu in moje roke so kapljale z miro in moji prsti s sladko dišečo miro na ročaje zapaha. 022 SOL 005 006 Odprla sem svojemu ljubljenemu, toda moj ljubljeni se je umaknil in izginil. Moji duši ni zadostovalo, ko je govoril. Iskala sem ga, toda nisem ga mogla najti, klicala sem ga, toda ni mi dal odgovora. 022 SOL 005 007 Stražarji, ki so šli okoli mesta, so me našli, udarili so me, ranili so me. Čuvaji obzidja so mi odvzeli moje zagrinjalo. 022 SOL 005 008 Naročam vam, oh hčere jeruzalemske, če najdete mojega ljubljenega, da mu poveste, da sem bolna od ljubezni. 022 SOL 005 009 Kaj je tvoj ljubljeni več kakor drug ljubljeni, oh najlepša med ženami? Kaj je tvoj ljubljeni več kakor drug ljubljeni, da nas ti tako bremeniš? 022 SOL 005 010 Moj ljubljeni je bel in rdečkast, vodilen med deset tisoči. 022 SOL 005 011 Njegova glava je kakor najbolj čisto zlato, njegovi prameni so košati in črni kakor krokar. 022 SOL 005 012 Njegove oči so kakor oči golobice pri rekah vodá, umite z mlekom in primerno postavljene. 022 SOL 005 013 Njegova lica so kakor postelja iz dišav, kakor dišeče cvetlice. Njegove ustnice [so] podobne lilijam, ki kapljajo sladko dišečo miro. 022 SOL 005 014 Njegove roke so kakor niz zlatih prstanov z berilom. Njegov trebuh je kakor svetla slonovina, prevlečena s safirji. 022 SOL 005 015 Njegove noge so kakor marmorni stebri, postavljeni na podstavke iz čistega zlata. Njegovo obličje je kakor Libanon, odlično kakor cedre. 022 SOL 005 016 Njegova usta so najbolj sladka, da, on je povsem očarljiv. To je moj ljubljeni in to je moj prijatelj. Oh hčere jeruzalemske. 022 SOL 006 001 Kam je odšel tvoj ljubljeni, oh najlepša med ženami? Kam se je tvoj ljubljeni obrnil? Da ga bomo lahko iskale s teboj. 022 SOL 006 002 Moj ljubljeni je odšel dol v svoj vrt, k posteljam iz dišav, da pase v vrtovih in da nabira lilije. 022 SOL 006 003 Jaz sem svojega ljubljenega in moj ljubljeni je moj, med lilijami pase. 022 SOL 006 004 Krasna si, oh moja ljubezen, kakor Tirca, ljubka kakor Jeruzalem, strašna kakor vojska s prapori. 022 SOL 006 005 Svoje oči odvrni od mene, kajti prevzele so me. Tvoji lasje so kakor trop koz, ki se pojavljajo iz Gileáda. 022 SOL 006 006 Tvoji zobje so kakor trop ovc, ki gredo gor s kopanja, od katerih vsaka rojeva dvojčke in med njimi ni niti ene jalove. 022 SOL 006 007 Kakor košček granatnega jabolka so tvoja sènca znotraj tvojih pramenov. 022 SOL 006 008 Šestdeset je kraljic in osemdeset priležnic in devic brez števila. 022 SOL 006 009 Moja golobica, moja neomadeževana je le ena, je samo ena od svoje matere, je izbranka nje, ki jo je rodila. Hčere so jo videle in jo blagoslovile, da, kraljice in priležnice in so jo hvalile. 022 SOL 006 010 Kdo je tista, ki gleda kakor jutro, lepa kakor luna, čista kakor sonce in strašna kakor vojska s prapori? 022 SOL 006 011 Odšla sem dol v orehov vrt, da vidim sadove doline in da vidim, če trta cveti in granatna jabolka brste. 022 SOL 006 012 Preden sem se zavedla, me je moja duša naredila podobno Aminadábovim bojnim vozovom. 022 SOL 006 013 Vrni se, vrni se, oh Šulámka, vrni se, vrni se, da te lahko pogledamo. Kaj boste videli na Šulámki? Kot bi bila to skupina dveh vojsk. 022 SOL 007 001 Kako krasna so tvoja stopala s čevlji, oh prinčeva hči! Sklepi tvojih stegen so podobni draguljem, delo rok spretnega delavca. 022 SOL 007 002 Tvoj popek je podoben okrogli čašici, ki noče žgane pijače. Tvoj trebuh je podoben kupu pšenice, obsutemu z lilijami. 022 SOL 007 003 Tvoji dve dojki sta podobni dvema mladima srnama, ki sta dvojčici. 022 SOL 007 004 Tvoj vrat je kakor stolp iz slonovine, tvoje oči [so] podobne ribnikom v Hešbónu, pri Batrabímskih velikih vratih. Tvoj nos je kakor libanonski stolp, ki gleda proti Damasku. 022 SOL 007 005 Tvoja glava na tebi je podobna Karmelu in lasje tvoje glave [so] podobni škrlatu, kralj je zadržan v galerijah. 022 SOL 007 006 Kako lepa in kako prijetna si ti, oh ljubezen, za naslade! 022 SOL 007 007 Ta tvoja postava je podobna palmovemu drevesu in tvoje prsi grozdnim grozdom. 022 SOL 007 008 Rekel sem: „Šel bom gor k palmovemu drevesu, zgrabil bom njegove veje. Sedaj bodo tudi tvoje prsi kakor grozdi vinske trte in vonj tvojega nosu podoben jabolkom 022 SOL 007 009 in nebo tvojih ust podobno najboljšemu vinu za mojega ljubljenega, ki gre medéno dol, povzročujoč ustnicam tistih, ki spijo, da spregovorijo.“ 022 SOL 007 010 Jaz sem svojega ljubljenega in njegovo hrepenenje je po meni. 022 SOL 007 011 Pridi, moj ljubljeni, pojdiva na polje, prenočujva v vaseh. 022 SOL 007 012 Vstaniva zgodaj k vinogradom, poglejva, če trta cveti, ali se pojavlja nežno grozdje in granatna jabolka brste. Tam ti bom dala svoje ljubezni. 022 SOL 007 013 Nadliščki dajejo vonj in pri naših velikih vratih so vse vrste prijetnih sadov, novi in stari, katere sem oskrbela zate, oh moj ljubljeni. 022 SOL 008 001 Oh, da bi bil kakor moj brat, ki je sesal prsi moje matere! Ko bi te našla zunaj, bi te poljubila, da, ne bi bila prezirana. 022 SOL 008 002 Vodila bi te in te privedla v hišo svoje matere, ki bi me poučila. Povzročila bi ti, da piješ dišeč vinski sok mojih granatnih jabolk. 022 SOL 008 003 Njegova leva roka bi bila pod mojo glavo in njegova desnica bi me objela. 022 SOL 008 004 Naročam vam, oh hčere jeruzalemske, da ne razvnamete niti ne zbudite moje ljubezni, dokler njemu ugaja. 022 SOL 008 005 Kdo je ta, ki prihaja iz divjine, naslonjena na svojega ljubljenega? Dvignil sem te pod jablano, tam te je rodila tvoja mati, tam te je rodila, ki te je nosila. 022 SOL 008 006 Postavi me kakor pečat na svoje srce, kakor pečat na svoj laket, kajti ljubezen je močna kakor smrt, ljubosumje je kruto kakor grob. Njegovi ogorki so ognjeno oglje, ki ima najbolj silovit plamen. 022 SOL 008 007 Mnogo vodá ne more pogasiti ljubezni niti je poplave ne morejo potopiti. Če bi človek vse imetje svoje hiše dal za ljubezen, bi bil popolnoma zaničevan. 022 SOL 008 008 Imamo majhno sestro in ona nima prsi. Kaj bomo storili za našo sestro na dan, ko jo bodo snubili? 022 SOL 008 009 Če bo zid, bomo na njej zgradili srebrno palačo in če bo vrata, jo bomo obdali s cedrovimi deskami. 022 SOL 008 010 Jaz sem zid in moje prsi kakor stolpa. Potem sem bila v njegovih očeh kakor nekdo, ki je našel naklonjenost. 022 SOL 008 011 Salomon je imel vinograd v Báal Hamónu; vinograd je dal v najem čuvajem. Vsak naj bi za njegov sad prinesel tisoč koščkov srebra. 022 SOL 008 012 Moj vinograd, ki je moj, je pred menoj. Ti, oh Salomon, moraš imeti tisoč, tisti, ki varujejo sad od njega, pa dvesto. 022 SOL 008 013 Ti, ki prebivaš v vrtovih, družabniki prisluhnejo tvojemu glasu, pripravi me, da ga slišim. 022 SOL 008 014 Podvizaj se, moj ljubljeni in bodi podoben srni ali mlademu jelenu na gorah dišav. # # BOOK 023 ISA Isaiah Izaija 023 ISA 001 001 Videnje Amócovega sina Izaija, ki ga je videl glede Juda in Jeruzalema v dneh Uzíjaha, Jotáma, Aháza in Ezekíja, Judovih kraljev. 023 ISA 001 002 Prisluhnite, oh nebesa in pazljivo prisluhni, oh zemlja, kajti Gospod je spregovoril: „Hranil in vzgojil sem otroke, oni pa so se uprli zoper mene. 023 ISA 001 003 Vol pozna svojega lastnika in osel jasli svojega gospodarja, toda Izrael ne pozna, moje ljudstvo ne preudari. 023 ISA 001 004 Ah, grešen narod, ljudstvo obloženo s krivičnostjo, seme hudodelcev, otroci, ki so izprijenci. Zapustili so Gospoda, izzivali so Svetega Izraelovega k jezi, odvrnili so se nazaj. 023 ISA 001 005 Zakaj naj bi bili še udarjani? Spuntali se boste bolj in bolj. Celotna glava je bolna in celotno srce slabi. 023 ISA 001 006 Od podplata stopala, celo do glave ni zdravja na njem, temveč rane, modrice in gnojne rane; te niso bile zaprte niti obvezane niti ublažene z mazilom. 023 ISA 001 007 Vaša dežela je zapuščena, vaša mesta so požgana z ognjem. Vaša dežela, tujci jo požirajo v vaši prisotnosti in ta je zapuščena, kakor premagana s tujci. 023 ISA 001 008 Hči sionska je ostala kakor koča v vinogradu, kakor lopa v kumaričnem vrtu, kakor oblegano mesto.“ 023 ISA 001 009 Razen, če nam Gospod nad bojevniki ne bi pustil zelo majhnega ostanka, bi bili kakor Sódoma in podobni bi bili Gomóri. 023 ISA 001 010 Poslušajte Gospodovo besedo, vi sódomski vladarji, pazljivo prisluhnite postavi našega Boga, ljudstvo gomórsko. 023 ISA 001 011 „Za kakšen namen mi je množica vaših klavnih daritev?“govori Gospod: „Sit sem žgalnih daritev ovnov in tolšče pitanih živali in ne razveseljujem se v krvi bikcev ali jagnjet ali kozlov. 023 ISA 001 012 Ko prihajate, da se pojavite pred menoj, kdo je to zahteval iz vaše roke, da teptate moje dvore? 023 ISA 001 013 Ne prinašajte več praznih daritev; kadilo mi je ogabnost. Mlajev in sábat, sklicevanja zborov ne morem prenašati; to je krivičnost, celo slovesno srečanje. 023 ISA 001 014 Vaše mlaje in vaše določene praznike sovraži moja duša. Le-ti so mi obremenitev, naveličal sem se jih prenašati. 023 ISA 001 015 Ko svoje roke iztezate naprej, bom pred vami skril svoje oči. Da, ko opravljate številne molitve, ne bom poslušal. Vaše roke so polne krvi. 023 ISA 001 016 Umijte se, očistite se. Odstranite zlo svojih dejanj izpred mojih oči, prenehajte početi zlo. 023 ISA 001 017 Naučite se delati dobro, iščite sodbo, olajšajte zatirane, sodite osirotele, potegujte se za vdovo. 023 ISA 001 018 Pridite torej in skupaj preudarimo, “govori Gospod, „čeprav bi bili vaši grehi kakor škrlat, bodo tako beli kakor sneg; čeprav bi bili rdeči, podobni škrlatnemu [črvu], bodo kakor volna. 023 ISA 001 019 Če boste voljni in poslušni, boste jedli dobro od dežele. 023 ISA 001 020 Toda če odklonite in se uprete, boste požrti z mečem, kajti Gospodova usta so to govorila. 023 ISA 001 021 Kako je zvesto mesto postalo pocestnica! Bila je polna sodbe, pravičnost je bila nastanjena v njej, toda sedaj morilci. 023 ISA 001 022 Tvoje srebro je postalo žlindra, tvoje vino pomešano z vodo, 023 ISA 001 023 tvoji princi so uporni in družabniki tatov. Vsakdo izmed njih ljubi darila in sledi za podkupninami. Osirotelega ne branijo, niti pravda vdov ne pride k njim.“ 023 ISA 001 024 Zato govori Gospod, Gospod nad bojevniki, Mogočni Izraelov: „Ah, žal mi bo mojih nasprotnikov in maščeval se bom nad svojimi sovražniki 023 ISA 001 025 in svojo roko bom obrnil nadte in z lugom temeljito očistil proč tvojo žlindro in odvzel ves tvoj kositer 023 ISA 001 026 in povrnil bom tvoje sodnike kakor poprej in tvoje svetovalce, kakor na začetku. Potem boš imenovana: ‚Mesto pravičnosti, zvesto mesto.‘ 023 ISA 001 027 Sion bo odkupljen s sodbo in njeni spreobrnjenci s pravičnostjo. 023 ISA 001 028 Uničenje prestopnikov in grešnikov bo hkratno in tisti, ki zapustijo Gospoda, bodo použiti. 023 ISA 001 029 Kajti sramovali se bodo hrastov, ki ste jih želeli in zbegani boste zaradi vrtov, ki ste jih izbrali. 023 ISA 001 030 Kajti vi boste kakor hrast, čigar list oveni in kakor vrt, ki nima vode. 023 ISA 001 031 Močni bo kakor predivo in njegov izdelovalec kakor iskra in skupaj bosta sežgana in nihče ju ne bo pogasil.“ 023 ISA 002 001 Beseda, ki jo je Izaija, Amócov sin, videl glede Juda in Jeruzalema. 023 ISA 002 002 Zgodilo se bo v poslednjih dneh, da bo gora Gospodove hiše osnovana na vrhu gora in povišana bo nad hribe. In vsi narodi se bodo stekali k njej. 023 ISA 002 003 Mnogo ljudstva bo šlo in reklo: „Pridite in pojdimo gor na Gospodovo goro, k hiši Jakobovega Boga. Učil nas bo svojih poti in hodili bomo po njegovih stezah, kajti iz Siona bo izšla postava in Gospodova beseda iz Jeruzalema.“ 023 ISA 002 004 Sodil bo med narodi, oštel bo mnoga ljudstva. Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v obrezovalne kavlje. Narod ne bo vzdignil meča zoper narod niti se ne bodo več učili bojevanja. 023 ISA 002 005 Oh, Jakobova hiša, pridite in hodímo v Gospodovi svetlobi. 023 ISA 002 006 Zatorej si zapustil svoje ljudstvo, Jakobovo hišo, ker so bili izpolnjeni od vzhoda in so napovedovalci usode kakor Filistejci in sebi ugajajo v otrocih tujcev. 023 ISA 002 007 Njihova dežela je polna srebra in zlata niti tam ni konca njihovih zakladov. Njihova dežela je polna konj niti tam ni konca njihovih bojnih voz. 023 ISA 002 008 Njihova dežela je polna malikov, obožujejo delo svojih lastnih rok, to, kar so naredili njihovi lastni prsti. 023 ISA 002 009 Zloben človek se priklanja in velik človek se ponižuje, zato jim ne odpusti. 023 ISA 002 010 Vstopi v skalo in se skrij v prahu zaradi strahu pred Gospodom in zaradi slave njegovega veličanstva. 023 ISA 002 011 Človekovi vzvišeni pogledi bodo ponižani in oholost ljudi bo upognjena in sam Gospod bo na ta dan povišan. 023 ISA 002 012 Kajti dan Gospoda nad bojevniki bo nad vsakim, ki je ponosen in vzvišen in nad vsakim, ki je povzdignjen, in ta bo ponižan; 023 ISA 002 013 in nad vsemi libanonskimi cedrami, ki so visoke in povzdignjene in nad vsemi bašánskimi hrasti, 023 ISA 002 014 in nad vsemi visokimi gorami in nad vsemi hribi, ki so povzdignjeni, 023 ISA 002 015 in nad vsakim visokim stolpom in nad vsakim utrjenim zidom, 023 ISA 002 016 in na vseh ladjah iz Taršíša in na vseh prijetnih slikah. 023 ISA 002 017 Nadutost človeka bo upognjena in oholost ljudi bo ponižana, samo Gospod bo povišan na ta dan. 023 ISA 002 018 Malike bo popolnoma odpravil. 023 ISA 002 019 Šli bodo v skalne luknje in v zemeljske votline zaradi strahu pred Gospodom in zaradi slave njegovega veličanstva, ko se on vzdiguje, da strašno strese zemljo. 023 ISA 002 020 Na tisti dan bo človek vrgel svoje malike iz srebra in svoje malike iz zlata, ki so si jih naredili, vsakdo za oboževanje, krtom in netopirjem, 023 ISA 002 021 da bo šel v skalne razpoke in na vrhove razdrapanih skal, zaradi strahu pred Gospodom in zaradi slave njegovega veličanstva, ko se bo vzdigoval, da strašno strese zemljo. 023 ISA 002 022 Odvrnite se od človeka, katerega dih je v njegovih nosnicah, kajti v čem je ta cenjen? 023 ISA 003 001 Kajti glej, Gospod, Gospod nad bojevniki, jemlje proč od Jeruzalema in od Juda, podporo in palico, celotno podporo kruha in celotno podporo vode, 023 ISA 003 002 mogočnega človeka in bojevnika, sodnika in preroka, razsodnega in starca, 023 ISA 003 003 petdesetnika, častitljivega človeka, svetovalca, spretnega rokodelca in zgovornega govornika. 023 ISA 003 004 Jaz bom dal otrokom, da bodo njihovi princi, in otročiči bodo vladali nad njimi. 023 ISA 003 005 Ljudstvo bo zatirano, eden od drugega in vsakdo od svojega soseda, otrok se bo ponosno vedel zoper starca in nizek zoper častitljivega. 023 ISA 003 006 Ko bo človek zgrabil svojega brata iz hiše svojega očeta, rekoč: „Oblačilo imaš, bodi naš vladar in naj bo ta razvalina pod tvojo roko, “ 023 ISA 003 007 na tisti dan bo ta prisegel, rekoč: „Ne bom ranocelnik, kajti v moji hiši ni niti kruha niti obleke. Ne postavljajte me za vladarja ljudstvu.“ 023 ISA 003 008 Kajti Jeruzalem je razrušen in Juda je padel, ker so njihov jezik in njihova početja zoper Gospoda, da izzivajo oči njegove slave. 023 ISA 003 009 Prikaz njihovega obličja pričuje zoper njih, ne skrivajo svojega greha, razglašajo ga kakor Sódoma. Gorje njihovi duši! Kajti nagradili so se z zlom. 023 ISA 003 010 Recite pravičnemu, da bo dobro z njim, kajti jedli bodo sad svojih dejanj. 023 ISA 003 011 Gorje zlobnemu! Z njim bo slabo, kajti dana mu bo nagrada njegovih rok. 023 ISA 003 012 Kar se tiče mojega ljudstva, so njihovi zatiralci otroci, vladajo pa jim ženske. Oh moje ljudstvo, tisti, ki te vodijo, ti povzročajo, da se motiš in uničujejo pot tvojih steza. 023 ISA 003 013 Gospod vstaja, da bi se pravdal in stoji, da bi sodil ljudstvu. 023 ISA 003 014 Gospod bo stopil na sodbo s starci svojega ljudstva in njegovimi princi, kajti požrli ste vinograd; plen ubogih je v vaših hišah. 023 ISA 003 015 ‚Kaj nameravate, da lomite moje ljudstvo na koščke in meljete obraze revnih?‘govori Gospod Bog nad vojskami. 023 ISA 003 016 Poleg tega Gospod govori: ‚Ker so hčere sionske ošabne in hodijo z vratovi, iztegnjenimi naprej in poltenimi očmi, hodijo in drobijo medtem ko gredo in zvončkljajo s svojimi stopali, 023 ISA 003 017 zato bo Gospod s krasto udaril tême sionskih hčera in Gospod bo odkril njihove skrite dele. 023 ISA 003 018 Na tisti dan bo Gospod odvzel pogumnost njihovih zvončkljajočih ornamentov okoli njihovih stopal in njihove čepice in njihove okrogle rute, podobne luni, 023 ISA 003 019 verižice, zapestnice, šale, 023 ISA 003 020 klobučke, ornamente nog, naglavne trakove, ogrlice, uhane, 023 ISA 003 021 prstane, nosne dragocenosti, 023 ISA 003 022 zamenljive ogrinjalne kostime, plašče, plete, torbice, 023 ISA 003 023 zrcala, tanko laneno platno, kapuce in zagrinjala. 023 ISA 003 024 Zgodilo se bo, da bo namesto prijetnega vonja tam zaudarjanje, namesto pasu vrv, namesto pričeske plešavost, namesto životca opasovanje vrečevine in opeklina namesto lepote. 023 ISA 003 025 Tvoji možje bodo padli pod mečem in tvoji mogočni v vojni. 023 ISA 003 026 Njena velika vrata bodo žalovala in tulila in ona bo zapuščena sedela na tleh. 023 ISA 004 001 Na ta dan bo sedem žensk prijelo enega moškega, rekoč: „Jedle bomo svoj lasten kruh in nosile naše lastne obleke, samo dovoli nam biti klicane po tvojem imenu, da odvzameš našo grajo.“ 023 ISA 004 002 Na tisti dan bo Gospodova mladika krasna in veličastna in sad zemlje bo odličen in ljubek za tiste, ki so pobegnili iz Izraela. 023 ISA 004 003 Zgodilo se bo, da bo tisti, ki je ostal na Sionu in ki ostaja v Jeruzalemu, imenovan svet, celó vsak, kdor je zapisan med živimi v Jeruzalemu, 023 ISA 004 004 ko bo Gospod izmil umazanijo sionskih hčera in očistil kri [prestolnice] Jeruzalem iz njene srede, z duhom sodbe in z duhom gorenja. 023 ISA 004 005 In Gospod bo nad vsakim prebivališčem gore Sion in nad njenimi zbori ustvaril oblak in dim podnevi in svetlikanje plamenečega ognja ponoči, kajti nad vso slavo bo obramba. 023 ISA 004 006 Tam bo šotorsko svetišče za senco podnevi pred vročino, za prostor zatočišča in za skrivališče pred viharjem in dežjem. 023 ISA 005 001 Torej bom svojemu srčno ljubljenemu zapel pesem o mojemu ljubljenemu, glede njegovega vinograda. Moj srčno ljubljeni ima vinograd na zelo plodnem hribu 023 ISA 005 002 in ogradil ga je in pobral ven njegove kamne, ga zasadil z izbrano trto, v njegovi sredi zgradil stolp in v njem naredil tudi vinsko stiskalnico in gledal, da bi ta obrodil grozdje, pa je obrodil divje grozdje. 023 ISA 005 003 In sedaj, oh prebivalci Jeruzalema in možje iz Juda, sodite, prosim vas, med menoj in mojim vinogradom. 023 ISA 005 004 Kaj bi bilo lahko več storjeno za moj vinograd, česar nisem storil v njem? Čemu je ta, ko sem gledal, da bi obrodil grozdje, obrodil divje grozdje? 023 ISA 005 005 Sedaj pojdi, povedal ti bom, kaj bom storil svojemu vinogradu. Odstranil bom njegovo ograjo in ta bo požrt in porušil bom njegovo obzidje in ta bo pomendran. 023 ISA 005 006 Opustošil ga bom. Ne bo obrezan niti prekopan, temveč bosta tam rasla osat in trnje. Tudi oblakom bom zapovedal, da nanj ne dežujejo več dežja. 023 ISA 005 007 Kajti vinograd Gospoda nad bojevniki je Izraelova hiša in Judovi možje so njegov prijeten nasad. Iskal je sodbo, toda glej, zatiranje, za pravičnostjo, toda glej, jok. 023 ISA 005 008 Gorje tistim, ki priključujejo hišo k hiši, ki postavljajo polje k polju, dokler ni več prostora, da bi oni bili lahko postavljeni sami na sredi zemlje! 023 ISA 005 009 V moja ušesa je Gospod nad bojevniki rekel: „Resnično, mnogo hiš bo zapuščenih, celó velike in lepe, brez prebivalca.“ 023 ISA 005 010 Da, deset oralov vinograda bo obrodilo en čeber in seme enega tovora bo obrodilo škaf. 023 ISA 005 011 Gorje tistim, ki vstajajo zgodaj zjutraj, da lahko sledijo močni pijači; to nadaljujejo do večera, dokler jih vino ne vname! 023 ISA 005 012 Harfa, lira, bobnič, piščal in vino so na njihovih praznovanjih, toda ne ozirajo se na Gospodovo delo niti ne preudarijo delovanja njegovih rok. 023 ISA 005 013 Zato je moje ljudstvo odšlo v ujetništvo, ker nimajo spoznanja. Njihovi častitljivi možje so izstradani in njihova množica izsušena z žejo. 023 ISA 005 014 Zato se bo pekel povečal in svoja usta odprl brez mere. Njihova slava, njihova množica, njihov pomp in kdor se razveseljuje, se bo pogreznil vanj. 023 ISA 005 015 Zloben človek bo priveden dol, mogočen človek bo ponižan in oči vzvišenih bodo ponižane, 023 ISA 005 016 toda Gospod nad bojevniki bo povišan na sodbi in Bog, ki je svet, bo posvečen v pravičnosti. 023 ISA 005 017 Potem se bodo jagnjeta pasla po svoji navadi in opustošene kraje debelih bodo pojedli tujci. 023 ISA 005 018 Gorje tistim, ki krivičnost vlečejo z vrvmi ničnosti in grešijo kakor bi bilo z vozom, 023 ISA 005 019 ki pravijo: ‚Naj pohiti in pospeši svoje delo, da bomo to lahko videli in naj se nasvet Svetega Izraelovega približa in pride, da bomo to lahko vedeli! 023 ISA 005 020 Gorje tistim, ki imenujejo zlo dobro in dobro zlo, ki postavljajo temo za svetlobo in svetlobo za temo, ki postavljajo grenko za sladko in sladko za grenko! 023 ISA 005 021 Gorje tistim, ki so modri v svojih lastnih očeh in razsodni v svojem lastnem pogledu! 023 ISA 005 022 Gorje tistim, ki so mogočni, da pijejo vino in možje moči, da mešajo močno pijačo, 023 ISA 005 023 ki za nagrado opravičijo zlobne in pravičnost pravičnega odvzamejo od njega! 023 ISA 005 024 Zatorej kakor ogenj požira strnišče in plamen použiva pleve, tako bo njihova korenina kakor gniloba in njihov cvet se bo dvigal gor kakor prah, ker so odvrgli postavo Gospoda nad bojevniki in prezirali besedo Svetega Izraelovega. 023 ISA 005 025 Zato je Gospodova jeza vžgana zoper njegovo ljudstvo in svojo roko je iztegnil zoper njih in jih udaril in hribi so trepetali in njihova trupla so bila raztrgana na sredi ulic. Zaradi vsega tega njegova jeza ni odvrnjena, temveč je njegova roka še vedno iztegnjena. 023 ISA 005 026 Dvignil bo zastavo narodom iz daljave in požvižgal jim bo od konca zemlje. Glej, naglo bodo prišli s hitrostjo. 023 ISA 005 027 Nihče izmed njih ne bo izmučen, niti se ne bo spotaknil, nihče ne bo dremal niti spal, niti pas njihovih ledij ne bo popuščen, niti jermen njihovih čevljev pretrgan, 023 ISA 005 028 katerih puščice so ostre in vsi njihovi loki napeti, kopita njihovih konj bodo šteta kakor kremen in njihova kolesa kakor vrtinčast veter. 023 ISA 005 029 Njihovo rjovenje bo podobno levu, rjoveli bodo kakor mladi levi. Da, rjoveli bodo, zgrabili plen in ga varno odnesli proč in nihče ga ne bo osvobodil. 023 ISA 005 030 Na ta dan bodo besneli zoper njih kakor besni morje in če nekdo pogleda na deželo, zagleda temo in bridkost in svetloba otemni v njegovem nebesnem oboku. 023 ISA 006 001 V letu, ko je kralj Uzíjah umrl, sem videl tudi Gospoda sedeti na prestolu, visokega in dvignjenega in njegova vlečka je napolnila tempelj. 023 ISA 006 002 Nad njim so stali serafi. Vsak je imel šest peruti. Z dvema je pokril svoj obraz in z dvema je pokril svoja stopala in z dvema je letel. 023 ISA 006 003 Eden je vzklikal drugemu in govoril: „Svet, svet, svet je Gospod nad bojevniki, celotna zemlja je polna njegove slave.“ 023 ISA 006 004 Podboji vrat so se premaknili ob glasu tistega, ki je vpil in hiša je bila napolnjena z dimom. 023 ISA 006 005 Potem sem rekel: „Gorje meni! Kajti onemel sem, ker sem človek nečistih ustnic in prebivam v sredi ljudstva nečistih ustnic, kajti moje oči so videle kralja, Gospoda nad bojevniki.“ 023 ISA 006 006 Potem je priletel k meni eden izmed serafov, ki je imel v svoji roki žerjavico, katero je s kleščami vzel od oltarja. 023 ISA 006 007 To je položil na moja usta in rekel: „Glej, to se je dotaknilo tvojih ustnic in tvoja krivičnost je odvzeta proč in tvoj greh očiščen.“ 023 ISA 006 008 Slišal sem tudi glas od Gospoda, rekoč: „Koga naj pošljem in kdo bo šel za nas?“Potem sem rekel: „Tukaj sem, pošlji mene.“ 023 ISA 006 009 Rekel je: „Pojdi in povej temu ljudstvu: ‚Resnično, poslušajte, toda ne razumite in resnično glejte, pa ne zaznajte. 023 ISA 006 010 Naredi srce tega ljudstva debelo in njihova ušesa naredi težka in zapri njihove oči, da ne bi videli s svojimi očmi in [ne bi] slišali s svojimi ušesi in [ne bi] razumeli s svojim srcem in ne bi bili spreobrnjeni in ne bi bili ozdravljeni.‘“ 023 ISA 006 011 Tedaj sem rekel: „Gospod, doklej?“Odgovoril je: „Dokler ne bodo mesta opustošena, brez prebivalca in hiše brez človeka in ne bo dežela popolnoma zapuščena 023 ISA 006 012 in Gospod je ljudi odstranil daleč proč in tam bo veliko zapuščanja v sredi dežele. 023 ISA 006 013 Toda vendar bo v njej desetina in ta se bo vrnila in bo požrta; kakor terebinta in kakor hrast, katerega snov je v njiju, ko odvržeta svoje listje, tako bo sveto seme snov le-tega.“ 023 ISA 007 001 Pripetilo se je v dneh Aháza, Jotámovega sina, Uzíjahovega sina, Judovega kralja, da sta Recín, sirski kralj in Pékah, Remaljájev sin, Izraelov kralj, odšla gor proti Jeruzalemu, da se bojujeta zoper njega, toda nista mogla prevladati zoper njega. 023 ISA 007 002 Davidovi hiši je bilo povedano, rekoč: „Sirija je združena z Efrájimom.“Njegovo srce je vztrepetalo in srce njegovega ljudstva, kakor gozdna drevesa trepetajo v vetru. 023 ISA 007 003 Potem je Gospod rekel Izaiju: „Pojdi sedaj naprej, da srečaš Aháza, ti in tvoj sin Šeár Jašúb, pri koncu kanala zgornjega ribnika, na glavni cesti pralčevega polja 023 ISA 007 004 in mu reci: ‚Pazi se in bodi tiho. Ne boj se niti naj ti srce ne peša zaradi dveh repov teh kadečih kosov tlečega lesa, zaradi krute Recínove jeze s Sirijo in [zaradi] Remaljájevega sina. 023 ISA 007 005 Ker so Sirija, Efrájim in Remaljájev sin sprejeli hudoben nasvet zoper tebe, rekoč: 023 ISA 007 006 ‚Pojdimo gor zoper Juda in ga razjezimo in v njem naredimo vrzel za nas in v njegovi sredi postavimo kralja, celó Tabeálovega sina, ‘ 023 ISA 007 007 tako govori Gospod Bog: ‚To ne bo obstalo niti se to ne bo zgodilo. 023 ISA 007 008 Kajti glava Sirije je Damask in glava Damaska je Recín. V petinšestdesetih letih bo Efrájim zlomljen, da ne bo ljudstvo. 023 ISA 007 009 Glava Efrájima je Samarija in glava Samarije je Remaljájev sin. Če ne boste verjeli, zagotovo ne boste utrjeni.‘“ 023 ISA 007 010 Poleg tega je Gospod ponovno spregovoril Aházu, rekoč: 023 ISA 007 011 „Izprosi si znamenje od Gospoda, svojega Boga, prosi ga ali na globini ali na višini zgoraj.“ 023 ISA 007 012 Toda Aház je rekel: „Ne bom prosil niti ne bom skušal Gospoda.“ 023 ISA 007 013 In ta je rekel: „Poslušajte sedaj, oh Davidova hiša: ‚ Ali je za vas malenkost, da izmučite ljudi, toda ali hočete izmučiti tudi mojega Boga?‘ 023 ISA 007 014 Zato vam bo sam Gospod dal znamenje: ‚Glejte, devica bo spočela, rodila sina in njegovo ime bo klicala Emanuel. 023 ISA 007 015 Maslo in med bo jedel, da bo znal odkloniti zlo in izbrati dobro. 023 ISA 007 016 Kajti preden bo otrok znal odkloniti zlo in izbrati dobro, bo dežela, ki jo preziraš, postala zapuščena od obeh njunih kraljev.‘ 023 ISA 007 017 Gospod bo nadte in nad tvoje ljudstvo in nad hišo tvojega očeta privedel dneve, ki niso prišli od dni, ko je Efrájim odšel od Juda, celó asirskega kralja.“ 023 ISA 007 018 Na tisti dan se bo zgodilo, da bo Gospod požvižgal muhi, ki je na najbolj oddaljenem delu egiptovskih rek in čebeli, ki je v asirski deželi. 023 ISA 007 019 Prišle bodo in vse izmed njih bodo počivale po zapuščenih dolinah, v skalnih jamah, na vsem trnju in po vsem grmovju. 023 ISA 007 020 Na isti dan bo Gospod obril z britvico, ki je najeta, namreč, s tistimi preko reke, z asirskim kraljem, glavo in dlake stopal in ta bo použila tudi brado. 023 ISA 007 021 Na tisti dan se bo zgodilo, da bo človek redil mlado kravo in dve ovci 023 ISA 007 022 in zgodilo se bo, zaradi oblice mleka, ki ga bodo dajale, da bo jedel maslo. Kajti maslo in med bo jedel vsakdo, ki je ostal v deželi. 023 ISA 007 023 Na tisti dan se bo zgodilo, da bo vsak kraj, kjer je bilo tisoč trt, kakor tisoč malih srebrnih kovancev, ta celó za osat in trnje. 023 ISA 007 024 S puščicami in loki bodo tja prišli možje, ker bo vsa dežela postala osat in trnje. 023 ISA 007 025 Po vseh hribih, ki bodo okopani z motiko, nanje ne bo prišel strah pred osatom in trnjem, temveč bo to za odpošiljanje volov in za teptanje manjše živine. 023 ISA 008 001 Poleg tega mi je Gospod rekel: „Vzemi si velik zvitek in vanj zapiši s človeškim pisalom glede Mahér Šalál Haš Baza.“ 023 ISA 008 002 K sebi sem vzel zvesti priči, da zabeležita: duhovnika Urijá in Jeberehjájevega sina Zeharjá. 023 ISA 008 003 Odšel sem k prerokinji in spočela je ter rodila sina. Potem mi je Gospod rekel: „Njegovo ime kliči Mahér Šalál Haš Baz. 023 ISA 008 004 Kajti preden bo imel otrok spoznanje, da kliče: ‚Moj oče in moja mati, ‘bodo bogastva Damaska in plen Samarije odvzeti pred asirskim kraljem.“ 023 ISA 008 005 Gospod mi je prav tako ponovno spregovoril, rekoč: 023 ISA 008 006 „Ker kakor to ljudstvo odklanja síloaške vode, ki mirno tečejo in se veselijo v Recínu in Remaljájevemu sinu, 023 ISA 008 007 zdaj torej, glej, Gospod prinaša nadnje vode iz reke, močne in mnoge, celó asirskega kralja in vso njegovo slavo in prestopil bo vse njegove kanale in prestopil vse njegove bregove 023 ISA 008 008 in šel bo skozi Juda, preplavil bo in šel preko, segel bo celó do vratu in razprostirajoč svoje peruti bo napolnil širino tvoje dežele, oh Emanuel.“ 023 ISA 008 009 Povežite se med seboj, oh ve ljudstva in razbiti boste na koščke in pazljivo prisluhnite, vsi vi iz daljnih dežel, opašite se in zlomljeni boste na koščke, opašite se in zlomljeni boste na koščke. 023 ISA 008 010 Skupaj se posvetujte in to se bo izjalovilo, govorite besedo, pa ta ne bo obstala, kajti Bog je z nami. 023 ISA 008 011 Kajti Gospod mi je tako govoril z močno roko in me učil, da naj ne hodim po poti tega ljudstva, rekoč: 023 ISA 008 012 „Ne reci: ‚Zarota, ‘vsem tistim, ki jim bo to ljudstvo reklo: ‚Zarota, ‘niti se ne boj njihovega strahu niti ne bodi prestrašen. 023 ISA 008 013 Posvečuj Gospoda nad bojevniki samega in naj bo on tvoj strah in naj bo on tvoja groza. 023 ISA 008 014 On vam bo svetišče, toda za kamen spotike in za skalo pohujšanja obema Izraelovima hišama, za past in za zanko prebivalcem Jeruzalema. 023 ISA 008 015 Številni izmed njih se bodo spotaknili, padli, zlomljeni bodo, ujeti v zanko in zajeti. 023 ISA 008 016 Poveži pričevanje, zapečati postavo med mojimi učenci. 023 ISA 008 017 Čakal bom na Gospoda, ki svoj obraz skriva pred Jakobovo hišo in iskal ga bom. 023 ISA 008 018 Glejte, jaz in otroci, ki mi jih je dal Gospod, smo za znamenja in za čudeže v Izraelu od Gospoda nad bojevniki, ki prebiva na gori Sion. 023 ISA 008 019 Ko ti bodo rekli: „Obrni se k tem, ki imajo osebne duhove in k čarovnikom, ki čivkajo in ki mrmrajo za žive k mrtvim. Mar naj ne bi ljudstvo iskalo svojega Boga?“ 023 ISA 008 020 K postavi in k pričevanju. Če ne govorijo glede na to besedo, je to zato, ker v njih ni svetlobe. 023 ISA 008 021 Šli bodo skozi to, silno ogorčeni in lačni. In zgodilo se bo, da ko bodo lačni, da se bodo v jezi razburili in preklinjali svojega kralja, svojega Boga in gledali navzgor. 023 ISA 008 022 Pogledali bodo na zemljo in glej stiska in tema, temačnost tesnobe in gnani bodo v temo. 023 ISA 009 001 Kljub temu temačnost ne bo takšna, kot je bila v njenem draženju, ko je najprej blago stiskal deželo Zábulon in deželo Neftáli in jo je potem bolj boleče stiskal ob poti morja, onkraj Jordana, v poganski Galileji. 023 ISA 009 002 Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko svetlobo. Na tiste, ki prebivajo v deželi smrtne sence, je posvetila svetloba. 023 ISA 009 003 Pomnožil si narod in nisi povečal radosti. Radostijo se pred teboj, v skladu z radostjo ob žetvi in kakor se ljudje veselijo, ko delijo plen. 023 ISA 009 004 Kajti zlomil si jarem njegovega bremena in palico njegovega ramena, palico njegovega zatiralca, kakor na dan Midjána. 023 ISA 009 005 Kajti vsaka bitka bojevnika je z zmedenim hrupom in oblekami, povaljanimi v krvi, toda ta bo z gorenjem in gorivo ognju. 023 ISA 009 006 Kajti nam je rojen otrok, nam je dan sin in vladarstvo bo na njegovem ramenu in njegovo ime bo imenovano Čudoviti, Svetovalec, Mogočni Bog, Večni Oče, Princ miru. 023 ISA 009 007 Povečanju njegovega vladarstva in miru ne bo konca, nad Davidovem prestolom in nad njegovim kraljestvom, da ga odredi in da ga osnuje s sodbo in s pravico od tega časa naprej, celo na veke. Gorečnost Gospoda nad bojevniki bo to izvršila. 023 ISA 009 008 Gospod je poslal besedo Jakobu in jo vžgal nad Izraelom. 023 ISA 009 009 Vse ljudstvo bo vedelo, celó Efrájim in prebivalec Samarije, ki v ponosu in arogantnosti srca govorijo: 023 ISA 009 010 „Opeke so padle, toda mi bomo gradili s klesanimi kamni. Egiptovske smokve so posekane, toda mi jih bomo zamenjali s cedrami.“ 023 ISA 009 011 Zato bo Gospod zoper njega postavil Recínove nasprotnike in skupaj združil njegove sovražnike, 023 ISA 009 012 spredaj Sirce in zadaj Filistejce in Izrael bodo požrli z odprtimi usti. Zaradi vsega tega njegova jeza ni odvrnjena, temveč je njegova roka še vedno iztegnjena. 023 ISA 009 013 Kajti ljudstvo se ne obrača k tistemu, ki jih udarja, niti ne iščejo Gospoda nad bojevniki. 023 ISA 009 014 Zato bo Gospod v enem dnevu iz Izraela iztrebil glavo in rep, palmovo vejo in ločje. 023 ISA 009 015 Starec in častitljiv, ta je glava, prerok pa, ki uči laži, ta je rep. 023 ISA 009 016 Kajti voditelji tega ljudstva jim povzročajo, da se motijo in tisti, ki so vodeni od njih, so uničeni. 023 ISA 009 017 Zato Gospod ne bo imel nobene radosti v njihovih mladeničih niti se ne bo usmilil njihovih sirot in vdov, kajti vsakdo je hinavec in hudodelec in vsaka usta govorijo neumnost. Zaradi vsega tega njegova jeza ni odvrnjena, temveč je njegova roka še vedno iztegnjena. 023 ISA 009 018 Kajti zlobnost gori kakor ogenj. Ta bo požrl osat in trnje in vnel gozdne goščave in vzdignili se bodo kakor vzdigovanje dima. 023 ISA 009 019 Preko besa Gospoda nad bojevniki je dežela zatemnjena in ljudstvo bo kakor gorivo ognju. Noben človek ne bo prizanesel svojemu bratu. 023 ISA 009 020 Hlastal bo na desnici in bo lačen, jedel bo na levici, pa ne bodo nasičeni. Vsak človek bo jedel meso svojega lastnega lakta: 023 ISA 009 021 Manáse Efrájima in Efrájim Manáseja in skupaj bosta zoper Juda. Zaradi vsega tega njegova jeza ni odvrnjena, temveč je njegova roka še vedno iztegnjena. 023 ISA 010 001 Gorje tistim, ki razglašajo krivične odloke in ki pišejo muko, ki so jo predpisali, 023 ISA 010 002 da odvrnejo pomoči potrebnega stran od sodbe in da odvzamejo pravico od revnega izmed mojega ljudstva, da bi bile lahko vdove njihov plen in da lahko oropajo osirotelega! 023 ISA 010 003 Kaj boste storili na dan obiskanja in v opustošenju, ki bo prišlo od daleč? H komu boste pobegnili po pomoč? In kje boste pustili svojo slavo? 023 ISA 010 004 Brez mene se bodo sklonili pod ujetniki in padli bodo pod umorjenimi. Zaradi vsega tega njegova jeza ni odvrnjena, temveč je njegova roka še vedno iztegnjena. 023 ISA 010 005 Oh Asirec, šiba moje jeze in palica v njihovi roki je moje ogorčenje. 023 ISA 010 006 Poslal ga bom zoper hinavski narod in zoper ljudstvo mojega besa mu bom dal zadolžitev, da vzame ukradeno blago, da vzame plen in da jih potepta kakor ulično blato. 023 ISA 010 007 Vendar on ne meni tako niti njegovo srce ne misli tako, temveč je na njegovem srcu to, da uniči in iztrebi ne malo narodov. 023 ISA 010 008 Kajti rekel je: „ Mar niso moji princi vsi skupaj kralji? 023 ISA 010 009 Mar ni Kalne kakor Kárkemiš? Mar ni Hamát kakor Arpád? Mar ni Samarija kakor Damask? 023 ISA 010 010 Kakor je moja roka našla kraljestva malikov in katerih rezane podobe so nadkriljevale te iz Jeruzalema in iz Samarije, 023 ISA 010 011 mar ne bom, kakor sem storil Samariji in njenim malikom, tako storil Jeruzalemu in njegovim malikom? 023 ISA 010 012 Kjerkoli se bo to pripetilo, da ko Gospod opravi svoje celotno delo na gori Sion in v Jeruzalemu, bom kaznoval sad arogantnega srca asirskega kralja in slavo njegovih vzvišenih pogledov. 023 ISA 010 013 Ker pravi: ‚ To sem storil z močjo svoje dlani in s svojo modrostjo, ker sem razsoden. Ljudstvu sem odstranil vezi in oropal njihove zaklade in kakor hraber človek odstranil prebivalce 023 ISA 010 014 in moja roka je našla kakor gnezdo bogastev ljudstva, in kakor nekdo zbira jajca, ki so ostala, sem jaz zbral vso zemljo in nikogar ni bilo, ki bi zganil perut ali odprl usta ali začivkal. 023 ISA 010 015 Mar se bo sekira bahala zoper tistega, ki z njo seka? Mar se bo žaga poveličevala zoper tistega, ki jo vleče? Kakor če bi se palica tresla zoper tiste, ki jo vzdigujejo, ali kakor če bi se palica sama vzdigovala, kakor če ne bi bila les. 023 ISA 010 016 Zato bo Gospod, Gospod nad bojevniki, med njegove rejene poslal pustost in pod njegovo slavo bo vžgal gorenje, podobno gorenju ognja. 023 ISA 010 017 Izraelova svetloba bo za ogenj in njegov Sveti za plamen in ta bo gorel in v enem dnevu bo pogoltnil njegovo trnje in njegove osate 023 ISA 010 018 in použil bo slavo njegovega gozda in njegovega rodovitnega polja, tako dušo kakor telo in oni bodo kakor kadar nosilec prapora slabi. 023 ISA 010 019 Preostanka dreves njegovega gozda bo malo, da jih lahko otrok zapiše. 023 ISA 010 020 Na tisti dan se bo zgodilo, da se Izraelov ostanek in tisti, ki so pobegnili od Jakobove hiše, ne bodo več ponovno naslanjali nanj, ki jih je udaril, temveč se bodo v resnici naslanjali na Gospoda, Svetega Izraelovega. 023 ISA 010 021 Preostanek se bo vrnil, celó Jakobov preostanek, k mogočnemu Bogu. 023 ISA 010 022 Kajti čeprav bo tvojega ljudstva Izraela kakor morskega peska, se bo vendar ostanek izmed njih vrnil. Odrejeno uničenje bo preplavljeno s pravičnostjo. 023 ISA 010 023 Kajti Gospod Bog nad bojevniki bo naredil uničenje, celo določeno, v sredi vse dežele. 023 ISA 010 024 Zato tako govori Gospod Bog nad bojevniki: ‚Oh moje ljudstvo, ki prebivaš na Sionu, ne boj se Asirca. Udaril te bo s palico in svojo palico bo vzdignil zoper tebe po načinu Egipta. 023 ISA 010 025 Kajti še zelo kratek čas in ogorčenje bo prenehalo in moja jeza v njihovem uničenju. 023 ISA 010 026 Gospod nad bojevniki bo zanj razvnel bič, glede na pokol Midjána, pri Orébovi skali in kakor je bila njegova palica nad morjem, tako jo bo vzdignil po načinu Egipta. 023 ISA 010 027 Na tisti dan se bo zgodilo, da bo njegovo breme vzeto iz tvoje rame in njegov jarem iz tvojega vratu in jarem bo uničen zaradi maziljenja. 023 ISA 010 028 Prišel je v Ajo, prešel je do Migróna, pri Mihmášu je shranil svoje vozove. 023 ISA 010 029 Šli so preko prelaza. Pri Gebi so se nastanili, Rama je prestrašena, Savlova Gíbea je zbežala. 023 ISA 010 030 Povzdigni svoj glas, oh hči galímska. Povzroči mu, da bo ta slišan do Láješa, oh ubogi Anatót. 023 ISA 010 031 Madménah je odstranjen, prebivalci Gebíma so se zbrali skupaj, da pobegnejo. 023 ISA 010 032 Ta dan bo ostal pri Nobu. Svojo roko bo stresel zoper goro hčere sionske, jeruzalemski hrib. 023 ISA 010 033 Glej, Gospod, Gospod nad bojevniki, bo vejo obrezal s strahoto in tisti z visoko postavo bodo posekani in ošabni bodo ponižani. 023 ISA 010 034 Z železom bo posekal gozdne goščave in Libanon bo padel po mogočnem. 023 ISA 011 001 Palica bo pognala iz Jesejevega debla in Poganjek bo zrastel iz njegovih korenin 023 ISA 011 002 in Gospodov duh bo počival nad njim, duh modrosti in razumevanja, duh nasveta in moči, duh spoznanja in strahu Gospodovega. 023 ISA 011 003 Naredil ga bo hitrega razumevanja v strahu Gospodovem in ne bo sodil po pogledu svojih oči niti grajal po slišanju svojih ušes, 023 ISA 011 004 temveč bo s pravičnostjo sodil revne in odločal z nepristranostjo krotkim na zemlji in zemljo bo udaril s palico svojih ust in z dihom svojih ustnic bo pokončal zlobnega. 023 ISA 011 005 Pravičnost bo pas njegovih ledij in zvestoba pas njegovih notranjosti. 023 ISA 011 006 Tudi volk bo prebival z jagnjetom in leopard se bo zleknil z otrokom. Tele, mlad lev in pitanček skupaj in vodil jih bo majhen otrok. 023 ISA 011 007 Krava in medvedka se bosta pasli, njuni mladiči se bodo skupaj ulegli in lev bo jedel slamo kakor vol. 023 ISA 011 008 Doječ otrok se bo igral na kobrini luknji in odstavljen otrok bo svojo roko položil na brlog strupene kače. 023 ISA 011 009 Ne bodo ne škodovali, ne uničevali na vsej moji sveti gori, kajti zemlja bo polna Gospodovega spoznanja, kakor vode pokrivajo morje. 023 ISA 011 010 Na ta dan bo Jesejeva korenina, ki bo stala kakor zastava ljudstvu; njo bodo pogani iskali in njegov počitek bo veličasten. 023 ISA 011 011 Na tisti dan se bo zgodilo, da bo Gospod ponovno, drugič, naravnal svojo roko, da obnovi preostanek svojega ljudstva, ki bo preostal od Asirije, od Egipta, od Patrósa, od Kuša, od Eláma, od Šinárja, od Hamáta in od morskih otokov. 023 ISA 011 012 Postavil bo zastavo za narode in zbral Izraelove pregnance in skupaj bo zbral razkropljene od Juda iz štirih koncev zemlje. 023 ISA 011 013 Tudi Efrájimova zavist bo odšla in Judovi nasprotniki bodo iztrebljeni. Efrájim ne bo zavidal Judu in Juda ne bo nadlegoval Efrájima. 023 ISA 011 014 Temveč bodo leteli na ramenih Filistejcev proti zahodu. Skupaj bodo oplenili tiste iz vzhoda, svojo roko bodo položili na Edóm in Moáb in Amónovi otroci jih bodo ubogali. 023 ISA 011 015 Gospod bo popolnoma uničil jezik egiptovskega morja in s svojim mogočnim vetrom bo stresel svojo roko nad reko in udaril jo bo v sedem vodotokov in ljudem omogočil, da jih bodo prešli v sandalih. 023 ISA 011 016 Tam bo glavna cesta za preostanek njegovega ljudstva, ki bo preostalo od Asirije, kakor je bila za Izrael na dan, ko je prišel gor iz egiptovske dežele. 023 ISA 012 001 Na ta dan boš rekel: „Oh Gospod, hvalil te bom. Čeprav si bil jezen name, je tvoja jeza odvrnjena in me ti tolažiš.“ 023 ISA 012 002 Glej, Bog je rešitev moje duše. Zaupal bom in ne bom prestrašen, kajti Gospod Jahve je moja moč in moja pesem; prav tako je postal rešitev moje duše. 023 ISA 012 003 Zatorej boste z radostjo zajemali vodo iz vodnjakov rešitve duš. 023 ISA 012 004 Na ta dan boste rekli: „Hvalimo Gospoda, kličimo njegovo ime, med ljudstvom razglašajmo njegova dela, omenjajmo, da je njegovo ime povišano.“ 023 ISA 012 005 Prepevajmo Gospodu, kajti storil je odlične stvari. To je znano po vsej zemlji. 023 ISA 012 006 Zavriskaj in zavpij, ti prebivalec Siona, kajti velik je Sveti Izraelov v tvoji sredi. 023 ISA 013 001 Breme Babilona, ki ga je videl Izaija, Amócov sin. 023 ISA 013 002 Dvignite prapor na visoki gori, povzdignite jim glas, mahajte z roko, da lahko vstopijo v velika vrata plemičev. 023 ISA 013 003 Svojim posvečenim sem zapovedal, zaradi moje jeze sem poklical tudi moje mogočne, celó tiste, ki se razveseljujejo v mojem visočanstvu. 023 ISA 013 004 Hrup množice po gorah kakor od številnega ljudstva, bučen hrup kraljestev narodov, zbranih skupaj. Gospod nad bojevniki pregleduje vojsko za bitko. 023 ISA 013 005 Prihajajo iz daljne dežele, od konca neba, celó Gospod in orožja njegovega ogorčenja, da uničijo celotno deželo. 023 ISA 013 006 Tulite, kajti Gospodov dan je pri roki, ta bo prišel kakor uničenje od Vsemogočnega. 023 ISA 013 007 Zato bodo vse roke oslabele in vsako srce se bo stopilo 023 ISA 013 008 in bali se bodo. Ostre bolečine in bridkosti se jih bodo polastile. V bolečinah bodo, kakor ženska, ki je v porodnih mukah. Osupli bodo drug nad drugim, njihovi obrazi bodo kakor plameni. 023 ISA 013 009 Glej, prihaja Gospodov dan, krut, z besom in silovito jezo, da naredi deželo opustošeno in njene grešnike bo pokončal iz nje. 023 ISA 013 010 Kajti zvezde neba in njegova ozvezdja ne bodo dajala svoje svetlobe. Sonce bo otemnelo v svojem vzhajanju in luna svoji svetlobi ne bo povzročila, da sveti. 023 ISA 013 011 Naseljeno zemljo bom kaznoval zaradi njihovega zla in zlobne zaradi njihove krivičnosti in povzročil bom, da se aroganca ponosnih konča in ponižal bom oholost strašnih. 023 ISA 013 012 Človeka bom naredil dragocenejšega kakor čisto zlato, celo človeka kakor zlat klin iz Ofírja. 023 ISA 013 013 Zato bom stresel nebesni obok in zemlja se bo odmaknila iz svojega mesta, v besu Gospoda nad bojevniki in na dan njegove krute jeze. 023 ISA 013 014 Ta bo kakor preganjana srna in kakor ovca, katere noben človek ne zbira. Obrnili se bodo vsak človek k svojemu lastnemu ljudstvu in vsak bo bežal v svojo lastno deželo. 023 ISA 013 015 Vsak, kdor je najden, bo preboden in vsak, kdor jim je pridružen, bo padel pod mečem. 023 ISA 013 016 Tudi njihovi otroci bodo razbiti na koščke pred njihovimi očmi, njihove hiše bodo oplenjene in njihove žene posiljene. 023 ISA 013 017 Glej, zoper njih bom razvnel Medijce, ki se ne bodo ozirali na srebro in glede zlata, v njem se ne bodo razveseljevali. 023 ISA 013 018 Tudi njihovi loki bodo mladeniče raztreščili na koščke in ne bodo imeli usmiljenja do sadu maternice; njihovo oko ne bo prizaneslo otrokom. 023 ISA 013 019 Babilon, slava kraljestev, lepota kaldejske odličnosti, bo kakor ko je Bog razdejal Sódomo in Gomóro. 023 ISA 013 020 Ta ne bo nikoli naseljen niti se ne bo prebivalo v njem od roda do roda, niti tam Arabec ne bo postavil šotora, niti tam pastirji ne bodo postavljali svojih staj. 023 ISA 013 021 Temveč bodo tam ležale divje puščavske živali in njihove hiše bodo polne otožnih živih ustvarjenih bitij in sove bodo prebivale tam in kozjenogi bodo tam plesali. 023 ISA 013 022 Divje živali iz otokov bodo klicale v svojih zapuščenih hišah in zmaji v svojih prijetnih palačah in njen čas je blizu, da pride in njeni dnevi ne bodo podaljšani. 023 ISA 014 001 Kajti Gospod bo imel usmiljenje do Jakoba in bo vendar izbral Izrael in jih postavil v njihovo lastno deželo, in tujci bodo združeni z njimi in se bodo trdno pridružili Jakobovi hiši. 023 ISA 014 002 Ljudstvo jih bo vzelo in jih privedlo na njihov kraj. Izraelova hiša jih bo vzela v last v Gospodovi deželi za služabnice in pomočnice. Odvedli jih bodo ujete tisti, katerih ujetniki so bili in vladali bodo nad svojimi zatiralci. 023 ISA 014 003 Na ta dan se bo zgodilo, ko ti bo Gospod dal počitek pred tvojo bridkostjo, pred tvojim strahom in pred trdim suženjstvom, s čimer si bil primoran, da služiš, 023 ISA 014 004 da boš vzel ta pregovor zoper babilonskega kralja in rekel: „Kako je zatiralec končal! Zlato mesto je končalo! 023 ISA 014 005 Gospod je zlomil palico zlobnih in žezlo vladarjev. 023 ISA 014 006 Tisti, ki je v besu udaril ljudstvo z nenehnim udarcem, tisti, ki je narodom vladal v jezi, je preganjan in nihče ne zadržuje. 023 ISA 014 007 Celotna zemlja je pri počitku in mirna. Oni izbruhnejo v petje. 023 ISA 014 008 Da, ciprese se razveseljujejo ob tebi in libanonske cedre, rekoč: ‚Odkar si položen dol, noben sekalec ni prišel zoper nas.‘ 023 ISA 014 009 Pekel od spodaj vztrepetava zaradi tebe, da te sreča ob tvojem prihodu. Zaradi tebe razvnema mrtve, celó vse zemeljske vodje, iz njihovih prestolov je dvignil vse kralje narodov. 023 ISA 014 010 Vsi ti bodo govorili in ti rekli: ‚Si tudi ti postal slaboten, kakor mi? Si postal podoben nam?‘ 023 ISA 014 011 Tvoj pomp je priveden dol h grobu in zvok tvojih lir. Ličinka se razteguje pod teboj in ličinke te pokrivajo. 023 ISA 014 012 Kako si padel z neba, oh Lucifer, sin jutra! Kako si posekan na tla, ki si narode slabil! 023 ISA 014 013 Ker si rekel v svojem srcu: ‚Vzpel se bom v nebesa, svoj prestol bom povzdignil nad Božje zvezde. Tudi na gori skupnosti bom sedel, na obronkih severa, 023 ISA 014 014 nad višine oblakov se bom dvignil, podoben bom Najvišjemu.‘ 023 ISA 014 015 Vendar boš priveden dol v pekel, na obronke jame. 023 ISA 014 016 Tisti, ki te vidijo, te bodo natančno ogledovali in preudarjali, rekoč: ‚Mar je to mož, ki je počel, da je zemlja trepetala, ki je pretresal kraljestva, 023 ISA 014 017 ki je naredil svet kakor divjino in uničil njegova mesta, ki ni odprl hiše svojih ujetnikov?‘ 023 ISA 014 018 Vsi kralji narodov, celó vsi izmed njih, ležijo v slavi, vsak v svoji lastni hiši. 023 ISA 014 019 Ti pa si izvržen iz svojega groba, kakor gnusna mladika in kakor oblačilo tistih, ki so umorjeni, prebodeni z mečem, ki gredo dol k jamskim kamnom, kakor truplo, pomendrano pod stopali. 023 ISA 014 020 Ne boš pridružen z njimi pri pokopu, ker si uničil svojo deželo in umoril svoje ljudstvo. Seme hudodelcev nikoli ne bo ugledno. 023 ISA 014 021 Pripravite pokol za njegove otroke zaradi krivičnosti njihovih očetov, da ne vstanejo niti ne vzamejo v last dežele niti ne napolnijo obličja zemeljskega kroga z mesti. 023 ISA 014 022 Kajti dvignil se bom proti njim, ‘govori Gospod nad bojevniki, ‚in iztrebil iz Babilona ime in ostanek, sina in nečaka, ‘govori Gospod. 023 ISA 014 023 ‚Prav tako ga bom naredil posest za bobnarico in vodne tolmune in pometel ga bom z metlo uničenja, ‘govori Gospod nad bojevniki. 023 ISA 014 024 Gospod nad bojevniki je prisegel, rekoč: ‚Zagotovo, kakor sem si zamislil, tako se bo zgodilo in kakor sem se namenil, tako bo ostalo, 023 ISA 014 025 da bom v svoji deželi zlomil Asirca in na svojih gorah ga bom pogazil pod stopalom. Potem bo njegov jarem odšel od njih in njegovo breme bo odšlo iz njihovih ramen.‘“ 023 ISA 014 026 To je namen, ki je namenjen nad celotno zemljo, in to je roka, ki je iztegnjena nad vsemi narodi. 023 ISA 014 027 Kajti Gospod nad bojevniki se je namenil in kdo bo to razveljavil? Njegova roka je iztegnjena in kdo jo bo zavrnil? 023 ISA 014 028 To breme je bilo v letu, ko je kralj Aház umrl. 023 ISA 014 029 Ne razveseli se ti, celotna Palestina, ker je palica tistega, ki te je udaril, zlomljena, kajti iz kačje korenine bo prišla strupena kača in njen sad bo ognjena leteča kača. 023 ISA 014 030 Prvorojenec revnega bo nahranjen in pomoči potreben se bo ulegel v varnosti in z lakoto bom ubil tvojo korenino, on pa bo pokončal tvoj preostanek. 023 ISA 014 031 Tulite, oh velika vrata, jokaj, oh mesto, ti, celotna Palestina si raztopljena, kajti iz severa bo prišel dim in nihče ne bo sam v svojih določenih časih. 023 ISA 014 032 Kaj bo nekdo potem odgovoril poslancem naroda? Da je Gospod ustanovil Sion in revni izmed njegovega ljudstva bodo zaupali vanj. 023 ISA 015 001 Breme Moába. Ker je ponoči Ar Moáb opustošen in priveden v tišino, ker je ponoči Kir Moáb opustošen in priveden v tišino; 023 ISA 015 002 odšel je gor do Bajita in do Dibóna, visoka kraja, da bi jokal. Moáb bo tulil nad Nebójem in nad Médebo, na vseh njihovih glavah bo plešavost in vsaka brada bo odrezana. 023 ISA 015 003 Na njihovih ulicah se bodo opasovali z vrečevino, na vrhovih njihovih hiš in na njihovih ulicah bo vsakdo tulil, obilno jokajoč. 023 ISA 015 004 Hešbón bo vpil in Elalé. Njun glas bo slišati celó do Jahaca, zato bodo oboroženi moábski vojaki zavpili, njegovo življenje mu bo mučno. 023 ISA 015 005 Moje srce bo vpilo zaradi Moába, njegovi ubežniki bodo bežali do Coarja, telica starosti treh let, kajti ob vzpenjanju Luhíta bodo jokajoč šli gor, kajti na poti Horonájima bodo vzdignili krik pogube. 023 ISA 015 006 Kajti vode Nimríma bodo zapuščene, kajti seno je propadlo, trava je posušena, tam ni nobene zelene stvari. 023 ISA 015 007 Zato bodo obilje, ki so ga dobili in to, kar so nakopičili, odnesli proč k vrbovemu potoku. 023 ISA 015 008 Kajti vpitje je šlo naokoli Moábovih mej, njihovo tuljenje do Eglájima in njihovo tuljenje do Beêr Elíma. 023 ISA 015 009 Kajti vode Dimóna bodo polne krvi, kajti privedel bom več nad Dimón, leve nad tiste, ki pobegnejo iz Moába in nad preostanek dežele. 023 ISA 016 001 Pošljite jagnje k vladarju dežele iz Sele k divjini, h gori hčere sionske. 023 ISA 016 002 Kajti zgodilo se bo, da kakor je tavajoč ptič vržen iz gnezda, tako bodo moábske hčere pri prehodih Arnóna. 023 ISA 016 003 Posvetuj se, izvrši sodbo, svojo senco naredi kakor noč v sredi opoldneva, skrij pregnance, ne izdaj tistega, ki tava. 023 ISA 016 004 Naj moji pregnanci prebivajo s teboj, Moáb. Bodi jim skrivališče pred obličjem plenilca, kajti izsiljevalec je pri koncu, plenilec pojenjuje, kajti zatiralci so použiti iz dežele. 023 ISA 016 005 V usmiljenju bo prestol postavljen in sedel bo na njem v resnici, v Davidovem šotorskem svetišču, sodeč, iščoč sodbe in pospešujoč pravičnost. 023 ISA 016 006 Slišali smo o Moábovem ponosu; zelo je ponosen, celó o njegovi oholosti in njegovem ponosu in njegovem besu, toda njegove laži ne bodo takšne. 023 ISA 016 007 Zato bo Moáb tulil za Moábom, vsi bodo tulili, kajti temelji Kir Heresa bodo žalovali; zagotovo so udarjeni. 023 ISA 016 008 Kajti hešbónska polja pešajo in vino iz Sibme. Gospodarji poganov so zlomili njegove glavne sadike, prišli so celó do Jazêrja, tavali so skozi divjino. Njegovi poganjki se iztezajo, odšli so preko morja. 023 ISA 016 009 Zato bom z jokom objokoval sibmansko trto iz Jazêrja. Namakal te bom s svojimi solzami, oh Hešbón in Elaléja, zaradi vpitja za tvojimi poletnimi sadovi in ker je tvoja žetev propadla. 023 ISA 016 010 Veselje je odvzeto in radost iz obilnega polja in v vinogradih ne bo petja niti ne bo vriskanja niti tam ne bo vpitja. Tlačitelji ne bodo tlačili nobenega vina v svojih stiskalnicah; njihovemu vriskanju ob trgatvi sem naredil, da odneha. 023 ISA 016 011 Zato bo moja notranjost zvenela kakor harfa za Moábom in moji notranji deli za Kir Heresom. 023 ISA 016 012 In zgodilo se bo, ko bo videno, da je Moáb izmučen na visokih krajih, da bo prišel k svojemu svetišču, da moli, toda ne bo prevladal. 023 ISA 016 013 To je beseda, ki jo je od tistega časa Gospod govoril glede Moába. 023 ISA 016 014 Toda sedaj je Gospod govoril, rekoč: „Znotraj treh let, kakor so najemnikova leta in Moábova slava bo zaničevana z vso tisto veliko množico in preostanek bo zelo majhen in slaboten.“ 023 ISA 017 001 Breme Damaska: „Glej, Damask je odvzet od tega, da je mesto in bo kup razvalin. 023 ISA 017 002 Mesta Aroêrja so zapuščena. Ta bodo za trope, ki bodo legli in nihče jih ne bo strašil. 023 ISA 017 003 Trdnjava bo prav tako prenehala od Efrájima in kraljestvo od Damaska in preostanek iz Sirije. Oni bodo kakor slava Izraelovih otrok, “govori Gospod nad bojevniki. 023 ISA 017 004 „Na tisti dan se bo zgodilo, da se bo Jakobova slava stanjšala in mastnost njegovega mesa bo shujšala. 023 ISA 017 005 To bo kakor ko žanjec zbira žito in s svojim laktom žanje klasje, in to bo kakor tisti, ki zbira klasje v dolini Rafájim. 023 ISA 017 006 Vendar bodo v njem ostali paberkovalni grozdi, kakor tresenje oljke, dve ali tri jagode na vrhu najvišje veje, štiri ali pet na njenih zunanjih rodovitnih mladikah, “govori Gospod, Izraelov Bog. 023 ISA 017 007 Na tisti dan bo človek gledal k svojemu Stvarniku in njegove oči bodo imele spoštovanje do Svetega Izraelovega. 023 ISA 017 008 Ne bo gledal k oltarjem, delu svojih rok, niti ne bo spoštoval tega, kar so naredili njegovi prsti ali ašer ali podob. 023 ISA 017 009 Na tisti dan bodo njegova utrjena mesta kakor zapuščena veja in najvišja mladika, ki so jo pustili zaradi Izraelovih otrok in tam bo opustošenje. 023 ISA 017 010 Ker si pozabil Boga rešitve svoje duše in se nisi spominjal skale svoje moči, zato boš sadil prijetne rastline in jih cepil s tujimi cepljenci. 023 ISA 017 011 Podnevi boš svoji rastlini naredil, da zraste in zjutraj boš svojemu semenu naredil, da cveti, toda žetev bo kup na dan žalosti in obupne bridkosti. 023 ISA 017 012 Gorje množici številnih ljudi, ki zganjajo hrup, podoben hrupu morij in vrvežu narodov, ki delajo vrvež, podoben vrvežu mogočnih vodá! 023 ISA 017 013 Narodi bodo hiteli kakor besnenje mnogih vodá, toda Bog jih bo ukoril in pobegnili bodo daleč proč in pregnani bodo kakor pleve gora pred vetrom in kakor kotaleča se stvar pred vrtinčastim vetrom. 023 ISA 017 014 Glej, ob večernem času stiska in pred jutrom ga ni. To je delež tistih, ki nas plenijo in žreb tistih, ki nas ropajo. 023 ISA 018 001 Gorje deželi, zasenčeni s perutmi, ki je onkraj etiopskih rek, 023 ISA 018 002 ki pošilja predstavnike po morju, celo v posodah iz ločja na vodah, rekoč: „Pojdite, vi nagli poslanci, k narodu, razkropljenemu in razgaljenemu, k ljudstvu, strašnemu od njihovega začetka do zdaj; narodu razdeljenemu in pomendranemu, katerega deželo so oplenile reke! 023 ISA 018 003 Vsi vi naseljenci zemlje in prebivalci na zemlji, glejte, ko dviguje zastavo na gorah in ko zatrobi na šofar, prisluhnite. 023 ISA 018 004 Kajti tako mi je rekel Gospod: ‚Vzel si bom svoj počitek in preudaril bom v svojem bivališču, kakor sončna vročina na rastlinah in kakor oblak rose na vročini žetve. 023 ISA 018 005 Kajti pred žetvijo, ko je brst popoln in kislo grozdje dozoreva v cvetu, bo z obdelovalnimi kavlji odrezal tako poganjke, kakor odvzel in odrezal mladike. 023 ISA 018 006 Skupaj bodo prepuščeni perjadi gora in zemeljskim živalim, in perjad bo na njih preživela čas žetve in vse zemeljske živali bodo prezimovale na njih. 023 ISA 018 007 V tistem času bo prineseno darilo Gospodu nad bojevniki, od ljudstva, razkropljenega in razgaljenega in od ljudstva, ki je strašno od njihovega začetka do sedaj, naroda, ki je razdeljen in pomendran pod stopalom, katerega deželo so oplenile reke, do kraja imena Gospoda nad bojevniki, gore Sion.‘“ 023 ISA 019 001 Breme Egipta. Glej, Gospod jaha na naglem oblaku in prišel bo v Egipt in egiptovski maliki bodo drhteli ob njegovi prisotnosti in srce Egipta se bo stopilo v njegovi sredi. 023 ISA 019 002 „Egipčane bom naravnal zoper Egipčane in bojevali se bodo vsak zoper svojega brata in vsak zoper svojega soseda, mesto zoper mesto in kraljestvo zoper kraljestvo. 023 ISA 019 003 Egiptovski duh bo odpovedal v njihovi sredi in uničil bom njihov nasvet in iskali bodo k malikom in h krotilcem in k tistim, ki imajo osebne duhove in k čarovnikom. 023 ISA 019 004 Egipčane bom predal v roko krutega gospodarja in silovit kralj bo vladal nad njimi, “govori Gospod, Gospod nad bojevniki. 023 ISA 019 005 Vode iz morja se bodo posušile in reke bodo zapuščene in posušene. 023 ISA 019 006 Reke bodo obrnili daleč proč in obrambni jarki bodo izpraznjeni ter posušeni. Trstje in rogoz bo ovenelo. 023 ISA 019 007 Papirno trstje pri potokih, pri ustju potokov in vsaka posejana stvar ob potokih bo ovenela, bo odgnana in ne bo je več. 023 ISA 019 008 Tudi ribiči bodo žalovali in vsi tisti, ki mečejo trnek v potoke bodo žalovali in tisti, ki razširjajo mreže nad vodami, bodo pešali. 023 ISA 019 009 Poleg tega bodo zbegani tisti, ki delajo s tankim lanom in tisti, ki tkejo mreže. 023 ISA 019 010 Zlomljeni bodo v svojih namenih vsi, ki delajo zapornice in ribnike za ribe. 023 ISA 019 011 Zagotovo so princi Coana bedaki, nasvet modrih faraonovih svetovalcev je postal brutalen. Kako pravite faraonu: „Jaz sem sin modrega, sin starodavnih kraljev?“ 023 ISA 019 012 Kje so tisti? Kje so tvoji modri možje? In naj ti sedaj povedo in naj vedo kaj je Gospod nad bojevniki namenil nad Egiptom. 023 ISA 019 013 Princi Coana so postali bedaki, princi Nofa so zavedeni, zapeljali so tudi Egipt, celó tiste, ki so opora njegovih rodov. 023 ISA 019 014 Gospod je v njihovo sredo pomešal sprevrženega duha in Egiptu so storili, da se moti v vsakem svojem delu, kakor se pijan mož opoteka v svojem bruhanju. 023 ISA 019 015 Niti tam ne bo nobenega dela za Egipt, katerega bi glava ali rep, palmova veja ali ločje lahko opravili. 023 ISA 019 016 Na tisti dan bo Egipt podoben ženski in bo prestrašen in bal se bo zaradi tresenja roke Gospoda nad bojevniki, ki jo trese nad njim. 023 ISA 019 017 Judova dežela bo strahota Egiptu. Vsak, kdor jo omenja, bo v sebi prestrašen zaradi namena Gospoda nad bojevniki, katerega je določil zoper njega. 023 ISA 019 018 Na tisti dan bo pet mest v egiptovski deželi govorilo kánaanski jezik in prisegalo pri Gospodu nad bojevniki; eno bo imenovano Mesto uničenja. 023 ISA 019 019 Na tisti dan bo tam oltar Gospodu v sredi egiptovske dežele in steber Gospodu pri njegovi meji. 023 ISA 019 020 Ta bo za znamenje in za pričevanje Gospodu nad bojevniki v egiptovski deželi, kajti klicali bodo h Gospodu zaradi zatiralcev in poslal jim bo rešitelja in mogočnega in ta jih bo osvobodil. 023 ISA 019 021 Gospod bo znan Egiptu in Egipčani bodo na tisti dan poznali Gospoda in opravljali klavno daritev in darovanje. Da, prisegali bodo prisego h Gospodu in jo izvedli. 023 ISA 019 022 Gospod bo udaril Egipt. Udaril ga bo in ozdravil in vrnili se bodo celó h Gospodu in izprošen bo od njih in jih bo ozdravil. 023 ISA 019 023 Na tisti dan bo tam glavna cesta iz Egipta v Asirijo in Asirec bo prišel v Egipt in Egipčan v Asirijo in Egipčani bodo služili z Asirci. 023 ISA 019 024 Na tisti dan bo Izrael tretji z Egiptom in Asirijo, celó blagoslov v sredi dežele, 023 ISA 019 025 katerega bo Gospod nad bojevniki blagoslovil, rekoč: „Blagoslovljen bodi Egipt, moje ljudstvo in Asirija, delo mojih rok in Izrael, moja dediščina.“ 023 ISA 020 001 V letu, ko je Tartan prišel v Ašdód (ko ga je asirski kralj Sargon poslal) in se boril zoper Ašdód in ga zavzel, 023 ISA 020 002 ob istem času je spregovoril Gospod po Izaiju, Amócovemu sinu, rekoč: „Pojdi in odveži vrečevino s svojih ledij in sezuj si svoj čevelj s svojega stopala.“In storil je tako, hodeč nag in bos. 023 ISA 020 003 Gospod je rekel: „Podobno kot moj služabnik Izaija tri leta hodi nag in bos za znamenje in čudo nad Egiptom in nad Etiopijo, 023 ISA 020 004 tako bo asirski kralj odvedel Egipčane ujetnike in Etiopce ujetnike, mlade in stare, nage in bose, celo z njihovimi nepokritimi zadnjicami, v egiptovsko sramoto. 023 ISA 020 005 Bali se bodo in osramočeni bodo od Etiopije, njihovega pričakovanja in od Egipta, njihove slave. 023 ISA 020 006 Prebivalec tega otoka bo na tisti dan rekel: ‚Glej, takšno je naše pričakovanje, kamor smo pobegnili po pomoč, da bi bili osvobojeni pred asirskim kraljem in kako bomo pobegnili?‘“ 023 ISA 021 001 Breme puščave morja. Kakor gredo skozi vrtinčasti vetrovi na jugu, tako ta prihaja iz puščave, iz strašne dežele. 023 ISA 021 002 Mučno videnje mi je naznanjeno, zahrbtnež postopa zahrbtno in plenilec pleni. Pojdi gor, oh Elám. Oblegaj, oh Medija. Vsemu njihovemu vzdihovanju sem storil, da preneha. 023 ISA 021 003 Zato so moja ledja napolnjena z bolečino. Polastile so se me ostre bolečine, kakor ostre bolečine ženske, ki je v porodnih mukah. Sklonjen sem bil ob poslušanju tega, ob gledanju tega sem bil zaprepaden. 023 ISA 021 004 Moje srce trepeta, grozljivost me je preplašila. Noč mojega užitka mi je obrnil v strah. 023 ISA 021 005 Pripravite mizo, stražite v stražnem stolpu, jejte, pijte. Vstanite, vi princi in pomazilite ščit. 023 ISA 021 006 Kajti tako mi je rekel Gospod: „Pojdi, postavi stražarja, naj razglasi kar vidi.“ 023 ISA 021 007 Ta je zagledal bojni voz z nekaj konjeniki, voz z osli in voz s kamelami in marljivo prisluhnil z mnogo pozornosti 023 ISA 021 008 ter zavpil: „Lev. ‚Moj Gospod, nenehno stojim na stražnem stolpu podnevi in na svojo stražo sem postavljen cele noči 023 ISA 021 009 in glej, sem prihaja bojni voz z možmi, z nekaj konjeniki.‘“Odgovoril je in rekel: „Babilon je padel, padel je in vse rezane podobe njegovih bogov je zdrobil na tla.“ 023 ISA 021 010 Oh, moja mlatev in žito mojih tal. To, kar sem slišal od Gospoda nad bojevniki, Izraelovega Boga, sem vam naznanil. 023 ISA 021 011 Breme o Dumi. Kliče me iz Seírja: „Stražar, kaj je glede noči? Stražar, kaj je glede noči?“ 023 ISA 021 012 Stražar je rekel: „Prihaja jutro in tudi noč. Če hočete poizvedeti, poizvejte. Vrnite se, pridite.“ 023 ISA 021 013 Breme nad Arabijo. V arabskem gozdu boste prenočevale, oh ve, potujoče skupine Dedánovcev. 023 ISA 021 014 Prebivalci dežele Temá so prinesli vodo tistemu, ki je bil žejen. Tistega, ki je bežal, so prestregli s svojim kruhom. 023 ISA 021 015 Kajti pobegnili so pred meči, pred izvlečenim mečem, pred napetim lokom in pred bolečino vojne. 023 ISA 021 016 Kajti tako mi je rekel Gospod: „Znotraj leta, glede na najemnikova leta in vsa slava Kedárja bo padla. 023 ISA 021 017 Preostanek izmed števila lokostrelcev, močni možje izmed kedárskih otrok, bodo zmanjšani, “kajti Gospod, Izraelov Bog, je to govoril. 023 ISA 022 001 Breme doline videnj. Kaj te sedaj pesti, da si v celoti odšel gor k hišnim streham? 023 ISA 022 002 Ti, ki si poln razgrajanja, hrupno mesto, radostno mesto. Tvoji umorjeni možje ni so umorjeni z mečem niti niso umrli v bitki. 023 ISA 022 003 Vsi tvoji vladarji so skupaj pobegnili. Zvezani so z lokostrelci. Vsi, ki so najdeni v tebi, so zvezani skupaj, ki so pobegnili od daleč. 023 ISA 022 004 Zatorej sem rekel: „Poglejte proč od mene, grenko bom jokal, ne trudite se, da bi me potolažili, zaradi plenjenja hčere mojega ljudstva. 023 ISA 022 005 Kajti to je dan stiske, mendranja in zmedenosti od Gospoda Boga nad bojevniki v dolini videnja, podiranja zidov in vpitja h goram. 023 ISA 022 006 Elám je nosil tul z bojnimi vozovi mož in konjeniki in Kir je odkril ščit. 023 ISA 022 007 In zgodilo se bo, da bodo tvoje izbrane doline polne vozov in konjeniki se bodo postrojili pri velikih vratih. 023 ISA 022 008 Odkril je Judovo pokrivalo in na tisti dan si pogledal k bojni opremi gozdne hiše. 023 ISA 022 009 Videli ste tudi vrzeli Davidovega mesta, da jih je mnogo in zbrali ste skupaj vode spodnjega ribnika. 023 ISA 022 010 Prešteli ste jeruzalemske hiše in porušili hiše, da utrdite obzidje. 023 ISA 022 011 Naredili ste tudi jarek med dvema zidovoma za vodo iz starega ribnika, toda niste pogledali k njegovemu izdelovalcu niti niste imeli spoštovanja do tistega, ki ga je dolgo nazaj oblikoval. 023 ISA 022 012 Na tisti dan je Gospod Bog nad bojevniki klical k jokanju, žalovanju, k plešavosti in k opasovanju z vrečevino 023 ISA 022 013 in glej, radost in veselje, klanje volov in ubijanje ovc, žrtje mesa in pitja vina. Jejmo in pijmo, kajti jutri bomo umrli. 023 ISA 022 014 To je bilo razodeto v moja ušesa po Gospodu nad bojevniki: „Zagotovo ta krivičnost ne bo očiščena od vas, dokler ne umrete, “govori Gospod Bog nad bojevniki. 023 ISA 022 015 Tako govori Gospod Bog nad bojevniki: „Pojdi, stopi k temu zakladniku, celó k Šebnáju, ki je nad hišo in reci: 023 ISA 022 016 ‚Kaj imaš tukaj? In koga imaš tukaj, da si si tukaj izklesal mavzolej kakor kdor si kleše mavzolej na višavi in ki zase vrezuje prebivališče v skali? 023 ISA 022 017 Glej, Gospod te bo odvedel proč z mogočnim ujetništvom in zagotovo te bo pokril. 023 ISA 022 018 Zagotovo se bo nasilno obrnil in te zalučal kakor žogo v veliko deželo. Tam boš umrl in tam bodo vozovi tvoje slave sramota hiši tvojega gospoda. 023 ISA 022 019 „Odgnal te bom iz tvojega položaja in iz tvojega mesta te bo zvrnil. 023 ISA 022 020 Na tisti dan se bo zgodilo, da bom poklical svojega služabnika Eljakíma, Hilkijájevega sina. 023 ISA 022 021 Oblekel ga bom s tvojim svečanim oblačilom, ga ojačal s tvojim pasom in tvojo vlado bom izročil v njegovo roko in on bo oče jeruzalemskim prebivalcem in Judovi hiši. 023 ISA 022 022 Ključ Davidove hiše bom položil na njegovo ramo; tako bo odprl in nihče ne bo zaprl; in zaprl bo in nihče ne bo odprl. 023 ISA 022 023 Pritrdil ga bom kakor žebelj na zanesljivo mesto in on bo za veličasten prestol hiši svojega očeta. 023 ISA 022 024 Nanj bodo obesili vso slavo hiše njegovega očeta, potomstvo in pregnance, vse posode majhne količine, od čašastih posod, celo do vseh posod iz usnja. 023 ISA 022 025 Na ta dan, “govori Gospod nad bojevniki, „bo žebelj, ki je bil pritrjen na zanesljivem kraju, odstranjen, posekan in pade; in breme, ki je bilo na njem, bo odsekano, “kajti Gospod je to govoril. 023 ISA 023 001 Breme [naselbine] Tir. Tulite, ve ladje iz Taršíša, kajti ta je opustošena, tako da tam ni nobene hiše niti vhoda vanjo; od dežele Kitéjcev jim je razodeto. 023 ISA 023 002 Bodite mirni, vi prebivalci otoka, vi, katere so sidónski trgovci, ki prečkajo morje, na novo napolnili. 023 ISA 023 003 Ob velikih vodah je seme Šihórja, žetev reke, njeno poplačilo in ona je dobiček narodom. 023 ISA 023 004 Bodi osramočen, oh Sidón, kajti morje je spregovorilo, celó moč morja, rekoč: „Ne mučim se, niti ne rojevam otrok, niti ne negujem mladeničev, niti ne vzgajam devic. 023 ISA 023 005 Kakor ob poročilu glede Egipta, tako bodo boleče zaskrbljeni ob poročilu iz [naselbine] Tir. 023 ISA 023 006 Prepeljite se v Taršíš; tulite, vi prebivalci otoka. 023 ISA 023 007 Ali je to vaše radostno mesto, katerega starodavnost je od starodavnih dni? Njegova lastna stopala ga bodo odnesla daleč, da začasno biva. 023 ISA 023 008 Kdo je sprejel ta nasvet zoper [naselbino] Tir, obkrožujoče mesto, katere trgovci so princi, katere preprodajalci so častitljivi [ljudje] zemlje? 023 ISA 023 009 Gospod nad bojevniki je to namenil, da omadežuje ponos vse slave in da privede v zaničevanje vse častitljive [ljudi] zemlje. 023 ISA 023 010 Prečkaj skozi svojo deželo kakor reka, oh taršíška hči. Tam ni več nobene moči. 023 ISA 023 011 Svojo roko je iztegnil nad morje, stresel je kraljestva. Gospod je izdal zapoved zoper trgovsko mesto, da uniči njegova močna oporišča. 023 ISA 023 012 Rekel je: „Ne boš se več razveseljevala, oh ti zatirana devica, hči sidónska. Vstani, prečkaj h Kitéjcem; tudi tam ne boš imela počitka. 023 ISA 023 013 Glej, dežela Kaldejcev; tega ljudstva ni bilo, dokler ga ni Asirec osnoval za tiste, ki prebivajo v divjini. Postavili so njegove stolpe, vzdignili so njegove palače; in privedel ga je do ruševin. 023 ISA 023 014 Tulite ve ladje iz Taršíša, kajti vaša moč je opustošena. 023 ISA 023 015 Na tisti dan se bo zgodilo, da bo [naselbina] Tir pozabljena sedemdeset let, glede na dneve enega kralja. Po koncu sedemdesetih let bo [naselbina] Tir pela kakor pocestnica. 023 ISA 023 016 Vzemi harfo, pojdi okoli mesta, ti pocestnica, ki si bila pozabljena; naredi prijetno melodijo, poj mnoge pesmi, da se te bodo lahko spomnili. 023 ISA 023 017 Po koncu sedemdesetih let se bo zgodilo, da bo Gospod obiskal [naselbino] Tir in se obrnil k njenemu plačilu in zagrešila bo prešuštvovanje, z vsemi kraljestvi sveta, na obličju zemlje. 023 ISA 023 018 Njen trgovski dobiček in njena [vlačugarska] nagrada bosta sveto Gospodu. To ne bo več shranjeno niti kopičeno, kajti njen trgovski dobiček bo za tiste, ki prebivajo pred Gospodom, da bodo zadostno jedli in za trpežno oblačilo. 023 ISA 024 001 Glej, Gospod dela zemljo prazno in jo dela opustošeno in jo prevrača in razpršuje njene prebivalce. 023 ISA 024 002 Zgodilo se bo, kakor z ljudstvom, tako z duhovnikom; kakor s služabnikom, tako z njegovim gospodarjem; kakor s služabnico, tako z njeno gospodarico; kakor s kupcem, tako s prodajalcem; kakor s tistim, ki posoja, tako z izposojevalcem; kakor z jemalcem obresti, tako s tistim, ki mu daje obresti. 023 ISA 024 003 Dežela bo popolnoma izpraznjena in popolnoma oplenjena, kajti Gospod je spregovoril to besedo. 023 ISA 024 004 Zemlja žaluje in bledi, zemeljski krog peša in bledi, ošabno ljudstvo zemlje peša. 023 ISA 024 005 Tudi zemlja je omadeževana pod njenimi prebivalci, ker so prekršili postave, spremenili odredbo, prelomili večno zavezo. 023 ISA 024 006 Zato je prekletstvo požrlo zemljo in tisti, ki prebivajo na njej, so zapuščeni. Zato so prebivalci zemlje požgani in ostalo je le malo mož. 023 ISA 024 007 Novo vino žaluje, trta peša, vsi veselo–srčni vzdihujejo. 023 ISA 024 008 Veselje bobničev pojenjuje, hrup tistih, ki se veselijo, se končuje, radost harfe pojenjuje. 023 ISA 024 009 Vina ne bodo pili s pesmijo; močna pijača bo grenka tistim, ki jo pijejo. 023 ISA 024 010 Mesto zmešnjave je zlomljeno. Vsaka hiša je zaprta, da noben človek ne more vstopiti. 023 ISA 024 011 Tam je na ulicah jokanje zaradi vina; vsa radost je otemnela, veselje dežele je odšlo. 023 ISA 024 012 V mestu je ostalo opustošenje in velika vrata so udarjena z uničenjem. 023 ISA 024 013 Ko bo tako v sredi dežele med ljudstvom, bo tam kakor otresanje oljke in kakor paberkovanje grozdov, ko je trgatev končana. 023 ISA 024 014 Povzdignili bodo svoj glas, peli bodo zaradi Gospodovega veličanstva, glasno bodo klicali od morja. 023 ISA 024 015 Zatorej proslavljajte Gospoda v ognjih, celó ime Gospoda, Izraelovega Boga, na morskih otokih. 023 ISA 024 016 Od skrajnih delov zemlje smo slišali pesmi, celó slavo k pravičnemu. Toda rekel sem: „Moja pustost, moja pustost, gorje meni! Zahrbtneži so postopali zahrbtno; da, zahrbtneži so postopali zelo zahrbtno.“ 023 ISA 024 017 Strah, jama in zanka so nad teboj, oh, prebivalec zemlje. 023 ISA 024 018 Zgodilo se bo, da kdor pobegne pred hrupom strahu, bo padel v jamo; in kdor prihaja gor iz srede jame, bo ujet v zanko, kajti okna od zgoraj so odprta in temelji zemlje se tresejo. 023 ISA 024 019 Zemlja je popolnoma razrušena, zemlja je čisto raztopljena, zemlja je silno premaknjena. 023 ISA 024 020 Zemlja se bo opotekala sem ter tja kakor pijanec in odstranjena bo kakor koča in njen prestopek bo težak nad njo in ta bo padla in ne bo ponovno vstala. 023 ISA 024 021 Na tisti dan se bo zgodilo, da bo Gospod kaznoval vojsko vzvišenih, ki so na višavi in zemeljske kralje na zemlji. 023 ISA 024 022 Zbrani bodo skupaj, kakor so jetniki zbrani v jami in zaprti bodo v ječi in po mnogih dneh bodo obiskani. 023 ISA 024 023 Potem bo luna zbegana in sonce osramočeno, ko bo Gospod nad bojevniki veličastno kraljeval na gori Sion in v Jeruzalemu in pred njegovimi starci. 023 ISA 025 001 Oh Gospod, ti si moj Bog; poviševal te bom, hvalil bom tvoje ime, kajti storil si čudovite stvari; tvoji nasveti od davnine so zvestoba in resnica. 023 ISA 025 002 Kajti iz mesta si naredil kup; iz obrambnega mesta razvalino, da palača tujcev ni več mesto; ta ne bo nikoli zgrajena. 023 ISA 025 003 Zato te bo močno ljudstvo proslavljalo in mesto strašnih narodov se te bo balo. 023 ISA 025 004 Kajti bil si moč revnim, moč pomoči potrebnim v njihovi tegobi, zatočišče pred viharjem, senca pred vročino, ko je udar strahovitežev kakor vihar proti zidu. 023 ISA 025 005 Hrup tujcev boš ponižal kakor vročino na suhem kraju, celó vročino s senco oblaka; mladika strahovitežev bo ponižana. 023 ISA 025 006 Na tej gori bo Gospod nad bojevniki vsem ljudstvom pripravil praznovanje mastnih stvari, praznovanje vin na drožeh, mastnih stvari polnih mozga, dobro prečiščenih, dolgo hranjenih vin. 023 ISA 025 007 Na tej gori bo uničil obličje zagrinjala, vrženega nad vsa ljudstva in zagrinjalo, ki je razprostrto nad vsemi narodi. 023 ISA 025 008 V zmagi bo pogoltnil smrt. Gospod Bog bo obrisal solze iz vseh obrazov in sramoto svojega ljudstva bo vzel proč iz vse zemlje, kajti Gospod je to govoril. 023 ISA 025 009 Na ta dan bo rečeno: „Glej! To je naš Bog; čakali smo nanj in on nas bo rešil. To je Gospod; čakali smo nanj, veseli bomo in se razveseljevali v njegovi rešitvi duše.“ 023 ISA 025 010 Kajti na tej gori bo počivala Gospodova roka in Moáb bo pomendran pod njim, celo kakor je slama pomendrana za gnojišče. 023 ISA 025 011 Svoje roke bo razširil v njihovi sredi, kakor kdor plava razširja svoje roke za plavanje. Njihov ponos bo ponižal skupaj s pleni njihovih rok. 023 ISA 025 012 Trdnjavo visoke utrdbe tvojega obzidja bo ponižal, nizko položil in privedel k tlom, celó k prahu. 023 ISA 026 001 Na tisti dan bo ta pesem prepevana v Judovi deželi: „Imamo močno mesto; rešitev duše bo Bog določil za zidove in branike. 023 ISA 026 002 Odprite velika vrata, da bo pravičen narod, ki varuje resnico, lahko vstopil. 023 ISA 026 003 Ohranil ga boš v popolnem miru, čigar um se zadržuje na tebi, ker on zaupa vate. 023 ISA 026 004 Zaupajte v Gospoda na veke, kajti v Gospodu Jahveju je večna moč. 023 ISA 026 005 Kajti on poniža tiste, ki prebivajo na višavi; vzvišeno mesto, polaga ga nizko, polaga ga nizko, celó k tlom; prinaša ga celo k prahu. 023 ISA 026 006 Stopalo ga bo pomendralo, celó stopalo revnega in koraki pomoči potrebnih.“ 023 ISA 026 007 Pot pravičnih je poštenost. Ti, najpokončnejši, tehtaš stezo pravičnih. 023 ISA 026 008 Da, na poti tvojih sodb, oh Gospod, smo čakali nate; hrepenenje naše duše je k tvojemu imenu in k spominu nate. 023 ISA 026 009 S svojo dušo sem te želel ponoči; da, s svojim duhom znotraj sebe te bom iskal zgodaj, kajti ko so tvoje sodbe na zemlji, se bodo prebivalci sveta učili pravičnosti. 023 ISA 026 010 Naj bo naklonjenost pokazana zlobnemu, vendar se ne bo naučil pravičnosti. V deželi poštenosti bo ravnal nepravično in ne bo gledal Gospodovega veličanstva. 023 ISA 026 011 Gospod, kadar je tvoja roka dvignjena, ne bodo videli. Toda videli bodo in bodo osramočeni zaradi svoje zavisti nad ljudstvom; da, požrl jih bo ogenj tvojih sovražnikov. 023 ISA 026 012 Gospod, ti nam hočeš določiti mir, kajti naredil si tudi vsa naša dela v nas. 023 ISA 026 013 Oh Gospod, naš Bog, drugi gospodarji poleg tebe so imeli gospostvo nad nami, toda samo po tebi bomo naredili omembo tvojega imena. 023 ISA 026 014 Mrtvi so, ne bodo živeli; preminuli so, ne bodo vstali. Zato si jih obiskal, uničil in storil, da ves spomin nanje izgine. 023 ISA 026 015 Povečal si narod, oh Gospod, ti si povečal narod. Proslavljen si. Odstranil si ga daleč, k vsem koncem zemlje. 023 ISA 026 016 Gospod, v stiski so te obiskali, izlili so molitev, ko je bilo nad njimi tvoje karanje. 023 ISA 026 017 Kakor je nosečnica, ko se približuje čas njenega poroda, v bolečini in vpije v svojih ostrih bolečinah, tako smo bili mi v tvojem pogledu, oh Gospod. 023 ISA 026 018 Bili smo z otrokom, bili smo v bolečini, tako smo kakor bi rodili veter; na zemlji nismo dosegli nobene osvoboditve; niti prebivalci zemlje niso padli. 023 ISA 026 019 Tvoji mrtvi možje bodo živeli, skupaj z mojim truplom bodo vstali. Zbudite se in pojte, vi, ki prebivate v prahu, kajti tvoja rosa je kakor rosa zelišč in zemlja bo izvrgla mrtve. 023 ISA 026 020 Pridite, moje ljudstvo, vstopite v svoje sobe in zaprite svoja vrata naokoli sebe. Skrijte se kakor bi bilo za kratek trenutek, dokler ne bo ogorčenje minilo. 023 ISA 026 021 Kajti, glejte, Gospod prihaja iz svojega kraja, da kaznuje prebivalce zemlje zaradi njihove krivičnosti. Tudi zemlja bo razkrila svojo kri in ne bo več pokrivala svojih umorjenih. 023 ISA 027 001 Na tisti dan bo Gospod s svojim bridkim, velikim in močnim mečem kaznoval leviatána in ostro kačo, celó leviatána, to sprijeno kačo in pokončal bo zmaja, ki je v morju. 023 ISA 027 002 Na tisti dan ji pojte: „Vinograd rdečega vina.“ 023 ISA 027 003 Jaz, Gospod, ga varujem; vsak trenutek ga bom zalival. Da ga ne bi kdorkoli poškodoval, ga bom varoval noč in dan. 023 ISA 027 004 Razjarjenosti ni v meni. Kdo bi zoper mene v bitki postavil osat in trnje? Šel bi skoznje, skupaj bi jih požgal. 023 ISA 027 005 Ali pa naj se oprime moje moči, da lahko sklene mir z menoj in sklenil bo mir z menoj. 023 ISA 027 006 Tistim, ki pridejo iz Jakoba, bo povzročil, da se ukoreninijo. Izrael bo cvetel, brstel in obličje zemeljskega kroga napolnil s sadom. 023 ISA 027 007 Mar ga je udaril kakor je on udaril tiste, ki so ga udarili? Mar je umorjen glede na pokol tistih, ki so umorjeni po njem? 023 ISA 027 008 Po meri, ko ta poganja naprej, boš razpravljal z njim. On ustavlja njegov oster veter na dan vzhodnika. 023 ISA 027 009 Torej s tem bo Jakobova krivičnost očiščena in to je ves sad, da odvzame njegov greh, ko vse oltarne kamne naredi kakor apnenčaste kamne, ki so raztreščeni narazen; ašere in podobe ne bodo obstale. 023 ISA 027 010 Vendar bo obrambno mesto opustelo in prebivališče zapuščeno in opuščeno kakor divjina. Tam se bo paslo tele in tam se bo uleglo in použilo njegove mladike. 023 ISA 027 011 Ko so njegove veje izsušene, bodo odlomljene. Prišle bodo ženske in jih postavile na ogenj. Kajti to je ljudstvo brez razumevanja, zato tisti, ki jih je naredil, ne bo imel usmiljenja do njih in kdor jih je oblikoval, jim ne bo izkazal nobene naklonjenosti. 023 ISA 027 012 Na tisti dan se bo zgodilo, da bo Gospod otepal od rečnega kanala do egiptovskega vodotoka in zbrani boste eden za drugim, oh vi, Izraelovi otroci. 023 ISA 027 013 Na tisti dan se bo zgodilo, da bo zatrobljeno na velik šofar in prišli bodo, ki so bili pripravljeni, da se pogubijo v asirski deželi in [ki so bili] pregnanci v egiptovski deželi in oboževali bodo Gospoda na sveti gori pri Jeruzalemu. 023 ISA 028 001 Gorje kroni ponosa, efrájimskim pijancem, katerih veličastna lepota je odcvetena roža, ki je na čelu obilnih dolin tistih, ki so premagani z vinom. 023 ISA 028 002 Glej, Gospod ima mogočnega in močnega, ki bo kakor neurje s točo in uničujoč vihar, kakor preplavlja poplava mogočnih vodá, z roko vrgel dol k zemlji. 023 ISA 028 003 Krona ponosa, efrájimski pijanci, bodo pomendrani pod stopali. 023 ISA 028 004 Veličastna lepota, ki je na čelu obilne doline, bo veneča roža in kakor zgodnji sad pred poletjem; ko ga tisti, ki pogleda nanj, vidi, ga pojé, medtem ko je še v njegovi roki. 023 ISA 028 005 Na tisti dan bo Gospod nad bojevniki za krono slave in za diadem lepote preostanku svojega ljudstva 023 ISA 028 006 in za duha sodbe tistemu, ki sedi na sodbi in za moč tistim, ki bitko odvračajo k velikim vratom. 023 ISA 028 007 Vendar so tudi oni zašli zaradi vina in zaradi močne pijače so omahnili iz poti; duhovnik in prerok sta zašla zaradi močne pijače, pogoltnjena sta od vina, zaradi močne pijače sta omahnila iz poti; motita se v videnju, spotikata se v sodbi. 023 ISA 028 008 Kajti vse mize so polne izbljuvkov in umazanosti, tako da tam ni čistega prostora. 023 ISA 028 009 Koga bo učil spoznanja? In koga bo pripravil, da razume nauk? Tiste, ki so odstavljeni od mleka in odtegnjeni od prsi. 023 ISA 028 010 Kajti predpis mora biti na predpis, predpis na predpis; ukaz na ukaz, ukaz na ukaz; malo tukaj in malo tam, 023 ISA 028 011 kajti z jecljajočimi ustnicami in drugim jezikom bo govoril temu ljudstvu. 023 ISA 028 012 Katerim je rekel: „To je počitek, s katerim lahko izmučenemu storite, da počiva in to je osvežitev.“Vendar niso hoteli poslušati. 023 ISA 028 013 Toda Gospodova beseda jim je bila predpis na predpis, predpis na predpis; ukaz na ukaz, ukaz na ukaz; malo tukaj in malo tam; da lahko gredo, padejo vznak, se zlomijo, se ulovijo in ujamejo. 023 ISA 028 014 Zato poslušajte Gospodovo besedo, vi posmehljivci, ki vladate temu ljudstvu, ki je v Jeruzalemu. 023 ISA 028 015 Ker ste rekli: „Sklenili smo zavezo s smrtjo in s peklom smo v dogovoru. Ko bo šel skozi poplavljajoč bič, ta ne bo prišel k nam, kajti laži smo naredili za naše zatočišče in pod neresnico smo se skrili.“ 023 ISA 028 016 Zato tako govori Gospod Bog: „Glej, na Sionu polagam za temelj kamen, preizkušen kamen, dragocen vogalni kamen, nedvoumen temelj. Kdor veruje, ne bo vznemirjeno hitel. 023 ISA 028 017 Tudi sodbo bom položil k merilu in pravičnost h grezilu in toča bo pomedla zatočišče laži in vode bodo preplavile skrivališče. 023 ISA 028 018 Vaša zaveza s smrtjo bo razveljavljena in vaš dogovor s peklom ne bo obstal; ko bo skozi šel preplavljajoč bič, potem boste z njim pomendrani. 023 ISA 028 019 Od časa, ko gre ta naprej, vas bo zgrabil, kajti jutro za jutrom bo ta prehajal, podnevi in ponoči. To bo samo draženje, da razume poročilo. 023 ISA 028 020 Kajti postelja je krajša kakor se človek lahko iztegne na njej in pokrivalo ožje kakor se lahko zavije vanj. 023 ISA 028 021 Kajti Gospod se bo dvignil kakor na gori Peracím, ogorčen bo kakor v dolini Gibeón, da lahko opravi svoje delo, svoje čudno delo in privede, da se njegovo dejanje zgodi, njegovo čudno dejanje. 023 ISA 028 022 Zdaj torej ne bodite zasmehovalci, da ne bi vaše vezi postale močne, kajti od Gospoda Boga nad bojevniki sem slišal uničenje, celo določeno nad celotno zemljo. 023 ISA 028 023 Pazljivo prisluhnite in poslušajte moj glas, prisluhnite in poslušajte moj govor. 023 ISA 028 024 Mar orač orje ves dan, da bi sejal? Ali odpira in brana svojo zemljo? 023 ISA 028 025 Ko je njeno površino izravnal, mar ne meče naokoli piro, raztrosi kumino in meče noter glavno pšenico in določen ječmen in piriko na njihov prostor? 023 ISA 028 026 Kajti njegov Bog ga navaja k preudarnosti in ga uči. 023 ISA 028 027 Kajti pira ni mlatena z mlatilno pripravo niti kolo voza obračano nad kumino, temveč je pira otepana s palico in kumina s šibo. 023 ISA 028 028 Krušno žito je zmleto, ker ga nikoli ne bo mlatil niti lomil s kolesom svojega voza niti ga poškodoval s konjeniki. 023 ISA 028 029 Tudi to prihaja od Gospoda nad bojevniki, ki je čudovit v nasvetu in odličen v delu. 023 ISA 029 001 Gorje Ariélu, Ariélu, mestu, kjer je prebival David! Dodajte letu leto; naj ubijejo žrtve. 023 ISA 029 002 Vendar bom Ariél spravil v tegobo in tam bo potrtost in bridkost in ta mi bo kakor Ariél. 023 ISA 029 003 Utaboril se bom naokoli zoper tebe in zoper tebe bom položil obleganje z nasipom in zoper tebe bom dvignil utrdbe. 023 ISA 029 004 Ponižan boš in govoril boš iz zemlje in tvoj govor iz prahu bo znižan in tvoj glas bo kakor od nekoga, ki ima osebnega duha, iz zemlje in tvoj govor bo šepetal iz prahu. 023 ISA 029 005 Poleg tega bo množica tvojih tujcev podobna drobnemu prahu in množica strahovitežev bo kakor pleve, ki mineva. Da, to bo v trenutku, nenadoma. 023 ISA 029 006 Od Gospoda nad bojevniki boš obiskan z gromom in s potresom in z velikim hrupom, z viharjem, neurjem in plamenom požirajočega ognja. 023 ISA 029 007 Množica vseh narodov, ki se bori zoper Ariél, celo vsi, ki se borijo proti njemu in njegovemu braniku in ki ga stiskajo, bodo kakor sanje nočnega videnja. 023 ISA 029 008 To bo celó kakor kadar lačen človek sanja in glej, on jé; toda zbuja se, njegova duša pa je prazna. Ali kakor kadar žejen človek sanja in glej pije; toda zbudi se in glej, je oslabel, njegova duša pa ima apetit. Takšna bo množica vseh narodov, ki se borijo zoper goro Sion. 023 ISA 029 009 Ustavite se in se čudite, strmite in glejte. Pijani so, toda ne zaradi vina; omahujejo, toda ne zaradi močne pijače. 023 ISA 029 010 Kajti Gospod je na vas izlil duha globokega spanja in zaprl vaše oči. Preroke in vaše vladarje, vidce je pokril. 023 ISA 029 011 Videnje vsega vam je postalo kakor besede knjige, ki je zapečatena, ki jo ljudje izročijo nekomu, ki je učen, rekoč: ‚Beri to, prosim te.‘Ta pa pravi: ‚Ne morem, kajti zapečatena je.‘ 023 ISA 029 012 In knjiga je izročena tistemu, ki ni učen, rekoč: ‚Beri to, prosim te.‘Ta pa pravi: ‚Nisem učen.‘ 023 ISA 029 013 Zato je Gospod rekel: „Ker se mi to ljudstvo približuje s svojimi usti in me časti s svojimi ustnicami, toda svoje srce so odstranili daleč proč od mene in je njihov strah proti meni naučen s človeškimi predpisi, 023 ISA 029 014 zato, glej, nadaljeval bom, da storim čudovito delo med tem ljudstvom, celó čudovito delo in čudo, kajti modrost njihovih modrih mož bo izginila in razumevanje njihovih preudarnih mož bo skrito. 023 ISA 029 015 Gorje tistim, ki globoko iščejo, da skrijejo svoj naklep pred Gospodom in so njihova dela v temi in govorijo: „Kdo nas vidi? In kdo nas pozna?“ 023 ISA 029 016 Zagotovo bo vaše sprevračanje stvari na glavo veljalo kakor lončarjevo ilo. Mar bo delo reklo o tistem, ki ga je naredil: „Ta me ni naredil?“Mar bo oblikovana stvar rekla o tistem, ki jo je oblikoval: „Ta nima razumevanja?“ 023 ISA 029 017 Mar ni le še malo in Libanon bo spremenjen v rodovitno polje in rodovitno polje bo veljalo kakor gozd? 023 ISA 029 018 Na ta dan bodo gluhi slišali besede iz knjige in oči slepega bodo videle iz nejasnosti in iz teme. 023 ISA 029 019 Tudi krotki bodo povečali svojo radost v Gospodu in revni med možmi se bodo razveseljevali v Svetem Izraelovem. 023 ISA 029 020 Kajti strahovitež je priveden v nič in posmehljivec je použit in vsi tisti, ki so pozorni na krivičnost, so iztrebljeni; 023 ISA 029 021 ki človeka delajo za prestopnika zaradi besede in polagajo zanko za tistega, ki graja pri velikih vratih in pravičnega odvračajo zaradi ničnosti. 023 ISA 029 022 Zato tako govori Gospod, ki je odkupil Abrahama, glede Jakobove hiše: „Jakob sedaj ne bo osramočen niti njegov obraz sedaj ne bo obledel. 023 ISA 029 023 Temveč ko vidi svoje otroke, delo mojih rok v svoji sredi, bodo posvetili moje ime in posvetili Svetega Jakobovega in se bodo bali Izraelovega Boga. 023 ISA 029 024 Tudi tisti, ki so se motili v duhu, bodo prišli k razumevanju in tisti, ki so godrnjali, se bodo naučili nauka. 023 ISA 030 001 „Gorje upornim otrokom, “govori Gospod, „ki jemljejo nasvet, toda ne od mene in ki se pokrivajo s pokrivalom, toda ne od mojega duha, da lahko grehu dodajo greh, 023 ISA 030 002 ki hodijo, da bi šli dol v Egipt, pa niso vprašali pri mojih ustih, da se ojačajo v faraonovi moči in da zaupajo v egiptovsko senco! 023 ISA 030 003 Zato bo faraonova moč vaša sramota in zaupanje v egiptovsko senco vaša zmeda. 023 ISA 030 004 Kajti njegovi princi so bili pri Coanu in njegovi predstavniki so prišli do Hanésa. 023 ISA 030 005 Vsi so bili osramočeni od ljudstva, ki jim ni moglo koristiti niti jim biti v pomoč niti dobiček, temveč sramota in tudi graja. 023 ISA 030 006 Breme živali juga. V deželo stiske in tesnobe, od koder je prišel mlad in star lev, gad in strupena leteča kača, bodo svoja bogastva odnesli na ramenih mladih oslov in svoje zaklade na kameljih grbah k ljudstvu, ki jim ne bo koristilo. 023 ISA 030 007 Kajti Egipčani bodo pomagali v prazno in zaman, zato sem glede tega klical: ‚Njihova moč mora prenehati.‘ 023 ISA 030 008 Torej pojdite, zapišite to pred njimi na tablo in zabeležite v knjigo, da bo lahko za čas, ki pride na veke vekov, 023 ISA 030 009 da je to uporno ljudstvo, lažnivi otroci, otroci, ki nočejo poslušati Gospodove postave, 023 ISA 030 010 ki vidcem pravijo: ‚Ne vidite‘in prerokom: ‚Ne prerokujte nam pravilnih stvari, govorite nam laskave stvari, prerokujte prevare. 023 ISA 030 011 Spravite se iz poti, odvrnite se iz steze, Svetemu Izraelovemu naredite, da odide izpred nas.‘“ 023 ISA 030 012 Zatorej tako govori Sveti Izraelov: „Ker prezirate to besedo in zaupate v zatiranje in perverznost in ostajate na njej, 023 ISA 030 013 zato vam bo ta krivičnost kakor vrzel, pripravljena da pade, naraščajoča iz visokega obzidja, katerega zlom pride nenadoma, v trenutku. 023 ISA 030 014 Zlomil ga bo kakor lomljenje lončarjeve posode, ki je zdrobljena na koščke. Ne bo prizanesel tako da tam, v lomljenju le-tega, ne bo najti črepinje, da bi vzel ogenj iz ognjišča ali da bi s tem zajel vodo iz vrča. 023 ISA 030 015 Kajti tako govori Gospod Bog, Sveti Izraelov: „‚V vračanju in počivanju boste rešeni; v spokojnosti in zaupanju bo vaša moč, ‘pa niste hoteli. 023 ISA 030 016 Temveč ste rekli: ‚Ne, kajti bežali bomo na konjih; ‘zatorej boste bežali. ‚Jahali bomo na naglih; ‘zato bodo tisti, ki vas preganjajo, nagli. 023 ISA 030 017 Tisoč jih bo bežalo ob graji enega; ob graji petih boste bežali, dokler ne boste ostali kakor drog na vrhu gore in kakor zastava na hribu.“ 023 ISA 030 018 Zato bo Gospod čakal, da vam bo lahko milostljiv in zato bo povzdignjen, da bo lahko imel usmiljenje do vas, kajti Gospod je Bog sodbe. Blagoslovljeni so vsi tisti, ki čakajo nanj. 023 ISA 030 019 Kajti ljudstvo bo prebivalo na Sionu, pri Jeruzalemu. Ne boš več jokal. Zelo ti bo milostljiv ob glasu tvojega klica; ko ga bo zaslišal, ti bo odgovoril. 023 ISA 030 020 Čeprav ti Gospod daje kruh nadloge in vodo stiske, vendar tvoji učitelji ne bodo več odstranjeni v kot, temveč bodo tvoje oči videle tvoje učitelje 023 ISA 030 021 in tvoja ušesa bodo slišala za teboj besedo, rekoč: „To je pot, po njej hodite, “ko se obrnete k desnici in ko se obrnete k levici. 023 ISA 030 022 Omadeževali boste tudi pokrivalo svojih rezanih podob iz srebra in ornament svojih ulitih podob iz zlata. Vrgel jih boš proč kakor menstrualno krpo; temu boš rekel: „Pojdi ven.“ 023 ISA 030 023 Potem bo dal dež tvojemu semenu, da boš z njim posejal tla in kruh od donosa zemlje in to bo debelo in obilno. Na ta dan se bo tvoja živina pasla na velikih pašnikih. 023 ISA 030 024 Prav tako bodo voli in mladi osli, ki obdelujejo zemljišče, jedli čisto krmo, ki je bila prevejana z lopato in z vejálnikom. 023 ISA 030 025 Tam bodo na vsaki visoki gori in na vsakem visokem hribu reke in potoki vodá, na dan velikega pokola, ko bodo padli stolpi. 023 ISA 030 026 Poleg tega bo svetloba lune kakor svetloba sonca in svetloba sonca bo sedemkratna, kakor svetloba sedmih dni, na dan, ko Gospod obveže vrzel svojega ljudstva in ozdravi udarec njihove rane. 023 ISA 030 027 Glej, ime Gospoda prihaja od daleč, goreč z njegovo jezo in njegovo breme je težko. Njegove ustnice so polne ogorčenja in njegov jezik kakor požirajoč ogenj. 023 ISA 030 028 Njegov dih bo kakor preplavljajoč vodotok segel do sredine vratu, da narode preseje s sitom ničnosti in tam bo brzda v čeljustih ljudstva, ki jim bo povzročala, da se opotekajo. 023 ISA 030 029 Imeli boste pesem, kakor v noči, ko se praznuje sveta slovesnost; in veselje srca, kakor ko gre nekdo s piščaljo, da pride na Gospodovo goro, k Mogočnemu Izraelovemu. 023 ISA 030 030 Gospod bo svojemu veličastnemu glasu povzročil, da bo slišan in pokazal bo spuščanje svojega lakta, z ogorčenjem svoje jeze in s plamenom požirajočega ognja, z razprševanjem, neurjem in zrni toče. 023 ISA 030 031 Kajti preko Gospodovega glasu bo Asirec, ki je udaril s palico, potolčen. 023 ISA 030 032 Na vsakem kraju, kjer bo prešla osnovana palica, ki jo bo Gospod položil nanj, bo to z bobniči in harfami, in v bitkah vihtenja se bo boril z njo. 023 ISA 030 033 Kajti Tofet je odrejen od davnine; da, za kralja je pripravljen; naredil ga je globokega in velikega. Njegova grmada je ogenj in veliko lesa. Gospodov dih ga vname kakor tok žvepla. 023 ISA 031 001 Gorje tistim, ki gredo dol v Egipt po pomoč in se zanašajo na konje in zaupajo v bojne vozove, zato ker so številni in na konjenike, ker so zelo močni, toda ne gledajo k Svetemu Izraelovemu niti ne iščejo Gospoda! 023 ISA 031 002 Vendar je on tudi tako moder in privedel bo zlo in svojih besed ne bo poklical nazaj, temveč se bo vzdignil zoper hišo hudodelcev in zoper pomoč tistih, ki počno krivičnost. 023 ISA 031 003 Torej Egipčani so ljudje in ne Bog in njihovi konji meso in ne duh. Ko bo Gospod iztegnil svojo roko, bosta padla oba, tako tisti, ki pomaga in komur je pomagano, padla bosta in vsem skupaj bo spodletelo. 023 ISA 031 004 Kajti tako mi je govoril Gospod: „Podobno kakor lev in mlad lev rjoveta na svoj plen, ko je zoper njega sklicana množica pastirjev, se on ne bo bal njihovega glasu niti se Gospod nad bojevniki ne bo ponižal zaradi njihovega hrupa. Tako bo Gospod nad bojevniki prišel dol, da se bori za goro Sion in za njen hrib. 023 ISA 031 005 Kakor leteče ptice, tako bo Gospod nad bojevniki branil [prestolnico] Jeruzalem; z obrambo jo bo tudi osvobodil in s prehajanjem čeznjo jo bo ohranil. 023 ISA 031 006 Obrnite se k njemu, od katerega so se Izraelovi otroci globoko spuntali. 023 ISA 031 007 Kajti na ta dan bo vsak človek zavrgel svoje malike iz srebra in svoje malike iz zlata, ki so vam jih v greh naredile vaše lastne roke. 023 ISA 031 008 Takrat bo Asirec padel pod mečem, ne od mogočnega človeka; in meč, ne od zlobnega človeka, ga bo požiral. Toda pobegnil bo pred mečem in njegovi mladeniči bodo poraženi. 023 ISA 031 009 Zaradi strahu bo prešel k svojemu oporišču in njegovi princi se bodo bali zastave, “govori Gospod, čigar ogenj je na Sionu in njegova talilna peč v Jeruzalemu. 023 ISA 032 001 Glej, kralj bo kraljeval v pravičnosti in princi bodo vladali na sodbi. 023 ISA 032 002 Človek bo kakor skrivališče pred vetrom in zatočišče pred neurjem, kakor reke vodá na suhem kraju, kakor senca velike skale na izmučeni zemlji. 023 ISA 032 003 Oči tistih, ki vidijo, ne bodo zatemnjene in ušesa tistih, ki slišijo, bodo prisluhnila. 023 ISA 032 004 Tudi srce prenagljenega bo razumelo spoznanje in jezik jecljavih bo pripravljen razločno govoriti. 023 ISA 032 005 Podla oseba se ne bo več imenovala velikodušna niti [za] skopuha ne bo rečeno, da je radodaren. 023 ISA 032 006 Kajti podla oseba bo govorila podlost in srce le-te hoče početi krivičnost, da izvaja hinavščino in da izreka napačno zoper Gospoda, da izprazni dušo lačnega in pijači žejnega povzroči, da odpove. 023 ISA 032 007 Tudi orodja skopušnega so zla. On snuje zlobne naklepe, da ubogega uniči z lažnivimi besedami, celo ko pomoči potreben pravilno govori. 023 ISA 032 008 Toda velikodušen snuje velikodušne stvari in z velikodušnimi stvarmi bo obstal. 023 ISA 032 009 Vstanite, ve ženske, ki ste ošabne, prisluhnite mojemu glasu. Ve brezskrbne hčere, pazljivo prisluhnite mojemu govoru. 023 ISA 032 010 Mnogo dni in let boste zaskrbljene, ve brezskrbne ženske, kajti trgatev se bo izjalovila, obiranje ne bo prišlo. 023 ISA 032 011 Trepetajte, ve ženske, ki ste ošabne; bodite zaskrbljene, ve brezskrbne. Slecite se in se razgalite in opašite si vrečevino na svoja ledja. 023 ISA 032 012 Žalovale bodo zaradi seskov, zaradi prijetnih polj, zaradi rodovitne trte. 023 ISA 032 013 Nad deželo mojega ljudstva bo prišlo trnje in osat, da, nad vse hiše radosti v radostnem mestu, 023 ISA 032 014 ker bodo palače zapuščene, množica mesta bo opuščena, utrdbe in stolpi bodo za brloge na veke, radost divjih oslov, pašnik tropov, 023 ISA 032 015 dokler nad nas ne bo izlit duh iz višave in bo divjina rodovitno polje in rodovitno polje bo šteto za gozd. 023 ISA 032 016 Potem bo sodba prebivala v divjini in pravičnost ostane na rodovitnem polju. 023 ISA 032 017 Delo pravičnosti bo mir in učinek pravičnosti spokojnost in gotovost na veke. 023 ISA 032 018 Moje ljudstvo bo prebivalo v mirnem okolju in v zanesljivih prebivališčih in v tihih počivališčih, 023 ISA 032 019 ko se bo usula toča, prihajajoča na gozd in bo mesto nizko, na nizkem kraju. 023 ISA 032 020 Blagoslovljeni ste vi, ki sejete poleg vseh vodá, ki tja pošiljate kopita vola in osla. 023 ISA 033 001 Gorje tebi, ki pleniš, pa nisi bil oplenjen in postopaš zahrbtno, oni pa niso zahrbtno postopali s teboj! Ko boš prenehal pleniti, potem boš oplenjen in ko boš naredil konec zahrbtnemu postopanju, potem bodo zahrbtno postopali s teboj. 023 ISA 033 002 Oh Gospod, bodi nam milostljiv, pričakovali smo te. Vsako jutro bodi njihov laket, tudi naša rešitev duše v času stiske. 023 ISA 033 003 Ob hrupu upora je ljudstvo pobegnilo, ob tvojem vzdigovanju so bili narodi razkropljeni. 023 ISA 033 004 Vaš plen bo zbran kakor zbiranje gosenice, kakor tekanje leteče kobilice sem ter tja bo on tekel nad njimi. 023 ISA 033 005 Gospod je povišan, kajti prebiva na višavi. Sion je napolnil s sodbo in pravičnostjo. 023 ISA 033 006 Modrost in spoznanje bosta stabilnost tvojih časov in moč rešitve duše. Gospodov strah je njegov zaklad. 023 ISA 033 007 Glej, njihovi hrabri bodo zunaj vreščali. Predstavniki miru bodo grenko jokali. 023 ISA 033 008 Glavne ceste ležijo zapuščene, popotnik peša. Prelomil je zavezo, preziral mesta, ne ozira se na nobenega človeka. 023 ISA 033 009 Zemlja žaluje in peša. Libanon je osramočen in posekan. Šarón je podoben divjini in Bašán ter Karmel otresata svoje sadove. 023 ISA 033 010 „Sedaj bom vstal, “govori Gospod, „sedaj bom povišan, sedaj se bom dvignil. 023 ISA 033 011 Spočeli boste pleve, rodili boste strnišče. Vaš dih vas bo pogoltnil kakor ogenj. 023 ISA 033 012 Ljudstvo bo kakor gorenje žganega apna, kakor posekano trnje bodo sežgani v ognju. 023 ISA 033 013 Prisluhnite vi, ki ste daleč proč, kaj sem storil in vi, ki ste blizu, priznajte mojo moč. 023 ISA 033 014 Grešniki na Sionu so prestrašeni, grozljivost je presenetila hinavce. Kdo izmed nas bo bival s požirajočim ognjem? Kdo izmed nas bo bival z večnimi gorenji? 023 ISA 033 015 Kdor hodi pravično in govori iskreno, kdor prezira dobiček zatiranj, ki otresa svoji roki pred tem, da bi držal podkupnine, ki si svoja ušesa zatiska pred poslušanjem o krvi in zatiska svoje oči pred gledanjem zla; 023 ISA 033 016 ta bo prebival na višavi. Njegov prostor obrambe bodo skalna streliva. Dan mu bo kruh, njegove vode bodo zanesljive. 023 ISA 033 017 Tvoje oči bodo videle kralja v njegovi lepoti. Gledale bodo deželo, ki je zelo daleč proč. 023 ISA 033 018 Tvoje srce bo premišljevalo strahoto. Kje je pisar? Kje je prejemnik? Kje je tisti, ki je štel stolpe? 023 ISA 033 019 Ne boš videl krutega ljudstva, ljudstva globljega govora kakor ga lahko zaznaš, jecljajočega jezika, katerega ne moreš razumeti. 023 ISA 033 020 Poglej na Sion, mesto naših slovesnosti. Tvoje oči bodo videle Jeruzalem, tiho prebivališče, šotor, ki ne bo porušen; niti eden izmed njegovih klinov ne bo nikoli odstranjen niti nobena izmed njegovih vrvi pretrgana. 023 ISA 033 021 Toda tam nam bo veličasten Gospod kraj širokih rek in vodotokov, kamor ne bo plula galeja z vesli niti čedna ladja ne bo plula mimo. 023 ISA 033 022 Kajti Gospod je naš sodnik, Gospod je naš zakonodajalec, Gospod je naš kralj, on nas bo rešil. 023 ISA 033 023 Tvoja ladijska oprema je odvezana; ne morejo dobro ojačati jambora, ne morejo razpeti jadra. Potem je plen velikega ukradenega blaga razdeljen; hromi pobira plen. 023 ISA 033 024 Prebivalec ne bo rekel: „Bolan sem.“Ljudstvu, ki tam prebiva, bo odpuščena njihova krivičnost. 023 ISA 034 001 Pridite bliže, vi narodi, da slišite in prisluhnite ve ljudstva. Naj zemlja sliši in vsi, ki so na njej, zemeljski krog in vse stvari, ki pridejo iz njega. 023 ISA 034 002 Kajti ogorčenje od Gospoda je nad vsemi narodi in njegova razjarjenost nad vsemi njihovimi vojskami. Popolnoma jih je uničil, izročil jih je v klanje. 023 ISA 034 003 Tudi njihovi umorjeni bodo vrženi ven in njihov smrad bo prišel iz njihovih trupel in gore bodo stopljene z njihovo krvjo. 023 ISA 034 004 Vse vojske neba bodo razpadle in nebesni obok bo zvit skupaj kakor zvitek pergamenta. Vse njihove vojske bodo padle kakor list pade s trte in kakor figa pade iz figovega drevesa. 023 ISA 034 005 Kajti moj meč bo potešen na nebu. Glejte, ta bo prišel dol nad Edóm in nad ljudstvo mojega prekletstva, k sodbi. 023 ISA 034 006 Gospodov meč je poln krvi, zamaščen s tolščo in s krvjo jagnjet in koz, s tolščo ledvic ovnov, kajti Gospod ima klavno daritev v Bocri in velik pokol v edómski deželi. 023 ISA 034 007 Samorogi bodo z njimi prišli dol in bikci z biki in njihova dežela bo namočena s krvjo in njihov prah zamaščen z mastnostjo. 023 ISA 034 008 Kajti to je dan Gospodovega maščevanja in leto povračil zaradi Sionove pravde. 023 ISA 034 009 Njegovi vodotoki bodo spremenjeni v smolo, njegov prah v žveplo in njegova dežela bo postala goreča smola. 023 ISA 034 010 Ta ne bo pogašena ne ponoči, ne podnevi; njen dim se bo dvigoval na veke. Od roda do roda bo ležala opustošena; nihče ne bo šel skoznjo na veke vekov. 023 ISA 034 011 Toda kormoran in bobnarica jo bosta vzela v last; tudi sova in krokar bosta v njej prebivala. Nad njo bo razširil vrvico zmede in kamne praznine. 023 ISA 034 012 Njene plemenite bodo poklicali h kraljestvu, toda tam ne bo nikogar in vsi njeni princi bodo nič. 023 ISA 034 013 Trnje bo pognalo v njenih palačah, koprive in trnovo grmovje v njenih trdnjavah, in ta bo prebivališče zmajem in dvor za sove. 023 ISA 034 014 Divje živali iz puščave se bodo prav tako srečale z divjimi živalmi iz otoka in kozjenog bo klical svojemu tovarišu; tudi skovir bo tam počival in zase našel mesto počitka. 023 ISA 034 015 Tam si bo velika sova■ naredila svoje gnezdo, polegla, izvalila in [jih] zbrala pod svojo senco. Tam bodo zbrani tudi jastrebi, vsak s svojo družico. 023 ISA 034 016 Poiščite si iz Gospodove knjige in berite. Noben izmed teh ne bo manjkal, noben ne bo pogrešal svoje družice, kajti moja usta so to zapovedala in njegov duh jih je zbral. 023 ISA 034 017 Zanje je vrgel žreb in njegova roka jim je to razdelila po vrvici. Vzeli jo bodo v last na veke, od roda do roda bodo prebivali v njej. 023 ISA 035 001 Divjina in samoten kraj bosta vesela zaradi njih in puščava se bo razveseljevala in cvetela kakor vrtnica. 023 ISA 035 002 Ta bo obilno cvetela in se razveseljevala, celo z radostjo in petjem. Dana ji bo slava Libanona, odličnost Karmela in Šaróna. Gledali bodo Gospodovo slavo in odličnost našega Boga. 023 ISA 035 003 Ojačajte šibke roke in okrepite slabotna kolena. 023 ISA 035 004 Recite tistim, ki so boječega srca: „Bodite močni, ne bojte se. Glejte, vaš Bog bo prišel z maščevanjem, celó Bog s povračilom; prišel bo in vas rešil. 023 ISA 035 005 Potem bodo oči slepega odprte in ušesa gluhega bodo odmašena. 023 ISA 035 006 Potem bo hromi človek poskakoval kakor jelen in jezik nemega bo pel, kajti v divjini bodo izbruhnile vode in vodotoki v puščavi. 023 ISA 035 007 Izsušena tla bodo postala ribnik in žejna dežela izviri vodá. V prebivališču zmajev, kjer vsak leži, bo trava s trstjem in ločjem. 023 ISA 035 008 Tam bo glavna cesta in pot in ta bo imenovana ‚Pot svetosti; ‘nečisti ne bo šel preko nje, temveč bo ta zanje same. Popotniki, čeprav bedaki, ne bodo zgrešili na njej. 023 ISA 035 009 Tam ne bo nobenega leva niti katerakoli sestradana zver ne bo šla nanjo, tam je ne bo najti; temveč bodo tam hodili odkupljeni. 023 ISA 035 010 Vrnili se bodo Gospodovi odkupljenci in prišli k Sionu s pesmimi in večno radostjo na svojih glavah. Dosegli bodo radost in veselje, bridkost in vzdihovanje pa bosta zbežala proč. 023 ISA 036 001 Pripetilo se je torej v štirinajstem letu kralja Ezekíja, da je asirski kralj Senaherib prišel gor zoper vsa obrambna Judova mesta in jih zavzel. 023 ISA 036 002 Asirski kralj je poslal Rabšakéja iz Lahíša v Jeruzalem h kralju Ezekíju z veliko vojsko. In ta se je ustavil pri kanalu gornjega ribnika, na glavni cesti pralčevega polja. 023 ISA 036 003 Potem so prišli k njemu Hilkijájev sin Eljakím, ki je bil nad hišo, pisar Šebná in Asáfov sin Joáh, letopisec. 023 ISA 036 004 Rabšaké jim je rekel: „Povejte torej Ezekíju: ‚Tako govori veliki kralj, kralj Asirije: ‚Kakšno zaupanje je to, v katerega zaupaš?‘ 023 ISA 036 005 Jaz pravim, ti govoriš (toda to so samo prazne besede) imam nasvet in moč za vojno. Torej komu zaupaš, da si se uprl zoper mene? 023 ISA 036 006 Glej, zanašaš se na palico tega zlomljenega trsta, na Egipt, na katerega, če se človek naslanja, se bo zadrl v njegovo roko in jo prebodel. Tako je faraon, egiptovski kralj, vsem, ki zaupajo vanj. 023 ISA 036 007 Toda če mi rečeš: ‚Mi zaupamo v Gospoda, našega Boga.‘Mar ni to tisti, katerega visoke kraje in katerega oltarje je Ezekíja odvzel ter Judu in Jeruzalemu rekel: ‚Oboževali boste pred tem oltarjem?‘ 023 ISA 036 008 Zdaj torej daj jamstva, prosim te, mojemu gospodarju, asirskemu kralju, jaz pa ti bom dal dva tisoč konjev, če boš na svoji strani nanje zmožen postaviti jezdece. 023 ISA 036 009 Kako boš potem odvrnil obličje enega poveljnika, izmed najmanjših služabnikov mojega gospodarja in svoje upanje položil na Egipt zaradi bojnih vozov in konjenikov? 023 ISA 036 010 Sem mar sedaj brez Gospoda prišel gor zoper to deželo, da jo uničim? Gospod mi je rekel: ‚Pojdi gor zoper to deželo in jo uniči.‘“ 023 ISA 036 011 Nato so Eljakím, Šebná in Joáh rekli Rabšakéju: „Govori, prosimo te, svojim služabnikom v sirskem jeziku, kajti razumemo ga in ne govori nam v judovskem jeziku v ušesa ljudstva, ki je na obzidju.“ 023 ISA 036 012 Toda Rabšaké je rekel: „Me je mar moj gospodar poslal k tvojemu gospodarju in k tebi, da ti govorim te besede? Mar me ni poslal k možem, ki sedijo na obzidju, da bodo lahko jedli svoj lasten iztrebek in z vami pili svoj lasten seč?“ 023 ISA 036 013 Potem se je Rabšaké ustopil in z močnim glasom zaklical v judovskem jeziku in rekel: „Poslušajte besede velikega kralja, asirskega kralja. 023 ISA 036 014 Tako govori kralj: ‚Ne dopustite, da vas Ezekíja zavede, kajti ne bo vas mogel osvoboditi. 023 ISA 036 015 Niti naj vas Ezekíja ne primora zaupati v Gospoda, rekoč: ‚ Gospod nas bo zagotovo osvobodil, to mesto ne bo izročeno v roko asirskega kralja.‘ 023 ISA 036 016 Ne prisluhnite Ezekíju, kajti tako govori kralj Asirije: ‚ Z darilom sklenite dogovor z menoj in pridite ven k meni in jejte vsak od svoje trte in vsak od svojega figovega drevesa in pijte vode, vsak iz svojega lastnega vodnega zbiralnika, 023 ISA 036 017 dokler ne pridem in vas ne vzamem proč v deželo, podobno vaši lastni deželi, deželo žita in vina, deželo kruha in vinogradov. 023 ISA 036 018 Pazite, da vas Ezekíja ne prepriča, rekoč: ‚ Gospod nas bo osvobodil.‘Mar je katerikoli izmed bogov narodov svojo deželo osvobodil iz roke asirskega kralja? 023 ISA 036 019 Kje so bogovi Hamáta in Arpáda? Kje so bogovi Sefarvájima? Mar so le-ti Samarijo osvobodili iz moje roke? 023 ISA 036 020 Kdo so tisti izmed vseh bogov teh dežel, ki so svojo deželo osvobodili iz moje roke, da bi Gospod Jeruzalem osvobodil iz moje roke?“ 023 ISA 036 021 Toda ohranili so svoj mir in mu niso odgovorili niti besede, kajti kraljeva zapoved je bila, rekoč: „Ne odgovarjajte mu.“ 023 ISA 036 022 Potem so prišli Hilkijájev sin Eljakím, ki je bil nad družino, pisar Šebná in Asáfov sin Joáh, letopisec, k Ezekíju s svojimi pretrganimi oblačili in mu povedali Rabšakéjeve besede. 023 ISA 037 001 Pripetilo se je, ko je kralj Ezekíja to slišal, da je pretrgal svoja oblačila, se pokril z vrečevino in odšel v Gospodovo hišo. 023 ISA 037 002 Poslal je Eljakíma, ki je bil nad družino, pisarja Šebná in starešine duhovnikov, pokrite z vrečevino, k preroku Izaiju, Amócovemu sinu. 023 ISA 037 003 Rekli so mu: „Tako govori Ezekíja: ‚Ta dan je dan stiske, graje in bogokletja, kajti otroci so prišli do rojstva in tam ni moči za porod. 023 ISA 037 004 Morda bo Gospod, tvoj Bog, slišal besede Rabšakéja, katerega je poslal asirski kralj, njegov gospodar, da kara živega Boga in bo pograjal besede, ki jih je slišal Gospod, tvoj Bog. Zatorej dvigni svojo molitev za ostanek, ki je ostal.“ 023 ISA 037 005 Tako so služabniki kralja Ezekíja prišli k Izaiju. 023 ISA 037 006 Izaija jim je rekel: „Tako boste rekli svojemu gospodarju: ‚Tako govori Gospod: ‚Ne boj se besed, ki si jih slišal, s katerimi so služabniki asirskega kralja proti meni izrekali bogokletje. 023 ISA 037 007 Glej, nanj bom poslal sunek [duha] in slišal bo govorico in se vrnil v svojo lastno deželo in povzročil mu bom, da v svoji lastni deželi pade pod mečem.‘“ 023 ISA 037 008 Tako se je Rabšaké vrnil in našel asirskega kralja, vojskujočega se zoper Libno, kajti slišal je, da je odpotoval iz Lahíša. 023 ISA 037 009 Slišal je reči glede Tirháka, kralja Etiopije: „Prišel je naprej, da se vojskuje s teboj.“In ko je ta to slišal, je poslal poslance k Ezekíju, rekoč: 023 ISA 037 010 „Tako govorite Judovemu kralju Ezekíju, rekoč: ‚Ne dopusti, da te tvoj Bog, v katerega zaupaš, zavede, rekoč: ‚Jeruzalem ne bo izročen v roko asirskega kralja.‘ 023 ISA 037 011 Glej, slišal si, kaj so asirski kralji storili vsem deželam z njihovim popolnim uničenjem, pa boš ti osvobojen? 023 ISA 037 012 Mar so bogovi narodov osvobodili tiste, ki so jih moji očetje uničili, kakor Gozána, Harána, Recefa in otroke Edena, ki so bili v Telasárju? 023 ISA 037 013 Kje je kralj Hamáta, kralj Arpáda in kralj mesta Sefarvájima, Hene in Avája?‘“ 023 ISA 037 014 Ezekíja je prejel pismo iz roke poslancev ter ga prebral in Ezekíja je odšel gor v Gospodovo hišo in ga razprostrl pred Gospodom. 023 ISA 037 015 In Ezekíja je molil h Gospodu, rekoč: 023 ISA 037 016 „Oh Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, ki prebivaš med kerubi, ti si Bog, celó ti sam, izmed vseh kraljestev zemlje. Ti si naredil nebo in zemljo. 023 ISA 037 017 Nagni svoje uho, oh Gospod in prisluhni; odpri svoje oči, oh Gospod in glej in poslušaj vse besede Senaheriba, katere je poslal, da graja živega Boga. 023 ISA 037 018 Resnično, Gospod, asirski kralji so opustošili vse narode in njihove dežele 023 ISA 037 019 in njihove bogove vrgli v ogenj, kajti to niso bili bogovi, temveč delo človeških rok, les in kamen, zato so jih uničili. 023 ISA 037 020 Zdaj torej, oh Gospod, naš Bog, reši nas pred njegovo roko, da bodo vsa kraljestva zemlje lahko vedela, da si ti Gospod, celó samo ti.“ 023 ISA 037 021 Potem je Izaija, Amócov sin, poslal k Ezekíju, rekoč: „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Kakor si molil k meni zoper asirskega kralja Senaheriba; 023 ISA 037 022 to je beseda, ki jo je Gospod spregovoril glede njega: ‚Devica, sionska hči, te je prezirala in se ti smejala do zaničevanja, jeruzalemska hči je nad teboj zmajevala z glavo. 023 ISA 037 023 Koga si grajal in proti komu si izrekal bogokletje? Zoper koga si povišal svoj glas in svoje oči povzdignil na višavo? Celó zoper Svetega Izraelovega. 023 ISA 037 024 S svojimi služabniki si grajal Gospoda in rekel: ‚Z množico svojih bojnih vozov sem prišel gor do višin gora, k pobočjem Libanona in posekal bom njegove visoke cedre in izbrane ciprese in vstopil bom v višino njegove meje in gozd njegovega Karmela. 023 ISA 037 025 Kopál sem in pil vodo in s podplatom svojega stopala sem posušil vse reke obleganih krajev. 023 ISA 037 026 Mar nisi že dolgo nazaj slišal kako sem to storil in od starodavnih časov, da sem to oblikoval? Sedaj sem privedel, da se je to zgodilo, da bi moral položiti opustela obrambna mesta v kupe ruševin. 023 ISA 037 027 Zato so bili njihovi prebivalci majhne moči, bili so zaprepadeni in zbegani. Bili so kakor trava polja in kakor zeleno zelišče, kakor trava na hišnih strehah in kakor ožgano žito preden zraste. 023 ISA 037 028 Toda jaz poznam tvoje prebivališče, tvoje odhajanje, tvoje prihajanje in tvoj bes zoper mene. 023 ISA 037 029 Ker je tvoj bes zoper mene in je tvoj hrup prišel gor v moja ušesa, zato bom zataknil svoj kavelj v tvoj nos in svojo brzdo med tvoje ustnice in te obrnil nazaj po poti, po kateri si prišel. 023 ISA 037 030 To ti bo znamenje: ‚ To leto boste jedli kar zraste samo od sebe in drugo leto to, kar požene od istega, v tretjem letu pa sejte, žanjite, sadite vinograde in jejte od njihovega sadu. 023 ISA 037 031 Preostanek od Judove hiše, ki je pobegnil, se bo ponovno ukoreninil navzdol in navzgor obrodil sad. 023 ISA 037 032 Kajti iz Jeruzalema bo izšel preostanek in tisti, ki pobegnejo iz gore Sion. Gorečnost Gospoda nad bojevniki bo to storila.‘ 023 ISA 037 033 Zato tako govori Gospod glede asirskega kralja: ‚Ta ne bo prišel v to mesto, niti tja ne bo izstrelil puščice, niti predenj ne bo prišel s ščiti, niti zoper njega ne bo nasul okopa. 023 ISA 037 034 Po poti, po kateri je prišel, po isti se bo vrnil in ne bo prišel v to mesto, ‘govori Gospod. 023 ISA 037 035 ‚Kajti jaz bom branil to mesto, da ga rešim zaradi sebe in zaradi svojega služabnika Davida.‘“ 023 ISA 037 036 Potem je odšel naprej Gospodov angel in jih v taboru Asircev udaril sto petinosemdeset tisoč. Ko so zgodaj zjutraj vstali, glej, oni vsi so bili mrtva trupla. 023 ISA 037 037 Tako je asirski kralj Senaherib odpotoval, odšel, se vrnil in prebival v Ninivah. 023 ISA 037 038 Pripetilo se je, ko je oboževal v hiši svojega boga Nisróha, da sta ga njegova sinova Adraméleh in Sarécer udarila z mečem in pobegnila v deželo Armenijo in namesto njega je zakraljeval njegov sin Asarhadón. 023 ISA 038 001 V tistih dneh je bil Ezekíja na smrt bolan. Amócov sin, prerok Izaija, je prišel k njemu ter mu rekel: „Tako govori Gospod: ‚Postavi svojo hišo v red, kajti umrl boš in ne živel.‘“ 023 ISA 038 002 Potem je Ezekíja svoj obraz obrnil k steni, molil h Gospodu 023 ISA 038 003 in rekel: „Spomni se sedaj, oh Gospod, rotim te, kako sem hodil pred teboj v resnici in s popolnim srcem in delal to, kar je dobro v tvojem pogledu.“In Ezekíja je bridko zajokal. 023 ISA 038 004 Potem je prišla Gospodova beseda k Izaiju, rekoč: 023 ISA 038 005 „Pojdi in povej Ezekíju: ‚Tako govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: ‚Slišal sem tvojo molitev, videl sem tvoje solze. Glej, tvojim dnevom bom dodal petnajst let. 023 ISA 038 006 Tebe in to mesto bom osvobodil iz roke asirskega kralja in jaz bom branil to mesto. 023 ISA 038 007 To ti bo znamenje od Gospoda, da bo Gospod storil to stvar, ki jo je govoril: 023 ISA 038 008 ‚Glej, senco stopinj, ki se je na Aházovi sončni uri spustila, bom ponovno privedel deset stopinj nazaj.‘“Tako se je sonce vrnilo [za] deset stopinj, po stopinjah po katerih se je spustilo. 023 ISA 038 009 Pisanje Judovega kralja Ezekíja, ko je bil bolan in je okreval od svoje bolezni: 023 ISA 038 010 „Rekel sem o preostanku svojih dni: ‚Šel bom do velikih vrat groba. Prikrajšan sem preostanka svojih let.‘ 023 ISA 038 011 Rekel sem: ‚Ne bom videl Gospoda, celó Gospoda, v deželi živih. Ne bom več gledal človeka s prebivalci sveta. 023 ISA 038 012 Moja starost je odšla in od mene je odstranjena kakor pastirski šotor. Kakor tkalec sem odrezal svoje življenje. Odrezal me bo z mučno boleznijo. Od dneva, celo do noči boš naredil moj konec. 023 ISA 038 013 Štel sem do jutra, da bo, tako kakor lev, zlomil vse moje kosti. Od dneva, celó do noči boš iz mene naredil konec. 023 ISA 038 014 Kakor žerjav ali lastovka, tako sem žvrgolel. Žaloval sem kakor golobica. Moje oči pešajo z gledanjem navzgor. Oh Gospod, zatiran sem, zavzemi se zame. 023 ISA 038 015 Kaj naj rečem? On mi je tako govoril in sam je to storil. Vsa svoja leta bom mirno hodil v grenkobi svoje duše. 023 ISA 038 016 Oh Gospod, po teh stvareh ljudje živijo in v vseh teh stvareh je življenje mojega duha. Tako me boš obnovil in me pripravil, da živim. 023 ISA 038 017 Glej, za mir sem imel veliko grenkobo, toda ti si v ljubezni do moje duše le-to osvobodil iz jame izprijenosti, kajti vse moje grehe si vrgel za svoj hrbet. 023 ISA 038 018 Kajti grob te ne more hvaliti, smrt te ne more proslavljati. Tisti, ki gredo dol v jamo, ne morejo upati na tvojo resnico. 023 ISA 038 019 Živeči, živeči, ta te bo hvalil, kakor danes počnem jaz. Oče bo otrokom dal spoznati tvojo resnico. 023 ISA 038 020 Gospod je bil pripravljen, da me reši. Zato bomo peli moje pesmi, na glasbila na strune, vse dni našega življenja v hiši Gospodovi.‘“ 023 ISA 038 021 Kajti Izaija je rekel: „Naj vzamejo kepo fig in jo položijo za pomirjevalo na vnetje in okreval bo.“ 023 ISA 038 022 Ezekíja je tudi rekel: „Kaj je znamenje, da bom šel gor, h Gospodovi hiši?“ 023 ISA 039 001 Ob tistem času je babilonski kralj Merodáh Baladán poslal Ezekíju pisma in darilo, kajti slišal je, da je bil bolan in je okreval. 023 ISA 039 002 Ezekíja jih je bil vesel in jim razkazal hišo svojih dragocenih stvari: srebro, zlato, dišave, dragoceno mazilo in vso hišo svoje orožarne in vsega, kar se je našlo v njegovih zakladnicah. Ničesar ni bilo v njegovi hiši niti v vsem njegovem gospostvu, česar jim Ezekíja ni razkazal. 023 ISA 039 003 Potem je prerok Izaija prišel h kralju Ezekíju in mu rekel: „Kaj so rekli ti možje? In od kod so prišli k tebi?“Ezekíja je rekel: „K meni so prišli iz daljne dežele, celó iz Babilona.“ 023 ISA 039 004 Potem je rekel: „Kaj so videli v tvoji hiši?“Ezekíja je odgovoril: „Videli so vse, kar je v moji hiši. Ničesar ni med mojimi zakladi česar jim ne bi pokazal.“ 023 ISA 039 005 Potem Izaija reče Ezekíju: „Poslušaj besedo Gospoda nad bojevniki: 023 ISA 039 006 ‚Glej, prihajajo dnevi, da bo vse, kar je v tvoji hiši in to, kar so tvoji očetje prihranili v shrambi do tega dne, odnešeno v Babilon. Nič ne bo ostalo, ‘govori Gospod. 023 ISA 039 007 ‚In od tvojih sinov, ki bodo izšli iz tebe, ki jih boš zaplodil, bodo odvedli proč in bodo evnuhi v palači babilonskega kralja.‘“ 023 ISA 039 008 Potem je Ezekíja rekel Izaiju: „Dobra je Gospodova beseda, ki si jo povedal.“Poleg tega je rekel: „Kajti mir in resnica bosta v mojih dneh.“ 023 ISA 040 001 „Tolažite, tolažite moje ljudstvo, “govori vaš Bog. 023 ISA 040 002 „Govorite tolažilno [prestolnici] Jeruzalem in kličite k njej, da je njeno bojevanje dovršeno, da je njena krivičnost odpuščena, kajti iz Gospodove roke je prejela dvojno za vse svoje grehe.“ 023 ISA 040 003 Glas tistega, ki vpije v divjini: „Pripravite Gospodovo pot, v puščavi izravnajte glavno cesto za našega Boga. 023 ISA 040 004 Vsaka dolina naj bo povišana in vsaka gora in hrib naj bosta znižana in skrivljeno naj bo izravnano in gorski grebeni ravnina 023 ISA 040 005 in Gospodova slava se bo razodela in vse meso jo bo hkrati videlo, kajti Gospodova usta so to govorila.“ 023 ISA 040 006 Glas je rekel: „Vpij.“Rekel je: „Kaj naj vpijem?“„Vse meso je trava in vsa njegova ljubkost je kakor cvetica polja. 023 ISA 040 007 Trava se suši, cvet veni, ker nanjo piha Gospodov duh. Zagotovo je ljudstvo trava. 023 ISA 040 008 Trava se suši, cvet veni, toda beseda našega Boga bo obstala na veke.“ 023 ISA 040 009 Oh Sion, ki prinašaš dobre novice, pojdi gor na visoko goro. Oh Jeruzalem, ki prinašaš dobre novice, povzdigni svoj glas z močjo. Povzdigni ga, ne boj se, govóri Judovim mestom: „Glejte, vaš Bog!“ 023 ISA 040 010 Glejte, Gospod Bog bo prišel z močno roko in njegov laket bo vladal zanj. Glejte, njegova nagrada je z njim in njegovo delo pred njim. 023 ISA 040 011 Svoj trop bo pasel kakor pastir. Jagnjeta bo zbral s svojim laktom in jih nosil v svojem naročju in nežno vodil tiste, ki so z mladiči. 023 ISA 040 012 Kdo je izmeril vode z dlanjo svoje roke, s pednjem premeril nebo, doumel prah zemlje po meri in odtehtal gore na vagah in hribe na tehtnici? 023 ISA 040 013 Kdo je usmerjal Gospodovega Duha ali je bil njegov svetovalec in ga učil? 023 ISA 040 014 S kom se je posvetoval in kdo ga je poučeval in ga učil na stezi sodbe in ga učil spoznanja in mu pokazal pot razumevanja? 023 ISA 040 015 Glej, narodi so kakor kapljica iz vedra in šteti so kakor majhen prah na tehtnici. Glej, otoke dviguje kakor zelo majhno stvar. 023 ISA 040 016 Libanon ni zadosten za gorenje niti njegove živali ne zadoščajo za žgalno daritev. 023 ISA 040 017 Vsi narodi pred njim so kakor nič in zanj so vsi šteti manj kot nič in ničnost. 023 ISA 040 018 Komu hočete potem primerjati Boga? Ali kakšno podobnost hočete primerjati k njemu? 023 ISA 040 019 Delavec tali rezano podobo, zlatar jo prevleče z zlatom in uliva srebrne verižice. 023 ISA 040 020 Kdor je tako obubožan, da nima daritve, izbira drevo, ki ne bo trohnelo, zanj išče spretnega delavca, da pripravi rezano podobo, ki ne bo omajana. 023 ISA 040 021 Mar niste vedeli? Mar niste slišali? Mar vam ni bilo to povedano od začetka? Mar niste razumeli od temeljev zemlje? 023 ISA 040 022 On je, ki sedi na zemeljskem krogu, njegovi prebivalci pa so kakor kobilice, ki razprostira nebesa kakor zaveso in jih razširja kakor šotor za prebivanje v njem, 023 ISA 040 023 ki prince daje v nič, sodnike zemlje dela kakor ničnost. 023 ISA 040 024 Da, ne bodo posajeni, da, ne bodo posejani. Da, njihova klada se ne bo zakoreninila v zemlji in nanje bo tudi pihal in se bodo izsušili in vrtinčast veter jih bo odnesel kakor slamo. 023 ISA 040 025 „H komu me boste potem primerjali ali [komu] bom enak?“govori Sveti. 023 ISA 040 026 Povzdignite svoje oči na visoko in glejte kdo je ustvaril te stvari, ki njihovo vojsko vodi ven po številu. Vse jih kliče po imenih z veličino svoje moči, ker je močan v moči; niti ena ne manjka. 023 ISA 040 027 Zakaj praviš, oh Jakob in govoriš, oh Izrael: „Moja pot je skrita pred Gospodom in moja sodba je šla mimo mojega Boga? 023 ISA 040 028 Mar nisi spoznal? Mar nisi slišal, da večen Bog, Gospod, Stvarnik koncev zemlje, ne slabi niti ni izmučen? Njegovega razumevanja ni možno preiskati. 023 ISA 040 029 Silo daje slabotnim in tiste, ki nimajo moči, jača. 023 ISA 040 030 Celo mladostniki bodo oslabeli in bodo izmučeni in mladeniči bodo popolnoma padli, 023 ISA 040 031 toda tisti, ki čakajo na Gospoda, bodo obnavljali svojo moč, vzpenjali se bodo s perutmi kakor orli, tekli bodo in ne bodo izmučeni, in hodili bodo in ne oslabeli. 023 ISA 041 001 Molčite pred menoj, oh otoki in naj ljudstvo obnavlja svojo moč. Naj pridejo bliže, potem jim pustite govoriti. Pridimo blizu skupaj k sodbi. 023 ISA 041 002 Kdo je dvignil pravičnega človeka od vzhoda in ga poklical k svojemu stopalu, dal narode pred njega in ga naredil, [da] vlada nad kralji? Izročil jih je kakor prah njegovemu meču in kakor slamo gnano k njegovemu loku. 023 ISA 041 003 Zasledoval jih je in varno prešel; celó po poti, [po] kateri [še] ni šel s svojimi stopali. 023 ISA 041 004 Kdo je delal in to storil, klicoč rodove od začetka? Jaz, Gospod, prvi in s poslednjimi; jaz sem ta. 023 ISA 041 005 Otoki so to videli in se bali; konci zemlje so bili prestrašeni, se približali in prišli. 023 ISA 041 006 Pomagali so vsak svojemu sosedu in vsak je svojemu bratu rekel: „Bodi odločnega poguma.“ 023 ISA 041 007 Tako je tesar hrabril zlatarja in kdor gladi s kladivom tistega, ki udarja nakovalo, rekoč: „Ta je pripravljen za spajanje“in ga pritrdil z žeblji, da ta ne bi bil premaknjen. 023 ISA 041 008 Toda ti, Izrael, si moj služabnik, Jakob, katerega sem izbral, seme Abrahama, mojega prijatelja. 023 ISA 041 009 Ti, katerega sem vzel od koncev zemlje in te poklical od njihovih glavnih mož in ti rekel: „Ti si moj služabnik, izbral sem te in te nisem zavrgel. 023 ISA 041 010 Ne boj se, kajti jaz sem s teboj. Ne bodi potrt, kajti jaz sem tvoj Bog. Okrepil te bom, da, jaz ti bom pomagal, da, podpiral te bom z desnico svoje pravičnosti. 023 ISA 041 011 Glej, vsi tisti, ki so bili ogorčeni zoper tebe, bodo osramočeni in zbegani. Oni bodo kakor nič in tisti, ki se prepirajo s teboj, bodo propadli. 023 ISA 041 012 Iskal jih boš in jih ne boš našel, celó tiste, ki so se pričkali s teboj. Tisti, ki se vojskujejo zoper tebe, bodo kakor nič in kakor stvar ničnosti. 023 ISA 041 013 Kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, bom držal tvojo desnico, rekoč ti: „Ne boj se, jaz ti bom pomagal.“ 023 ISA 041 014 Ne boj se, ti ličinka Jakob in vi, Izraelovi možje, pomagal ti bom, govori Gospod in tvoj odkupitelj, Sveti Izraelov. 023 ISA 041 015 Glej, naredil te bom [za] novo ostro mlatilno pripravo z zobmi. Mlatil boš gore, jih razdrobil in hribe boš naredil kakor pleve. 023 ISA 041 016 Vejál jih boš in veter jih bo odnesel proč in vrtinčast veter jih bo razkropil, ti pa se boš razveseljeval v Gospodu in slavil boš v Svetem Izraelovem. 023 ISA 041 017 Kadar ubogi in pomoči potrebni iščejo vode in je tam ni in njihov jezik odpoveduje zaradi žeje, jih bom jaz, Gospod, uslišal in jaz, Izraelov Bog, jih ne bom zapustil. 023 ISA 041 018 Odprl bom reke na visokih krajih in studence v sredi dolin. Divjino bom spremenil [v] vodni ribnik in suho deželo [v] izvire voda. 023 ISA 041 019 V divjini bom zasadil cedro, akacijevo drevo, mirto in olivno drevo; v puščavi bom skupaj posadil cipreso, bor in pušpan, 023 ISA 041 020 da bodo lahko videli, spoznali, preudarili in skupaj razumeli, da je to storila Gospodova roka in Sveti Izraelov je to ustvaril. 023 ISA 041 021 Prinesite svojo pravdo, ‘govori Gospod; ‚prinesite naprej svoje močne razloge, govori Kralj Jakobov. 023 ISA 041 022 Naj jih prinesejo naprej in nam pokažejo kaj se bo zgodilo. Naj nam pokažejo prejšnje stvari, kakršne so, da jih lahko preudarimo in spoznamo njihov zadnji konec; ali nam oznanite stvari, ki pridejo. 023 ISA 041 023 Pokažite stvari, ki bodo odslej, da bomo lahko vedeli, da ste vi bogovi. Da, delajte dobro ali delajte zlo, da bomo lahko zaprepadeni in to skupaj gledali. 023 ISA 041 024 Glejte, vi ste od ničnosti in vaše delo je ničevo; ogabnost je, kdor vas izbere. 023 ISA 041 025 Dvignil sem nekoga iz severa in bo prišel. Od sončnega vzhoda bo klical moje ime in prišel bo nad prince kakor nad malto in kakor lončar gnete ilo. 023 ISA 041 026 Kdo je razglasil od začetka, da bi mi lahko vedeli? In poprej, da bi lahko rekli: „ On je pravičen?“Da, tam ni nikogar, ki kaže; da, tam ni nikogar, ki razglaša; da, tam ni nikogar, ki sliši vaše besede. 023 ISA 041 027 Prvi bo rekel Sionu: „Poglej, poglej jih.“In Jeruzalemu bom dal nekoga, ki prinaša dobre novice. 023 ISA 041 028 Kajti gledal sem in tam ni bilo človeka, celo med njimi in tam ni bilo svetovalca, da bi lahko, ko sem jih povprašal, odgovoril besedo. 023 ISA 041 029 Glej, vsi so ničnost, njihova dela so nič. Njihove ulite podobe so veter in zmešnjava. 023 ISA 042 001 Glej, moj služabnik, ki ga podpiram; moj izvoljeni, v katerem se moja duša razveseljuje; svojega duha sem položil nanj. Oznanil bo sodbo poganom. 023 ISA 042 002 Ne bo vpil, niti povzdignil [glasu], niti svojemu glasu ne bo povzročil, da bi bil slišan na ulici. 023 ISA 042 003 Poškodovanega trsta ne bo zlomil in kadečega stenja ne bo ugasnil. Sodbo bo privedel k resnici. 023 ISA 042 004 Ne bo opešal niti ne bo izgubil poguma, dokler ne postavi sodbe na zemlji in otoki bodo čakali na njegovo postavo. 023 ISA 042 005 Tako govori Gospod Bog, ki je ustvaril nebesa in jih razpel; ki je razprostrl zemljo in to, kar prihaja iz nje; on, ki daje dih ljudstvu na njej in duha tem, ki hodijo po njej: 023 ISA 042 006 „Jaz, Gospod, sem te poklical v pravičnosti in držal bom tvojo roko in te varoval in dam te za zavezo ljudstvu, za svetlobo poganom, 023 ISA 042 007 da odpreš slepe oči, da privedeš jetnike iz ječe in te, ki sedijo v temi, ven iz jetnišnice. 023 ISA 042 008 Jaz sem Gospod. To je moje ime in svoje slave ne bom dal drugemu niti svoje hvale rezanim podobam. 023 ISA 042 009 Glej, prejšnje stvari so se zgodile in razglašam nove stvari. Preden vzbrstijo ti povem o njih.“ 023 ISA 042 010 Zapojte Gospodu novo pesem in njegovo hvalo iz konca zemlje, vi, ki greste dol do morja in vse, kar je v njem, otoki in njegovi prebivalci. 023 ISA 042 011 Naj divjina in njena mesta dvignejo svoj glas, vasi, ki jih naseljuje Kedár. Naj skalni prebivalci pojejo, naj zavpijejo z vrhov gora. 023 ISA 042 012 Naj dajo slavo Gospodu in razglašajo njegovo hvalo na otokih. 023 ISA 042 013 Gospod bo šel naprej kakor mogočen mož, ljubosumnost bo razvnel kakor bojevnik. Vpil bo, da, rjovel, prevladal bo zoper svoje sovražnike. 023 ISA 042 014 „Dolgo časa sem zadrževal svoj mir, bil sem tiho in se zadrževal. Sedaj [pa] bom vpil kakor ženska v porodnih mukah; hkrati bom uničil in požrl. 023 ISA 042 015 Opustošil bom gore in hribe in posušil vsa njihova zelišča in reke bom naredil otoke in posušil bom ribnike. 023 ISA 042 016 Privedel bom slepe po poti, ki je niso poznali, vodil jih bom po stezah, ki jih niso poznali. Temo pred njimi bom naredil svetlobo in skrivljene stvari ravne. Te stvari jim bom storil in ne bom jih zapustil. 023 ISA 042 017 Obrnjeni bodo nazaj, silno bodo osramočeni tisti, ki zaupajo v rezane podobe, ki ulitim podobam pravijo: ‚Vi ste naši bogovi.‘ 023 ISA 042 018 Poslušajte, vi gluhi, in glejte, vi slepi, da boste lahko videli. 023 ISA 042 019 Kdo je slep, razen mojega služabnika? Ali gluh kakor moj poslanec, ki sem ga poslal? Kdo je slep kakor kdor je popoln in slep kakor Gospodov služabnik? 023 ISA 042 020 Videl si mnoge stvari, toda ne obeležuješ jih; odprtih ušes, toda on ne sliši. 023 ISA 042 021 Gospod je zelo zadovoljen zaradi svoje pravičnosti; poveličeval bo postavo in jo naredil častitljivo. 023 ISA 042 022 Toda to je ljudstvo, oropano in oplenjeno; vsi izmed njih so ujeti v luknje in skriti v jetnišnicah. Za plen so in nihče ne osvobaja; za ukradeno blago in nihče ne reče: ‚Povrni.‘ 023 ISA 042 023 Kdo izmed vas bo temu pazljivo prisluhnil? Kdo bo prisluhnil in slišal za čas, ki pride? 023 ISA 042 024 Kdo je Jakoba izročil v plen in Izraela roparjem? Mar ne Gospod, on, zoper katerega smo grešili? Kajti niso želeli hoditi po njegovih poteh niti niso bili poslušni njegovi postavi. 023 ISA 042 025 Zato je nanj izlil razjarjenost svoje jeze in moč bitke. To ga je vžgalo vsenaokoli, vendar ni vedel. To ga je žgalo, vendar si tega ni vzel k srcu.“ 023 ISA 043 001 Toda sedaj tako govori Gospod, ki te je ustvaril, oh Jakob in tisti, ki te je oblikoval, oh Izrael: „Ne boj se, kajti odkupil sem te, poklical sem te s tvojim imenom, moj si. 023 ISA 043 002 Ko hodiš skozi vode, bom s teboj in skozi reke, te ne bodo preplavile. Ko hodiš skozi ogenj, ne boš ožgan niti se plamen ne bo vnel na tebi. 023 ISA 043 003 Kajti jaz sem Gospod, tvoj Bog, Sveti Izraelov, tvoj Odrešenik. Egipt sem dal za tvojo odkupnino, Etiopijo in Sebo zate. 023 ISA 043 004 Ker si bil dragocen v mojem pogledu, bil si častitljiv in jaz sem te ljubil. Zato bom zate dal ljudi in ljudstva za tvoje življenje. 023 ISA 043 005 Ne boj se, kajti jaz sem s teboj. Tvoje seme bom privedel od vzhoda in te zbral od zahoda. 023 ISA 043 006 Severu bom rekel: ‚Izroči‘in jugu: ‚Ne zadržuj.‘Moje sinove privedi od daleč in moje hčere od koncev zemlje, 023 ISA 043 007 celó vsakega, ki je klican z mojim imenom, kajti jaz sem ga ustvaril za svojo slavo, jaz sem ga oblikoval; da, jaz sem ga naredil. 023 ISA 043 008 Privedi slepo ljudstvo, ki ima oči in gluhe, ki imajo ušesa. 023 ISA 043 009 Naj bodo vsi narodi zbrani skupaj in naj bo ljudstvo zbrano. Kdo izmed njih lahko to razglasi in nam pokaže prejšnje stvari? Naj privedejo naprej svoje priče, da bodo lahko opravičeni. Ali naj slišijo in rečejo: ‚ To je resnica.‘ 023 ISA 043 010 Vi ste moje priče, ‘govori Gospod in moj služabnik, katerega sem izbral, da me boste lahko poznali in mi verjeli in razumeli, da jaz sem. Pred menoj ni bil oblikovan noben Bog niti ne bo za menoj. 023 ISA 043 011 Jaz, celó jaz sem Gospod in poleg mene ni rešitelja. 023 ISA 043 012 Razglasil sem, rešil in pokazal, ko med vami ni bilo nobenega tujega boga. Zato ste vi moje priče, ‘govori Gospod, ‚da, jaz sem Bog. 023 ISA 043 013 Da, preden je bil dan, jaz sem in nobenega ni, ki lahko osvobodi iz moje roke. Delal bom in kdo bo to dopustil?‘ 023 ISA 043 014 Tako govori Gospod, vaš odkupitelj, Sveti Izraelov: ‚Zaradi vas sem poslal v Babilon in ponižal vse njihove plemiče in Kaldejce, katerih vpitje je na ladjah. 023 ISA 043 015 Jaz sem Gospod, vaš Sveti, stvarnik Izraela, vaš Kralj.‘ 023 ISA 043 016 Tako govori Gospod, ki dela pot v morju in stezo v mogočnih vodah, 023 ISA 043 017 ki privede naprej bojni voz in konja, vojsko in moč; skupaj se bodo ulegli, ne bodo vstali. Izumrli so, pogašeni so kakor predivo. 023 ISA 043 018 Ne spominjajte se prejšnjih stvari niti ne preudarjajte stvari od davnine. 023 ISA 043 019 Glejte, storil bom novo stvar. Sedaj bo ta vzbrstela; mar tega ne boste spoznali? Naredil bom celo pot v divjini in reke v puščavi. 023 ISA 043 020 Divja žival polja me bo spoštovala, zmaji in sove, ker dam vode v divjino in reke v puščavo, da dam piti svojemu ljudstvu, svojim izbranim. 023 ISA 043 021 To ljudstvo sem oblikoval zase, naznanjali bodo mojo hvalo. 023 ISA 043 022 Toda ti nisi klical k meni, oh Jakob, temveč si se me naveličal, oh Izrael. 023 ISA 043 023 Nisi mi privedel majhne živine od svojih žgalnih daritev niti me nisi častil s svojimi klavnimi daritvami. Nisem ti storil, da služiš z daritvijo niti te nisem mučil s kadilom. 023 ISA 043 024 Z denarjem mi nisi kupil nobenega sladkornega trsta niti me nisi nasičeval s tolščo svojih klavnih daritev, temveč si me s svojimi grehi primoral, da služim; izmučil si me s svojimi krivičnostmi. 023 ISA 043 025 Jaz, celó jaz, sem tisti, ki zaradi sebe izbrisujem tvoje prestopke in se ne bom spominjal tvojih grehov. 023 ISA 043 026 Spomni me, skupaj se pravdajva. Ti razglasi, da boš lahko opravičen. 023 ISA 043 027 Tvoj prvi oče je grešil in tvoji učitelji so se pregrešili zoper mene. 023 ISA 043 028 Zato sem oskrunil prince svetišča in dal Jakoba v prekletstvo in Izraela v graje. 023 ISA 044 001 Vendar sedaj poslušaj, oh Jakob, moj služabnik in Izrael, katerega sem izbral: 023 ISA 044 002 „Tako govori Gospod, ki te je naredil in te oblikoval iz maternice, ki ti bo pomagal: ‚Ne boj se, oh Jakob, moj služabnik in ti Ješurún, katerega sem izbral. 023 ISA 044 003 Kajti vodo bom izlil na tistega, ki je žejen in poplave na suha tla. Svojega duha bom izlil na tvoje seme in svoj blagoslov na tvoje potomstvo. 023 ISA 044 004 Pognali bodo kakor med travo, kakor vrbe ob vodnih tokovih. 023 ISA 044 005 Nekdo bo rekel: ‚Jaz sem Gospodov, ‘drugi se bo imenoval po Jakobovem imenu, drugi se bo s svojo roko podpisal Gospodu in se poimenoval po imenu Izrael. 023 ISA 044 006 Tako govori Gospod, Izraelov Kralj in njegov odkupitelj, Gospod nad bojevniki: ‚Jaz sem prvi in jaz sem zadnji in poleg mene ni Boga. 023 ISA 044 007 Kdo bo klical kakor jaz in bo to razglasil in bo to uredil zame, odkar sem določil starodavno ljudstvo? Stvari, ki prihajajo in bodo prišle, naj jim jih oni pokažejo. 023 ISA 044 008 Ne bojte se niti ne bodite prestrašeni. Mar ti nisem povedal od tistega časa in ti to razglasil? Vi ste celo moje priče. Mar je Bog razen mene? Da, tam ni Boga, jaz ne poznam nobenega. 023 ISA 044 009 Tisti, ki delajo rezano podobo, so vsi izmed njih ničnost in njihove izvrstne stvari ne bodo koristile in oni so svoje lastne priče; ne vidijo niti ne vedo, da bi jih bilo sram. 023 ISA 044 010 Kdo je oblikoval boga ali ulil rezano podobo, ki ni koristna za nič? 023 ISA 044 011 Glej, vsi njegovi tovariši bodo osramočeni in delavci, oni so izmed ljudi. Naj bodo vsi zbrani skupaj, naj vstanejo; vendar se bodo bali in skupaj bodo osramočeni. 023 ISA 044 012 Kovač s kleščami dela tako v oglju kakor ga oblikuje s kladivi in ga izdeluje z močjo svojih laktov. Da, lačen je in njegova moč peša. Ne pije vode in je slaboten. 023 ISA 044 013 Lesorezec izteza svoje merilo, označuje s črtalom, oblikuje z dleti in ga začrtuje s šestilom in ga dela po podobi človeka, glede na človeško lepoto, da bi ta lahko ostal v hiši. 023 ISA 044 014 Poseka si cedre in jemlje cipreso in hrast, ki jih je zase okrepil med gozdnimi drevesi, zasadi veliki jesen in dež ga neguje. 023 ISA 044 015 Potem bo to za človeka, da zakuri, kajti vzel bo od tega in se ogrel; da, to vžge in speče kruh; da, naredi boga in ga obožuje; izdela rezano podobo in pada dol k njej. 023 ISA 044 016 Del od tega zakuri v ognju, z delom od tega jé meso, speče pečenko in je nasičen. Da, ogreje se in reče: ‚Aha, topel sem, videl sem ogenj.‘ 023 ISA 044 017 Od preostanka pa si izdela boga, celó svojo rezano podobo, pada dol k njej in jo obožuje in moli k njej ter pravi: ‚Osvobodi me, kajti ti si moj bog.‘ 023 ISA 044 018 Niso spoznali niti razumeli, kajti zaprl je njihove oči, da ne morejo videti in njihova srca, da ne morejo razumeti. 023 ISA 044 019 In nihče ne preudari v svojem srcu niti tam ni spoznanja niti razumevanja, da reče: ‚Del tega sem spekel v ognju; da, na njegovi žerjavici sem spekel tudi kruh, spekel sem meso in ga pojedel in njegov preostanek bom naredil [za] ogabnost? Ali bom padal dol k štoru? 023 ISA 044 020 Hrani se s pepelom, zavedeno srce ga je obrnilo vstran, da ne more osvoboditi svoje duše niti reči: ‚ Mar ni laž v moji desnici?‘ 023 ISA 044 021 Spomni se tega, oh Jakob in Izrael, kajti ti si moj služabnik. Jaz sem te oblikoval, ti si moj služabnik. Oh Izrael, ne bom te pozabil. 023 ISA 044 022 Tvoje prestopke sem izbrisal kakor gost oblak in kakor oblak tvoje grehe. Vrni se k meni, kajti jaz sem te odkupil. 023 ISA 044 023 Pojte, oh ve nebesa, kajti Gospod je to storil. Vpijte globočine zemlje. Izbruhnite v petje, ve gore, oh gozd in vsako drevo v njem, kajti Gospod je odkupil Jakoba in se proslavil v Izraelu. 023 ISA 044 024 Tako govori Gospod, tvoj odkupitelj in on, ki te je oblikoval iz maternice, jaz sem Gospod, ki delam vse stvari, ki sam razprostiram nebesni obok, ki sam na široko razširjam zemljo; 023 ISA 044 025 ki onemogočam simbole lažnivcev in vedeževalce delam besne; ki modre može obračam nazaj in njihovo znanje delam nespametno; 023 ISA 044 026 ki potrjujem besedo svojega služabnika in izvajam nasvet svojih poslancev; ki [prestolnici] Jeruzalemu pravim: ‚Naseljena boš‘in Judovim mestom: ‚Zgrajena boste‘in jaz bom vzdignil njihove razpadle kraje. 023 ISA 044 027 Ki pravim globini: ‚Bodi suha‘in posušil bom tvoje reke; 023 ISA 044 028 ki pravim o Kiru: ‚ On je moj pastir‘in izvršil bo vse moje zadovoljstvo. Celo Jeruzalemu govorim: ‚Zgrajen boš; ‘in templju: ‚Tvoj temelj bo položen.‘“ 023 ISA 045 001 Tako govori Gospod svojemu maziljencu Kiru, čigar desnico sem prijel, da bi pred njim podjarmil narode in odpasal bom ledja kraljev, da pred njim odprem dvoje opuščenih velikih vrat in velika vrata ne bodo zaprta: 023 ISA 045 002 „Jaz bom šel pred teboj in naredil skrivljene kraje ravne, bronasta velika vrata bom razbil na koščke in železne zapahe presekal na dvoje. 023 ISA 045 003 Dal ti bom zaklade teme in skrita bogastva skrivnih krajev, da boš lahko vedel, da sem jaz, Gospod, ki te kličem s tvojim imenom, Izraelov Bog. 023 ISA 045 004 Zaradi Jakoba, mojega služabnika in Izraela, mojega izvoljenega, sem te celó poklical po tvojem imenu. Imenoval sem te, čeprav me nisi poznal. 023 ISA 045 005 Jaz sem Gospod in nobenega drugega ni, ni Boga poleg mene. Opasal sem te, čeprav me nisi poznal, 023 ISA 045 006 da bi lahko vedeli od sončnega vzhoda in od zahoda, da ni nikogar poleg mene. Jaz sem Gospod in nobenega drugega ni. 023 ISA 045 007 Jaz oblikujem svetlobo in ustvarjam temo, sklepam mir in ustvarjam zlo. Jaz, Gospod, delam vse te stvari. 023 ISA 045 008 Kapljajte, ve nebesa, od zgoraj in naj nebo izlije pravičnost. Naj se zemlja odpre in naj rodi rešitev duš in naj skupaj požene pravičnost; jaz, Gospod, sem to ustvaril. 023 ISA 045 009 Gorje tistemu, ki se prepira s svojim Stvarnikom! Naj se črepinja prička s črepinjami zemlje. Mar bo ilo reklo tistemu, ki ga oblikuje: „Kaj delaš?“Ali tvoje delo: „On nima rok?“ 023 ISA 045 010 Gorje tistemu, ki pravi svojemu očetu: „Čemu si zaplodil?“Ali ženski: „Čemu si rodila?“ 023 ISA 045 011 Tako govori Gospod, Sveti Izraelov in njegov Stvarnik: „Vprašajte me o stvareh, ki pridejo, glede mojih sinov in glede dela mojih rok mi zapovejte. 023 ISA 045 012 Naredil sem zemljo in na njej ustvaril človeka. Jaz, celó moje roke so razprostrle nebesni obok in zapovedal sem vsej njegovi vojski. 023 ISA 045 013 Dvignil sem ga v pravičnosti in jaz bom usmerjal vse njegove poti. Zgradil bo moje mesto in izpustil bo moje ujetnike, ne za ceno niti [ne za] nagrado, “govori Gospod nad bojevniki. 023 ISA 045 014 Tako govori Gospod: „Trud Egipta in trgovanje Etiopije in Sabejcev, postavnih mož, bo prišlo k tebi in oni bodo tvoji. Prišli bodo za teboj, v verigah bodo prišli in padli dol k tebi, ponižno te bodo prosili, rekoč: ‚Zagotovo je Bog v tebi in tam ni nikogar drugega, tam ni Boga.‘ 023 ISA 045 015 Resnično, ti si Bog, ki samega sebe skrivaš, oh Izraelov Bog, Odrešenik. 023 ISA 045 016 Osramočeni bodo in tudi zbegani, vsi izmed njih. Skupaj bodo šli v zmešnjavo, ki so izdelovalci malikov. 023 ISA 045 017 Toda Izrael bo rešen v Gospodu z večno rešitvijo duš. Ne boste osramočeni niti zbegani, od veka do veka. 023 ISA 045 018 Kajti tako govori Gospod, ki je ustvaril nebesni obok; sam Bog, ki je oblikoval zemljo in jo naredil, osnoval jo je, ni je ustvaril zaman, oblikoval jo je, da bi bila naseljena. Jaz sem Gospod in nobenega drugega ni. 023 ISA 045 019 Nisem govoril na skrivnem, na temnem kraju zemlje. Jakobovemu semenu nisem rekel: ‚Zaman me iščite.‘Jaz, Gospod, govorim pravičnost, razglašam stvari, ki so pravilne. 023 ISA 045 020 Zberite se in pridite, približajte se skupaj, vi, ki ste pobegnili narodom. Nimajo spoznanja, ki postavljajo les svojih rezanih podob in molijo k bogu, ki ne more rešiti. 023 ISA 045 021 Povejte in privedite jih blizu; da, naj se skupaj posvetujejo. Kdo je to razglasil od starodavnega časa? Kdo je to povedal od tistega časa? Mar nisem jaz, Gospod? In nobenega drugega Boga ni poleg mene, pravičnega Boga in Odrešenika, nobenega ni poleg mene. 023 ISA 045 022 Poglejte k meni in bodite rešeni, vsi konci zemlje, kajti jaz sem Bog in nobenega drugega ni. 023 ISA 045 023 Prisegel sem sam pri sebi, beseda je izšla iz mojih ust v pravičnosti in se ne bo vrnila: ‚Da se bo k meni priklonilo vsako koleno, vsak jezik bo prisegel.‘ 023 ISA 045 024 Zagotovo bo nekdo rekel: ‚V Gospodu imam pravičnost in moč.‘Celó k njemu bodo prišli ljudje in vsi tisti, ki so ogorčeni zoper njega, bodo osramočeni. 023 ISA 045 025 V Gospodu bo vse seme Izraela opravičeno in bo slavilo. 023 ISA 046 001 Bel se je upognil dol, Nebó se sklanja, njihovi maliki so bili na živalih in na živini. Vaši vozovi so bili težko obloženi, breme so vsaki izmučeni živini. 023 ISA 046 002 Sklonili so se, skupaj so se upognili, niso mogli osvoboditi bremena, temveč so sami šli v ujetništvo. 023 ISA 046 003 Prisluhnite mi, oh hiša Jakobova in ves ostanek Izraelove hiše, ki vas nosim od trebuha, ki ste nošeni od maternice. 023 ISA 046 004 Celó do vaše visoke starosti jaz sem, in celó do osivelih las vas bom prenašal. Jaz sem naredil, jaz bom vzdignil, celó jaz bom nosil in vas osvobodil. 023 ISA 046 005 S kom me boste primerjali in me naredili enakega in me primerjali, da bi bila lahko podobna? 023 ISA 046 006 Iz torbe iztresajo zlato in na tehtnici tehtajo srebro in najemajo zlatarja in ta ga naredi boga. Padajo dol, da, obožujejo. 023 ISA 046 007 Vzdignejo ga na ramo, prenašajo ga in ga postavljajo na njegov prostor in ta stoji, iz svojega prostora se ne bo odstranil. Da, nekdo bo vpil k njemu, vendar mu ne more odgovoriti niti ga rešiti iz njegove stiske. 023 ISA 046 008 Spomnite se tega in bodite možje. Ponovno premislite, oh vi, prestopniki. 023 ISA 046 009 Spominjajte se prejšnjih stvari od davnine, kajti jaz sem Bog in ni nikogar drugega, jaz sem Bog in nobenega ni podobnega meni, 023 ISA 046 010 konec razglašam od začetka in od starodavnih časov stvari, ki še niso storjene, rekoč: ‚Moj nasvet bo obstal in storil bom vse, kar mi ugaja. 023 ISA 046 011 Ptico roparico kličem od vzhoda, moža, ki izvršuje mojo namero iz daljne dežele. Da, jaz sem to govoril, jaz bom tudi privedel, da se zgodi, to sem namenil in to bom tudi storil. 023 ISA 046 012 Prisluhnite mi, vi arogantni, ki ste daleč od pravičnosti, 023 ISA 046 013 svojo pravičnost privedem blizu; ta ne bo daleč stran in moja rešitev duš ne bo mudila. Rešitev duš bom postavil na Sion zaradi Izraela, svoje slave. 023 ISA 047 001 Pridi dol in se usedi v prah, oh devica, hči babilonska. Sedi na tla; ni prestola, oh hči Kaldejcev, kajti ne boš več imenovana nežna in prefinjena. 023 ISA 047 002 Vzemi mlinske kamne in melji moko. Odkrij svoja zagrinjala, razgali nogo, odkrij stegno, prebredi reke. 023 ISA 047 003 Tvoja nagota bo odkrita, da, tvoja sramota bo vidna. Maščeval se bom in ne bom te srečal kakor človek. 023 ISA 047 004 Glede našega odkupitelja, Gospod nad bojevniki je njegovo ime, Sveti Izraelov. 023 ISA 047 005 Sedi tiho in pojdi v temo, oh hči Kaldejcev, kajti ne boš več imenovana: ‚Gospa kraljestev.‘ 023 ISA 047 006 Ogorčen sem bil nad svojim ljudstvom, umazal sem svojo dediščino in jih predal v tvojo roko. Nobenega usmiljenja jim nisi pokazala, na starce si zelo težko položila svoj jarem. 023 ISA 047 007 In ti praviš: ‚Jaz bom gospa na veke.‘Tako da si teh stvari nisi vzela k svojemu srcu niti se nisi spomnila zadnjega konca tega. 023 ISA 047 008 Zato poslušaj sedaj to, ti, ki si predana užitkom, ki brezskrbno prebivaš, ki v svojem srcu praviš: ‚Jaz sem in nihče drug poleg mene; ne bom sedela kakor vdova niti ne bom poznala izgube otrok.‘ 023 ISA 047 009 Toda ti dve stvari bosta prišli k tebi v trenutku, v enem dnevu, izguba otrok in vdovstvo. Nadte bodo prišli v svoji popolnosti zaradi množice tvojih čarodejstev in zaradi silnega obilja tvojih izrekanj urokov. 023 ISA 047 010 Kajti zaupala si v svojo zlobnost. Rekla si: ‚Nihče me ne vidi.‘Tvoja modrost in tvoje znanje te je sprevrglo in v svojem srcu si rekla: ‚Jaz sem in nihče drug poleg mene.‘ 023 ISA 047 011 Zato bo nadte prišlo zlo; ne boš vedela od kod vstaja in nate bo padla vragolija; ne boš je sposobna odložiti in opustošenje bo nenadoma prišlo nadte, katerega ne boš poznala. 023 ISA 047 012 Postavi se sedaj s svojimi izrekanji urokov in z množico svojih čarodejstev, s katerimi si se trudila od svoje mladosti, če ti bo to lahko koristilo, če boš lahko prevladala. 023 ISA 047 013 Izmučena si v množici svojih nasvetov. Naj sedaj astrologi, zvezdogledi in mesečni napovedovalci vstanejo in te rešijo pred temi stvarmi, ki bodo prišle nadte. 023 ISA 047 014 Glej, so kakor strnišče, ogenj jih bo sežgal, ne bodo se osvobodili iz oblasti plamena. Tam ne bo žerjavice, da bi se ob njej ogreli, niti ognja, da bi pred njim sedeli. 023 ISA 047 015 Takšni ti bodo tisti, s katerimi si se trudila, celó tvoji trgovci od tvoje mladosti. Tavali bodo vsakdo k svoji četrti, nihče te ne bo rešil. 023 ISA 048 001 Poslušajte to, oh hiša Jakobova, ki ste imenovani z imenom Izrael in ste prišli naprej iz Judovih vodá, ki prisegate pri Gospodovem imenu in omenjate Izraelovega Boga, vendar ne v resnici niti ne v pravičnosti. 023 ISA 048 002 Kajti imenujejo se po svetem mestu in se naslanjajo na Izraelovega Boga; Gospod nad bojevniki je njegovo ime. 023 ISA 048 003 Razglasil sem prejšnje stvari od začetka in izšle so iz mojih ust in pokazal sem jih; nenadoma sem jih naredil in zgodile so se. 023 ISA 048 004 Ker sem vedel, da si trdovratna in je tvoj vrat železna kita in tvoja obrv bron, 023 ISA 048 005 sem ti to celo od začetka razglasil; preden se je zgodilo sem ti to pokazal, da ne bi rekla: ‚Moj malik jih je naredil, moja rezana podoba in moja ulita podoba jim je zapovedala.‘ 023 ISA 048 006 Slišal si, videl si vse to in ali ne boš tega razglasil? Od tega časa sem ti pokazal nove stvari, celo skrite stvari in ti jih nisi poznal. 023 ISA 048 007 Sedaj so ustvarjene in ne od začetka; celo pred dnevom, ko jih nisi slišal, da ne bi rekel: „Glej, poznal sem jih.“ 023 ISA 048 008 Da, ne slišiš; da, ne poznaš; da, od tistega časa, ko tvoje uho ni bilo odprto, kajti vedel sem, da boš postopal zelo zahrbtno in si bil od maternice imenovan prestopnik. 023 ISA 048 009 Zaradi svojega imena bom odložil svojo jezo in zaradi svoje hvale se bom zadržal, da te ne odsekam. 023 ISA 048 010 Glej, prečistil sem te, toda ne s srebrom; izbral sem te v talilni peči stiske. 023 ISA 048 011 Zaradi sebe, celó zaradi sebe, bom to storil, kajti kako bi bilo moje ime umazano? In svoje slave ne bom dal drugemu. 023 ISA 048 012 Prisluhni mi, oh Jakob in Izrael, moj poklicani; jaz sem; jaz sem prvi, jaz sem tudi zadnji. 023 ISA 048 013 Moja roka je tudi položila temelj zemlji in moja desnica je razpela nebesni obok. Ko kličem k njima, skupaj vstaneta. 023 ISA 048 014 Vsi vi, zberite se in poslušajte; kdo izmed njih je razglasil te stvari? Gospod ga je ljubil. Storil bo, kar mu ugaja nad Babilonom in njegov laket bo na Kaldejcih. 023 ISA 048 015 Jaz, celó jaz sem govoril. Da, poklical sem ga, privedel sem ga in svojo pot bo naredil uspešno. 023 ISA 048 016 Pridite blizu k meni, poslušajte to; od začetka nisem govoril na skrivnem; od časa, ko je to bilo, tam jaz sem. In sedaj me je poslal Gospod Bog in njegov Duh.“ 023 ISA 048 017 Tako govori Gospod, tvoj Odkupitelj, Sveti Izraelov: „Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki te učim, da ti bo koristilo, ki te vodim po poti, po kateri naj bi šel. 023 ISA 048 018 Oh, da bi prisluhnil mojim zapovedim! Potem bi bil tvoj mir kakor reka in tvoja pravičnost kakor morski valovi. 023 ISA 048 019 Tudi tvojega semena bi bilo kakor peska in potomstvo tvoje notranjosti podobno njegovemu gramozu; njegovo ime ne bi bilo odrezano niti uničeno izpred mene. 023 ISA 048 020 Pojdite naprej iz Babilona, pobegnite od Kaldejcev, z glasom petja razglasite, povejte to, izustite to celó do konca zemlje. Recite: ‚ Gospod je odkupil svojega služabnika Jakoba.‘ 023 ISA 048 021 Niso bili žejni, ko jih je vodil skozi puščave. Zanje je vodam veleval, da tečejo iz skale. Razklal je tudi skalo in iz nje so pridrle vode. 023 ISA 048 022 Tam ni miru, “govori Gospod, „zlobnemu.“ 023 ISA 049 001 Poslušajte me, oh otoki in prisluhnite, ve ljudstva od daleč. Gospod me je poklical iz maternice, od notranjosti moje matere je naredil omembo mojega imena. 023 ISA 049 002 Moja usta je naredil kakor oster meč, v senco svoje roke me je skril in me naredil zglajeno puščico, v svojem tulu me je skril 023 ISA 049 003 in mi rekel: „Ti si moj služabnik, oh Izrael, v katerem bom proslavljen.“ 023 ISA 049 004 Potem sem rekel: „V prazno sem se trudil, svojo moč sem porabil zaman in v prazno. Vendar je zagotovo moja sodba z Gospodom in moje delo z mojim Bogom.“ 023 ISA 049 005 „In sedaj, “govori Gospod, ki me je oblikoval od maternice, da bi bil njegov služabnik, da Jakoba ponovno privedem k njemu: „Čeprav Izrael ne bi bil zbran, bom vendar veličasten v Gospodovih očeh in moj Bog bo moja moč.“ 023 ISA 049 006 Rekel je: „To je lahka stvar, da bi bil moj služabnik, da vzdigneš Jakobove rodove in da obnoviš Izraelove ohranjene. Prav tako te bom dal za svetlobo poganom, da boš lahko moja rešitev duš do konca zemlje. 023 ISA 049 007 Tako govori Gospod, Izraelov Odkupitelj in njegov Sveti, tistemu, katerega človek prezira, tistemu, katerega narod zaničuje, služabniku vladarjev: ‚Kralji bodo videli in vstali, tudi princi bodo oboževali zaradi Gospoda, ki je zvest in Svetega Izraelovega in on bo izbral tebe.‘“ 023 ISA 049 008 Tako govori Gospod: „Ob sprejemljivem času sem te uslišal in na dan rešitve duše sem ti pomagal in ohranil te bom in te dal za zavezo ljudstvu, da povzdigneš deželo, da povzročiš, da podedujejo zapuščene dediščine, 023 ISA 049 009 da boš lahko ujetnikom rekel: ‚Pojdite naprej; ‘tistim, ki so v temi: ‚Pokažite se.‘Pasli bodo po poteh in njihovi pašniki bodo na vseh visokih krajih. 023 ISA 049 010 Ne bodo niti lačni niti žejni, niti jih ne bosta udarila niti vročina niti sonce, kajti on, ki ima usmiljenje do njih, jih bo vodil, celo pri vodnih izvirih jih bo usmerjal. 023 ISA 049 011 Vse svoje gore bom naredil pot in moje glavne ceste bodo povišane. 023 ISA 049 012 Glej, ti bodo prišli od daleč in glej, ti od severa in od zahoda in ti iz dežele Siním.“ 023 ISA 049 013 Prepevaj, oh nebesni obok in bodi radostna, oh zemlja in izbruhnite v petje, oh gore, kajti Gospod je potolažil svoje ljudstvo in imel bo usmiljenje do svojih trpečih. 023 ISA 049 014 Toda Sion je rekel: „ Gospod me je zapustil in moj Gospod me je pozabil.“ 023 ISA 049 015 Mar lahko ženska pozabi svojega doječega otroka, da ne bi imela sočutja do sina svoje maternice? Da, one lahko pozabijo, vendar jaz ne bom pozabil tebe. 023 ISA 049 016 Glej, vrezal sem te na dlani svojih rok, tvoja obzidja so nenehno pred menoj. 023 ISA 049 017 Tvoji otroci se bodo podvizali, tvoji uničevalci in tisti, ki so te naredili opustošeno, bodo šli od tebe. 023 ISA 049 018 Dvigni svoje oči naokoli in poglej. Vsi ti se zbirajo skupaj in prihajajo k tebi. Kakor jaz živim, ‘govori Gospod, ‚zanesljivo se boš oblekla z njimi vsemi, kakor z ornamentom in si jih privezala nase, kakor stori nevesta. 023 ISA 049 019 Kajti tvoji opustošeni in tvoji zapuščeni kraji in dežela tvojega uničenja bo sedaj celo preozka zaradi prebivalcev in tisti, ki so te pogoltnili, bodo daleč proč. 023 ISA 049 020 Otroci, ki jih boš imela, potem ko si izgubila druge, bodo v tvoja ušesa ponovno rekli: ‚Kraj je preozek zame, daj mi prostor, da bom lahko prebival.‘ 023 ISA 049 021 Potem boš v svojem srcu rekla: ‚Kdo mi je te rodil, glede na to, da sem izgubila svoje otroke in sem zapuščena, ujetnica in se selim sem ter tja? In kdo je te vzgojil? Glej, sama sem ostala, kje so bili tile?‘“ 023 ISA 049 022 Tako govori Gospod Bog: „Glej, svojo roko bom dvignil k poganom in svoj prapor postavil k ljudstvu in tvoje sinove bodo privedli na njihovih rokah in tvoje hčere bodo nošene na njihovih ramah. 023 ISA 049 023 Kralji bodo tvoji negovalni očetje in njihove kraljice tvoje negovalne matere. S svojim obrazom se bodo upognili k tebi proti zemlji in lizali prah tvojih stopal in vedela boš, da jaz sem Gospod, kajti tisti, ki čakajo name, ne bodo osramočeni. 023 ISA 049 024 Mar bo plen vzet od mogočnega, mar bo pravično ujetništvo osvobojeno?“ 023 ISA 049 025 Toda tako govori Gospod: „Celo ujetniki mogočnega bodo odvzeti in plen strašnega bo osvobojen, kajti jaz se bom spoprijel s tistim, ki se spoprijema s teboj in jaz bom rešil tvoje otroke. 023 ISA 049 026 Z njihovim lastnim mesom bom hranil tiste, ki te zatirajo in pijani bodo s svojo lastno krvjo, kakor s sladkim vinom in vse meso bo vedelo, da jaz sem Gospod, tvoj Odrešenik in tvoj Odkupitelj, Mogočni Jakobov.‘“ 023 ISA 050 001 Tako govori Gospod: „Kje je ločitveni list vaše matere, ki sem jo odslovil? Ali kateri izmed mojih upnikov je ta, kateremu sem vas prodal? Glejte, zaradi vaših krivičnosti ste se sami prodali in zaradi vaših prestopkov je vaša mati odslovljena. 023 ISA 050 002 Zakaj ni bilo človeka, ko sem prišel? Ko sem klical ni bilo nobenega, da odgovori? Mar je moja roka precej skrajšana, da ne more odkupiti? Mar nimam moči, da osvobodim? Glejte, ob svoji graji posušim morje, reke naredim za divjino. Njihove ribe zaudarjajo, ker tam ni vode in poginjajo zaradi žeje. 023 ISA 050 003 Jaz obláčim nebesni obok s črnino in vrečevino delam [za] njihovo pokrivalo. 023 ISA 050 004 Gospod Bog mi je dal jezik učenega, da bi vedel kako ob pravem času govoriti besedo tistemu, ki je izmučen. Zbuja [me] jutro za jutrom, on zbuja moje uho, da slišim kakor učeni. 023 ISA 050 005 Gospod Bog mi je odprl moje uho in nisem bil uporen, niti se nisem odvrnil nazaj. 023 ISA 050 006 Svoj hrbet sem dal tistim, ki so me udarjali in svoja lica tistim, ki so mi pulili brado. Svojega obraza nisem skril pred sramoto in pljuvanjem. 023 ISA 050 007 Kajti Gospod Bog mi bo pomagal, zato ne bom zbegan. Zato sem svoj obraz naravnal kakor kremen in vem, da ne bom osramočen. 023 ISA 050 008 Blizu je ta, ki me opravičuje. Kdo se bo spoprijel z menoj? Stopiva skupaj. Kdo je moj nasprotnik? Naj pride bliže k meni. 023 ISA 050 009 Glej, Gospod Bog mi bo pomagal; kdo je tisti, ki me bo obsojal? Glej, vsi se bodo postarali kakor obleka, molj jih bo požrl. 023 ISA 050 010 Kdo je med vami, ki se boji Gospoda, ki uboga glas svojega služabnika, ki hodi v temi in nima svetlobe? Naj zaupa v Gospodovo ime in se naslanja na svojega Boga. 023 ISA 050 011 Glejte, vsi vi, ki prižigate ogenj, ki se naokrog obdajate z iskrami. Hodite v svetlobi svojega ognja in v iskrah, ki ste jih vžgali. To boste imeli od moje roke; ulegli se boste v bridkosti. 023 ISA 051 001 Prisluhnite mi, vi, ki sledite pravičnosti, vi, ki iščete Gospoda. Glejte na skalo, iz katere ste izklesani in k luknji jame, iz katere ste izkopani. 023 ISA 051 002 Poglejte na Abrahama, svojega očeta in na Saro, ki vas je rodila. Kajti poklical sem ga samega, ga blagoslovil in namnožil. 023 ISA 051 003 Kajti Gospod bo tolažil Sion, tolažil bo vse njegove opustošene kraje in njegovo divjino bo naredil podobno Edenu in njegovo puščavo podobno Gospodovemu vrtu. V njem bo najti radost in veselje, zahvaljevanje in glas melodije. 023 ISA 051 004 Prisluhni mi, moje ljudstvo; pazljivo mi prisluhni, oh moj narod. Kajti postava bo izšla od mene in svojo sodbo bom naredil, da počiva za svetlobo ljudstvu. 023 ISA 051 005 Moja pravičnost je blizu, moja rešitev duš je odšla naprej in moji lakti bodo sodili ljudstvo; otoki bodo čakali name in v moj laket bodo zaupali. 023 ISA 051 006 Povzdignite svoje oči k nebesnemu oboku in poglejte dol na zemljo spodaj, kajti nebesni obok bo izginil proč kakor dim in zemlja se bo postarala kakor obleka in tisti, ki prebivajo na njej, bodo umrli na podoben način, toda moja rešitev duš bo večna in moja pravičnost ne bo odpravljena. 023 ISA 051 007 Prisluhnite mi vi, ki poznate pravičnost, ljudstvo, v čigar srcu je moja postava. Ne bojte se graje ljudi niti ne bodite prestrašeni ob njihovih zasramovanjih. 023 ISA 051 008 Kajti molj jih bo pojedel kakor obleko in ličinka jih bo pojedla kakor volno, toda moja pravičnost bo na veke in moja rešitev duš od roda do roda. 023 ISA 051 009 Zbudi se, zbudi se, nadeni si moč, oh Gospodov laket. Zbudi se, kakor v starodavnih dneh in rodovih od davnine. Mar nisi ti tisti, ki je posekal Rahaba in ranil zmaja? 023 ISA 051 010 Mar nisi ti tisti, ki je osušil morje, vode velike globine, ki je globine morja spremenil v pot za odkupljene, da so prešli? 023 ISA 051 011 Zato se bodo Gospodovi odkupljenci vrnili in s petjem prišli na Sion in večna radost bo na njihovi glavi. Dosegli bodo veselje in radost, in bridkost in žalovanje bosta pobegnila. 023 ISA 051 012 Jaz, celó jaz sem ta, ki vas tolaži. Kdo si ti, da bi se bal človeka, ki bo umrl in sina človekovega, ki bo narejen kot trava, 023 ISA 051 013 pozabljaš pa Gospoda, svojega stvarnika, ki je razprostrl nebesni obok in položil temelje zemlji in si se nenehno vsak dan bal zaradi razjarjenosti zatiralca, kakor če bi bil ta pripravljen, da uniči? In kje je zatiralčeva razjarjenost? 023 ISA 051 014 Ujeti popotnik hiti, da bi bil lahko izpuščen in da ne bi umrl v jami niti da njegovega kruha ne bi zmanjkalo. 023 ISA 051 015 Toda jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki je razdelil morje, katerega valovi rjovijo: „ Gospod nad bojevniki je njegovo ime.“ 023 ISA 051 016 Svoje besede sem položil v tvoja usta in te zakril v senco svoje roke, da lahko zasadim nebesni obok in položim temelje zemlji in rečem Sionu: ‚Ti si moje ljudstvo.‘ 023 ISA 051 017 Zbudi se, zbudi se, vstani, oh [prestolnica] Jeruzalem, ki si pila pri Gospodovi roki čašo njegove razjarjenosti. Pila si droži iz čaše trepetanja in jih posrebala. 023 ISA 051 018 Nikogar ni, da jo usmerja med vsemi sinovi, katere je rodila, niti ni nikogar izmed njenih sinov, ki jih je vzgojila, da jo prime za roko. 023 ISA 051 019 Ti dve stvari sta prišli nadte; komu bo žal zate? Opustošenje, poguba, lakota in meč. Po kom te bom potolažil? 023 ISA 051 020 Tvoji sinovi so oslabeli, ležijo na vrhu vseh ulic, kakor divji bik v mreži. Polni so Gospodove razjarjenosti, graje tvojega Boga. 023 ISA 051 021 Zato poslušaj sedaj to, ti trpeča in pijana, toda ne z vinom. 023 ISA 051 022 Tako govori tvoj Gospod, Gospod in tvoj Bog, ki se poteguje za stvar svojega ljudstva: „Glej, iz tvoje roke sem vzel čašo trepetanja, celó droži iz čaše svoje razjarjenosti. Ne boš je več ponovno pila, 023 ISA 051 023 temveč jo bom položil v roko tistih, ki te stiskajo, ki so tvoji duši rekli: ‚Skloni se, da lahko gremo preko‘in svoje telo si položila kakor tla in kakor ulico tistim, ki so šli preko. 023 ISA 052 001 Prebudi se, prebudi se, nadeni svojo moč, oh Sion, nadeni svoje krasne obleke, oh [prestolnica] Jeruzalem, sveto mesto, kajti odslej vate ne bo več vstopil neobrezani in nečisti. 023 ISA 052 002 Otresi si prah, vstani in usedi se, oh [prestolnica] Jeruzalem, odveži si vezi iz svojega vratu, oh ujeta hči sionska. 023 ISA 052 003 Kajti tako govori Gospod: ‚Prodali ste se za nič in odkupljeni boste brez denarja.‘ 023 ISA 052 004 Kajti tako govori Gospod Bog: ‚Moje ljudstvo je poprej šlo dol v Egipt, da začasno prebiva tam in Asirec jih je zatiral brez vzroka. 023 ISA 052 005 Sedaj torej, kaj imam tukaj, ‘govori Gospod, ‚da je moje ljudstvo vzeto proč za nič? Tisti, ki vladajo nad njimi, jim povzročajo, da tulijo, ‘govori Gospod ‚in vsak dan proti meni izrekajo bogokletje. 023 ISA 052 006 Zato bo moje ljudstvo spoznalo moje ime, zato bodo na tisti dan vedeli, da jaz sem tisti, ki govori. Glejte, jaz sem. 023 ISA 052 007 Kako lepa so na gorah stopala tistega, ki prinaša dobre novice, ki objavlja mir, ki prinaša dobre novice o dobrem, ki objavlja rešitev duš, ki Sionu pravi: ‚Tvoj Bog kraljuje!‘ 023 ISA 052 008 Tvoji stražarji bodo povzdignili glas, z glasom bodo skupaj peli, kajti videli bodo iz oči v oči, ko bo Gospod ponovno privedel Sion. 023 ISA 052 009 Izbruhnite v radost, skupaj prepevajte, vi opustošeni kraji [prestolnice] Jeruzalem, kajti Gospod je potolažil svoje ljudstvo, odkupil je [prestolnico] Jeruzalem. 023 ISA 052 010 Gospod je svoj sveti laket razgalil v očeh vseh narodov in vsi konci zemlje bodo videli rešitev duš našega Boga. 023 ISA 052 011 Odidite, odidite, pojdite ven od tod, ne dotikajte se nobene nečiste stvari, pojdite ven iz njene srede, bodite čisti vi, ki nosite Gospodove posode. 023 ISA 052 012 Kajti ven ne boste šli z naglico niti s pobegom, kajti Gospod bo šel pred vami in Izraelov Bog bo vaša zadnja straža. 023 ISA 052 013 Glejte, moj služabnik bo ravnal razsodno, povzdignjen bo, povišan in bo zelo visok. 023 ISA 052 014 Kakor so bili mnogi osupli nad teboj. Njegov videz je bil tako iznakažen, bolj kakor [od] kateregakoli človeka in njegova oblika bolj kakor od človeških sinov; 023 ISA 052 015 tako bo poškropil mnoge narode; kralji bodo zaprli svoja usta pred njim. Kajti to, kar jim ni bilo povedano, bodo videli, in česar niso slišali, bodo preudarjali. 023 ISA 053 001 Kdo je veroval našemu poročilu? In komu se je razodel Gospodov laket? 023 ISA 053 002 Kajti pred njim bo pognal kakor nežna rastlina in kakor korenina iz suhih tal. Nima oblike niti ljubkosti in ko ga bomo videli, ni lepote, da bi ga želeli. 023 ISA 053 003 Preziran je in zavrnjen od ljudi, mož bridkosti in seznanjen z žalostjo in mi smo kakor bi skrili svoje obraze pred njim; bil je preziran, mi pa ga nismo cenili. 023 ISA 053 004 Zagotovo je nosil naše žalosti in prenašal naše bridkosti, vendar smo ga smatrali [za] zadetega, udarjenega od Boga in trpečega. 023 ISA 053 005 Toda ranjen je bil zaradi naših prestopkov, poškodovan je bil zaradi naših krivičnosti. Kazen za naš mir je bila na njem in z njegovimi udarci z bičem smo ozdravljeni. 023 ISA 053 006 Vsi smo zašli kakor ovce, obrnili smo se vsak k svoji lastni poti in Gospod je nanj položil krivičnost nas vseh. 023 ISA 053 007 Bil je zatiran in trpel, vendar ni odprl svojih ust. Priveden je kakor jagnje h klanju in kakor je ovca pred svojimi strižci nema, tako on ne odpre svojih ust. 023 ISA 053 008 Vzet je bil iz ječe in iz sodbe in kdo bo razglasil njegov rod? Kajti odrezan je bil iz dežele živih, zaradi prestopka mojega ljudstva je bil udarjen. 023 ISA 053 009 Njegov grob je v svoji smrti dobil z zlobnimi in z bogatimi, čeprav ni storil nobenega nasilja niti ni bilo nobene prevare v njegovih ustih. 023 ISA 053 010 Vendar je Gospodu ugajalo, da ga rani; položil ga je v žalost. Ko boš naredil njegovo dušo v daritev za greh, bo videl svoje seme, podaljšal bo svoje dni in Gospodovo zadovoljstvo bo uspevalo v njegovi roki. 023 ISA 053 011 Videl bo muko svoje duše in bo zadovoljen. S svojim spoznanjem bo moj pravični služabnik opravičil mnoge, kajti nosil bo njihove krivičnosti. 023 ISA 053 012 Zato mu bom razdelil delež z velikimi in plen bo razdelil z močnimi, zato ker je svojo dušo izlil do smrti in prištet je bil med prestopnike; nosil je greh mnogih in opravil posredovanje za prestopnike. 023 ISA 054 001 „Zapoj, oh jalova, ti, ki nisi nosila, izbruhni v petje in glasno zavpij, ti, ki se nisi mučila z otrokom, kajti več je otrok zapuščene kakor otrok poročene žene, “govori Gospod. 023 ISA 054 002 Povečaj kraj svojega šotora in naj razprostrejo zagrinjala tvojih prebivališč. Ne šparaj, podaljšaj svoje vrvi in ojačaj svoje kline, 023 ISA 054 003 kajti izbruhnila boš na desno roko in na levo in tvoje seme bo podedovalo pogane in naredila boš, da bodo opustela mesta naseljena. 023 ISA 054 004 Ne boj se, kajti ne boš osramočena niti ne bodi zbegana, kajti ne prideš v sramoto, kajti pozabila boš sramoto svoje mladosti in ne boš se več spominjala graje svojega vdovstva. 023 ISA 054 005 Kajti tvoj Stvarnik je tvoj soprog, Gospod nad bojevniki je njegovo ime in tvoj Odkupitelj Sveti Izraelov; imenovali ga bodo Bog celotne zemlje. 023 ISA 054 006 Kajti Gospod te je poklical kakor žensko, zapuščeno in užaloščeno v duhu in ženo mladosti, ko si bila zavržena, “govori tvoj Bog. 023 ISA 054 007 „Kajti za kratek trenutek sem te zapustil, toda z velikimi usmiljenji te bom zbral. 023 ISA 054 008 Z malce besa sem za trenutek skril svoj obraz pred teboj, toda z večno prijaznostjo bom imel usmiljenje nad teboj, “govori Gospod, tvoj Odkupitelj. 023 ISA 054 009 „Kajti to mi je kakor so bile Noetove vode, kajti kakor sem prisegel, da Noetove vode ne bodo več šle preko zemlje, tako sem prisegel, da ne bom ogorčen nad teboj niti te ne bom več oštel. 023 ISA 054 010 Kajti gore bodo umaknjene in hribi bodo odstranjeni, toda moja prijaznost ne bo odšla od tebe niti zaveza mojega miru ne bo odstranjena, “govori Gospod, ki ima usmiljenje do tebe. 023 ISA 054 011 „Oh ti trpeča, premetavana z viharjem in nepotolažena, glej, tvoje kamne bom položil z lepimi barvami in tvoje temelje bom položil s safirji. 023 ISA 054 012 Tvoja okna bom naredil iz ahata in tvoja velika vrata iz granata in vse tvoje meje iz prijetnih kamnov. 023 ISA 054 013 Vsi tvoji otroci bodo poučevani od Gospoda in velik bo mir tvojih otrok. 023 ISA 054 014 V pravičnosti boš utrjena, daleč boš od zatiranja, kajti ne boš se bala in od strahote, kajti ta se ti ne bo približala. 023 ISA 054 015 Glej, zagotovo se bodo zbrali skupaj, toda to ni od mene. Kdorkoli se bo skupaj zbral proti tebi, bo padel zaradi tebe. 023 ISA 054 016 Glej, jaz sem ustvaril kovača, ki v ognju razpihuje ogorke in ki prinaša orodje za svoje delo in jaz sem ustvaril kvarilca, da uničuje. 023 ISA 054 017 Nobeno orožje, ki je oblikovano proti tebi, ne bo uspelo in vsak jezik, ki se bo na sodbi dvignil zoper tebe, boš obsodila. To je dediščina Gospodovih služabnikov in njihova pravičnost je od mene, “govori Gospod. 023 ISA 055 001 Hej, vsi, ki ste žejni, pridite k vodam in tisti, ki nimate denarja; pridite, kupite in jejte; da, pridite, kupite vino in mleko, brez denarja in brez cene. 023 ISA 055 002 Zakaj trošite denar za to, kar ni kruh? In svoj trud za to, kar ne nasičuje? Marljivo mi prisluhnite in jejte to, kar je dobro in naj se vaša duša razveseljuje v obilju. 023 ISA 055 003 Nagnite svoje uho in pridite k meni. Prisluhnite in vaša duša bo živela in z vami bom sklenil večno zavezo, celó zanesljive Davidove milosti. 023 ISA 055 004 Glej, izročil sem ga za pričo ljudstvu, voditelja in poveljnika ljudstvu. 023 ISA 055 005 Glej, poklical boš narod, ki ga nisi poznal in narodi, ki te niso poznali, bodo tekli k tebi zaradi Gospoda, tvojega Boga in zaradi Svetega Izraelovega, ker te je proslavil. 023 ISA 055 006 Iščite Gospoda, dokler se daje najti, kličite k njemu, dokler je blizu. 023 ISA 055 007 Naj zlobni zapusti svojo pot in nepravičen človek svoje misli in naj se vrne h Gospodu in se ga bo usmilil; in k našemu Bogu, kajti obilno bo odpustil. 023 ISA 055 008 Kajti moje misli niso vaše misli niti vaše poti niso moje poti, “govori Gospod. 023 ISA 055 009 „Kajti kakor je nebesni obok višje od zemlje, tako so moje poti višje od vaših poti in moje misli višje od vaših misli. 023 ISA 055 010 Kajti kakor dež prihaja dol in sneg z neba in se ne vrača tja, temveč zaliva zemljo in jo pripravlja, da poganja in brsti, da lahko da seme sejalcu in kruh jedcu, 023 ISA 055 011 tako bo moja beseda, ki gre ven iz mojih ust. Le-ta se k meni ne bo vrnila prazna, temveč bo le-ta dovršila to, kar mi ugaja in uspela v stvari, h kateri sem jo poslal. 023 ISA 055 012 Kajti ven boste odšli z radostjo in vodeni boste z mirom. Gore in hribi bodo izbruhnili pred vami s petjem in vsa poljska drevesa bodo ploskala s svojimi rokami.“ 023 ISA 055 013 Namesto trnja bo zrasla cipresa in namesto osata bo pognalo mirtino drevo in to bo Gospodu v ime in za večno znamenje, ki ne bo iztrebljeno. 023 ISA 056 001 Tako govori Gospod: „Varujte sodbo in ravnajte pravično, kajti moja rešitev duš je blizu, da pride in moja pravičnost, da se razodene. 023 ISA 056 002 Blagoslovljen je človek, ki to počne in sin človekov, ki se tega oprime, ki varuje sábat pred omadeževanjem in zadržuje svojo roko pred početjem kakršnega koli zla. 023 ISA 056 003 Niti ne pusti sinu tujca, ki se je pridružil Gospodu, govoriti, rekoč: ‚ Gospod me je popolnoma ločil od svojega ljudstva.‘Niti naj evnuh ne reče: ‚Glej, jaz sem suho drevo.‘ 023 ISA 056 004 Kajti tako govori Gospod evnuhom, ki se držijo mojih sábat in izbirajo stvari, ki mi ugajajo in se držijo moje zaveze; 023 ISA 056 005 celo njim bom dal, v svoji hiši in znotraj svojih zidov, prostor in ime, boljše kakor od sinov in hčera. Dal jim bom večno ime, ki ne bo iztrebljeno. 023 ISA 056 006 Tudi sinove tujca, ki se pridružijo Gospodu, da bi mu služili in da bi ljubili Gospodovo ime, da bi bili njegovi služabniki, vsak, kdor ohranja sábat pred tem, da bi jo omadeževal in se drži moje zaveze, 023 ISA 056 007 celó pripeljal jih bom na svojo sveto goro in jih razveselil v svoji hiši molitve. Njihove žgalne daritve in njihove klavne daritve bodo sprejeta na mojem oltarju, kajti moja hiša se bo imenovala hiša molitve za vsa ljudstva.‘“ 023 ISA 056 008 Gospod Bog, ki zbira Izraelove pregnance, govori: „Še bom zbral k njemu druge, poleg tistih, ki so zbrani k njemu. 023 ISA 056 009 Vse ve poljske živali, pridite, da požrete, da, vse ve živali v gozdu. 023 ISA 056 010 Njegovi stražarji so slepi. Vsi so nevedni, vsi so nemi psi, ne morejo lajati; spijo, legajo, radi dremajo. 023 ISA 056 011 Da, pohlepni psi so, ki nikoli ne morejo imeti dovolj in pastirji, ki ne morejo razumeti. Vsi gledajo na svojo lastno pot, vsak za svojim dobičkom, od svoje meje. 023 ISA 056 012 Pridite, pravijo: ‚Šel bom po vino in nalili se bomo z močno pijačo in jutrišnji dan bo kakor ta dan in mnogo obilnejši.‘“ 023 ISA 057 001 Pravični propada in nihče si tega ne jemlje k srcu. Usmiljeni ljudje so odvzeti, nihče ne preudarja, da je pravični odvzet pred zlom, ki pride. 023 ISA 057 002 Vstopil bo v mir. Počivali bodo v svojih posteljah, vsakdo, ki hodi v svoji poštenosti. 023 ISA 057 003 Toda približajte se sèm, vi sinovi čarodejk, seme zakonolomca in vlačuge. 023 ISA 057 004 Zoper koga se zabavate? Zoper koga širite usta in iztezate jezik? Mar niste otroci prestopka, seme neresnice, 023 ISA 057 005 ki se vnemate z maliki pod vsakim zelenim drevesom, ki koljete otroke v dolinah pod skalnimi pečinami? 023 ISA 057 006 Med gladkimi kamni vodotoka je tvoj delež; ti, ti so tvoj žreb. Celo njim si izlivala pitno daritev, darovala si jedilno daritev. Mar naj prejmem tolažbo v teh? 023 ISA 057 007 Na vzvišeni in visoki gori si si postavila svojo posteljo, celo tja gor odhajaš, da daruješ klavno daritev. 023 ISA 057 008 Tudi za vrati in podboji si postavila svoj spomin, kajti odkrila si se drugemu kakor meni in odšla gor. Razširila si svojo posteljo in sklenila zavezo z njimi; ljubila si njihovo posteljo, kjer si jo videla. 023 ISA 057 009 Odhajaš h kralju z mazilom, množila si svoje dišave, svoje poslance si poslala daleč in sebe si ponižala celo do pekla. 023 ISA 057 010 Izmučena si v veličini svojih poti, vendar ne praviš: ‚Tam ni upanja.‘Našla si življenje svoje roke, zato nisi bila užaloščena. 023 ISA 057 011 Pred kom si bila prestrašena ali si se bala, da si lagala in se nisi spomnila mene niti si tega nisi vzela k svojemu srcu? Mar nisem molčal celo od davnine in se me ne bojiš? 023 ISA 057 012 Razglašal bom tvojo pravičnost in tvoja dela, kajti ne bodo ti koristila. 023 ISA 057 013 Ko vpiješ, naj te tvoje trume rešijo; toda veter jih bo vse odnesel proč, ničevost jih bo vzela. Toda tisti, ki svoje trdno upanje polaga vame, bo vzel v last deželo in podedoval mojo sveto goro 023 ISA 057 014 in rekel bo: ‚Nasujte, nasujte, pripravite pot, vzemite kamen spotike iz poti mojega ljudstva.‘ 023 ISA 057 015 Kajti tako govori visoki in Vzvišeni, ki naseljuje večnost, čigar ime je Sveti: ‚Prebivam na visokem in svetem kraju, pa tudi s tistim, ki je skesanega in ponižnega duha, da oživim duha ponižnega in da oživim srce skesanega. 023 ISA 057 016 Kajti ne bom se prepiral na veke niti ne bom vedno besen, kajti duh bi opešal pred menoj in duše, katere sem naredil. 023 ISA 057 017 Zaradi krivičnosti njegove pohlepnosti sem bil besen in ga udaril. Skril sem se in bil besen, on pa je kljubovalno odšel po poti svojega srca. 023 ISA 057 018 Videl sem njegove poti in ozdravil ga bom. Prav tako ga bom vodil in obnovil tolažbe njemu in njegovim žalovalcem. 023 ISA 057 019 Jaz ustvarjam sad ustnic: ‚Mir, mir tistemu, ki je daleč proč in tistemu, ki je blizu, ‘govori Gospod ‚in jaz ga bom ozdravil. 023 ISA 057 020 Toda zlobni so kot razburkano morje, kadar ne more počivati, katerega vode bljuvajo blato in umazanijo. 023 ISA 057 021 Tam ni miru, ‘govori moj Bog, ‚zlobnemu.‘“ 023 ISA 058 001 Vpij naglas, ne brzdaj se, svoj glas povzdigni kakor šofar in mojemu ljudstvu pokaži njihov prestopek in Jakobovi hiši njihove grehe. 023 ISA 058 002 Vendar me dnevno iščejo in se veselijo spoznati moje poti kakor narod, ki je ravnal pravično in ni zapustil odredbe svojega Boga. Sprašujejo me odredbe o pravici, razveseljujejo se v približevanju Bogu. 023 ISA 058 003 ‚Zakaj smo se postili, ‘pravijo ‚ti pa ne vidiš? Zakaj smo mučili našo dušo, ti pa se za to ne meniš?‘Glejte, na dan vašega posta si najdete užitek in priganjate vse vaše delavce. 023 ISA 058 004 Glejte, postite se za prepir in razpravljanje in da udarjate s pestjo zlobnosti. Ne boste se postili kakor delate ta dan, da bi svojemu glasu dali, da se sliši na višavi. 023 ISA 058 005 Mar je to takšen post, ki sem ga izbral? Dan za človeka, da muči svojo dušo? Ali je to, da skloni svojo glavo kakor ločje in pod seboj razširja vrečevino in pepel? Mar boš to imenoval post in sprejemljiv dan Gospodu? 023 ISA 058 006 Mar ni to post, ki sem ga izbral? Da razvežeš vezi zlobnosti, da odstraniš težka bremena in da izpustiš zatirane prosto oditi in da zlomiš vsak jarem? 023 ISA 058 007 Mar ni to, da deliš svoj kruh lačnemu in da privedeš revne, ki so izobčeni, k svoji hiši? Ko vidiš nagega, da ga pokriješ in da se ne skrivaš pred svojim lastnim mesom? 023 ISA 058 008 Potem bo tvoja svetloba izbruhnila kakor jutro in tvoje zdravje bo naglo vzbrstelo in tvoja pravičnost bo šla pred teboj, Gospodova slava bo tvoja zadnja straža. 023 ISA 058 009 Potem boš klical in Gospod bo odgovoril; vpil boš in rekel bo: ‚Tukaj sem.‘Če odstraniš jarem iz svoje srede, kazanje s prstom in govorjenje ničnosti 023 ISA 058 010 in če svojo dušo iztezaš k lačnemu in zadovoljiš trpečo dušo, potem bo v nejasnosti vstala tvoja svetloba in tvoja tema bo kakor poldan. 023 ISA 058 011 Gospod te bo nenehno usmerjal in tvojo dušo zadovoljil v suši in tvoje kosti odebelil. In ti boš kakor namakan vrt in podoben boš vodnemu izviru, katerega vode ne usahnejo. 023 ISA 058 012 Tisti, ki bodo od tebe, bodo gradili stare opustošene kraje. Vzdignil boš temelje mnogih rodov in imenovan boš: ‚Popravljavec vrzeli, obnovitelj steza za prebivanje.‘ 023 ISA 058 013 Če odvrneš svoje stopalo pred sábat, pred tem, da počneš svoje zadovoljstvo na moj sveti dan in imenuješ sábat veselje, [dan] svet Gospodu, častitljiv in ga boš častil in ne izvajal svojih lastnih poti niti iskal svojega lastnega zadovoljstva niti govoril svojih lastnih besed, 023 ISA 058 014 potem se boš veselil v Gospodu in povzročil ti bom, da jezdiš na visokih krajih zemlje in te hranil z dediščino tvojega očeta Jakoba, kajti Gospodova usta so to govorila.‘“ 023 ISA 059 001 Glej, Gospodova roka ni skrajšana, da ne more rešiti, niti njegovo uho zamašeno, da ne more slišati, 023 ISA 059 002 temveč so vaše krivičnosti ločile med vami in vašim Bogom in vaši grehi so skrili njegov obraz pred vami, da ne bi slišal. 023 ISA 059 003 Kajti vaše roke so omadeževane s krvjo in vaši prsti s krivičnostjo, vaše ustnice so govorile laži, vaš jezik je mrmral perverznost. 023 ISA 059 004 Nihče ne kliče za pravico niti se kdorkoli ne poteguje za resnico. Zaupali so v ničnost in govorili laži, spočeli so vragolijo in obrodili krivičnost. 023 ISA 059 005 Valijo jajca strupene kače in tkejo pajkovo mrežo. Kdor od njihovih jajc jé, umira in to, kar je zdrobljeno, se izvali v gada. 023 ISA 059 006 Njihove mreže ne bodo postale obleke niti se ne bodo pokrili s svojimi deli. Njihova dela so dela krivičnosti in dejanje nasilja je v njihovih rokah. 023 ISA 059 007 Njihova stopala tečejo k zlu in hitijo, da prelijejo nedolžno kri. Njihove misli so misli krivičnosti; pustošenje in uničenje sta na njihovih stezah. 023 ISA 059 008 Poti miru ne poznajo in na njihovih poteh ni sodbe. Naredili so si sprijene steze. Kdorkoli tam hodi, ne bo poznal miru. 023 ISA 059 009 Zato je sodba daleč od nas niti nas pravica ne doseže. Čakamo na svetlobo, toda glej, nejasnost; na sijaj, toda hodimo v temi. 023 ISA 059 010 Tipamo za zidom kakor slepi in tipamo kakor ne bi imeli oči. Spotikamo se opoldan kakor ponoči, na zapuščenih krajih smo kakor mrtvi možje. 023 ISA 059 011 Vsi rjovemo kakor medvedje in boleče žalujemo kakor golobice. Pričakujemo sodbo, toda ni je; rešitev duš, toda ta je daleč od nas. 023 ISA 059 012 Kajti naši prestopniki so pomnoženi pred teboj in naši grehi pričujejo zoper nas. Naši prestopki so z nami in glede naših krivičnosti, mi jih poznamo: 023 ISA 059 013 prestopanje in laganje zoper Gospoda in odhajanje proč od našega Boga, govorjenje zatiranja in punta, spočenjanje in izgovarjanje besed neresnice iz srca. 023 ISA 059 014 Sodba je odvrnjena nazaj in pravica stoji daleč proč, kajti resnica je padla na ulici in nepristranost ne more vstopiti. 023 ISA 059 015 Da, resnica peša in tisti, ki odhaja od zla, se izpostavlja za plen in Gospod je to videl in to ga je razžalilo, da ni bilo sodbe. 023 ISA 059 016 Videl je, da ni bilo nobenega človeka in se čudil, da ni bilo nobenega posredovalca, zato mu je njegov laket prinesel rešitev duše in njegova pravičnost ga je podpirala. 023 ISA 059 017 Kajti nadel si je pravičnost kakor prsni oklep in na svojo glavo čelado rešitve duš in za oblačila si je nadel obleke maščevanja in z gorečnostjo je bil odet kakor z ogrinjalom. 023 ISA 059 018 Glede na njihova dejanja, bo primerno poplačal, razjarjenost svojim nasprotnikom, povračilo svojim sovražnikom, otokom bo poplačal povračilo. 023 ISA 059 019 Tako se bodo bali Gospodovega imena od zahoda in njegove slave od sončnega vzhoda. Ko bo sovražnik vstopil kot povodenj, bo Gospodov duh dvignil prapor zoper njega. 023 ISA 059 020 Odkupitelj bo prišel na Sion in k tistim, ki se obračajo od prestopka v Jakobu, ‘govori Gospod. 023 ISA 059 021 ‚Kar se tiče mene, to je moja zaveza z njimi, ‘govori Gospod: ‚Moj duh, ki je na tebi in moje besede, ki sem ti jih položil v tvoja usta, ne bodo odšle iz tvojih ust niti iz ust tvojega semena niti iz ust semena tvojega semena, ‘govori Gospod, ‚od tega časa naprej in na veke. 023 ISA 060 001 Vstani, zasij, kajti tvoja svetloba je prišla in Gospodova slava je vstala nad teboj. 023 ISA 060 002 Kajti glej, tema bo prekrila zemljo in velika tema ljudstva, toda Gospod bo vstal nad teboj in njegova slava bo vidna na tebi. 023 ISA 060 003 Pogani bodo prišli k tvoji svetlobi in kralji k siju tvojega vzhajanja. 023 ISA 060 004 Dvigni svoje oči naokoli in poglej. Vsi se zbirajo skupaj, prihajajo k tebi. Tvoji sinovi bodo prišli od daleč in tvoje hčere bodo negovane ob tvoji strani. 023 ISA 060 005 Takrat boš videla in tekla skupaj in tvoje srce se bo balo in bo povečano, ker bo obilje morja obrnjeno k tebi, sile poganov bodo prišle k tebi. 023 ISA 060 006 Pokrila te bo množica kamel, [enogrbi] velblodi iz Midjána in Efe, vsi tisti iz Sabe bodo prišli. Prinesli bodo zlato in kadilo in naznanjali bodo Gospodove hvalnice. 023 ISA 060 007 Vsi kedárski tropi bodo zbrani skupaj k tebi, Nebajótovi ovni ti bodo služili. Na moj oltar bodo prišli s sprejetjem in jaz bom proslavil hišo svoje slave. 023 ISA 060 008 Kdo so ti, ki letijo kakor oblak in kakor golobice k svojim oknom? 023 ISA 060 009 Zagotovo, otoki bodo čakali name in najprej ladje iz Taršíša, da privedejo tvoje sinove od daleč, njihovo srebro in njihovo zlato z njimi, k imenu Gospoda, tvojega Boga in k Svetemu Izraelovemu, ker te je proslavil. 023 ISA 060 010 Sinovi tujcev bodo zgradili tvoja obzidja in njihovi kralji ti bodo služili, kajti v svojem besu sem te udaril, toda v svoji naklonjenosti sem imel usmiljenje nad teboj. 023 ISA 060 011 Zato bodo tvoja velika vrata nenehno odprta; ne podnevi, ne ponoči ne bodo zaprta, da ti bodo ljudje lahko prinašali sile poganov in da bodo lahko privedeni njihovi kralji. 023 ISA 060 012 Kajti narod in kraljestvo, ki ti ne bo služilo, bo propadlo; da, ti narodi bodo popolnoma opustošeni. 023 ISA 060 013 Slava Libanona bo prišla k tebi, cipresa, bor in pušpan skupaj, da olepšajo kraj mojega svetišča in kraj mojih stopal bom naredil veličasten. 023 ISA 060 014 Tudi sinovi tistih, ki so te prizadeli, bodo prišli, upogibajoč se k tebi in vsi, ki so te prezirali, se bodo priklonili pri podplatih tvojih stopal in imenovali te bodo: ‚ Gospodovo mesto, Sion Svetega Izraelovega.‘ 023 ISA 060 015 Kakor si bila zapuščena in osovražena, tako da noben človek ni šel skozi tebe, te bom naredil za večno odličnost, radost mnogih rodov. 023 ISA 060 016 Prav tako boš sesala mleko poganov in sesala prsi kraljev in vedela boš, da sem jaz, Gospod, tvoj Odrešenik in tvoj Odkupitelj, Mogočni Jakobov. 023 ISA 060 017 Za bron bom prinesel zlato in za železo bom prinesel srebro in za les bron in za kamne železo. Prav tako bom postavil [za] tvoje častnike mir in tvoje priganjače pravičnost. 023 ISA 060 018 Nasilja ne bo več slišati v tvoji deželi niti pustošenja niti uničenja znotraj tvojih meja, temveč boš svoja obzidja imenovala Odrešenje in svoja velika vrata Hvala. 023 ISA 060 019 Sonce ne bo več tvoja svetloba podnevi niti ti za sijaj luna ne bo dajala svetlobe, temveč ti bo Gospod večna svetloba in tvoj Bog tvoja slava. 023 ISA 060 020 Tvoje sonce ne bo več zašlo niti se tvoja luna ne bo umaknila, kajti Gospod bo tvoja večna svetloba in dnevi tvojega žalovanja bodo končani. 023 ISA 060 021 Prav tako tvoje ljudstvo, vsi bodo pravični. Podedovali bodo deželo na veke, mladiko mojega sajenja, delo mojih rok, da bom lahko proslavljen. 023 ISA 060 022 Najmanjši bo postal tisoč in malček mogočen narod. Jaz, Gospod, bom to pospešil ob svojem času. 023 ISA 061 001 Duh Gospoda Boga je nad menoj, ker me je Gospod mazilil, da oznanjam dobre novice krotkim, poslal me je, da povežem potrte v srcu, da razglasim svobodo ujetnikom in odprtje ječe tem, ki so zvezani, 023 ISA 061 002 da razglasim sprejemljivo leto Gospodovo in dan maščevanja našega Boga, da potolažim vse tiste, ki žalujejo, 023 ISA 061 003 da določim tem, ki žalujejo na Sionu, da jim dam lepoto za pepel, olje veselja za žalovanje, obleko hvale za duha potrtosti, da se bodo lahko imenovali drevesa pravičnosti, Gospodov nasad, da bo on lahko proslavljen. 023 ISA 061 004 Zgradili bodo stare opustošenosti, dvignili bodo prejšnja opustošenja in popravili bodo opustošena mesta, zapuščenosti mnogih rodov. 023 ISA 061 005 Tujci bodo stali in pasli vaše trope in sinovi neznanca bodo vaši orači in vaši obrezovalci trte. 023 ISA 061 006 Toda vi boste imenovani Gospodovi duhovniki. Ljudje vas bodo klicali Služabniki našega Boga. Jedli boste bogastva poganov in v njihovi slavi se boste bahali. 023 ISA 061 007 Zaradi vaše sramote boste imeli dvojno in zaradi nečasti se bodo veselili v svojem deležu, zato bodo v svoji deželi posedovali dvojno, njim bo v večno radost. 023 ISA 061 008 Kajti jaz, Gospod, ljubim sodbo, sovražim naropano za žgalno daritev in njihovo delo bom vodil v resnici in z njimi bom sklenil večno zavezo. 023 ISA 061 009 Njihovo seme bo znano med pogani in njihovo potomstvo med ljudstvom. Vsi, ki jih vidijo, jim bodo priznali, da so seme, ki ga je Gospod blagoslovil. 023 ISA 061 010 Silno se bom razveseljeval v Gospodu, moja duša bo radostna v mojem Bogu, kajti oblekel me je z oblačili rešitve duše, pokril me je s svečanim oblačilom pravičnosti, kakor ženin sebe odene z okrasjem in kakor nevesta sebe okrasi s svojimi dragocenostmi. 023 ISA 061 011 Kajti kakor zemlja prinaša svoj brst in kakor vrt povzroča stvarem, ki so posejane vanj, da poženejo, tako bo Gospod Bog povzročil pravičnosti in hvali, da poženeta pred vsemi narodi. 023 ISA 062 001 Zaradi Siona ne bom molčal in zaradi Jeruzalema ne bom počival, dokler njegova pravičnost ne gre naprej kakor sijaj in njegova rešitev duš kakor svetilka, ki gori. 023 ISA 062 002 Pogani bodo videli tvojo pravičnost in vsi kralji tvojo slavo in imenovana boš z novim imenom, ki ga bodo imenovala Gospodova usta. 023 ISA 062 003 Krona slave boš v Gospodovi roki in kraljevski diadem v roki svojega Boga. 023 ISA 062 004 Ne boš več imenovana Zapuščena niti ne bo tvoja dežela imenovana Opustošena, temveč se boš imenovala Hefziba in tvoja dežela Beula. Kajti Gospod se razveseljuje v tebi in tvoja dežela bo omožena. 023 ISA 062 005 Kajti kakor mladenič poroči devico, tako se bodo tvoji sinovi poročili s teboj in kakor se ženin razveseljuje nad nevesto, tako se bo tvoj Bog veselil nad teboj. 023 ISA 062 006 Postavil sem stražarje na tvoja obzidja, oh Jeruzalem, ki niti podnevi niti ponoči ne bodo nikoli mirovali. Vi, ki omenjate Gospoda, ne molčite 023 ISA 062 007 in njemu ne dajajte nobenega počitka, dokler ne osnuje in dokler ne naredi [prestolnice] Jeruzalem [za] hvalo na zemlji. 023 ISA 062 008 Gospod je prisegel pri svoji desnici in pri laktu svoje moči: „Zagotovo ne bom več dajal tvojega žita, da bi bil hrana tvojim sovražnikom in sinovi tujca ne bo pili tvojega vina, za katerega si se trudila, 023 ISA 062 009 temveč tisti, ki so ga nabrali, ga bodo jedli in hvalili Gospoda in tisti, ki so ga zbrali skupaj, ga bodo pili na dvorih moje svetosti. 023 ISA 062 010 Pojdite skozi, pojdite skozi velika vrata, pripravite pot ljudstvu, nasujte, nasujte glavno cesto, poberite kamne, dvignite prapor za ljudstvo. 023 ISA 062 011 Glej, Gospod je razglasil do konca sveta: „Sionski hčeri recite: ‚Glej tvoja rešitev duš prihaja, glej, njegova nagrada je z njim in njegovo delo pred njim.‘“ 023 ISA 062 012 Klicali jih bodo Sveto ljudstvo, Odkupljeni od Gospoda in ti boš imenovana ‚Iskana, ‘‚Mesto, ki ni zapuščeno.‘ 023 ISA 063 001 „Kdo je ta, ki prihaja iz Edóma, s pobarvanimi oblekami iz Bocre? Ta, ki je veličasten v svojem oblačilu, potujoč v veličini svoje moči?“„Jaz, ki govorim v pravičnosti, močan, da rešim.“ 023 ISA 063 002 „Zakaj si rdeč v svojem oblačilu in so tvoje obleke podobne tistemu, ki tlači v vinski kadi?“ 023 ISA 063 003 Sam sem tlačil vinsko stiskalnico in izmed ljudstva ni bilo nikogar z menoj, kajti jaz jih bom pomendral v svoji jezi in jih poteptal v svoji razjarjenosti in njihova kri bo poškropljena na moje obleke in omadeževal si bom vse svoje oblačilo. 023 ISA 063 004 Kajti dan maščevanja je v mojem srcu in leto mojih odkupljenih je prišlo. 023 ISA 063 005 Pogledal sem in nikogar ni bilo, da pomaga in čudil sem se, da ni bilo nikogar, da podpre. Zato mi je moj lasten laket prinesel rešitev duše in moja razjarjenost me je podpirala. 023 ISA 063 006 V svoji jezi bom pomendral ljudstvo in jih opijanil v svoji razjarjenosti in njihovo moč bom privedel dol do zemlje. 023 ISA 063 007 Omenil bom Gospodove ljubeče skrbnosti in Gospodove hvalnice, glede na vse, kar je Gospod podelil na nas in veliko dobroto do Izraelove hiše, katero je podelil nanje, glede na njegova usmiljenja in glede na množino njegovih ljubečih skrbnosti. 023 ISA 063 008 Kajti rekel je: „Zagotovo so moje ljudstvo, otroci, ki ne bodo lagali.“Tako je bil njihov Odrešenik. 023 ISA 063 009 V vsej njihovi stiski je bil stiskan in angel njegove prisotnosti jih je rešil. V svoji ljubezni in svojem usmiljenju jih je odkupil in nosil jih je in prenašal vse dni davnine. 023 ISA 063 010 Toda uprli so se in jezili njegovega Svetega Duha, zato se je obrnil, da bi bil njihov sovražnik in se boril proti njim. 023 ISA 063 011 Potem se je spomnil dni davnine, Mojzesa in njegovega ljudstva, rekoč: „Kje je tisti, ki jih je s pastirjem svojega tropa privedel iz morja? Kje je tisti, ki je znotraj njega položil svojega Svetega Duha? 023 ISA 063 012 Ki jih je vodil z Mojzesovo desnico, svojim veličastnim laktom, razdeljujoč vode pred njimi, da si naredi večno ime? 023 ISA 063 013 Ki jih je vodil skozi globino kakor konja v divjini, da se ne bi spotaknili? 023 ISA 063 014 Kakor gre žival dol v dolino, mu je Gospodov Duh naklonil, da počiva. Tako si vodil svoje ljudstvo, da si narediš veličastno ime. 023 ISA 063 015 Poglej dol iz nebes in glej iz prebivališča svoje svetosti in svoje slave. Kje je tvoja gorečnost in tvoja moč, odzvanjanje tvoje notranjosti in tvoja usmiljenja do mene? Ali so zadržana? 023 ISA 063 016 Nedvomno si ti naš oče, čeprav je Abraham neveden o nas in nas Izrael ne prizna. Ti, oh Gospod, si naš oče, naš odkupitelj; tvoje ime je od vekomaj. 023 ISA 063 017 Oh Gospod, zakaj si nam povzročil, da zaidemo iz tvojih poti in si naše srce zakrknil pred tvojim strahom? Vrni se zaradi svojih služabnikov, rodov tvoje dediščine. 023 ISA 063 018 Ljudstvo tvoje svetosti ga je imelo v lasti le kratek čas. Naši nasprotniki so pomendrali tvoje svetišče. 023 ISA 063 019 Mi smo tvoji. Nikoli nisi vladal nad njimi, niso bili imenovani s tvojim imenom. 023 ISA 064 001 Oh, da bi pretrgal nebesni obok, da bi prišel dol, da bi gore lahko tekle ob tvoji prisotnosti, 023 ISA 064 002 kakor ko topilni ogenj žge, ogenj povzroča vodam da vrejo, da tvoje ime naredi znano tvojim nasprotnikom, da bodo narodi lahko trepetali ob tvoji prisotnosti! 023 ISA 064 003 Ko si delal strašne stvari, ki jih nismo pričakovali, si prišel dol, gore so tekle ob tvoji prisotnosti. 023 ISA 064 004 Kajti od začetka sveta ljudje niso slišali niti z ušesom zaznali niti ni oko videlo, oh Bog, razen tebe, kaj je on pripravil za tistega, ki čaka nanj. 023 ISA 064 005 Ti srečaš tistega, ki se razveseljuje in dela pravično, tiste, ki se te spominjajo na tvojih poteh. Glej, besen si, kajti mi smo grešili. V tistih je vztrajanje in mi bomo rešeni. 023 ISA 064 006 Toda mi vsi smo kakor nečista stvar in vse naše pravičnosti so kakor umazane cunje in mi vsi venemo kakor list in naše krivičnosti so nas kakor veter odnesle proč. 023 ISA 064 007 Nikogar ni, ki kliče k tvojemu imenu, ki se razvnema, da bi se te oprijel. Kajti svoj obraz si skril pred nami in nas použil zaradi naših krivičnosti. 023 ISA 064 008 Toda sedaj, oh Gospod, si ti naš oče. Mi smo ilo in ti naš lončar in mi vsi smo delo tvojih rok. 023 ISA 064 009 Ne bodi zelo boleče ogorčen, oh Gospod niti se ne spominjaj krivičnosti na veke. Glej, preišči, rotimo te, mi vsi smo tvoje ljudstvo. 023 ISA 064 010 Tvoja sveta mesta so divjina, Sion je divjina, Jeruzalem opustošenje. 023 ISA 064 011 Naša sveta in naša krasna hiša, kjer so te naši očetje hvalili, je požgana z ognjem in vse naše prijetne stvari so opustošene. 023 ISA 064 012 Mar se boš zadrževal zaradi teh stvari, oh Gospod? Mar boš molčal in nas zelo boleče prizadel? 023 ISA 065 001 Poiskan sem od tistih, ki niso spraševali po meni; najden sem od tistih, ki me niso iskali: „Rekel sem: ‚Glejte me, glejte me, ‘“narodu, ki ni bil klican po mojem imenu. 023 ISA 065 002 Svoje roke sem ves dan razprostiral k upornemu ljudstvu, ki hodi po poti, ki ni bila dobra, po svojih lastnih mislih 023 ISA 065 003 in ljudstvu, ki me nenehno draži do jeze v moj obraz, ki žrtvuje na vrtovih in zažiga kadilo na oltarjih iz opek, 023 ISA 065 004 ki preostaja med grobovi in prenočuje na spomenikih, ki jé svinjsko meso in juha iz gnusnih stvari je v njihovih posodah, 023 ISA 065 005 ki pravijo: „Stoj zase, ne približaj se mi, kajti bolj svet sem kakor ti.“Ti so dim v mojem nosu, ogenj, ki ves dan gori. 023 ISA 065 006 Glej, to je zapisano pred menoj. Ne bom molčal, temveč bom poplačal, celo poplačal v njihovo naročje 023 ISA 065 007 vaše krivičnosti in krivičnosti vaših očetov skupaj, ‘govori Gospod, ‚ki so zažigali kadilo na gorah in proti meni izrekali bogokletje na hribih, zato bom njihovo prejšnje delo odmeril v njihovo naročje.‘ 023 ISA 065 008 Tako govori Gospod: ‚Kakor je novo vino najti v grozdu in nekdo pravi: ‚Ne uniči ga, kajti blagoslov je v njem, ‘tako bom jaz storil zaradi svojih služabnikov, da jih ne bi vse uničil. 023 ISA 065 009 Privedel bom seme iz Jakoba in iz Juda dediča svojih gora in moj izvoljeni bo to podedoval in moji služabniki bodo tam prebivali. 023 ISA 065 010 Šarón bo staja tropov in dolina Ahór kraj za črede, da se uležejo, za moje ljudstvo, ki me je iskalo. 023 ISA 065 011 Toda vi ste tisti, ki zapuščate Gospoda, ki pozabljate mojo sveto goro, ki pripravljate mizo za to krdelo in ki pripravljate pitno daritev temu številu. 023 ISA 065 012 Zato vas bom štel k meču in vsi se boste priklonili h klanju, ker ko sem klical niste odgovorili, ko sem govoril niste slišali, temveč ste počeli zlo pred mojimi očmi in izbirali to, v čemer se nisem razveseljeval.‘ 023 ISA 065 013 Zato tako govori Gospod Bog: ‚Glejte, moji služabniki bodo jedli, toda vi boste lačni. Glejte, moji služabniki bodo pili, toda vi boste žejni. Glejte, moji služabniki se bodo veselili, toda vi boste osramočeni. 023 ISA 065 014 Glejte, moji služabniki bodo prepevali zaradi srčne radosti, toda vi boste vpili zaradi bridkosti srca in tulili zaradi draženja duha. 023 ISA 065 015 Svoje ime boste pustili za prekletstvo mojim izbranim, kajti Gospod Bog te bo ubil in svoje služabnike klical z drugim imenom, 023 ISA 065 016 da se bo tisti, ki se blagoslavlja na zemlji, blagoslavljal v Bogu resnice in kdor prisega na zemlji, bo prisegal pri Bogu resnice, kajti prejšnje težave so pozabljene in ker so skrite pred mojimi očmi. 023 ISA 065 017 Kajti glej, ustvarim novo nebo in novo zemljo in prejšnjega se ne bo spominjalo niti ne bo prišlo v misli. 023 ISA 065 018 Toda bodite veseli in se na veke veselite tega, kar ustvarim. Kajti glejte, [prestolnico] Jeruzalem ustvarim za razveseljevanje in njeno ljudstvo za radost. 023 ISA 065 019 Razveseljeval se bom v [prestolnici] Jeruzalem in se veselil v svojem ljudstvu. Glasu jokanja ne bo več slišati v njej niti glasu vpitja. 023 ISA 065 020 Tam ne bo več otročička po dnevih niti starca, ki ne bi izpolnil svojih dni, kajti otrok bo umrl star sto let, toda grešnik, ki bo star sto let, bo preklet. 023 ISA 065 021 Gradili bodo hiše in jih poselili in posadili bodo vinograde ter jedli od njihovega sadu. 023 ISA 065 022 Ne bodo gradili in drug naselil, ne bodo sadili in drug jedel, kajti kakor so dnevi drevesa, so dnevi mojega ljudstva in moji izvoljeni bodo dolgo uživali delo svojih rok. 023 ISA 065 023 Ne bodo se trudili zaman niti rojevali za težavo, kajti oni so seme blagoslovljenih od Gospoda in njihovo potomstvo z njimi. 023 ISA 065 024 In zgodilo se bo, da bom odgovarjal preden bodo klicali in medtem ko še govorijo, bom usliševal. 023 ISA 065 025 Volk in jagnje se bosta skupaj pasla, lev bo jedel slamo kakor bikec in prah bo hrana kači. Ne bodo škodovali niti uničevali na vsej moji sveti gori, ‘govori Gospod.“ 023 ISA 066 001 „Tako govori Gospod: ‚Nebo je moj prestol in zemlja je moja pručka. Kje je hiša, ki mi jo gradite? In kje je kraj mojega počitka? 023 ISA 066 002 Kajti vse te stvari je naredila moja roka in vse te stvari so bile, ‘govori Gospod, ‚toda gledal bom k temu človeku, celó k njemu, ki je reven in skesanega duha in trepeta ob moji besedi. 023 ISA 066 003 Kdor kolje vola je, kakor če usmrti človeka; kdor žrtvuje jagnje, kakor če odseka pasji vrat; kdor daruje daritev kakor če bi daroval svinjsko kri; kdor sežiga kadilo kakor če bi blagoslovil malika. Da, izbrali so si svoje lastne poti in njihova duša se razveseljuje v njihovih ogabnostih. 023 ISA 066 004 Tudi jaz bom izbral njihove zablode in nanje privedel njihove strahove, ker ko sem klical nihče ni odgovoril, ko sem govoril niso poslušali, temveč so pred mojimi očmi počeli zlo in izbirali tisto, v čemer se nisem veselil.‘ 023 ISA 066 005 Poslušajte Gospodovo besedo vi, ki trepetate ob njegovi besedi: ‚Vaši bratje, ki so vas sovražili, ki so vas metali ven zaradi mojega imena, so rekli: ‚Naj bo Gospod proslavljen.‘Toda pojavil se bo v vašo radost, oni pa bodo osramočeni.‘ 023 ISA 066 006 Glas hrupa iz mesta, glas iz templja, glas Gospoda, ki vrača povračilo svojim sovražnikom. 023 ISA 066 007 Preden je bila v porodnih mukah je rodila, preden je prišla njena bolečina, je rodila fantka. 023 ISA 066 008 Kdo je slišal takšno stvar? Kdo je videl takšne stvari? Mar bo zemlja primorana, da rodi v enem dnevu? Ali bo narod hkrati rojen? Kajti takoj, ko je bila [hči] sionska v porodnih mukah, je rodila svoje otroke. 023 ISA 066 009 Mar bom privedel do rojstva in ne bom povzročil, da rodi?‘govori Gospod: ‚Mar bom povzročil, da rodi in zaprl maternico?‘govori tvoj Bog. 023 ISA 066 010 Veselite se s [prestolnico] Jeruzalem in bodite veseli z njo, vsi vi, ki jo ljubite. Veselite se zaradi radosti z njo, vsi vi, ki žalujete nad njo, 023 ISA 066 011 da boste lahko sesali in boste nasičeni s prsi njenih tolažb, da boste srkali in boste veseli z obiljem njene slave, ‘ 023 ISA 066 012 kajti tako govori Gospod: ‚Glejte, mir bom iztegnil k njej kakor reko in slavo poganov kakor tekoč vodotok. Potem boste sesali, nošeni boste na njenih straneh in ujčkani na njenih kolenih. 023 ISA 066 013 Kakor nekdo, katerega njegova mati tolaži, tako bom jaz potolažil vas in v Jeruzalemu boste potolaženi. 023 ISA 066 014 Ko to zagledate, se bo vaše srce veselilo in vaše kosti bodo cvetele kakor zelišče in Gospodova roka bo poznana njegovim služabnikom in njegovo ogorčenje proti njegovim sovražnikom. 023 ISA 066 015 Kajti glej, Gospod bo prišel z ognjem in s svojimi bojnimi vozovi kakor z vrtinčastim vetrom, da povrne svojo jezo z razjarjenostjo in svoje oštevanje s plameni ognja. 023 ISA 066 016 Kajti z ognjem in s svojim mečem se bo Gospod pravdal z vsem mesom in mnogo bo umorjenih od Gospoda. 023 ISA 066 017 Tisti, ki se posvetijo in se očistijo v vrtovih za enim drevesom na sredi, jedoč svinjsko meso, ogabnost in miš, bodo skupaj použiti, ‘govori Gospod. 023 ISA 066 018 Kajti poznam njihova dela in njihove misli. Zgodilo se bo, da bom zbral vse narode in jezike in prišli bodo in videli mojo slavo. 023 ISA 066 019 Med njimi bom postavil znamenje in poslal bom tiste, ki izmed njih pobegnejo k narodom, k Taršíšu, Pulu in Ludu, ki napenjajo lok k Tubálu in Javánu, k oddaljenim otokom, ki niso slišali mojega slovesa niti niso videli moje slave in razglašali bodo mojo slavo med pogani. 023 ISA 066 020 K moji sveti gori Jeruzalem, bodo privedli vse vaše brate v dar Gospodu iz vseh narodov na konjih, bojnih vozovih, nosilnicah, na mulah in na hitrih živalih, ‘govori Gospod, ‚kakor Izraelovi otroci prinesejo daritev v čisti posodi v Gospodovo hišo. 023 ISA 066 021 Tudi od njih [jih] bom vzel za duhovnike in za Lévijevce, ‘govori Gospod. 023 ISA 066 022 ‚Kajti kakor bosta novo nebo in nova zemlja, ki ju bom naredil, ostala pred menoj, ‘govori Gospod, ‚tako bo ostalo vaše seme in vaše ime. 023 ISA 066 023 In zgodilo se bo, da bo od enega do drugega mlaja in od ene do druge sábate, prišlo vse meso, da obožuje pred menoj, ‘govori Gospod. 023 ISA 066 024 ‚Šli bodo naprej in gledali na trupla ljudi, ki so se pregrešili zoper mene, kajti njihov črv ne bo umrl niti njihov ogenj ne bo pogašen in gnus bodo vsemu mesu.‘“ # # BOOK 024 JER Jeremiah Jeremija 024 JER 001 001 Beseda Jeremija, Hilkijájevega sina, izmed duhovnikov, ki so bili v Anatótu v Benjaminovi deželi, 024 JER 001 002 kateremu je prišla Gospodova beseda v dneh Jošíja, Amónovega sina, Judovega kralja, v trinajstem letu njegovega kraljevanja. 024 JER 001 003 Ta je prišla tudi v dneh Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, do konca enajstega leta Sedekíja, Jošíjevega sina, Judovega kralja, do preselitve jeruzalemskega ujetništva v petem mesecu. 024 JER 001 004 Potem je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 024 JER 001 005 „Preden sem te oblikoval v trebuhu, sem te poznal. Preden si prišel iz maternice, sem te posvetil in te odredil [za] preroka narodom.“ 024 JER 001 006 Potem sem rekel: „Ah, Gospod Bog! Glej, ne morem govoriti, kajti jaz sem otrok.“ 024 JER 001 007 Toda Gospod mi je rekel: „Ne govori: ‚Jaz sem otrok, ‘kajti šel boš k vsem, h katerim te bom poslal in karkoli ti zapovem, boš govoril. 024 JER 001 008 Ne boj se njihovih obrazov, kajti jaz sem s teboj, da te osvobodim, “govori Gospod. 024 JER 001 009 Potem je Gospod iztegnil svojo roko in se dotaknil mojih ust. Gospod mi je rekel: „Glej, svoje besede sem položil v tvoja usta. 024 JER 001 010 Glej, ta dan sem te postavil nad narode in nad kraljestva, da izkoreniniš, da podiraš, da uničiš, da zrušiš, da zgradiš in da sadiš.“ 024 JER 001 011 Poleg tega je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: „Jeremija, kaj vidiš?“Rekel sem: „Vidim palico mandljevca.“ 024 JER 001 012 Potem mi je Gospod rekel: „Dobro si videl, kajti pospešil bom svojo besedo, da jo izpolnim.“ 024 JER 001 013 Gospodova beseda je drugič prišla k meni, rekoč: „Kaj vidiš?“Rekel sem: „Vidim lonec, ki vre in njegova stran je proti severu.“ 024 JER 001 014 Potem mi je Gospod rekel: „Iz severa bo izbruhnilo zlo na vse prebivalce dežele. 024 JER 001 015 Kajti, glej, poklical bom vse družine kraljestev iz severa, “govori Gospod „in prišli bodo in postavili bodo vsak svoj prestol ob vhodu velikih vrat [prestolnice] Jeruzalem in zoper vse njene zidove naokoli in zoper vsa Judova mesta. 024 JER 001 016 Izrekel bom svoje sodbe proti tem, ki se dotikajo vseh svojih zlobnosti, ki so me zapustili in zažigali kadilo drugim bogovom ter oboževali dela svojih lastnih rok. 024 JER 001 017 Opaši si torej svoja ledja in vstani ter jim spregovori vse, kar sem ti zapovedal. Ne bodi zaprepaden ob njihovih obrazih, da te ne bi zbegal pred njimi. 024 JER 001 018 Kajti glej, ta dan sem te naredil za obrambno mesto, železen steber in bronaste zidove zoper celotno deželo, zoper Judove kralje, zoper njegove prince in zoper njegove duhovnike in zoper ljudstvo dežele. 024 JER 001 019 Borili se bodo zoper tebe, toda ne bodo prevladali zoper tebe, kajti jaz sem s teboj, “govori Gospod, „da te osvobodim.“ 024 JER 002 001 Poleg tega mi je prišla Gospodova beseda, rekoč: 024 JER 002 002 „Pojdi in jokaj v ušesa [prestolnice] Jeruzalem, rekoč: ‚Tako govori Gospod: ‚Spominjam se tebe, prijaznosti tvoje mladosti, ljubezni tvojih zaročencev, ko si šla za menoj v divjino, v deželo, ki ni bila posejana.‘ 024 JER 002 003 Izrael je bil svetost Gospodu in prvi sadovi njegovega donosa. Vse, ki ga požirajo, bo jezil; zlo bo prišlo nadnje, ‘“govori Gospod. 024 JER 002 004 Poslušajte besedo od Gospoda, oh hiša Jakobova in vse družine Izraelove hiše: 024 JER 002 005 „Tako govori Gospod: ‚Kakšno krivičnost so vaši očetje našli v meni, da so odšli daleč od mene in so hodili za ničevostjo in so postali ničevost? 024 JER 002 006 Niti niso rekli: ‚Kje je Gospod, ki nas je privedel iz egiptovske dežele, ki nas je vodil skozi divjino, skozi deželo puščav in jam, skozi deželo suše in smrtne sence, skozi deželo skozi katero noben človek ne gre in kjer noben človek ne prebiva?‘ 024 JER 002 007 Privedel sem vas v obilno deželo, da jeste njen sad in njeno dobroto, toda, ko ste vstopili, ste omadeževali mojo deželo in mojo dediščino naredili ogabnost. 024 JER 002 008 Duhovniki niso rekli: ‚Kje je Gospod?‘Tisti, ki so se ukvarjali s postavo, me niso poznali. Tudi pastirji so se pregrešili zoper mene in preroki so prerokovali pri Báalu in hodili za stvarmi, ki ne storijo koristi. 024 JER 002 009 Zato se bom še pravdal z vami, ‘govori Gospod, ‚in z vašimi otrok otroki se bom pravdal. 024 JER 002 010 Kajti šel bom čez otoke Kitéjcev in videl in poslal v Kedár in marljivo preudaril in videl, če je tam takšna stvar. 024 JER 002 011 Je narod spremenil svoje bogove, ki vendar ni so bogovi? Toda moje ljudstvo je zamenjalo svoje bogove za to, kar ne koristi. 024 JER 002 012 Bodite osupla, oh ve nebesa, ob tem in bodite strašno prestrašena, bodite zelo zapuščena, ‘govori Gospod. 024 JER 002 013 ‚Kajti moje ljudstvo je zagrešilo dve hudobiji; zapustili so mene, studenec živih vodá in si izklesali vodne zbiralnike, razpokane vodne zbiralnike, ki ne morejo držati vode. 024 JER 002 014 Ali je Izrael služabnik? Ali je doma rojeni suženj? Zakaj je oplenjen? 024 JER 002 015 Mladi levi so rjoveli nanj in vpili. Njegovo deželo so naredili opustošeno. Njegova mesta so požgana, brez prebivalcev. 024 JER 002 016 Tudi otroci Nofa in Tahpanhésa so zlomili krono tvoje glave. 024 JER 002 017 Ali si nisi tega priskrbela k sebi v tem, da si zapustila Gospoda, svojega Boga, ko te je vodil po poti? 024 JER 002 018 In sedaj, kaj imaš opraviti na egiptovski poti, da piješ vode iz Sihorja? Ali kaj imaš opraviti na asirski poti, da piješ vode iz reke? 024 JER 002 019 Tvoja lastna zlobnost te bo grajala in tvoja zdrknjenja nazaj te bodo opominjala. Vedi torej in vidi, da je to huda stvar in grenka, da si zapustila Gospoda, svojega Boga in da mojega strahu ni v tebi, ‘govori Gospod, Bog nad bojevniki. 024 JER 002 020 ‚Kajti od starih časov sem prelomil tvoj jarem in raztrgal tvoje vezi; ti pa praviš: ‚Jaz ne bom grešila; ‘ko tavaš na vsakem visokem hribu in tavaš pod vsakim zelenim drevesom in igraš vlačugo. 024 JER 002 021 Vendar sem te zasadil [kot] plemenito trto, popolnoma pravo seme. Kako si se mi potem obrnila v degenerirano sadiko tuje trte? 024 JER 002 022 Kajti čeprav se umivaš s solitrom in si jemlješ precej mila, je vendar tvoja krivičnost zaznamovana pred menoj, ‘govori Gospod Bog. 024 JER 002 023 Kako lahko rečeš: ‚Nisem onesnažena, nisem odšla za Báali?‘Poglej svojo pot v dolini, vedi kaj si storila. Ti si hitri [enogrbi] velblod, ki prečka svoje poti, 024 JER 002 024 divja oslica, vajena divjine, ki voha veter po svojem zadovoljstvu; kdo jo ob njeni priložnosti lahko odvrne proč? Vsi tisti, ki jo iščejo, se ne bodo izmučili; v njenem mesecu jo bodo našli. 024 JER 002 025 Zadrži svoje stopalo pred bosostjo in svoje grlo pred žejo. Toda ti praviš: ‚Tam ni upanja. Ne, kajti ljubila sem tujce in za njimi bom šla.‘ 024 JER 002 026 Kakor je tat osramočen, ko je najden, tako je osramočena Izraelova hiša; oni, njihovi kralji, njihovi princi, njihovi duhovniki in njihovi preroki, 024 JER 002 027 rekoč lesu: ‚Ti si moj oče; ‘in skali: ‚Ti si me rodila.‘Kajti obrnili so mi svoj hrbet in ne svojega obraza. Toda v času njihove stiske bodo rekli: ‚Vstani in nas reši.‘ 024 JER 002 028 Toda kje so tvoji bogovi, ki si jih naredil? Naj vstanejo, če te lahko rešijo v času tvoje stiske, kajti glede na število tvojih mest so tvoji bogovi, oh Juda. 024 JER 002 029 Zakaj se boste pravdali z menoj? Vsi vi ste se pregrešili zoper mene, ‘govori Gospod. 024 JER 002 030 ‚V prazno sem udaril vaše otroke; nobenega grajanja niso prejeli. Vaš lasten meč je požrl vaše preroke kakor uničujoč lev. 024 JER 002 031 Oh rod, poglejte Gospodovo besedo. Ali sem bil Izraelu divjina? Dežela teme? Zakaj pravi moje ljudstvo: ‚Mi smo gospodje, nič več ne bomo prišli k tebi?‘ 024 JER 002 032 Mar lahko devica pozabi svoje ornamente ali nevesta svoj okras? Vendar me moje ljudstvo pozablja brez števila dni. 024 JER 002 033 Zakaj krajšaš svojo pot, da iščeš ljubezen? Zato si tudi zlobne učila svoje poti. 024 JER 002 034 Tudi v krajcih tvojega oblačila je najdena kri duš ubogih nedolžnih. Nisem je našel s skrivnim iskanjem, temveč na vseh teh. 024 JER 002 035 Vendar praviš: ‚Ker sem nedolžna, se bo njegova jeza zagotovo obrnila od mene.‘Glej, jaz se bom pravdal s teboj, ker praviš: ‚Nisem grešila.‘ 024 JER 002 036 Zakaj toliko hodiš sem ter tja, da bi spremenila svojo pot? Tudi ti boš osramočena od Egipta, kakor si bila osramočena od Asirije. 024 JER 002 037 Da, šla boš naprej od njega in tvoje roke na tvoji glavi, kajti Gospod je zavrnil tvoje zaupnosti in ne boš uspela v njih.‘“ 024 JER 003 001 Pravijo: „Če človek odpusti svojo ženo in gre ona od njega in postane od nekega drugega moškega, ali se bo on ponovno vrnil k njej? Ali ne bi bila ta dežela silno oskrunjena? Ti pa si igrala pocestnico z mnogimi ljubimci; vendar se ponovno vrni k meni, “govori Gospod. 024 JER 003 002 „Dvigni svoje oči k visokim krajem in poglej in vidi kje vse nisi bila poležena z [njimi]. Na poteh si sedela zanje, kakor Arabec v divjini in deželo si oskrunila s svojim vlačugarstvom in svojo zlobnostjo. 024 JER 003 003 Zato so bili nalivi zadržani in ni bilo poznega dežja; in ti imaš vlačugino čelo, odklonila si, da bi bila osramočena. 024 JER 003 004 Ali ne boš od tega časa klicala k meni: ‚Moj oče, ti si vodič od moje mladosti?‘“ 024 JER 003 005 Ali bo svojo jezo hranil na veke? Ali jo bo držal do konca? Glej, govoril si in storil hude stvari, kot ti lahko.“ 024 JER 003 006 mi Gospod je tudi rekel v dneh kralja Jošíja: „Ali si videl to, kar je storila odpadnica Izrael? Odhajala je na vsako visoko goro in pod vsako zeleno drevo in tam igrala pocestnico. 024 JER 003 007 Potem, ko je storila vse te stvari, sem rekel: ‚Obrni se k meni.‘Toda ni se vrnila. In njena verolomna sestra Juda je to videla. 024 JER 003 008 Videl sem, ko sem jo zaradi vseh vzrokov, s čimer je odpadnica Izrael zagrešila zakonolomstvo, odslovil in sem ji dal ločitveni list, se njena verolomna sestra Juda kljub temu ni bala, temveč je tudi ona odšla in prav tako igrala pocestnico. 024 JER 003 009 Pripetilo se je skozi lahkomiselnost njenega vlačugarstva, da je omadeževala deželo in zagrešila zakonolomstvo s skalami in z lesom. 024 JER 003 010 Vendar se zaradi vsega tega njena verolomna sestra Juda ni obrnila k meni z vsem svojim srcem, temveč hlinjeno, “govori Gospod. 024 JER 003 011 Gospod mi je rekel: „Odpadnica Izrael se je bolj opravičila kakor verolomna Juda. 024 JER 003 012 Pojdi in razglasi te besede proti severu in reci: ‚Vrni se, ti odpadnica Izrael, ‘govori Gospod ‚ in svoji jezi ne bom povzročil, da pade na vas, kajti jaz sem usmiljen, ‘govori Gospod, ‚ in jeze ne bom držal na veke. 024 JER 003 013 Samo priznaj svojo krivičnost, da si se pregrešila zoper Gospoda, svojega Boga in si svoje poti razkropila k tujcem pod vsakim zelenim drevesom in nisi ubogala mojega glasu, ‘govori Gospod. 024 JER 003 014 ‚Obrnite se, odpadli otroci, ‘govori Gospod. ‚Kajti jaz sem poročen z vami. Vzel vas bom enega iz mesta in dva iz družine in vas privedel k Sionu. 024 JER 003 015 Dal vam bom pastirje glede na moje srce, ki vas bodo hranili z znanjem in razumevanjem. 024 JER 003 016 Zgodilo se bo, ko boste pomnoženi in povečani v deželi, v tistih dneh, ‘govori Gospod, ‚ne bodo več rekli: ‚Skrinja Gospodove zaveze.‘Niti to ne bo prišlo na misel, niti se tega ne bodo spomnili, niti je ne bodo obiskali, niti to ne bo več storjeno. 024 JER 003 017 Ob tistem času bodo [prestolnico] Jeruzalem imenovali Gospodov prestol. Vsi narodi bodo zbrani k njej, k imenu Gospoda, k [prestolnici] Jeruzalem. Niti ne bodo več hodili po zamisli svojih zlih src. 024 JER 003 018 V tistih dneh bo Judova hiša hodila z Izraelovo hišo in skupaj bodo prišli iz severne dežele k deželi, ki sem jo dal v dediščino vašim očetom. 024 JER 003 019 Toda rekel sem: ‚Kako te bom postavil med otroke in ti dal prijetno deželo, čedno dediščino vojske narodov?‘Rekel sem: ‚Klicala me boš: ‚Moj oče‘in ne boš se odvrnila od mene.‘ 024 JER 003 020 Zagotovo, kakor žena zahrbtno odide od svojega soproga, tako ste zahrbtno ravnali z menoj, oh hiša Izraelova, ‘govori Gospod 024 JER 003 021 ‚Glas je bil slišan na visokih krajih, jokanje in ponižne prošnje Izraelovih otrok, kajti izkrivili so svojo pot in pozabili Gospoda, svojega Boga. 024 JER 003 022 Vrnite se, vi odpadli otroci in ozdravil bom vaša odvračanja.‘“„Glej, mi prihajamo k tebi, kajti ti si Gospod, naš Bog. 024 JER 003 023 Resnično, zaman je upati na rešitev duše iz hribov in od množice gora. Zares, v Gospodu, našemu Bogu, je Izraelova rešitev duš. 024 JER 003 024 Kajti sramota je od naše mladosti požrla trud naših očetov; njihove trope in njihove črede, njihove sinove in njihove hčere. 024 JER 003 025 Uležemo se v naši sramoti in naša zmešnjava nas pokriva, kajti grešili smo zoper Gospoda, našega Boga, mi in naši očetje, od naše mladosti, celo do današnjega dne in nismo ubogali glasu Gospoda, našega Boga.“ 024 JER 004 001 „Če se hočeš vrniti, oh Izrael, “govori Gospod, „se vrni k meni. Če hočeš odstraniti svoje ogabnosti izpred mojega pogleda, potem se ne boš odstranil. 024 JER 004 002 Prisegel boš: ‚ Gospod živi v resnici in sodbi in v pravičnosti‘“in narodi se bodo blagoslavljali v njem in v njem bodo slavili. 024 JER 004 003 Kajti tako govori Gospod Judovim možem in Jeruzalemu: „Pobranajte svoja neposejana tla in ne sejte med trnjem. 024 JER 004 004 Obrežite se Gospodu in odstranite prednje kožice svojega srca, vi, Judovi možje in prebivalci Jeruzalema, da ne bi moja razjarjenost prišla kakor ogenj in zažgala to, kar nihče ne more pogasiti, zaradi hudobije vaših ravnanj. 024 JER 004 005 Razglasite v Judu in objavite v [prestolnici] Jeruzalem in recite: ‚Zatrobite na šofar v deželi.‘Kličite, zberite se skupaj in recite: ‚Zberite se skupaj in pojdimo v obrambna mesta.‘ 024 JER 004 006 Postavite prapor proti Sionu. Umaknite se, ne ostanite, kajti jaz bom privedel hudo iz severa in veliko uničenje. 024 JER 004 007 Lev je prišel iz svoje goščave in uničevalec poganov je na svoji poti; odšel je iz svojega kraja, da tvojo deželo naredi zapuščeno in tvoja mesta bodo opustošena, brez prebivalca. 024 JER 004 008 Zaradi tega se opašite z vrečevino, žalujte in tulite, kajti kruta Gospodova jeza ni odvrnjena od nas. 024 JER 004 009 Zgodilo se bo na ta dan, “govori Gospod, „ da bo srce kralja in srce princev oslabelo in duhovniki bodo osupli in preroki se bodo spraševali.“ 024 JER 004 010 Potem sem rekel: „Ah, Gospod Bog! Zagotovo si zelo prevaral to ljudstvo in Jeruzalem, rekoč: ‚Imeli boste mir, ‘medtem ko meč sega do duše.“ 024 JER 004 011 Ob tistem času bo rečeno temu ljudstvu in [prestolnici] Jeruzalem: „Suh veter visokih krajev v divjini proti hčeri mojega ljudstva, ne da preveja niti da očisti, 024 JER 004 012 celó poln veter iz tistih krajev bo prišel k meni. Sedaj bom tudi jaz izrekel obsodbo zoper njih.“ 024 JER 004 013 Glej, prišel bo gor kakor oblaki in njegovi bojni vozovi bodo kakor vrtinčast veter. Njegovi konji so bolj nagli kakor orli. Gorje nam! Kajti oplenjeni smo. 024 JER 004 014 „Oh, [prestolnica] Jeruzalem, umij svoje srce pred zlobnostjo, da boš lahko rešena. Doklej bodo tvoje prazne misli prenočevale znotraj tebe? 024 JER 004 015 Kajti glas razglaša od Dana in objavlja stisko od gore Efrájim. 024 JER 004 016 Dajte omenjati narodom, glejte, objavite zoper [prestolnico] Jeruzalem, da stražarji prihajajo iz daljne dežele in objavite njihov glas zoper Judova mesta. 024 JER 004 017 Kakor čuvaji polja, so oni zoper njo vsenaokrog, zato ker je bila uporna zoper mene, “govori Gospod. 024 JER 004 018 „Tvoja pot in tvoja početja so ti povzročila te stvari; to je tvoja zlobnost, ker je ta grenka, ker ta sega v tvoje srce. 024 JER 004 019 Moja notranjost, moja notranjost! Zaskrbljen sem prav v svojem srcu; moje srce dela v meni hrup; ne morem ohraniti miru, ker si slišala, oh moja duša, zvok šofarja, alarm vojne. 024 JER 004 020 Uničenje na uničenje je razkričano, kajti celotna dežela je oplenjena. Moji šotori so nenadoma oplenjeni in moje zavese v trenutku. 024 JER 004 021 Doklej bom videl prapor in slišal zvok šofarja? 024 JER 004 022 Kajti moje ljudstvo je nespametno, niso me spoznali; trapasti otroci so in nobenega razumevanja nimajo. Modri so, da počno hudo, toda za početje dobrega nimajo spoznanja.“ 024 JER 004 023 Pogledal sem zemljo in glej, ta je bila brez oblike ter prazna in nebesni obok in le-ta nista imela nobene svetlobe. 024 JER 004 024 Pogledal sem gore in glej, trepetale so in vsi hribi so se rahlo gibali. 024 JER 004 025 Pogledal sem in glej, tam ni bilo nobenega človeka in vse ptice nebesnega oboka so odletele. 024 JER 004 026 Pogledal sem in glej, rodoviten kraj je bila divjina in vsa njegova mesta so bila zlomljena ob Gospodovi prisotnosti in z njegovo kruto jezo. 024 JER 004 027 Kajti tako je rekel Gospod: „Celotna dežela bo zapuščena, vendar ne bom naredil popolnega konca. 024 JER 004 028 Zaradi tega bo zemlja žalovala in nebesni obok nad [njo] bo črn. Ker sem to govoril, sem to namenil in se ne bom kesal niti se ne bom obrnil nazaj od tega.“ 024 JER 004 029 Celotno mesto bo pobegnilo zaradi zvoka konjenikov in lokostrelcev; šli bodo v goščave in plezali na skale. Vsako mesto bo zapuščeno in ni človeka, da tam prebiva. 024 JER 004 030 Ko si oplenjena, kaj boš storila? Čeprav se oblačiš s temno rdečo, čeprav se krasiš z ornamenti iz zlata, čeprav si obrobljaš svoj obraz z ličenjem, se boš zaman naredila lepo; tvoji ljubimci te bodo prezirali, stregli ti bodo po življenju. 024 JER 004 031 Kajti slišal sem glas ženske kakor v porodnih bolečinah in tesnobo kakor od tiste, ki rojeva svojega prvega otroka, glas sionske hčere, ki se objokuje, ki razširja svoji roki, rekoč: „Gorje mi sedaj! Kajti moja duša je izmučena zaradi morilcev.“ 024 JER 005 001 „Tecite sem ter tja skozi ulice [prestolnice] Jeruzalem in glejte sedaj in vedite in iščite na njenih širokih krajih, če lahko najdete človeka, če je tam kdorkoli, ki izvršuje sodbo, ki išče resnico in jaz bom to oprostil. 024 JER 005 002 Čeprav govorijo: ‚ Gospod živi, ‘zagotovo lažno prisegajo.“ 024 JER 005 003 Oh Gospod, ali niso tvoje oči [stabilno] na resnici? Udaril, si jih, toda niso žalovali; použil si jih, toda odklonili so, da sprejmejo grajanje. Svoje obraze so otrdili bolj kakor skala; odklonili so, da se vrnejo. 024 JER 005 004 Zato sem rekel: „Ti so zagotovo ubogi; nespametni so, kajti ne poznajo Gospodove poti, niti sodbe njihovega Boga. 024 JER 005 005 Spravil se bom do velikih mož in jim govoril, kajti poznali so Gospodovo pot in sodbo svojega Boga.“Toda ti so povsem zlomili jarem in razpočili vezi. 024 JER 005 006 Zatorej jih bo ubil lev iz gozda in volk večerov jih bo oplenil, leopard bo stražil nad njihovimi mesti. Vsak, kdor gre od tam, bo raztrgan na koščke, ker so njihovi prestopki številni in njihova odpadanja so se povečala. 024 JER 005 007 Kako naj ti oprostim za to? Tvoji otroci so me zapustili in prisegali pri tistih, ki niso bogovi. Ko sem jih hranil do polnosti, so oni potem zagrešili zakonolomstvo in se s krdeli zbrali v hišah pocestnic. 024 JER 005 008 Bili so kakor zjutraj nahranjeni konji. Vsakdo je hrzal za ženo svojega soseda. 024 JER 005 009 Mar [jih] ne bom obiskal zaradi teh stvari?‘govori Gospod: ‚Mar se ne bo moja duša maščevala na takšnem narodu, kot je ta? 024 JER 005 010 Pojdite gor na njene zidove in uničujte, toda ne naredite popolnega konca. Odvzemite njene obzidke, kajti le-ti ni so Gospodovi. 024 JER 005 011 Kajti Izraelova hiša in Judova hiša sta zelo zahrbtno postopali zoper mene, ‘govori Gospod. 024 JER 005 012 Skrivali so Gospoda in rekli: ‚ To ni on; niti hudo ne bo prišlo nad nas; niti ne bomo videli meča niti lakote. 024 JER 005 013 Preroki bodo postali veter in besede ni v njih. Tako jim bo storjeno.“ 024 JER 005 014 Zato tako govori Gospod Bog nad bojevniki: „Ker ste govorili to besedo, glej, bom naredil svojo besedo v tvojih ustih ogenj in to ljudstvo les in ta jih bo použil. 024 JER 005 015 Glej! Nadte bom od daleč privedel narod, oh hiša Izraelova, “govori Gospod, „to je mogočen narod, to je starodaven narod, narod, čigar jezika ne poznaš niti ne razumeš kaj pravijo. 024 JER 005 016 Njihov tul za puščice je kakor odprt mavzolej, vsi so mogočni možje. 024 JER 005 017 Pojedli bodo tvojo žetev in tvoj kruh, ki naj bi ga jedli tvoji sinovi in tvoje hčere. Pojedli bodo tvoje trope in tvoje črede. Pojedli bodo tvoje trte in tvoja figova drevesa. Z mečem bodo izčrpali tvoja utrjena mesta, v katera zaupate. 024 JER 005 018 Kljub temu v tistih dneh, “govori Gospod, „z vami ne bom naredil popolnega konca. 024 JER 005 019 Zgodilo se bo, ko boste rekli: ‚Zakaj nam Gospod, naš Bog, počne vse te stvari?‘Potem nam boš odgovoril: ‚Podobno kakor ste vi zapustili mene in služili tujim bogovom v svoji deželi, tako boste služili tujcem v deželi, ki ni vaša.‘ 024 JER 005 020 Razglasite to v Jakobovi hiši in objavite to v Judu, rekoč: 024 JER 005 021 ‚Poslušajte sedaj to, oh nespametno ljudstvo in brez razumevanja; ki imate oči, pa ne vidite; ki imate ušesa, pa ne slišite. 024 JER 005 022 Mar se me ne bojite?‘govori Gospod. ‚Ali ne boste trepetali ob prisotnosti mene, ki sem položil pesek za mejo morja z večnim odlokom, da ta ne more preiti? Čeprav se njegovi valovi premetavajo, vendar ne morejo prevladati; čeprav rjovijo, vendar ne morejo preiti preko. 024 JER 005 023 Toda to ljudstvo ima puntarsko in uporno srce; spuntali so se in odšli. 024 JER 005 024 Niti ne pravijo v svojem srcu: ‚Sedaj se bojmo Gospoda, našega Boga, ki daje dež, tako zgodnji kakor pozni, v svojem obdobju. Prihranja nam tedne, določene za žetev. 024 JER 005 025 Vaše krivičnosti so te stvari obrnile proč in vaši grehi so pred vami zadržali dobre stvari. 024 JER 005 026 Kajti med mojim ljudstvom so najdeni zlobni možje. Prežijo v zasedi, kakor tisti, ki nastavlja pasti; oni nastavijo past, ujamejo ljudi. 024 JER 005 027 Kakor je kletka polna ptic, tako so njihove hiše polne prevare. Zato so postali veliki in obogateli. 024 JER 005 028 Postali so debeli, sijejo. Da, presegajo dejanja zlobnih. Ne sodijo primera, primera sirot, vendar uspevajo in pravici pomoči potrebnih ne sodijo. 024 JER 005 029 Mar ne bom obiskal zaradi teh stvari?‘govori Gospod: ‚Ali ne bo moja duša maščevana na takem narodu kot je ta? 024 JER 005 030 Čudovita in strašna stvar je zagrešena v deželi. 024 JER 005 031 Preroki prerokujejo napačno in duhovniki vladajo s svojimi sredstvi. Moje ljudstvo ima rado to tako. Kaj pa boste storili ob koncu tega?‘“ 024 JER 006 001 „Oh vi, Benjaminovi otroci, zberite se, da zbežite iz srede Jeruzalema in trobite na šofar v Tekói in postavite znamenje ognja v Bet Keremu. Kajti zlo se pojavlja iz severa in veliko uničenje. 024 JER 006 002 Hčer sionsko sem primerjal z ljubko in prefinjeno žensko. 024 JER 006 003 Pastirji s svojimi tropi bodo prišli k njej, svoje šotore bodo postavili naokoli nje, vsak bo pasel na svojem kraju.‘“ 024 JER 006 004 „Pripravite vojno zoper njo. Vstanimo in gremo gor opoldan. Gorje nam! Kajti dan mineva, kajti sence večera so podaljšane.“ 024 JER 006 005 „Vstanimo in gremo gor ponoči in uničimo njene palače.“ 024 JER 006 006 Kajti tako je rekel Gospod nad bojevniki: „Posekajte drevesa in nasujte nasip zoper [prestolnico] Jeruzalem. To je mesto, ki bo obiskano; ona je v celoti zatirana v njeni sredi. 024 JER 006 007 Kakor studenec bruha svoje vode, tako ona bruha svojo zlobnost. Nasilje in plen je slišati v njej; žalost in rane so nenehno pred menoj. 024 JER 006 008 Bodi poučena, oh [prestolnica] Jeruzalem, da ne bi moja duša odšla od tebe; da te ne bi naredil zapuščeno, deželo, ki ni naseljena.“ 024 JER 006 009 Tako govori Gospod nad bojevniki: „Temeljito bodo paberkovali Izraelov preostanek kakor trto. Svojo roko obrni nazaj kakor obiralci grozdja v košare. 024 JER 006 010 Komu naj govorim in dam svarilo, da bi lahko slišali? Glej, njihovo uho je neobrezano in ne morejo prisluhniti. Glej, Gospodova beseda jim je graja; v njej nimajo veselja. 024 JER 006 011 Zato sem poln Gospodove razjarjenosti; izmučen sem z zadrževanjem. Izlil jo bom ven na otroke naokoli in skupaj na zbor mladeničev, kajti vzet bo celo soprog z ženo, ostarel s tistim, ki je izpolnjen z dnevi. 024 JER 006 012 Njihove hiše bodo obrnjene k drugim, skupaj z njihovimi polji in ženami, kajti svojo roko bom iztegnil nad prebivalce dežele, “govori Gospod. 024 JER 006 013 „Kajti od najmanjših izmed njih, celo do največjih izmed njih, je vsak predan pohlepu, in od preroka, celo do duhovnika, vsak krivo postopa. 024 JER 006 014 Kajti površno so ozdravili rano hčere mojega ljudstva, rekoč: ‚Mir, mir, ‘ko tam ni miru. 024 JER 006 015 Mar so bili osramočeni, ko so zagrešili ogabnost? Ne, sploh niso bili osramočeni niti niso mogli zardeti. Zato bodo padli med tistimi, ki padajo. Ob času, ko jih obiščem, bodo vrženi dol, “govori Gospod. 024 JER 006 016 Tako govori Gospod: „Ustavite se na poteh in glejte ter vprašajte za starimi stezami, kje je dobra pot, hodite po njej in našli boste počitek svojim dušam.“Rekli pa so: „Mi ne bomo hodili po njej.“ 024 JER 006 017 Prav tako sem nad vami postavil stražarje, rekoč: „Prisluhnite zvoku šofarja.“Toda rekli so: „Ne bomo prisluhnili.“ 024 JER 006 018 Zato poslušajte, vi narodi in vedite, oh skupnost, kaj je med njimi. 024 JER 006 019 Poslušaj, oh zemlja. Glej, nad to ljudstvo bom privedel zlo, celó sad njihovih misli, ker niso prisluhnili mojim besedam niti moji postavi, temveč so jo zavrnili. 024 JER 006 020 S kakšnim namenom prihaja k meni kadilo iz Sabe in prijeten trst iz daljne dežele? Vaše žgalne daritve mi ni so sprejemljive niti mi vaše klavne daritve niso prijetne.“ 024 JER 006 021 Zato tako govori Gospod: „Glej, pred to ljudstvo bom položil kamne spotike in očetje in sinovi bodo skupaj padli na njih; sosed in njegov prijatelj se bosta pogubila.“ 024 JER 006 022 Tako govori Gospod: „Glej, ljudstvo prihaja iz severne dežele in velik narod bo dvignjen od zemljinih strani. 024 JER 006 023 Prijeli bodo lok in sulico; kruti so in nimajo usmiljenja; njihov glas rjovi kakor morje; in jahajo na konjih, postavljeni v vrste kakor možje za vojno zoper tebe, oh sionska hči. 024 JER 006 024 „Slišali smo o njihovi slavi. Naše roke so oslabele. Tesnoba se nas je polastila in bolečina kakor žensko v porodnih mukah. 024 JER 006 025 Ne pojdi naprej na polje niti ne hodi po poti, kajti sovražnikov meč in strah sta na vsaki strani.“ 024 JER 006 026 Oh hči mojega ljudstva, opaši se z vrečevino in se valjaj v pepelu. Naredi si žalovanje, kakor za edinim sinom, najbolj grenko žalovanje, kajti plenilec bo nenadoma prišel nad nas. 024 JER 006 027 Postavil sem te za stolp in trdnjavo med mojim ljudstvom, da lahko spoznaš in preizkusiš njihovo pot. 024 JER 006 028 Vsi so nadležni puntarji, hodijo z obrekovalci. Bron so in železo, vsi so izprijenci. 024 JER 006 029 Mehovi so požgani, svinec je použit z ognjem; livar zaman tali, kajti zlobni niso izločeni. 024 JER 006 030 Ljudje jih bodo imenovali zavrženo srebro, ker jih je Gospod zavrnil.“ 024 JER 007 001 Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, rekoč: 024 JER 007 002 „Stopi v velika vrata Gospodove hiše in razglasi to besedo in reci: ‚Poslušajte Gospodovo besedo, vsi vi iz Juda, ki vstopate pri teh velikih vratih, da obožujete Gospoda. 024 JER 007 003 Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Poboljšajte svoje poti in svoja dejanja in jaz vam bom povzročil, da prebivate na tem kraju. 024 JER 007 004 Ne zaupajte v lažnive besede, rekoč: ‚ Gospodov tempelj, ‘‚ Gospodov tempelj, ‘‚ Gospodov tempelj so ti.‘ 024 JER 007 005 Kajti če temeljito poboljšate svoje poti in svoja dejanja, če temeljito izvršite sodbo med človekom in njegovim sosedom, 024 JER 007 006 če ne zatirate tujca, sirote, vdove, in na tem kraju ne prelivate nedolžne krvi, niti v svojo škodo ne hodite za drugimi bogovi, 024 JER 007 007 potem vam bom povzročil, da prebivate na tem kraju, v deželi, ki sem jo dal vašim očetom na veke vekov. 024 JER 007 008 Glejte, zaupate v lažnive besede, ki ne morejo koristiti. 024 JER 007 009 Ali boste kradli, morili, počeli zakonolomstvo, krivo prisegali, zažigali kadilo Báalu in hodili za drugimi bogovi, katerih ne poznate 024 JER 007 010 in prišli ter stali pred menoj v tej hiši, ki je imenovana z mojim imenom in rekli: „Ali smo osvobojeni, da počnemo vse te ogabnosti? 024 JER 007 011 Ali je ta hiša, ki je imenovana z mojim imenom, v vaših očeh postala brlog roparjev? Glejte, celo jaz sem to videl, “govori Gospod. 024 JER 007 012 „Toda pojdite sedaj k mojemu kraju, ki je bil v Šilu, kjer sem najprej postavil svoje ime in poglejte kaj sem mu storil zaradi zlobnosti svojega ljudstva Izraela. 024 JER 007 013 In sedaj, ker ste storili vsa ta dejanja, “govori Gospod „in sem vam govoril, vas zgodaj vzdigoval in govoril, toda niste slišali; in vas klical, toda niste odgovorili; 024 JER 007 014 zato bom tej hiši, ki je imenovala z mojim imenom, v katerega zaupate in kraju, ki sem ga dal vam in vašim očetom, storil kakor sem storil Šilu. 024 JER 007 015 Zavrgel vas bom iz svojega pogleda, kakor sem zavrgel vse vaše brate, celó celotno Efrájimovo seme. 024 JER 007 016 Zato ne moli za to ljudstvo, niti ne povzdiguj klica niti molitve zanje, niti ne posreduj k meni, kajti jaz te ne bom poslušal. 024 JER 007 017 Mar ne vidiš kaj počno v Judovih mestih in na ulicah [prestolnice] Jeruzalem? 024 JER 007 018 Otroci nabirajo les, očetje netijo ogenj in ženske gnetejo svoje testo, da naredijo kolače kraljici neba in da izlivajo pitne daritve k drugim bogovom, da bi me lahko dražili k jezi. 024 JER 007 019 Mar me dražijo do jeze?“govori Gospod: „ Mar ne dražijo same sebe, do zmešnjave njihovih lastnih obrazov?“ 024 JER 007 020 Zato tako govori Gospod Bog: „Glej, moja jeza in moja razjarjenost bo izlita na tem kraju, na človeka, na žival, na drevesa polja in na sad tal; ta bo gorela in ne bo pogašena.“ 024 JER 007 021 Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: „Položite svoje žgalne daritve k svojim klavnim daritvam in jejte meso. 024 JER 007 022 Kajti nisem govoril vašim očetom niti jim nisem zapovedal na dan, ko sem jih privedel iz egiptovske dežele, glede žgalnih daritev ali klavnih daritev, 024 JER 007 023 toda ukazal sem jim to stvar, rekoč: ‚Ubogajte moj glas in jaz bom vaš Bog in vi boste moje ljudstvo; hodite po vseh poteh, ki sem vam jih zapovedal, da vam bo lahko dobro.‘ 024 JER 007 024 Toda niso prisluhnili niti nagnili svojega ušesa, temveč so hodili po nasvetih in po zamislih svojega zlega srca in odšli nazaj in ne naprej. 024 JER 007 025 Od dneva, ko so vaši očetje izšli iz egiptovske dežele, do tega dne, sem vam celo pošiljal vse svoje služabnike preroke, dnevno sem jih zgodaj vzdigoval in pošiljal. 024 JER 007 026 Vendar mi niso prisluhnili niti nagnili svojega ušesa, temveč so otrdili svoj vrat. Ravnali so huje kakor njihovi očetje. 024 JER 007 027 Zato jim boš govoril vse te besede, toda ne bodo ti prisluhnili. Tudi klical boš k njim, toda ne bodo ti odgovorili. 024 JER 007 028 Toda rekel jim boš: ‚To je narod, ki ne uboga glasu Gospoda, svojega Boga niti ne prejema grajanja. Resnica je izginila in je iztrebljena iz njihovih ust.‘“ 024 JER 007 029 Ostriži svoje lase, oh [prestolnica] Jeruzalem in jih vrzi proč in povzemi žalostinko na visokih krajih, kajti Gospod je zavrnil in zapustil rod svojega besa. 024 JER 007 030 Kajti Judovi otroci so storili zlo v mojem pogledu, “govori Gospod. „Svoje ogabnosti so postavili v hiši, ki se imenuje z mojim imenom, da jo oskrunijo. 024 JER 007 031 Zgradili so visoke kraje Tofeta, ki je v dolini sina Hinómovega, da svoje sinove in svoje hčere sežigajo v ognju, kar jim nisem zapovedal niti ni prišlo v moje srce. 024 JER 007 032 Zato, glej, prihajajo dnevi, “govori Gospod, „da ta ne bo več imenovan Tofet niti dolina sina Hinómovega, temveč dolina klanja, kajti v Tofetu bodo pokopavali, dokler tam ne bo več prostora. 024 JER 007 033 Trupla tega ljudstva bodo meso za perjad neba in zemeljske živali in nihče jih ne bo plašil proč. 024 JER 007 034 Potem bom povzročil, da od Judovih mest in od ulic [prestolnice] Jeruzalem preneha glas smeha, glas veselja, glas ženina in glas neveste, kajti dežela bo zapuščena. 024 JER 008 001 „Ob tistem času, “govori Gospod, „bodo prinesli iz njihovih grobov kosti Judovega kralja, kosti njegovih princev, kosti duhovnikov, kosti prerokov in kosti prebivalcev [prestolnice] Jeruzalem 024 JER 008 002 in raztrosili jih bodo pred soncem, luno in vso vojsko neba, katere so ljubili, katerim so služili, za katerimi so hodili, katere so iskali in katere so oboževali; ne bodo zbrane niti pokopane, le-te bodo za gnoj na obličju zemlje. 024 JER 008 003 Ves preostanek tistih, ki ostanejo od te zlobne družine, ki ostanejo v vseh krajih, kamor sem jih pognal, bodo raje izbrali smrt kakor življenje, “govori Gospod nad bojevniki. 024 JER 008 004 Poleg tega jim boš rekel: ‚Tako govori Gospod: ‚Ali bodo padli in ne vstali? Ali se bo obrnil proč in ne vrnil? 024 JER 008 005 Zakaj je potem to ljudstvo iz [prestolnice] Jeruzalem zdrknilo nazaj z neprestanim odpadom? Trdno se držijo prevare, zavračajo, da bi se vrnili. 024 JER 008 006 Prisluhnil sem in slišal, toda niso pravilno govorili. Noben človek se ni pokesal od svoje zlobnosti, rekoč: ‚Kaj sem storil?‘Vsak se je obrnil k svoji smeri, kakor konj hiti v bitko. 024 JER 008 007 Da, štorklja na nebu pozna svoje določene čase, grlica, žerjav in lastovka obeležujejo čas svojega prihajanja, toda moje ljudstvo ne pozna Gospodove sodbe. 024 JER 008 008 Kako pravite: ‚Modri smo in z nami je Gospodova postava?‘Glej, zagotovo jo je on naredil zaman, pisalo pisarjev je zaman. 024 JER 008 009 Modri možje so osramočeni, zaprepadeni in ujeti. Glej, zavrnili so Gospodovo besedo in kakšna modrost je v njih? 024 JER 008 010 Zato bom njihove žene dal drugim in njihova polja tistim, ki jih bodo podedovali. Kajti vsak, od najmanjšega celo do največjega, se nagiba k pohlepu, od preroka celo do duhovnika, vsak postopa napačno. 024 JER 008 011 Kajti površno so ozdravili rano hčere mojega ljudstva, rekoč: ‚Mir, mir, ‘ko tam ni miru. 024 JER 008 012 Mar so bili osramočeni, ko so zagrešili ogabnost? Ne, sploh niso bili osramočeni niti niso mogli zardeti. Zato bodo padli med tistimi, ki padajo. V času njihovega obiskanja bodo vrženi dol, ‘govori Gospod. 024 JER 008 013 ‚Zagotovo jih bom použil, ‘govori Gospod: ‚ tam ne bo grozdja na trti niti fig na figovem drevesu in list bo ovenel; in stvari, katere sem jim jih dal, bodo šle proč od njih.‘“ 024 JER 008 014 Zakaj mirno sedimo? Zberite se in dajmo, vstopimo v obrambna mesta in tam bodimo tiho, kajti Gospod, naš Bog, nas je položil v molk in nam dal za piti vodo iz žolča, ker smo grešili zoper Gospoda. 024 JER 008 015 Iskali smo mir, toda nič dobrega ni prišlo, in za čas zdravja, pa glej težava! 024 JER 008 016 „Prhanje njihovih konj je bilo slišati od Dana. Celotna zemlja je trepetala ob zvoku rezgetanja njihovih močnih, kajti prišli so in požrli deželo in vse, kar je v njej; mesto in tiste, ki prebivajo v njem. 024 JER 008 017 Kajti glejte, jaz bom med vas poslal kače, strupene kače, ki ne bodo očarane in te vas bodo pikale, “govori Gospod. 024 JER 008 018 Ko bi se želel tolažiti zoper bridkost, je moje srce oslabelo v meni. 024 JER 008 019 Glej, glas vpitja hčere mojega ljudstva je prišel od tistih, ki prebivajo v daljni deželi: ‚ Mar ni Gospoda na Sionu? Ali ni njen kralj v njej?‘Zakaj ste me do jeze dražili s svojimi rezanimi podobami in s tujimi ničevostmi? 024 JER 008 020 Žetev je mimo, poletje je končano, mi pa nismo rešeni. 024 JER 008 021 Zaradi bolečine hčere mojega ljudstva sem prizadet, črn sem, osuplost se me je polastila. 024 JER 008 022 Mar ni balzama v Gileádu, ali tam ni nobenega zdravnika? Zakaj potem zdravje hčere mojega ljudstva ni povrnjeno? 024 JER 009 001 Oh, da bi bila moja glava vode in moje oči studenec solza, da bi lahko jokal dan in noč zaradi umorjenih hčere mojega ljudstva! 024 JER 009 002 Oh, da bi imel v divjini kraj za nastanitev popotnikov; da bi lahko zapustil svoje ljudstvo in odšel od njih! Kajti vsi so zakonolomci, zbor zahrbtnih mož. 024 JER 009 003 Svoje jezike krivijo za laži kakor svoj lok, toda niso hrabri za resnico na zemlji. Kajti napredujejo od zla k zlu, mene pa ne poznajo, ‘govori Gospod. 024 JER 009 004 ‚Vsakdo naj se pazi svojega soseda in ne zaupajte v kateregakoli brata, kajti vsak brat bo popolnoma izpodrinjen in vsak sosed bo hodil z obrekovalci. 024 JER 009 005 Zavajali bodo vsak svojega soseda in ne bodo govorili resnice. Svoj jezik so naučili, da govori laži in izmučili so se s početjem krivičnosti. 024 JER 009 006 Tvoje prebivališče je v sredi prevare, zaradi prevare so odklonili, da me spoznajo, ‘govori Gospod. 024 JER 009 007 Zato tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Glej, stopil jih bom in jih preizkusil. Kajti kako naj bi delal za hčer svojega ljudstva? 024 JER 009 008 Njihov jezik je kakor izstreljena puščica; ta govori prevaro. Nekdo s svojimi usti govori miroljubno svojemu sosedu, toda v srcu preži. 024 JER 009 009 Mar naj jih ne obiščem za te stvari?‘govori Gospod. ‚Mar se ne bo moja duša maščevala na takšnem narodu, kot je ta? 024 JER 009 010 Zaradi gora bom dvignil jokanje in tarnanje in zaradi prebivališč divjine žalovanje, ker so požgani, tako da nihče ne more iti skozi njih; niti noben človek ne more slišati glasu živine. Tako perjad nebesnega oboka kakor živali polja so pobegnile, odšle so. 024 JER 009 011 [Prestolnico] Jeruzalem bom naredil kupe in brlog zmajev. Judova mesta bom naredil zapuščena, brez prebivalcev. 024 JER 009 012 Kdo je moder človek, da lahko to razume? Kdo je tisti, kateremu so Gospodova usta govorila, da lahko to oznani, čemu dežela propada in je požgana kakor divjina, da nihče ne gre skozi?‘ 024 JER 009 013 Gospod govori: ‚Ker so zapustili mojo postavo, ki sem jo postavil prednje in niso ubogali mojega glasu niti hodili v tem, 024 JER 009 014 temveč so hodili po zamisli svojega lastnega srca in za Báali, kar so jih naučili njihovi očetje, ‘ 024 JER 009 015 zato tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glej, pasel jih bom, celó to ljudstvo, s pelinom in piti jim bom dajal vodo iz žolča. 024 JER 009 016 Razkropil jih bom tudi med pogane, katere niso poznali niti oni niti njihovi očetje. Za njimi bom poslal meč, dokler jih ne použijem.‘ 024 JER 009 017 Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Preudarite in pokličite žalovalke, da bi lahko prišle in pošljite po spretne ženske, da bi lahko prišle. 024 JER 009 018 Podvizajo naj se in povzamejo tarnanje za nas, da bodo naše oči lahko tekle s solzami in naše veke brizgale z vodami. 024 JER 009 019 Kajti glas tarnanja je slišati iz Siona: ‚Kako smo oplenjeni! Silno smo zbegani, ker smo zapustili deželo, ker so nas naša prebivališča izvrgla.‘‘ 024 JER 009 020 Vendar poslušajte Gospodovo besedo, oh ve ženske in naj vaše uho prejme besedo iz njegovih ust in svoje hčere učite tarnanja in vsaka svojo sosedo objokovanja. 024 JER 009 021 Kajti smrt se je povzpela skozi naša okna in vstopila v naše palače, da iztrebi otroke od zunaj in mladeniče iz ulic. 024 JER 009 022 „Govori: ‚Tako govori Gospod: ‚Celo trupla ljudi bodo padala kakor gnoj na odprtem polju in kakor prgišče za žanjcem in nihče jih ne bo zbral.‘ 024 JER 009 023 Tako govori Gospod: ‚Ne dopusti, da moder človek slavi v svoji modrosti niti naj mogočen človek ne slavi v svoji moči, naj bogat človek ne slavi v svojih bogastvih. 024 JER 009 024 Temveč naj tisti, ki slavi, slavi v tem, da me razume in spoznava, da jaz sem Gospod, ki izvajam ljubečo skrbnost, sodbo in pravičnost na zemlji. Kajti v teh stvareh se veselim, ‘govori Gospod. 024 JER 009 025 ‚Glej, dnevi prihajajo, ‘govori Gospod, ‚da bom kaznoval vse tiste, ki so obrezani, z neobrezanimi: 024 JER 009 026 Egipt, Juda, Edóm, Amónove otroke, Moáb in vse, ki so na skrajnih vogalih, ki prebivajo v divjini, kajti vsi ti narodi so neobrezani in vse Izraelove hiše so v srcu neobrezane.‘“ 024 JER 010 001 Prisluhnite besedi, ki vam jo govori Gospod, oh hiša Izraelova: 024 JER 010 002 „Tako govori Gospod: ‚Ne uči se poti poganov in ne bodi zaprepaden ob znamenjih z neba, kajti pogani so zaprepadeni ob njih. 024 JER 010 003 Kajti običaji ljudstva so prazni, kajti nekdo s sekiro poseka drevo iz gozda, delo delavčevih rok. 024 JER 010 004 Okrasijo ga s srebrom in zlatom; pritrdijo ga z žeblji in kladivi, da se ne premika. 024 JER 010 005 Pokončni so kakor palmovo drevo, toda ne govorijo. Morajo jih nositi, ker ne morejo hoditi. Ne bojte se jih, kajti ne morejo storiti zla niti ni v njih, da delajo dobro.‘“ 024 JER 010 006 Ker ne obstaja nihče podoben tebi, oh Gospod; ti si velik in tvoje ime je veliko in mogočno. 024 JER 010 007 Kdo se te ne bi bal, oh kralj narodov? Kajti tebi to pripada, glede na to, da med vsemi modrimi možmi narodov in med vsemi njihovimi kraljestvi, ni tam nikogar podobnega tebi. 024 JER 010 008 Toda oni so vsi skupaj brutalni in nespametni. Kos lesa je nauk ničevosti. 024 JER 010 009 Srebro, sploščeno na ploščice, je prinešeno iz Taršíša in zlato iz Ufáza, delo delavca in iz roke livarja. Modra in vijolična so njihova oblačila. Vsa so delo spretnih ljudi. 024 JER 010 010 Toda Gospod je resničen Bog, on je živi Bog in večen kralj. Ob njegovem besu bo zemlja trepetala in narodi ne bodo zmožni prenesti njegovega ogorčenja. 024 JER 010 011 Tako jim boste govorili: ‚ Celó bogovi, ki niso naredili neba in zemlje, bodo izginili iz zemlje in izpod tega neba.‘“ 024 JER 010 012 S svojo močjo je naredil zemljo, s svojo modrostjo je osnoval zemeljski krog in s svojo preudarnostjo razprostrl nebesni obok. 024 JER 010 013 Kadar izusti svoj glas, je tam množica vodá v nebesih in meglicam povzroča, da se dvigujejo od koncev zemlje; on dela bliskanje z dežjem in iz svojih zakladnic prinaša veter. 024 JER 010 014 Vsak človek je v svojem spoznanju brutalen. Vsak livar je zbegan z rezano podobo, kajti njegova ulita podoba je neresnica in tam ni diha v njih. 024 JER 010 015 Ničevost so in delo zmot. V času njihovega obiskanja bodo izginili. 024 JER 010 016 Jakobov delež ni podoben njihovemu, kajti on je tvorec vseh stvari; in Izrael je rod njegove dediščine. Gospod nad bojevniki je njegovo ime. 024 JER 010 017 Zberi svoje blago iz dežele, oh prebivalec iz trdnjave. 024 JER 010 018 Kajti tako govori Gospod: ‚Glej, naenkrat bom izvrgel prebivalce dežele in jih spravil v tegobo, da bodo lahko našli, [da je] to tako. 024 JER 010 019 Gorje mi za mojo poškodbo! Moja rana je boleča. Toda rekel sem: „Resnično, to je žalost in jaz jo moram nositi. 024 JER 010 020 Moje šotorsko svetišče je oplenjeno in vse moje vrvi so pretrgane, moji otroci so odšli od mene in jih ni, nikogar ni, da bi še razpenjal moj šotor in da bi postavljal moje zavese. 024 JER 010 021 Kajti pastirji so postali brutalni in niso iskali Gospoda, zato ne bodo uspeli in vsi njihovi tropi bodo razkropljeni. 024 JER 010 022 Glej, hrup objave je prišel in veliko razburjenje iz severne dežele, da bi Judova mesta naredil opustošena in brlog zmajev. 024 JER 010 023 Oh Gospod, vem da človekova pot ni v njem samem, tega ni v človeku, ki hodi, da usmerja svoje korake. 024 JER 010 024 Oh Gospod, grajaj me, toda s sodbo; ne v svoji jezi, da me ne bi privedel v nič. 024 JER 010 025 Svojo razjarjenost izlij na pogane, ki te ne poznajo in na družine, ki ne kličejo k tvojemu imenu, kajti pojedli so Jakoba in ga požrli in ga pogoltnili ter njegovo prebivališče naredili zapuščeno. 024 JER 011 001 Beseda, ki je prišla k Jeremiju od Gospoda, rekoč: 024 JER 011 002 „Poslušaj besede te zaveze in govori možem iz Juda in prebivalcem [prestolnice] Jeruzalem 024 JER 011 003 in jim reci: ‚Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Preklet bodi mož, ki ne uboga besed te zaveze, 024 JER 011 004 ki sem jo zapovedal vašim očetom na dan, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, iz železne talilne peči, rekoč: ‚Ubogajte moj glas in jih izvršujte, glede na vse, kar vam zapovedujem. Tako boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog, 024 JER 011 005 da bom lahko izpolnil prisego, ki sem jo prisegel vašim očetom, da jim dam deželo, kjer tečeta mleko in med, kakor je to ta dan.‘“Potem sem odgovoril in rekel: „Tako naj bo, oh Gospod.“ 024 JER 011 006 Potem mi je Gospod rekel: „Razglasi vse te besede po Judovih mestih in ulicah Jeruzalema, rekoč: ‚Poslušajte besede te zaveze in jih izpolnjujte. 024 JER 011 007 Kajti iskreno sem izpričal vašim očetom na dan, ko sem jih privedel gor iz egiptovske dežele, celó do današnjega dne, [jih] zgodaj vzdigoval in izjavljal, rekoč: ‚Ubogajte moj glas.‘ 024 JER 011 008 Vendar niso ubogali niti nagnili svojega ušesa, temveč so vsi hodili v zamisli svojega zlega srca. Zato bom nanje privedel vse besede te zaveze, katere sem jim zapovedal izpolnjevati, toda oni jih niso izpolnjevali. 024 JER 011 009 Gospod mi je rekel: „Zarota je najdena med Judovimi možmi in med prebivalci Jeruzalema. 024 JER 011 010 Obrnili so se nazaj h krivičnosti svojih pradedov, ki so odklonili, da slišijo moje besede; in šli za drugimi bogovi, da jim služijo. Izraelova hiša in Judova hiša sta prelomili mojo zavezo, ki sem jo sklenil z njihovimi očeti. 024 JER 011 011 Zato tako govori Gospod: ‚Glej, nanje bom privedel zlo, kateremu ne bodo mogli pobegniti. Čeprav bodo klicali k meni, jim ne bom prisluhnil. 024 JER 011 012 Potem bodo Judova mesta in prebivalci Jeruzalema šli in klicali k bogovom, katerim darujejo kadilo. Toda sploh jih ne bodo rešili v času njihove stiske. 024 JER 011 013 Kajti glede na število tvojih mest so bili tvoji bogovi, oh Juda; in glede na število ulic [prestolnice] Jeruzalem ste postavili oltarje tisti sramotni stvari, celó oltarje, da zažigate kadilo Báalu. 024 JER 011 014 Zatorej ne moli za to ljudstvo niti ne povzdiguj vpitja ali molitve zanje, kajti jaz jih ne bom poslušal ob času, ko vpijejo k meni zaradi svoje stiske. 024 JER 011 015 Kaj ima moj ljubljeni za početi v moji hiši, videč da je ona izvrševala nespodobnost s številnimi in je sveto meso odšlo od tebe? Ko počneš zlo, potem se razveseljuješ. 024 JER 011 016 Gospod je tvoje ime imenoval: ‚Zelena oljka, čeden in lep sad.‘Z zvokom velikega hrupa je na njej vžgal ogenj in njene mladike so polomljene. 024 JER 011 017 Kajti Gospod nad bojevniki, ki te je zasadil, je zoper tebe proglasil zlo, zaradi zla Izraelove hiše in Judove hiše, ki so ga storili zoper sebe, da bi me dražili do jeze v darovanju kadila Báalu. 024 JER 011 018 Gospod mi je dal spoznanje o tem in jaz sem to spoznal; takrat si mi kazal njihova dejanja. 024 JER 011 019 Toda jaz sem bil podoben jagnjetu ali volu, ki je priveden h klanju in nisem vedel, da so zoper mene snovali naklepe, rekoč: „Uničimo drevo skupaj z njegovim sadom in odsekajmo ga iz dežele živih, da se njegovega imena ne bo več spominjalo.“ 024 JER 011 020 Toda, oh Gospod nad bojevniki, ki sodiš pravično, ki preizkušaš notranjost in srce, naj vidim tvoje maščevanje na njih, kajti tebi sem razodel svoj primer. 024 JER 011 021 „Zato tako govori Gospod o možeh iz Anatóta, ki ti strežejo po življenju, rekoč: ‚Ne prerokuj v Gospodovem imenu, da ne umreš po naši roki.‘ 024 JER 011 022 Zato tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Glej, kaznoval jih bom; mladenič bo umrl pod mečem, njihovi sinovi in njihove hčere bodo umrli od lakote. 024 JER 011 023 Tam ne bo nobenega ostanka izmed njih, kajti nad ljudi iz Anatóta bom privedel zlo, celó leto njihovega obiskanja.‘“ 024 JER 012 001 Pravičen si ti, oh Gospod, ko sem se pravdal s teboj, vendar mi pusti govoriti s teboj o tvojih sodbah: „Zakaj pot zlobnih uspeva? Zakaj so srečni vsi tisti, ki postopajo zelo zahrbtno?“ 024 JER 012 002 Zasadil si jih, da, zakoreninili so se, rastejo, da, prinašajo sad. Blizu si v njihovih ustih in daleč od njihovih notranjosti. 024 JER 012 003 Toda ti, oh Gospod, me poznaš, videl si me in preizkušaš moje srce do tebe. Potegni jih ven kakor ovce za klanje in jih pripravi za dan klanja. 024 JER 012 004 Doklej bo dežela žalovala in zelišča vsakega polja venijo zaradi zlobnosti tistih, ki prebivajo v njej? Živali so požrte in ptice, ker so rekli: „Ne bo videl našega zadnjega konca.“ 024 JER 012 005 „Če si tekel s pešci in če so te utrudili, kako lahko potem tekmuješ s konji? In če so te utrudili v deželi miru, v kateri zaupaš, kako boš potem storil v naraščanju Jordana? 024 JER 012 006 Kajti celo tvoji bratje in hiša tvojega očeta, celo oni so zahrbtno postopali s teboj; da, za teboj so poklicali množico. Ne verjemi jim, čeprav ti govorijo lepe besede. 024 JER 012 007 Zapustil sem svojo hišo, zavrgel svojo dediščino, srčno ljubljeno svoje duše sem predal v roko njenih sovražnikov. 024 JER 012 008 Moja dediščina mi je kakor lev v gozdu; ta vpije proti meni, zatorej sem jo zasovražil. 024 JER 012 009 Moja dediščina mi je kakor lisasta ptica, ptice naokoli so zoper njo. Pridite, zberite vse živali polja, da pridejo, da žrejo. 024 JER 012 010 Mnogo pastirjev je uničilo moj vinograd, moj delež so pogazili pod stopalom, moj prijeten delež so naredili zapuščeno divjino. 024 JER 012 011 Naredili so jo zapuščeno in zapuščena je žalovala k meni; celotna dežela je zapuščena, ker si noben človek tega ne jemlje k srcu. 024 JER 012 012 Plenilci so skozi divjino prišli na vse visoke kraje, kajti Gospodov meč bo požiral od enega konca dežele celo do drugega konca dežele; nobeno meso ne bo imelo miru. 024 JER 012 013 Sejali so pšenico, toda želi bodo trnje; položili so se v bolečino, toda ne bo jim koristilo. Sram jih bo tvojih poplačil, zaradi krute Gospodove jeze.“ 024 JER 012 014 Tako govori Gospod zoper vse moje hudobne sosede, ki se dotikajo dediščine, za katero sem svojemu ljudstvu Izraelu dal, da jo podeduje: „Glej, izruval jih bom iz njihove dežele in Judovo hišo bom izruval izmed njih. 024 JER 012 015 Potem ko jih bom izruval, se bo zgodilo, da se bom vrnil in imel sočutje z njimi in jih bom ponovno privedel, vsakega človeka k njegovi dediščini in vsakega človeka k njegovi deželi. 024 JER 012 016 In zgodilo se bo, če se bodo marljivo učili poti mojega ljudstva, da bodo prisegali pri mojem imenu: ‚ Gospod živi, ‘kakor so oni učili moje ljudstvo, da prisega pri Báalu, potem bodo pozidani v sredi mojega ljudstva. 024 JER 012 017 Toda če ne bodo ubogali, bom popolnoma izruval in uničil ta narod, “govori Gospod. 024 JER 013 001 Tako mi govori Gospod: „Pojdi in si priskrbi lanen pas in ga deni na svoja ledja, v vodo pa ga ne daj.“ 024 JER 013 002 Tako sem dobil pas glede na Gospodovo besedo in si ga nadel na svoja ledja. 024 JER 013 003 Gospodova beseda je drugič prišla k meni, rekoč: 024 JER 013 004 „Vzemi pas, ki si ga dobil, ki je na tvojih ledjih in vstani, pojdi k Evfratu in ga tam skrij v skalno luknjo.“ 024 JER 013 005 Tako sem odšel in ga skril pri Evfratu, kakor mi je Gospod zapovedal. 024 JER 013 006 Po mnogih dneh se je pripetilo, da mi je Gospod rekel: „Vstani, pojdi k Evfratu in vzemi od tam pas, katerega sem ti tam zapovedal skriti.“ 024 JER 013 007 Potem sem odšel k Evfratu in kopál ter vzel pas iz kraja, kjer sem ga skril. Glej, pas je bil iznakažen, ni bil koristen za nič. 024 JER 013 008 Potem je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 024 JER 013 009 „Tako govori Gospod: ‚Na ta način bom oškodoval Judov ponos in velik ponos Jeruzalema. 024 JER 013 010 To zlo ljudstvo, ki je zavrnilo poslušati moje besede, ki hodijo v zamisli svojega srca in hodijo za drugimi bogovi, da jim služijo in da jih obožujejo, bo celo kakor ta pas, ki ni dober za nič. 024 JER 013 011 Kajti kakor se pas trdno drži moževih ledij, tako sem storil, da se me trdno drži celotna Izraelova hiša in celotna Judova hiša, ‘govori Gospod, ‚da mi bodo lahko za ljudstvo, za ime, za hvalo in za slavo. Toda nočejo slišati. 024 JER 013 012 Zato jim boš govoril to besedo: ‚Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Vsak meh bo napolnjen z vinom.‘Rekli ti bodo: ‚Mar ne vemo zagotovo, da bo vsak meh napolnjen z vinom?‘ 024 JER 013 013 Potem jim boš rekel: ‚Tako govori Gospod: ‚Glejte, s pijanostjo bom napolnil vse prebivalce te dežele, celo kralje, ki sedijo na Davidovem prestolu, duhovnike, preroke in vse prebivalce [prestolnice] Jeruzalem. 024 JER 013 014 Treščil jih bom enega ob drugega, celo očete in sinove skupaj, ‘govori Gospod. ‚Ne bom se usmilil niti prizanašal niti imel usmiljenja, temveč jih uničim.‘“ 024 JER 013 015 Poslušajte in pazljivo prisluhnite. Ne bodite ponosni, kajti Gospod je govoril. 024 JER 013 016 Dajte slavo Gospodu, svojemu Bogu, preden povzroči temo in preden se vaša stopala spotaknejo na temnih gorah in medtem ko gledate za svetlobo, jo obrne v smrtno senco in jo naredi [za] veliko temo. 024 JER 013 017 Toda če tega ne boste poslušali, bo moja duša jokala na skrivnih krajih zaradi vašega ponosa. Moje oko bo hudo jokalo in teklo s solzami, ker je bil Gospodov trop ujet odveden. 024 JER 013 018 „Reci kralju in kraljici: ‚Ponižajta se, usedita se, kajti vajine kneževine bodo propadle, celó krona vajine slave. 024 JER 013 019 Južna mesta bodo zaprta in nihče jih ne bo odprl. Ves Juda bo odveden v ujetništvo, v celoti bo odveden v ujetništvo.‘ 024 JER 013 020 Povzdigni svoje oči in poglej tiste, ki so prišli iz severa. Kje je trop, ki ti je bil dan, tvoj krasen trop? 024 JER 013 021 Kaj boš rekla, ko te bo kaznoval? Kajti učila si jih, da so poveljniki in kakor vodja nad teboj. Ali te ne bodo zajele bolesti, kakor žensko v porodnih mukah? 024 JER 013 022 Če rečeš v svojem srcu: ‚Zakaj so prišle nadme te stvari?‘Zaradi veličine tvoje krivičnosti so odkriti krajci tvojih oblačil in tvoje pete so razgaljene. 024 JER 013 023 Mar lahko Etiopijec spremeni svojo kožo ali leopard svoje lise? Potem bi lahko tudi vi delali dobro, ki ste navajeni, da delate zlo. 024 JER 013 024 Zato jih bom razkropil kakor strnišče, ki ga odnaša veter iz divjine. 024 JER 013 025 To je tvoj žreb, delež tvojih zmožnosti od mene, ‘govori Gospod; ‚ker si me pozabila in zaupala v neresnico. 024 JER 013 026 Zato bom odkril krajce tvojih oblačil nad tvojim obrazom, da se lahko prikaže tvoja sramota. 024 JER 013 027 Videl sem tvoja zakonolomstva in tvoja rezgetanja, nespodobnost tvojega vlačugarstva in tvoje ogabnosti na hribih polj. Gorje ti, oh [prestolnica] Jeruzalem! Mar ne boš očiščena? Kdaj bo to enkrat prišlo?‘“ 024 JER 014 001 Beseda Gospodova, ki je prišla Jeremiju glede pomanjkanja. 024 JER 014 002 Juda žaluje in njegova velika vrata pešajo; črna so do tal; in krik [prestolnice] Jeruzalem se je vzdignil. 024 JER 014 003 Vsi njeni plemiči so poslali svoje malčke k vodam. Prišli so k jamam, pa niso našli nobene vode; s svojimi praznimi posodami so se vrnili; bili so osramočeni in zbegani in si pokrili svoje glave. 024 JER 014 004 Ker so tla razpokana, kajti ni bilo dežja na zemljo, so bili orači osramočeni, pokrili so si svoje glave. 024 JER 014 005 Da, tudi košuta je povrgla na polju in to zapustila, ker tam ni bilo nobene trave. 024 JER 014 006 Divji osli so stali na visokih krajih, vohali so veter kakor zmaji; njihove oči so odpovedale, ker tam ni bilo nobene trave. 024 JER 014 007 Oh Gospod, čeprav naše krivičnosti pričajo zoper nas, stori to zaradi svojega imena, kajti naša zdrknjenja nazaj so številna; grešili smo zoper tebe. 024 JER 014 008 Oh, Izraelovo upanje, njegov rešitelj v času stiske, zakaj bi bil kakor tujec v deželi in kakor popotnik, ki se obrača vstran, da ostane čez noč? 024 JER 014 009 Zakaj bi bil kakor osupel človek, kakor mogočen človek, ki ne more rešiti? Vendar si ti, oh Gospod, v naši sredi in mi smo imenovani po tvojem imenu; ne zapusti nas. 024 JER 014 010 Tako govori Gospod temu ljudstvu: „Tako so ljubili tavanje, svojih stopal niso zadržali, zato jih Gospod ne sprejema. Sedaj se bo spomnil njihove krivičnosti in obiskal njihove grehe.“ 024 JER 014 011 Potem mi je Gospod rekel: „Ne moli za to ljudstvo za njihovo dobro. 024 JER 014 012 Ko se postijo, ne bom slišal njihovega vpitja; in ko darujejo žgalno daritev in daritev, jih ne bom sprejel. Temveč jih bom použil z mečem, lakoto in kužno boleznijo.“ 024 JER 014 013 Potem sem rekel: „Ah, Gospod Bog! Glej, preroki jim pravijo: ‚Ne boste videli meča niti ne boste imeli lakote. Temveč vam bom na tem kraju dal zagotovljen mir.‘“ 024 JER 014 014 Nato mi je Gospod rekel: „‚Preroki v mojem imenu prerokujejo laži. Jaz jih nisem poslal niti jim zapovedal niti jim nisem govoril. Prerokujejo vam lažnivo videnje, vedeževanje, prazno stvar in prevaro svojega srca.‘ 024 JER 014 015 Zato tako govori Gospod glede prerokov, ki prerokujejo v mojem imenu in jih jaz nisem poslal in vendar pravijo: ‚Meča in lakote ne bo v tej deželi.‘Z mečem in lakoto bodo ti preroki použiti. 024 JER 014 016 Ljudstvo, kateremu prerokujejo, bo zaradi lakote in meča vrženo ven na ulice [prestolnice] Jeruzalem. Nikogar ne bodo imeli, da bi jih pokopal, njih, njihove žene niti njihove sinove niti njihove hčere, kajti nanje bom izlil njihovo zlobnost. 024 JER 014 017 Zato jim boš rekel to besedo: ‚Naj iz mojih oči tečejo solze ponoči in podnevi in naj ne prenehajo, kajti devica, hči mojega ljudstva je zlomljena z veliko vrzeljo, z zelo bolečim udarcem.‘“ 024 JER 014 018 Če grem naprej na polje, potem glej, umorjeni z mečem! Če vstopim v mesto, potem glej, tisti, ki so bolni od lakote! Da, prerok in duhovnik gresta naokrog v deželo, ki je ne poznata. 024 JER 014 019 Mar si popolnoma zavrnil Juda? Ali se je tvoji duši gnusil Sion? Zakaj si nas udaril in tam ni ozdravljenja za nas? Iskali smo mir, pa tam ni nič dobrega; in čas ozdravljenja, pa glej, stiska! 024 JER 014 020 Priznavamo, oh Gospod, našo zlobnost in krivičnost naših očetov, kajti grešili smo zoper tebe. 024 JER 014 021 Ne preziraj nas zaradi svojega imena, ne osramoti prestola svoje slave. Spomni se, ne prelomi svoje zaveze z nami. 024 JER 014 022 Je katerakoli izmed ničevosti poganov, ki lahko povzroči dež? Lahko nebesni obok da nalive? Mar nisi ti, oh Gospod, naš Bog? Zato bomo čakali nate, ker si ti naredil vse te stvari. 024 JER 015 001 Potem mi je Gospod rekel: „Čeprav bi pred menoj stala Mojzes in Samuel, vendar moj um ne bi mogel biti k temu ljudstvu. Vrzi jih iz mojega pogleda in naj gredo naprej. 024 JER 015 002 Zgodilo se bo, če ti rečejo: ‚Kam naj gremo naprej?‘Potem jim boš rekel: ‚Tako govori Gospod: ‚Tisti, ki ste za smrt, k smrti; tisti, ki ste za meč, k meču; tisti, ki ste za lakoto, k lakoti in tisti, ki ste za ujetništvo, k ujetništvu.‘ 024 JER 015 003 Nad njimi bom določil štiri vrste, ‘govori Gospod: ‚meč da ubija, pse, da trgajo ter perjad neba in zemeljske živali, da požirajo in uničujejo. 024 JER 015 004 Povzročil jim bom, da bodo odstranjeni v vsa kraljestva zemlje, zaradi Manáseja, sina Ezekíja, Judovega kralja, za to, kar je storil v Jeruzalemu. 024 JER 015 005 Kajti kdo bo imel usmiljenje nad teboj, oh [prestolnica] Jeruzalem? Kdo te bo obžaloval? Kdo bo šel vstran, da te vpraša kako si? 024 JER 015 006 Zapustila si me, ‘govori Gospod, ‚umaknila si se nazaj. Zato bom zoper tebe iztegnil svojo roko in te uničil; izmučen sem od kesanja. 024 JER 015 007 Vejál jih bom z vejálnikom v velikih vratih dežele; oropal jih bom otrok, uničil bom svoje ljudstvo, ker se niso vrnili iz svojih poti. 024 JER 015 008 Njene vdove so mi [številčno] narasle nad peskom morja. Zoper mater mladeničev sem nadnje opoldan privedel plenitelja. Storil sem mu, da je nenadoma padel nanjo in strahote so padle nad mesto. 024 JER 015 009 Tista, ki jih je rodila sedem, peša. Izročila je duha. Njeno sonce je zašlo medtem ko je bil še dan. Bila je osramočena in zmedena. Preostanek izmed njih bom izročil meču pred njihovimi sovražniki, ‘“govori Gospod. 024 JER 015 010 „Gorje meni, moja mati, da si me rodila, človeka prepira in človeka spora celotni zemlji! Niti nisem posojal za obresti niti mi ljudje niso posojali za obresti, vendar me vsakdo izmed njih preklinja.“ 024 JER 015 011 Gospod je rekel: „Resnično, dobro bo s tvojim preostankom. Resnično, povzročil bom, da bo sovražnik dobro ravnal s teboj v času zla in v času stiske. 024 JER 015 012 Se bo železo zlomilo, severno železo in jeklo? 024 JER 015 013 Tvoje imetje in tvoje zaklade bom izročil v plen brez cene in to za vse tvoje grehe, celo v vseh tvojih mejah. 024 JER 015 014 Storil ti bom, da v deželo, ki je ne poznaš, preideš s svojimi sovražniki. Kajti ogenj je vnet v moji jezi, ki bo gorel na vas.“ 024 JER 015 015 Oh Gospod, ti veš. Spomni se me in me obišči in me maščuj nad mojimi preganjalci. V svoji potrpežljivosti me ne odvzemi proč. Vedi, da sem zaradi tebe trpel grajo. 024 JER 015 016 Tvoje besede so bile najdene in sem jih jedel, in tvoje besede so mi bile radost in veselje mojega srca, kajti imenovan sem po tvojem imenu, oh Gospod, Bog nad bojevniki. 024 JER 015 017 Nisem sedel v zboru zasmehovalcev niti se nisem razveseljeval; sam sem sedel zaradi tvoje roke, kajti napolnil si me z ogorčenjem. 024 JER 015 018 Zakaj je moja bolečina neprestana in moja rana, ki odklanja biti ozdravljena, nezaceljiva? Ali mi hočete biti vsi skupaj kakor lažnivec in kakor vode, ki odpovedo? 024 JER 015 019 Zato tako govori Gospod: „Če se spreobrneš, potem te bom ponovno privedel in boš stal pred menoj. Če odvzameš dragoceno iz hudobnega, boš kakor moja usta. Oni naj se vrnejo k tebi, toda ti se ne vrni k njim. 024 JER 015 020 Temu ljudstvu te bom naredil za ograjen bronast zid. Borili se bodo zoper tebe, toda ne bodo prevladali zoper tebe, kajti jaz sem s teboj, da te rešim in da te osvobodim, ‘govori Gospod. 024 JER 015 021 ‚Rešil te bom iz roke zlobnih in odkupil te bom iz roke strašnih.‘“ 024 JER 016 001 Gospodova beseda je prav tako prišla k meni, rekoč: 024 JER 016 002 „Ne boš si vzel žene niti na tem kraju ne boš imel sinov ali hčera. 024 JER 016 003 Kajti tako govori Gospod glede sinov in glede hčera, ki so rojeni na tem kraju in glede njihovih mater, ki so jih nosile in glede njihovih očetov, ki so jih zaplodili v tej deželi: 024 JER 016 004 ‚Umrli bodo bolečih smrti; ne bodo objokovani, niti ne bodo pokopani, temveč bodo kakor gnoj na obličju zemlje; z mečem in lakoto bodo použiti in njihova trupla bodo hrana za perjad neba in za živali na polju.‘ 024 JER 016 005 Kajti tako govori Gospod: ‚Ne vstopi v hišo žalovanja niti ne pojdi, da žaluješ niti da jih objokuješ, kajti svoj mir sem odvzel od tega ljudstva, ‘govori Gospod, ‚ celó ljubečo skrbnost in usmiljenja. 024 JER 016 006 Tako veliki kakor majhni bodo umirali v tej deželi. Ne bodo pokopani, niti ljudje ne bodo žalovali za njimi, niti se rezali, niti se ne bodo zaradi njih naredili plešaste. 024 JER 016 007 Niti se zanje ljudje ne bodo trgali v žalovanju, da bi jih tolažili zaradi mrtvih; niti jim ljudje ne bodo dali čaše tolažbe, da bi pili za njihovega očeta ali za njihovo mater. 024 JER 016 008 Prav tako ne boš šel v hišo praznovanja, da sediš z njimi, da bi jedel in pil. 024 JER 016 009 Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glej povzročil bom, da iz tega kraja, v vaših očeh in v vaših dneh, izgine glas smeha, glas veselja, glas ženina in glas neveste. 024 JER 016 010 In zgodilo se bo, ko boš temu ljudstvu pokazal vse te besede in ti bodo rekli: ‚Zakaj je Gospod proglasil vso to veliko zlo zoper nas? Ali kaj je naša krivda? Ali kakšen je naš greh, ki smo ga zagrešili zoper Gospoda, našega Boga?‘ 024 JER 016 011 Potem jim boš rekel: ‚Zato, ker so me vaši očetje zapustili, ‘govori Gospod, ‚in so hodili za drugimi bogovi, jim služili in jih oboževali, mene pa zapustili in se niso držali moje postave. 024 JER 016 012 Vi pa ste storili slabše kakor vaši očetje. Kajti glejte, hodite vsakdo za zamislijo svojega zlobnega srca, da mi ne bi prisluhnili. 024 JER 016 013 Zato vas bom vrgel iz te dežele v deželo, ki je ne poznate, niti vi niti vaši očetje in tam boste podnevi in ponoči služili drugim bogovom, kjer vam ne bom pokazal nobene naklonjenosti. 024 JER 016 014 Zato glejte, prihajajo dnevi, ‘govori Gospod, ‚da ne bo več rečeno: ‚ Gospod živi, ki je privedel Izraelove otroke gor iz egiptovske dežele, ‘ 024 JER 016 015 temveč: ‚ Gospod živi, ki je Izraelove otroke privedel iz severne dežele in iz vseh dežel, kamor jih je pregnal, ‘in ponovno jih bom privedel v njihovo deželo, ki sem jo dal njihovim očetom. 024 JER 016 016 Glej, poslal bom po mnogo ribičev, ‘govori Gospod, ‚in lovili jih bodo in za njimi bom poslal mnogo lovcev in lovili jih bodo iz vsake gore in iz vsakega hriba in iz skalnih lukenj. 024 JER 016 017 Kajti moje oči so na vseh njihovih poteh, niso skrite pred mojim obrazom niti njihova krivičnost ni skrita pred mojimi očmi. 024 JER 016 018 Najprej bom dvojno poplačal njihovo krivičnost in njihov greh zato, ker so omadeževali mojo deželo, mojo dediščino so napolnili s trupli svojih ostudnih in gnusnih stvari.‘“ 024 JER 016 019 Oh Gospod, moja moč, moja trdnjava in moje zatočišče v dnevu stiske, pogani bodo prišli k tebi od koncev zemlje in bodo rekli: „Zagotovo so naši očetje podedovali laži, ničevost in stvari, v katerih ni koristi. 024 JER 016 020 Ali bo človek zase delal bogove in le-ti ni so bogovi? 024 JER 016 021 „Zato, glej, tokrat bom povzročil, da bodo vedeli, povzročil jim bom, da bodo spoznali mojo roko in mojo moč in vedeli bodo, da je moje ime Gospod.“ 024 JER 017 001 „Judov greh je zapisan z železnim peresom in z diamantno konico. Ta je vrezan na ploščo njihovega srca in na rogove njihovih oltarjev, 024 JER 017 002 medtem ko se njihovi otroci spominjajo njihovih oltarjev in njihovih ašer pri zelenih drevesih na visokih hribih. 024 JER 017 003 Oh moja gora na polju, tvoje imetje in vse tvoje zaklade bom izročil v plen in tvoje visoke kraje zaradi greha, po vseh tvojih mejah. 024 JER 017 004 Ti pa, celo ti sam, boš odpravljen od svoje dediščine, ki sem ti jo dal in povzročil ti bom, da služiš svojim sovražnikom v deželi, ki je ne poznaš, kajti zanetili ste ogenj v moji jezi, ki bo gorel na veke.“ 024 JER 017 005 Tako govori Gospod: „Preklet bodi človek, ki zaupa v moža in postavlja osebo [za] svoj laket in katerega srce odhaja od Gospoda. 024 JER 017 006 Kajti podoben bo brinu v puščavi in ne bo videl, ko prihaja dobro, temveč bo naselil izsušene kraje v divjini, v slani in nenaseljeni deželi. 024 JER 017 007 Blagoslovljen je človek, ki zaupa v Gospoda in čigar upanje je v Gospodu. 024 JER 017 008 Kajti on bo kakor drevo, posajeno ob vodah in ki razširja svoje korenine ob rekah in ne bo videlo, ko prihaja vročina, temveč bo njegovo listje zeleno; v sušnem letu ne bo zaskrbljeno niti ne bo prenehalo rojevati sadu. 024 JER 017 009 Srce je varljivo nad vsemi stvarmi in obupno zlobno. Kdo ga lahko spozna? 024 JER 017 010 Jaz, Gospod, preiskujem srce, jaz preizkušam notranjost, celó da vsakemu človeku dam glede na njegove poti in glede na sad njegovih dejanj. 024 JER 017 011 Kakor jerebica sedi na jajcih, ki jih ni znesla, tako tisti, ki pridobiva bogastva, pa ne po pravici, jih bo zapustil v sredi svojih dni in ob svojem koncu bo bedak.“ 024 JER 017 012 Veličasten visok prestol od začetka je prostor našega svetišča. 024 JER 017 013 Oh, Gospod, Izraelovo upanje, vsi, ki te zapustijo, bodo osramočeni in tisti, ki odidejo od mene, bodo zapisani v zemlji, ker so zapustili Gospoda, studenec živih vodá. 024 JER 017 014 Ozdravi me, oh Gospod in jaz bom ozdravljen, reši me in jaz bom rešen, kajti ti si moja hvala. 024 JER 017 015 Glej, pravijo mi: „Kje je beseda od Gospoda? Naj ta sedaj pride.“ 024 JER 017 016 Kar se mene tiče, nisem hitel pred tem, da bi bil pastir, da ti sledim. Niti si nisem želel dneva, polnega gorja; ti veš. To, kar je prišlo iz mojih ustnic, je bilo pred teboj pravilno. 024 JER 017 017 Ne bodi mi strahota. Ti si moje upanje v dnevu zla. 024 JER 017 018 Naj bodo zbegani, ki me preganjajo, toda jaz naj ne bom zbegan. Naj bodo zaprepadeni, toda jaz naj ne bom zaprepaden. Nanje privedi dan zla in jih uniči z dvojnim uničenjem. 024 JER 017 019 Tako mi je rekel Gospod: „Pojdi in stoj v velikih vratih otrok ljudstva, pri katerih Judovi kralji vstopajo in pri katerih gredo ven in v vseh jeruzalemskih velikih vratih 024 JER 017 020 in jim reci: ‚Poslušajte Gospodovo besedo, vi Judovi kralji in ves Juda in vsi prebivalci Jeruzalema, ki vstopate pri teh velikih vratih. 024 JER 017 021 Tako govori Gospod: ‚Pazite nase in na sábatni dan ne prenašajte nobenega bremena niti tega ne prinašajte noter pri jeruzalemskih velikih vratih. 024 JER 017 022 Niti ne prinašajte bremena iz vaših hiš na sábatni dan niti ne počnite nobenega dela, temveč posvečujte sábatni dan, kakor sem zapovedal vašim očetom. 024 JER 017 023 Toda niso ubogali niti niso nagnili svojega ušesa, temveč so otrdili svoj vrat, da ne bi niti slišali niti prejeli poučevanja. 024 JER 017 024 In zgodilo se bo, če mi boste marljivo prisluhnili, ‘govori Gospod, ‚da ne prinašate nobenega bremena skozi velika vrata tega mesta na sábatni dan, temveč posvečujete sábatni dan, da v tem [dnevu] ne delate nobenega dela, 024 JER 017 025 potem bodo tam, v velika vrata tega mesta, vstopali kralji in princi, sedeč na Davidovem prestolu, jahajoč na bojnih vozovih in konjih, oni in njihovi princi, Judovi možje in prebivalci Jeruzalema; in to mesto bo ostalo na veke. 024 JER 017 026 Prišli bodo iz Judovih mest in iz krajev okoli Jeruzalema in iz Benjaminove dežele in ravnine in iz gora in iz juga, prinašajoč žgalne daritve, klavne daritve, jedilne daritve in kadilo ter prinašajoč daritve hvale v Gospodovo hišo. 024 JER 017 027 Toda če mi ne boste prisluhnili, da posvečujete sábatni dan in ne nosite bremena, celo ko vstopate pri jeruzalemskih velikih vratih na sábatni dan, potem bom zanetil ogenj pri velikih vratih in ta bo požrl jeruzalemskih palače in ne bo pogašen.‘“ 024 JER 018 001 Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, rekoč: 024 JER 018 002 „Vstani in pojdi dol k lončarjevi hiši in tam ti bom povzročil, da boš slišal moje besede.“ 024 JER 018 003 Potem sem odšel dol k lončarjevi hiši in glej, izdeloval je delo na kolesih. 024 JER 018 004 Posoda, ki jo je naredil iz ila je bila iznakažena v lončarjevi roki. Tako je še enkrat naredil drugo posodo, kakor se je lončarju zdelo dobro, da jo naredi. 024 JER 018 005 Potem je k meni prišla Gospodova beseda rekoč: 024 JER 018 006 „Oh, Izraelova hiša, mar ne morem narediti z vami kakor ta lončar?“govori Gospod. „Glejte, kakor je ilo v lončarjevi roki, tako ste vi v moji roki, oh Izraelova hiša. 024 JER 018 007 V kakšnem trenutku bom govoril glede naroda in glede kraljestva, da ga izruvam, poderem in uničim. 024 JER 018 008 Če [pa] se ta narod, zoper katerega sem proglasil, obrne od svojega zla, se bom pokesal od zla, katerega sem jim mislil storiti. 024 JER 018 009 V kakšnem trenutku bom govoril glede naroda in glede kraljestva, da ga zgradim in zasadim. 024 JER 018 010 Če [pa] dela zlo v mojem pogledu, da ne uboga mojega glasu, potem se bom pokesal dobrega, s katerim sem rekel, da jim bom koristil. 024 JER 018 011 Zdaj torej pojdi, govori Judovim možem in prebivalcem Jeruzalema, rekoč: ‚Tako govori Gospod; ‚Glejte, zoper vas oblikujem zlo in zoper vas naklepam naklep. Torej se vrnite, vsakdo iz svoje hudobne poti in naredite svoje poti in svoja dejanja dobra.‘“ 024 JER 018 012 Rekli so: „Tam ni nobenega upanja, temveč bomo hodili po svojih lastnih naklepih in vsakdo izmed nas bo počel zamisel svojega zlega srca.“ 024 JER 018 013 Zato tako govori Gospod: „Vprašajte torej med pogani, kdo je slišal takšne stvari. Izraelova devica je storila zelo strašno stvar. 024 JER 018 014 Mar bo človek zapustil libanonski sneg, ki prihaja iz poljske skale? Mar bodo hladne tekoče vode, ki prihajajo iz drugega kraja, zapuščene? 024 JER 018 015 Ker me je moje ljudstvo pozabilo so zažigali kadilo ničnostim in le-ti so jim storili, da se spotikajo na svojih poteh od starodavnih steza, da hodijo po stezah, na poti, ki ni nasuta, 024 JER 018 016 da naredijo svojo deželo zapuščeno in neprestan posmeh; vsak, kdor gre tam mimo, bo osupel in bo zmajeval z glavo. 024 JER 018 017 Pred sovražnikom jih bom razkropil kakor z vzhodnim vetrom; pokazal jim bom hrbet in ne obraza, na dan njihove katastrofe.“ 024 JER 018 018 Potem so rekli: „Pridite in naklepajmo naklepe zoper Jeremija; kajti postava ne bo izginila od duhovnika niti nasvet od modrega niti beseda od preroka. Pridite in udarimo ga z jezikom in ne dajmo pozornosti katerikoli izmed njegovih besed.“ 024 JER 018 019 Nakloni mi pozornost, oh Gospod in prisluhni glasu tistih, ki se pričkajo z menoj. 024 JER 018 020 Mar bo zlo poplačilo za dobro? Kajti izkopali so jamo za mojo dušo. Spomni se, da sem stal pred teboj, da govorim dobro zanje in da odvrnem tvoj bes od njih. 024 JER 018 021 Zato njihove otroke izroči lakoti in njihovo kri izlij s silo meča; in naj bodo njihove žene oropane svojih otrok in bodo vdove; in naj bodo njihovi možje usmrčeni; naj bodo njihovi mladeniči v bitki umorjeni z mečem. 024 JER 018 022 Naj bo krik slišan od njihovih hiš, ko boš nadnje nenadoma privedel krdelo, kajti izkopali so jamo, da bi me ujeli in skrili pasti za moja stopala. 024 JER 018 023 Vendar, Gospod, ti poznaš vse njihove namere zoper mene, da me ubijejo. Ne odpusti njihove krivičnosti niti njihovega greha ne izbriši pred svojim pogledom, temveč naj bodo zrušeni pred teboj; tako postopaj z njimi v času svoje jeze. 024 JER 019 001 Tako govori Gospod: „Pojdi in dobi si lončarjev vrč in vzemi od starcev izmed ljudstva in od starcev izmed duhovnikov; 024 JER 019 002 in pojdi naprej v dolino sina Hinómovega, ki je pri vhodu vzhodnih velikih vrat in tam razglasi besede, ki ti jih bom povedal 024 JER 019 003 in reci: ‚Poslušajte besedo od Gospoda, oh Judovi kralji in prebivalci [prestolnice] Jeruzalem: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glejte, privedel bom zlo nad ta kraj, kdorkoli bo slišal o njem, mu bo v ušesih zvenelo. 024 JER 019 004 Ker so me zapustiti in odtujili ta kraj in na njem zažigali kadilo drugim bogovom, katerih niti oni niti njihovi očetje niti Judovi kralji niso poznali in so ta kraj napolnili s krvjo nedolžnih; 024 JER 019 005 zgradili so tudi Báalove visoke kraje, da svoje sinove sežigajo z ognjem za žgalne daritve Báalu, katere nisem zapovedal niti tega nisem govoril niti to ni prišlo v moj um. 024 JER 019 006 Zato, glej, pridejo dnevi, ‘govori Gospod, ‚ko ta kraj ne bo več imenovan Tofet niti Dolina sina Hinómovega, temveč Dolina pokola. 024 JER 019 007 Nasvet Juda in Jeruzalema bom na tem kraju naredil prazen in povzročil jim bom, da padejo pod mečem pred svojimi sovražniki in po rokah tistih, ki jim strežejo po življenju. Njihova trupla bom izročil, da bodo hrana perjadi neba in zemeljskim živalim. 024 JER 019 008 To mesto bom naredil zapuščeno in sikanje. Vsak, kdor bo šel mimo, bo osupel in sikal zaradi vseh njegovih nadlog. 024 JER 019 009 Povzročil jim bom, da jedo meso svojih sinov in meso svojih hčera in vsak bo jedel meso svojega prijatelja, v obleganju in strogosti, s katero so jih stisnili njihovi sovražniki in tisti, ki jim strežejo po življenju. 024 JER 019 010 Potem boš razbil vrč pred očmi mož, ki gredo s teboj 024 JER 019 011 in jim boš rekel: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Celo tako bom zlomil to ljudstvo in to mesto, kakor nekdo razbija lončarjevo posodo, ki ne more biti narejena ponovno cela. Pokopavali jih bodo v Tofetu, dokler ne bo nobenega prostora za pokop. 024 JER 019 012 Tako bom storil temu kraju, ‘govori Gospod ‚in njegovim prebivalcem in to mesto bom naredil celó kot Tofet. 024 JER 019 013 Hiše Jeruzalema in hiše Judovih kraljev bodo omadeževane kakor kraj Tofet, zaradi vseh hiš, na čigar strehah so zažigali kadilo vsej vojski neba in izlivali pitne daritve drugim bogovom.‘“ 024 JER 019 014 Potem je iz Tofeta prišel Jeremija, kamor ga je poslal Gospod, da prerokuje. Stopil je na dvor Gospodove hiše in vsemu ljudstvu rekel: 024 JER 019 015 „Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glejte, nad to mesto in nad vse njegove kraje bom privedel vse zlo, ki sem ga proglasil zoper njega, ker so otrdili svoje vratove, da ne bi slišali mojih besed.“ 024 JER 020 001 Torej Pašhúr, Imêrjev sin, duhovnik, ki je bil tudi glavni voditelj Gospodove hiše, je slišal, da je Jeremija prerokoval te stvari. 024 JER 020 002 Potem je Pašhúr udaril preroka Jeremija in ga vtaknil v klade, ki so bile pri Benjaminovih visokih velikih vratih, ki so bila pri Gospodovi hiši. 024 JER 020 003 Naslednji dan se je pripetilo, da je Pašhúr privedel Jeremija iz klad. Potem mu je Jeremija rekel: „ Gospod tvojega imena ne imenuje Pašhúr, temveč Magor misabib. 024 JER 020 004 Kajti tako govori Gospod: ‚Glej, naredil te bom sebi in vsem tvojim prijateljem za strahoto. Ti bodo padli pod mečem svojih sovražnikov in tvoje oči bodo to gledale in celotnega Juda bom izročil v roko babilonskega kralja in ta jih bo odvedel ujete v Babilon in jih umoril z mečem. 024 JER 020 005 Poleg tega bom izročil vso moč tega mesta, vse njegove trude, vse njegove dragocene stvari in vse zaklade Judovih kraljev bom dal v roko njihovih sovražnikov, ki jih bodo oplenili, jih vzeli in jih odnesli v Babilon. 024 JER 020 006 Ti, Pašhúr in vsi, ki prebivate v tvoji hiši, boste šli v ujetništvo. Prišel boš v Babilon in tam boš umrl in tam boš pokopan, ti in vsi tvoji prijatelji, katerim si prerokoval laži.‘“ 024 JER 020 007 Oh Gospod, zavedel si me in bil sem zaveden. Močnejši si kakor jaz in si prevladal. Vsak dan sem v posmeh, vsakdo me zasmehuje. 024 JER 020 008 Kajti odkar sem govoril, sem vpil, razglašal nasilje in plen, ker mi je bila Gospodova beseda vsak dan narejena [v] grajo in posmeh. 024 JER 020 009 Potem sem rekel: „Ne bom ga omenjal niti ne bom več govoril v njegovem imenu.“Toda njegova beseda je bila v mojem srcu kakor goreč ogenj, zaprta v mojih kosteh, jaz pa sem bil izmučen od prizanašanja in nisem mogel ostati. 024 JER 020 010 Kajti slišal sem psovanje mnogih, strah na vsaki strani. „Ovadite, “so rekli „in ovadili bomo.“Vsi moji znanci so opazovali moje oklevanje, rekoč: „Morda bo premamljen in bomo prevladali zoper njega in naše maščevanje bomo izvedli nad njim.“ 024 JER 020 011 Toda Gospod je z menoj kakor mogočen strahovitež. Zato se bodo moji preganjalci spotaknili in ne bodo prevladali. Silno bodo osramočeni, kajti ne bodo uspeli. Njihova večna zmeda ne bo nikoli pozabljena. 024 JER 020 012 Toda, oh Gospod nad bojevniki, ki preizkušaš pravične in vidiš notranjosti in srce, naj vidim tvoje maščevanje na njih, kajti tebi sem odprl svojo pravdo. 024 JER 020 013 Prepevajte Gospodu, hvalite Gospoda, kajti dušo ubogega je osvobodil pred roko hudodelcev. 024 JER 020 014 Preklet bodi dan, na katerega sem bil rojen. Naj ne bo blagoslovljen dan, na katerega me je moja mati rodila. 024 JER 020 015 Preklet bodi človek, ki je prinesel novice mojemu očetu, rekoč: „Fantek se ti je rodil, “in ga tako naredil zelo veselega. 024 JER 020 016 Naj bo ta človek kakor mesta, ki jih je Gospod razdejal in se ni pokesal. Naj sliši jok zjutraj in vriskanje opoldan, 024 JER 020 017 ker me ni usmrtil od maternice; ali da bi bila moja mati moj grob in njena maternica vedno velika z menoj. 024 JER 020 018 Zakaj sem prišel ven iz maternice, da vidim trud in bridkost, da bodo moji dnevi použiti s sramoto? 024 JER 021 001 Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, ko je kralj Sedekíja k njemu poslal Malkijájevega sina Pašhúrja in duhovnika Cefanjája, Maasejájevega sina, rekoč: 024 JER 021 002 „Poizvedi, prosim te za nas od Gospoda, kajti babilonski kralj Nebukadnezar pripravlja vojno zoper nas; če bo tako, da bo Gospod postopal z nami glede na vsa njegova čudovita dela, da bo ta lahko odšel od nas.“ 024 JER 021 003 Potem jim je Jeremija rekel: „Tako boste rekli Sedekíju: 024 JER 021 004 ‚Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Glejte, obrnil bom bojna orožja, ki so v vaših rokah, s katerimi se borite zoper babilonskega kralja in zoper Kaldejce, ki vas oblegajo zunaj obzidij in jih zbral v sredi tega mesta. 024 JER 021 005 Jaz sam se bom z iztegnjeno roko boril proti vam in z močnim laktom, celó v jezi in v razjarjenosti in v velikem besu. 024 JER 021 006 Udaril bom prebivalce tega mesta, tako ljudi in živali. Umrli bodo od velike kužne bolezni. 024 JER 021 007 Potem, ‘govori Gospod, ‚bom izročil Judovega kralja Sedekíja in njegove služabnike in ljudstvo in tiste, ki so preostali v tem mestu od kužne bolezni, od meča in od lakote, v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in v roko njihovih sovražnikov in v roko tistih, ki jim strežejo po življenju in ta jih bo udaril z ostrino meča; ne bo jim prizanesel niti ne bo imel sočutja niti usmiljenja. 024 JER 021 008 Temu ljudstvu boš rekel: ‚Tako govori Gospod: ‚Glejte, pred vas sem postavil pot življenja in pot smrti. 024 JER 021 009 Kdor ostaja v tem mestu bo umrl pod mečem, od lakote in od kužne bolezni. Toda kdor gre ven in pobegne h Kaldejcem, ki vas oblegajo, bo živel in mu bo njegovo življenje za plen. 024 JER 021 010 Kajti svoj obraz sem naravnal zoper to mesto v zlo in ne v dobro, ‘govori Gospod; ‚le-to bo dano v roko babilonskega kralja in požgal ga bo z ognjem.‘ 024 JER 021 011 Glede hiše Judovega kralja reci: ‚Poslušajte Gospodovo besedo: 024 JER 021 012 ‚Oh, Davidova hiša, ‘tako govori Gospod: ‚Izvršujte sodbo zjutraj in osvobodite tega, ki je oplenjen, iz roke zatiralca, da ne bi moja razjarjenost odšla ven kakor ogenj in gorela, da tega nihče ne more pogasiti zaradi zla vaših početij. 024 JER 021 013 Glej, jaz sem zoper tebe, oh prebivalec doline in skala ravnine, ‘govori Gospod, ‚ [zoper vas], ki pravite: ‚Kdo bo prišel dol? Ali kdo bo vstopil v naša prebivališča?‘ 024 JER 021 014 Toda kaznoval vas bom glede na sad vaših dejanj, ‘govori Gospod ‚in jaz bom vžgal ogenj v tem gozdu in ta bo požrl vse stvari naokoli njega.‘“ 024 JER 022 001 Tako govori Gospod: „Pojdi dol k hiši Judovega kralja in tam spregovori to besedo 024 JER 022 002 in reci: ‚Poslušaj besedo od Gospoda, oh Judov kralj, ki sediš na Davidovem prestolu, ti in tvoji služabniki in tvoje ljudstvo, ki vstopate pri teh velikih vratih. 024 JER 022 003 Tako govori Gospod: ‚Izvršujte sodbo in pravičnost ter oplenjenega osvobodite iz roke zatiralca. Ne delajte napačno, ne delajte nasilja tujcu [niti] osirotelemu niti vdovi niti ne prelivajte nedolžne krvi na tem kraju. 024 JER 022 004 Kajti če zares storite to stvar, potem bodo tam, pri velikih vratih te hiše, vstopali kralji, sedeči na Davidovem prestolu, jahajoči na bojnih vozovih in na konjih, on, njegovi služabniki in njegovo ljudstvo. 024 JER 022 005 Toda če ne boste poslušali teh besed, prisežem pri sebi, ‘govori Gospod, ‚da bo ta hiša postala opustošenje.‘ 024 JER 022 006 Kajti tako govori Gospod hiši Judovega kralja: ‚Ti si mi Gileád in glava Libanona, vendar te bom zagotovo spremenil [v] divjino in mesta, ki niso naseljena. 024 JER 022 007 Zoper tebe bom pripravil uničevalce, vsakogar s svojimi orožji. Posekali bodo tvoje izbrane cedre in jih vrgli v ogenj. 024 JER 022 008 Številni narodi bodo šli mimo tega mesta in vsak človek bo rekel svojemu sosedu: ‚Zakaj je Gospod tako storil temu velikemu mestu?‘ 024 JER 022 009 Potem bodo odgovorili: ‚Ker so zapustili zavezo Gospoda, svojega Boga in oboževali druge bogove ter jim služili.‘ 024 JER 022 010 Ne jokajte za mrtvim niti ne žalujte za njim, temveč boleče jokajte za tistim, ki gre proč, kajti ne bo se več vrnil niti ne bo videl svoje domače dežele. 024 JER 022 011 Kajti tako govori Gospod glede Jošíjevega sina Šalúma, Judovega kralja, ki je zakraljeval namesto svojega očeta Jošíja, ki je odšel iz tega kraja: ‚Tja se ne bo več vrnil, ‘ 024 JER 022 012 temveč bo umrl na kraju, kamor so ga odvedli v ujetništvo in ne bo več videl te dežele. 024 JER 022 013 Gorje tistemu, ki svojo hišo gradi z nepravičnostjo in svoje sobe s krivico; ki brez plačil uporablja pomoč svojega soseda in mu ne daje za njegovo delo; 024 JER 022 014 ki pravi: ‚Zgradil si bom široko hišo in velike sobe‘in ji izreže okna; in ta je obložena s cedrovino in pobarvana z živo rdečo. 024 JER 022 015 Mar boš kraljeval, ker se zapiraš s cedrovino? Mar ni tvoj oče jedel, pil, izvajal sodbo in pravico in je bilo potem dobro z njim? 024 JER 022 016 Sodil je primer revnega in pomoči potrebnega; tedaj je bilo dobro z njim. Ali ni bilo to poznati mene?‘govori Gospod. 024 JER 022 017 Toda tvoje oči in tvoje srce sta zgolj za tvojo pohlepnost, za prelivanje nedolžne krvi, za zatiranje in za nasilje, da ga počneš. 024 JER 022 018 Zato tako govori Gospod glede Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja: ‚Ne bodo žalovali za njim, rekoč: ‚Ah, moj brat!‘ali ‚Ah, sestra.‘Ne bodo žalovali za njim, rekoč: ‚Ah, gospod!‘ali ‚Ah, njegova slava!‘ 024 JER 022 019 Pokopan bo s pokopom osla, povlečen in vržen bo naprej onkraj velikih vrat [prestolnice] Jeruzalem. 024 JER 022 020 Pojdi gor na Libanon in jokaj; povzdigni svoj glas v Bašánu in jokaj iz prehodov, kajti vsi tvoji ljubimci so uničeni. 024 JER 022 021 Govoril sem ti v tvojem uspevanju, toda praviš: ‚Ne bom poslušala.‘To je bil tvoj način od tvoje mladosti, da ne ubogaš mojega glasu. 024 JER 022 022 Veter bo pojedel vse tvoje pastirje in tvoji ljubimci bodo šli v ujetništvo. Potem boš zagotovo osramočena in zbegana zaradi vse svoje zlobnosti. 024 JER 022 023 Oh prebivalec Libanona, ki delaš svoje gnezdo na cedrah, kako pomilovanja vredna boš, ko pridejo nadte ostre bolečine, bolečina kakor ženski v porodnih mukah! 024 JER 022 024 Kakor jaz živim, ‘govori Gospod ‚čeprav bi bil Konija, sin Jojahína, Judovega kralja, za pečat na moji desnici, bi te vendar od tam izruval 024 JER 022 025 in te izročil v roko tistih, ki ti strežejo po življenju in v roko tistih, katerih obraza se bojiš, celo v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in v roko Kaldejcev. 024 JER 022 026 Vrgel te bom ven in tvojo mati, ki te je nosila, v drugo deželo, kjer nista bila rojena, in tam bosta umrla. 024 JER 022 027 Toda v deželo, kamor se želita vrniti, tja se ne bosta vrnila. 024 JER 022 028 Ali je ta mož Konija preziran, polomljen malik? Ali je on posoda, v kateri ni zadovoljstva? Zakaj so izvrženi, on in njegovo seme in so vrženi v deželo, ki je ne poznajo?‘ 024 JER 022 029 Oh dežela, dežela, dežela, poslušaj Gospodovo besedo. 024 JER 022 030 Tako govori Gospod: ‚Zapiši tega moža brez otrok, moža, ki ne bo uspeval v svojih dneh, kajti noben mož iz njegovega semena ne bo uspeval, sedeč na Davidovem prestolu in ne bo več vladal v Judu.‘“ 024 JER 023 001 „‚Gorje pastirjem, ki uničujejo in razganjajo ovce mojega pašnika!‘govori Gospod. 024 JER 023 002 Zato tako govori Gospod, Izraelov Bog, zoper pastirje, ki pasejo moje ljudstvo: ‚Razkropili ste moj trop in jih odgnali proč in jih niste obiskovali. Glejte, na vas bom obiskal zlo vaših dejanj, ‘govori Gospod. 024 JER 023 003 Zbral bom preostanek svojega tropa iz vseh dežel, kamor sem jih pognal in ponovno jih bom privedel k njihovim stajam; in bodo plodne in se množile. 024 JER 023 004 Postavil bom pastirje nad njimi, ki jih bodo pasli, in ne bodo se več bale niti bile prestrašene niti ne bodo trpele pomanjkanja, ‘govori Gospod. 024 JER 023 005 ‚Glej, prihajajo dnevi, ‘govori Gospod ‚ko bom Davidu vzdignil pravično Mladiko in Kralj bo vladal in uspeval in na zemlji bo izvajal sodbo in pravico. 024 JER 023 006 V njegovih dneh bo Juda rešen in Izrael bo varno prebival. To je njegovo ime, s katerim bo imenovan: Gospod, NAŠA PRAVIČNOST. 024 JER 023 007 Zato, glejte, prihajajo dnevi, ‘govori Gospod, ‚ko ne bodo več rekli: ‚ Gospod živi, ki je Izraelove otroke privedel gor iz egiptovske dežele, ‘ 024 JER 023 008 temveč ‚ Gospod živi, ki jih je privedel gor in ki je vodil seme Izraelove hiše iz severne dežele in iz vseh dežel, kamor sem jih pognal; in prebivali bodo v svoji lastni deželi.‘“ 024 JER 023 009 Moje srce znotraj mene je zlomljeno zaradi prerokov, vse moje kosti se tresejo. Podoben sem pijanemu človeku in podoben človeku, katerega je vino premagalo, zaradi Gospoda in zaradi besed njegove svetosti. 024 JER 023 010 „Kajti dežela je polna zakonolomcev, kajti zaradi priseganja dežela žaluje. Prijetni kraji divjine so se posušili in njihova smer je zlo in njihova moč ni prava. 024 JER 023 011 Kajti tako prerok kakor duhovnik sta oskrunjena; da, v svoji hiši sem našel njuno zlobnost, “govori Gospod. 024 JER 023 012 Zato jim bo njihova pot kakor spolzke poti v temi, pognani bodo naprej in padli na njej, kajti zlo bom privedel nadnje, celó leto njihovega obiskanja, “govori Gospod. 024 JER 023 013 Videl sem nespametnost pri samarijskih prerokih. Prerokovali so pri Báalu in mojemu ljudstvu Izraelu povzročili, da zaide na kriva pota. 024 JER 023 014 Tudi pri jeruzalemskih prerokih sem videl strašno stvar: zagrešujejo zakonolomstvo in hodijo v lažeh. Prav tako krepijo roke hudodelcem, da se nihče ne vrne od svoje zlobnosti. Vsi so mi kakor Sódoma in njeni prebivalci kakor Gomóra.“ 024 JER 023 015 Zato tako govori Gospod nad bojevniki glede prerokov: „Glej, hranil jih bom s pelinom in jih pripravil piti vodo iz žolča, kajti od jeruzalemskih prerokov je izšla oskrunjenost po vsej deželi.“ 024 JER 023 016 Tako govori Gospod nad bojevniki: „Ne poslušajte besed prerokov, ki vam prerokujejo. Delajo vas domišljave, govorijo videnje iz svojega lastnega srca in ne iz Gospodovih ust. 024 JER 023 017 Tem, ki me prezirajo, nenehno pravijo: ‚GOSPOD je rekel: ‚Imeli boste mir; ‘‘in vsakomur, ki hodi po zamisli svojega lastnega srca, pravijo: ‚Nobeno zlo ne bo prišlo nad vas.“ 024 JER 023 018 Kajti kdo je stal na posvetovanju pri Gospodu in zaznal ter slišal njegovo besedo? Kdo je opazil njegovo besedo in jo slišal? 024 JER 023 019 Glej, vrtinčast veter od Gospoda je v razjarjenosti šel naprej, celo bridek vrtinčast veter; ta bo bridko padel na glavo zlobnih. 024 JER 023 020 Jeza od Gospoda se ne bo vrnila, dokler ne izvrši in dokler ne izvede misli svojega srca. V zadnjih dneh boste to popolno preudarili. 024 JER 023 021 Teh prerokov nisem pošiljal, vendar tečejo; nisem jim govoril, vendar so prerokovali. 024 JER 023 022 Toda če bi stali na mojem posvetu in storili mojemu ljudstvu, da sliši moje besede, potem bi jih obrnili iz njihovih zlih poti in od zla njihovih početij. 024 JER 023 023 Ali sem jaz pri roki, “govori Gospod „in ne Bog daleč proč? 024 JER 023 024 Ali se lahko kdo skrije na skrivnih krajih, da bi ga jaz ne videl?“govori Gospod. „Mar ne napolnjujem neba in zemlje?“govori Gospod. 024 JER 023 025 „Slišal sem kaj so rekli preroki, ki v mojem imenu prerokujejo laži, rekoč: ‚Sanjalo se mi je, sanjalo se mi je.‘ 024 JER 023 026 Doklej bo to v srcu prerokov, ki prerokujejo laži? Da, oni so preroki prevare svojega lastnega srca; 024 JER 023 027 ki mislijo, da bi mojemu ljudstvu povzročili, da pozabi moje ime z svojimi sanjami, ki jih oni govorijo vsak mož svojemu sosedu, kakor so njihovi očetje pozabili moje ime zaradi Báala. 024 JER 023 028 Prerok, ki ima sanje, naj ta pripoveduje sanje in kdor ima mojo besede, naj zvesto govori mojo besedo. Kaj je plevel v primerjavi s pšenico?“govori Gospod. 024 JER 023 029 „ Mar ni moja beseda kakor ogenj?“govori Gospod, „in kakor kladivo, ki razbija skalo na koščke? 024 JER 023 030 Zato glej, jaz sem zoper preroke, “govori Gospod, „ki kradejo moje besede, vsakdo od svojega soseda. 024 JER 023 031 Glej, jaz sem zoper preroke, “govori Gospod, „ki uporabljajo svoje jezike in govorijo: ‚On pravi.‘ 024 JER 023 032 Glej, jaz sem zoper tiste, ki prerokujejo lažne sanje, “govori Gospod „ in jih pripovedujejo in mojemu ljudstvu povzročajo, da s svojimi lažmi in s svojo lahkomiselnostjo zaide iz svojih poti, vendar jih nisem jaz poslal niti jim zapovedal, zato sploh ne bodo koristili temu ljudstvu, “govori Gospod. 024 JER 023 033 „In ko te bo to ljudstvo, ali prerok ali duhovnik, vprašalo, rekoč: ‚Kaj je breme od Gospoda?‘jim boš potem rekel: ‚Kakšno breme? Jaz vas bom celo zapustil, ‘“govori Gospod. 024 JER 023 034 „In kar se tiče preroka, duhovnika in ljudstva, ki bodo rekli: ‚Breme od Gospoda, ‘jaz bom celo kaznoval tistega moža in njegovo hišo. 024 JER 023 035 Tako boste govorili vsak svojemu sosedu in vsak svojemu bratu: ‚Kaj je Gospod odgovoril?‘in ‚Kaj je Gospod govoril?‘ 024 JER 023 036 Gospodovega bremena pa ne boste več omenjali, kajti vsakogar beseda bo njegovo breme, kajti sprevračali ste besede živega Boga, Gospoda nad bojevniki, našega Boga. 024 JER 023 037 Tako boš rekel preroku: ‚Kaj ti je Gospod odgovoril?‘in ‚Kaj je rekel Gospod?‘ 024 JER 023 038 Toda ker pravite: ‚Breme od Gospoda; ‘“zato tako govori Gospod, „Ker pravite to besedo: ‚Breme od Gospoda ‘in sem jaz poslal k vam rekoč: ‚Ne boste rekli: ‚Breme od Gospoda; ‘‘ 024 JER 023 039 zato glejte, jaz, celo jaz, vas bom popolnoma pozabil in vas zapustil in mesto, ki sem ga dal vam in vašim očetom in vas vrgel iz svoje prisotnosti, 024 JER 023 040 in nad vas bom privedel večno grajo in neprestano sramoto, ki ne bo pozabljena.“ 024 JER 024 001 Gospod mi je pokazal in glej, dve košari fig sta bili postavljeni pred Gospodovim templjem, potem ko je babilonski kralj Nebukadnezar odvedel ujetništvo Jehoníja, sina Jojakíma, Judovega kralja in Judove prince s tesarji in kovači iz Jeruzalema in jih privedel v Babilon. 024 JER 024 002 Ena košara je imela zelo dobre fige, celó kakor fige, ki so najprej zrele, druga košara pa je imela zelo nespodobne fige, ki se niso mogle jesti, tako slabe so bile. 024 JER 024 003 Potem mi je Gospod rekel: „Kaj vidiš Jeremija?“Rekel sem: „Fige, dobre fige, zelo dobre in slabe ter zelo slabe, ki ne morejo biti pojedene, tako slabe so.“ 024 JER 024 004 Ponovno je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 024 JER 024 005 „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Podobno kot te dobre fige, tako bom priznal tiste, ki so odvedeni v ujetništvo od Juda, katere sem poslal ven iz tega kraja, v deželo Kaldejcev, v njihovo dobro. 024 JER 024 006 Kajti svoje oči bom naravnal nanje v dobro in jih ponovno privedel v to deželo. Pozidal jih bom in jih ne podiral, jih sadil in ne ruval. 024 JER 024 007 Dal jim bom srce, da me spoznajo, da jaz sem Gospod. In oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog, kajti k meni se bodo vrnili s svojim celotnim srcem. 024 JER 024 008 Kakor slabe fige, ki se ne morejo jesti, tako so slabe; ‘zagotovo tako govori Gospod: ‚Tako bom izročil Judovega kralja Sedekíja, njegove prince in Jeruzalemov preostanek, ki preostane v tej deželi in tiste, ki prebivajo v egiptovski deželi. 024 JER 024 009 Izročil jih bom, da bodo odstranjeni v vsa zemeljska kraljestva, v njihovo škodo, da bodo graja in pregovor, zbadljivka in prekletstvo, na vseh krajih, kamor jih bom pognal. 024 JER 024 010 Mednje bom poslal meč, lakoto in kužno bolezen, dokler ne bodo použiti iz dežele, ki sem jo dal njim in njihovim očetom.‘“ 024 JER 025 001 Beseda, ki je prišla Jeremiju glede vsega Judovega ljudstva, v četrtem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, kar je bilo prvo leto babilonskega kralja Nebukadnezarja, 024 JER 025 002 katero je prerok Jeremija govoril vsemu Judovemu ljudstvu in vsem prebivalcem Jeruzalema, rekoč: 024 JER 025 003 „Od trinajstega leta Jošíja, Amónovega sina, Judovega kralja, celo do današnjega dne, to je triindvajsetega leta, je prišla k meni Gospodova beseda in govoril sem vam, vzdigujoč se zgodaj in govoril; toda niste prisluhnili. 024 JER 025 004 Gospod je pošiljal k vam vse svoje služabnike preroke, vzdigujoč jih zgodaj in jih pošiljal; toda niste prisluhnil niti nagnili svojega ušesa, da bi prisluhnili. 024 JER 025 005 Rekli so: ‚Sedaj se ponovno obrnite, vsakdo iz svoje zle poti in od hudobije svojih dejanj in prebivajte v deželi, ki jo je Gospod dal vam in vašim očetom na veke vekov, 024 JER 025 006 in ne hodite za drugimi bogovi, da jim služite in da jih obožujete in ne dražite me do jeze z deli svojih rok, in vam ne bom storil nobene škode.‘ 024 JER 025 007 Vendar mi niste prisluhnili, ‘govori Gospod; ‚da bi me lahko dražili do jeze z deli svojih rok v svojo lastno škodo.‘ 024 JER 025 008 Zato tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Ker niste poslušali mojih besed, 024 JER 025 009 glejte, poslal bom in vzel vse družine iz severa, ‘govori Gospod ‚in babilonskega kralja Nebukadnezarja, mojega služabnika in privedel jih bom zoper to deželo in zoper njene prebivalce in zoper vse te narode naokoli in popolnoma jih bom uničil in jih naredil osuplost in posmeh in neprestana opustošenja. 024 JER 025 010 Poleg tega bom od njih odvzel glas smeha in glas veselja, glas ženina in glas neveste, zvok mlinskih kamnov in svetlobo sveče. 024 JER 025 011 In ta celotna dežela bo opustošenje in osuplost; in ti narodi bodo sedemdeset let služili babilonskemu kralju. 024 JER 025 012 Ko pa se dovrši sedemdeset let, se bo zgodilo, da bom kaznoval babilonskega kralja in ta narod, ‘govori Gospod, ‚zaradi njihove krivičnosti in deželo Kaldejcev in naredil jo bom za neprestana opustošenja. 024 JER 025 013 Nad to deželo bom privedel vse svoje besede, ki sem jih proglasil zoper njo, celó vse, kar je zapisano v tej knjigi, katero je Jeremija prerokoval zoper vse narode. 024 JER 025 014 Kajti tudi številni narodi in veliki kralji izmed njih jim bodo služili. Poplačal jim bom glede na njihova dejanja in glede na dela njihovih lastnih rok.‘“ 024 JER 025 015 Kajti tako mi govori Gospod, Izraelov Bog: „Vzemi vinsko čašo te razjarjenosti pri moji roki in vsem narodom, h katerim te pošiljam, povzroči, da jo pijejo. 024 JER 025 016 Pili bodo in bodo omajani in zmešani zaradi meča, ki ga bom poslal mednje.‘“ 024 JER 025 017 Potem sem vzel čašo pri Gospodovi roki in vsem narodom, h katerim me je Gospod poslal, sem dal, da pijejo: 024 JER 025 018 namreč Jeruzalemu in Judovim mestom, njihovim kraljem in njihovim princem, da jih naredim za opustošenje, osuplost, posmeh in prekletstvo; kakor je to ta dan; 024 JER 025 019 faraonu, egiptovskemu kralju, njegovim služabnikom, njegovim princem in vsemu njegovemu ljudstvu; 024 JER 025 020 vsemu pomešanemu ljudstvu in vsem kraljem dežele Uc, vsem kraljem dežele Filistejcev, Aškelónu, Gazi, Ekrónu, preostanku iz Ašdóda, 024 JER 025 021 Edómu, Moábu in Amónovim sinovom, 024 JER 025 022 vsem tirskim kraljem, vsem sidónskim kraljem in kraljem otokov, ki so onstran morja, 024 JER 025 023 Dedánu, Temáju, Buzu in vsem, ki so na skrajnih vogalih 024 JER 025 024 in vsem kraljem Arabije in vsem kraljem pomešanega ljudstva, ki prebivajo v puščavi 024 JER 025 025 in vsem kraljem v Zimríju in vsem kraljem v Elámu in vsem kraljem v Mediji 024 JER 025 026 in vsem kraljem na severu, daleč in blizu, enega z drugim in vsem kraljestvom sveta, ki so na obličju zemlje; in kralj v Šešáh bo pil za njimi. 024 JER 025 027 Zatorej jim boš rekel: „Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Pijte, bodite pijani, bljuvajte, padite in ne vstanite več zaradi meča, ki ga bom poslal med vas. 024 JER 025 028 In zgodilo se bo, če odklonijo vzeti čašo iz tvoje roke, da pijejo, potem jim boš rekel: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Zagotovo boste pili.‘ 024 JER 025 029 Kajti, glejte, začenjam prinašati zlo na mesto, ki je imenovano z mojim imenom in ali naj bi bili vi popolnoma nekaznovani? Ne boste nekaznovani, kajti poklical bom meč nad vse prebivalce zemlje, ‘govori Gospod nad bojevniki. 024 JER 025 030 Zato prerokuj zoper njih vse te besede in jim reci: ‚ Gospod bo rjovel iz višine in izustil svoj glas iz svojega svetega prebivališča; mogočno bo rjovel nad svojim prebivališčem; zavpil bo kakor tisti, ki tlači grozdje, zoper vse prebivalce zemlje. 024 JER 025 031 Hrup bo prišel celó do koncev zemlje, kajti Gospod ima pravdo z narodi, pravdal se bo z vsem mesom; te, ki so zlobni, bo izročil meču, ‘govori Gospod. 024 JER 025 032 Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Glej, zlo bo šlo naprej od naroda do naroda in od zemeljskih obal se bo dvignil velik vrtinčast veter. 024 JER 025 033 Umorjeni od Gospoda bodo na ta dan od enega konca zemlje do drugega konca zemlje. Ne bodo objokovani niti zbrani niti pokopani; za gnoj bodo na tleh. 024 JER 025 034 Tulite pastirji in jokajte; valjajte se v pepelu vodje tropa, kajti dnevi vašega klanja in vaših razpršenosti so dovršeni; padli boste kakor prijetna posoda. 024 JER 025 035 Pastirji ne bodo imeli nobene poti, da bežijo niti glavni od tropa, da pobegnejo. 024 JER 025 036 Slišati bo glas vpitja pastirjev in tuljenje vodje tropa, kajti Gospod je oplenil njihov pašnik. 024 JER 025 037 Miroljubna prebivališča so posekana zaradi Gospodove krute jeze. 024 JER 025 038 Zapustil je svoje skrivališče kakor lev, kajti njihova dežela je zapuščena zaradi okrutnosti zatiralca in zaradi njegove krute jeze.‘“ 024 JER 026 001 Na začetku kraljevanja Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, je prišla ta beseda od Gospoda, rekoč: 024 JER 026 002 „Tako govori Gospod: ‚Stoj v dvoru Gospodove hiše in govori vsem Judovim mestom, ki pridejo oboževat v Gospodovo hišo, vse besede, ki sem ti jih zapovedal, da jim jih govoriš; ne zmanjšaj niti besede. 024 JER 026 003 Če bo tako, bodo prisluhnili in se obrnili, vsak človek iz svoje zle poti, da se lahko pokesam od zla, ki sem jim ga namenil storiti zaradi zla njihovih početij. 024 JER 026 004 Rekel jim boš: ‚Tako govori Gospod: ‚Če mi ne boste prisluhnili, da se ravnate po moji postavi, ki sem jo postavil pred vas, 024 JER 026 005 da prisluhnete besedam mojih služabnikov prerokov, katere sem pošiljal k vam; zgodaj sem jih vzdigoval in jih pošiljal, toda niste prisluhnili; 024 JER 026 006 potem bom to hišo naredil podobno Šilu in to mesto naredil prekletstvo vsem narodom zemlje.‘“ 024 JER 026 007 Tako so duhovniki, preroki in vse ljudstvo slišali Jeremija govoriti te besede v Gospodovi hiši. 024 JER 026 008 Pripetilo se je torej, ko je Jeremija končal govorjenje vsega, kar mu je Gospod zapovedal, da govori vsemu ljudstvu, da so ga duhovniki in preroki in vse ljudstvo zgrabili, rekoč: „Zagotovo boš umrl. 024 JER 026 009 Zakaj si prerokoval v Gospodovem imenu, rekoč: ‚Ta hiša bo podobna Šilu in to mesto bo zapuščeno, brez prebivalca?‘“In vse ljudstvo je bilo zbrano zoper Jeremija v Gospodovi hiši. 024 JER 026 010 Ko so Judovi princi slišali te stvari, potem so prišli gor iz kraljeve hiše h Gospodovi hiši in se usedli pri vhodu novih velikih vrat Gospodove hiše. 024 JER 026 011 Potem so duhovniki in preroki spregovorili princem in vsemu ljudstvu, rekoč: „Ta mož je vreden, da umre, kajti prerokoval je zoper to mesto, kakor ste slišali s svojimi ušesi.“ 024 JER 026 012 Potem je Jeremija spregovoril vsem princem in vsemu ljudstvu, rekoč: „ Gospod me je poslal, da prerokujem zoper to hišo in zoper to mesto vse besede, ki ste jih slišali. 024 JER 026 013 Zato sedaj poboljšajte svoje poti in svoja dejanja in ubogajte glas Gospoda, svojega Boga, in Gospod se bo pokesal od zla, ki ga je proglasil zoper vas. 024 JER 026 014 Poglejte, kar se mene tiče, jaz sem v vaši roki. Z menoj storite kakor se vam zdi dobro in primerno. 024 JER 026 015 Toda zagotovo vedite, da če me boste usmrtili, boste zagotovo privedli nedolžno kri nadse, nad to mesto in nad njegove prebivalce, kajti resnično me je k vam poslal Gospod, da v vaša ušesa govorim vse te besede.“ 024 JER 026 016 Potem so princi in vse ljudstvo rekli duhovnikom in prerokom: „Ta mož ni vreden, da umre, kajti govoril nam je v imenu Gospoda, našega Boga.“ 024 JER 026 017 Potem so vstali nekateri izmed starešin dežele in spregovorili vsemu zboru ljudstva, rekoč: 024 JER 026 018 „Mihej Moréšečan je prerokoval v dneh Ezekíja, Judovega kralja in govoril vsemu Judovemu ljudstvu, rekoč: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Sion bo preoran kakor polje in Jeruzalem bo spremenjen v razvaline in gora [te] hiše kakor visoki kraji gozda. 024 JER 026 019 Ali ga je Judov kralj Ezekíja in ves Juda sploh dal usmrtiti? Mar se ni bal Gospoda in rotil Gospoda in se je Gospod pokesal zla, ki ga je proglasil zoper njih. Tako bi lahko prihranili veliko zlo zoper naše duše. 024 JER 026 020 Tam pa je bil tudi človek, ki je prerokoval v Gospodovem imenu, Urijá, sin Šemajája iz Kirját Jearíma, ki je prerokoval zoper to mesto in zoper to deželo, glede na vse Jeremijeve besede. 024 JER 026 021 Ko je kralj Jojakím, z vsemi svojimi mogočnimi možmi in vsemi princi, slišal njegove besede, je kralj iskal, da ga usmrti. Toda, ko je Urijá to slišal, je bil prestrašen in pobegnil ter odšel v Egipt. 024 JER 026 022 Kralj Jojakím pa je poslal može v Egipt, in sicer Ahbórjevega sina Elnatána in nekatere može z njim v Egipt. 024 JER 026 023 Ti so Urijá spravili iz Egipta in ga privedli h kralju Jojakímu, ki ga je usmrtil z mečem in njegovo truplo vrgel v grobove preprostega ljudstva. 024 JER 026 024 Kljub temu je bila roka Šafánovega sina Ahikáma z Jeremijem, da ga ne bi predali v roko ljudstva, da ga usmrti. 024 JER 027 001 Na začetku kraljevanja Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, je prišla Jeremiju ta beseda od Gospoda, rekoč: 024 JER 027 002 „Tako mi govori Gospod: ‚Naredi si vezi in jarme in si jih položi na svoj vrat 024 JER 027 003 in jih pošlji edómskemu kralju, moábskemu kralju, amónskemu kralju, tirskemu kralju in k sidónskemu kralju, po roki poslancev, ki so prišli v Jeruzalem k Judovemu kralju Sedekíju 024 JER 027 004 in jim zapovej, da rečejo svojim gospodarjem: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Tako boste rekli svojim gospodarjem: 024 JER 027 005 ‚Jaz sem naredil zemljo, človeka in živali, ki so na tleh, s svojo veliko močjo in s svojim razširjenim laktom in izročil sem jo komur se je meni zdelo primerno. 024 JER 027 006 Sedaj sem vse te dežele dal v roko svojega služabnika, babilonskega kralja Nebukadnezarja in tudi živali polja sem mu izročil, da mu služijo. 024 JER 027 007 Vsi narodi bodo služili njemu, njegovemu sinu in sinu njegovega sina, dokler ne pride pravi čas njegove dežele, potem pa ga bodo zasužnjili mnogi narodi in veliki kralji. 024 JER 027 008 In zgodilo se bo, da narodi in kraljestva, ki ne bodo služili istemu babilonskemu kralju Nebukadnezarju in ki svojega vratu ne bodo položili pod jarem babilonskega kralja, da bom ta narod kaznoval, ‘govori Gospod, ‚z mečem in z lakoto in s kužno boleznijo, dokler jih ne použijem s svojo roko. 024 JER 027 009 Zato ne prisluhnite niti svojim prerokom, niti vedeževalcem, niti sanjačem, niti uročevalcem, niti svojim čarodejem, ki vam govorijo, rekoč: ‚Ne boste služili babilonskemu kralju, ‘ 024 JER 027 010 kajti prerokujejo vam laž, da bi vas odstranili daleč od vaše dežele; in da bi vas jaz izgnal in bi se vi pogubili. 024 JER 027 011 Toda narodi, ki svoje vratove privedejo pod jarem babilonskega kralja in mu služijo, tiste bom pustil ostati mirne v njihovi lastni deželi, ‘govori Gospod; ‚in obdelovali jo bodo in prebivali v njej. 024 JER 027 012 Tudi Judovemu kralju Sedekíju sem spregovoril glede na vse te besede, rekoč: ‚Privedi vaše vratove pod jarem babilonskega kralja in služite njemu in njegovemu ljudstvu in živite. 024 JER 027 013 Zakaj bi umirali ti in tvoje ljudstvo, pod mečem, z lakoto in kužno bolezenijo, kakor je Gospod govoril zoper narod, ki ne bo služil babilonskemu kralju? 024 JER 027 014 Zato ne prisluhnite besedam prerokov, ki vam govorijo, rekoč: ‚Ne boste služili babilonskemu kralju, ‘kajti laž vam prerokujejo. 024 JER 027 015 Kajti jaz jih nisem poslal, ‘govori Gospod, ‚vendar v mojem imenu prerokujejo laž; da bi jih lahko izgnal ven in bi se pogubili, vi in preroki, ki vam prerokujejo.‘“ 024 JER 027 016 Govoril sem tudi duhovnikom in vsemu temu ljudstvu, rekoč: „Tako govori Gospod: ‚Ne prisluhnite besedam svojih prerokov, ki vam prerokujejo, rekoč: ‚Glejte, posode Gospodove hiše bodo sedaj v kratkem ponovno privedene nazaj iz Babilona, ‘kajti prerokujejo vam laž. 024 JER 027 017 Ne prisluhnite jim. Služite babilonskemu kralju in živite. Zakaj bi bilo to mesto opustošeno? 024 JER 027 018 Toda če bi bili preroki in bi bila Gospodova beseda z njimi, naj sedaj naredijo posredovanje h Gospodu nad bojevniki, da posode, ki so ostale v Gospodovi hiši in v hiši Judovega kralja in pri Jeruzalemu, ne gredo v Babilon. 024 JER 027 019 Kajti tako govori Gospod nad bojevniki glede stebrov, glede morja, glede podnožij in glede preostanka posod, ki preostajajo v tem mestu, 024 JER 027 020 katerih babilonski kralj Nebukadnezar ni vzel, ko je odvedel proč v ujetništvo Jehoníja, Jojakímovega sina, Judovega kralja, iz Jeruzalema v Babilon in vse plemiče iz Juda in Jeruzalema. 024 JER 027 021 Da, tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, glede posod, ki so ostale v Gospodovi hiši in v hiši Judovega in jeruzalemskega kralja: 024 JER 027 022 odnesene bodo v Babilon in tam bodo do dneva, ko jih obiščem, ‘govori Gospod, ‚potem jih bom privedel gor in jih ponovno vrnil na ta kraj.‘“ 024 JER 028 001 Pripetilo se je isto leto, v začetku kraljevanja Judovega kralja Sedekíja, v četrtem letu in v petem mesecu, da mi je spregovoril Hananjá, sin preroka Azúrja, ki je bil iz Gibeóna, v Gospodovi hiši, v prisotnosti duhovnikov in vsega ljudstva, rekoč: 024 JER 028 002 „Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, rekoč: ‚Zlomil sem jarem babilonskega kralja. 024 JER 028 003 V dveh letih bom ponovno na ta kraj privedel vse posode Gospodove hiše, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vzel iz tega kraja in jih odnesel v Babilon. 024 JER 028 004 Ponovno bom na ta kraj privedel Jehoníja, sina Jojakíma, Judovega kralja, z vsemi Judovimi ujetniki, ki so šli v Babilon, ‘govori Gospod, ‚kajti jaz bom zlomil jarem babilonskega kralja.‘“ 024 JER 028 005 Potem je prerok Jeremija rekel preroku Hananjáju, v prisotnosti duhovnikov in v prisotnosti vsega ljudstva, ki je stalo v Gospodovi hiši, 024 JER 028 006 celo prerok Jeremija je rekel: „Amen. Gospod naj tako stori. Gospod naj izpolni tvoje besede, ki si jih prerokoval, da ponovno privede posode Gospodove hiše in vse, kar je odvedeno ujeto, iz Babilona na ta kraj. 024 JER 028 007 Kljub temu poslušaj sedaj te besede, ki jih govorim v tvoja ušesa in v ušesa vsega ljudstva. 024 JER 028 008 Preroki, ki so bili pred menoj in pred teboj od davnine, so prerokovali tako zoper mnoge dežele kakor zoper velika kraljestva, o vojni in o zlu in o kužni bolezni. 024 JER 028 009 Prerok, ki prerokuje o miru, ko se bo zgodila prerokova beseda, potem bo prerok znan, da ga je resnično poslal Gospod.“ 024 JER 028 010 Potem je prerok Hananjá snel jarem iz vratu preroka Jeremija in ga zlomil. 024 JER 028 011 Hananjá je spregovoril v prisotnosti vsega ljudstva, rekoč: „Tako govori Gospod: ‚Celo tako bom zlomil jarem babilonskega kralja Nebukadnezarja iz vratu vseh narodov, v času dveh polnih let.‘“In prerok Jeremija je odšel svojo pot. 024 JER 028 012 Potem je Gospodova beseda prišla preroku Jeremiju, potem ko je prerok Hananjá zlomil jarem iz vratu preroka Jeremija, rekoč: 024 JER 028 013 „Pojdi in povej Hananjáju, rekoč: ‚Tako govori Gospod: ‚Zlomil si lesene jarme, toda zanje boš naredil železne jarme.‘ 024 JER 028 014 Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Železen jarem sem položil na vrat vseh teh narodov, da bodo lahko služili babilonskemu kralju Nebukadnezarju; in služili mu bodo in dal sem mu tudi poljske živali.‘“ 024 JER 028 015 Potem je prerok Jeremija rekel preroku Hananjáju: „Prisluhni sedaj Hananjá: ‚ Gospod te ni poslal, temveč ti zavajaš to ljudstvo, da zaupa v laž.‘ 024 JER 028 016 Zato tako govori Gospod: ‚Glej, vrgel te bom iz obličja zemlje. To leto boš umrl, ker si učil upor zoper Gospoda.‘“ 024 JER 028 017 Tako je prerok Hananjá to isto leto umrl, v sedmem mesecu. 024 JER 029 001 Torej to so besede pisma, ki ga je prerok Jeremija poslal iz Jeruzalema preostanku starešin, ki so bili odvedeni ujeti, duhovnikom, prerokom in vsemu ljudstvu, katerega je Nebukadnezar ujete odvedel iz Jeruzalema v Babilon 024 JER 029 002 (potem so bili kralj Jehoníja, kraljica, evnuhi, princi iz Juda in Jeruzalema ter tesarji in kovači odvedeni iz Jeruzalema) 024 JER 029 003 po roki Šafánovega sina Elasá in Hilkijájevega sina Gemarjá (katera je Judov kralj Sedekíja poslal v Babilon k babilonskemu kralju Nebukadnezarju), rekoč: 024 JER 029 004 „Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, vsem, ki so odvedeni ujeti, katerim sem povzročil, da so odvedeni proč iz Jeruzalema v Babilon: 024 JER 029 005 ‚Zgradite si hiše in prebivajte v njih, zasajajte vrtove in jejte njihov sad, 024 JER 029 006 jemljite si žene in zaplodite sinove ter hčere, in vzemite žene za svoje sinove in svoje hčere dajte soprogom, da bodo lahko rodile sinove in hčere, da boste tam lahko povečani in ne zmanjšani. 024 JER 029 007 Iščite mir mestu, kamor sem vam povzročil, da ste bili odvedeni ujeti in zanj molite h Gospodu, kajti v njegovem miru boste vi imeli mir.‘ 024 JER 029 008 Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: „Naj vas vaši preroki in vaši vedeževalci, ki so v vaši sredi, ne zavajajo, niti ne prisluhnite svojim sanjam, ki ste jim povzročili, da so sanjane. 024 JER 029 009 Kajti lažno vam prerokujejo v mojem imenu. Nisem jih poslal, “govori Gospod. 024 JER 029 010 Kajti tako govori Gospod: „Da vas bom po tem, ko bo v Babilonu dovršenih sedemdeset let, obiskal in izvêdel svojo dobro besedo napram vam, v tem, da povzročim, da se vrnete na ta kraj. 024 JER 029 011 Kajti poznam misli, ki jih mislim napram vam, “govori Gospod, „misli miru in ne zla, da vam dam pričakovan konec. 024 JER 029 012 Takrat boste klicali k meni in boste šli in molili k meni in vam bom prisluhnil. 024 JER 029 013 Iskali me boste in me našli, ko me boste iskali z vsem svojim srcem. 024 JER 029 014 Dal se vam bom najti, “govori Gospod, „in vaše ujetništvo bom odvrnil proč in zbral vas bom izmed vseh narodov in iz vseh krajev, kamor sem vas pregnal, “govori Gospod, „in jaz vas bom ponovno privedel na kraj, od koder sem vam povzročil, da ste bili odvedeni ujeti. 024 JER 029 015 Ker ste rekli: ‚ Gospod nam je v Babilonu vzdignil preroke; ‘ 024 JER 029 016 vedite, da tako govori Gospod o kralju, ki sedi na Davidovem prestolu in o vsemu ljudstvu, ki prebiva v tem mestu in o vaših bratih, ki niso šli z vami naprej v ujetništvo; “ 024 JER 029 017 tako govori Gospod nad bojevniki: „Poglejte, nadnje bom poslal meč, lakoto in kužno bolezen in naredil jih bom kot ogabne fige, ki se ne morejo pojesti, ker so tako zle. 024 JER 029 018 Preganjal jih bom z mečem, z lakoto in s kužno boleznijo in izročil jih bom, da bodo odstranjeni k vsem kraljestvom zemlje, da bodo prekletstvo, osuplost, posmeh in graja med vsemi narodi, kamor sem jih pregnal, 024 JER 029 019 ker niso prisluhnili mojim besedam, “govori Gospod, „ki sem jim jih pošiljal po svojih služabnikih prerokih, jih zgodaj vzdigoval in pošiljal; toda vi niste hoteli poslušati, “govori Gospod. 024 JER 029 020 „Poslušajte torej besedo od Gospoda, vsi vi iz ujetništva, katere sem poslal iz Jeruzalema v Babilon. 024 JER 029 021 Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog o Kolajájevemu sinu Ahábu, in o Maasejájevemu sinu Sedekíju, ki vam prerokujeta laž v mojem imenu: ‚Glejte, izročil ju bom v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in ta ju bo ubil pred vašimi očmi.‘ 024 JER 029 022 Od njiju bo vse Judovo ujetništvo, ki je v Babilonu, povzelo prekletstvo rekoč: ‚ Gospod naj ti stori kakor Sedekíju in kakor Ahábu, ki ju je babilonski kralj pekel na ognju, 024 JER 029 023 ker sta zagrešila podlost v Izraelu in zagrešila zakonolomstvo z ženami svojih sosedov in v mojem imenu govorila lažnive besede, ki jima jih nisem zapovedal. Celo vedel sem in sem priča, ‘govori Gospod. 024 JER 029 024 ‚ Tako boš tudi ti govoril Šemajáju Nehelaméjcu, rekoč: 024 JER 029 025 ‚Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, rekoč: ‚Ker si v svojem imenu poslal pisma vsemu ljudstvu, ki so v Jeruzalemu in k duhovniku Cefanjáju, Maasejájevemu sinu in vsem duhovnikom, rekoč: 024 JER 029 026 ‚ Gospod te je postavil za duhovnika namesto duhovnika Jojadája, da bi bili častniki v Gospodovi hiši, za vsakega človeka, ki je zmešan in se dela preroka, da ga bi vtaknil v ječo in v klade. 024 JER 029 027 Zdaj torej zakaj nisi grajal Jeremija iz Anatóta, ki se vam dela preroka? 024 JER 029 028 Kajti zato je poslal k nam v Babilon, rekoč: ‚To ujetništvo je dolgo. Zgradite si hiše in prebivajte v njih, zasadite vrtove in jejte sad od njih.‘“ 024 JER 029 029 Duhovnik Cefanjá je to pismo prebral v ušesa preroka Jeremija. 024 JER 029 030 Potem je prišla Gospodova beseda Jeremiju, rekoč: 024 JER 029 031 „Pošlji k vsem tem iz ujetništva, rekoč: ‚Tako govori Gospod glede Šemajája Nehelaméjca: ‚Zato, ker je ta Šemajá prerokoval zoper vas, pa ga nisem poslal jaz in vam je storil, da zaupate v laž, 024 JER 029 032 zato tako govori Gospod: ‚Glejte, kaznoval bom Šemajája Nehelaméjca in njegovo seme. Ne bo imel človeka, da prebiva med tem ljudstvom; niti ne bo gledal dobrega, ki ga bom storil za svoje ljudstvo, ‘govori Gospod; ‚ker je učil upor zoper Gospoda.‘“ 024 JER 030 001 Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, rekoč: 024 JER 030 002 „Tako govori Gospod, Izraelov Bog, rekoč: ‚V knjigo si zapiši vse besede, ki sem ti jih govoril. 024 JER 030 003 Kajti glej, prihajajo dnevi, ‘govori Gospod, ‚da bom ponovno privedel ujetništvo svojega ljudstva Izraela in Juda, ‘govori Gospod ‚in povzročil jim bom, da se vrnejo v deželo, ki sem jo dal njihovim očetom in oni jo bodo vzeli v last.‘“ 024 JER 030 004 To so besede, ki jih je Gospod govoril glede Izraela in glede Juda. 024 JER 030 005 Kajti tako govori Gospod: „Slišali smo glas trepetanja, strahu in ne miru. 024 JER 030 006 Vprašajte torej in poglejte ali je mož v porodnih mukah z otrokom? Zakaj vidim vsakega moža s svojimi rokami na svojih ledjih, kakor žensko v porodnih mukah in so vsi obrazi postali bledi? 024 JER 030 007 Ojoj! Kajti ta dan je velik, tako da mu ni noben podoben. To je celo čas Jakobove stiske, toda rešen bo iz nje. 024 JER 030 008 Kajti to se bo zgodilo na ta dan, “govori Gospod nad bojevniki, „ da bom zlomil njegov jarem s tvojega vratu in raztrgal tvoje vezi in tujcem ne bo več sužnjeval, 024 JER 030 009 temveč bodo služili Gospodu, svojemu Bogu in Davidu, svojemu kralju, katerega jim bom vzdignil. 024 JER 030 010 Zato se ne boj, oh moj služabnik Jakob, ‘govori Gospod; ‚niti ne bodi zaprepaden, oh Izrael, kajti, glej, rešil te bom od daleč in tvoje seme iz dežele njihovega ujetništva. Jakob se bo vrnil in bo v miru in bo tiho in nihče ga ne bo prestrašil. 024 JER 030 011 Kajti jaz sem s teboj, ‘govori Gospod, ‚da te rešim. Čeprav naredim poln konec vsem narodom, kamor sem te razkropil, vendar iz tebe ne bom naredil polnega konca, temveč te bom grajal po meri in te ne bom pustil povsem nekaznovanega.‘ 024 JER 030 012 Kajti tako govori Gospod: ‚Tvoja poškodba je nezaceljiva in tvoja rana je boleča. 024 JER 030 013 Nobenega ni, da zagovarja tvoj primer, da bi bil lahko obvezan. Nobenih zdravilnih zdravil nimaš. 024 JER 030 014 Vsi tvoji ljubimci so te pozabili. Ne iščejo te; kajti ranil sem te z rano sovražnika, s kaznovanjem krutega, zaradi množice tvojih krivičnosti, ker so tvoji grehi narasli. 024 JER 030 015 Zakaj vpiješ za svojo stisko? Tvoja bridkost je neozdravljiva zaradi množice tvoje krivičnosti. Ker so tvoji grehi narasli, sem ti jaz storil te stvari. 024 JER 030 016 Zatorej bodo vsi, ki te požirajo, požrti, in vsi tvoji nasprotniki, vsak izmed njih, bodo šli v ujetništvo, in tisti, ki te plenijo, bodo plen in vse to ukradeno blago na tebi bom dal za plen. 024 JER 030 017 Kajti jaz ti bom obnovil zdravje in jaz te bom ozdravil tvojih ran, ‘govori Gospod, ‚ker so te imenovali Izobčenec, rekoč: ‚To je Sion, za katerim si noben človek ne prizadeva.‘ 024 JER 030 018 Tako govori Gospod: ‚Glej, ponovno bom privedel ujetništvo Jakobovih šotorov in se usmilil njegovih bivališč, in mesto bo zgrajeno na svojem lastnem kupu in palača bo ostala po svoji lastni navadi. 024 JER 030 019 Iz njih bo izšlo zahvaljevanje in glas tistih, ki se veselijo. Pomnožil jih bom in ne bo jih malo; prav tako jih bom proslavil in ne bodo majhni. 024 JER 030 020 Tudi njihovi otroci bodo kakor poprej in njihova skupnost bo utrjena pred menoj, kaznoval pa bom vse, ki jih zatirajo. 024 JER 030 021 Njihovi plemiči bodo izmed njih in njihov voditelj bo izšel iz njihove srede. Povzročil mu bom, da se približa in pristopil bo k meni, kajti kdo je ta, ki daje svojemu srcu jamstvo, da se mi približa?‘govori Gospod. 024 JER 030 022 ‚Vi boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog.‘“ 024 JER 030 023 Glej, vrtinčast veter od Gospoda gre naprej z razjarjenostjo, nenehen vrtinčast veter; boleče bo padel na glavo zlobnih. 024 JER 030 024 Gospodova kruta jeza se ne bo vrnila, dokler ne bo tega storil in dokler ne izpolni namene svojega srca. V zadnjih dneh boste to preudarili. 024 JER 031 001 „‚Isti čas, ‘govori Gospod, ‚bom jaz Bog vsem Izraelovim družinam in oni bodo moje ljudstvo.‘ 024 JER 031 002 Tako govori Gospod: ‚Ljudstvo, ki je preostalo od meča, je našlo milost v divjini; celó Izrael, ko sem odšel, da mu povzročim, da počiva.‘“ 024 JER 031 003 Gospod se mi je prikazal od davnine, rekoč: „Da, ljubil sem te z večno ljubeznijo, zato sem te pritegnil z ljubečo skrbnostjo. 024 JER 031 004 Ponovno te bom zgradil in boš zgrajena, oh devica Izraelova. Ponovno boš okrašena s svojimi bobniči in šla naprej na plese tistih, ki se veselijo. 024 JER 031 005 Še boš sadila trte na gorah Samarije. Sadilci bodo sadili in jih bodo jedli kakor običajne stvari. 024 JER 031 006 Kajti dan bo, da bodo stražarji na gori Efrájim klicali: ‚Vstanite in pojdimo gor na Sion h Gospodu, svojemu Bogu.‘ 024 JER 031 007 Kajti tako govori Gospod: ‚Prepevajte z veseljem zaradi Jakoba in vzklikajte med vodjem narodov. Razglašajte, hvalite in recite: ‚Oh Gospod, reši svoje ljudstvo, Izraelov ostanek.‘ 024 JER 031 008 Glej, privedel jih bom iz severne dežele in jih skupaj zbral iz obal zemlje in z njimi slepe ter hrome, skupaj nosečnico in tisto, ki je v porodnih mukah skupaj z otrokom, velika skupina se bo vrnila tja. 024 JER 031 009 Prišli bodo z jokanjem in s ponižnimi prošnjami jih bom vodil. Povzročil jim bom, da hodijo po ravni poti ob rekah vodá, na kateri se ne bodo spotaknili, kajti jaz sem oče Izraelu in Efrájim je moj prvorojenec.‘ 024 JER 031 010 Poslušajte Gospodovo besedo: ‚Oh vi narodi‘in razglasite jo na oddaljenih otokih ter recite: ‚Kdor je razkropil Izraela, ga bo zbral in ga varoval, kakor pastir stori svojemu tropu.‘ 024 JER 031 011 Kajti Gospod je odkupil Jakoba in ga izpustil proti odkupnini iz roke tistega, ki je bil močnejši od njega. 024 JER 031 012 Zato bodo prišli in prepevali na višini Siona in skupaj bodo tekli h Gospodovi dobroti zaradi pšenice, zaradi vina, zaradi olja in zaradi mladičev izmed tropa in od črede. Njihova duša bo kakor namakan vrt in sploh ne bodo več žalovali. 024 JER 031 013 Potem se bo devica veselila na plesu, tako mladeniči in stari skupaj, kajti njihovo žalovanje bom obrnil v radost in jaz jih bom potolažil in jim dal, da se veselijo od njihove bridkosti. 024 JER 031 014 Dušo duhovnikov bom nasitil z obiljem in moje ljudstvo bo nasičeno z mojo dobroto, ‘govori Gospod. 024 JER 031 015 Tako govori Gospod: ‚Glas je bil slišan v Rami, žalovanje in grenko jokanje. Rahela, jokajoč za svojimi otroci, je odklanjala biti potolažena zaradi svojih otrok, ker jih ni bilo.‘ 024 JER 031 016 Tako govori Gospod: ‚Svoj glas zadrži pred jokanjem in svoje oči pred solzami, kajti tvoje delo bo nagrajeno, ‘govori Gospod, ‚in ponovno bodo prišli iz sovražnikove dežele. 024 JER 031 017 Upanje je v tvojem koncu, ‘govori Gospod, ‚da bodo tvoji otroci ponovno prišli k svoji lastni meji. 024 JER 031 018 Zagotovo sem slišal Efrájima tako žalovati: ‚Kaznoval si me in bil sem kaznovan, kakor bikec nenavajen jarma. Obrni me in bom obrnjen, kajti ti si Gospod, moj Bog. 024 JER 031 019 Zagotovo sem se pokesal, potem ko sem bil obrnjen; in potem ko sem bil poučen, sem udaril na svoje stegno. Osramočen sem bil, da, celo zbegan, ker sem nosil grajo svoje mladosti.‘ 024 JER 031 020 Ali je Efrájim moj dragi sin? Je on prijeten otrok? Kajti odkar sem govoril zoper njega, se ga še vedno iskreno spominjam, zato je moja notranjost zaskrbljena zanj; zagotovo se ga bom usmilil, ‘govori Gospod. 024 JER 031 021 Postavi kažipote, naredi si visoke kupe. Svoje srce naravnaj proti glavni cesti, celó poti, po kateri si hodila. Ponovno se obrni, oh devica Izraelova, ponovno se obrni k tem tvojim mestom.‘“ 024 JER 031 022 Doklej boš hodila okoli, oh ti odpadla hči? Kajti Gospod je ustvaril novo stvar na zemlji: „Ženska bo obdajala moškega.“ 024 JER 031 023 Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: „‚Še bodo uporabljali ta govor v Judovi deželi in njenih mestih, ko bom ponovno privedel njihovo ujetništvo; ‘Gospod [naj] te blagoslovi, oh prebivališče pravice in gora svetosti. 024 JER 031 024 In tam bodo skupaj prebivali v samem Judu in v vseh njihovih mestih, poljedelci in tisti, ki gredo naprej s tropi. 024 JER 031 025 Kajti nasitil sem izmučeno dušo in na novo napolnil vsako žalostno dušo.‘“ 024 JER 031 026 Ob tem sem se prebudil in pogledal, in moje spanje mi je bilo sladko. 024 JER 031 027 „‚Glej, prihajajo dnevi, ‘govori Gospod, ‚da bom Izraelovo hišo in Judovo hišo posejal s človeškim semenom in s semenom živali. 024 JER 031 028 In zgodilo se bo, da kakor sem stražil nad njimi, da izrujem, da zlomim, da zrušim, da uničim in da prizadenem, tako bom stražil nad njimi, da gradim in da sadim, ‘govori Gospod. 024 JER 031 029 V tistih dneh ne bodo več rekli: ‚Očetje so jedli kisel grozd, zobje otrok pa so skominasti.‘ 024 JER 031 030 Temveč bo vsak umrl zaradi svoje lastne krivičnosti. Vsak človek, ki jé kisel grozd, bodo njegovi zobje skominasti. 024 JER 031 031 Glej, prihajajo dnevi, ‘govori Gospod, ‚da bom sklenil novo zavezo z Izraelovo hišo in z Judovo hišo. 024 JER 031 032 Ne glede na zavezo, ki sem jo sklenil z njihovimi očeti na dan, ko sem jih prijel za roko, da jih privedem ven iz egiptovske dežele. Tisto mojo zavezo so prelomili, čeprav sem jim bil soprog, ‘govori Gospod. 024 JER 031 033 Toda to bo zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo: ‚Po tistih dneh, ‘govori Gospod, ‚bom svojo postavo položil v njihove notranje dele in jo zapisal v njihova srca, in bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo.‘ 024 JER 031 034 Ne bodo več učili vsak svojega soseda in vsak svojega brata, rekoč: ‚Spoznajte Gospoda, ‘kajti vsi me bodo poznali, od najmanjšega izmed njih, do največjega izmed njih, ‘govori Gospod, ‚kajti odpustil bom njihovo krivičnost in njihovega greha se ne bom več spominjal.‘ 024 JER 031 035 Tako govori Gospod, ki daje sonce za svetlobo podnevi in odredbe o luni in zvezdah za svetlobo ponoči, ki razdeljuje morje, ko njegovi valovi rjovijo; Gospod nad bojevniki je njegovo ime. 024 JER 031 036 ‚Če ti odredbe odidejo izpred mene, ‘govori Gospod, ‚ potem bo tudi Izraelovo seme prenehalo biti narod pred menoj na veke.‘ 024 JER 031 037 Tako govori Gospod: ‚Če se lahko izmeri nebo zgoraj in se raziščejo temelji zemlje spodaj, bom prav tako zavrgel Izraelovo seme, zaradi vsega tega, kar so storili, ‘govori Gospod. 024 JER 031 038 ‚Glej, prihajajo dnevi, ‘govori Gospod, ‚da bo mesto zgrajeno Gospodu, od Hananélovega stolpa do vogalnih velikih vrat. 024 JER 031 039 Merilna vrvica bo šla še naprej, vodila bo na hrib Garéb in ga obkrožila do Goe. 024 JER 031 040 In celota dolina trupel in pepela in vsa polja do potoka Kidrona, do vogala konjskih velikih vrat proti vzhodu, bodo sveta Gospodu; ta ne bo več izruvana niti razrušena na veke.‘“ 024 JER 032 001 Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, v desetem letu Judovega kralja Sedekíja, kar je bilo osemnajsto leto Nebukadnezarja. 024 JER 032 002 Kajti takrat je kralj babilonske vojske oblegal Jeruzalem in prerok Jeremija je bil zaprt na dvorišču ječe, ki je bila v hiši Judovega kralja. 024 JER 032 003 Kajti Judov kralj Sedekíja ga je zaprl, rekoč: „Zakaj prerokuješ in praviš: ‚Tako govori Gospod, ‚Glejte, to mesto bom izročil v roko babilonskega kralja in on ga bo zavzel. 024 JER 032 004 Judov kralj Sedekíja ne bo pobegnil iz roke Kaldejcev, temveč bo zagotovo izročen v roko babilonskega kralja in bo z njim govoril od ust do ust in njegove oči bodo gledale njegove oči, 024 JER 032 005 in on bo vodil Sedekíja v Babilon in tam bo dokler ga ne obiščem, ‘govori Gospod. ‚Čeprav se borite s Kaldejci, ne boste uspeli.‘“ 024 JER 032 006 Jeremija je rekel: „K meni je prišla Gospodova beseda, rekoč: 024 JER 032 007 ‚Glej, Hanamél, sin tvojega strica Šalúma, bo prišel k tebi, rekoč: ‚Kupi si moje polje, ki je v Anatótu, kajti pravica odkupitve je tvoja, da ga kupiš.‘“ 024 JER 032 008 Tako je Hanamél, sin mojega strica, prišel k meni na dvorišče ječe, glede na Gospodovo besedo in mi rekel: „Kupi moje polje, prosim te, ki je v Anatótu, ki je v Benjaminovi deželi, kajti pravica dediščine je tvoja in odkupitev je tvoja; kupi ga zase.“Potem sem vedel, da je bila to Gospodova beseda. 024 JER 032 009 Polje sem kupil od Hanaméla, sina mojega strica, ki je bil v Anatótu in mu odtehtal denar, celó sedemnajst šeklov srebra. 024 JER 032 010 Podpisal sem dokaz, ga zapečatil, vzel priče in mu na tehtnici odtehtal denar. 024 JER 032 011 Tako sem vzel dokaz o nakupu, tako tistega, ki je bil zapečaten glede na postavo in običaj in tistega, ki je bil odprt. 024 JER 032 012 Dokaz o nakupu sem dal Nerijájevemu sinu Baruhu, Maasejájevemu sinu, pred očmi Hanaméla, sina mojega strica in v prisotnosti prič, ki so podpisali knjigo o nakupu pred vsemi Judi, ki so sedeli na dvorišču ječe. 024 JER 032 013 Vpričo njih sem Baruhu naročil, rekoč: 024 JER 032 014 „Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Vzemi te dokaze, ta dokaz o nakupu, oba, [tega], ki je zapečaten in ta dokaz, ki je odprt, in ju daj v lončeno posodo, da se bosta lahko ohranila mnogo dni. 024 JER 032 015 Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚V tej deželi boste ponovno imeli v lasti hiše, polja in vinograde.‘“ 024 JER 032 016 Torej ko sem dokaz o nakupu izročil Nerijájevemu sinu Baruhu, sem molil h Gospodu, rekoč: 024 JER 032 017 „Ah, Gospod Bog! Glej, naredil si nebo in zemljo s svojo veliko močjo in iztegnjenim laktom in zate ni nič pretežko. 024 JER 032 018 Ti izkazuješ ljubečo skrbnost tisočim in poplačaš krivičnost očetov v naročje njihovih otrok za njimi. Veliki, Mogočni Bog, Gospod nad bojevniki je njegovo ime, 024 JER 032 019 velik v nasvetu in mogočen v delu, kajti tvoje oči so odprte na vseh poteh človeških sinov, da daš vsakemu glede na njegove poti in glede na sad njegovih ravnanj, 024 JER 032 020 ki si postavil znamenja in čudeže v egiptovski deželi, celó do današnjega dne in v Izraelu in med drugimi ljudmi, in si si naredil ime, kakor na ta dan. 024 JER 032 021 Svoje ljudstvo Izrael si izpeljal iz egiptovske dežele, z znamenji in s čudeži, z močno roko, z iztegnjenim laktom in z veliko strahoto 024 JER 032 022 in jim dal to deželo, katero si prisegel njihovim očetom, da jim jo daš, deželo, kjer tečeta mleko in med. 024 JER 032 023 Vstopili so vanjo in jo vzeli v last, toda niso ubogali tvojega glasu niti hodili po tvoji postavi. Od vsega, kar si jim zapovedal storiti, niso storili ničesar. Zato si storil, da pride nadnje vse to zlo. 024 JER 032 024 Glej okope, prišli so v mesto, da ga zavzamejo; in mesto je izročeno v roko Kaldejcem, ki se borijo zoper njega zaradi meča, zaradi lakote in zaradi kužne bolezni in kar si govoril, se je zgodilo; in glej, ti to vidiš. 024 JER 032 025 Ti, oh Gospod Bog, si mi rekel: ‚Kupi si polje za denar in vzemi priče, kajti mesto je izročeno v roko Kaldejcem.‘“ 024 JER 032 026 Potem je prišla beseda od Gospoda Jeremiju, rekoč: 024 JER 032 027 „‚Glej, jaz sem Gospod, Bog vsega mesa, ali je zame katerakoli stvar pretežka?‘ 024 JER 032 028 Zato tako govori Gospod: ‚Glej, to mesto bom izročil v roko Kaldejcev in v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in ta ga bo zavzel. 024 JER 032 029 Kaldejci, ki se borijo zoper to mesto, bodo prišli in vžgali ogenj nad tem mestom in ga zažgali, s hišami, na katerih strehah so darovali kadilo Báalu in izlivali pitne daritve drugim bogovom, da me dražijo do jeze. 024 JER 032 030 Kajti Izraelovi otroci in Judovi otroci so od svoje mladosti pred menoj počeli zgolj zlo, kajti Izraelovi otroci so me z deli svojih rok samo dražili do jeze, ‘govori Gospod. 024 JER 032 031 ‚Kajti to mesto mi je bilo kakor izzivanje moje jeze in moje razjarjenosti od dneva, ko so ga zgradili, celo do današnjega dne, da bi ga odstranil izpred svojega obraza, 024 JER 032 032 zaradi vsega zla Izraelovih otrok in Judovih otrok, ki so ga storili, da me dražijo k jezi, oni, njihovi kralji, njihovi princi, njihovi duhovniki, njihovi preroki, Judovi možje in prebivalci Jeruzalema. 024 JER 032 033 Obrnili so mi hrbet in ne obraza, čeprav sem jih učil, zgodaj vzdigoval in jih učil, vendar niso prisluhnili, da bi sprejeli poučevanje. 024 JER 032 034 Temveč so v hišo, ki je imenovana z mojim imenom, postavili svoje ogabnosti, da jo omadežujejo. 024 JER 032 035 Zgradili so visoke kraje Báalu, ki so v dolini sina Hinómovega, da svojim sinovom in svojim hčeram povzročijo, da gredo skozi ogenj k Molohu; kar jim nisem zapovedal niti mi ni prišlo na misel, da storijo to ogabnost, da Judu povzročijo, da greši.‘ 024 JER 032 036 Sedaj torej tako govori Gospod, Izraelov Bog, glede tega mesta, o katerem pravite: ‚Izročen bo v roko babilonskega kralja, z mečem, z lakoto in s kužno boleznijo. 024 JER 032 037 Glejte, zbral jih bom iz vseh dežel, kamor sem jih pognal v svoji jezi, v svoji razjarjenosti in v velikem besu; in ponovno jih bom privedel na ta kraj in povzročil jim bom, da varno prebivajo. 024 JER 032 038 Oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog. 024 JER 032 039 Dal jim bom eno srce in eno pot, da se me bodo lahko bali na veke, v dobro njim in njihovim otrokom za njimi. 024 JER 032 040 Z njimi bom sklenil večno zavezo, da se ne bom odvrnil proč od njih, da jim delam dobro; toda svoj strah bom položil v njihova srca, da ne bodo odšli od mene. 024 JER 032 041 Da, razveseljeval se bom nad njimi, da jim delam dobro in v tej deželi jih bom zagotovo sadil s svojim celotnim srcem in s svojo celotno dušo.‘ 024 JER 032 042 Kajti tako govori Gospod: ‚Kakor sem privedel vso to veliko zlo nad to ljudstvo, tako bom nadnje privedel vse dobro, ki sem jim ga obljubil. 024 JER 032 043 Polja se bodo kupovala v tej deželi, o kateri pravite: ‚ Ta je zapuščena, brez človeka ali živali; ta je izročena v roke Kaldejcem.‘ 024 JER 032 044 Ljudje bodo polja kupovali za denar, podpisovali dokaze, jih pečatili in jemali priče v Benjaminovi deželi in v krajih okoli Jeruzalema, v Judovih mestih, gorskih mestih, dolinskih mestih in v mestih na jugu, kajti jaz bom njihovemu ujetništvu povzročil, da se vrne, ‘govori Gospod.“ 024 JER 033 001 Poleg tega je beseda od Gospoda drugič prišla Jeremiju, medtem ko je bil še zaprt na dvorišču ječe, rekoč: 024 JER 033 002 „Tako govori Gospod, ki to dela, Gospod, ki je to oblikoval, da to osnuje, Gospod je njegovo ime. 024 JER 033 003 ‚Kliči k meni in ti bom odgovoril in ti pokazal velike in mogočne stvari, ki jih ne poznaš.‘ 024 JER 033 004 Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog, glede hiš tega mesta in glede hiš Judovih kraljev, ki so zrušene z okopi in z mečem: 024 JER 033 005 ‚Prišli so, da se borijo s Kaldejci, toda to je, da jih napolnijo s trupli mož, katere sem umoril v svoji jezi in v svoji razjarjenosti in svoj obraz sem zaradi vse zlobnosti skril pred tem mestom. 024 JER 033 006 Glej, privedel bom zdravje in zdravilo, jih ozdravil in jim razodel obilje miru in resnice. 024 JER 033 007 Povzročil bom Judovemu ujetništvu in Izraelovemu ujetništvu, da se vrnejo in jih bom zgradil kakor poprej. 024 JER 033 008 Očistil jih bom pred vso njihovo krivičnostjo, s katero so grešili zoper mene, in oprostil jim bom vse njihove krivičnosti, s katerimi so grešili in s katerimi so se pregrešili zoper mene. 024 JER 033 009 To mi bo ime radosti, hvala in čast pred vsemi narodi zemlje, ki bodo slišali vse dobro, ki jim ga storim. Bali se bodo in trepetali zaradi vse dobrote in zaradi vsega uspevanja, katerega sem priskrbel.‘ 024 JER 033 010 Tako govori Gospod: ‚Ponovno se bo na tem kraju, za katerega pravite, [da] bo zapuščen, brez človeka in brez živali, celó v Judovih mestih in na ulicah Jeruzalema, ki so zapuščene, brez človeka in brez naseljenca in brez živali, slišal 024 JER 033 011 glas radosti in glas veselja, glas ženina in glas neveste, glas tistih, ki bodo rekli: ‚Hvalite Gospoda nad bojevniki, kajti Gospod je dober, kajti njegovo usmiljenje vztraja na veke, ‘in od teh, ki bodo prinašali žrtev hvale v Gospodovo hišo. Kajti povzročil bom vrnitev ujetništva dežele, kakor na začetku, ‘govori Gospod. 024 JER 033 012 Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Ponovno bo na tem kraju, ki je zapuščen, brez človeka in brez živali in v vseh njegovih mestih, prebivališče pastirjev, ki bodo svojim tropom povzročali, da se uležejo. 024 JER 033 013 V gorskih mestih, v dolinskih mestih, v mestih na jugu, v Benjaminovi deželi, v krajih okoli Jeruzalema in v Judovih mestih bodo tropi ponovno prehajali pod rokama tistega, ki jih prešteva, ‘govori Gospod. 024 JER 033 014 ‚Glej, prihajajo dnevi, ‘govori Gospod, ‚da bom izpolnil to dobro stvar, ki sem jo obljubil Izraelovi hiši in Judovi hiši. 024 JER 033 015 V tistih dneh in v tistem času, bom povzročil, da Davidu zraste Mladika pravičnosti, in on bo izvršil sodbo in pravičnost v deželi. 024 JER 033 016 V tistih dneh bo Juda rešen in [prestolnica] Jeruzalem bo varno prebivala, in to je ime, s katerim bo imenovana: ‚ Gospod, naša pravičnost.‘ 024 JER 033 017 Kajti tako govori Gospod: ‚Davidu nikoli ne bo manjkalo moža, da sedi na prestolu Izraelove hiše, 024 JER 033 018 niti ne bo duhovnikom Lévijevcem manjkal mož pred menoj, da daruje žgalne daritve in da vžiga jedilne daritve in da opravlja nenehno klavno daritev.‘“ 024 JER 033 019 Gospodova beseda je prišla Jeremiju, rekoč: 024 JER 033 020 „Tako govori Gospod: ‚Če lahko prelomite mojo zavezo dneva in mojo zavezo noči in da ne bo več dneva in noči v njunem obdobju, 024 JER 033 021 potem bo lahko tudi moja zaveza z Davidom, mojim služabnikom, prelomljena, da ne bi imel sina, da kraljuje na njegovem prestolu, in z duhovniki Lévijevci, mojimi služabniki. 024 JER 033 022 Kakor vojska neba ne more biti prešteta niti morski pesek izmerjen, tako bom pomnožil seme Davida, svojega služabnika in Lévijevce, ki mi služijo.‘“ 024 JER 033 023 Poleg tega je Gospodova beseda prišla Jeremiju, rekoč: 024 JER 033 024 „Mar ne preudarjaš tega, kar je to ljudstvo govorilo, rekoč: ‚Dve družini, kateri je Gospod izbral, je celó zavrgel?‘Tako so prezirali moje ljudstvo, da ne bi bilo več narod pred njimi.‘ 024 JER 033 025 Tako govori Gospod: ‚Če ne bi bilo moje zaveze z dnevom in nočjo in če ne bi določil odredb o nebu in zemlji, 024 JER 033 026 potem bom zavrgel Jakobovo seme in Davida, svojega služabnika, tako da ne bom vzel nobenega iz njegovega semena, da bi bili vladarji nad semenom Abrahama, Izaka in Jakoba, kajti njihovemu ujetništvu bom povzročil, da se vrnejo in se jih bom usmilil.‘“ 024 JER 034 001 Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, ko se je babilonski kralj Nebukadnezar, vsa njegova vojska, vsa zemeljska kraljestva njegovega gospostva in vse ljudstvo borilo zoper [prestolnico] Jeruzalem in zoper vsa njena mesta, rekoč: 024 JER 034 002 „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Pojdi in govori Judovemu kralju Sedekíju in mu povej: ‚Tako govori Gospod: ‚Glej, to mesto bom izročil v roko babilonskega kralja in ta ga bo požgal z ognjem. 024 JER 034 003 Ti ne boš pobegnil iz njegove roke, temveč boš zagotovo zajet in izročen v njegovo roko, in tvoje oči bodo gledale oči babilonskega kralja in ta bo govoril s teboj od ust do ust in šel boš v Babilon.‘“ 024 JER 034 004 Vendar poslušaj besedo od Gospoda, oh Judov kralj Sedekíja: „Tako govori Gospod o tebi: ‚Ne boš umrl pod mečem, 024 JER 034 005 temveč boš umrl v miru, in s sežigi [dišav] tvojim očetom, prejšnjim kraljem, ki so bili pred teboj, tako bodo sežgali dišave zate; in oni te bodo objokovali, rekoč: ‚Ah, gospod!‘Kajti jaz sem proglasil besedo, ‘govori Gospod.“ 024 JER 034 006 Potem je prerok Jeremija vse te besede govoril Judovemu kralju Sedekíju v Jeruzalemu, 024 JER 034 007 ko se je vojska babilonskega kralja borila zoper Jeruzalem in zoper vsa Judova mesta, ki so ostala, zoper Lahíš in zoper Azéko, kajti ta obrambna mesta so preostala od Judovih mest. 024 JER 034 008 To je beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, potem ko je kralj Sedekíja sklenil zavezo z vsem ljudstvom, ki je bilo v Jeruzalemu, da jim razglasi svobodo, 024 JER 034 009 da naj vsak človek pusti svojega sluga in vsak človek svojo deklo, ki je Hebrejec ali Hebrejka, oditi prosto, da ne bi nihče izmed teh služil samemu sebi, namreč svojemu bratu Judu. 024 JER 034 010 Torej ko so vsi princi in vse ljudstvo, ki je vstopilo v zavezo, slišalo, da naj bi vsak pustil svojega sluga in vsakdo svojo deklo, oditi prosto, da jim ne bi nihče izmed njih nič več služil, potem so ubogali in jim pustili oditi. 024 JER 034 011 Toda potem so se obrnili nazaj in veleli služabnikom in pomočnicam, katere so pustili oditi proste, da se vrnejo in jih privedli v podjarmljenje za služabnike in za pomočnice. 024 JER 034 012 Zato je Gospodova beseda prišla k Jeremiju od Gospoda, rekoč: 024 JER 034 013 „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Zavezo sem sklenil z vašimi očeti na dan, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti, rekoč: 024 JER 034 014 ‚Ob koncu sedmih let pustite oditi vsak mož svojega brata Hebrejca, ki ti je bil prodan; in ko ti je služil šest let, ga boš pustil od sebe oditi prostega.‘Toda vaši očetje mi niso prisluhnili niti nagnili svojega ušesa. 024 JER 034 015 In sedaj ste bili obrnjeni in storili pravilno v mojem pogledu v razglašanju svobode vsak človek svojemu sosedu; in pred menoj ste sklenili zavezo v hiši, ki je imenovana z mojim imenom. 024 JER 034 016 Toda obrnili ste se in oskrunili moje ime in veleli vsak človek svojemu služabniku in vsak mož svoji pomočnici, katere ste v njihovo zadovoljstvo spustili na svobodo, da se vrnejo in jih privedli v podjarmljenje, da so vam za služabnike in pomočnice.‘ 024 JER 034 017 Zato tako govori Gospod: ‚Niste mi prisluhnili v razglašanju svobode, vsak človek svojemu bratu in vsak človek svojemu sosedu. Glejte, razglašam vam svobodo, ‘govori Gospod, ‚meču, kužni bolezni in lakoti, in storil vam bom, da boste odstranjeni v vsa kraljestva zemlje. 024 JER 034 018 In jaz bom dal ljudi, ki so prestopali mojo zavezo, ki niso izpolnjevali besed zaveze, ki so jo sklenili pred menoj, ko so tele preklali na polovico in šli med njegovima deloma, 024 JER 034 019 Judove prince in jeruzalemske prince, evnuhe in duhovnike in vse ljudstvo dežele, ki so šli med deloma teleta; 024 JER 034 020 jaz jih bom celo izročil v roko njihovih sovražnikov in v roko tistih, ki jim strežejo po življenju. Njihova trupla bodo za hrano perjadi neba in zemeljskim živalim. 024 JER 034 021 Judovega kralja Sedekíja in njegove prince bom izročil v roko njihovih sovražnikov in v roko tistih, ki jim strežejo po življenju in v roko kralja babilonske vojske, ki so šli gor od vas. 024 JER 034 022 Glej, zapovedal bom, ‘govori Gospod, ‚in jim povzročil, da se vrnejo k temu mestu; in bojevali se bodo zoper njega, ga zavzeli in ga požgali z ognjem in jaz bom Judova mesta naredil opustošenje brez prebivalca.‘“ 024 JER 035 001 Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda v dneh Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, rekoč: 024 JER 035 002 „Pojdi v hišo Rehábovcev in jim govori in jih privedi v Gospodovo hišo, v eno izmed sob in jim daj piti vino.“ 024 JER 035 003 Potem sem vzel Jaazanjá, Jeremijevega sina, sina Habacinjájevega in njegove brate in vse njegove sinove in celotno hišo Rehábovcev; 024 JER 035 004 in jih privedel v Gospodovo hišo, v sobo sinov Hanána, Jigdaljájevega sina, Božjega moža, ki je bila pri sobi princev, ki je bila nad sobo Šalúmovega sina Maasejája, čuvaja vrat. 024 JER 035 005 Pred sinove hiše Rehábovcev sem postavil vrče, polne vina in čaše ter jim rekel: „Pijte vino.“ 024 JER 035 006 Toda rekli so: „Nobenega vina ne bomo pili, kajti Jonadáb, sin Rehába, naš oče, nam je zapovedal, rekoč: ‚Nobenega vina ne boste pili niti vi niti vaši sinovi na veke. 024 JER 035 007 Niti ne boste gradili hiše, niti sejali semena, niti sadili vinograda, niti imeli karkoli, temveč boste vse svoje dni prebivali v šotorih, da boste lahko mnogo dni živeli v deželi, kjer ste tujci.‘ 024 JER 035 008 Tako smo ubogali glas Rehábovega sina Jonadába, našega očeta, v vsem, kar nam je določil, da vse naše dni ne pijemo nobenega vina, ne mi, ne naše žene, ne naši sinovi niti naše hčere, 024 JER 035 009 niti da si ne gradimo hiš, da bi prebivali v njih, niti nimamo vinograda, niti polja, niti semena, 024 JER 035 010 temveč smo prebivali v šotorih in ubogali in storili glede na vse, kar nam je naš oče Jonadáb zapovedal. 024 JER 035 011 Toda pripetilo se je, ko je babilonski kralj Nebukadnezar prišel gor v to deželo, da smo rekli: ‚Pridimo in pojdimo v Jeruzalem zaradi strahu pred vojsko Kaldejcev in zaradi strahu pred sirsko vojsko‘in tako prebivamo pri Jeruzalemu.‘“ 024 JER 035 012 Potem je prišla beseda od Gospoda Jeremiju, rekoč: 024 JER 035 013 „Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Pojdite in povejte ljudem Juda in prebivalcem Jeruzalema: ‚Ali ne boste sprejeli poučevanja, da prisluhnete mojim besedam?‘govori Gospod. 024 JER 035 014 ‚Besede Rehábovega sina Jonadába, ki jih je zapovedal svojim sinovom, naj ne pijejo vina, se izvršujejo, kajti do današnjega dne ne pijejo, temveč ubogajo zapoved svojega očeta. Vendar sem vam jaz govoril, vzdigujoč zgodaj in govoreč, toda niste mi prisluhnili. 024 JER 035 015 K vam sem pošiljal tudi vse svoje služabnike preroke, vzdigujoče zgodaj in jih pošiljal, rekoč: ‚Vrnite se sedaj, vsakdo ali vsak človek iz svoje zle poti in poboljšate svoja dejanja in ne pojdite za drugimi bogovi, da jim služite in boste prebivali v deželi, ki sem jo dal vam in vašim očetom.‘Toda niste nagnili svojega ušesa niti mi niste prisluhnili. 024 JER 035 016 Ker sinovi Rehábovega sina Jonadába so izvajali zapoved svojega očeta, ki jim jo je zapovedal, toda to ljudstvo mi ni prisluhnilo, 024 JER 035 017 zato tako govori Gospod, Bog nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glejte, privedel bom nad Juda in nad vse prebivalce Jeruzalema, vse zlo, ki sem ga proglasil zoper njih, ker sem jim govoril, toda niso slišali, in klical k njim, toda niso odgovorili.‘“ 024 JER 035 018 Jeremija je hiši Rehábovcev rekel: „Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Ker ste ubogali zapoved Jonadába, svojega očeta in se držali vseh njegovih predpisov in storili glede na vse, kar vam je zapovedal, 024 JER 035 019 zato tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Rehábovemu sinu Jonadábu ne bo manjkal moški, da bi stal pred menoj na veke.‘“ 024 JER 036 001 Pripetilo se je v četrtem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, da je ta beseda prišla Jeremiju od Gospoda, rekoč: 024 JER 036 002 „Vzemi zvitek knjige in zapiši vanjo vse besede, ki sem ti jih govoril zoper Izrael in zoper Juda in zoper vse narode, od dneva, ko sem ti spregovoril, od Jošíjevih dni, celo do tega dne. 024 JER 036 003 Morda bo Judova hiša prisluhnila vsemu zlu, ki jim ga nameravam storiti, da se bodo lahko vrnili vsak človek iz svoje zle poti, da bi lahko odpustil njihovo krivičnost in njihov greh.“ 024 JER 036 004 Potem je Jeremija poklical Nerijájevega sina Baruha in Baruh je iz Jeremijevih ust zapisal vse besede od Gospoda, ki mu jih je povedal, v zvitek knjige. 024 JER 036 005 Jeremija je zapovedal Baruhu, rekoč: „Jaz sem zaprt; ne morem iti v Gospodovo hišo. 024 JER 036 006 Zato pojdi ti in beri iz zvitka, katerega si zapisal iz mojih ust, besede od Gospoda v ušesa ljudstva, v Gospodovi hiši, na dan posta, in bral jih boš tudi v ušesa vsega Juda, ki pride iz njihovih mest. 024 JER 036 007 Morda bodo predstavili svojo ponižno prošnjo pred Gospodom in se bodo vrnili vsak iz svoje zle poti, kajti velika je jeza in razjarjenost, ki jo je Gospod proglasil zoper to ljudstvo.“ 024 JER 036 008 Nerijájev sin Baruh je storil glede na vse, kar mu je prerok Jeremija zapovedal, ko je iz knjige bral besede od Gospoda v Gospodovi hiši. 024 JER 036 009 Pripetilo se je v petem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, v devetem mesecu, da so razglasili post pred Gospodom vsemu ljudstvu v Jeruzalemu in vsemu ljudstvu, ki je iz Judovih mest prišlo v Jeruzalem. 024 JER 036 010 Potem je Baruh v knjigi bral Jeremijeve besede v Gospodovi hiši, v sobi Gemarjája, Šafánovega sina, pisarja, na višjem dvoru, ob vhodu novih velikih vrat Gospodove hiše, v ušesa vsega ljudstva. 024 JER 036 011 Ko je Mihajá, sin Gemarjája, sin Šafána, iz knjige slišal vse Gospodove besede, 024 JER 036 012 je potem odšel dol v kraljevo hišo, v pisarjevo sobo. Glej, vsi princi so sedeli tam, celó pisar Elišamá in Šemajájev sin Delajája in Ahbórjev sin Elnatána, Šafánov sin Gemarjá in Hananjájev sin Sedekíja in vsi princi. 024 JER 036 013 Potem jim je Mihajá naznanil vse besede, ki jih je slišal, ko je Baruh bral knjigo v ušesa ljudstva. 024 JER 036 014 Zatorej so vsi princi k Baruhu poslali Jehudíja, sina Netanjája, sina Šelemjája, sina Kušíja, rekoč: „V svojo roko vzemi zvitek, katerega si prebral v ušesa ljudstva in pridi.“Tako je Nerijájev sin Baruh vzel zvitek v svojo roko in prišel k njim. 024 JER 036 015 Rekli so mu: „Usedi se sedaj in preberi to v naša ušesa.“Tako je Baruh to prebral v njihova ušesa. 024 JER 036 016 Pripetilo se je torej, ko so slišali vse besede, da so bili prestrašeni, tako eni kakor drugi in rekli Baruhu: „Zagotovo bomo o vseh teh besedah povedali kralju.“ 024 JER 036 017 Baruha pa so vprašali, rekoč: „Sedaj nam povej: ‚Kako si zapisal vse te besede pri njegovih ustih?‘“ 024 JER 036 018 Potem jim je Baruh odgovoril: „On mi je vse te besede proglasil s svojimi usti, jaz pa sem jih s črnilom zapisal v knjigo.“ 024 JER 036 019 Potem so princi rekli Baruhu: „Pojdi, skrij se, ti in Jeremija. Naj noben človek ne ve kje sta.“ 024 JER 036 020 Vstopili so h kralju na dvor, toda zvitek so položili v sobo pisarja Elišamá in vse besede povedali kralju v ušesa. 024 JER 036 021 Tako je kralj poslal Jehudíja, da prinese zvitek in ta ga je vzel iz sobe pisarja Elišamája. In Jehudí ga je prebral v ušesa kralja in v ušesa vseh princev, ki so stali poleg kralja. 024 JER 036 022 Torej kralj je sedel v zimski hiši, v devetem mesecu, in tam je bil ogenj, ki je pred njim gorel na ognjišču. 024 JER 036 023 Pripetilo se je, da ko je Jehudí prebral tri ali štiri stolpce, je on to odrezal z nožkom in to vrgel v ogenj, ki je bil na ognjišču, dokler ni bil ves zvitek použit v ognju, ki je bil na ognjišču. 024 JER 036 024 Vendar niso bili prestrašeni, niti pretrgali svojih oblek, niti kralj, niti katerikoli izmed njegovih služabnikov, ki so slišali vse te besede. 024 JER 036 025 Kljub temu so Elnatán, Delajá in Gemarjá posredovali h kralju, da ne bi zažgal zvitka, toda ni jih hotel poslušati. 024 JER 036 026 Toda kralj je zapovedal Jerahmeélu, sinu Hameleha in Serajáju, sinu Azriéla in Šelemjájevemu sinu Abdeélu, da primejo pisarja Baruha in preroka Jeremija, toda Gospod ju je skril. 024 JER 036 027 Potem je Jeremiju prišla beseda od Gospoda, potem ko je kralj sežgal zvitek in besede, ki jih je Baruh zapisal pri Jeremijevih ustih, rekoč: 024 JER 036 028 „Ponovno si vzemi drug zvitek in nanj zapiši vse prejšnje besede, ki so bile na prvem zvitku, katerega je Judov kralj Jojakím sežgal. 024 JER 036 029 Judovemu kralju Jojakímu pa boš rekel: ‚Tako govori Gospod: ‚Ti si sežgal ta zvitek, rekoč: ‚Zakaj si pisal tja noter, rekoč: ‚Babilonski kralj bo zagotovo prišel in uničil to deželo in bo povzročil, da sta od tam odvzeta človek in žival?‘‘ 024 JER 036 030 Zato tako govori Gospod o Judovem kralju Jojakímu: ‚Nikogar ne bo imel, da sedi na Davidovem prestolu, in njegovo truplo bo vrženo ven, podnevi v vročino in ponoči v zmrzal. 024 JER 036 031 Kaznoval ga bom, njegovo seme in njegove služabnike zaradi njihove krivičnosti in jaz bom privedel nadnje, nad prebivalce Jeruzalema in nad Judove može, vse zlo, katerega sem proglasil zoper njih; toda niso mi prisluhnili.‘“ 024 JER 036 032 Potem je Jeremija vzel drug zvitek in ga izročil pisarju Baruhu, Nerijájevemu sinu, ki je iz Jeremijevih ust nanj zapisal vse besede iz knjige, ki jo je Judov kralj Jojakím sežgal v ognju. Poleg teh so jim bile dodane mnoge druge podobne besede. 024 JER 037 001 Kralj Sedekíja, sin Jošíja, je zakraljeval namesto Jojakímovega sina Konija, katerega je babilonski kralj Nebukadnezar postavil za kralja v Judovi deželi. 024 JER 037 002 Toda niti on niti njegovi služabniki niti ljudstvo dežele, ni prisluhnilo Gospodovim besedam, ki jih je govoril po preroku Jeremiju. 024 JER 037 003 Kralj Sedekíja je poslal Šelemjájevega sina Juhála in duhovnika Cefanjája, Maasejájevega sina, k preroku Jeremiju, rekoč: „Moli za nas sedaj h Gospodu, našemu Bogu.“ 024 JER 037 004 Torej Jeremija je prihajal in odhajal ven med ljudstvom, kajti niso ga vtaknili v ječo. 024 JER 037 005 Potem je faraonova vojska prišla naprej iz Egipta. Ko so Kaldejci, ki so oblegali Jeruzalem, slišali novice o njih, so se umaknili od Jeruzalema. 024 JER 037 006 Potem je prišla beseda od Gospoda preroku Jeremiju, rekoč: 024 JER 037 007 „Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Tako boš rekel Judovemu kralju, ki te je poslal k meni, da poizveduješ od mene: ‚Glej, faraonova vojska, ki je prišla naprej, da vam pomaga, se bo vrnila v Egipt, v svojo lastno deželo. 024 JER 037 008 Kaldejci pa bodo ponovno prišli in se borili zoper to mesto, ga zavzeli in požgali z ognjem.‘ 024 JER 037 009 Tako govori Gospod: ‚Ne zavajajte same sebe, rekoč: ‚Kaldejci bodo zagotovo odšli od nas, ‘kajti ne bodo odšli. 024 JER 037 010 Kajti čeprav bi udarili celotno vojsko Kaldejcev, ki se bori zoper vas in bi tam med njimi preostali samo ranjeni možje, bi se vendar vzdignili vsak človek v svojem šotoru in to mesto požgali z ognjem.‘“ 024 JER 037 011 Pripetilo se je, ko je bila vojska Kaldejcev odrezana izpred Jeruzalema zaradi strahu pred faraonovo vojsko, da 024 JER 037 012 je potem Jeremija odšel naprej iz Jeruzalema, da gre v Benjaminovo deželo, da bi se oddvojil tja, v sredo ljudstva. 024 JER 037 013 Ko je bil v velikih vratih Benjamina, je bil tam poveljnik straže, katerega ime je bilo Jirijá, sin Šelemjája, sin Hananjá, in ta je prijel preroka Jeremija, rekoč: „Ti bežiš stran h Kaldejcem.“ 024 JER 037 014 Potem je Jeremija rekel: „ To je napačno. Jaz ne bežim h Kaldejcem.“Toda ta mu ni prisluhnil. Tako je Jirijá prijel Jeremija in ga privedel k princem. 024 JER 037 015 Zakaj princi so bili ogorčeni nad Jeremijem, ga udarili in ga vtaknili v ječo, v hišo pisarja Jonatana, kajti le-to so naredili za ječo. 024 JER 037 016 Ko je Jeremija vstopil v jetniško jamo in v kabine, je Jeremija tam ostal mnogo dni. 024 JER 037 017 Potem je kralj Sedekíja poslal in ga potegnil ven. Kralj ga je na skrivnem vprašal v svoji hiši in rekel: „Ali je kakršnakoli beseda od Gospoda?“Jeremija je rekel: „Je, kajti, “je rekel, „izročen boš v roko babilonskega kralja.“ 024 JER 037 018 Poleg tega je Jeremija rekel kralju Sedekíju: „Kaj sem se pregrešil zoper tebe ali zoper tvoje služabnike ali zoper to ljudstvo, da ste me vtaknili v ječo? 024 JER 037 019 Kje so sedaj vaši preroki, ki so vam prerokovali, rekoč: ‚Babilonski kralj ne bo prišel zoper vas niti zoper to deželo.‘ 024 JER 037 020 Zatorej poslušaj sedaj, prosim te, oh moj gospod kralj. Naj bo moja ponižna prošnja, prosim te, sprejeta pred teboj, da mi ne povzročiš, da se vrnem k hiši pisarja Jonatana, da tam ne umrem. 024 JER 037 021 Potem je kralj Sedekíja zapovedal, da naj Jeremija pošljejo na dvorišče ječe in da mu dnevno dajejo kos kruha iz pekarske ulice, dokler ne bi bil ves kruh v mestu porabljen. Tako je Jeremija ostal na dvorišču ječe. 024 JER 038 001 Potem so Matánov sin Šefatjá, Pašhúrjev sin Gedaljá, Šelemjájev sin Juhál in Malkijájajev sin Pašhúr slišali besede, ki jih je Jeremija govoril vsemu ljudstvu, rekoč: 024 JER 038 002 „Tako govori Gospod: ‚Kdor preostaja v tem mestu, bo umrl pod mečem, z lakoto in s kužno boleznijo, toda kdor gre naprej h Kaldejcem, bo živel, kajti svoje življenje bo imel za plen in bo živel.‘ 024 JER 038 003 Tako govori Gospod: ‚To mesto bo zagotovo izročeno v roko kralja babilonske vojske, ki ga bo zavzel.‘“ 024 JER 038 004 Zato so princi rekli kralju: „Rotimo te, naj bo ta človek usmrčen, kajti on tako slabi roke bojevnikov, ki preostajajo v tem mestu in roke vsega ljudstva, ko jim govori takšne besede, kajti ta človek ne išče blaginje tega ljudstva, temveč škodo.“ 024 JER 038 005 Potem je kralj Sedekíja rekel: „Glejte, v vaši roki je, kajti kralj ni tisti, ki lahko stori kakršnokoli stvar zoper vas.“ 024 JER 038 006 Potem so prijeli Jeremija in ga vrgli v odprtino jame Malkijája, sina Hameleha, ki je bila na dvorišču ječe in Jeremija so spustili dol z vrvmi. Tam v jami pa ni bilo vode ampak blato. Tako se je Jeremija pogreznil v blato. 024 JER 038 007 Torej ko je Ebed Meleh, Etiopec, eden izmed evnuhov, ki je bil v kraljevi hiši, slišal, da so Jeremija vtaknili v jamo; kralj je takrat sedel v Benjaminovih velikih vratih; 024 JER 038 008 je Ebed Meleh odšel naprej iz kraljeve hiše in kralju spregovoril, rekoč: 024 JER 038 009 „Moj gospod kralj, ti možje so storili zlo v vsem, kar so storili preroku Jeremiju, katerega so vrgli v jamo, in verjetno bo umrl zaradi lakote na kraju kjer je, kajti v mestu ni več kruha.“ 024 JER 038 010 Potem je kralj ukazal Etiopcu Ebed Melehu, rekoč: „Vzemi od tod trideset mož s seboj in dvigni preroka Jeremija iz jame preden umre.“ 024 JER 038 011 Tako je Ebed Meleh s seboj vzel može in odšel v kraljevo hišo pod zakladnico in od tam vzel stara zakrpana oblačila in stare cunje ter jih z vrvmi spustil dol v jamo k Jeremiju. 024 JER 038 012 Etiopec Ebed Meleh je rekel Jeremiju: „Deni si ta stara zakrpana oblačila in stare cunje pod svoja ramena pod vrvi.“Jeremija je tako storil. 024 JER 038 013 Tako so Jeremija potegnili gor z vrvmi in ga vzeli iz jame in Jeremija je ostal na dvorišču ječe. 024 JER 038 014 Potem je kralj Sedekíja poslal in vzel preroka Jeremija k sebi v tretji vhod, ki je v Gospodovi hiši. Kralj je rekel Jeremiju: „Vprašal te bom stvar, ničesar ne prikrij pred menoj.“ 024 JER 038 015 Potem je Jeremija rekel Sedekíju: „Če ti to razglasim, mar me ne boš zagotovo usmrtil? In če ti dam nasvet, mar mi boš prisluhnil?“ 024 JER 038 016 Tako je kralj Sedekíja na skrivnem prisegel Jeremiju, rekoč: „ Kakor živi Gospod, ki nam je naredil to dušo, te ne bom usmrtil niti te ne bom dal v roko teh mož, ki ti strežejo po življenju.“ 024 JER 038 017 Potem je Jeremija rekel Sedekíju: „Tako govori Gospod, Bog nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Če boš zagotovo šel naprej k princem babilonskega kralja, potem bo tvoja duša živela in to mesto ne bo sežgano z ognjem in živel boš ti in tvoja hiša, 024 JER 038 018 toda če ne boš šel naprej k princem babilonskega kralja, potem bo to mesto dano v roke Kaldejcem in požgali ga bodo z ognjem in ne boš pobegnil iz njihove roke.“ 024 JER 038 019 Kralj Sedekíja pa je rekel Jeremiju: „Bojim se Judov, ki so prebegnili h Kaldejcem, da me ne bi izročili v njihovo roko in bi se mi posmehovali.“ 024 JER 038 020 Toda Jeremija je rekel: „Ne bodo te izročili. Ubogaj, rotim te, glas Gospoda, ki ti ga govorim. Tako bo dobro s teboj in tvoja duša bo živela. 024 JER 038 021 Toda če zavrneš iti naprej, je to beseda, ki mi jo je pokazal Gospod: 024 JER 038 022 ‚Glej, vse ženske, ki so preostale v hiši Judovega kralja, bodo privedene k princem babilonskega kralja in te ženske bode rekle: ‚Tvoji prijatelji so te zavedli in prevladali zoper tebe. Tvoja stopala so pogreznjena v blato in oni so se umaknili nazaj.‘ 024 JER 038 023 Tako bodo privedli ven vse tvoje žene in tvoje otroke h Kaldejcem in ne boš ušel iz njihove roke, temveč boš zajet z roko babilonskega kralja in povzročil boš, da bo to mesto sežgano z ognjem.‘“ 024 JER 038 024 Potem je Sedekíja rekel Jeremiju: „Naj noben človek ne izve o teh besedah in ne boš umrl. 024 JER 038 025 Toda če princi slišijo, da sem govoril s teboj in pridejo k tebi in ti rečejo: ‚Razglasi nam sedaj, kaj si rekel kralju, ne skrivaj tega pred nami in ne bomo te usmrtili; in tudi kaj je kralj rekel tebi.‘ 024 JER 038 026 Potem jim boš rekel: ‚Svojo ponižno prošnjo sem predstavil pred kraljem, da mi ne bi povzročil, da se vrnem v Jonatanovo hišo, da bi tam umrl.‘ 024 JER 038 027 Potem so prišli vsi princi k Jeremiju in ga vprašali in ta jim je povedal glede na vse te besede, ki jih je kralj zapovedal. Tako so prenehali govoriti z njim, kajti zadeva ni bila zaznana. 024 JER 038 028 Tako je Jeremija prebival na dvorišču ječe do dne, ko je bil Jeruzalem zavzet. Bil je tam, ko je bila Jeruzalem zavzet. 024 JER 039 001 V devetem letu Judovega kralja Sedekíja, v desetem mesecu, je prišel babilonski kralj Nebukadnezar in vsa njegova vojska, zoper Jeruzalem in ga oblegal. 024 JER 039 002 In v enajstem letu Sedekíja, v četrtem mesecu, devetega dne meseca, je bilo mesto predrto. 024 JER 039 003 Vsi princi babilonskega kralja so vstopili in sedli v srednja velika vrata, celó Nergál Sarécer, Samgár Nebú, Sar Sehím, Rab-saris, Nergál Sarécer, Rab–mag, z vsem preostankom princev babilonskega kralja. 024 JER 039 004 Pripetilo se je, da ko so jih Judov kralj Sedekíja in vsi bojevniki zagledali, potem so zbežali in odšli naprej iz mesta ponoči po poti kraljevega vrta, ob velikih vratih med obema zidovoma, in odšel je ven po poti ravnine. 024 JER 039 005 Toda kaldejska vojska jih je zasledovala in Sedekíja dohitela na ravninah Jerihe. Ko so ga prijeli, so ga privedli k babilonskemu kralju Nebukadnezarju v Riblo, v Hamátovo deželo, kjer je ta podal razsodbo nad njim. 024 JER 039 006 Potem je babilonski kralj usmrtil Sedekíjeve sinove v Ribli, pred njegovimi očmi. Prav tako je babilonski kraj usmrtil vse Judove plemiče. 024 JER 039 007 Poleg tega je iztaknil Sedekíjeve oči in ga zvezal z verigami, da ga odvede v Babilon. 024 JER 039 008 Kaldejci so požgali kraljevo hišo in hiše ljudi z ognjem in porušili zidove Jeruzalema. 024 JER 039 009 Potem je Nebuzaradán, poveljnik straže odvedel ujetništvo v Babilon, preostanek ljudstva, ki je ostal v mestu in tiste, ki so pobegnili proč, ki so prebegnili k njemu, s preostankom ljudstva, ki je preostalo. 024 JER 039 010 Toda Nebuzaradán, poveljnik straže je pustil revne izmed ljudstva, ki niso imeli ničesar, v Judovi deželi in jim obenem dal vinograde in polja. 024 JER 039 011 Torej babilonski kralj Nebukadnezar je dal naročilo glede Jeremija Nebuzaradánu, poveljniku straže, rekoč: 024 JER 039 012 „Vzemi ga in dobro glej nanj in ne stori mu nič hudega, temveč mu stori celo tako, kakor ti bo rekel.“ 024 JER 039 013 Tako je poslal Nebuzaradána, poveljnika straže, Nebušazbána, Rab-sarisa, Nergál Sarécerja, Rab-maga in vse kralje babilonskih princev; 024 JER 039 014 celo oni so poslali in vzeli Jeremija iz dvorišča ječe ter ga predali Gedaljáju, sinu Ahikáma, sinu Šafána, da bi ga odvedel domov. Tako je prebival med ljudstvom. 024 JER 039 015 Torej beseda od Gospoda je prišla Jeremiju, medtem ko je bil zaprt na dvorišču ječe, rekoč: 024 JER 039 016 „Pojdi in spregovori Etiopcu Ebed Melehu, rekoč: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glej, svoje besede bom privedel nad to mesto v zlo in ne v dobro, in le-te bodo na ta dan dovršene pred teboj. 024 JER 039 017 Temveč te bom osvobodil na ta dan, ‘govori Gospod: ‚in ne boš izročen v roko mož, katerih se bojiš. 024 JER 039 018 Kajti jaz te bom zagotovo osvobodil in ne boš padel pod mečem, temveč ti bo tvoje življenje za plen, ker si svoje zaupanje položil vame, ‘govori Gospod.“ 024 JER 040 001 Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda, potem ko ga je Nebuzaradán, poveljnik straže, pustil oditi iz Rame, ko ga je vzel zvezanega z verigami, izmed vseh tistih, ki so bili odvedeni ujeti iz Jeruzalema in Juda v Babilon. 024 JER 040 002 Poveljnik straže je vzel Jeremija in mu rekel: „ Gospod, tvoj Bog, je proglasil to zlo nad tem krajem. 024 JER 040 003 Torej Gospod je to privedel in storil glede na to, kakor je rekel, ker ste grešili zoper Gospoda in niste ubogali njegovega glasu, zato je nad vas prišla ta stvar. 024 JER 040 004 Sedaj, glej, danes sem ti razvezal verige, ki so bile na tvoji roki. Če se ti zdi dobro, da prideš z menoj v Babilon, dopusti, in jaz bom naklonjeno gledal nate. Toda če se ti zdi bolno, da prideš z menoj v Babilon, se ogni. Glej, vsa dežela je pred teboj. Kamor se ti zdi dobro in primerno zate, da greš, tja pojdi.“ 024 JER 040 005 Torej medtem ko še ni odšel nazaj, je rekel: „Prav tako pojdi nazaj h Gedaljáju, Ahikámovemu sinu, Šafánovemu sinu, katerega je babilonski kralj naredil voditelja nad Judovimi mesti in prebivaj z njim med ljudstvom, ali pa pojdi kamorkoli se ti zdi primerno, da greš.“Tako mu je poveljnik straže izročil živež in nagrado ter ga pustil oditi. 024 JER 040 006 Potem je Jeremija odšel h Ahikámovemu sinu Gedaljáju v Micpo, in prebival z njim med ljudstvom, ki je ostalo v deželi. 024 JER 040 007 Torej, ko so vsi poveljniki sil, ki so bile na poljih, celó oni in njihovi možje, slišali, da je babilonski kralj postavil Gedaljájevega sina Ahikáma za voditelja v deželi in mu izročil može, ženske, otroke in od revnih iz dežele, izmed teh, ki niso bili odvedeni v ujetništvo v Babilon, 024 JER 040 008 potem so prišli h Gedaljáju v Micpo, celo Netanjájev sin Jišmaél, Johanán in Jonatan, Karéahova sinova in Tanhúmetov sin Serajá in sinovi Efája Netófčana in Jaazanjá, sin Maahčána, oni in njihovi možje. 024 JER 040 009 Gedaljájev sin Ahikám, Šafánov sin, je prisegel njim in njihovim možem, rekoč: „Ne bojte se služiti Kaldejcem. Prebivajte v deželi in služite babilonskemu kralju in bo dobro z vami. 024 JER 040 010 Kar se mene tiče, glejte, prebival bom v Micpi, da služim Kaldejcem, ki bodo prišli k nam, toda vi zbirajte vino, poletno sadja in olje ter jih dajajte v svoje posode in prebivajte v svojih mestih, ki ste jih vzeli.“ 024 JER 040 011 Podobno, ko so vsi Judje, ki so bili v Moábu in med Amónci in v Edómu in ki so bili v vseh deželah, slišali, da je babilonski kralj pustil Judu ostanek in da je nad njimi postavil Gedaljája, sina Ahikáma, sina Šafána; 024 JER 040 012 celo vsi Judje so se vrnili iz vseh krajev, kamor so bili pognani ter prišli v Judovo deželo, h Gedaljáju v Micpo in zbrali zelo veliko vina in poletnega sadja. 024 JER 040 013 Poleg tega so Karéahov sin Johanán in vsi poveljniki sil, ki so bili na poljih, prišli h Gedaljáju v Micpo 024 JER 040 014 in mu rekli: „Ali zagotovo veš, da je Baalís, kralj Amóncev, poslal Netanjájevega sina Jišmaéla, da te ubije?“Toda Ahikámov sin Gedaljá jim ni verjel. 024 JER 040 015 Potem je Karéahov sin Johanán na skrivnem spregovoril Gedaljáju v Micpi: „Pusti me, prosim te in ubil bom Netanjájevega sina Jišmaéla in noben človek tega ne bo vedel. Čemu naj bi te ta ubil, da bi se vsi Judi, ki so zbrani k tebi, razkropili in preostanek Juda propade?“ 024 JER 040 016 Toda Ahikámov sin Gedaljá je rekel Karéahovemu sinu Johanánu: „Ne boš storil te stvari, kajti napačno govoriš o Jišmaélu.“ 024 JER 041 001 Pripetilo se je torej v sedmem mesecu, da je Netanjájev sin Jišmaél, sin Elišamá, iz kraljevega semena in kraljevi princi, celo deset mož z njim, prišlo h Ahikámovemu sinu Gedaljáju v Micpo; in tam so skupaj jedli kruh v Micpi. 024 JER 041 002 Potem se je dvignil Netanjájev sin Jišmaél in deset mož, ki so bili z njim in z mečem udarili Gedaljája, sina Ahikáma, sina Šafána in ga usmrtili, katerega je babilonski kralj naredil voditelja nad deželo. 024 JER 041 003 Jišmaél je usmrtil tudi vse Jude, ki so bili z njim, celó z Gedaljájem pri Micpi in Kaldejce, ki so bili najdeni tam in bojevnike. 024 JER 041 004 Drugega dne se je pripetilo, potem ko je bil umorjen Gedaljá, pa noben človek tega ni vedel, 024 JER 041 005 da so tam prišli nekateri iz Sihema, iz Šila in iz Samarije, celó osemdeset mož, ki so imeli svoje brade obrite, svoja oblačila pretrgana in razpraskani, z daritvami in kadilom v svoji roki, da jih prinesejo h Gospodovi hiši. 024 JER 041 006 Netanjájev sin Jišmaél je odšel naprej iz Micpe, da jih sreča, jokajoč vso pot, medtem ko je šel. Pripetilo se je, ko jih je srečal, da jim je rekel: „Pridite h Ahikámovemu sinu Gedaljáju. 024 JER 041 007 Bilo je tako, da ko so prišli v sredo mesta, da jih je Netanjájev sin Jišmaél usmrtil in jih vrgel v sredo jame, on in možje, ki so bili z njim. 024 JER 041 008 Toda med njimi je bilo najdenih deset mož, ki so Jišmaélu rekli: „Ne ubij nas, kajti zaklade imamo na polju, od pšenice, od ječmena, od olja in od medu.“Tako je potrpel in jih ni ubil med njihovimi brati. 024 JER 041 009 Torej jama, kamor je Jišmaél vrgel vsa trupla mož, katere je umoril zaradi Gedaljája, je bila tista, ki jo je kralj Asá naredil zaradi strahu pred Bašájem, Izraelovim kraljem, in Netanjájev sin Jišmaél jo je napolnil s tistimi, ki so bili umorjeni. 024 JER 041 010 Potem je Jišmaél odvedel proč ujetništvo, ves preostanek ljudstva, ki so bili v Micpi, celó kraljeve hčere in vse ljudstvo, ki je ostalo v Micpi, katere je Nebuzaradán, poveljnik straže, predal Ahikámovemu sinu Gedaljáju in Netanjájev sin Jišmaél jih je ujete odvedel in odšel, da bi prešel k Amóncem. 024 JER 041 011 Toda, ko so Karéahov sin Johanán in vsi poveljniki sil, ki so bili z njim, slišali o vsem zlu, ki ga je storil Netanjájev sin Jišmaél, 024 JER 041 012 so potem vzeli vse može in odšli, da se bojujejo z Netanjájevim sinom Jišmaélom in ga našli pri velikih vodah, ki so v Gibeónu. 024 JER 041 013 Pripetilo se je torej, da ko je vse ljudstvo, ki je bilo z Jišmaélom, videlo Karéahovega sina Johanána in vse poveljnike sil, ki so bili z njim, da je bilo potem veselo. 024 JER 041 014 Tako se je vse ljudstvo, ki ga je Jišmaél odvedel proč ujete iz Micpe, obrnilo okrog in se vrnilo in šlo h Karéahovemu sinu Johanánu. 024 JER 041 015 Toda Netanjájev sin Jišmaél je od Johanána pobegnil z osmimi možmi in odšel k Amóncem. 024 JER 041 016 Potem so Karéahov sin Johanán in vsi poveljniki sil, ki so bili z njim, vzeli ves preostanek ljudstva, katere je povrnil od Netanjájevega sina Jišmaéla iz Micpe, potem, ko je umoril Ahikámovega sina Gedaljája, celó mogočne bojevnike, ženske, otroke in evnuhe, katere je ponovno privedel iz Gibeóna. 024 JER 041 017 Odrinili so in prebivali v prebivališču Kimhám, ki je pri Betlehemu, da gredo, da vstopijo v Egipt 024 JER 041 018 zaradi Kaldejcev, kajti bali so se jih, ker je Netanjájev sin Jišmaél umoril Ahikámovega sina Gedaljája, katerega je babilonski kralj postavil za voditelja v deželi. 024 JER 042 001 Potem so se vsi poveljniki sil, Karéahov sin Johanán, Hošajájev sin Jaazanjá in vse ljudstvo, od najmanjših celo do največjih, približali 024 JER 042 002 in rekli preroku Jeremiju: „Rotimo te, naj bo naša ponižna prošnja sprejeta pred teboj in prosi za nas h Gospodu, svojemu Bogu, celó za ves ta preostanek; (kajti nas je ostalo samo malo od mnogih, kakor nas tvoje oči gledajo) 024 JER 042 003 da nam Gospod, tvoj Bog, lahko pokaže pot, po kateri lahko hodimo in stvar, ki jo lahko delamo.“ 024 JER 042 004 Potem jim je prerok Jeremija rekel: „Slišal sem vas. Glejte, molil bom za vas h Gospodu, vašemu Bogu, glede vaših besed, in zgodilo se bo, da katerokoli stvar vam bo Gospod odgovoril, vam bom to oznanil. Ničesar ne bom zadržal pred vami.“ 024 JER 042 005 Potem so rekli Jeremiju: „ Gospod bodi resnična in zvesta priča med nami, če ne storimo celo glede vseh stvari, zaradi katerih te je Gospod, tvoj Bog, poslal k nam. 024 JER 042 006 Bodisi je to dobro ali če je to zlo, ubogali bomo glas Gospoda, našega Boga, h kateremu smo te poslali, da bo lahko dobro z nami, ko ubogamo glas Gospoda, našega Boga.“ 024 JER 042 007 Po desetih dneh se je pripetilo, da je beseda od Gospoda prišla k Jeremiju. 024 JER 042 008 Potem je poklical Karéahovega sina Johanána in vse poveljnike sil, ki so bili z njim in vse ljudstvo, od najmanjšega, celo do največjega 024 JER 042 009 in jim rekel: „Tako govori Gospod, Izraelov Bog, h kateremu ste me poslali, da pred njim predložim vašo ponižno prošnjo: 024 JER 042 010 ‚Če boste mirno ostali v tej deželi, potem vas bom gradil in vas ne bom podiral, sadil vas bom in vas ne bom ruval, kajti pokesal sem se zla, katerega sem vam storil. 024 JER 042 011 Ne bojte se babilonskega kralja, katerega se bojite. Ne bojte se ga, ‘govori Gospod. ‚kajti jaz sem z vami, da vas rešim in da vas osvobodim iz njegove roke. 024 JER 042 012 Pokazal vam bom usmiljenja, da bo lahko imel usmiljenje nad vami in vam povzroči, da se vrnete k svoji lastni deželi. 024 JER 042 013 Toda če rečete: ‚Ne bomo prebivali v tej deželi niti ne bomo ubogali glasu Gospoda, tvojega Boga, 024 JER 042 014 rekoč: ‚Ne, temveč bomo šli v egiptovsko deželo, kjer ne bomo videli nobene vojne niti slišali zvoka šofarja niti ne imeli lakote kruha in bomo tam prebivali.‘‘ 024 JER 042 015 Sedaj torej poslušajte Gospodovo besedo, vi, Judov ostanek: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Če v celoti naravnate svoje obraze, da vstopite v Egipt in greste, da začasno prebivate tam, 024 JER 042 016 potem se bo zgodilo, da vas bo meč, ki ste se ga bali, tam, v egiptovski deželi, dohitel in lakota, katere ste se bali, bo tesno sledila za vami tja v Egipt, in tam boste umrli. 024 JER 042 017 Tako bo z vsemi ljudmi, ki bodo svoje obraze naravnali, da gredo v Egipt, da začasno prebivajo tam. Umrli bodo pod mečem, od lakote, od kužne bolezni in nihče izmed njih ne bo preostal ali pobegnil pred zlom, katerega bom privedel nadnje.‘ 024 JER 042 018 Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Kakor je bila moja jeza in moja razjarjenost izlita nad prebivalce Jeruzalema, tako bo moja razjarjenost izlita nad vas, ko boste vstopili v Egipt, in vi boste preziranje, osuplost, prekletstvo in graja; in ne boste več videli tega kraja.‘“ 024 JER 042 019 Gospod je glede vas rekel: „Oh vi, Judov preostanek: ‚Ne pojdite v Egipt. Zagotovo vem, da sem vas ta dan opomnil. 024 JER 042 020 Kajti pretvarjali ste se v svojih srcih, ko ste me poslali h Gospodu, svojemu Bogu, rekoč: ‚Moli za nas h Gospodu, našemu Bogu, in glede na vse to, kar ti bo Gospod, naš Bog, rekel, tako nam razglasi in bomo to storili.‘ 024 JER 042 021 Sedaj sem vam ta dan to razglasil, toda vi niste ubogali glasu Gospoda, svojega Boga niti nobene stvari, za katero me je poslal k vam. 024 JER 042 022 Zdaj torej zagotovo vedite, da boste umrli pod mečem, od lakote in od kužne bolezni na kraju, kamor želite iti in začasno prebivati.“ 024 JER 043 001 Pripetilo se je, da ko je Jeremija končal govorjenje vsemu ljudstvo vse besede Gospoda, njihovega Boga, za katere ga je Gospod, njihov Bog, poslal k njim, celó vse te besede, 024 JER 043 002 so potem spregovorili Hošajájev sin Azarjá, Karéahov sin Johanán in vsi ponosni možje, rekoč Jeremiju: „Napačno govoriš. Gospod, naš Bog, te ni poslal, da rečeš: ‚Ne pojdite v Egipt, da začasno prebivate tam, ‘ 024 JER 043 003 temveč te je Nerijájev sin Baruh naravnal zoper nas, da nas izročiš v roko Kaldejcev, da bi nas oni lahko usmrtili in nas odvedli ujetnike v Babilon.“ 024 JER 043 004 Tako Karéahov sin Johanán, vsi poveljniki sil in vse ljudstvo niso ubogali glasu Gospoda, da prebivajo v Judovi deželi, 024 JER 043 005 temveč so Karéahov sin Johanán in vsi poveljniki sil vzeli ves Judov preostanek, ki se je vrnil iz vseh narodov, kamor so bili pognani, da prebivajo v Judovi deželi; 024 JER 043 006 celó može, ženske, otroke, kraljeve hčere in vsako osebo, ki jih je Nebuzaradán, poveljnik straže, pustil z Gedaljájem, sinom Ahikáma, sinom Šafána in prerokom Jeremijem in Nerijájevim sinom Baruhom. 024 JER 043 007 Tako so prišli v egiptovsko deželo, kajti niso ubogali glasu Gospoda. Tako so prišli celó v Tahpanhés. 024 JER 043 008 Potem je prišla beseda od Gospoda Jeremiju v Tahpanhésu, rekoč: 024 JER 043 009 „V svojo roko vzemi velike kamne in jih skrij v ilo v opekarsko peč, ki je pri vhodu faraonove hiše v Tahpanhésu, pred očmi Judovih mož 024 JER 043 010 in jim reci: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glejte, poslal bom in vzel babilonskega kralja Nebukadnezarja, svojega služabnika in njegov prestol bom postavil na teh kamnih, ki sem jih skril; in on bo nad njimi razpel svoj kraljevi paviljon. 024 JER 043 011 In ko pride, bo udaril egiptovsko deželo in izročil tiste, ki so za smrt, k smrti; in tiste, ki so za ujetništvo, k ujetništvu; in tiste, ki so za meč, k meču. 024 JER 043 012 In jaz bom prižgal ogenj v hišah egiptovskih bogov in on jih bo sežgal in jih odvedel proč ujetnike; in odel se bo z egiptovsko deželo, kakor si pastir nadene svojo obleko; in od tukaj bo šel naprej v miru. 024 JER 043 013 Zlomil bo tudi podobe Bet Šemeša, ki je v egiptovski deželi; in hiše egipčanskih bogov bo sežgal z ognjem.“ 024 JER 044 001 Beseda, ki je prišla Jeremiju glede vseh Judov, ki prebivajo v egiptovski deželi, ki prebivajo v Migdólu, v Tahpanhésu, v Nofu in v deželi Patrós, rekoč: 024 JER 044 002 „Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Videli ste vse zlo, ki sem ga privedel nad Jeruzalem in nad vsa Judova mesta, in glejte, ta dan so ta opustošenje in noben človek ne prebiva tam 024 JER 044 003 zaradi njihove zlobnosti, katero so zagrešili, da me dražijo do jeze v tem, da so odšli zažigat kadilo in da služijo drugim bogovom, katerih niso poznali niti oni, da, niti vaši očetje. 024 JER 044 004 Vendar sem vam pošiljal vse svoje služabnike preroke, vzdigujoče zgodaj in jih pošiljal, rekoč: ‚Oh ne storite te gnusne stvari, ki jo sovražim.‘ 024 JER 044 005 Toda niso prisluhnili niti nagnili svojega ušesa, da se obrnejo od svoje zlobnosti, da ne bi zažigali kadila drugim bogovom. 024 JER 044 006 Zato sta bila moj bes in moja jeza izlita naprej in vžgana v Judovih mestih in na ulicah Jeruzalema; in ta so opustošena in zapuščena, kakor ta dan.‘ 024 JER 044 007 Zaradi tega sedaj tako govori Gospod, Bog nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Zakaj ste zagrešili to veliko zlo zoper svoje duše, da izmed sebe iztrebite moškega in žensko, otroka in dojenčka, ven iz Juda, da nikogar ne pustite, da preostane. 024 JER 044 008 V čem ste me dražili do besa z deli svojih rok, zažigajoč kadilo drugim bogovom v egiptovski deželi, kamor ste odšli, da prebivate, da se lahko sami odrežete in da ste lahko prekletstvo in graja med vsemi narodi zemlje?‘ 024 JER 044 009 Mar ste pozabili zlobnost svojih očetov, zlobnost Judovih kraljev, zlobnost njihovih žena, svojo lastno zlobnost in zlobnost svojih žena, ki so jo zagrešili v Judovi deželi in na ulicah Jeruzalema? 024 JER 044 010 Niso se ponižali celó do tega dne, niti se niso bali, niti hodili po moji postavi, niti po mojih zakonih, ki sem jih postavil pred vas in vaše očete. 024 JER 044 011 Zato tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glejte, svoj obraz bom naravnal zoper vas za zlo in da iztrebim vsega Juda. 024 JER 044 012 Vzel bom preostanek Juda, ki so svoje obraze naravnali, da gredo v egiptovsko deželo, da začasno prebivajo tam in vsi bodo použiti in padli v egiptovski deželi; celó použiti bodo z mečem in z lakoto. Umrli bodo, od najmanjših celo do največjih, z mečem in z lakoto, in bodo preziranje in osuplost, prekletstvo in graja. 024 JER 044 013 Kajti kaznoval bom tiste, ki prebivajo v egiptovski deželi, kakor sem kaznoval Jeruzalem, z mečem, z lakoto in s kužno boleznijo, 024 JER 044 014 tako da se ne bo nihče izmed Judovega preostanka, ki so odšli v egiptovsko deželo, da začasno prebivajo tam, ušel ali preostal, da bi se vrnil v Judovo deželo, h kateri so imeli željo, da se vrnejo, da prebivajo tam; kajti nihče se ne bo vrnil, razen tistih, ki bodo pobegnili.‘“ 024 JER 044 015 Potem so vsi možje, ki so vedeli, da so njihove žene zažigale kadilo drugim bogovom in vse ženske, ki so stale poleg, velika množica, celo vse ljudstvo, ki prebiva v egiptovski deželi, v Patrósu, odgovorili Jeremiju, rekoč: 024 JER 044 016 „ Glede na besedo, ki si nam jo govoril v imenu Gospoda, ti ne bomo prisluhnili, 024 JER 044 017 temveč bomo zagotovo počeli katerokoli stvar, izhajajočo iz naših lastnih ust, da zažigamo kadilo kraljici neba in da ji izlivamo pitne daritve, kakor smo počeli mi in naši očetje, naši kralji in naši princi v Judovih mestih in na ulicah Jeruzalema, kajti tedaj smo imeli obilico živeža in smo bili dobro in nismo videli zla. 024 JER 044 018 Toda odkar smo prenehali zažigati kadilo kraljici neba in ji izlivati pitne daritve, smo bili v potrebi vseh stvari in smo použiti z mečem in z lakoto.“ 024 JER 044 019 „In ko smo zažigale kadilo kraljici neba in ji izlivale pitne daritve, mar smo ji naredile njene kolačke, da jo obožujemo in ji izlivale pitne daritve, brez naših moških?“ 024 JER 044 020 Potem je Jeremija rekel vsemu ljudstvu, moškim in ženskam in vsemu ljudstvu, ki mu je dalo ta odgovor, rekoč: 024 JER 044 021 „Kadilo, ki ste ga zažigali po Judovih mestih in po ulicah Jeruzalema, vi in vaši očetje, vaši kralji, vaši princi in ljudstvo dežele, ali jih ni Gospod spomnil in ali to ni prišlo v njegov um? 024 JER 044 022 Tako da Gospod ni mogel več trpeti zaradi zla vaših početij in zaradi ogabnosti, ki ste jih zagrešili; zato je vaša dežela opustošenje, osuplost in prekletstvo, brez prebivalca, kakor na ta dan. 024 JER 044 023 Ker ste zažigali kadilo in ker ste grešili zoper Gospoda in niste ubogali Gospodovega glasu, niti hodili po njegovi postavi, niti po njegovih zakonih, niti po njegovih pričevanjih, zato se vam je zgodilo to zlo, kakor na ta dan.“ 024 JER 044 024 Poleg tega je Jeremija rekel vsemu ljudstvu in vsem ženskam: „Poslušajte besedo od Gospoda, ves Juda, ki ste v egiptovski deželi: 024 JER 044 025 ‚Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, rekoč: ‚Vi in vaše žene ste tako govorili s svojimi usti in s svojo roko izpolnili, rekoč: ‚Zagotovo bomo izvajali naše zaobljube, ki smo se jih zaobljubili, da zažigamo kadilo kraljici neba in da ji izlivamo pitne daritve.‘Zagotovo boste dokončali svoje zaobljube in zagotovo boste izvedli svoje zaobljube. 024 JER 044 026 Zato poslušajte besedo od Gospoda, ves Juda, ki prebiva v egiptovski deželi: ‚Glejte, prisegel sem pri svojem velikem imenu, ‘govori Gospod, ‚da moje ime ne bo več imenovano v ustih kateregakoli moškega iz Juda in po vsej egiptovski deželi, rekoč: ‚Gospod Bog živi.‘ 024 JER 044 027 Glej, bedel bom nad njimi za zlo in ne za dobro; in vsi Judovi možje, ki so v egiptovski deželi, bodo použiti z mečem in z lakoto, dokler jih ne bo konec. 024 JER 044 028 Vendar se bo malo število, ki pobegne meču, vrnilo iz egiptovske dežele v Judovo deželo in ves preostanek Juda, ki so odšli v egiptovsko deželo, da tam začasno prebiva, bo vedel čigave besede bodo obstale, moje ali njihove. 024 JER 044 029 To vam bo znamenje, ‘govori Gospod, ‚da vas bom kaznoval na tem kraju, da boste lahko vedeli, da bodo moje besede zagotovo obstale zoper vas v zlo.‘ 024 JER 044 030 Tako govori Gospod: ‚Glejte, izročil bom faraona Hofrája, egiptovskega kralja, v roko njegovih sovražnikov in v roko tistih, ki strežejo po njegovem življenju, kakor sem Judovega kralja Sedekíja izročil v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja, njegovega sovražnika in ki je stregel po njegovem življenju.‘“ 024 JER 045 001 Beseda, ki jo je prerok Jeremija spregovoril Nerijájevemu sinu Baruhu, ko je zapisal te besede v knjigo pri Jeremijevih ustih, v četrtem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja, rekoč: 024 JER 045 002 „Tako govori Gospod, Izraelov Bog, tebi, oh Baruh. 024 JER 045 003 Rekel si: ‚Gorje mi sedaj! kajti Gospod je dodal žalost k moji bridkosti; oslabel sem v svojem vzdihovanju in ne najdem počitka.‘ 024 JER 045 004 Tako mu boš rekel: ‚ Gospod govori tako: ‚Glej, to, kar sem zgradil, bom porušil in to, kar sem zasadil, bom izruval, celo to celotno deželo. 024 JER 045 005 In ti zase iščeš velike stvari? Ne išči jih, kajti glej, privedel bom zlo nad vse meso, ‘govori Gospod, ‚toda tvoje življenje ti bom dal za plen v vseh krajih, kamor greš.“ 024 JER 046 001 Beseda od Gospoda, ki je prišla preroku Jeremiju zoper pogane; 024 JER 046 002 zoper Egipt, zoper vojsko faraona Nehota, egiptovskega kralja, ki je bil pri reki Evfratu v Kárkemišu, katerega je babilonski kralj Nebukadnezar udaril v četrtem letu Jojakíma, Jošíjevega sina, Judovega kralja. 024 JER 046 003 „‚Pripravite majhen ščit in ščit ter se približajte boju. 024 JER 046 004 Vprežite konje in vstanite, vi konjeniki in postavite se s svojimi čeladami; zgladite sulice in si nadenite oklepe. 024 JER 046 005 Zakaj sem jih videl zaprepadene in obrnjene nazaj? In njihovi mogočni so potolčeni in so naglo zbežali in niso gledali nazaj, kajti strah je bil naokoli, ‘govori Gospod. 024 JER 046 006 ‚Ne dopusti, da hitro odleti proč niti da mogočen človek pobegne; spotikali se bodo in padali proti severu, pri reki Evfratu. 024 JER 046 007 Kdo je ta, ki prihaja gor kakor poplava, katerega vode se premikajo kakor reke?‘ 024 JER 046 008 Egipt se vzdiguje kakor poplava in njegove vode se premikajo kakor reke; in pravi: ‚Šel bom gor in pokril zemljo, uničil bom mesto in njegove prebivalce. 024 JER 046 009 Pridite gor, vi konji; in besnite, vi bojni vozovi in naj mogočni možje pridejo naprej. Etiopci in Libijci, ki prijemajo ščit; in Ludéjci, ki prijemajo in napenjajo lok. 024 JER 046 010 Kajti to je dan Gospoda Boga nad bojevniki, dan maščevanja, da se lahko maščuje svojim nasprotnikom in meč bo požiral in ta bo nasičen in opijanjen z njihovo krvjo, kajti Gospod Bog nad bojevniki ima klavno daritev v severni deželi, pri reki Evfratu. 024 JER 046 011 Pojdi gor v Gileád in vzemi balzam, oh devica, egiptovska hči. Zaman boš uporabljala mnoga zdravila, kajti ne boš ozdravljena. 024 JER 046 012 Narodi so slišali o tvoji sramoti in tvoje vpitje je napolnilo deželo, kajti mogočen človek se je spotaknil zoper mogočnega in oba skupaj sta padla.‘“ 024 JER 046 013 Beseda, ki jo je Gospod spregovoril preroku Jeremiju, kako bo babilonski kralj Nebukadnezar prišel in udaril egiptovsko deželo. 024 JER 046 014 ‚Oznanite v Egiptu, razglasite v Migdólu, razglasite v Nofu in v Tahpanhésu, recite: ‚Stoj trdno in se pripravi, kajti meč bo požiral okoli tebe. 024 JER 046 015 Zakaj so tvoji hrabri možje pometeni proč? Niso obstali, ker jih je Gospod pognal. 024 JER 046 016 Mnoge je pripravil, da padejo, da, eden je padel na drugega. Rekli so: ‚Vstanimo in ponovno pojdimo k našemu lastnemu ljudstvu in k deželi našega rojstva, proč od zatiralskega meča.‘ 024 JER 046 017 Tam so vpili: ‚Faraon, egiptovski kralj, je samo hrup; zamudil je določeni čas.‘ 024 JER 046 018 ‚ Kakor jaz živim, ‘govori Kralj, čigar ime je Gospod nad bojevniki: ‚Zagotovo kakor je Tabor med gorami in kakor Karmel pri morju, tako bo on prišel. 024 JER 046 019 Oh ti hči, prebivajoča v Egiptu, oskrbi se, da greš v ujetništvo, kajti Nof bo opustošen in zapuščen, brez prebivalca. 024 JER 046 020 Egipt je podoben zelo lepi telici, toda uničenje prihaja; to prihaja iz severa. 024 JER 046 021 Prav tako so njegovi najeti možje v njegovi sredi podobni pitanim bikcem; kajti obrnjeni so tudi nazaj in skupaj so pobegnili proč; niso obstali, ker je nadnje prišel dan njihove katastrofe in čas njihovega obiskanja. 024 JER 046 022 Njihov glas bo šel kakor kača; kajti korakali bodo z vojsko in zoper njo prišli s sekirami, kakor drvarji. 024 JER 046 023 Posekali bodo njegov gozd, ‘govori Gospod, ‚čeprav ta ne more biti preiskan, ker jih je več kakor kobilic in so brezštevilni. 024 JER 046 024 Egiptovska hči bo zbegana; izročena bo v roko severnega ljudstva.‘ 024 JER 046 025 Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, pravi: ‚Glejte, kaznoval bom množico iz Noja in faraona in Egipt z njihovimi bogovi in njihovimi kralji, celo faraona in vse tiste, ki zaupajo vanj. 024 JER 046 026 Izročil jih bom v roko tistih, ki jim strežejo po življenju, v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in v roko njegovih služabnikov. Potem bo ta naseljen, kakor v dneh davnine, ‘govori Gospod. 024 JER 046 027 ‚Vendar se ne boj, oh moj služabnik Jakob in ne bodi zaprepaden, oh Izrael, kajti glej, rešil te bom od daleč in tvoje seme iz dežele njihovega ujetništva. Jakob se bo vrnil in bo počival in bo sproščen in nihče ga ne bo naredil prestrašenega. 024 JER 046 028 Ne boj se Jakob, moj služabnik, ‘govori Gospod, ‚kajti jaz sem s teboj, kajti naredil bom popoln konec vseh narodov, kamor sem te pognal. Toda iz tebe ne bom naredil popolnega konca, temveč te bom grajal po meri; vendar te ne bom pustil v celoti nekaznovanega.‘“ 024 JER 047 001 Beseda od Gospoda, ki je prišla preroku Jeremiju zoper Filistejce, preden je faraon udaril Gazo. 024 JER 047 002 „Tako govori Gospod: ‚Glej, vode se dvigujejo iz severa in bodo preplavljajoča poplava in bodo poplavile deželo in vse kar je v njej; mesto in tiste, ki prebivajo v njem. Potem bodo ljudje jokali in vsi prebivalci dežele bodo tulili. 024 JER 047 003 Ob hrupu topotanja kopit njegovih močnih konj, ob drvenju njegovih bojnih voz in ob hrumenju njegovih koles, očetje ne bodo gledali nazaj k svojim otrokom zaradi slabotnosti rok, 024 JER 047 004 zaradi dneva, ki prihaja, da opleni vse Filistejce in da iztrebi iz Tira in Sidóna vsakega pomočnika, ki preostaja, kajti Gospod bo oplenil Filistejce, ostanek dežele Kaftor. 024 JER 047 005 Plešavost je prišla nad Gazo; Aškelón je iztrebljen s preostankom njihove doline. Doklej boš zarezoval samega sebe? 024 JER 047 006 Oh ti, Gospodov meč, kako dolgo bo trajalo preden boš tiho? Spravi se v svojo nožnico, počivaj in bodi miren. 024 JER 047 007 Kako je lahko tiho, glede na to, da mu je Gospod dal naročilo zoper Aškelón in zoper morsko obalo? Tam ga je on določil.‘“ 024 JER 048 001 Zoper Moáb tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: „Gorje Nebóju! Kajti ta je oplenjen. Kirjatájim je zbegan in zavzet. Misgab je zbegan in zaprepaden. 024 JER 048 002 Moábove hvale ne bo več. V Hešbónu so snovali zlo zoper njega; pridimo in iztrebimo ga pred tem, da bi bil narod. Tudi ti boš iztrebljen, oh Madmén; meč te bo preganjal. 024 JER 048 003 Glas vpitja bo iz Horonájima, plenjenje in veliko uničenje. 024 JER 048 004 Moáb je uničen; njegovi malčki so storili, da se je slišal jok. 024 JER 048 005 Kajti ob vzpenjanju Luhíta se bo vzdigovalo nenehno jokanje, kajti ob spuščanju Horonájima so sovražniki slišali krik pogube. 024 JER 048 006 Pobegnite, rešite svoja življenja in bodite podobni brinu v divjini. 024 JER 048 007 Kajti ker si zaupal v svoja dela in svoje zaklade, boš tudi ti zajet. Kemoš bo šel naprej v ujetništvo skupaj s svojimi duhovniki in svojimi princi. 024 JER 048 008 Plenilec bo prišel nad vsako mesto in nobeno mesto ne bo uteklo. Tudi dolina bo propadla in ravnina bo uničena, kakor je govoril Gospod. 024 JER 048 009 Daj peruti Moábu, da bo lahko pobegnil in ušel, kajti njegova mesta bodo zapuščena, brez kogarkoli, da bi v njih prebival. 024 JER 048 010 Preklet bodi kdor dela Gospodovo delo varljivo in preklet bodi kdor svoj meč zadržuje od krvi. 024 JER 048 011 Moáb je bil sproščen od svoje mladosti in se ustalil na svojih drožeh in ni bil izpraznjen iz posode v posodo niti ni šel v ujetništvo. Zato bo njegov okus ostal v njem in njegova vonjava ni spremenjena. 024 JER 048 012 Zato, glej, prihajajo dnevi, ‘govori Gospod, ‚ko bom k njemu poslal postopače, ki mu bodo povzročili, da se potepa in izpraznili bodo njegove posode in počili njihove mehove. 024 JER 048 013 Moáb se bo sramoval Kemoša, kakor se je Izraelova hiša sramovala Betela, njihovega zaupanja. 024 JER 048 014 Kako pravite: ‚Mi smo mogočni in močni možje za vojno?‘ 024 JER 048 015 Moáb je oplenjen in odšel gor iz svojih mest in njegovi izbrani mladeniči so odšli dol k pokolu, ‘govori Kralj, katerega ime je Gospod nad bojevniki. 024 JER 048 016 Blizu je Moábova katastrofa, da pride in njegova stiska silno hiti. 024 JER 048 017 Vsi vi, ki ste okoli njega, žalujte za njim; in vsi vi, ki poznate njegovo ime, recite; ‚Kako je močna opora zlomljena in krasna palica!‘ 024 JER 048 018 Ti hči, ki poseljuješ Dibón, pridi dol iz svoje slave in sédi v žeji; kajti plenilec Moába bo prišel nadte in ta bo uničil tvoja oporišča. 024 JER 048 019 Oh, prebivalec Aroêrja, stoj ob poti in oprezaj; in vprašaj tistega, ki beži in tisto, ki pobegne ter reci: ‚Kaj se je zgodilo?‘ 024 JER 048 020 Moáb je zbegan, kajti zlomljen je. Tulite in vpijte. Povejte v Arnónu, da je Moáb oplenjen. 024 JER 048 021 Sodba je prišla nad ravno deželo; nad Holón, nad Jahac, nad Mefáat, 024 JER 048 022 nad Dibón, nad Nebó, nad Bet Diblatájim, 024 JER 048 023 nad Kirjatájim, nad Bet Gamúl, nad Bet Meón, 024 JER 048 024 nad Kerijót, nad Bocro in nad vsa mesta moábske dežele, daljna ali bližnja. 024 JER 048 025 Moábov rog je odsekan in njegov laket je zlomljen, ‘govori Gospod. 024 JER 048 026 ‚Opijanite ga, kajti poveličal se je zoper Gospoda. Tudi Moáb se bo valjal v svojem izbljuvku in tudi on bo v posmeh. 024 JER 048 027 Mar vam ni bil Izrael v posmeh? Je bil najden med tatovi? Kajti odkar govoriš o njem, poskakuješ od veselja. 024 JER 048 028 Oh vi, ki prebivate v Moábu, zapustite mesta in prebivajte na skali in bodite podobni golobici, ki dela svoje gnezdo na straneh ustja luknje. 024 JER 048 029 Slišali smo ponos Moába (on je silno ponosen), njegovo nadutost, njegovo aroganco, njegov ponos in oholost njegovega srca. 024 JER 048 030 Poznam njegov bes, ‘govori Gospod; ‚toda to ne bo tako; njegove laži na to ne bodo tako vplivale. 024 JER 048 031 Zato bom tulil zaradi Moába in vpil zaradi vsega Moába; moje srce bo žalovalo zaradi mož iz Kir Hêresa. 024 JER 048 032 Oh sibmanska trta, jokal bom za teboj z jokanjem Jazêrja. Tvoje rastline so odšle prek morja, segle so celó k jazêrskemu morju. Plenilec je padel na tvoje poletne sadove in na tvojo trgatev. 024 JER 048 033 Radost in veselje sta vzeta iz obilnega polja moábske dežele. Trti sem velel, da odpove pred vinskimi stiskalnicami. Nihče ne bo mendral z vriskanjem; njihovo vriskanje ne bo vriskanje. 024 JER 048 034 Od krika Hešbóna, celó do Elaléja in celó do Jahaca so izgovarjali svoj glas, od Coarja celó do Horonájima, kakor triletna telica, kajti tudi nimrímske vode bodo zapuščene. 024 JER 048 035 Poleg tega bom povzročil, da odneha v Moábu, ‘govori Gospod, ‚kdor daruje na visokih krajih in kdor zažiga kadilo svojim bogovom. 024 JER 048 036 Zato bo moje srce ihtelo kakor piščali za Moábom in moje srce bo ihtelo kakor piščali za možmi Kir Hêresa, ker so bogastva, ki jih je pridobil, izginila. 024 JER 048 037 Kajti vsaka glava bo plešasta in vsaka brada pristrižena. Na vseh rokah bodo vrezi in na ledjih vrečevina. 024 JER 048 038 Tam bo splošno žalovanje na vseh hišnih strehah Moába in na njegovih ulicah, kajti zlomil sem Moáb kakor posodo, v kateri ni zadovoljstva, ‘govori Gospod. 024 JER 048 039 Tulili bodo, rekoč: „Kako je ta zlomljen! Kako je Moáb s sramoto obrnil hrbet! Tako bo Moáb v posmeh in zaprepadenost vsem okoli njega.‘ 024 JER 048 040 Kajti tako govori Gospod: ‚Glej, letel bo kot orel in svoje peruti bo širil nad Moábom. 024 JER 048 041 Kerijót je zavzet, oporišča so presenečena in srca mogočnih mož v Moábu bodo na ta dan kakor srce ženske v njenih ostrih bolečinah. 024 JER 048 042 Moáb bo uničen pred tem, da bi bil ljudstvo, ker se je poveličeval zoper Gospoda. 024 JER 048 043 Strah, jama in zanka bodo nad teboj, oh prebivalec Moába, ‘govori Gospod. 024 JER 048 044 ‚Kdor beži pred strahom, bo padel v jamo, in kdor vstaja iz jame, bo zajet v zanko, kajti jaz bom to privedel nadenj, celó nad Moáb, leto njihovega obiskanja, ‘govori Gospod. 024 JER 048 045 ‚Tisti, ki so zbežali, so stali pod hešbónsko senco zaradi sile. Toda ogenj je izšel iz Hešbóna, plamen iz srede Sihóna in použil bo Moábov kot in tême upornih. 024 JER 048 046 Gorje tebi, oh Moáb! Ljudstvo Kemoša se pogablja, kajti tvoji sinovi so zajeti [kot] ujetniki in tvoje hčere [kot] ujetnice. 024 JER 048 047 Vendar bom v zadnjih dneh ponovno privedel Moábovo ujetništvo, ‘govori Gospod. ‚Tako daleč je sodba od Moába.‘“ 024 JER 049 001 Glede Amóncev tako govori Gospod: „Mar Izrael nima sinov? Mar nima dediča? Zakaj potem njihovi kralji podedujejo Gad in njegovo ljudstvo prebiva v njegovih mestih. 024 JER 049 002 Zatorej, glejte, pridejo dnevi, ‘govori Gospod, ‚ko bom povzročil alarm vojne, da se bo slišal v Rabi Amóncev in ta bo zapuščen kup in njene hčere bodo požgane z ognjem. Potem bo Izrael dedič tistim, ki so bili njegovi dediči, ‘govori Gospod. 024 JER 049 003 Tuli, oh Hešbón, kajti Aj je oplenjen. Jokajte ve Rabine hčere, opašite se z vrečevino; objokujte in tecite sem ter tja pri ograjah; kajti njihov kralj bo šel v ujetništvo in skupaj z njegovimi duhovniki in njegovimi princi. 024 JER 049 004 Zakaj se ponašaš v dolinah, tvoji tekoči dolini, oh odpadla hči, ki si zaupala v svoje zaklade, rekoč: ‚Kdo bo prišel k meni?‘ 024 JER 049 005 Glej, nadte bom privedel strah, ‘govori Gospod Bog nad bojevniki, ‚od vseh teh, ki bodo okoli tebe. Izgnani boste, vsak človek naravnost naprej in nihče ne bo zbral tistega, ki tava. 024 JER 049 006 Potem bom ponovno privedel ujetništvo Amónovih otrok, ‘govori Gospod. 024 JER 049 007 Glede Edóma tako govori Gospod nad bojevniki: ‚ Mar v Temánu ni več modrosti? Je nasvet izginil pred razsodnim? Je njihova modrost izginila? 024 JER 049 008 Pobegnite, obrnite se nazaj, prebivajte globoko, oh prebivalci Dedána; kajti nadenj bom privedel Ezavovo katastrofo, čas, ko ga bom obiskal. 024 JER 049 009 Če pridejo k tebi obiralci grozdja, ali ne bodo pustili nekaj paberkovalnih grozdov? Če tatovi ponoči, bodo uničevali, dokler ne bodo imeli dovolj. 024 JER 049 010 Toda jaz sem naredil Ezava, jaz sem odkril njegove skrite kraje in se ne bo mogel skriti. Njegovo seme je oplenjeno, njegovi bratje, njegovi sosedje in njega ni. 024 JER 049 011 Pusti svoje osirotele otroke, jaz jih bom ohranil žive; in tvoje vdove naj zaupajo vame.‘ 024 JER 049 012 Kajti tako govori Gospod: ‚Glej, tisti, katerih sodba ni bila, da pijejo iz čaše, so zagotovo pijani; in ali si ti tisti, ki naj bi odšel čisto nekaznovan? Ne boš odšel nekaznovan, temveč boš zagotovo pil od tega. 024 JER 049 013 Kajti prisegel sem sam pri sebi, ‘govori Gospod, ‚da bo Bocra postala opustošenje, graja, opustošenost in prekletstvo, in vsa njena mesta bodo neprestane opustošenosti.‘“ 024 JER 049 014 Slišal sem govorico od Gospoda in predstavnik je poslan k poganom, rekoč: „Zberite se skupaj in pridite zoper njo in se vzdignite k bitki.“ 024 JER 049 015 ‚Kajti glej, naredil te bom majhnega med pogani in preziranega med ljudmi. 024 JER 049 016 Tvoja strašnost te je zavedla in ponos tvojega srca, oh ti, ki prebivaš v skalnih razpokah, ki držiš višino hriba. Čeprav bi si svoje gnezdo naredil tako visoko kakor orel, te bi od tam privedel dol, ‘govori Gospod. 024 JER 049 017 ‚Tudi Edóm bo opustošenje. Vsak, kdor gre mimo, bo osupel in sikal bo nad vsemi njegovimi nadlogami. 024 JER 049 018 Kakor v razdejanju Sódome in Gomóre in njunih sosednjih mest, ‘govori Gospod, ‚noben človek ne bo vzdržal tam niti sin človekov ne bo prebival v tem. 024 JER 049 019 Glej, vzpel se bo kakor lev iz naraščanja Jordana zoper prebivališče močnega. Toda naredil bom, da bo nenadoma pobegnil pred njo. In kdo je izbran mož, da bi ga lahko določil nad njo? Kajti kdo je podoben meni? In kdo mi bo določil čas? In kdo je tisti pastir, ki bo stal pred menoj? 024 JER 049 020 Zato prisluhnite Gospodovemu nasvetu, katerega je svetoval zoper Edóm; in njegove namene, ki jih je namenil zoper prebivalce Temána: ‚Zagotovo jih bo najmanjši iz tropa izvlekel ven. Zagotovo bo naredil njihova prebivališča opustela. 024 JER 049 021 Zemlja je stresena ob hrupu njihovega padca, ob hrupu njihovega krika, ki ga je bilo slišati na Rdečem morju. 024 JER 049 022 Glej, prišel bo gor in letel kakor orel in svoji peruti razširil nad Bocro in na ta dan bo srce mogočnih mož iz Edóma kakor srce ženske v njenih ostrih bolečinah. 024 JER 049 023 Glede Damaska. Hamát je zbegan in Arpád, kajti slišala sta zle novice. Boječa sta. Tam je bridkost na morju; ta ne more biti utišana. 024 JER 049 024 Damask je postal slaboten in se obrača, da pobegne in strah se ga je polastil, tesnoba in bridkosti so ga prevzele, kakor žensko v porodnih mukah. 024 JER 049 025 Kako mesto hvale ni zapuščeno, mesto moje radosti! 024 JER 049 026 Zato bodo njegovi mladeniči padli na njegovih ulicah in vsi bojevniki bodo iztrebljeni na ta dan, ‘govori Gospod nad bojevniki. 024 JER 049 027 ‚Zanetil bom ogenj v zidu Damaska in ta bo použil palače Ben Hadáda.‘ 024 JER 049 028 Glede Kedárja in glede Hacórjevih kraljestev, katere bo babilonski kralj Nebukadnezar udaril, tako govori Gospod: ‚Vstanite, pojdite gor v Kedár in oplenite može vzhoda. 024 JER 049 029 Njihove šotore in njihove trope bodo odvzeli. K sebi bodo vzeli njihove zavese in vse njihove posode in njihove kamele; in vpili jim bodo: ‚Strah je na vsaki strani.‘ 024 JER 049 030 Pobegnite, spravite se daleč proč, prebivajte globoko, oh vi prebivalci Hacórja, ‘govori Gospod; ‚kajti babilonski kralj Nebukadnezar je zoper vas sprejel nasvet in je zoper vas spočel namen. 024 JER 049 031 Vstani, dvigni se v premožen narod, ki prebiva brez skrbi, ‘govori Gospod, ‚ki nima niti velikih vrat niti zapahov, ki prebiva sam. 024 JER 049 032 In njihove kamele bodo plen in množica njihove živine plen, in razkropil jih bom na vse vetrove, tiste, ki so na skrajnih vogalih; in jaz bom privedel njihovo katastrofo od vseh njihovih strani, ‘govori Gospod. 024 JER 049 033 Hacór bo prebivališče za zmaje in opustošenje na veke. Tam ne bo prebival noben človek niti noben sin človekov ne prebiva v njem.‘“ 024 JER 049 034 Beseda od Gospoda, ki je prišla preroku Jeremiju zoper Elám v začetku kraljevanja Judovega kralja Sedekíja, rekoč: 024 JER 049 035 „Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Zlomil bom Elámov lok, njihovo glavno moč. 024 JER 049 036 Nad Elám bom privedel štiri vetrove iz štirih četrtin neba in razkropil jih bom proti vsem tem vetrovom; in tam ne bo nobenega naroda kamor ne bi prišli pregnanci Eláma. 024 JER 049 037 Kajti Elámu bom povzročil, da bo zaprepaden pred svojimi sovražniki in pred tistimi, ki jim strežejo po življenju, in nanje bom privedel zlo, celó svojo kruto jezo, ‘govori Gospod: ‚in za njimi bom poslal meč, dokler jih nisem použil. 024 JER 049 038 Svoj prestol bom postavil v Elámu in od tam bom uničil kralja in prince, ‘govori Gospod. 024 JER 049 039 ‚Toda to se bo zgodilo v zadnjih dneh, da bom ponovno privedel ujetništvo Eláma, ‘govori Gospod.“ 024 JER 050 001 Beseda, ki jo je Gospod govoril zoper Babilon in zoper deželo Kaldejcev po preroku Jeremiju. 024 JER 050 002 Razglašajte med narodi in objavite in postavite prapor; objavite in ne prikrivajte. Recite: ‚Babilon je zajet, Bel je zbegan, Merodáh je zlomljen na koščke; njegovi maliki so zbegani, njegove podobe so zlomljene na koščke. 024 JER 050 003 Kajti iz severa prihaja narod zoper njega, ki bo njegovo deželo naredil zapuščeno in nihče ne bo prebival tam. Odstranjeni bodo, odšli bodo, tako človek kakor žival. 024 JER 050 004 V tistih dneh in v tistem času, ‘govori Gospod, ‚bodo prišli Izraelovi otroci, oni in Judovi otroci skupaj, šli bodo in jokali. Šli bodo in iskali Gospoda, svojega Boga. 024 JER 050 005 Povpraševali bodo o poti na Sion, s svojimi obrazi tja, rekoč: ‚Pridite, pridružimo se Gospodu z večno zavezo, ki ne bo pozabljena.‘ 024 JER 050 006 Moje ljudstvo so bile izgubljene ovce. Njihovi pastirji so jim povzročili, da zaidejo, obrnili so jih proč na gore. Tavali so od gore do hriba, pozabili so svoj kraj počitka. 024 JER 050 007 Vsi, ki so jih našli, so jih požrli, in njihovi nasprotniki so rekli: ‚Ne delamo prestopka, ker so grešili zoper Gospoda, prebivališče pravice, celo Gospoda, upanje njihovih očetov. 024 JER 050 008 Odstranite se iz srede Babilona in pojdite naprej ven iz dežele Kaldejcev in bodite kakor kozli pred tropi. 024 JER 050 009 Kajti glejte, vzdignil se bom in povzročim, da pride proti Babilonu zbor velikih narodov iz severne dežele, in postrojili se bodo zoper njega; od tam bo zavzet. Njihove puščice bodo kakor od mogočnega, izkušenega človeka; nihče se ne bo vračal zaman. 024 JER 050 010 In Kaldeja bo plen; vsi, ki jo plenijo, bodo nasičeni, ‘‚govori Gospod. 024 JER 050 011 ‚Ker ste bili veseli, ker ste se razveseljevali, oh, vi uničevalci moje dediščine, ker ste postali debeli kakor telica ob travi in mukate kakor biki; 024 JER 050 012 vaša mati bo silno zbegana; tista, ki vas je nosila, bo osramočena. Glejte, najbolj zadnji izmed narodov bodo divjina, suha dežela in puščava. 024 JER 050 013 Zaradi Gospodovega besa, ta ne bo naseljena, temveč bo v celoti zapuščena. Vsak, kdor gre mimo Babilona, bo osupel in sikal bo ob vseh njegovih nadlogah. 024 JER 050 014 Postrojite se naokrog zoper Babilon. Vsi vi, ki upogibate lok, streljajte nanj. Ne varčujte puščic, kajti ta greši zoper Gospoda. 024 JER 050 015 Vpijte zoper njega vsenaokrog. Dal je svojo roko. Njegovi temelji so padli, njegovi zidovi so zrušeni, kajti to je maščevanje od Gospoda. Maščujte se nad njim, kajti kakor je storil on, storite njemu. 024 JER 050 016 Iztrebi sejalca iz Babilona in tistega, ki ravna s srpom ob času žetve. Zaradi strahu pred zatiralskim mečem se bodo obrnili vsakdo k svojemu ljudstvu in bežali bodo vsakdo k svoji lastni deželi. 024 JER 050 017 Izrael je razkropljena ovca; levi so jo odgnali proč. Najprej jo je požrl kralj Asirije in nazadnje je ta babilonski kralj Nebukadnezar zlomil njene kosti.‘ 024 JER 050 018 Zato tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Glej, kaznoval bom babilonskega kralja in njegovo deželo, kakor sem kaznoval asirskega kralja. 024 JER 050 019 Izrael bom ponovno privedel k njegovemu prebivališču in pasel se bo na Karmelu in Bašánu in njegova duša bo nasičena na gori Efrájim in Gileád. 024 JER 050 020 V tistih dneh in v tistem času, ‘govori Gospod, ‚bo iskana krivičnost Izraela, tam pa ne bo nobene; in Judovi grehi in le-ti ne bodo najdeni, kajti jaz bom oprostil tiste, katere sem prihranil. 024 JER 050 021 Pojdi gor zoper deželo Meratájim, celó zoper njo in zoper prebivalce Pekóda. Pustoši in popolnoma uniči za njimi, ‘govori Gospod ‚in stori glede na vse, kar sem ti zapovedal. 024 JER 050 022 Zvok bitke in velikega uničenja je v deželi. 024 JER 050 023 Kako je kladivo celotne zemlje razklano in zlomljeno! Kako je Babilon postal opustošenje med narodi! 024 JER 050 024 Zate sem položil zanko in ti si prav tako zajet, oh Babilon in se nisi zavedal. Najden si in prav tako ujet, ker si se prepiral zoper Gospoda. 024 JER 050 025 Gospod je odprl svojo orožarno in privedel orožja svojega ogorčenja, kajti to je delo od Gospoda Boga nad bojevniki v deželi Kaldejcev. 024 JER 050 026 Pridite zoper njega od skrajne meje, odprite njegova skladišča. Nagrmadite ga kakor kupe in ga popolnoma uničite. Nič naj ne ostane od njega. 024 JER 050 027 Zakoljite vse njegove bikce; naj gredo dol k zakolu. Gorje jim! Kajti prišel je njihov dan, čas njihovega obiskanja. 024 JER 050 028 Glas tistih, ki bežijo in pobegnejo iz babilonske dežele, da razglasijo na Sionu maščevanje Gospoda, našega Boga, maščevanje njegovega templja. 024 JER 050 029 Skliči skupaj lokostrelce zoper Babilon, in vse, ki upogibajo lok, utabori se zoper njega vsenaokrog; naj nihče od njega ne pobegne. Poplačajte mu glede na njegovo delo; glede na vse, kar je storil, storite vi njemu; kajti ponosen je bil zoper Gospoda, zoper Svetega Izraelovega. 024 JER 050 030 Zato bodo njegovi mladeniči padli na ulicah in vsi njegovi bojevniki bodo na tisti dan odrezani, ‘govori Gospod. 024 JER 050 031 ‚Glej, jaz sem zoper tebe, oh ti, najponosnejši, govori Gospod Bog nad bojevniki, kajti tvoj dan je prišel, čas da te obiščem. 024 JER 050 032 Najponosnejši se bo spotaknil in padel in nihče ga ne bo dvignil. Prižgal bom ogenj v njegovih mestih in ta bo požrl vse naokoli njega.‘ 024 JER 050 033 Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Izraelovi otroci in Judovi otroci so bili skupaj zatirani, in vsi, ki so jih vzeli [za] ujetnike, so jih trdno držali; odklonili so, da jih izpustijo. 024 JER 050 034 Njihov Odkupitelj je močan; Gospod nad bojevniki je njegovo ime. Temeljito bo zagovarjal njihovo pravdo, da bi lahko dal počitek deželi in vznemiril babilonske prebivalce. 024 JER 050 035 Meč je nad Kaldejci, ‘govori Gospod ‚in nad prebivalci Babilona in nad njegovimi princi in nad njegovimi modrimi možmi. 024 JER 050 036 Meč je na lažnivcih; in oni bodo nori. Meč je nad njegovimi mogočnimi možmi; in oni bodo zaprepadeni. 024 JER 050 037 Meč je nad njihovimi konji in nad njihovimi bojnimi vozovi in nad vsemi pomešanimi ljudstvi, ki so v njegovi sredi; in postali bodo kakor ženske. Meč je nad njegovimi zakladi; in oni bodo oropani. 024 JER 050 038 Suša je nad njegovimi vodami; in posušene bodo, kajti to je dežela rezanih podob in oni so usekani na svoje malike. 024 JER 050 039 Zato bodo tam živele divje živali iz puščave in divje živali iz otokov in sove bodo prebivale tam, in ta ne bo več naseljen na veke; niti ne bo od roda do roda naseljen. 024 JER 050 040 Kakor je Bog razdejal Sódomo in Gomóro in njuna sosednja mesta, ‘govori Gospod; ‚ tako noben človek ne bo ostajal tam niti ne bo noben sin človekov prebival tam. 024 JER 050 041 Glej, ljudstvo bo prišlo iz severa in velik narod in številni kralji bodo vzdignjeni od obal zemlje. 024 JER 050 042 Držali bodo lok in sulico. Kruti so in ne bodo pokazali usmiljenja. Njihov glas bo rjovel kakor morje in jahali bodo na konjih, vsakdo postrojen, kakor mož k bitki, zoper tebe, oh babilonska hči. 024 JER 050 043 Babilonski kralj je slišal poročilo o njih in njegovi roki sta oslabeli. Tesnoba se ga je polastila in ostre bolečine, kakor žensko v porodnih mukah. 024 JER 050 044 Glej, prišel bo gor kakor lev iz naraščanja Jordana k prebivališču močnega, toda storil bom, da bodo nenadoma pobegnili proč pred njim. In kdo je izbran mož, da bi ga lahko določil čezenj? Ali kdo je podoben meni? In kdo mi bo določil čas? In kdo je tisti pastir, ki bo stal pred menoj? 024 JER 050 045 Zato prisluhnite Gospodovemu nasvetu, ki ga je sprejel zoper Babilon; in njegovi nameni, ki jih je namenil zoper deželo Kaldejcev: ‚Zagotovo bodo najmanjše izmed tropa potegnili ven. Zagotovo bo njihovo prebivališče naredil zapuščeno. 024 JER 050 046 Ob hrupu zajetja Babilona je zemlja stresena in krik je slišati med narodi.‘“ 024 JER 051 001 Tako govori Gospod: „Glej, vzdignil se bom zoper Babilon in zoper tiste, ki prebivajo v njihovi sredi, ki se vzdigujejo zoper mene, uničujoč veter; 024 JER 051 002 in v Babilon bom poslal prepihovalce, ki ga bodo prevejáli in izpraznili bodo njegovo deželo, kajti v dnevu stiske bodo zoper njega naokoli. 024 JER 051 003 Zoper tistega, ki napenja, naj lokostrelec napne svoj lok in zoper tistega, ki se dviguje v svojem oklepu in ne prizanašajte njegovim mladeničem. Popolnoma uničite vso njegovo vojsko. 024 JER 051 004 Tako bodo umorjeni padli v deželi Kaldejcev in tisti, ki so prebodeni, na njegovih ulicah. 024 JER 051 005 Kajti Izrael ni bil pozabljen niti Juda od svojega Boga, od Gospoda nad bojevniki; čeprav je bila njihova dežela napolnjena z grehom zoper Svetega Izraelovega. 024 JER 051 006 Bežite iz srede Babilona in osvobodite vsakdo svojo dušo. Ne bodite odrezani v njegovi krivičnosti, kajti to je čas Gospodovega maščevanja; on mu bo povrnil povračilo. 024 JER 051 007 Babilon je bil zlata časa v Gospodovi roki, ki je vso zemljo opijanil. Narodi so pili od njegovega vina; zato so narodi besni. 024 JER 051 008 Babilon je nenadoma padel in bil uničen. Tulite za njim; vzemite balzam za njegovo bolečino, če bo tako, da bi bil lahko ozdravljen. 024 JER 051 009 Ozdravili bi Babilon, toda ta ni ozdravljen. Zapustite ga in naj gremo vsak v svojo lastno deželo, kajti njegova sodba sega do nebes in povzdignjen je gor, celó do neba. 024 JER 051 010 Gospod je privedel našo pravičnost. Pridite, razglasimo na Sionu delo Gospoda, našega Boga. 024 JER 051 011 Puščice naredi svetle; zberi ščite. Gospod je vzdignil duha medijskih kraljev, kajti njegov naklep je zoper Babilon, da ga uniči, kajti to je to maščevanje od Gospoda, maščevanje od njegovega templja. 024 JER 051 012 Postavi prapor na zidove Babilona, okrepi stražo, postavi stražarje, pripravi zasede, kajti Gospod je tako zasnoval in storil to, kar je govoril, zoper prebivalce Babilona. 024 JER 051 013 Oh ti, ki prebivaš nad mnogimi vodami, obilen v zakladih, tvoj konec je prišel in mera tvoje pohlepnosti. 024 JER 051 014 Gospod nad bojevniki je prisegel pri samem sebi, rekoč: „Zagotovo te bom napolnil z ljudmi, kakor z gosenicami; in vzdignili bodo krik zoper tebe. 024 JER 051 015 Zemljo je naredil s svojo močjo, zemeljski krog je utrdil s svojo modrostjo in nebesa razprostrl s svojo razumnostjo. 024 JER 051 016 Kadar on izusti svoj glas, je v nebesnem oboku množica vodá; in on povzroča meglicam, da se vzdignejo od koncev zemlje. On dela bliske z dežjem in prinaša veter iz svojih zakladnic. 024 JER 051 017 Vsak mož je s svojim spoznanjem brutalen, vsak livar je osramočen z rezano podobo, kajti njegova ulita podoba je neresnica in tam ni diha v njih. 024 JER 051 018 Te so ničevosti, delo zmot. V času njihovega obiskanja bodo izginile. 024 JER 051 019 Jakobov delež ni enak njihovemu; kajti on je tvorec vseh stvari, in Izrael je palica njegove dediščine. Gospod nad bojevniki je njegovo ime. 024 JER 051 020 Ti si moja bojna sekira in bojna orožja, kajti s teboj bom narode razbil na koščke in s teboj bom uničil kraljestva; 024 JER 051 021 in s teboj bom razbil na koščke konja in njegovega jezdeca; in s teboj bom razbil na koščke bojni voz in njegovega voznika; 024 JER 051 022 s teboj bom razbil na koščke moškega in žensko; in s teboj bom razbil na koščke starega in mladega; in s teboj bom razbil na koščke mladeniča in dekle; 024 JER 051 023 prav tako bom s teboj razbil na koščke pastirja in njegov trop; in s teboj bom razbil na koščke poljedelca in njegov jarem volov; in s teboj bom razbil na koščke poveljnike in vladarje. 024 JER 051 024 In povrnil bom Babilonu in vsem prebivalcem Kaldeje vso njihovo zlo, ki so ga storili na Sionu v vašem pogledu, ‘govori Gospod. 024 JER 051 025 ‚Glej, jaz sem zoper tebe, oh uničujoča gora, ‘govori Gospod, ‚ki uničuješ vso zemljo. Svojo roko bom iztegnil nadte in te zvalil dol iz skal in te naredil požgano goro. 024 JER 051 026 In ne bodo vzeli od tebe kamna za temeljni kamen niti kamna za temelje; temveč boš zapuščen na veke, ‘govori Gospod. 024 JER 051 027 Postavite prapor v deželi, zatrobite na šofar med narodi, pripravite narode zoper njega, skličite skupaj zoper njega kraljestva Ararát, Miní in Aškenáz; določite poveljnika zoper njega; naredite konjem, da pridejo gor kakor dlakave gosenice. 024 JER 051 028 Pripravite zoper njega narode s kralji iz Medije, njihove poveljnike, vse njihove vladarje in vso deželo njegovega gospostva. 024 JER 051 029 In dežela bo trepetala in tarnala, kajti vsak Gospodov namen zoper Babilon se bo izpolnil, da stori babilonsko deželo opustošenje brez prebivalca. 024 JER 051 030 Mogočni babilonski možje so se prenehali bojevati, ostali so v svojih utrdbah. Njihova moč je odpovedala; postali so kakor ženske. Požgali so njegova bivališča; njegovi zapahi so zlomljeni. 024 JER 051 031 En tekač bo tekel, da sreča drugega in en poslanec, da sreča drugega, da pokaže babilonskemu kralju, da je njegovo mesto zavzeto na enem koncu 024 JER 051 032 in da so prehodi osvojeni in trstje so požgali z ognjem in bojevniki so zgroženi.‘ 024 JER 051 033 Kajti tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Babilonska hči je podobna mlatišču, čas je, da jo mlatijo, vendar še malo in čas njene žetve bo prišel. 024 JER 051 034 Babilonski kralj Nebukadnezar me je požrl, zdrobil me je, naredil me je za prazno posodo, požrl me je kakor zmaj, svoj trebuh je napolnil z mojimi posladki, vrgel me je ven. 024 JER 051 035 ‚Nasilje, storjeno meni in mojemu mesu, naj bo nad Babilonom; ‘bo rekel prebivalec Siona in moja kri nad prebivalci Kaldeje, bo rekla [prestolnica] Jeruzalem. 024 JER 051 036 Zato tako govori Gospod: ‚Glej, jaz bom zagovarjal tvojo pravdo in se zate maščeval; posušil bom njegovo morje in posušil njegove izvire. 024 JER 051 037 In Babilon bo spremenjen v razvaline, bivališče za zmaje, osuplost in posmeh, brez prebivalca. 024 JER 051 038 Skupaj bodo rjoveli kakor levi. Kričali bodo kakor levji mladiči. 024 JER 051 039 V njihovi vročini bom naredil njihove praznike in jaz jih bom opijanil, da se bodo lahko veselili in zaspali nenehno spanje in se ne bodo zbudili, ‘govori Gospod. 024 JER 051 040 ‚Privedel jih bom dol kakor jagnjeta h klanju, kakor ovne s kozli. 024 JER 051 041 Kako je Šešáh zajet! In kako je hvala celotne zemlje presenečena! Kako je Babilon postal osuplost med narodi! 024 JER 051 042 Morje se je vzdignilo nad Babilon. Pokrit je z množico njegovih valov. 024 JER 051 043 Njegova mesta so opustošenje, suha dežela in divjina, dežela, v kateri noben človek ne prebiva niti katerikoli sin človekov tam ne gre skozi. 024 JER 051 044 V Babilonu bom kaznoval Bela in iz njegovih ust bom osvobodil to, kar je požrl. Narodi se ne bodo več stekali k njemu. Da, babilonsko obzidje bo padlo. 024 JER 051 045 Moje ljudstvo, pojdite ven iz njegove srede in osvobodite vsak človek svojo dušo pred kruto Gospodovo jezo. 024 JER 051 046 In da ne bi vaše srce oslabelo in se boste bali zaradi govorice, katero bo slišati v deželi; govorica, bo tako prišla v enem letu in potem bo v drugem letu prišla govorica in nasilje v deželi, vladar zoper vladarja. 024 JER 051 047 Zatorej glejte, prihajajo dnevi, ko bom naredil sodbo nad rezanimi podobami Babilona in njegova celotna dežela bo zbegana in vsi njegovi umorjeni bodo padli v njegovi sredi. 024 JER 051 048 Potem bodo nebo in zemlja in vse, kar je na njej, peli zaradi Babilona, kajti plenilci bodo prišli k njemu iz severa, ‘govori Gospod. 024 JER 051 049 ‚Kakor je Babilon storil umorjenim iz Izraela, da padejo, tako bodo pri Babilonu padli umorjeni iz vse zemlje. 024 JER 051 050 Vi, ki ste pobegnili meču, pojdite proč, ne stojte pri miru. Spomnite se Gospoda od daleč in Jeruzalem naj pride v vaše misli. 024 JER 051 051 Zbegani smo, ker smo slišali grajo. Sramota je pokrila naše obraze, kajti tujci so prišli v svetišča Gospodove hiše. 024 JER 051 052 Zato, glejte, prihajajo dnevi, ‘govori Gospod, da bom naredil sodbo nad njegovimi rezanimi podobami, in po vsej njegovi deželi bodo ranjeni stokali. 024 JER 051 053 Čeprav bi se Babilon povzpel do neba in četudi bi utrdil višino svoje moči, vendar bodo od mene prišli k njemu plenitelji, ‘govori Gospod. 024 JER 051 054 Zvok krika prihaja iz Babilona in velika poguba od dežele Kaldejcev, 024 JER 051 055 ker je Gospod oplenil Babilon in iz njega uničil močan glas; ko njegovi valovi rjovijo kakor velike vode, je izusten hrup njihovega glasu, 024 JER 051 056 ker je plenilec prišel nadenj, celó nad Babilon in so njegovi mogočni možje zajeti, vsak izmed njihovih lokov je zlomljen, kajti Gospod Bog povračil bo zagotovo poplačal. 024 JER 051 057 Opijanil bom njegove njegove prince in njegove modre može, njegove poveljnike in njegove vladarje in njegove mogočne može in spali bodo neprestano spanje in ne bodo se zbudili, ‘govori kralj, katerega ime je Gospod nad bojevniki. 024 JER 051 058 Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Široki zidovi Babilona bodo popolnoma porušeni in njegova visoka velika vrata bodo sežgana z ognjem; in ljudstvo se bo zaman trudilo in narod v ognju in izmučeni bodo.‘“ 024 JER 051 059 Beseda, ki jo je prerok Jeremija zapovedal Serajáju, Nerijájevemu sinu, Maasejájevemu sinu, ko je s Sedekíjem, Judovim kraljem, odšel v Babilon, v četrtem letu njegovega kraljevanja. In ta Serajá je bil tih princ. 024 JER 051 060 Tako je Jeremija zapisal v knjigo vse zlo, ki naj bi prišlo nad Babilon, celó vse te besede, ki so zapisane zoper Babilon. 024 JER 051 061 Jeremija je rekel Serajáju: „Ko prideš v Babilon in boš videl in boš bral vse te besede; 024 JER 051 062 potem boš rekel: „Oh Gospod, ti si govoril zoper ta kraj, da ga odrežeš, da nihče ne bo ostal v njem niti človek niti žival, temveč da bo ta zapuščen na veke. 024 JER 051 063 In zgodilo se bo, ko narediš konec branju te knjige, da boš k njej privezal kamen in jo vrgel v sredo Evfrata 024 JER 051 064 in rekel boš: ‚Tako bo Babilon potonil in ne bo se vzdignil od zla, ki ga bom privedel nadenj in izmučeni bodo.‘“Do tu so Jeremijeve besede. 024 JER 052 001 Sedekíja je bil star enaindvajset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval enajst let. Ime njegove matere je bilo Hamutála, hči Jeremija iz Libne. 024 JER 052 002 Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, glede na vse, kar je storil Jojakím. 024 JER 052 003 Kajti zaradi Gospodove jeze se je to zgodilo v Jeruzalemu in v Judu, dokler jih ni zavrgel izpred svoje prisotnosti, da se je Sedekíja uprl zoper babilonskega kralja. 024 JER 052 004 Pripetilo se je v devetem letu njegovega kraljevanja, v desetem mesecu, na deseti dan meseca, da je prišel babilonski kralj Nebukadnezar, on in vsa njegova vojska, zoper [prestolnico] Jeruzalem in se utaboril zoper njo in zoper njo naokoli zgradil trdnjave. 024 JER 052 005 Tako je bilo mesto oblegano do enajstega leta kralja Sedekíja. 024 JER 052 006 In v četrtem mesecu, na deveti dan meseca, je bila huda lakota v mestu, tako da ni bilo kruha za ljudstvo dežele. 024 JER 052 007 Potem je bilo mesto predrto in vsi bojevniki so pobegnili in ponoči odšli ven iz mesta, po poti velikih vrat med dvema zidovoma, kar je bilo poleg kraljevega vrta; (torej Kaldejci so bili pri mestu naokoli) in odšli so po poti ravnine. 024 JER 052 008 Toda vojska Kaldejcev je zasledovala kralja in Sedekíja dohitela na ravninah Jerihe; in vsa njegova vojska je bila razkropljena od njega. 024 JER 052 009 Potem so prijeli kralja in ga odvedli gor k babilonskemu kralju v Riblo, v deželo Hamát; kjer je izrekel sodbo nad njim. 024 JER 052 010 Babilonski kralj je Sedekíjeve sinove usmrtil pred njegovimi očmi. Usmrtil je tudi vse Judove prince v Ribli. 024 JER 052 011 Potem je iztaknil Sedekíjeve oči; in babilonski kralj ga je zvezal v verige in ga odvedel v Babilon in ga vtaknil v ječo do dneva njegove smrti. 024 JER 052 012 Torej v petem mesecu, na deseti dan meseca, kar je bilo devetnajsto leto babilonskega kralja Nebukadnezarja je prišel Nebuzaradán, poveljnik straže, ki je služil babilonskemu kralju, v Jeruzalemu 024 JER 052 013 in zažgal Gospodovo hišo in kraljevo hišo; in vse jeruzalemske hiše in vse hiše velikih mož je zažgal z ognjem. 024 JER 052 014 Vsa vojska Kaldejcev, ki je bila s poveljnikom straže, je porušila vse zidove naokoli Jeruzalema. 024 JER 052 015 Potem je Nebuzaradán, poveljnik straže, odvedel proč ujetništvo, nekatere izmed revnega ljudstva in preostanek ljudstva, ki je ostalo v mestu in tiste, ki so pobegnili proč, ki so pobegnili k babilonskemu kralju in preostanek množice. 024 JER 052 016 Toda Nebuzaradán, poveljnik straže, je pustil nekatere izmed revnih dežele za obrezovalce trte in za poljedelce. 024 JER 052 017 Tudi stebre iz brona, ki so bili v Gospodovi hiši in podnožja in bronasto morje, ki je bilo v Gospodovi hiši, so Kaldejci zlomili in ves bron od tega odnesli v Babilon. 024 JER 052 018 Tudi kotle in lopate in utrinjala in skledice in žlice in vse posode iz brona, s katerimi so služili, so vzeli proč. 024 JER 052 019 In umivalnike in ponve za žerjavico in skledice in kotle in svečnike in žlice in čaše; to, kar je bilo iz zlata, v zlatu in to, kar je bilo iz srebra, v srebru, je vzel proč poveljnik straže. 024 JER 052 020 Dva stebra, eno morje in dvanajst bronastih bikov, ki so bili pod podnožji, katere je kralj Salomon naredil v Gospodovi hiši: brona vseh teh posod je bilo brez teže. 024 JER 052 021 In glede stebrov, višina enega stebra je bila osemnajst komolcev; in obdajal ga je okrasni trak dvanajstih komolcev; in njegova debelina je bila štiri prste; bil je votel. 024 JER 052 022 Na njem je bil kapitel iz brona; in višina enega kapitela je bila pet komolcev, z mrežo in granatnimi jabolki naokoli na kapitelih, vsi iz brona. Tudi drugi steber in granatna jabolka so bili podobni tem. 024 JER 052 023 In tam je bilo šestindevetdeset granatnih jabolk na eni strani; in vseh granatnih jabolk na mreži je bilo sto naokoli. 024 JER 052 024 In poveljnik straže je vzel vélikega duhovnika Serajája in drugega duhovnika Cefanjája in tri čuvaje vrat. 024 JER 052 025 Iz mesta je vzel tudi evnuha, ki je bil zadolžen za bojevnike in sedem mož izmed njih, ki so bili blizu kraljevi osebi, ki so bili najdeni v mestu; in glavnega pisarja vojske, ki je nabiral ljudstvo dežele; in šestdeset mož izmed ljudstva dežele, ki so bili najdeni v sredi mesta. 024 JER 052 026 Tako jih je Nebuzaradán, poveljnik straže, vzel in jih privedel k babilonskemu kralju v Riblo. 024 JER 052 027 Babilonski kralj jih je udaril in jih usmrtil v Ribli, v deželi Hamát. Tako je bil Juda ujet odveden proč iz svoje lastne dežele. 024 JER 052 028 To je ljudstvo, katerega je Nebukadnezar odvedel proč ujete: v sedmem letu tri tisoč triindvajset Judov; 024 JER 052 029 v osemnajstem letu Nebukadnezarja je iz Jeruzalema odvedel zajetih osemsto dvaintrideset oseb; 024 JER 052 030 v triindvajsetem letu Nebukadnezarja je Nebuzaradán, poveljnik straže, odvedel proč judovske ujetnike, sedemsto petinštirideset oseb. Vseh oseb je bilo štiri tisoč šeststo. 024 JER 052 031 Pripetilo se je v sedemintridesetem letu ujetništva Judovega kralja Jojahína, v dvanajstem mesecu, na petindvajseti dan meseca, da je babilonski kralj Evíl Merodáh v prvem letu svojega kraljevanja povzdignil glavo Judovega kralja Jojahína in ga privedel iz ječe. 024 JER 052 032 Prijazno je govoril z njim in njegov prestol postavil nad prestole kraljev, ki so bili z njim v Babilonu, 024 JER 052 033 Spremenil je njegove jetniške obleke; in nenehno je jedel kruh pred njim, vse dni svojega življenja. 024 JER 052 034 Glede njegove prehrane, mu je bil od babilonskega kralja dan nenehen delež hrane, vsak dan obrok do dneva njegove smrti, vse dni njegovega življenja. # # BOOK 025 LAM Lamentations Žalostinke 025 LAM 001 001 Kako lahko mesto sedi osamljeno, ki je bilo polno ljudstva! Kako je ona postala kakor vdova! Ona, ki je bila velika med narodi in princesa med provincami, kako je postala podvržena davku! 025 LAM 001 002 Bridko joka ponoči in njene solze so na njenih licih. Med vsemi svojimi ljubimci nima nikogar, da jo potolaži. Vsi njeni prijatelji so zahrbtno postopali z njo, postali so njeni sovražniki. 025 LAM 001 003 Juda je odšel v ujetništvo zaradi stiske in zaradi velikega hlapčevstva. Prebiva med pogani, ne najde nobenega počitka. Vsi njegovi preganjalci so ga dohiteli med ožinami. 025 LAM 001 004 Poti [na] Sion žalujejo, ker ni nihče prišel k slovesnim praznikom. Vsa njena velika vrata so zapuščena. Njeni duhovniki vzdihujejo, njene device so užaloščene in sama je v grenkobi. 025 LAM 001 005 Njeni nasprotniki so vodilni, njeni sovražniki uspevajo; kajti Gospod jo je prizadel zaradi množice njenih prestopkov. Njeni otroci so odšli v ujetništvo pred sovražnikom. 025 LAM 001 006 Od sionske hčere je odšla vsa njena lepota. Njeni princi so postali podobni jelenom, ki ne najdejo pašnika in odšli so brez moči pred zasledovalcem. 025 LAM 001 007 V dneh svoje stiske in svojih bed se je [prestolnica] Jeruzalem spomnila vseh svojih prijetnih stvari, ki jih je imela v dneh davnine, ko je njeno ljudstvo padlo v roko sovražnika in ji nihče ni pomagal. Nasprotniki so jo videli in jo zasmehovali pri njenih sábatah. 025 LAM 001 008 [Prestolnica] Jeruzalem je boleče grešila, zato je odstranjena. Vsi, ki so jo častili, jo prezirajo, ker so videli njeno nagoto. Da, ona vzdihuje in se obrača nazaj. 025 LAM 001 009 Njena umazanost je v krajcih njenih oblačil; ne spominja se svojega zadnjega konca, zato se je čudovito spustila. Nobenega tolažnika ni imela. Oh Gospod, glej mojo stisko, kajti sovražnik se je poveličal. 025 LAM 001 010 Nasprotnik je svojo roko razprostrl nad vse njene prijetne stvari, kajti videla je, da so pogani vstopili v njeno svetišče, katerim si zapovedal, da naj ne vstopijo v tvojo skupnost. 025 LAM 001 011 Vse njeno ljudstvo vzdihuje, iščejo kruh; svoje prijetne stvari so dali za hrano, da podprejo dušo. Glej, oh Gospod in preudari, kajti postala sem ničvredna. 025 LAM 001 012 Ali vam je to nič, vsi vi, ki greste mimo? Glejte in vidite, če je tam kakršnakoli bridkost podobna moji bridkosti, ki mi je storjena, s katero me je Gospod prizadel na dan svoje krute jeze. 025 LAM 001 013 Od zgoraj je poslal ogenj v moje kosti in ta je prevladal zoper njih. Razprostrl je mrežo za moja stopala, obrnil me je nazaj. Naredil me je zapuščeno in ves dan slabim. 025 LAM 001 014 Jarem mojih prestopkov je zvezan z njegovo roko. Oviti so in prišli so gor nad moj vrat. Moji moči je storil, da odpove, Gospod me je izročil v njihove roke, pred katerimi se nisem zmožen dvigniti. 025 LAM 001 015 Gospod je pod stopalom pogazil vse moje mogočne može v moji sredi. Zoper mene je sklical zbor, da zdrobi moje mladeniče. Gospod je pogazil devico, Judovo hčer, kakor v vinski stiskalnici. 025 LAM 001 016 Zaradi teh stvari jokam. Moje oko, moje oko teče dol z vodo, ker je tolažnik, ki naj bi razbremenil mojo dušo, daleč od mene. Moji otroci so zapuščeni, ker je sovražnik prevladal. 025 LAM 001 017 Sion razširja svoje roke in tam ni nikogar, da jo potolaži. Gospod je zapovedal glede Jakoba, da bi bili njegovi nasprotniki naokoli njega. [Prestolnica] Jeruzalem je med njimi kakor ženska, ki ima menstruacijo. 025 LAM 001 018 Gospod je pravičen, kajti uprla sem se zoper njegovo zapoved. Poslušajte, prosim vas, vsa ljudstva in glejte mojo bridkost. Moje device in moji mladeniči so odšli v ujetništvo. 025 LAM 001 019 Dala sem poklicati svoje ljubimce, toda oni so me zavedli. Moji duhovniki in moje starešine so v mestu izročili duha, medtem ko so iskali svojo hrano, da podprejo svoje duše. 025 LAM 001 020 Glej, oh Gospod, kajti v tegobi sem. Moja notranjost je nemirna; moje srce je obrnjeno znotraj mene; kajti neposlušno sem se uprla. Zunaj ropa meč, doma je kakor smrt. 025 LAM 001 021 Slišali so, da sem zavzdihnila. Tam ni nikogar, da me potolaži. Vsi moji sovražniki so slišali o moji stiski; veseli so, da si to storil. Privedel boš dan, ki si ga poklical in oni bodo podobni meni. 025 LAM 001 022 Naj vsa njihova zlobnost pride predte, in stori jim, kakor si storil meni, zaradi vseh mojih prestopkov, kajti mojih vzdihov je mnogo in moje srce je oslabelo. 025 LAM 002 001 Kako je Gospod v svoji jezi pokril sionsko hčer z oblakom in vrgel dol z neba na zemljo Izraelovo lepoto in se ni spominjal svoje pručke na dan svoje jeze! 025 LAM 002 002 Gospod je požrl vsa Jakobova prebivališča in se ni usmilil. V svojem besu je zrušil oporišča Judove hčere; privedel jih je dol do tal. Oskrunil je kraljestvo in njegove prince. 025 LAM 002 003 V svoji kruti jezi je odrezal ves Izraelov rog. Svojo desnico je umaknil izpred sovražnika in zoper Jakoba je gorel plameneč ogenj, ki požira vsenaokrog. 025 LAM 002 004 Svoj lok je upognil kakor sovražnik. S svojo desnico je stal kakor nasprotnik in usmrtil vse, ki so bili prijetni za oko v šotorskem svetišču sionske hčere. Svojo razjarjenost je izlil kakor ogenj. 025 LAM 002 005 Gospod je bil kakor sovražnik. Požrl je Izraela, požrl je vse njegove palače. Uničil je vsa njegova oporišča in v Judovi hčeri je povečal žalovanje in objokovanje. 025 LAM 002 006 Nasilno je odvzel svoje šotorsko svetišče, kakor če bi bil ta od vrta. Uničil je kraje svojega zbora. Gospod je storil, da se slovesni prazniki in sábate pozabijo v Sionu in v ogorčenju svoje jeze je preziral kralja in duhovnika. 025 LAM 002 007 Gospod je zavrgel svoj oltar, preziral svoje svetišče, zidove svoje palače je predal v roko sovražnika; v Gospodovi hiši so vzdignili hrup, kakor na dan slovesnega praznika. 025 LAM 002 008 Gospod se je namenil, da uniči obzidje sionske hčere. Iztegnil je vrvico, svoje roke ni umaknil pred uničevanjem. Zato je naredil obrambni zid in obzidje za žalovanje; skupaj so slabeli. 025 LAM 002 009 Njena velika vrata so se pogreznila v tla; uničeni in zlomljeni so njeni zapahi. Njen kralj in njeni princi so med pogani. Postave ni več, tudi njeni preroki ne najdejo videnja od Gospoda. 025 LAM 002 010 Starešine hčere sionske sedijo na tleh in molčijo. Na svoje glave so metali prah. Opasali so se z vrečevino. Device [prestolnice] Jeruzalem svoje glave povešajo k tlom. 025 LAM 002 011 Moje oči pešajo s solzami, moja notranjost je vznemirjena, moja jetra so izlita na zemljo zaradi uničenja hčere mojega ljudstva; ker so otroci in dojenčki omedlevali na ulicah mesta. 025 LAM 002 012 Svojim materam pravijo: „Kje sta žito in vino?“ko so omedlevali kakor ranjeni na ulicah mesta, ko so bile njihove duše izlite v naročje njihovih mater. 025 LAM 002 013 Kakšno stvar bom vzel, da pričuje zate? S kakšno stvarjo te bom primerjal, oh hči [prestolnice] Jeruzalem? Kaj bom enačil s teboj, da bi te lahko potolažil, oh devica, hči sionska, kajti tvoja vrzel je velika kakor morje. Kdo te lahko ozdravi? 025 LAM 002 014 Tvoji preroki so zate videli prazne ali bedaste stvari in niso odkrili tvoje krivičnosti, da odvrnejo tvoje ujetništvo, temveč so zate videli napačna bremena in razloge izgnanstva. 025 LAM 002 015 Vsi, ki gredo mimo, s svojimi rokami ploskajo nad teboj, sikajo in s svojimi glavami zmajujejo ob jeruzalemski hčeri, rekoč: „Ali je to mesto, katerega ljudje imenujejo Popolnost lepote, Radost celotne zemlje?“ 025 LAM 002 016 Vsi tvoji sovražniki so odprli svoja usta zoper tebe. Sikajo in škripajo z zobmi. Pravijo: „Požrli smo jo. Zagotovo, to je dan, ki smo se ga veselili; našli smo, videli smo to. 025 LAM 002 017 Gospod je storil to, kar je načrtoval. Izpolnil je svojo besedo, ki jo je zapovedal od dni davnine. Zrušil je in se ni usmilil in tvojemu sovražniku je dal, da se veseli nad teboj, vzdignil je rog tvojih nasprotnikov. 025 LAM 002 018 Njihovo srce je klicalo h Gospodu, oh obzidje hčere sionske, naj solza tečejo kakor reka, podnevi in ponoči. Ne daj si počitka, naj punčica tvojega očesa ne preneha. 025 LAM 002 019 Vstani, zavpij ponoči. Ob začetku straž izlij svoje srce kakor vodo pred Gospodovim obrazom. Dvigni svoje roke proti njemu zaradi življenja tvojih mladih otrok, ki slabijo zaradi lakote na vrhu vsake ulice. 025 LAM 002 020 Glej, oh Gospod in preudari komu si to storil. Mar bodo ženske jedle svoj sad, otroke pedenj dolge? Mar bosta duhovnik in prerok umorjena v Gospodovem svetišču? 025 LAM 002 021 Mladi in stari ležijo po tleh na ulicah. Moje device in moji mladeniči so padli pod mečem; umoril si jih na dan svoje jeze, pobil si jih in se nisi usmilil. 025 LAM 002 022 Poklical si kakor na slovesen dan moje strahote naokoli, tako da na dan Gospodove jeze nihče ni pobegnil niti preostal. Tiste, ki sem jih povil in vzgojil, je použil moj sovražnik. 025 LAM 003 001 Jaz sem človek, ki je videl stisko s palico njegovega besa. 025 LAM 003 002 Vodil me je in me privedel v temo, toda ne v svetlobo. 025 LAM 003 003 Zagotovo je obrnjen zoper mene; svojo roko je obračal zoper mene ves dan. 025 LAM 003 004 Postaral je moje meso in mojo kožo, zlomil je moje kosti. 025 LAM 003 005 Zgradil je zoper mene in me obdal z žolčem in muko. 025 LAM 003 006 Postavil me je v temne kraje, kakor tiste, ki so mrtvi od davnine. 025 LAM 003 007 Ogradil me je naokoli, da ne morem priti ven. Moje verige je naredil težke. 025 LAM 003 008 Tudi ko jokam in vpijem, on ustavlja mojo molitev. 025 LAM 003 009 Moje steze je obdal s klesanim kamnom, moje poti je storil sprijene. 025 LAM 003 010 Bil mi je kakor medved, ki preži v zasedi in kakor lev na skrivnih krajih. 025 LAM 003 011 Moje poti je obrnil vstran in me raztrgal. Naredil me je zapuščenega. 025 LAM 003 012 Upognil je svoj lok in me postavil kakor tarčo za puščico. 025 LAM 003 013 Puščicam svojega tula je storil, da vstopijo v mojo notranjost. 025 LAM 003 014 Bil sem v posmeh vsemu svojemu ljudstvu in ves dan njihova pesem. 025 LAM 003 015 Nasičeval me je z grenkobo, opijanjal me je s pelinom. 025 LAM 003 016 Prav tako je moje zobe zlomil z gramoznimi kamni, pokril me je s pepelom. 025 LAM 003 017 Mojo dušo si odstranil daleč stran od miru. Pozabil sem uspevanje. 025 LAM 003 018 Rekel sem: „Moja moč in moje upanje je izginilo od Gospoda, 025 LAM 003 019 spominjajoč se moje stiske in moje bede, pelina in žolča. 025 LAM 003 020 Moja duša jih ima še vedno v spominu in je ponižana v meni. 025 LAM 003 021 To si ponovno kličem v svoj um, zato imam upanje. 025 LAM 003 022 To je od Gospodovih milosti, da nismo použiti, ker njegova sočutja ne odnehajo. 025 LAM 003 023 Ta so nova vsako jutro. Velike je tvoja zvestoba. 025 LAM 003 024 Gospod je moj delež, pravi moja duša, zato bom upal vanj. 025 LAM 003 025 Gospod je dober vsem tistim, ki čakajo nanj; duši, ki ga išče. 025 LAM 003 026 Dobro je, da bi človek upal in tiho čakal na Gospodovo rešitev duše. 025 LAM 003 027 Dobro je za človeka, da nosi jarem v svoji mladosti. 025 LAM 003 028 Sedi sam in molči, ker ga je nosil na sebi. 025 LAM 003 029 Svoja usta polaga v prah, morda bi bilo lahko še upanje. 025 LAM 003 030 Svoje lice daje tistemu, ki ga udarja, napolnjen je z grajo. 025 LAM 003 031 Kajti Gospod ne bo zavrgel na veke, 025 LAM 003 032 toda čeprav je povzročil žalost, bo vendar imel sočutje glede na množico svojih usmiljenj. 025 LAM 003 033 Kajti on ni voljan prizadeti niti užalostiti človeških otrok. 025 LAM 003 034 Da pod svojimi stopali zdrobi vse jetnike zemlje. 025 LAM 003 035 Da odvrne človekovo pravico pred obrazom Najvišjega, 025 LAM 003 036 da človeka spodkopa v njegovi stvari, [tega] Gospod ne odobrava. 025 LAM 003 037 Kdo je tisti, ki pravi in se to zgodi, ko Gospod tega ne zapove? 025 LAM 003 038 Iz ust Najvišjega ne izhaja zlo in dobro? 025 LAM 003 039 Zakaj se živeči človek pritožuje, človek zaradi kaznovanja njegovih grehov? 025 LAM 003 040 Preiščimo in preizkusimo naše poti in se ponovno obrnimo h Gospodu. 025 LAM 003 041 Vzdignimo naša srca z našimi rokami k Bogu v nebesih. 025 LAM 003 042 Pregrešili smo se in uprli. Ti nisi oprostil. 025 LAM 003 043 Pokril si [nas] s svojo jezo in nas preganjal. Umoril si, nisi se usmilil. 025 LAM 003 044 Pokril si se z oblakom, da naša molitev ne bi šla skozi. 025 LAM 003 045 Naredil si nas kakor izvržek in zavrnitev v sredi ljudstev. 025 LAM 003 046 Vsi naši sovražniki so odprli svoja usta zoper nas. 025 LAM 003 047 Strah in zanka sta prišla nad nas, opustošenje in uničenje. 025 LAM 003 048 Moje oko teče navzdol z rekami voda, zaradi uničenja hčere mojega ljudstva. 025 LAM 003 049 Moje oko se izliva in ne preneha, brez kakršnegakoli predaha, 025 LAM 003 050 dokler Gospod ne pogleda dol in ne pogleda iz nebes. 025 LAM 003 051 Moje oko prizadeva moje srce, zaradi vseh hčera mojega ljudstva. 025 LAM 003 052 Moji sovražniki so me boleče preganjali, kakor ptico, brez vzroka. 025 LAM 003 053 Moje življenje so odsekali v grajski ječi in name vrgli kamen. 025 LAM 003 054 Vode so tekle nad mojo glavo; potem sem rekel: „Odsekan sem.“ 025 LAM 003 055 Klical sem k tvojemu imenu, oh Gospod, iz globine grajske ječe. 025 LAM 003 056 Slišal si moj glas. Ne skrivaj svojega ušesa ob mojem dihanju, ob mojem klicu. 025 LAM 003 057 Priteguješ me na dan, ko sem klical k tebi. Ti praviš: „Ne boj se.“ 025 LAM 003 058 Oh Gospod, zagovarjal si pravde moje duše, odkupil si moje življenje. 025 LAM 003 059 Oh Gospod, videl si mojo krivico. Ti sodi mojo pravdo. 025 LAM 003 060 Videl si vso njihovo maščevanje in vse njihove zamisli zoper mene. 025 LAM 003 061 Slišal si njihovo grajo, oh Gospod in vse njihove zamisli zoper mene; 025 LAM 003 062 ustnice tistih, ki se vzdigujejo zoper mene in njihovo premišljevanje zoper mene ves dan. 025 LAM 003 063 Glej, njihovo usedanje in njihovo vzdigovanje; jaz sem njihova glasba. 025 LAM 003 064 Vrni jim povračilo, oh Gospod, glede na delo njihovih rok. 025 LAM 003 065 Daj jim bridkost srca, tvoje prekletstvo nad njimi. 025 LAM 003 066 Preganjaj jih in jih uniči v jezi izpod Gospodovih nebes. 025 LAM 004 001 Kako je zlato postalo zatemnjeno! Kako se je najbolj čisto zlato spremenilo! Kamni svetišča so izliti na vrhu vsake ulice. 025 LAM 004 002 Dragoceni sionski sinovi, primerljivi čistemu zlatu, kako so cenjeni, kakor lončeni vrči, delo lončarjevih rok! 025 LAM 004 003 Celo morske pošasti iztegnejo prsi, dajejo piti svojim mladičem. Hči mojega ljudstva je postala kruta, podobna nojem v divjini. 025 LAM 004 004 Jezik doječega otroka se zaradi žeje lepi na nebo njegovih ust. Mladi otroci prosijo kruha, pa jim ga noben človek ne nalomi. 025 LAM 004 005 Tisti, ki so se prefinjeno hranili, so zapuščeni na ulicah. Tisti, ki so bili vzgojeni v škrlatu, objemajo gnojišča. 025 LAM 004 006 Kajti kazen krivičnosti hčere mojega ljudstva je večja kakor kazen za greh Sódome, ki je bila v hipu zrušena in nobene roke se je niso dotaknile. 025 LAM 004 007 Njeni nazirci so bili čistejši kakor sneg, bili so bolj beli kakor mleko, po telesu so bili bolj rdečkasti kakor rubini, njihovo zglajenje je bilo iz safirja. 025 LAM 004 008 Njihov videz je bolj črn kakor oglje; na ulicah niso prepoznavni. Njihova koža se lepi na njihove kosti; izsušena je, postala je kakor palica. 025 LAM 004 009 Tisti, ki so umorjeni z mečem, so boljši kakor tisti, ki so umorjeni z lakoto, kajti ti hirajo, zadeti zaradi potrebe po poljskem sadu. 025 LAM 004 010 Roke sočutnih žensk so kuhale svoje lastne otroke. Bili so njihova hrana v uničenju hčere mojega ljudstva. 025 LAM 004 011 Gospod je dovršil svojo razjarjenost; izlil je svojo kruto jezo in prižgal ogenj na Sionu in ta je požrl njegove temelje. 025 LAM 004 012 Kralji zemlje in vsi prebivalci zemeljskega kroga niso hoteli verjeti, da bosta nasprotnik in sovražnik vstopila v velika vrata Jeruzalema. 025 LAM 004 013 Zaradi grehov njenih prerokov in krivičnosti njenih duhovnikov, ki so prelivali kri pravičnih v njeni sredi, 025 LAM 004 014 klatili so se kakor slepi možje po ulicah, oskrunili so se s krvjo, tako da se možje niso mogli dotakniti njihovih oblek. 025 LAM 004 015 Klicali so jim: „Odidite; to je nečisto; odidite, odidite, ne dotikajte se.“Ko so pobegnili in se potikali so med pogani govorili: „Nič več ne bodo začasno prebivali tam. 025 LAM 004 016 Gospodova jeza jih je razdelila; ne bo se več oziral nanje. Niso spoštovali oseb duhovnikov, niso bili naklonjeni starešinam. 025 LAM 004 017 Kar se tiče nas, so naše oči doslej odpovedovale zaradi naše prazne pomoči. V našem oprezanju smo oprezali za narodom, ki nas ni mogel rešiti. 025 LAM 004 018 Lovijo naše korake, da ne moremo iti na naše ulice. Naš konec je blizu, naši dnevi so izpolnjeni, kajti naš konec je prišel. 025 LAM 004 019 Naši preganjalci so hitrejši kakor orli neba. Zasledovali so nas po gorah, na nas so prežali v divjini. 025 LAM 004 020 Dih naših nosnic, Gospodov maziljenec, je bil odveden v njihove jame, o katerem smo rekli: „Pod njegovo senco bomo živeli med pogani.“ 025 LAM 004 021 Razveseljuj se in bodi vesela, oh edómska hči, ki prebivaš v deželi Uc; prav tako bo čaša prešla k tebi. Opijanjena boš in razgalila se boš. 025 LAM 004 022 Kazen tvoje krivičnosti je dovršena, oh hči sionska; nič več te ne bo odvedel v ujetništvo. Obiskal bo tvojo krivičnost, oh hči edómska; odkril bo tvoje grehe. 025 LAM 005 001 Spomni se, oh Gospod, kaj je prišlo nad nas. Preudari in poglej našo grajo. 025 LAM 005 002 Naša dediščina je obrnjena k tujcem, naše hiše k neznancem. 025 LAM 005 003 Sirote smo in brez očeta, naše matere so kakor vdove. 025 LAM 005 004 Našo vodo smo pili za denar; naš les nam je prodan. 025 LAM 005 005 Naši vratovi so pod preganjanjem. Trudimo se, pa nimamo počitka. 025 LAM 005 006 Roko smo izročili k Egipčanom in k Asircem, da bi bili nasičeni s kruhom. 025 LAM 005 007 Naši očetje so grešili in jih ni in mi smo nosili njihove krivičnosti. 025 LAM 005 008 Služabniki so vladali nad nami. Nikogar ni, da bi nas osvobodil iz njihove roke. 025 LAM 005 009 Svoj kruh smo prinašali z nevarnostjo za naša življenja, zaradi meča iz divjine. 025 LAM 005 010 Naša koža je bila črna kakor peč zaradi strašne lakote. 025 LAM 005 011 Posiljevali so ženske na Sionu in device v Judovih mestih. 025 LAM 005 012 Z njihovo roko so obesili prince. Obrazi starešin niso bili spoštovani. 025 LAM 005 013 Zajeli so mladeniče, da meljejo in otroci so padli pod lesom. 025 LAM 005 014 Starešine so odšli od velikih vrat, mladeniči od svoje glasbe. 025 LAM 005 015 Veselje našega srca je prenehalo, naš ples je obrnjen v žalovanje. 025 LAM 005 016 Krona je padla iz naše glave. Gorje nam, da smo grešili! 025 LAM 005 017 Zaradi tega peša naše srce, zaradi teh stvari so zatemnjene naše oči. 025 LAM 005 018 Zaradi gore Sion, ki je zapuščena, lisice hodijo po njej. 025 LAM 005 019 Ti, oh Gospod, ostajaš na veke, tvoj prestol od roda do roda. 025 LAM 005 020 Zakaj nas pozabljaš na veke in nas zapuščaš za tako dolgo? 025 LAM 005 021 Obrni nas k sebi, oh Gospod in mi bomo obrnjeni; obnovi naše dni kakor od davnine. 025 LAM 005 022 Toda popolnoma si nas zavrgel. Zelo si ogorčen zoper nas. # # BOOK 026 EZE Ezekiel Ezekiel 026 EZE 001 001 Pripetilo se je torej v tridesetem letu, v četrtem mesecu, na peti dan meseca, ko sem bil med ujetniki pri reki Kebár, da so se odprla nebesa in zagledal sem Božja videnja. 026 EZE 001 002 Na peti dan meseca, kar je bilo peto leto ujetništva kralja Jojahína, 026 EZE 001 003 je prišla Gospodova beseda izrecno k duhovniku Ezekielu, Buzijevemu sinu, v deželi Kaldejcev, pri reki Kebár, in tam je bila nad njim Gospodova roka. 026 EZE 001 004 Pogledal sem in glej, vrtinčast veter je prišel iz severa, velik oblak in ogenj ga je obsegal in okoli njega je bil sijaj in iz njegove srede kakor jantarjeva barva ven iz srede ognja. 026 EZE 001 005 Prav tako je iz njegove srede prišla podobnost štirih živih ustvarjenih bitij. In to je bil njihov videz; imela so podobnost človeka. 026 EZE 001 006 Vsako je imelo štiri obraze in vsako je imelo štiri peruti. 026 EZE 001 007 Njihova stopala so bila ravna stopala in podplat njihovih stopal je bil podoben telečjemu kopitu, in lesketala so se podobno barvi zloščenega brona. 026 EZE 001 008 Pod svojimi perutmi, na svojih štirih straneh, so imela človeške roke in ta štiri so imela svoje obraze in svoje peruti. 026 EZE 001 009 Njihove peruti so bile pridružene druga k drugi; niso se obračala, ko so hodila; šla so vsaka naravnost naprej. 026 EZE 001 010 Kar zadeva podobnost njihovih obrazov, ta štiri so imela človeški obraz in obraz leva na desni strani in ta štiri so imela obraz vola na levi strani; ta štiri so imela tudi obraz orla. 026 EZE 001 011 Takšni so bili njihovi obrazi. Njihove peruti so bile iztegnjene navzgor; dve peruti vsakega sta bili pridruženi druga k drugi, dve pa sta pokrivali njihova telesa. 026 EZE 001 012 Hodila so vsaka naravnost naprej. Kamor naj bi šel duh, [tja] so šla, in niso se obračala, ko so hodila. 026 EZE 001 013 Kar se tiče podobnosti živih ustvarjenih bitij, je bil njihov videz podoben gorečemu ognjenemu oglju in podoben videzu svetilk. Ta je šel gor in dol med živimi ustvarjenimi bitji in ogenj je bil svetel in iz ognja se je dvigovalo bliskanje. 026 EZE 001 014 Živa ustvarjena bitja so tekala in se vračala kakor videz bliska strele. 026 EZE 001 015 Medtem ko sem gledal živa ustvarjena bitja, sem na zemlji zagledal eno kolo poleg živih ustvarjenih bitij, z njihovimi štirimi obrazi. 026 EZE 001 016 Videz koles in njihovo delo je bilo podobno barvi berila. Ta štiri so imela eno podobnost, in njihov videz in njihovo delo je bilo kakor bi bilo kolo v sredi kolesa. 026 EZE 001 017 Ko so hodila, so hodila na svoje štiri strani, in ko so hodila, se niso obračala. 026 EZE 001 018 Kar se tiče njihovih platišč, so bila tako visoka, da so bila grozna, in njihova platišča so bila polna oči naokoli teh štirih. 026 EZE 001 019 Ko so živa ustvarjena bitja hodila, so poleg njih šla kolesa. In ko so bila živa ustvarjena bitja dvignjena iz zemlje, so bila dvignjena kolesa. 026 EZE 001 020 Kamor naj bi šel duh, so šla, tja naj bi šel njihov duh, in kolesa so bila dvignjena nasproti njih, kajti v kolesih je bil duh živega ustvarjenega bitja. 026 EZE 001 021 Ko so tista šla, so šla ta; in ko so tista stala, so stala ta; in ko so bila tista dvignjena iz zemlje, so bila kolesa dvignjena nasproti njih, kajti v kolesih je bil duh živega ustvarjenega bitja. 026 EZE 001 022 Podobnost nebesnega svoda nad glavami živega ustvarjenega bitja je bila kakor barva strašnega kristala, razprostrtega zgoraj, nad njihovimi glavami. 026 EZE 001 023 Pod nebesnim svodom so bile njihove peruti ravne druga proti drugi. Vsako je imelo dve, ki sta pokrili na tej strani in vsako je imelo dve, ki sta pokrili na oni strani njihovih teles. 026 EZE 001 024 In ko so hodila, sem slišal šum njihovih peruti, podoben hrumenju velikih vodá, kakor glas Vsemogočnega, glas govora kakor hrup vojske. Ko so stala, so svoje peruti povesila. 026 EZE 001 025 Bil je glas izpod nebesnega svoda, ki je bil nad njihovimi glavami, ko so stala in spustila svoje peruti. 026 EZE 001 026 Nad nebesnim svodom, ki je bil nad njihovimi glavami, je bila podobnost prestola, kakor videz kamna safira. Na podobnosti prestola je bila podobnost kakor videz človeka nad njim. 026 EZE 001 027 Videl sem kakor barvo jantarja, kakor videz ognja okrog in okrog znotraj njega, od videza njegovih ledij navzgor in celo od videza njegovih ledij navzdol sem videl kakor bi bil videz ognja in ta je imel sijaj vse naokrog. 026 EZE 001 028 Kakor videz mavrice, ki je na oblaku na deževen dan, takšen je bil videz sijaja naokoli. To je bil videz podobnosti Gospodove slave. Ko sem to zagledal, sem padel na svoj obraz in slišal glas nekoga, ki je spregovoril. 026 EZE 002 001 Rekel mi je: „Sin človekov, vstani na svoja stopala in spregovoril ti bom.“ 026 EZE 002 002 Ko mi je spregovoril, je vame vstopil duh in me postavil na moja stopala, da sem slišal tistega, ki mi je spregovoril. 026 EZE 002 003 Rekel mi je: „Sin človekov, pošiljam te k Izraelovim otrokom, k upornemu narodu, ki se je uprl zoper mene. Oni in njihovi očetje se se pregrešili zoper mene, celó do točno tega dne. 026 EZE 002 004 Kajti predrzni otroci so in trdega srca in jaz te pošljem k njim, ti pa jim boš rekel: ‚Tako govori Gospod Bog.‘ 026 EZE 002 005 Tisti, bodisi bodo slišali, bodisi se bodo zadržali (kajti uporna hiša so ), bodo vendar vedeli, da je bil med njimi prerok. 026 EZE 002 006 Ti pa, sin človekov, se jih ne boj niti se ne boj njihovih besed, čeprav bodo s teboj osat in trnje in prebivaš med škorpijoni. Ne boj se njihovih besed niti ne bodi zaprepaden ob njihovih pogledih, kajti uporna hiša so. 026 EZE 002 007 Govoril jim boš moje besede, bodisi bodo slišali, bodisi se bodo zadržali, kajti najbolj uporni so. 026 EZE 002 008 Toda ti, sin človekov, poslušaj kaj ti povem: ‚Ne bodi uporen kakor ta uporna hiša. Odpri svoja usta in pojej, kar ti dajem.‘“ 026 EZE 002 009 Ko sem pogledal, glej, je bila k meni poslana roka, in glej, zvitek knjige je bil v njej 026 EZE 002 010 in razprostrl ga je pred menoj. Popisan je bil znotraj in zunaj in na njem so bile zapisane žalostinke, žalovanja in gorje. 026 EZE 003 001 Poleg tega mi je rekel: „Sin človekov, jej kar najdeš. Pojej ta zvitek in pojdi, govori Izraelovi hiši.“ 026 EZE 003 002 Tako sem odprl svoja usta in dal mi je, da sem pojedel ta zvitek. 026 EZE 003 003 Rekel mi je: „Sin človekov, stôri svojemu trebuhu, da jé in svojo notranjost napolni s tem zvitkom, ki ti ga dajem.“Potem sem to pojedel in v mojih ustih je bil zaradi sladkosti kakor med. 026 EZE 003 004 Rekel mi je: „Sin človekov, pojdi, stopi k Izraelovi hiši in jim govori z mojimi besedami. 026 EZE 003 005 Kajti ni si poslan k ljudstvu tujega govora in trdega jezika, temveč k Izraelovi hiši, 026 EZE 003 006 ne k mnogim ljudstvom tujega govora in trdega jezika, katerih besed ne moreš razumeti. Zagotovo, če bi te poslal k njim, bi ti prisluhnili. 026 EZE 003 007 Toda Izraelova hiša ti ne bo hotela prisluhniti, kajti nočejo mi prisluhniti, kajti vsa Izraelova hiša je predrzna in trdosrčna. 026 EZE 003 008 Glej, tvoj obraz sem otrdil zoper njihove obraze in tvoje čelo zoper njihova čela. 026 EZE 003 009 Kakor je diamant trši kakor kremen, [tako] sem naredil tvoje čelo. Ne boj se jih niti ne bodi zaprepaden ob njihovih pogledih, kajti uporna hiša so.“ 026 EZE 003 010 Poleg tega mi je rekel: „Sin človekov, vse moje besede, ki ti jih bom govoril, sprejmi v svoje srce in poslušaj s svojimi ušesi. 026 EZE 003 011 Pojdi, stopi k tistim iz ujetništva, k otrokom svojega ljudstva in jim govori ter jim povej: ‚Tako govori Gospod Bog, bodisi bodo poslušali ali bodisi se bodo zadržali.‘“ 026 EZE 003 012 Potem me je duh vzel gor in za seboj sem zaslišal glas velikega hitenja, rekoč: „Blagoslovljena bodi Gospodova slava iz njegovega kraja.“ 026 EZE 003 013 Slišal sem tudi šum peruti živih ustvarjenih bitij, ki so se dotikala druga druge in hrup koles nasproti njih in šum velikega hitenja. 026 EZE 003 014 Tako me je duh dvignil in me odnesel in šel sem v grenkobi, v vročici svojega duha, toda Gospodova roka je bila močna nad menoj. 026 EZE 003 015 Potem sem prišel k tistim iz ujetništva pri Tel Abíbu, ki prebivajo pri reki Kebár in se usedel, ker so sedeli in osupel ostal tam med njimi sedem dni. 026 EZE 003 016 Pripetilo se je ob koncu sedmih dni, da je k meni prišla Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 003 017 „Sin človekov, naredil sem te stražarja Izraelovi hiši, zato poslušaj besedo pri mojih ustih in jim daj svarilo od mene. 026 EZE 003 018 Ko rečem zlobnemu: ‚Gotovo boš umrl, ‘pa mu ne daješ svarila niti ne govoriš, da zlobnega posvariš pred njegovo zlobno potjo, da bi rešil njegovo življenje, bo ta isti zlobni človek umrl v svoji krivičnosti, toda njegovo kri bom zahteval iz tvoje roke. 026 EZE 003 019 Vendar, če posvariš zlobnega, pa se ta ne obrne od svoje zlobnosti niti od svoje zlobne poti, bo umrl v svoji krivičnosti, toda ti si osvobodil svojo dušo.“ 026 EZE 003 020 Ponovno: „Kadar se pravičen človek obrne od svoje pravičnosti in zagreši krivičnost in predenj položim kamen spotike, bo umrl; ker mu nisi dal svarila, bo umrl v svojem grehu in njegove pravičnosti, ki jo je storil, se ne bo spominjalo, toda njegovo kri bom zahteval iz tvoje roke. 026 EZE 003 021 Vendar če posvariš pravičnega človeka, da pravični ne greši in ta ne greši, bo zagotovo živel, ker je posvarjen; tudi ti si osvobodil svojo dušo.“ 026 EZE 003 022 Tam je bila nad menoj Gospodova roka in rekel mi je: „Vstani, pojdi naprej na ravnino in tam bom govoril s teboj.“ 026 EZE 003 023 Potem sem vstal in odšel naprej na ravnino. Glej, tam je stala Gospodova slava, kakor slava, ki sem jo videl pri reki Kebár, in padel sem na svoj obraz. 026 EZE 003 024 Potem je vame vstopil duh in me postavil na moja stopala in spregovoril z menoj ter mi rekel: „Pojdi, zapri se znotraj svoje hiše. 026 EZE 003 025 Toda ti, oh sin človekov, glej, nate bodo dali vezi in te zvezali z njimi in ne boš šel ven mednje, 026 EZE 003 026 jaz pa bom tvoj jezik prilepil k nebu tvojih ust, da boš nem in jim ne boš grajavec, kajti uporna hiša so. 026 EZE 003 027 Toda ko jaz spregovorim s teboj, bom odprl tvoja usta in ti jim boš rekel: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Kdor posluša, naj sliši, in kdor se zadrži, naj se zadržuje, kajti uporna hiša so.‘“ 026 EZE 004 001 „Tudi ti, sin človekov, si vzemi opeko in jo položi pred seboj in na njej upodobi mesto, celó [prestolnico] Jeruzalem, 026 EZE 004 002 in postavi obleganje zoper njo in zgradi utrdbo zoper njo in nasuj nasip zoper njo. Postavi tudi tabor zoper njo in naokoli zoper njo razpostavi oblegovalne ovne. 026 EZE 004 003 Poleg tega si vzemi železno ponev in jo postavi za železen zid med seboj in mestom, in naravnaj svoj obraz zoper njo in ta bo oblegana, ti pa boš postavil oblegovanje zoper njo. To bo znamenje Izraelovi hiši. 026 EZE 004 004 Lezi tudi na svojo levo stran in nanjo položi krivičnost Izraelove hiše. Glede na število dni, ko boš ležal na tej, boš nosil njihovo krivičnost. 026 EZE 004 005 Kajti nate sem položil leta njihove krivičnosti, glede na število dni, tristo devetdeset dni. Tako boš nosil krivičnost Izraelove hiše. 026 EZE 004 006 Ko jih dopolniš ponovno lezi na svojo desno stran in štirideset dni boš nosil krivičnost Judove hiše. Določil sem ti vsak dan za leto. 026 EZE 004 007 Zato boš svoj obraz naravnal proti obleganju [prestolnice] Jeruzalem in tvoj laket bo odkrit in prerokoval boš zoper njo. 026 EZE 004 008 Glej, nate bom položil vezi in ne boš se obrnil iz ene strani na drugo, dokler ne dokončaš dni svojega obleganja. 026 EZE 004 009 K sebi vzemi tudi pšenico, ječmen, fižol, lečo, proso in piro ter jih stresi v eno posodo in iz tega zamesi kruh; glede na število dni, ki jih boš preležal na svoji strani, tristo devetdeset dni, boš jedel od tega. 026 EZE 004 010 Tvoja hrana, ki jo boš jedel, bo po teži, dvajset šeklov na dan. Od časa do časa jo boš jedel. 026 EZE 004 011 Tudi vodo boš pil po meri, šesti del vrča. Od časa do časa [jo] boš pil. 026 EZE 004 012 To boš jedel kakor ječmenove kolače, in to boš spekel z iztrebkom, ki prihaja iz človeka, v njihovem pogledu.“ 026 EZE 004 013 Gospod je rekel: „Celo tako bodo Izraelovi otroci jedli svoj omadeževan kruh med pogani, kamor jih bom pognal.“ 026 EZE 004 014 Potem sem rekel: „Ah, Gospod Bog! Glej, moja duša ni bila oskrunjena, kajti od svoje mladosti, celo do sedaj, nisem jedel od tega, kar samo umre ali je raztrgano na koščke; niti v moja usta ni prišlo gnusno meso.“ 026 EZE 004 015 Potem mi je rekel: „Glej! Dajem ti kravji iztrebek za človeški iztrebek in svoj kruh boš pripravil s tem.“ 026 EZE 004 016 Poleg tega mi je rekel: „Sin človekov, glej, zlomil bom oporo kruha v [prestolnici] Jeruzalem. Kruh bodo jedli po teži in s skrbnostjo, in vodo bodo pili po meri in z osuplostjo, 026 EZE 004 017 da jim bo lahko primanjkovalo kruha in vode in bodo osupli eden z drugim in shirali zaradi svoje krivičnosti.“ 026 EZE 005 001 „Ti pa, sin človekov, si vzemi oster nož, vzemi si brivčevo britev in ji povzroči, da gre čez tvojo glavo in po tvoji bradi. Potem si vzemi tehtnico, da stehtaš in razdeliš lase. 026 EZE 005 002 Z ognjem boš sežgal tretjino v sredi mesta, ko se dopolnijo dnevi obleganja. Vzel boš tretjino in okoli nje udarjal z nožem. Tretjino boš raztrosil v vetru, jaz pa bom za njimi izvlekel meč. 026 EZE 005 003 Od teh boš vzel malo po številu in jih povezal v krajce svojega oblačila. 026 EZE 005 004 Potem ponovno vzemi od teh in jih vrzi v sredo ognja in jih sežgi v ognju, kajti od teh bo prišel ogenj v vso Izraelovo hišo.“ 026 EZE 005 005 Tako govori Gospod Bog: „To je [prestolnica] Jeruzalem. Postavil sem jo v sredo narodov in dežel, ki so naokoli nje. 026 EZE 005 006 Moje sodbe je spremenila v zlobnost bolj kakor narodi in moje zakone bolj kakor dežele, ki so okoli nje, kajti zavrnili so moje sodbe in moje zakone; niso hodili v njih.“ 026 EZE 005 007 Zato tako govori Gospod Bog: „Ker ste se pomnožili bolj kakor narodi, ki so okoli vas in niste hodili po mojih zakonih niti se niste držali mojih sodb niti niste delali glede na sodbe narodov, ki so naokoli vas, “ 026 EZE 005 008 zato tako govori Gospod Bog: „Glej jaz, celo jaz, sem zoper tebe in v tvoji sredi bom izvršil sodbe pred očmi narodov. 026 EZE 005 009 V tebi bom storil to, česar nisem storil in ne bom več storil temu podobnega, zaradi vseh tvojih ogabnosti. 026 EZE 005 010 Zato bodo v tvoji sredi očetje jedli sinove in sinovi bodo jedli svoje očete. Izvršil bom sodbe v tebi in tvoj celoten preostanek bom razkropil na vse vetrove. 026 EZE 005 011 Zato, kakor jaz živim, “govori Gospod Bog, „zagotovo, ker si moje svetišče omadeževala z vsemi svojimi ostudnimi stvarmi in z vsemi svojimi ogabnostmi, zato bom tudi jaz tebe zmanjšal; niti moje oko ne bo prizaneslo, niti ne bom imel nobenega usmiljenja. 026 EZE 005 012 Tvoja tretjina bo umrla s kužno boleznijo in z lakoto bodo použiti v tvoji sredi. Tretjina bo padla pod mečem naokoli tebe, tretjino pa bom razkropil na vse vetrove in za njimi bom izvlekel meč. 026 EZE 005 013 Tako bo moja jeza dovršena in svoji razjarjenosti bom povzročil, da počiva nad njimi, jaz pa bom potolažen. Oni pa bodo vedeli, da sem jaz, Gospod, to govoril v svoji gorečnosti, ko sem svojo razjarjenost dovršil v njih. 026 EZE 005 014 Poleg tega te bom naredil opustošeno in grajo med narodi, ki so naokoli tebe, pred očmi vseh, ki hodijo mimo. 026 EZE 005 015 Tako bo to graja in zbadljivka, poučevanje in osuplost narodom, ki so naokoli tebe, ko bom v tebi izvršil sodbe v jezi, v razjarjenosti in v besnih ukorih. Jaz, Gospod, sem to govoril. 026 EZE 005 016 Ko bom nanje poslal zle puščice lakote, ki bodo za njihovo uničenje in katere bom poslal, da vas uničijo, in jaz bom razširil lakoto nad vami in zlomil vašo oporo kruha. 026 EZE 005 017 Tako bom nad vas poslal lakoto in zle živali in te te bodo oropale in kužna bolezen in kri bosta šla skozte in nadte bom privedel meč. Jaz, Gospod, sem to govoril.“ 026 EZE 006 001 K meni je prišla Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 006 002 „Sin človekov, naravnaj svoj obraz proti Izraelovim goram in prerokuj zoper njih 026 EZE 006 003 in reci: ‚Ve Izraelove gore, poslušajte besedo Gospoda Boga: ‚Tako govori Gospod Bog goram in hribom, rekam in dolinam: ‚Glejte jaz, celó jaz, bom nad vas privedel meč in uničil bom vaše visoke kraje. 026 EZE 006 004 Vaši oltarji bodo zapuščeni in vaši kipi bodo razbiti, in jaz bom vrgel dol vaše umorjene ljudi pred vaše malike. 026 EZE 006 005 Mrtva trupla Izraelovih otrok bom položil pred njihove malike, in vaše kosti bom raztrosil okoli vaših oltarjev. 026 EZE 006 006 V vseh vaših bivališčih bodo mesta opustošena in visoki kraji bodo zapuščeni, da bodo vaši oltarji lahko opustošeni in zapuščeni in bodo vaši maliki lahko razbiti in prenehali [obstajati] in bodo vaše podobe lahko posekane in bodo vaša dela lahko odpravljena. 026 EZE 006 007 Umorjeni bodo padli v vaši sredi in spoznali boste, da jaz sem Gospod. 026 EZE 006 008 Vendar bom pustil ostanek, da boste lahko imeli nekatere, ki bodo pobegnili meču med narodi, ko boste razkropljeni po deželah. 026 EZE 006 009 Tisti izmed vas, ki pobegnejo, se me bodo spomnili med narodi, kamor bodo odvedeni ujetniki, kajti zlomljen sem z njihovim vlačugarskim srcem, ki je odšlo od mene in z njihovimi očmi, ki se gredo vlačugat za njihovimi maliki in gnusili se bodo samim sebi zaradi zla, ki so ga zagrešili pri vseh svojih ogabnostih. 026 EZE 006 010 In spoznali bodo, da jaz sem Gospod in da nisem zaman rekel, da jim bom storil to zlo.‘“ 026 EZE 006 011 Tako govori Gospod Bog: „Udari s svojo roko in zatopotaj s svojim stopalom ob tla ter reci: ‚Ojoj za vse zle ogabnosti Izraelove hiše! Kajti padli bodo pod mečem, od lakote in kužne bolezni. 026 EZE 006 012 Kdor je daleč, bo umrl od kužne bolezni, in kdor je blizu, bo padel pod mečem, in kdor preostaja in je oblegan, bo umrl od lakote. Tako bom nad njimi dovršil svojo razjarjenost. 026 EZE 006 013 Potem boste vedeli, da jaz sem Gospod, ko bodo njihovi pobiti ljudje [ležali] med njihovimi maliki, naokoli njihovih oltarjev, na vsakem visokem hribu, po vseh vrhovih gora in pod vsakim zelenim drevesom in pod vsakim debelim hrastom, [na] kraju, kjer so vsem svojim malikom darovali prijeteno dišavo. 026 EZE 006 014 Tako bom svojo roko iztegnil nadnje in njihovo deželo naredil zapuščeno, da, bolj zapuščeno kakor divjino proti Dibli, v vseh njihovih prebivališčih, in spoznali bodo, da jaz sem Gospod.‘“ 026 EZE 007 001 Poleg tega je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 007 002 „Tudi ti, sin človekov, tako govori Gospod Bog Izraelovi deželi: ‚Konec, konec je prišel nad štiri vogale dežele. 026 EZE 007 003 Sedaj je nadte prišel konec in nadte bom poslal svojo jezo in sodil te bom glede na tvoje poti in na tebi bom poplačal vse tvoje ogabnosti. 026 EZE 007 004 Moje oko ti ne bo prizaneslo niti ne bom imel usmiljenja, temveč bom na tebi poplačal tvoje poti in tvoje ogabnosti bodo v tvoji sredi in spoznali boste, da jaz sem Gospod.‘ 026 EZE 007 005 Tako govori Gospod Bog: ‚Zlo, samo zlo, glej, je prišlo. 026 EZE 007 006 Konec je prišel, prišel je konec. Ta opreza za teboj, glej, ta je prišel. 026 EZE 007 007 Jutro je prišlo k tebi, oh ti, ki prebivaš v deželi. Čas je prišel, dan stiske je blizu, ne pa ponovno oglašanje gora. 026 EZE 007 008 Nate bom sedaj v kratkem izlil svojo razjarjenost in dovršil svojo jezo nad teboj. Sodil te bom glede na tvoje poti in poplačal ti bom za vse tvoje ogabnosti. 026 EZE 007 009 Moje oko ne bo prizaneslo niti ne bom imel usmiljenja. Poplačal ti bom glede na tvoje poti in tvoje ogabnosti, ki so sredi tebe in spoznali boste, da jaz sem Gospod, ki udarja. 026 EZE 007 010 Glej dan, glej, prišel je. Jutro je prešlo, palica je zacvetela, ponos je vzbrstel. 026 EZE 007 011 Nasilje se vzdiguje v palico zlobnosti. Nihče izmed njih ne bo preostal, niti od njihove množice, niti od ničesar, kar je njihovega; niti za njimi ne bo tarnanja. 026 EZE 007 012 Čas je prišel, dan se približuje. Naj se kupec ne veseli niti naj prodajalec ne žaluje, kajti bes je nad vso njegovo množico. 026 EZE 007 013 Kajti prodajalec se ne bo vrnil k temu, kar je prodano, čeprav bi bili še živi, kajti videnje je glede vse njegove množice, ki se ne bo vrnila; niti se ne bo kdorkoli okrepil v krivičnosti svojega življenja. 026 EZE 007 014 Zatrobili so na trobento, celo da bi se vsi pripravili, toda nihče ne gre v bitko, kajti moj bes je nad vso njihovo množico. 026 EZE 007 015 Meč je zunaj, znotraj pa kužna bolezen in lakota. Kdor je na polju, bo umrl z mečem, kdor pa je v mestu, ga bosta požrla lakota in kužna bolezen. 026 EZE 007 016 Toda tisti izmed njih, ki pobegnejo, bodo pobegnili in bodo na gorah kakor dolinske golobice, vsi izmed njih žalujoči, vsakdo zaradi svoje krivičnosti. 026 EZE 007 017 Vse roke bodo slabotne in vsa kolena bodo šibka kakor voda. 026 EZE 007 018 Prav tako se bodo opasali z vrečevino in groza jih bo pokrila. Sramota bo na vseh obrazih in plešavost na vseh njihovih glavah. 026 EZE 007 019 Svoje srebro bodo vrgli na ulice in njihovo zlato bo odstranjeno. Njihovo srebro in njihovo zlato jih ne bo moglo rešiti na dan Gospodovega besa. Ne bodo zadovoljili svojih duš niti napolnili svojih notranjosti, ker je le-to kamen spotike njihovi krivičnosti. 026 EZE 007 020 Kar se tiče lepote njegovega ornamenta, ga je postavil v veličanstvu, toda v njem so oni naredili podobe njihovih ogabnosti in njihovih ostudnih stvari, zatorej sem jih postavil daleč od njih. 026 EZE 007 021 To bom dal v roke tujcem za plen in zlobnežem zemlje za ukradeno blago, in oni bodo to oskrunili. 026 EZE 007 022 Tudi svoj obraz bom obrnil proč od njih in oskrunili bodo moj skrivni kraj, kajti roparji bodo vstopili vanj in ga omadeževali. 026 EZE 007 023 Naredi verigo, kajti dežela je polna krvoločnih zločinov in mesto je polno nasilja. 026 EZE 007 024 Zatorej bom privedel najslabše izmed poganov in njihove hiše bodo vzeli v last. Prav tako bom storil, da bo pomp močnega prenehal in njihovi sveti kraji bodo omadeževani. 026 EZE 007 025 Prihaja uničenje in iskali bodo miru, pa ga ne bo. 026 EZE 007 026 Vragolija bo prišla na vragolijo in govorica na govorico, potem bodo iskali videnje od preroka, toda postava bo izginila od duhovnika in nasvet od starcev. 026 EZE 007 027 Kralj bo žaloval in princ bo oblečen z opustošenjem in roke ljudstva dežele bodo trepetale. Jaz jim bom storil po njihovi poti in glede na njihove zasluge jih bom sodil, in spoznali bodo, da jaz sem Gospod.‘“ 026 EZE 008 001 Pripetilo se je v šestem letu, v šestem mesecu, na peti dan meseca, ko sem sedèl v svoji hiši in so starešine Juda sedeli pred menoj, da je tam name padla roka Gospoda Boga. 026 EZE 008 002 Potem sem pogledal in glej, podoba kakor videz ognja. Od videza njenih ledij, celó navzdol, ogenj; in od njenih ledij, celó navzgor, kakor videz sijaja, kot barva jantarja. 026 EZE 008 003 Iztegnil je obliko roke in me prijel za koder moje glave, in duh me je dvignil med zemljo in nebo in me v Božjih videnjih privedel k Jeruzalemu, k durim notranjih velikih vrat, ki gledajo proti severu, kjer je bil sedež podobe ljubosumnosti, ki izziva k ljubosumnosti. 026 EZE 008 004 Glej, tam je bila slava Izraelovega Boga, glede na videnje, ki sem ga videl na ravnini. 026 EZE 008 005 Potem mi je rekel: „Sin človekov, povzdigni sedaj svoje oči proti severu.“Tako sem povzdignil svoje oči proti severu in glej proti severu, pri velikih vratih oltarja, ta podoba ljubosumnosti na vhodu. 026 EZE 008 006 Nadalje mi je rekel: „Sin človekov, ali vidiš kaj počno? Celó velike ogabnosti, ki jih Izraelova hiša grešno počenja tukaj, da bi jaz moral oditi daleč proč od svojega svetišča? Toda ponovno se obrni in videl boš večje ogabnosti.“ 026 EZE 008 007 Privedel me je k dvornim vratom in ko sem pogledal, glej, luknja v zidu. 026 EZE 008 008 Potem mi je rekel: „Sin človekov, koplji sedaj v steno.“In ko sem kopál v steno, sem zagledal vrata. 026 EZE 008 009 In rekel mi je: „Vstopi in poglej zlobne ogabnosti, ki jih tukaj počno.“ 026 EZE 008 010 Tako sem vstopil in videl; in glej, vsakršne oblike plazečih stvari in gnusnih zveri in vseh malikov Izraelove hiše, upodobljenih po steni naokoli. 026 EZE 008 011 In tam je pred njimi stalo sedemdeset mož, izmed starcev Izraelove hiše in v njihovi sredi je stal Jaazanjá, sin Šafána, z vsakim moškim je bila v njegovi roki njegova kadilnica; in gost oblak kadila se je dvigal. 026 EZE 008 012 Potem mi je rekel: „Sin človekov, ali si videl kaj starci Izraelove hiše počno v temi, vsak mož v sobah svojih podob? Kajti pravijo: ‚ Gospod nas ne vidi; Gospod je zapustil zemljo.‘“ 026 EZE 008 013 Prav tako mi je rekel: „Ponovno se obrni in videl boš večje ogabnosti, ki jih počno.“ 026 EZE 008 014 Potem me je privedel k durim velikih vrat Gospodove hiše, ki so bila proti severu; in glej, tam so sedele ženske, jokajoče za Tamúzom. 026 EZE 008 015 Potem mi je rekel: „Ali si videl to, oh sin človekov? Ponovno se obrni in videl boš večje ogabnosti, kot so te.“ 026 EZE 008 016 In privedel me je v notranji dvor Gospodove hiše in glej, pri vratih Gospodovega templja, med preddverjem in oltarjem, je bilo okoli petindvajset mož, s svojimi hrbti proti Gospodovemu templju in svojimi obrazi proti vzhodu; in oboževali so sonce proti vzhodu. 026 EZE 008 017 Potem mi je rekel: „Si videl to, oh sin človekov? Ali je lahka stvar za Judovo hišo, da zagrešijo ogabnosti, ki jih tukaj zagrešujejo? Kajti deželo so napolnili z nasiljem in vrnili so se, da me izzivajo k jezi. In glej, vejico dajejo pod svoj nos. 026 EZE 008 018 Zatorej bom tudi jaz postopal v razjarjenosti. Moje oko ne bo prizanašalo niti ne bom imel usmiljenja, in četudi jokajo z močnim glasom v moja ušesa, jih vendar ne bom slišal.“ 026 EZE 009 001 Zaklical je tudi z močnim glasom v moja ušesa, rekoč: „Povzročite tistim, ki imajo zadolžitev nad mestom, da se približajo, celo vsak človek s svojim uničevalnim orožjem v svoji roki.“ 026 EZE 009 002 In glej, šest mož je prišlo po poti višjih velikih vrat, ki ležijo proti severu in vsak mož s pokončevalnim orožjem v svoji roki; in en mož izmed njih je bil oblečen z lanenim platnom, s pisarskim rogom, s črnilom ob njegovi strani in vstopili so in obstali poleg bronastega oltarja. 026 EZE 009 003 In slava Izraelovega Boga je odšla gor od keruba, nad katerim je bila, k hišnemu pragu. In zaklical je k možu, oblečenim z lanenim platnom, ki je imel pisarski rog s črnilom ob njegovi strani; 026 EZE 009 004 in Gospod mu je rekel: „Pojdi skozi sredino mesta, skozi sredo [prestolnice] Jeruzalem in postavi znamenje na čela ljudi, ki vzdihujejo in ki jokajo zaradi vseh ogabnosti, ki se počno v njeni sredi.“ 026 EZE 009 005 Drugim pa je rekel v mojem slišanju: „Pojdite za njim skozi mesto in udarite. Naj vaše oko ne prizanaša niti ne imejte usmiljenja. 026 EZE 009 006 Popolnoma pobijte stare in mlade, tako device kakor majhne otroke in ženske, toda ne pridite blizu nobenemu človeku, na katerem je znamenje; in pričnite pri mojem svetišču.“Potem so začeli pri starodavnih možeh, ki so bili pred hišo. 026 EZE 009 007 Rekel jim je: „Omadežujte hišo in napolnite dvore z umorjenimi. Pojdite naprej.“In odšli so naprej in morili v mestu. 026 EZE 009 008 In pripetilo se je, medtem ko so jih pobijali in sem ostal sam, da sem padel na svoj obraz in jokal ter rekel: „Ah, Gospod Bog! Ali boš ves Izraelov preostanek uničil v izlivanju svoje razjarjenosti nad [prestolnico] Jeruzalem?“ 026 EZE 009 009 Potem mi je rekel: „Krivičnost Izraelove in Judove hiše je silno velika in dežela je polna krvi in mesto polno perverznosti, kajti pravijo: ‚ Gospod je zapustil zemljo in Gospod ne vidi.‘ 026 EZE 009 010 In tudi kar se mene tiče, moje oko ne bo prizaneslo niti ne bom imel usmiljenja, temveč bom njihovo pot poplačal na njihovi glavi.“ 026 EZE 009 011 In glej, mož, oblečen z lanenim platnom, ki je imel ob svoji strani pisarski rog s črnilom, je poročal zadevo, rekoč: „Storil sem, kakor si mi zapovedal.“ 026 EZE 010 001 Potem sem pogledal in glej, na nebesnem svodu, ki je bil nad glavo kerubov, tam se je nad njimi prikazal kakor kamen safir, kakor videz podobnosti prestola. 026 EZE 010 002 In spregovoril je človeku, oblečenemu z lanenim platnom in rekel: „Vstopi med kolesa, celó pod keruba in svojo roko napolni z ognjenim ogljem izmed kerubov in jih raztresi nad mestom.“In vstopil je pred mojim pogledom. 026 EZE 010 003 Torej kerubi so stali na desni strani hiše, ko je mož vstopil; in oblak je napolnil notranji dvor. 026 EZE 010 004 Potem se je Gospodova slava vzdignila od keruba in stala nad hišnim pragom hiše; in hiša je bila napolnjena z oblakom in dvor je bil poln sijaja Gospodove slave. 026 EZE 010 005 In zvok kerubovih peruti je bilo slišati celó k zunanjemu dvoru, kakor glas Vsemogočnega Boga, ko spregovori. 026 EZE 010 006 In pripetilo se je, da ko je zapovedal možu, oblečenemu z lanenim platnom, rekoč: „Vzemi ogenj izmed koles, izmed kerubov; “potem je ta vstopil in stal poleg koles. 026 EZE 010 007 In en kerub je svojo roko iztegnil izmed kerubov k ognju, ki je bil med kerubi in vzel od njega in to položil v roke tistega, ki je bil oblečen z lanenim platnom; ki je to vzel in odšel ven. 026 EZE 010 008 In pri kerubih se je prikazala oblika človeške roke pod njihovimi perutmi. 026 EZE 010 009 In ko sem pogledal, glej, štiri kolesa ob kerubih, eno kolo pri enem kerubu in drugo kolo pri drugem kerubu in videz koles je bil barve kamna beril. 026 EZE 010 010 In glede njihovih videzov, so ti štirje imeli eno podobnost, kakor če bi bilo kolo v sredi kolesa. 026 EZE 010 011 Ko so odšla, so odšla na svoje štiri strani; ko so odšla se niso obračala, toda sledila so h kraju, kamor je pogledala glava; ko so odšla, se niso obračala. 026 EZE 010 012 In njihovo celotno telo in njihovi hrbti in njihove roke in njihove peruti in kolesa so bili naokoli polni oči, celó kolesa, ki so jih ta štiri imela. 026 EZE 010 013 Glede koles, jim je bilo klicano v mojem slišanju: „Oh kolo.“ 026 EZE 010 014 In vsako je imelo štiri obraze: prvi obraz je bil obraz keruba, drugi obraz je bil obraz človeka, tretji obraz leva in četrti obraz orla. 026 EZE 010 015 In kerubi so bili dvignjeni. To je živo ustvarjeno bitje, ki sem ga videl pri reki Kebár. 026 EZE 010 016 In ko so hodili kerubi, so ob njih šla kolesa, in ko so kerubi dvignili svoje peruti, da se povzpnejo iz zemlje, se tudi ista kolesa niso odvrnila od njihove bližine. 026 EZE 010 017 Ko so se ustavili, so se ta ustavila; in ko so se dvignili, so se tudi ta sama dvignila, kajti duh živega ustvarjenega bitja je bil v njih. 026 EZE 010 018 Potem je Gospodova slava odšla od hišnega praga in obstala nad kerubi. 026 EZE 010 019 In kerubi so dvignili svoje peruti in se v mojem pogledu vzpeli iz zemlje; ko so odšli, so bila tudi kolesa poleg njih in vsako je stalo pri vratih vzhodnih velikih vrat Gospodove hiše in slava Izraelovega Boga je bila zgoraj nad njimi. 026 EZE 010 020 To je živo ustvarjeno bitje, ki sem ga videl pod Izraelovim Bogom, pri reki Kebár; in vedel sem, da so bili to kerubi. 026 EZE 010 021 Vsak je imel po štiri obraze in vsak štiri peruti; in podobnost človeških rok je bila pod njihovimi perutmi. 026 EZE 010 022 In podobnost njihovih obrazov so bili isti obrazi, ki sem jih videl poleg reke Kebár, njihovi videzi in oni sami. Vsak je hodil naravnost naprej. 026 EZE 011 001 Poleg tega me je duh dvignil in me privedel k vzhodnim velikim vratom Gospodove hiše, ki so gledala proti vzhodu. Pri vratih velikih vrat sem zagledal petindvajset mož; med njimi sem videl Jaazanjá, Azúrjevega sina in Pelatjája, Benajájevega sina, princa ljudstva. 026 EZE 011 002 Potem mi je rekel: „Sin človekov, to so možje, ki snujejo vragolijo in dajejo zloben nasvet v tem mestu, 026 EZE 011 003 ki pravijo: ‚ To ni blizu; dajmo, gradimo hiše; to mesto je kotel in mi smo meso.‘ 026 EZE 011 004 Zato prerokuj zoper njih, prerokuj, oh sin človekov.“ 026 EZE 011 005 In Gospodov Duh je padel name ter mi rekel: „Govori: ‚Tako govori Gospod: ‚Tako ste rekli, oh Izraelova hiša, kajti poznam besede, ki pridejo v vaš um, vsako izmed njih. 026 EZE 011 006 Pomnožili ste svoje umorjene v tem mestu in njegove ulice ste napolnili z umorjenimi.‘ 026 EZE 011 007 Zato tako govori Gospod Bog: ‚Vaši umorjeni, katere ste položili v njegovi sredi, oni so meso in to mesto je kotel, toda jaz vas bom privedel iz njegove srede. 026 EZE 011 008 Bali ste se meča; pa bom nad vas privedel meč, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 011 009 ‚Privedel vas bom iz njegove srede in vas izročil v roke tujcem in med vami bom izvršil sodbe. 026 EZE 011 010 Pod mečem boste padli; sodil vas bom na Izraelovi meji, in spoznali boste, da jaz sem Gospod. 026 EZE 011 011 To mesto ne bo vaš kotel niti ne boste meso v njegovi sredi; temveč vas bom jaz sodil na Izraelovi meji 026 EZE 011 012 in spoznali boste, da jaz sem Gospod, kajti niste živeli po mojih zakonih niti izvrševali mojih sodb, temveč ste počeli po navadah poganov, ki so naokoli vas.‘“ 026 EZE 011 013 In pripetilo se je, ko sem prerokoval, da je Benajájev sin Pelatjája umrl. Potem sem padel na svoj obraz in jokal z močnim glasom ter rekel: „Ah, Gospod Bog! Ali hočeš narediti popoln konec Izraelovemu preostanku?“ 026 EZE 011 014 Ponovno je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 011 015 „Sin človekov, tvoji bratje, celó tvoji bratje, možje tvojega sorodstva in vsa celotna Izraelova hiša, ali so oni tisti, katerim so prebivalci [prestolnice] Jeruzalem rekli: ‚Spravite se daleč od Gospoda. Nam je dana ta dežela v posest.‘ 026 EZE 011 016 Zato reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Čeprav sem jih vrgel daleč proč med pogane in čeprav sem jih razkropil med dežele, vendar jim bom kakor majhno svetišče v deželah, v katere bodo prišli.‘ 026 EZE 011 017 Zato reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Jaz vas bom celo zbral izmed ljudstev in vas zbral izmed dežel, kamor ste bili razkropljeni in jaz vam bom dal Izraelovo deželo. 026 EZE 011 018 In prišli bodo tja in od tam bodo odvzeli vse njene ostudne stvari in vse njene ogabnosti. 026 EZE 011 019 Dal jim bom eno srce in znotraj vas bom položil novega duha; in odvzel bom kamnito srce iz njihovega mesa in jim dal meseno srce, 026 EZE 011 020 da se bodo lahko ravnali po mojih zakonih in se držali mojih odredb in jih izvajali in bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog. 026 EZE 011 021 Toda glede tistih, čigar srce hodi za srcem njihovih ostudnih stvari in njihovih ogabnosti, bom njihovo pot poplačal na njihovih lastnih glavah, ‘govori Gospod Bog.“ 026 EZE 011 022 Potem so kerubi dvignili svoje peruti in kolesa poleg njih; in slava Izraelovega Boga je bila zgoraj nad njimi. 026 EZE 011 023 In Gospodova slava se je vzdignila iz srede mesta in se ustavila nad goro, ki je na vzhodni strani mesta. 026 EZE 011 024 Potem me je duh vzel gor in me v videnju, po Božjem Duhu, privedel v Kaldejo, k tem iz ujetništva. Tako se je videnje, ki sem ga videl, dvignilo od mene. 026 EZE 011 025 Potem sem tistim iz ujetništva, spregovoril vse stvari, ki mi jih je Gospod pokazal. 026 EZE 012 001 Prav tako je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 012 002 „Sin človekov, prebivaš v sredi uporne hiše, ki imajo oči, da vidijo, pa ne vidijo; imajo ušesa, da slišijo, pa ne slišijo, kajti uporna hiša so. 026 EZE 012 003 Zato, sin človekov, si pripravi stvari za selitev in se preseli podnevi, v njihovem pogledu; in preselil se boš iz svojega kraja na drug kraj, v njihovem pogledu. Morda bodo to preudarili, kajti uporna hiša so. 026 EZE 012 004 Potem boš podnevi prinesel svoje stvari, v njihovem pogledu, kakor stvari za selitev, in zvečer boš šel naprej, v njihovem pogledu, kakor tisti, ki gredo naprej v ujetništvo. 026 EZE 012 005 Prekoplji se skozi steno, v njihovem pogledu in s tem zlezi ven. 026 EZE 012 006 V njihovem pogledu boš to nosil na svojih ramenih in to boš prenašal naprej v mraku. Pokril si boš svoj obraz, da ne vidiš tal, kajti postavil sem te za znamenje Izraelovi hiši.“ 026 EZE 012 007 In storil sem tako, kakor mi je bilo zapovedano. Podnevi sem prinesel svoje stvari, kakor stvari za v ujetništvo, zvečer pa sem se s svojo roko prekopál skozi zid; to sem prinesel naprej v mraku in to sem nosil na svojem ramenu, v njihovem pogledu. 026 EZE 012 008 In zjutraj mi je prišla beseda od Gospoda, rekoč: 026 EZE 012 009 „Sin človekov, ali ti ni Izraelova hiša, uporna hiša, rekla: ‚Kaj delaš?‘ 026 EZE 012 010 Povej jim: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚To breme zadeva princa v [prestolnici] Jeruzalem in vso Izraelovo hišo, ki so med njimi.‘ 026 EZE 012 011 Reci: ‚Jaz sem vaše znamenje. Kakor sem jaz storil, tako bo storjeno njim. Odselili se bodo in odšli v ujetništvo. 026 EZE 012 012 In princ, ki je med njimi, bo v mraku nosil na svojem ramenu in bo šel naprej. Prekopali bodo skozi zid, da bi tamkaj nosili ven skozi steno. Pokril si bo svoj obraz, da s svojimi očmi ne bo videl tal. 026 EZE 012 013 Tudi svojo mrežo bom razširil nad njim in zajet bo v mojo zanko, in privedel ga bom v Babilon, v deželo Kaldejcev; vendar je ne bo videl, čeprav bo tam umrl. 026 EZE 012 014 In vse, ki so okoli njega, da mu pomagajo, bom razkropil proti vsakemu vetru in vse njegove čete; in za njimi bom izvlekel meč. 026 EZE 012 015 In spoznali bodo, da jaz sem Gospod, ko jih bom razkropil med narode in jih razpršil v dežele. 026 EZE 012 016 Toda izločil bom peščico ljudi izmed njih pred mečem, pred lakoto in kužno boleznijo; da bodo med pogani, kamor pridejo, lahko razglasili vse svoje ogabnosti; in spoznali bodo, da jaz sem Gospod.‘“ 026 EZE 012 017 Poleg tega je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 012 018 „Sin človekov, svoj kruh jej z drgetanjem in svojo vodo pij s trepetanjem in previdnostjo; 026 EZE 012 019 in povej ljudstvu dežele: ‚Tako govori Gospod Bog o prebivalcih [prestolnice] Jeruzalem in o Izraelovi deželi: ‚Svoj kruh bodo jedli s previdnostjo in svojo vodo pili z osuplostjo, da bo njihova dežela lahko zapuščena od vseh, ki so v njej, zaradi nasilja vseh tistih, ki prebivajo v njej. 026 EZE 012 020 In mesta, ki so naseljena, bodo opustošena in dežela bo zapuščena; in spoznali boste, da jaz sem Gospod.‘“ 026 EZE 012 021 In k meni je prišla Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 012 022 „Sin človekov, kakšen je ta pregovor, ki ga imate v Izraelovi deželi, rekoč: ‚Dnevi so podaljšani in vsako videnje odpove?‘ 026 EZE 012 023 Povej jim torej: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Temu pregovoru bom storil, da preneha in ne bodo ga več uporabljali kot pregovor v Izraelu; temveč jim reci: ‚Blizu so dnevi in učinek vsakega videnja. 026 EZE 012 024 Kajti nobenih praznih videnj ne bo več niti laskajočih vedeževanj znotraj Izraelove hiše. 026 EZE 012 025 Kajti jaz sem Gospod. Jaz bom govoril in beseda, ki jo bom govoril, se bo izpolnila; ta se ne bo več odlagala, kajti v vaših dneh, oh uporna hiša, bom rekel besedo in jo izpolnil, govori Gospod Bog.‘“ 026 EZE 012 026 Ponovno je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 012 027 „Sin človekov, glej, tisti iz Izraelove hiše pravijo: ‚Videnje, ki ga on vidi, je za mnoge dni, ki pridejo in prerokuje o časih, ki so še daleč.‘ 026 EZE 012 028 Zato jim reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Nobena izmed mojih besed se ne bo več odlagala, temveč se bo beseda, ki sem jo govoril, izpolnila, ‘govori Gospod Bog.“ 026 EZE 013 001 In k meni je prišla Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 013 002 „Sin človekov, prerokuj zoper Izraelove preroke, ki prerokujejo in reci tem, ki prerokujejo iz svojih lastnih src: ‚Poslušajte Gospodovo besedo: 026 EZE 013 003 ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Gorje nespametnim prerokom, ki sledijo svojemu lastnemu duhu in ničesar niso videli!‘ 026 EZE 013 004 Oh Izrael, tvoji preroki so podobni lisicam v puščavah. 026 EZE 013 005 Vi niste odšli gor v razpoke niti niste postavili ograje za Izraelovo hišo, da obstane v bitki na Gospodov dan. 026 EZE 013 006 Videli so ničnost in lažniva vedeževanja, rekoč: ‚ Gospod govori, ‘pa jih Gospod ni poslal. In druge so pripravili, da upajo, da bi potrdili besedo. 026 EZE 013 007 Mar niste videli praznega videnja in ali niste govorili lažnivega vedeževanja, medtem ko govorite: ‚ To govori Gospod; ‘čeprav nisem govoril.‘ 026 EZE 013 008 Zato tako govori Gospod Bog: ‚Ker ste govorili prazne reči in videli laži, zato, glejte, jaz sem zoper vas, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 013 009 ‚In moja roka bo na prerokih, ki vidijo prazne reči in ki vedežujejo laži. Ne bodo v zboru mojega ljudstva niti ne bodo zapisani v zapisu Izraelove hiše niti ne bodo vstopili v Izraelovo deželo, in spoznali boste, da jaz sem Gospod Bog. 026 EZE 013 010 Zato, celo zato so zapeljali moje ljudstvo, rekoč: ‚Mir; ‘pa tam ni bilo miru; in nekdo je zgradil zid in, glej, drugi so ga ometali z neutrjeno malto. 026 EZE 013 011 Recite tistim, ki ga ometujejo z neutrjeno malto, da bo ta padel. Preplavljajoč naliv bo; oh, velika zrna toče bodo padala; in viharni veter ga bo razklal. 026 EZE 013 012 Glejte, ko pade zid, ali vam ne bo rečeno: ‚Kje je zmazek, s katerim ste ga namazali?‘ 026 EZE 013 013 Zato tako govori Gospod Bog: ‚V svoji razjarjenosti ga bom celo razklal z viharnim vetrom; in tam bo preplavljajoč naliv v moji jezi in velika zrna toče v moji razjarjenosti, da ga použijejo. 026 EZE 013 014 Tako bom porušil zid, katerega ste ometali z neutrjeno malto in ga porušim do tal, tako da bodo odkriti njegovi temelji in ta bo padel, vi pa boste použiti v njegovi sredi, in spoznali boste, da jaz sem Gospod. 026 EZE 013 015 Tako bom dovršil svoj bes nad zidom in nad temi, ki so ga ometali z neutrjeno malto in vam bom rekel: ‚Zida ni več niti tistih, ki so ga ometali; 026 EZE 013 016 namreč Izraelovih prerokov, ki prerokujejo glede [prestolnice] Jeruzalem in ki zanjo vidijo videnja miru, pa tam ni miru, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 013 017 ‚Prav tako ti, sin človekov, naravnaj svoj obraz zoper hčere svojega ljudstva, ki prerokujejo iz svojih lastnih src; in prerokuj zoper njih 026 EZE 013 018 ter reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Gorje ženskam, ki šivajo blazine k vsem odprtinam za rokave in izdelujejo naglavne rute na glavi vsake postave, da bi lovile duše! Hočete loviti duše mojega ljudstva in ali boste duše, ki prihajajo k vam, rešile žive? 026 EZE 013 019 In ali me hočete oskruniti med mojim ljudstvom za prgišča ječmena in za koščke kruha, da ubijate duše, ki naj ne bi umrle in da rešite duše žive, ki naj ne bi živele, z vašim laganjem mojemu ljudstvu, ki posluša vaše laži?‘ 026 EZE 013 020 Zato tako govori Gospod Bog: ‚Glejte, jaz sem zoper vaše blazine, s katerimi ste tam lovile duše, da jih pripravite leteti in iztrgal jih bom iz vaših rok in jaz bom pustil dušam oditi, celó dušam, ki jih vi lovite, da jih pripravite leteti. 026 EZE 013 021 Tudi vse naglavne rute bom raztrgal in osvobodil svoje ljudstvo iz vaše roke in nič več ne bodo v vaši roki, da bi jih lovile; in spoznale boste, da jaz sem Gospod. 026 EZE 013 022 Ker ste z lažmi užalostile srce pravičnega, katerega nisem užalostil; in okrepile roke zlobnega, da se ta ne bi vrnil iz svoje zlobne poti, [s tem] da ste mu obljubljale življenje, 026 EZE 013 023 zato ne boste več videle praznih reči niti božanskih vedeževanj, kajti jaz bom osvobodil svoje ljudstvo iz vaše roke, in spoznale boste, da jaz sem Gospod.“ 026 EZE 014 001 Potem so prišli k meni nekateri izmed Izraelovih starešin in se usedli pred menoj. 026 EZE 014 002 In k meni je prišla Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 014 003 „Sin človekov, ti možje so si v svojih srcih postavljali malike in so si pred svoj obraz postavljali kamen spotike svoje krivičnosti; ali naj bi me oni potem sploh spraševali?“ 026 EZE 014 004 Zato jim govori in jim povej: „Tako govori Gospod Bog: ‚Vsak mož iz Izraelove hiše, ki si v svojem srcu postavlja malike in pred svoj obraz polaga kamen spotike svoje krivičnosti in prihaja k preroku; jaz, Gospod, bom odgovoril tistemu, ki prihaja, glede na množico njegovih malikov, 026 EZE 014 005 da bi Izraelovo hišo lahko ujel v njihovem lastnem srcu, ker so se zaradi svojih malikov vsi odtujili od mene.‘ 026 EZE 014 006 Zato reci Izraelovi hiši: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Pokesajte se in odvrnite se od svojih malikov; odvrnite svoj obraz od vseh svojih ogabnosti.‘ 026 EZE 014 007 Kajti vsakomur izmed Izraelove hiše ali izmed tujca, ki začasno biva v Izraelu, ki se ločuje od mene in si v svojem srcu postavlja svoje malike in polaga kamen spotike svoje krivičnosti pred svoj obraz in prihaja k preroku, da bi od njega povprašal glede mene, mu bom jaz, Gospod, sam odgovoril. 026 EZE 014 008 Svoj obraz bom naravnal zoper tega moža in naredil ga bom za znamenje in pregovor in odrezal ga bom iz srede svojega ljudstva; in spoznali boste, da jaz sem Gospod. 026 EZE 014 009 Če pa je prerok zaveden, ko je govoril besedo, sem jaz, Gospod, zavedel tega preroka in jaz bom iztegnil svojo roko nanj in ga uničim iz srede svojega ljudstva Izraela. 026 EZE 014 010 Nosila bosta kazen svoje krivičnosti. Kazen preroka bo celo kakor kazen tistega, ki poizveduje k njemu; 026 EZE 014 011 da Izraelova hiša ne bo več zašla od mene niti ne bo več oskrunjena z vsemi svojimi prestopki; temveč da bodo lahko moje ljudstvo in bom jaz lahko njihov Bog, govori Gospod Bog.‘“ 026 EZE 014 012 Gospodova beseda je prišla ponovno k meni, rekoč: 026 EZE 014 013 „Sin človekov, kadar dežela greši zoper mene z mučnimi prekršitvami, takrat bom nadnjo iztegnil svojo roko in zlomil bom njeno oporo kruha in nadnjo bom poslal lakoto in iz nje bom iztrebil človeka in žival. 026 EZE 014 014 Čeprav bi bili v njej ti trije možje: Noe, Daniel in Job, bi s svojo pravičnostjo rešili zgolj svoje lastne duše, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 014 015 ‚Če povzročim ogabnim živalim, da gredo skozi deželo, jo oplenijo tako, da je ta zapuščena, da zaradi živali noben človek ne bo mogel iti skoznjo; 026 EZE 014 016 čeprav bi bili ti trije možje v njej, kakor jaz živim, ‘govori Gospod Bog, ‚ne bodo osvobodili niti sinov niti hčera; sami oni sami bodo osvobojeni, toda dežela bo zapuščena. 026 EZE 014 017 Ali če privedem meč nad to deželo in rečem: ‚Meč, pojdi skozi to deželo; ‘tako, da iz nje iztrebim ljudi in živali; 026 EZE 014 018 čeprav bi bili ti trije možje v njej, kakor jaz živim, ‘govori Gospod Bog, ‚ne bi osvobodili niti sinov niti hčera; samo oni sami bi bili osvobojeni. 026 EZE 014 019 Ali če pošljem v to deželo kužno bolezen in če nanjo v krvi izlijem svojo razjarjenost, da iztrebim iz nje človeka in žival; 026 EZE 014 020 čeprav bi bili v njej Noe, Daniel in Job, kakor jaz živim, ‘govori Gospod Bog, ‚ne bi osvobodili niti sinov niti hčera, temveč bodo po svoji pravičnosti osvobodili zgolj svoje lastne duše.‘ 026 EZE 014 021 Kajti tako govori Gospod Bog: ‚Koliko bolj, ko pošljem svoje štiri boleče sodbe nad Jeruzalem: meč, lakoto in ogabno zver in kužno bolezen, da iztrebim iz nje ljudi in živali? 026 EZE 014 022 In vendar, glejte, bo tam ostal ostanek, ki bo izpeljan, tako sinov kakor hčera. Glejte, prišli bodo k vam in videli boste njihovo pot in njihova dejanja, in potolaženi boste glede zla, ki sem ga privedel nad Jeruzalem, celó glede vsega, kar sem privedel nadenj. 026 EZE 014 023 In potolažili vas bodo, ko boste videli njihove poti in njihova dejanja, in spoznali boste, da nisem brez vzroka storil vsega, kar sem storil v njem, ‘govori Gospod Bog.‘“ 026 EZE 015 001 In k meni je prišla Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 015 002 „Sin človekov: ‚Kaj je trta boljša kakor katerokoli drevo, ali kakor mladika, ki je med gozdnimi drevesi? 026 EZE 015 003 Mar bo vzet njen les, da bi opravljal katerokoli delo? Ali bodo možje od nje vzeli klin, da bi nanj obesili katerokoli posodo? 026 EZE 015 004 Glej, vržena je v ogenj za gorivo. Ogenj pogoltne oba njena konca in njena sreda je ožgana. Ali je primerna za kakršnokoli delo? 026 EZE 015 005 Glej, ko je bila cela, ni bila primerna za nobeno delo. Kako veliko manj bo vendar ta primerna za kakršnokoli delo, ko jo je požrl ogenj in je ožgana?‘ 026 EZE 015 006 Zato tako govori Gospod Bog: ‚Kakor je trta med gozdnimi drevesi, ki sem jo izročil ognju za gorivo, tako bom izročil prebivalce Jeruzalema. 026 EZE 015 007 Svoj obraz bom naravnal zoper njih. Šli bodo iz enega ognja, pa jih bo pogoltnil drug ogenj. In spoznali boste, da jaz sem Gospod, ko svoj obraz naravnam zoper njih. 026 EZE 015 008 Deželo bom naredil zapuščeno, ker so zagrešili prekršek, ‘govori Gospod Bog.“ 026 EZE 016 001 Ponovno je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 016 002 „Sin človekov, povzroči [prestolnici] Jeruzalem, da spozna svoje ogabnosti 026 EZE 016 003 in reci: ‚Tako govori Gospod Bog [prestolnici] Jeruzalem: ‚Tvoj rod in tvoje rojstvo je iz kánaanske dežele; tvoj oče je bil Amoréjec, tvoja mati pa Hetejka. 026 EZE 016 004 Glede tvojega rojstva, na dan, ko si bila rojena, tvoj popek ni bil odrezan niti nisi bila umita v vodi, da ti omehča [kožo]; sploh nisi bila odrgnjena s soljo niti povita. 026 EZE 016 005 Niti se te nobeno oko ni usmililo, da bi ti storilo karkoli od tega, da bi imelo do tebe sočutje; temveč si bila vržena na odprto polje, do gnusenja glede tvoje osebe, na dan, ko si bila rojena. 026 EZE 016 006 In ko sem šel mimo tebe in te videl oskrunjeno v svoji lastni krvi, sem ti rekel, ko si bila v svoji krvi: ‚Živi; ‘da, rekel sem ti, ko si bila s svoji krvi: ‚Živi.‘ 026 EZE 016 007 Dal sem ti, da si se namnožila kakor brstje polja in povečala si se in postala velika in prišla k odličnim ornamentom. Tvoje prsi so se oblikovale in tvoji lasje so zrasli, medtem ko si bila naga in gola. 026 EZE 016 008 Torej, ko sem šel mimo tebe in pogledal nate, glej, tvoj čas je bil čas ljubezni. Razširil sem krajec svojega oblačila nad teboj in pokril tvojo nagoto. Da, prisegel sem ti in vstopil v zavezo s teboj, ‘govori Gospod Bog, ‚in postala si moja. 026 EZE 016 009 Potem sem te umil z vodo; da, temeljito sem izmil tvojo kri iz tebe in te mazilil z oljem. 026 EZE 016 010 Oblekel sem te tudi z izvezenim delom in ti obul jazbečevo kožo in te naokoli opasal s tankim lanenim platnom in te ogrnil s svilo. 026 EZE 016 011 Odel sem te tudi z ornamenti in na tvoje roke sem nataknil zapestnice in verižico na tvoj vrat. 026 EZE 016 012 Položil sem dragulj na tvoje čelo in uhane v tvoja ušesa in krasno krono na tvojo glavo. 026 EZE 016 013 Tako si bila odeta z zlatom in srebrom, in tvoje oblačilo je bilo iz tankega lanenega platna, svile in izvezenega dela. Jedla si fino moko in med in olje. Bila si silno krasna in uspevala si v kraljestvu. 026 EZE 016 014 Tvoj ugled je zaradi tvoje lepote odšel naprej med pogane, kajti ta je bila popolna zaradi moje ljubkosti, ki sem jo položil nadte, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 016 015 ‚Toda zaupala si v svojo lastno lepoto in igrala pocestnico zaradi svojega ugleda in svoje prešuštvovanje si izlila na vsakega, ki je šel mimo; njegovo je bilo. 026 EZE 016 016 Vzela si od svojih oblek in svoje visoke kraje odela s številnimi barvami in na njih igrala pocestnico. Podobne stvari ne bodo prišle niti to ne bo tako. 026 EZE 016 017 Vzela si tudi svoje lepe dragocenosti od mojega zlata in od mojega srebra, katere sem ti dal in si si naredila moške podobe in z njimi zagrešila vlačugarstvo 026 EZE 016 018 in jemala si svoje izvezene obleke in jih pokrivala, in prednje si postavljala moje olje in moje kadilo. 026 EZE 016 019 Tudi moja hrana, ki sem ti jo dal, fina moka in olje in med, s katero sem te hranil, celo to si postavljala prednje v prijeten vonj. In tako je to bilo, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 016 020 ‚Poleg tega si jemala svoje sinove in svoje hčere, katere si mi rodila in te si jim žrtvovala, da bi bili požrti. Je to izmed tvojih vlačugarstev majhna zadeva, 026 EZE 016 021 da si morila moje otroke in jim jih izročala, da gredo zanje skozi ogenj? 026 EZE 016 022 In v vseh svojih ogabnostih in svojih vlačugarstvih se nisi spomnila dni svoje mladosti, ko si bila naga in gola in si bila oskrunjena v svoji krvi.‘ 026 EZE 016 023 In pripetilo se je po vseh tvojih zlobnostih (gorje, gorje tebi!‘govori Gospod Bog ), 026 EZE 016 024 da si si zgradila tudi eminenten kraj in si si naredila visok kraj na vsaki ulici. 026 EZE 016 025 Visok kraj si si zgradila na vsakem začetku poti in storila si, da je bila tvoja lepota prezirana in svoja stopala si razprla vsakemu, ki je šel mimo in pomnožila si svoja vlačugarstva. 026 EZE 016 026 Prav tako si zagrešila prešuštvovanje z Egipčani, svojimi sosedi, velikega uda in svoja vlačugarstva si povečala, da bi me dražila do jeze. 026 EZE 016 027 Glej, zato sem nad teboj iztegnil svojo roko in zmanjšal tvojo vsakdanjo hrano in te izročil volji tistih, ki te sovražijo, hčeram Filistejcev, ki se sramujejo tvojih nespodobnih poti. 026 EZE 016 028 Vlačugo si igrala tudi z Asirci, ker si bila nenasitna; da, z njimi si igrala pocestnico, pa vendar nisi mogla biti potešena. 026 EZE 016 029 Poleg tega si pomnožila svoje prešuštvovanje v kánaanski deželi do Kaldeje; in vendar nisi bila potešena s tem. 026 EZE 016 030 Kako šibko je tvoje srce, ‘govori Gospod Bog, ‚glede na to, da počneš vse te stvari, delo gospodovalne vlačugarske ženske; 026 EZE 016 031 v tem, da si gradiš svoje eminentne kraje na začetku vsake poti in si delaš svoje visoke kraje na vsaki ulici; in nisi bila kot pocestnica, v tem, da preziraš plačilo, 026 EZE 016 032 temveč kakor žena, ki grešno počenja zakonolomstvo, ki jemlje tujce namesto svojega soproga! 026 EZE 016 033 Oni dajejo darila vsem vlačugam, toda ti daješ svoja darila vsem svojim ljubimcem in jih najemaš, da lahko pridejo k tebi na vsaki strani zaradi tvojega vlačugarstva. 026 EZE 016 034 In v tvojem vlačugarstvu je v tebi nasprotje od drugih žensk, da zagrešiš vlačugarstva, medtem ko ti nihče ne sledi, in pri tem ti daješ nagrado, tebi pa ni dana nobena nagrada, zato si nasprotje.‘ 026 EZE 016 035 Zatorej, oh pocestnica, poslušaj besedo od Gospoda: 026 EZE 016 036 ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Ker je bila tvoja umazanost izlita in tvoja nagota odkrita zaradi tvojega vlačugarstva s tvojimi ljubimci in z vsemi maliki tvojih ogabnosti in s krvjo tvojih otrok, katere si jim dala; 026 EZE 016 037 glej, zato bom zbral vse tvoje ljubimce, s katerimi si uživala in vse tiste, ki si jih ljubila, z vsemi tistimi, ki si jih sovražila; jaz jih bom celo zbral naokoli tebe zoper tebe in jim odkril tvojo nagoto, da bodo lahko videli vso tvojo nagoto. 026 EZE 016 038 Sodil te bom kakor so sojene ženske, ki prelomijo zakonsko zvezo in prelijejo kri; in dal ti bom kri v razjarjenosti in ljubosumnosti. 026 EZE 016 039 Prav tako te bom izročil v njihovo roko in zrušili bodo tvoj eminenten kraj in zlomili tvoje visoke kraje. Slekli te bodo tudi iz tvojih oblačil in vzeli tvoje lepe dragocenosti in te pustili nago in golo. 026 EZE 016 040 Prav tako bodo zoper tebe privedli skupino in te bodo kamnali s kamni in te prebodli s svojimi meči. 026 EZE 016 041 Tvoje hiše bodo požgali z ognjem in izvršili sodbe nad teboj v očeh mnogih žensk. Povzročil ti bom, da prenehaš z igranjem pocestnice in tudi ne boš več dajala nobenega plačila. 026 EZE 016 042 Tako bom svoji razjarjenosti zoper tebe naredil, da počiva in moja ljubosumnost bo odšla od tebe in bom miren in ne bom več jezen. 026 EZE 016 043 Ker se nisi spomnila dni svoje mladosti, temveč si me razburjala v vseh teh stvareh; glej, zato bom tudi jaz poplačal tvojo pot na tvoji glavi, ‘govori Gospod Bog: ‚in ne boš zagrešila te nespodobnosti nad vsemi svojimi ogabnostmi. 026 EZE 016 044 Glej, vsak, kdor uporablja pregovore, bo ta pregovor uporabil zoper tebe, govoreč: ‚Kakršna je mati, takšna je njena hči.‘ 026 EZE 016 045 Ti si hči svoje matere, ki prezira svojega soproga in svoje otroke; in ti si sestra svojih sestrá, ki so prezirale svoje soproge in svoje otroke. Tvoja mati je bila Hetejka in tvoj oče Amoréjec. 026 EZE 016 046 Tvoja starejša sestra je Samarija, ona in njene hčere, ki prebivajo na tvoji levici. Tvoja mlajša sestra, ki prebiva pri tvoji desnici, je Sódoma in njene hčere. 026 EZE 016 047 Vendar nisi hodila po njihovih poteh niti storila po njihovih ogabnostih. Toda kakor če bi bila to zelo majhna stvar, si bila bolj izprijena kakor one na vseh svojih poteh. 026 EZE 016 048 Kakor jaz živim, ‘govori Gospod Bog, ‚niti tvoja sestra Sódoma, niti njene hčere niso počele kakor si storila ti in tvoje hčere. 026 EZE 016 049 Glej, to je bila krivičnost tvoje sestre Sódome, ponos, polnost kruha, obilje brezdelja v njej in v njenih hčerah, niti ni krepila roke ubogega in pomoči potrebnega. 026 EZE 016 050 Bile so ošabne in zagrešile ogabnost pred menoj, zato sem jih vzel proč, kakor se mi je videlo dobro. 026 EZE 016 051 Niti ni Samarija zagrešila polovice tvojih grehov, temveč si pomnožila svoje ogabnosti bolj kakor oni [dve] in opravičila si svoji sestri v vseh svojih ogabnostih, ki si jih storila. 026 EZE 016 052 Tudi ti, ki si sodila svoji sestri, nosi svojo lastno sramoto za svoje grehe, ki si jih zagrešila bolj gnusno kakor oni [dve]. Oni sta pravičnejši kakor ti. Da, tudi ti bodi zbegana in nosi svojo sramoto v tem, da si opravičila svoji sestri. 026 EZE 016 053 Ko bom ponovno privedel njihovo ujetništvo, ujetništvo Sódome in njenih hčera in ujetništvo Samarije in njenih hčera, takrat bom ponovno privedel ujetništvo tvojih ujetnikov v njihovi sredi, 026 EZE 016 054 da boš lahko nosila svojo lastno sramoto in boš lahko zbegana v vsem, kar si storila, v tem, da si jima tolažba. 026 EZE 016 055 Ko se bodo tvoje sestre, Sódoma in njene hčere, vrnile k svojemu prejšnjemu stanju in se bodo Samarija in njene hčere vrnile k svojemu prejšnjemu stanju, takrat se boste ti in tvoje hčere vrnile k svojemu prejšnjemu stanju. 026 EZE 016 056 Kajti tvoja sestra Sódoma ni bila omenjena s tvojimi usti na dan tvojega ponosa, 026 EZE 016 057 preden je bila odkrita tvoja zlobnost, kakor ob času, ko so te grajale sirske hčere in vsi tisti, ki so okrog nje, hčere Filistejcev, ki te prezirajo vse naokrog. 026 EZE 016 058 Nosila si svojo nespodobnost in svoje ogabnosti, ‘govori Gospod. 026 EZE 016 059 Kajti tako govori Gospod Bog: ‚S teboj bom postopal celo kakor si ti storila, ki si prezirala prisego v prelamljanju zaveze. 026 EZE 016 060 Kljub temu se bom spomnil svoje zaveze s teboj v dneh tvoje mladosti in osnoval ti bom večno zavezo. 026 EZE 016 061 Potem se boš spomnila svojih poti in boš osramočena, ko boš sprejela svoje sestre, tvoje starejše in tvoje mlajše, in dal ti jih bom za hčere, toda ne s tvojo zavezo. 026 EZE 016 062 S teboj bom utrdil svojo zavezo in vedela boš, da jaz sem Gospod, 026 EZE 016 063 da se lahko spomniš in boš zbegana in zaradi svoje sramote nikoli več ne boš odprla svojih ust, ko bom pomirjen proti tebi za vse, kar si storila, ‘govori Gospod Bog.‘“ 026 EZE 017 001 K meni je prišla Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 017 002 „Sin človekov, zastavi uganko in Izraelovi hiši spregovori prispodobo 026 EZE 017 003 in reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Velik orel, z velikimi perutmi, z dolgimi krili, polnimi peres, ki ima različne barve, je prišel k Libanonu in vzel najvišjo cedrovo mladiko. 026 EZE 017 004 Odstrigel je vrh njenih mladih vej in ga prenesel v deželo preprodajanja; postavil ga je v mestu trgovcev. 026 EZE 017 005 Prav tako je vzel od semena dežele in ga zasadil na rodovitno polje. Namestil ga je ob velikih vodah in ga postavil kakor drevo vrbe. 026 EZE 017 006 To je raslo in postalo razraščajoča se trta nizke rasti, katere mladike so se obrnile proti njemu in njene korenine so bile pod njim. Tako je postala trta in obrodila mladike in poganjala vejice. 026 EZE 017 007 Tam je bil tudi drug velik orel, z velikimi perutmi in mnogimi peresi. In, glej, ta trta je svoje korenine upognila proti njemu in svoje mladike poganjala proti njemu, da bi jo ta lahko zalival pri brazdah njenega nasada. 026 EZE 017 008 Zasajena je bila v dobri zemlji, ob velikih vodah, da bi lahko ustvarila mladike in da bi lahko obrodila sad, da bi bila lahko čedna trta.‘ 026 EZE 017 009 Reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Ali bo ta uspevala? Ali on ne bo oni izruval njenih korenin in odrezal njen sad, da ovene? Ovenela bo pri vseh listih njenega izvira, celo brez velike moči ali mnogih ljudstev, da bi jo izruvali pri njenih koreninah. 026 EZE 017 010 Da, glej, ko je vsajena, ali bo uspevala? Ali ne bo popolnoma ovenela, ko se jo dotakne vzhodnik? Ovenela bo na brazdah, kjer je zrasla.‘“ 026 EZE 017 011 Poleg tega je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 017 012 „Reci torej uporni hiši: ‚Mar ne veste kaj pomenijo te stvari?‘Povej jim: ‚Glejte, babilonski kralj je prišel v [prestolnico] Jeruzalem in zajel njenega kralja in njene prince in jih s seboj odvedel v Babilon 026 EZE 017 013 in zajel od kraljevega semena in z njim sklenil zavezo in od njega vzel prisego. Prav tako je zajel mogočneže dežele, 026 EZE 017 014 da bi bilo kraljestvo lahko ponižano, da se ne bi povzdigovalo, temveč da bi z ohranjanjem njegove zaveze lahko obstalo. 026 EZE 017 015 Toda ta se je uprl zoper njega s pošiljanjem svojih predstavnikov v Egipt, da bi mu lahko dali konje in veliko ljudstva. Ali bo uspel? Ali bo pobegnil ta, ki dela takšne stvari? Mar bo prelomil zavezo in bo osvobojen? 026 EZE 017 016 Kakor jaz živim, ‘govori Gospod Bog, ‚zagotovo bo na kraju, kjer prebiva kralj, ki ga je postavil [za] kralja, čigar prisego je preziral in čigar zavezo je prelomil, celó pri njem bo umrl v sredi Babilona. 026 EZE 017 017 Niti ne bo faraon s svojo mogočno vojsko in svojim velikim spremstvom delal zanj v vojni, s postavljanjem okopov in gradnjo trdnjav, da iztrebi mnogo oseb, 026 EZE 017 018 ker je preziral prisego s prelamljanjem zaveze, ko je, glej, dal svojo roko in [vendar] storil vse te stvari, ne bo pobegnil.‘ 026 EZE 017 019 Zato tako govori Gospod Bog: ‚ Kakor jaz živim, zagotovo bo meni dano prisego, ki jo je preziral in mojo zavezo, ki jo je prelomil, celo to bom poplačal na njegovi lastni glavi. 026 EZE 017 020 Svojo mrežo bom razširil nad njim in ujet bo v mojo zanko in privedel ga bom v Babilon in tam se bom z njim pravdal zaradi njegovega prekrška, ki ga je prekršil zoper mene. 026 EZE 017 021 Vsi njegovi ubežniki, z vsemi njegovimi četami, bodo padli pod mečem, tisti pa, ki preostanejo, bodo razkropljeni proti vsem vetrovom. In vedeli boste, da sem jaz, Gospod, to govoril.‘ 026 EZE 017 022 Tako govori Gospod Bog: ‚Prav tako bom vzel od najvišje mladike na visoki cedri in jo bom posadil; od vrha njenih mladih vejic bom odstrigel eno nežno in jo zasadil na visoki in eminentni gori. 026 EZE 017 023 Na gori Izraelove višine jo bom zasadil in ustvarila bo veje in obrodila sad in postane čedna cedra. Pod njo bo prebivala vsa perjad od vsakega krila; v senci njenih mladik bodo prebivale. 026 EZE 017 024 Vsa drevesa polja bodo vedela, da sem jaz, Gospod, ponižal visoko drevo, povišal nizko drevo, posušil zeleno drevo in suhemu drevesu storil, da cveti. Jaz, Gospod, sem govoril in sem to storil.‘“ 026 EZE 018 001 Ponovno je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 018 002 „Kaj mislite, da uporabljate ta pregovor glede Izraelove dežele, rekoč: ‚Očetje so jedli kislo grozdje, zobje otrok pa so skominasti?‘ 026 EZE 018 003 Kakor jaz živim, ‘govori Gospod Bog, ‚nič več ne boste imeli priložnosti, da v Izraelu uporabljate ta pregovor. 026 EZE 018 004 Glejte, vse duše so moje; kakor očetova duša, tako je tudi sinova duša moja. Duša, ki greši, ta bo umrla. 026 EZE 018 005 Toda če je človek pravičen in dela to, kar je zakonito in pravilno 026 EZE 018 006 in ni jedel po gorah, niti ni svojih oči povzdigoval k malikom Izraelove hiše, niti ni omadeževal žene svojega soseda, niti ni prišel blizu ženski, ki ima menstruacijo, 026 EZE 018 007 in ni nikogar zatiral, temveč je dolžniku povrnil njegovo jamstvo, ni nikogar oplenil z nasiljem, svoj kruh dajal lačnemu in nagega pokrival z obleko; 026 EZE 018 008 ta, ki ni dajal za obresti, niti ni jemal nobenega dobička, ki je svojo roko umikal pred krivičnostjo, izvrševal pošteno sodbo med možem in možem, 026 EZE 018 009 hodil po mojih zakonih in se držal mojih sodb, da pravilno postopa; ta je pravičen, zagotovo bo živel, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 018 010 ‚Če zaplodi sina ta, ki je ropar, prelivalec krvi in ki dela podobno katerikoli izmed teh stvari 026 EZE 018 011 in ki ne dela katerokoli izmed teh dolžnosti, temveč je celo jedel po gorah in omadeževal ženo svojega soseda, 026 EZE 018 012 zatiral revnega in pomoči potrebnega, plenil z nasiljem, ni povračal jamstva in svoje oči povzdigoval k malikom, zagrešil ogabnost, 026 EZE 018 013 dajal za obresti in jemal donos. Ali bo potem živel? Ta ne bo živel. Počenjal je vse te ogabnosti; zagotovo bo umrl; njegova kri bo na njem. 026 EZE 018 014 Torej glej, če zaplodi sina, ki vidi vse grehe svojega očeta, ki jih je naredil in preudarja in ne dela temu podobno 026 EZE 018 015 da ni jedel po gorah niti svojih oči ni povzdigoval k malikom Izraelove hiše, ni omadeževal žene svojega soseda, 026 EZE 018 016 niti nobenega ne zatira, ni zadrževal jamstva niti ni plenil z nasiljem, temveč je svoj kruh dajal lačnemu in nagega pokrival z obleko, 026 EZE 018 017 ki je svojo roko umaknil od revnega, da ni prejel obresti niti donosa, izvrševal moje sodbe, hodil po mojih zakonih; ta ne bo umrl zaradi krivičnosti svojega očeta; zagotovo bo živel. 026 EZE 018 018 Kar se tiče njegovega očeta, ker je kruto zatiral, svojega brata plenil z nasiljem in med svojim ljudstvom počel to kar ni dobro, glej, celo ta bo umrl v svoji krivičnosti. 026 EZE 018 019 Vendar vi pravite: ‚Zakaj? Ali sin ne nosi očetove krivičnosti? Kadar je sin storil, kar je zakonito in pravilno in se je držal vseh mojih zakonov in jih izvršil, bo zagotovo živel. 026 EZE 018 020 Duša, ki greši, ta bo umrla. Sin ne bo nosil očetove krivičnosti niti ne bo oče nosil sinove krivičnosti. Pravičnost pravičnega bo na njem in zlobnost zlobnega bo na njem. 026 EZE 018 021 Toda če se bo zlobni obrnil od vseh svojih grehov, ki jih je zagrešil in se držal vseh mojih zakonov in storil to, kar je zakonito in pravilno, bo zagotovo živel, ne bo umrl. 026 EZE 018 022 Vsi njegovi prestopki, ki jih je zagrešil, mu ne bodo omenjeni. V svoji pravičnosti, ki jo je storil, bo živel. 026 EZE 018 023 Ali imam sploh kakšno zadovoljstvo, da bi zlobni umrl?‘govori Gospod Bog: ‚ in ne da bi se vrnil iz svojih poti in živel? 026 EZE 018 024 Toda, ko se pravični obrne proč od svoje pravičnosti in grešno počenja krivičnost in počne glede na vse ogabnosti, ki jih počne zloben človek, ali bo živel? Vsa njegova pravičnost, ki jo je storil, ne bo omenjena. V svojem prekršku, ki ga je prekršil in v svojem grehu, ki ga je zagrešil, v njima bo umrl. 026 EZE 018 025 Vendar vi pravite: ‚Gospodova pot ni primerna.‘Poslušaj sedaj, oh Izraelova hiša; mar moja pot ni primerna? Ali niso vaše poti neprimerne? 026 EZE 018 026 Ko se pravični človek obrne proč od svoje pravičnosti in grešno počenja krivičnost in umira v njiju; zaradi svoje krivičnosti, ki jo je storil, bo umrl. 026 EZE 018 027 Ponovno, kadar se zloben človek obrne proč od svoje zlobnosti, ki jo je zagrešil in dela to, kar je zakonito in pravilno, bo svojo dušo rešil živo. 026 EZE 018 028 Ker preudarja in se odvrača proč od vseh svojih prestopkov, ki jih je zagrešil, bo zagotovo živel, ne bo umrl. 026 EZE 018 029 Vendar Izraelova hiša pravi: ‚Gospodova pot ni primerna.‘Oh Izraelova hiša, mar moje poti niso primerna? Ali niso vaše poti neprimerne? 026 EZE 018 030 Zatorej vas bom sodil, oh Izraelova hiša, vsakogar glede na njegove poti, ‘govori Gospod Bog. Pokesajte se in se obrnite od vseh svojih prestopkov; tako krivičnost ne bo vaš propad. 026 EZE 018 031 Od sebe odvrzite vse svoje prestopke, s katerimi ste se pregrešili in si naredite novo srce in novega duha, kajti zakaj hočete umreti, oh hiša Izraelova? 026 EZE 018 032 Kajti jaz nimam nobenega zadovoljstva v smrti tistega, ki umira, ‘govori Gospod Bog: ‚zatorej se obrnite in živite.‘ 026 EZE 019 001 ‚Poleg tega vzdigni žalostinko za Izraelovimi princi 026 EZE 019 002 in reci: ‚Kaj je tvoja mati? Levinja. Ulegla se je med levi, svoje mladiče je hranila med mladimi levi. 026 EZE 019 003 Vzgojila je enega izmed svojih mladičev. Ta je postal mlad lev in se naučil loviti plen; ta je žrl ljudi. 026 EZE 019 004 Tudi narodi so slišali o njem; ujel se je v njihovo jamo in z verigami so ga odvedli v egiptovsko deželo. 026 EZE 019 005 Torej ko je videla, da je čakala in je bilo njeno upanje izgubljeno, potem je vzela še enega izmed svojih mladičev in ga naredila za mladega leva. 026 EZE 019 006 In hodil je gor in dol med levi in postal mlad lev in se naučil loviti plen in žrl ljudi. 026 EZE 019 007 In poznal je njihove zapuščene palače in pustošil njihova mesta; in dežela je bila zapuščena in njena polnost s hrupom njegovega rjovenja. 026 EZE 019 008 Potem so se narodi od provinc na vsaki strani naravnali zoper njega in nad njim razprostrli svojo mrežo. Ujet je bil v njihovo jamo. 026 EZE 019 009 In dali so ga pod stražo, v verige in ga privedli k babilonskemu kralju. Privedli so ga v utrdbe, da njegovega glasu ne bi bilo več slišati na Izraelovih gorah. 026 EZE 019 010 Tvoja mati je podobna trti v tvoji krvi, zasajena pri vodah. Bila je rodovitna in polna mladik zaradi razloga mnogih vodá. 026 EZE 019 011 Imela je močne palice za žezla tistih, ki so vladali in njena postava je bila povišana med debelimi mladikami in v svoji višini se je pojavila z množico svojih mladik. 026 EZE 019 012 Toda izruvana je bila v razjarjenosti, vržena je bila na tla in vzhodnik je posušil njen sad. Njene močne palice so bile polomljene in so ovenele, ogenj jih je použil. 026 EZE 019 013 In sedaj je zasajena v divjini, v suhih in žejnih tleh. 026 EZE 019 014 In ogenj je izšel iz palice njenih mladik, ki je požrl njen sad, tako da ni imela nobene močne palice, ki bi bila žezlo za vladanje. To je žalostinka in bo za žalostinko.‘“ 026 EZE 020 001 In pripetilo se je v sedmem letu, v petem mesecu, deseti dan meseca, da so določeni izmed Izraelovih starešin prišli, da bi povpraševali od Gospoda in se usedli pred menoj. 026 EZE 020 002 Potem je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 020 003 „Sin človekov, govori Izraelovim starešinam in jim reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Ali ste prišli, da povprašujete od mene? Kakor jaz živim, ‘govori Gospod Bog, ‚nočem biti povpraševan od vas. 026 EZE 020 004 Ali jih hočeš soditi, sin človekov, ali jih hočeš soditi? Povzroči jim, da spoznajo ogabnosti njihovih očetov 026 EZE 020 005 in jim reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Na dan, ko sem izbral Izraela in dvignil svojo roko k semenu Jakobove hiše in se jim dal spoznati v egiptovski deželi, ko sem vzdignil svojo roko k njim, rekoč: ‚Jaz sem Gospod, vaš Bog; ‘ 026 EZE 020 006 na dan, ko sem vzdignil svojo roko k njim, da jih privedem iz egiptovske dežele v deželo, ki sem jo odkril zanje, tekočo z mlekom in medom, ki je slava vseh dežel. 026 EZE 020 007 Potem sem jim rekel: ‚Vsak mož naj odvrže ogabnosti svojih oči in ne omadežujte se z egiptovskimi maliki.‘Jaz sem Gospod, vaš Bog.‘ 026 EZE 020 008 ‚Toda uprli se se zoper mene in me niso hoteli poslušati. Noben mož ni odvrgel ogabnosti svojih oči niti niso zapustili egiptovskih malikov. Tedaj sem rekel: ‚Nanje bom izlil svojo razjarjenost, da dovršim svojo jezo zoper njih v sredi egiptovske dežele. 026 EZE 020 009 Toda ravnal sem zaradi svojega imena, da to ne bi bilo oskrunjeno pred pogani, med katerimi so bili, v čigar pogledu sem se jim dal spoznati v tem, da sem jih privedel iz egiptovske dežele. 026 EZE 020 010 Zatorej sem jim velel, da gredo iz egiptovske dežele in jih privedel v divjino. 026 EZE 020 011 In dal sem jim svoje zakone in jim pokazal svoje sodbe, katere, če jih človek izpolnjuje, bo on celo živel v njih. 026 EZE 020 012 Poleg tega sem jim dal tudi svoje sábate, da bodo znamenje med menoj in njimi, da bodo lahko vedeli, da jaz sem Gospod, ki jih posvečujem. 026 EZE 020 013 Toda Izraelova hiše se je uprla zoper mene v divjini. Niso hodili po mojih zakonih in prezirali so moje sodbe, katere, če jih človek izpoljuje, bo on celo živel v njih; in moje sábate so silno oskrunili. Potem sem rekel: ‚V divjini bom nadnje izlil svojo razjarjenost, da jih použije. 026 EZE 020 014 Toda ravnal sem zaradi svojega imena, da le-to ne bi bilo oskrunjeno pred pogani, v katerem pogledu sem jih privedel ven. 026 EZE 020 015 Vendar sem prav tako vzdignil svojo roko k njim v divjini, da jih ne bom privedel v deželo, ki sem jim jo dal, tekočo z mlekom in medom, katera je slava vseh dežel; 026 EZE 020 016 zato ker so prezirali moje sodbe in niso hodili po mojih zakonih, temveč so oskrunili moje sábate, kajti njihovo srce je šlo za njihovimi maliki. 026 EZE 020 017 Kljub temu jim je moje oko prizaneslo pred tem, da bi jih uničil niti jim v divjini nisem storil konca. 026 EZE 020 018 Temveč sem njihovim otrokom v divjini rekel: ‚Ne hodite po zakonih svojih očetov niti ne obeležujte njihovih sodb niti se ne omadežujte z njihovimi maliki. 026 EZE 020 019 Jaz sem Gospod, vaš Bog; ravnajte se po mojih zakonih in držite se mojih sodb in jih izvršujte; 026 EZE 020 020 in posvečujte moje sábate; in te bodo znamenje med menoj in vami, da boste lahko vedeli, da jaz sem Gospod, vaš Bog.‘ 026 EZE 020 021 Vendar so se otroci uprli zoper mene. Niso se ravnali po mojih zakonih niti se niso ravnali po mojih sodbah, da bi jih izpolnjevali, katere, če človek izpolnjuje, bo on celo živel po njih; oskrunjali so moje sábate. Potem sem rekel: ‚Nadnje bom izlil svojo razjarjenost, da dovršim svojo jezo zoper njih v divjini.‘ 026 EZE 020 022 Kljub temu sem umaknil svojo roko in zaradi svojega imena storil, da le-to ne bi bilo oskrunjeno pred očmi poganov, v čigar očeh sem jih izpeljal. 026 EZE 020 023 V divjini sem prav tako svojo roko vzdignil k njim, da bi jih razkropil med pogane in jih razpršil skozi dežele; 026 EZE 020 024 ker niso izvrševali mojih sodb, temveč so prezirali moje zakone in skrunili moje sábate in njihove oči so bile za maliki njihovih očetov. 026 EZE 020 025 Zatorej sem jim prav tako izročil zakone, ki niso bili dobri in sodbe, po katerih naj ne bi živeli; 026 EZE 020 026 in oskrunil sem jih v njihovih lastnih darovih, s tem, da so počeli, da gre skozi ogenj vse, kar odpre maternico, da bi jih lahko naredil zapuščene, z namenom, da bi lahko vedeli, da jaz sem Gospod.‘ 026 EZE 020 027 Zatorej, sin človekov, govori Izraelovi hiši in jim reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Vendar so vaši očetje proti meni izrekali bogokletje v tem, da so zagrešili prekršek zoper mene. 026 EZE 020 028 Kajti ko sem jih privedel v deželo, za katero sem vzdignil svojo roko, da jim jo dam, takrat so videli vsak visok hrib in vsa debela drevesa in tam so darovali svoje klavne daritve in tam so predstavljali izzivanje svojega daru. Tam so tudi naredili svoje prijetne dišave in tam so izlivali svoje pitne daritve.‘ 026 EZE 020 029 Potem sem jim rekel: ‚Kaj je visoki kraj, kamor greste?‘In njegovo ime je imenovano Bama do današnjega dne. 026 EZE 020 030 Zato reci Izraelovi hiši: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Ali ste oskrunjeni po načinu svojih očetov? In grešite vlačugarstvo po njihovih ogabnostih? 026 EZE 020 031 Kajti ko darujete svoje darove, ko svoje sinove vodite skozi ogenj, same sebe oskrunjate z vsemi svojimi maliki, celo do današnjega dne. In ali naj bom povpraševan od vas, oh Izraelova hiša? Kakor jaz živim, ‘govori Gospod Bog, ‚nočem biti povpraševan od vas. 026 EZE 020 032 In to, kar prihaja v vaše misli, sploh ne bo, da pravite: ‚Mi bomo kakor pogani, kakor družine dežel, da služimo lesu in kamnu.‘ 026 EZE 020 033 ‚ Kakor jaz živim, ‘govori Gospod Bog, ‚zagotovo bom z mogočno roko in z iztegnjenim laktom in z izlito razjarjenostjo vladal nad vami 026 EZE 020 034 in vas izpeljem izmed ljudstva in vas zbral iz dežel, po katerih ste razkropljeni, z mogočno roko in z iztegnjenim laktom in z izlito razjarjenostjo. 026 EZE 020 035 In jaz vas bom privedel v divjino ljudstev in tam se bom pravdal z vami iz obličja v obličje. 026 EZE 020 036 Podobno kakor sem se pravdal z vašimi očeti v divjini egiptovske dežele, tako se bom pravdal z vami, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 020 037 ‚In povzročil vam bom, da boste šli pod palico in privedel vas bom v vez zaveze 026 EZE 020 038 in izmed vas bom očistili upornike in tiste, ki so odpadli zoper mene. Izpeljal jih bom iz dežele, kjer začasno prebivajo in ne bodo vstopili v Izraelovo deželo in spoznali boste, da jaz sem Gospod. 026 EZE 020 039 Glede vas, oh Izraelova hiša, ‘tako govori Gospod Bog: ‚Pojdite, služite vsak svojim malikom in tudi v bodoče, če mi nočete prisluhniti. Toda ne skrunite več mojega svetega imena s svojimi darovi in svojimi maliki. 026 EZE 020 040 Kajti na moji sveti gori, na gori Izraelove višine, ‘govori Gospod Bog, ‚tam mi bo [služila] vsa Izraelova hiša, vsi izmed njih v deželi mi [bodo] služili. Tam jih bom sprejel in tam bom zahteval vaše daritve in prve sadove vaših daritev, z vsemi vašimi svetimi stvarmi. 026 EZE 020 041 Sprejel vas bom z vašim prijetnim vonjem, ko vas odvedem izmed ljudstev in vas zberem iz dežel, kamor ste bili razkropljeni; in jaz bom posvečen v vas pred pogani. 026 EZE 020 042 In vedeli boste, da jaz sem Gospod, ko vas bom privedel v Izraelovo deželo, v deželo, za katero sem vzdignil svojo roko, da jo dam vašim očetom. 026 EZE 020 043 In tam se boste spomnili svojih poti in vseh svojih dejanj, s katerimi ste bili omadeževani; in gnusili se boste samim sebi, v svojem lastnem pogledu, zaradi vseh vaših hudobij, ki ste jih storili. 026 EZE 020 044 In spoznali boste, da jaz sem Gospod, ko z vami postopam zaradi svojega imena, ne glede na vaše zlobne poti niti ne glede na vaša izprijena početja, oh vi, hiša Izraelova, ‘govori Gospod Bog.‘“ 026 EZE 020 045 Poleg tega je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 020 046 „Sin človekov, naravnaj svoj obraz proti jugu in svojo besedo spusti proti jugu in prerokuj zoper gozd južnega polja; 026 EZE 020 047 in reci južnemu gozdu: ‚Poslušaj Gospodovo besedo: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Glej, v tebi bom zanetil ogenj in ta bo v tebi pogoltnil vsako zeleno drevo in vsako suho drevo. Plameneč ogenj ne bo pogašen in vsi obrazi, od juga do severa, bodo v njem ožgani. 026 EZE 020 048 In vse meso bo videlo, da sem ga zanetil jaz, Gospod. Ta ne bo pogašen.‘“ 026 EZE 020 049 Potem sem rekel: „Ah, Gospod Bog! O meni pravijo: ‚Mar on ne govori prispodob?‘“ 026 EZE 021 001 In k meni je prišla Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 021 002 „Sin človekov, naravnaj svoj obraz proti Jeruzalemu in spusti svojo besedo proti svetim krajem in prerokuj zoper Izraelovo deželo 026 EZE 021 003 in reci Izraelovi deželi: ‚Tako govori Gospod: ‚Glej, jaz sem zoper tebe in izvlekel bom svoj meč iz nožnice in iz tebe bom iztrebil pravičnega in zlobnega. 026 EZE 021 004 Ker bom iz tebe iztrebil pravičnega in zlobnega, bo zato moj meč šel iz nožnice zoper vse meso od juga do severa, 026 EZE 021 005 da bo lahko vse meso vedelo, da sem jaz, Gospod, izvlekel svoj meč iz nožnice. Ta se ne bo več vrnil. 026 EZE 021 006 Zdihuj torej, ti, sin človekov, s trganjem svojih ledij; in z grenkim vzdihom pred njihovimi očmi. 026 EZE 021 007 In zgodilo se bo, ko ti bodo rekli: ‚Zakaj vzdihuješ?‘da boš odgovoril: ‚Zaradi novic, ker le-te prihajajo.‘In vsako srce se bo stopilo in vse roke bodo slabotne in vsak duh bo medlel in vsa kolena bodo šibka kakor voda. Glej, to prihaja in se bo zgodilo, ‘govori Gospod Bog.“ 026 EZE 021 008 Ponovno je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 021 009 „Sin človekov prerokuj in reci: ‚Tako govori Gospod: ‚Reci: ‚Meč, meč je nabrušen in tudi zglajen. 026 EZE 021 010 Nabrušen je, da naredi boleč pokol; zglajen je, da se lahko lesketa. Naj bi se mi potem razveseljevali? Ta zaničuje palico mojega sina, kakor vsako drevo. 026 EZE 021 011 In on ga je dal zgladiti, da bi lahko z njim rokoval. Ta meč je nabrušen in zglajen, da ga da v roko ubijalca. 026 EZE 021 012 Jokaj in tuli, sin človekov, kajti ta bo nad mojim ljudstvom, ta bo nad Izraelovimi princi. Strahote zaradi meča bodo nad mojim ljudstvom. Udari torej na svoje stegno. 026 EZE 021 013 Ker je to preizkušnja in kaj če meč zaničuje celo palico? To ne bo več, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 021 014 ‚Ti torej, sin človekov, prerokuj in zaploskaj s svojima rokama in naj bo meč tretjič podvojen, meč umorjenih. To je meč velikih ljudi, ki so umorjeni, ki vstopa v njihove skrivne sobe. 026 EZE 021 015 Konico meča sem naravnal zoper vsa njihova velika vrata, da bo njihovo srce lahko slabelo in [bodo] njihovi propadi pomnoženi. Ah! Narejen je [da se] lesketa, zavit je za pokol. 026 EZE 021 016 Pojdi eno pot ali drugo, ali na desno ali na levo, kamor je naravnan tvoj obraz. 026 EZE 021 017 Tudi jaz bom plosknil s svojima rokama in bom umiril svojo razjarjenost. Jaz, Gospod, sem to govoril.‘“ 026 EZE 021 018 Ponovno je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 021 019 „Tudi ti, sin človekov, si določi dve poti, da bo lahko prišel meč babilonskega kralja. Obe bosta prišli iz ene dežele in izberi kraj, izberi ga ob začetku poti v mesto. 026 EZE 021 020 Določi pot, da lahko pride meč v Rabo Amóncev in v Juda in zaščiteno [prestolnico] Jeruzalem. 026 EZE 021 021 Kajti babilonski kralj je stal pri razpotju poti, ob začetku dveh poti, da uporabi vedeževanje. Svoje puščice je posvetlil, posvetoval se je s družinskimi maliki, gledal je v jetra. 026 EZE 021 022 Pri njegovi desni roki je bilo vedeževanje za [prestolnico] Jeruzalem, da določi častnike, da odpre usta v pokol, da povzdigne glas s kričanjem, da določi oblegovalne ovne proti velikim vratom, da nasuje nasip in da zgradi utrdbo. 026 EZE 021 023 In to jim bo kakor napačno vedeževanje v njihovem pogledu, tistim, ki so prisegli prisege, toda v spomin bo priklical krivičnost, da bodo lahko zajeti.‘ 026 EZE 021 024 Zato tako govori Gospod Bog: ‚Ker ste storili, da se bo spominjalo vaše krivičnosti v tem, da so vaši prestopki odkriti, tako da se pri vseh vaših dejanjih pojavijo vaši grehi; ker jaz pravim, da ste prišli v spomin, boste zajeti z roko. 026 EZE 021 025 In ti, oskrunjen, zloben Izraelov princ, katerega dan je prišel, ko se krivičnosti naredi konec, ‘ 026 EZE 021 026 tako govori Gospod Bog: ‚Odstrani diadem in snemi krono. To ne bo [več] isto. Povišaj tistega, ki je nizek in ponižaj tistega, ki je visok. 026 EZE 021 027 Jaz bom to preobrnil, preobrnil, preobrnil in tega ne bo nič več, dokler ne pride tisti, katerega pravica je to in njemu jo bom izročil.‘ 026 EZE 021 028 Ti pa, sin človekov, prerokuj in reci: ‚Tako govori Gospod Bog glede Amóncev in glede njihove graje; celo reci: ‚Meč, meč je izvlečen. Za pokol je zglajen, da použiva zaradi lesketanja. 026 EZE 021 029 Medtem ko zate vidijo ničnost, medtem ko ti vedežujejo laž, da te privedejo nad vratove tistih, ki so umorjeni izmed zlobnih, katerih dan je prišel, ko bo njihova krivičnost končana. 026 EZE 021 030 Ali mu bom povzročil, da se vrne v svojo nožnico? Sodil te bom na kraju, kjer si bil ustvarjen, v deželi tvojega rojstva. 026 EZE 021 031 In nate bom izlil svoje ogorčenje in zoper tebe bom pihal v ognju svojega besa in te izročil v roko brutalnežev in veščih, da uničujejo. 026 EZE 021 032 Ti boš za gorivo ognju; tvoja kri bo v sredi dežele; ne bo se te več spomnilo, kajti jaz, Gospod, sem to govoril.‘“ 026 EZE 022 001 Poleg tega je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 022 002 „Torej, sin človekov, ali boš sodil, ali boš sodil krvoločno mesto? Da, pokazal mu boš vse njegove ogabnosti. 026 EZE 022 003 Potem reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Mesto v svoji sredi preliva kri, da lahko pride njegov čas in zoper sebe izdeluje malike, da se omadežuje. 026 EZE 022 004 Postalo si krivo v svoji krvi, ki si jo prelilo; in omadeževalo si se s svojimi maliki, ki si jih naredilo; in svojim dnevom si povzročilo, da so se približali in prišlo si celó k svojim letom. Zato sem te naredil za grajo poganom in zasmeh vsem deželam. 026 EZE 022 005 Tisti, ki so blizu in tisti, ki so daleč od tebe, te bodo zasmehovali, ki so neslavni in precej nadležni. 026 EZE 022 006 Glej, Izraelovi princi, vsak je bil v tebi k njihovi moči, da preliva kri. 026 EZE 022 007 V tebi so postavili svetlobo ob očetu in materi. V tvoji sredi so z zatiranjem postopali s tujcem. V tebi so nadlegovali osirotelega in vdovo. 026 EZE 022 008 Preziralo si moje svete stvari in oskrunilo moje sábate. 026 EZE 022 009 V tebi so ljudje, ki prenašajo govorice, da prelijejo kri; in v tebi jedo po gorah. V tvoji sredi zagrešujejo nespodobnost. 026 EZE 022 010 V tebi so odkrili nagoto svojih očetov. V tebi so ponižali tisto, ki je bila oddvojena zaradi oskrunitve. 026 EZE 022 011 In nekdo je zagrešil ogabnost z ženo svojega soseda; in drugi je opolzko omadeževal svojo snaho; in drugi je v tebi ponižal svojo sestro, hčer svojega očeta. 026 EZE 022 012 V tebi so jemali darila, da prelijejo kri. Jemalo si obresti in donos in z izsiljevanjem si lakomno pridobivalo od svojih sosedov in si me pozabilo, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 022 013 ‚Glej, zato sem udaril svojo roko ob tvoj nepošten dobiček, katerega si naredilo in pri tvoji krvi, ki je bila v tvoji sredi. 026 EZE 022 014 Ali tvoje srce lahko prenese, ali so tvoje roke lahko močne v dneh, ko bom obračunal s teboj? Jaz, Gospod sem to govoril in bom to storil. 026 EZE 022 015 In razkropil te bom med pogane in te razpršil v dežele in iz tebe použil tvojo umazanost. 026 EZE 022 016 In vzelo boš svojo dediščino v sebi, pred očmi poganov in vedelo boš, da jaz sem Gospod.‘“ 026 EZE 022 017 In k meni je prišla Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 022 018 „Sin človekov, Izraelova hiša mi je postala žlindra. Vsi so bron in kositer in železo in svinec v sredi talilne peči; so celó srebrova žlindra. 026 EZE 022 019 Zato tako govori Gospod Bog: ‚Ker ste vsi postali žlindra, glejte, zato vas bom zbral v sredi [prestolnice] Jeruzalem. 026 EZE 022 020 Kakor oni zbirajo srebro in bron in železo in svinec in kositer v sredi talilne peči, da nanjo pihajo ogenj, da to raztalijo; tako vas bom jaz zbral v svoji jezi in svoji razjarjenosti in vas bom pustil tam in vas raztalil. 026 EZE 022 021 Da, zbral vas bom in pihal nad vas v ognju svojega besa in vi boste raztaljeni v njeni sredi. 026 EZE 022 022 Kakor je srebro raztaljeno v sredi talilne peči, tako boste raztaljeni v njeni sredi, in spoznali boste, da sem jaz, Gospod, nad vas izlil svojo razjarjenost.‘“ 026 EZE 022 023 In k meni je prišla Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 022 024 „Sin človekov, reci ji: ‚Ti si dežela, ki ni očiščena niti ni nanjo deževalo na dan ogorčenja. 026 EZE 022 025 Tam je zarota njenih prerokov v njeni sredi, podobna rjovenju leva, željnega plena. Požrli so duše, vzeli so zaklad in dragocene stvari; v njeni sredi so naredili mnogo vdov. 026 EZE 022 026 Njeni duhovniki so prekršili mojo postavo in oskrunili moje svete stvari. Niso pokazali nobene razlike med svetim in oskrunjenim niti niso pokazali razlike med nečistim in čistim in svoje oči so skrili pred mojimi sábati in jaz sem med njimi oskrunjen. 026 EZE 022 027 Njeni princi v njeni sredi so podobni volkovom, željnim plena, da prelijejo kri in da uničijo duše, da pridobijo nepošten dobiček. 026 EZE 022 028 In njeni preroki so jih ometali z neutrjeno malto, gledoč ničnost in vedeževali so jim laži, rekoč: ‚Tako govori Gospod Bog, ‘ko Gospod ni govoril. 026 EZE 022 029 Ljudstvo dežele je uporabljalo zatiranje in izvajalo rop in jezilo revne in pomoči potrebne; da, krivično so zatirali tujca. 026 EZE 022 030 In iskal sem človeka med njimi, ki bi naredil ograjo in stal v razpoki pred menoj za deželo, da je ne bi uničil, toda nikogar nisem našel. 026 EZE 022 031 Zato sem nadnje izlil svoje ogorčenje; použil sem jih z ognjem svojega besa. Njihovo lastno pot sem poplačal na njihove glave, ‘govori Gospod Bog.‘“ 026 EZE 023 001 Beseda Gospodova je ponovno prišla k meni, rekoč: 026 EZE 023 002 „Sin človekov, bili sta dve ženski, hčeri ene matere. 026 EZE 023 003 Zagrešili sta vlačugarstva v Egiptu, v svoji mladosti sta zagrešili vlačugarstva. Tam so bile njune prsti stiskane, tam so poškodovali seske njunega devištva. 026 EZE 023 004 Njuni imeni sta bili: Ohóla, starejša in njena sestra Oholíba. Bili sta moji in rodili sta sinove in hčere. Taki sta bili njuni imeni: Samarija je Ohóla, [prestolnica] Jeruzalem pa Oholíba. 026 EZE 023 005 Ohóla je igrala pocestnico, ko je bila moja in nora je bila na svoje ljubimce, na Asirce, svoje sosede, 026 EZE 023 006 ki so bili oblečeni z modro, častnike in vladarje, vse izmed njih privlačne mladeniče, konjenike, jahajoče na konjih. 026 EZE 023 007 Tako je z njimi zagrešila svoja vlačugarstva, z vsemi tistimi, ki so bili izbrani možje Asirije in z vsemi, na katere je bila nora, z vsemi njihovimi maliki, s katerimi se je omadeževala. 026 EZE 023 008 Niti ni zapustila svojih vlačugarstev, prinešenih iz Egipta, kajti v njeni mladosti so ležali z njo in poškodovali prsi njenega devištva in nanjo izlili svoja vlačugarstva. 026 EZE 023 009 Zatorej sem jo izročil v roko njenih ljubimcev, v roko Asircev, na katere je bila nora. 026 EZE 023 010 Ti so odkrili njeno nagoto. Vzeli so njene sinove in njene hčere in jo usmrtili z mečem in postala je slavna med ženskami, kajti izvršili so sodbo nad njo. 026 EZE 023 011 In ko je njena sestra Oholíba to videla, je bila bolj izprijena v svoji neobrzdani ljubezni kakor ona in v svojih vlačugarstvih bolj kakor njena sestra v njenih vlačugarstvih. 026 EZE 023 012 Nora je bila na Asirce, svoje sosede, častnike in vladarje, najbolj krasno oblečene, konjenike, jahajoče na konjih, vse izmed njih privlačne mladeniče. 026 EZE 023 013 Potem sem videl, da je bila omadeževana, da sta obe šli eno pot 026 EZE 023 014 in da je povečala svoja vlačugarstva, kajti ko je zagledala može, upodobljene na zidu, podobe Kaldejcev, upodobljene z živo rdečo, 026 EZE 023 015 opasane s pasovi na svojih ledjih, z izjemnim okrasom na svojih glavah, vse izmed njih prince za pogledati, po načinu Babiloncev iz Kaldeje, dežele njihovega rojstva 026 EZE 023 016 Takoj ko jih je s svojimi očmi zagledala, je bila nora nanje in k njim poslala poslance v Kaldejo. 026 EZE 023 017 In Babilonci so prišli k njej v posteljo ljubezni in jo omadeževali z vlačugarstvom in bila je onesnažena z njimi in njen um se je odtujil od njih. 026 EZE 023 018 Tako je odkrila svoja vlačugarstva in odkrila svojo nagoto. Potem se je moj um odtujil od nje, podobno kakor je bil moj um odtujen od njene sestre. 026 EZE 023 019 Vendar je svoja vlačugarstva pomnožila s spominjanjem na dni svoje mladosti, v katerih je igrala pocestnico v egiptovski deželi. 026 EZE 023 020 Kajti nora je bila na svoje nezakonite ljubimce, katerih meso je kakor meso oslov in katerih izliv je podoben izlivu konjev. 026 EZE 023 021 Tako si klicala v spomin nespodobnost svoje mladosti, v poškodovanju tvojih seskov s strani Egipčanov, zaradi tvojih mladostnih prsi. 026 EZE 023 022 Zato, oh Oholíba, ‘tako govori Gospod Bog: ‚Glej, zoper tebe bom obudil tvoje ljubimce, od katerih se je odtujil tvoj um in na vsaki strani jih bom privedel zoper tebe; 026 EZE 023 023 Babilonce in vse Kaldejce, Pekód in Šoo in Koo in vse Asirce z njimi, vse izmed njih privlačne mladeniče, častnike in vladarje, velike gospode in ugledne, vse izmed njih jahajoče na konjih. 026 EZE 023 024 In prišli bodo zoper tebe z bojnimi vozovi, vozovi in kolesi in z zborom ljudstva, ki bo naokoli nastavilo zoper tebe majhen ščit in ščit in čelado. Prednje bom postavil sodbo in sodili te bodo glede na svoje sodbe. 026 EZE 023 025 In zoper tebe bom naravnal svojo ljubosumnost in besno bodo postopali s teboj. Odvzeli ti bodo tvoj nos in tvoja ušesa; in tvoj preostanek bo padel pod mečem. Odvzeli bodo tvoje sinove in tvoje hčere; in tvoj preostanek bo požrt z ognjem. 026 EZE 023 026 Tudi slekli te bodo iz tvojih oblačil in ti odvzeli tvoje lepe dragocenosti. 026 EZE 023 027 Tako bom tvoji nespodobnosti storil, da izgine od tebe in tvojemu vlačugarstvu, privedenemu iz egiptovske dežele, da svojih oči ne boš dvignila k njim niti se ne boš več spominjala Egipta.‘ 026 EZE 023 028 Kajti tako govori Gospod Bog: ‚Glej, izročil te bom v roko tistih, katere sovražiš, v roko tistih, od katerih se je tvoj um odtujil. 026 EZE 023 029 S teboj bodo postopali sovražno in ves tvoj trud bodo odvedli in zapustili te bodo nago in boso. Odkrita bo nagota tvojih vlačugarstev, tako tvoja nespodobnost kot tvoja vlačugarstva. 026 EZE 023 030 Jaz ti bom storil te stvari, ker si vlačugarsko odšla za pogani in ker si oskrunjena z njihovimi maliki. 026 EZE 023 031 Hodila si po poti svoje sestre; zato bom njeno čašo dal v tvojo roko.‘ 026 EZE 023 032 Tako govori Gospod Bog: ‚Pila boš iz čaše svoje sestre, globoke in velike. Zasmehovana boš do norčevanja in v posmeh; ta mnogo drži. 026 EZE 023 033 Napolnjena boš s pijanostjo in bridkostjo, s čašo osuplosti in opustošenja, s čašo tvoje sestre Samarije. 026 EZE 023 034 To boš celo pila in to izsesala in zlomila boš njene črepinje in iztrgala svoje lastne prsi, kajti jaz sem to govoril, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 023 035 Zato tako govori Gospod Bog: ‚Ker si me pozabila in me vrgla za svoj hrbet, zatorej tudi ti nosi svoje nespodobnosti in svoja vlačugarstva.‘ 026 EZE 023 036 Gospod mi je poleg tega rekel: „Sin človekov, hočeš soditi Ohólo in Oholíbo? Da, razglasi jima njune ogabnosti; 026 EZE 023 037 da sta zagrešili zakonolomstvo in je kri na njunih rokah in s svojimi maliki sta zagrešili zakonolomstvo in tudi svojim sinovom, katere sta mi rodili, sta storili, da so zanju prešli skozi ogenj, da jih je požrl. 026 EZE 023 038 Poleg tega sta mi storili še to: v istem dnevu sta omadeževali moje svetišče in oskrunili moje sábate. 026 EZE 023 039 Kajti ko sta svoje otroke morili za svoje malike, potem sta istega dne prišli v moje svetišče, da ga oskrunita; in glej, tako sta počeli v sredi moje hiše. 026 EZE 023 040 In nadalje, da sta poslali može, da pridejo od daleč, h katerim je bil poslan poslanec; in glej, prišli so za katere si se umivala in ličila svoje oči in se odevala z ornamenti 026 EZE 023 041 in sedela si na imenitni postelji in miza je pripravljena pred njo, na katero si postavljala moje kadilo in moje olje. 026 EZE 023 042 In glas brezskrbne množice je bil z njo, in z običajnimi možmi so bili privedeni Sabejci iz divjine, ki si na svoje roke natikajo zapestnice in krasne krone na svoje glave. 026 EZE 023 043 Potem sem rekel njej, ki je bila stara v zakonolomstvih: ‚Ali bodo sedaj zagrešili vlačugarstva z njo in ona z njimi?‘ 026 EZE 023 044 Vendar so odšli noter k njej, kakor gredo v žensko, ki igra pocestnico, tako so šli noter v Ohólo in v Oholíbo, nespodobni ženski. 026 EZE 023 045 Pravični možje pa ju bodo sodili po načinu zakonolomk in po načinu žensk, ki prelivajo kri, ker sta zakonolomki in je kri na njunih rokah.‘ 026 EZE 023 046 Kajti tako govori Gospod Bog: ‚Nadnju bom privedel skupino in izročil ju bom, da bosta odstranjeni in oplenjeni. 026 EZE 023 047 In skupina ju bo kamnala s kamni in razmesarila s svojimi meči; ubili bodo njune sinove in njune hčere, njune hiše pa bodo požgali z ognjem. 026 EZE 023 048 Tako bom nespodobnosti storil, da izgine iz dežele, da bodo lahko vse ženske poučene, da ne počnejo po vajini nespodobnosti. 026 EZE 023 049 In vajino nespodobnost bodo poplačali na vama in nosili bosta grehe svojih malikov, in spoznali bosta, da jaz sem Gospod Bog.‘“ 026 EZE 024 001 V devetem letu, v desetem mesecu, na deseti dan meseca je ponovno prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 024 002 „Sin človekov, zapiši si ime dneva, celó tega istega dne. Babilonski kralj se je ta isti dan nameril zoper [prestolnico] Jeruzalem. 026 EZE 024 003 In izreci prispodobo uporni hiši ter jim reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Pristavi lonec, pristavi ga in prav tako vanj nalij vodo. 026 EZE 024 004 Zberi vanj kose, celó vsak dober kos, stegno in pleče; napolni ga z izbranimi kostmi. 026 EZE 024 005 Vzemi izbrano od tropa in pod njim prav tako sežgi kosti in naredi, da bo dobro vrelo in v njem naj prevrejo njegove kosti.‘ 026 EZE 024 006 Zato tako govori Gospod Bog: ‚Gorje krvoločnemu mestu, loncu, čigar plast umazanije je v njem in katerega plast umazanije ni odšla od njega! Prinesi to ven, kos za kosom; naj noben žreb ne pade na to. 026 EZE 024 007 Kajti njena kri je v njeni sredi; postavljala jo je na vrh skale; ni je izlivala na tla, da jo pokrije s prahom; 026 EZE 024 008 da bi lahko povzročila razjarjenosti, da pride, da se maščuje; njeno kri sem postavil na vrh skale, da ne bi bila pokrita.‘ 026 EZE 024 009 Zato tako govori Gospod Bog: ‚Gorje krvoločnemu mestu! Naredil bom celo grmado za velik ogenj. 026 EZE 024 010 Nakopičite les, zanetite ogenj, použijte meso in ga dobro začinite in naj bodo kosti sežgane. 026 EZE 024 011 Potem ga praznega postavite na ognjeno oglje, da njegov bron lahko razbeli in lahko zagori in da bo njegova umazanost lahko v njem stopljena, da bo plast umazanije v njem lahko použita. 026 EZE 024 012 Samo sebe je izmučila z lažmi in njena velika plast umazanije ni šla ven iz nje. Njena plast umazanije bo v ognju. 026 EZE 024 013 In tvoja umazanost je nespodobnost. Ker sem te očistil, ti pa nisi bila očiščena, ne boš več očiščena svoje umazanosti, dokler svoji razjarjenosti ne storim, da počiva na tebi. 026 EZE 024 014 Jaz, Gospod, sem to govoril. To se bo zgodilo in jaz bom to storil; ne bom šel nazaj niti ne bom prizanašal niti se ne bom kesal; glede na tvoje poti in glede na tvoja početja te bodo sodili, ‘govori Gospod Bog.“ 026 EZE 024 015 Prav tako je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 024 016 „Sin človekov, glej, z udarcem vzamem od tebe željo tvojih oči. Vendar ne boš žaloval niti jokal niti tvoje solze ne bodo tekle. 026 EZE 024 017 Zadrži se jokanja, nobenega žalovanja za mrtvimi ne opravljaj, nad svojo glavo si zaveži ruto in nadeni si svoje čevlje na svoja stopala in ne pokrij svojih ustnic in ne jej kruha od ljudi.“ 026 EZE 024 018 Tako sem ljudstvu govoril zjutraj, zvečer pa je moja žena umrla; in zjutraj sem storil, kakor mi je bilo ukazano. 026 EZE 024 019 In ljudstvo mi je reklo: „Ali nam ne boš povedal kaj so nam te stvari, da jih tako počneš?“ 026 EZE 024 020 Potem sem jim odgovoril: „K meni je prišla Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 024 021 ‚Govori Izraelovi hiši: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Glejte, oskrunil bom svoje svetišče, odličnost vaše moči, željo vaših oči in to, kar vaša duša pomiluje; in vaši sinovi in vaše hčere, katere ste pustili, bodo padli pod mečem. 026 EZE 024 022 In storili boste kakor sem jaz storil: ne boste pokrili svojih ustnic niti jedli kruha od ljudi. 026 EZE 024 023 In vaše rute bodo na vaših glavah in vaši čevlji na vaših stopalih. Ne boste niti žalovali niti jokali; temveč boste hirali zaradi svojih krivičnosti in žalovali drug proti drugemu. 026 EZE 024 024 Tako vam je Ezekiel znamenje: glede na vse, kar je storil, boste vi storili. In ko to pride, boste spoznali, da jaz sem Gospod Bog. 026 EZE 024 025 Tudi ti, sin človekov, ali ne bo to na dan, ko jim odvzamem njihovo moč, radost njihove slave, željo njihovih oči in to, na kar so naravnali svoje ume, njihove sinove in njihove hčere, 026 EZE 024 026 da bo tisti, ki pobegne na ta dan, prišel k tebi, da ti povzroči, da to slišiš s svojimi lastnimi ušesi? 026 EZE 024 027 Na tisti dan se bodo tvoja usta odprla k tistemu, ki je pobegnil in govoril boš in ne boš več nem. Ti jim boš znamenje. In spoznali bodo, da jaz sem Gospod.‘“ 026 EZE 025 001 Beseda Gospodova je ponovno prišla k meni, rekoč: 026 EZE 025 002 „Sin človekov, naravnaj svoj obraz proti Amóncem in prerokuj zoper njih; 026 EZE 025 003 in reci Amóncem: ‚Poslušajte besedo Gospoda Boga. Tako govori Gospod Bog, ker praviš: ‚Aha, zoper moje svetišče, ko je bilo oskrunjeno; in zoper Izraelovo deželo, ko je bila zapuščena; in zoper Judovo hišo, ko so odšli v ujetništvo; ‘ 026 EZE 025 004 glej, zatorej te bom izročil možem vzhoda za posest in v tebi si bodo postavili svoje palače in svoja prebivališča bodo naredili v tebi. Jedli bodo tvoj sad in pili bodo tvoje mleko. 026 EZE 025 005 In jaz bom Rabo naredil hlev za kamele in Amónce kraj ležišča za trope, in spoznali boste, da jaz sem Gospod.‘ 026 EZE 025 006 Kajti tako govori Gospod Bog: ‚Ker si ploskal s svojima rokama in topotal s stopali in se razveseljeval v srcu z vsem svojim prezirom zoper Izraelovo deželo; 026 EZE 025 007 glej, zato bom nadte iztegnil svojo roko in te izročil v plen poganom; in jaz te bom odrezal izmed ljudstev in ti povzročil, da izgineš iz dežel. Uničil te bom, in vedel boš, da jaz sem Gospod.‘ 026 EZE 025 008 Tako govori Gospod Bog: ‚Zato ker Moáb in Seír govorita: ‚Glej, Judova hiša je podobna vsem poganom; ‘ 026 EZE 025 009 zatorej, glej, odprl bom Moábov bok od mest, od njegovih mest, ki so na njegovih mejah, slavo dežele: Bet Ješimót, Báal Meón in Kirjatájim, 026 EZE 025 010 do mož vzhoda z Amónci [vred] in jih dal v posest, da se Amóncev ne bo spominjalo med narodi. 026 EZE 025 011 In izvršil bom sodbe nad Moábom; in spoznali bodo, da jaz sem Gospod.‘ 026 EZE 025 012 Tako govori Gospod Bog: ‚Zato ker je Edóm proti Judovi hiši ravnal z maščevanjem in [jih] silno užalil in se maščeval nad njimi; ‘ 026 EZE 025 013 zato tako govori Gospod Bog: ‚Tudi jaz bom svojo roko iztegnil nad Edóm in iz njega bom iztrebil moža in žival; in opustošil ga bom od Temána; in tisti iz Dedána bodo padli pod mečem. 026 EZE 025 014 In svoje maščevanje bom položil nad Edóm po roki svojega ljudstva Izraela, in v Edómu bodo storili glede na mojo jezo in glede na mojo razjarjenost; in spoznali bodo moje maščevanje, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 025 015 Tako govori Gospod Bog: ‚Ker so Filistejci postopali z maščevanjem in so se maščevali s krutim srcem, da ga uničijo zaradi starega sovraštva; ‘ 026 EZE 025 016 zato tako govori Gospod Bog: ‚Glej, svojo roko bom iztegnil nad Filistejce in iztrebil bom Keretéjce in uničil bom preostanek morske obale. 026 EZE 025 017 In nad njimi bom izvršil veliko maščevanje z besnimi grajami; in spoznali bodo, da jaz sem Gospod, ko bom nanje položil svoje maščevanje.‘“ 026 EZE 026 001 In pripetilo se je v enajstem letu, na prvi dan meseca, da je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 026 002 „Sin človekov, zato ker je Tir zoper [prestolnico] Jeruzalem rekel: ‚Aha, zlomljena je tista, ki je bila velika vrata ljudstvom, obrnjena je k meni: ‚Na novo bom napolnjena, ‘sedaj je opustošena.‘ 026 EZE 026 003 Zato tako govori Gospod Bog: ‚Glej, jaz sem zoper tebe, oh Tir in povzročil bom, da bodo zoper tebe prišli številni narodi, kakor morje povzroči svojim valovom, da pridejo gor. 026 EZE 026 004 In uničili bodo zidove Tira in porušili njegove stolpe. Prav tako bom iz njega postrgal prah in ga naredil podobnega vrhu skale. 026 EZE 026 005 To bo kraj za razprostiranje mrež sredi morja, kajti jaz sem to govoril, ‘govori Gospod Bog: ‚in bo postal plen narodom. 026 EZE 026 006 In njegove hčere, ki so na polju, bodo umorjene z mečem; in spoznali bodo, da jaz sem Gospod.‘ 026 EZE 026 007 Kajti tako govori Gospod Bog: ‚Poglej, nad Tir bom privedel babilonskega kralja Nebukadnezarja, kralja kraljev, iz severa, s konji in bojnimi vozovi in s konjeniki in skupinami in mnogo ljudstva. 026 EZE 026 008 Na polju bo z mečem ubil tvoje hčere in naredil bo utrdbo zoper tebe in zoper tebe nasul nasip in zoper tebe vzdignil majhen ščit. 026 EZE 026 009 Svoje vojne stroje bo uperil zoper tvoje zidove in s svojimi sekirami bo porušil tvoje stolpe. 026 EZE 026 010 Zaradi obilja njegovih konj te bo pokril njihov prah. Tvoji zidovi se bodo tresli ob hrupu konjenikov, koles in bojnih vozov, ko bo vstopil v tvoja velika vrata, kakor možje vstopijo v mesto, v katerem je narejena vrzel. 026 EZE 026 011 S kopiti svojih konj bo pomendral vse tvoje ulice. Tvoje ljudstvo bo pobil z mečem in tvoje močne posadke bodo popadale na tla. 026 EZE 026 012 Iz tvojih bogastev bodo naredili plen in zaplenili bodo tvoje trgovanje in porušili bodo tvoje zidove in uničili tvoje prijetne hiše in tvoje kamne, tvoj les in tvoj prah bodo pometali v sredo voda. 026 EZE 026 013 In povzročil bom, da bo hrup tvojih pesmi prenehal, in zvoka tvojih harf ne bo več slišati. 026 EZE 026 014 In naredil te bom kakor vrh skale. Ti boš kraj, na katerem se razprostirajo mreže; ne boš veš pozidan, kajti jaz, Gospod, sem to govoril, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 026 015 Tako govori Gospod Bog Tiru: ‚Mar se ne bodo otoki stresli ob zvoku tvojega padca, ko bodo ranjeni jokali, ko bo v tvoji sredi narejen pokol? 026 EZE 026 016 Potem bodo vsi morski princi stopili dol iz svojih prestolov in odložili svoja svečana oblačila in slekli svoje izvezene obleke. Oblekli se bodo s trepetanjem. Sedeli bodo na tleh in trepetali bodo vsak trenutek in osupli bodo nad teboj. 026 EZE 026 017 In zate bodo povzdignili žalostinko in ti rekli: ‚Kako si uničen, ki si bil naseljen s pomorščaki, ugledno mesto, ki je bilo močno na morju, ono in njegovi prebivalci, ki so svoji strahoti povzročili, da je bila na vseh, ki so ga strašili! 026 EZE 026 018 Sedaj bodo otoki trepetali na dan tvojega padca; da, otoki, ki so na morju, bodo vznemirjeni ob tvojem odhodu.‘ 026 EZE 026 019 Kajti tako govori Gospod Bog: ‚Ko te bom naredil [za] zapuščeno mesto, podobno mestom, ki niso naseljena; ko bom nadte privedel globino in pokrile te bodo velike vode; 026 EZE 026 020 ko te bom privedel dol s tistimi, ki se spuščajo v jamo, z ljudstvom iz starih časov in te bodo postavili v spodnje kraje zemlje, na kraje, ki so zapuščeni od davnine, s tistimi, ki gredo dol do jame, da ne boš naseljen, in jaz bom postavil slavo v deželi živih; 026 EZE 026 021 naredil te bom strahoto in tebe ne bo več. Čeprav te bodo iskali, vendar nikoli več ne boš najden, ‘govori Gospod Bog.‘“ 026 EZE 027 001 Beseda Gospodova je ponovno prišla k meni, rekoč: 026 EZE 027 002 „Torej ti, sin človekov, vzdigni žalostinko za Tirom; 026 EZE 027 003 in reci Tiru: ‚Oh ti, ki si postavljen na vhodu morja, ki si trgovec ljudstvom na številnih otokih: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Oh Tir, rekel si: ‚Jaz sem popolne lepote.‘‘ 026 EZE 027 004 Tvoje meje so v sredi morij, tvoji graditelji so dovršili tvojo lepoto. 026 EZE 027 005 Vse tvoje ladijske deske so naredili iz cipresovega lesa iz Senírja. Vzeli so libanonske cedre, da bi zate naredili jambore. 026 EZE 027 006 Iz bašánskih hrastov so naredili tvoja vesla; skupina Ašhúrcev je naredila tvoje klopi iz slonovine, pripeljane iz kitéjskih otokov. 026 EZE 027 007 Tanko laneno platno z izvezenim delom iz Egipta, kar si razširjala, da bi bilo tvoje jadro; modro in vijolično iz otokov Elišája, je bilo to, kar te je pokrivalo. 026 EZE 027 008 Prebivalci Sidóna in Arváda so bili tvoji mornarji. Tvoji modri možje, oh Tir, ki so bili v tebi, so bili tvoji krmarji. 026 EZE 027 009 Gebálski starci in njegovi modri možje so bili v tebi tvoji popravljavci razpok. Vse morske ladje s svojimi mornarji so bile v tebi, da so bili zaposleni s tvojim trgovanjem. 026 EZE 027 010 Tisti iz Perzije in iz Luda in iz Puta so bili v tvoji vojski, tvoji bojevniki. V tebi so obešali ščit in čelado; oni kažejo tvojo ljubkost. 026 EZE 027 011 Možje Arváda, s tvojo vojsko, so bili na tvojih zidovih naokoli in Gamádci so bili v tvojih stolpih. Svoje ščite so obešali naokoli po tvojih zidovih; tvojo lepoto so naredili popolno. 026 EZE 027 012 Taršíš je bil tvoj trgovec zaradi razloga množice vseh vrst bogastev; s srebrom, železom, kositrom in svincem so trgovali na tvojih sejmih. 026 EZE 027 013 Javán, Tubál in Mešeh so bili tvoji trgovci. Trgovali so s človeškimi osebami in posodami iz brona na tvojem trgu. 026 EZE 027 014 Tisti iz hiše Togarmá so na tvojih sejmih trgovali s konji, konjeniki in mulami. 026 EZE 027 015 Možje iz Dedána so bili tvoji trgovci, številni otoki so bili trgi tvoje roke, za darilo so ti prinašali rogove iz slonovine in ebenovino. 026 EZE 027 016 Sirija je bila tvoj trgovski partner zaradi razloga množičnosti stvari tvoje izdelave. Na tvojih sejmih so se zaposlovali s smaragdi, vijoličnim in izvezenim delom in tankim lanenim platnom in koraldo in ahatom. 026 EZE 027 017 Juda in Izraelova dežela, so bili tvoji trgovci. Trgovali so na tvojem trgu pšenice iz Miníta in Pannaga in medom, oljem in balzamom. 026 EZE 027 018 Damask je bil tvoj trgovski partner v množici stvari tvoje izdelave zaradi množice vseh bogastev; z vinom iz Helbóna in belo volno. 026 EZE 027 019 Tudi Dán in Javán, ki sta šla sem ter tja, sta se zaposlovala na tvojih sejmih. Svetlo železo, kasija in kolmež so bili na tvojem trgu. 026 EZE 027 020 Dedán je bil tvoj trgovec v dragocenih oblačilih za bojne vozove. 026 EZE 027 021 Arabija in vsi princi Kedárja so se zaposlovali z jagnjeti in ovni in kozli; v teh so bili oni tvoji trgovci. 026 EZE 027 022 Trgovci iz Sabe in Ramája, oni so bili tvoji trgovci. Zaposlovali so se v tvojih zadevah z glavnino izmed vseh dišav in z vsemi dragocenimi kamni in z zlatom. 026 EZE 027 023 Harán in Kané in Eden, trgovci iz Sabe, Asúrja in Kilmáda so bili tvoji trgovci. 026 EZE 027 024 To so bili tvoji trgovci v vseh vrstah stvari, v modrih oblačilih in izvezenem delu in v skrinjah bogatega videza, povezanih z vrvicami in narejenimi iz cedre, med tvojim trgovanjem. 026 EZE 027 025 Ladje iz Taršíša so pele o tebi na tvojem trgu in ti si bil na novo napolnjen in zelo veličastno narejen v sredi morij. 026 EZE 027 026 Tvoji veslači so te privedli v velike vode. Vzhodni veter te je zlomil v sredi morij. 026 EZE 027 027 Tvoja bogastva, tvoji sejmi, tvoji trgovci, tvoji mornarji in tvoji krmarji, tvoji popravljavci razpok, zaposlovalci tvojega trgovanja in vsi tvoji bojevniki, ki so v tebi in v vsej tvoji skupini, ki je v tvoji sredi, bodo padli v sredo morij na dan tvojega propada. 026 EZE 027 028 Predmestja se bo tresla ob zvoku krika tvojih krmarjev. 026 EZE 027 029 In vsi, ki prijemajo veslo, mornarji in vsi krmarji morja, bodo prišli dol iz svojih ladij, stali bodo na kopnem; 026 EZE 027 030 in svojemu glasu bodo povzročili, da bo slišan zoper tebe in grenko bodo jokali in metali prah na svoje glave in se valjali v pepelu, 026 EZE 027 031 in zate se bodo naredili popolnoma plešaste in se prepasali z vrečevino in jokali bodo zaradi tebe s srčno grenkobo in grenko tarnali. 026 EZE 027 032 In v svojem tarnanju bodo vzdignili žalostinko za teboj in žalovali nad teboj, rekoč: ‚Katero mesto je podobno Tiru, podobno uničenemu v sredi morja? 026 EZE 027 033 Ko so tvoje stvari šle iz morij, si sitil mnogo ljudstva, kralje zemlje si obogatil z množico svojih bogastev in od svojega trgovanja. 026 EZE 027 034 V času, ko boš zlomljen ob morjih, v globinah voda, bodo tvoje trgovanje in vsa tvoja skupina padla v tvoji sredi. 026 EZE 027 035 Vsi prebivalci otokov bodo osupli nad teboj in njihovi kralji bodo boleče prestrašeni, vznemirjeni bodo na svojem obličju. 026 EZE 027 036 Trgovci med ljudstvom bodo sikali nad teboj; strahota boš in nikoli te ne bo več.‘“ 026 EZE 028 001 Beseda Gospodova je ponovno prišla k meni, rekoč: 026 EZE 028 002 „Sin človekov, povej princu Tira: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Ker je tvoje srce povzdignjeno in si rekel: ‚Jaz sem Bog, sedim na Božjem sedežu v sredi morij; ‘vendar si človek in ne Bog, čeprav si svoje srce postavljal kakor srce Boga. 026 EZE 028 003 Glej, modrejši si kakor Daniel; ni skrivnosti, ki jo lahko skrijejo pred teboj. 026 EZE 028 004 S svojo modrostjo in s svojim razumevanjem si si pridobil bogastva in v svojih zakladnicah si si pridobil zlato in srebro. 026 EZE 028 005 S svojo veliko modrostjo in s svojim preprodajanjem si povečal svoja bogastva in tvoje srce je povzdignjeno zaradi tvojih bogastev.‘ 026 EZE 028 006 Zato tako govori Gospod Bog: ‚Ker si svoje srce postavil kakor srce Boga; 026 EZE 028 007 glej, zato bom nadte privedel tujce, strašne izmed narodov. Svoje meče bodo izvlekli zoper lepoto tvoje modrosti in omadeževali bodo tvoj sijaj. 026 EZE 028 008 Privedli te bodo dol do jame in umrl boš [s] smrtmi tistih, ki so umorjeni v sredi morij. 026 EZE 028 009 Ali boš še govoril pred tistim, ki te ubija: ‚Jaz sem Bog?‘Toda ti boš mož in ne Bog, v roki tistega, ki te ubija. 026 EZE 028 010 Umrl boš s smrtmi neobrezancev, po roki tujcev, kajti jaz sem to govoril, ‘govori Gospod Bog.“ 026 EZE 028 011 Poleg tega je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 028 012 „Sin človekov, vzdigni žalostinko nad kraljem Tira in mu reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Ti pečatiš vsoto, poln si modrosti in popoln v lepoti. 026 EZE 028 013 Bil si v Raju, Božjem vrtu; vsak dragocen kamen je bil tvoje pokrivalo: sardij, topaz in diamant, beril, oniks in jaspis, safir, smaragd, granat in zlato. Izdelava tvojih bobničev in tvojih piščali je bila pripravljena v tebi na dan, ko si bil ustvarjen. 026 EZE 028 014 Ti si maziljen kerub, ki zaslanja; in jaz sem te tako postavil. Bil si na sveti gori Boga; hodil si gor in dol v sredi ognjenih kamnov. 026 EZE 028 015 Bil si popoln na svojih poteh, od dneva, ko si bil ustvarjen, dokler ni bila v tebi najdena krivičnost. 026 EZE 028 016 Z množico tvojih trgovanj so tvojo sredo napolnili z nasiljem in si grešil, zato te bom pahnil kot oskrunjenega iz Božje gore in te bom uničil, oh zaslanjajoči kerub, iz srede ognjenih kamnov. 026 EZE 028 017 Tvoje srce se je povzdignilo zaradi tvoje lepote, svojo modrost si izpridil zaradi svojega sijaja. Jaz te bom vrgel na tla, jaz te bom položil pred kralje, da te bodo lahko gledali. 026 EZE 028 018 Svoja svetišča si omadeževal z množico svojih krivičnosti, s krivičnostjo svojega preprodajanja; zato bom privedel ogenj iz tvoje srede, ta te bo požrl, jaz pa te bom spremenil v pepel na zemlji, pred očmi vseh tistih, ki te gledajo. 026 EZE 028 019 In tisti, ki te med ljudstvom poznajo, bodo osupli nad teboj. Strahota boš in nikoli te ne bo več.‘“ 026 EZE 028 020 Ponovno je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 028 021 „Sin človekov, naravnaj svoj obraz proti Sidónu in prerokuj zoper njega 026 EZE 028 022 ter reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Glej, zoper tebe sem, oh Sidón; in proslavljen bom v tvoji sredi in vedeli bodo, da jaz sem Gospod, ko bom izvršil sodbe v njem in bom posvečen v njem. 026 EZE 028 023 Kajti vanj bom poslal kužno bolezen in kri na njegove ulice; in ranjeni bodo sojeni v njegovi sredi z mečem na njem, na vsaki strani; in spoznali bodo, da jaz sem Gospod. 026 EZE 028 024 In ne bo več bodečega osata nad Izraelovo hišo niti kakršnegakoli bolečega trna od vseh, ki so okoli njih, ki so jih prezirali; in spoznali bodo, da jaz sem Gospod Bog.‘ 026 EZE 028 025 Tako govori Gospod Bog: ‚Ko bom Izraelovo hišo zbral izmed ljudstev, med katere so razkropljeni in bom posvečen v njih v očeh poganov, potem bodo prebivali v svoji deželi, ki sem jo dal svojemu služabniku Jakobu. 026 EZE 028 026 In v njej bodo varno prebivali in gradili bodo hiše in sadili vinograde; da, prebivali bodo z zaupanjem, ko izvršil sodbe nad vsemi tistimi, ki jih prezirajo naokoli njih; in spoznali bodo, da jaz sem Gospod, njihov Bog.‘“ 026 EZE 029 001 V desetem letu, v desetem mesecu, na dvanajsti dan meseca je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 029 002 „Sin človekov, naravnaj svoj obraz proti faraonu, egiptovskemu kralju in prerokuj zoper njega in zoper ves Egipt. 026 EZE 029 003 Govori in reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Glej, jaz sem zoper tebe, faraon, egiptovski kralj, veliki zmaj, ki ležiš v sredi svojih rek, ki praviš: ‚Moja reka je moja lastna in naredil sem jo zase.‘ 026 EZE 029 004 Toda dal ti bom kavlje v tvoje čeljusti in ribam tvojih rek bom povzročil, da se prilepijo na tvoje luskine in izvlekel te bom iz srede tvojih rek in vse ribe tvojih rek se bodo prilepile na tvoje luskine. 026 EZE 029 005 In pustil te bom vreči v divjino, tebe in vse ribe tvojih rek. Padel boš na odprta polja; ne boš zbližan niti ne zbran. Dal sem te za hrano poljskim živalim in perjadi neba. 026 EZE 029 006 In vsi prebivalci Egipta bodo spoznali, da jaz sem Gospod, ker so bili trstična palica za Izraelovo hišo.‘ 026 EZE 029 007 Kadar so te prijeli za tvojo roko, si se zlomil in raztrgal vso njihovo ramo, in ko so se oprli nate, si se zlomil in storil, da vsa njihova ledja odrevenijo.‘ 026 EZE 029 008 Zato tako govori Gospod Bog: ‚Glej, nadte bom privedel meč in iz tebe iztrebil človeka in žival. 026 EZE 029 009 In egiptovska dežela bo zapuščena in opustošena; in spoznali bodo, da jaz sem Gospod, ker je rekel: ‚Reka je moja in jaz sem jo naredil.‘ 026 EZE 029 010 Glej, zato sem zoper tebe in zoper tvoje reke in egiptovsko deželo bom naredil popolnoma opustošeno in zapuščeno od Siénskega stolpa celó do meje Etiopije. 026 EZE 029 011 Skoznjo ne bo šlo nobeno človeško stopalo niti ne bo šlo skozi živalsko stopalo niti štirideset let ne bo naseljena. 026 EZE 029 012 In egiptovsko deželo bom naredil zapuščeno v sredi pokrajin, ki so zapuščene in njena mesta, med mesti, ki so opustošena, bodo zapuščena štirideset let in Egipčane bom razkropil med narode in jih razpodil po pokrajinah.‘ 026 EZE 029 013 Vendar tako govori Gospod Bog: ‚Ob koncu štiridesetih let bom zbral Egipčane izmed ljudstev, kamor so bili razkropljeni, 026 EZE 029 014 in ponovno bom privedel ujetništvo Egipta in povzročil jim bom, da se vrnejo v deželo Patrós, v deželo svojega prebivališča; in tam bodo nizko kraljestvo. 026 EZE 029 015 To bo najnižje izmed kraljestev niti se ne bo več povzdigovalo nad narodi, kajti jaz jih bom zmanjšal, da ne bodo več vladali nad narodi. 026 EZE 029 016 In le-to ne bo več zaupanje Izraelove hiše, ki v spomin prinaša njihovo krivičnost, ko bodo gledali za njimi, toda spoznali bodo, da jaz sem Gospod Bog.‘“ 026 EZE 029 017 Pripetilo se je v sedemindvajsetem letu, v prvem mesecu, na prvi dan meseca, [da] je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 029 018 „Sin človekov, babilonski kralj Nebukadnezar je svoji vojski storil, da služi sijajno službo zoper Tir. Vsaka glava je bila narejena plešasto in vsaka rama je bila oluščena, vendar ni imel nobenih plačil niti njegova vojska za Tir, za službo, ki jo je opravil zoper njega. 026 EZE 029 019 Zato tako govori Gospod Bog: ‚Glej, egiptovsko deželo bom dal Nebukadnezarju, babilonskemu kralju; in on bo zajel njeno množico in vzel njeno ukradeno blago in vzel njen plen; in to bodo plačila za njegovo vojsko. 026 EZE 029 020 Izročil sem mu egiptovsko deželo za njegov trud, s katerim je služil zoper njo, ker so ga izvršili zame, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 029 021 ‚Na tisti dan bom rogu Izraelove hiše povzročil, da vzbrsti in jaz ti bom dal odprtje ust v njihovi sredi, in spoznali bodo, da jaz sem Gospod.‘“ 026 EZE 030 001 Beseda Gospodova je ponovno prišla k meni, rekoč: 026 EZE 030 002 „Sin človekov, prerokuj in reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Tulite: ‚Dan, vreden gorja!‘‘ 026 EZE 030 003 Kajti dan je blizu, celo Gospodov dan je blizu, oblačen dan; to bo čas poganov. 026 EZE 030 004 Meč bo prišel nad Egipt in velika bolečina bo v Etiopiji, ko bodo umorjeni padli v Egiptu in bodo proč odpeljali njegovo množico in njegovi temelji bodo zrušeni. 026 EZE 030 005 Etiopija, Libija in Ludéja in vsa pomešana ljudstva in Kub in možje dežele, ki je v zavezi, bodo z njimi padli pod mečem.‘ 026 EZE 030 006 Tako govori Gospod: ‚Tudi tisti, ki podpirajo Egipt, bodo padli; in ponos njegove oblasti se bo zrušil. Od siénskega stolpa bodo v njem padli pod mečem, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 030 007 ‚In opustošeni bodo v sredi dežel, ki so opustošene in njegova mesta bodo v sredi mest, ki so opustošena. 026 EZE 030 008 In spoznali bodo, da jaz sem Gospod, ko sem dal ogenj v Egipt in ko bodo vsi njegovi pomočniki uničeni. 026 EZE 030 009 Na tisti dan bodo poslanci šli pred menoj na ladjah, da prestrašijo brezskrbne Etiopce in velika bolečina bo prišla nadnje, kakor na dan Egipta, kajti, glej, ta prihaja.‘ 026 EZE 030 010 Tako govori Gospod Bog: ‚Tudi egiptovski množici bom storil, da odneha po roki babilonskega kralja Nebukadnezarja. 026 EZE 030 011 On in njegovo ljudstvo z njim, strašni izmed narodov, bodo privedeni, da uničijo deželo in svoje meče bodo izvlekli zoper Egipt in deželo napolnili z umorjenimi. 026 EZE 030 012 In posušil bom reke in deželo prodal v roko zlobnega, in deželo bom naredil opustošeno in vse, kar je v njej po roki tujcev. Jaz, Gospod sem to govoril.‘ 026 EZE 030 013 Tako govori Gospod Bog: ‚Prav tako bom uničil malike in njihovim podobam bom povzročil, da bodo izginile iz Nofa; in tam ne bo nič več princa iz egiptovske dežele, in na egiptovsko deželo bom položil strah. 026 EZE 030 014 In Patrós bom naredil zapuščen in prižgal ogenj na Coanu in izvršil bom sodbe v Noju. 026 EZE 030 015 In svojo razjarjenost bom izlil nad Sin, moč Egipta; in iztrebil bom množico iz Noja. 026 EZE 030 016 Zanetil bom ogenj v Egiptu. Sin bo imel veliko bolečino in No bo raztrgan in Nof bo imel dnevne tegobe. 026 EZE 030 017 Mladeniči iz Avena in iz Pi Beseta bodo padli pod mečem, in ta mesta bodo šla v ujetništvo. 026 EZE 030 018 Tudi v Tahpanhésu bo dan otemnel, ko bom tam zlomil egiptovske jarme, in pomp njegove moči bo prenehal v njem. Kar se tiče njega, oblak ga bo pokril in njegove hčere bodo šle v ujetništvo. 026 EZE 030 019 Tako bom izvršil sodbe v Egiptu, in spoznali bodo, da jaz sem Gospod.‘“ 026 EZE 030 020 In pripetilo se je v enajstem letu, v prvem mesecu, na sedmi dan meseca, da je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 030 021 „Sin človekov zlomil sem laket faraonu, egiptovskemu kralju; in glej, ta ne bo obvezan, da bi bil ozdravljen, da položi povoj, da ga poveže, da ga naredi močnega za držanje meča. 026 EZE 030 022 Zato tako govori Gospod Bog: ‚Glej jaz sem zoper faraona, egiptovskega kralja in zlomil bom njegova lakta, zdravega in tistega, ki je bil zlomljen; in storil bom, da iz njegove roke pade meč. 026 EZE 030 023 Egipčane bom razkropil med narode in jih razpodil po deželah. 026 EZE 030 024 Okrepil pa bom lakte babilonskega kralja in v njegovo roko položim svoj meč. Toda faraonova lakta bom zlomil in pred njim bo stokal s stokanjem smrtno ranjenega moža. 026 EZE 030 025 Toda okrepil bom lakta babilonskega kralja, faraonova lakta pa bosta upadla in spoznali bodo, da jaz sem Gospod, ko bom svoj meč položil v roko babilonskega kralja in iztegnil ga bo nad egiptovsko deželo. 026 EZE 030 026 In Egipčane bom razkropil med narode in jih razpodil med dežele; in spoznali bodo, da jaz sem Gospod.‘“ 026 EZE 031 001 In pripetilo se je v enajstem letu, v tretjem mesecu, na prvi dan meseca, da je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 031 002 „Sin človekov, spregovori faraonu, egiptovskemu kralju in njegovi množici: ‚Komu si podoben v svoji veličini? 026 EZE 031 003 Glej, Asirec je bil cedra na Libanonu, z lepimi mladikami in s senčnato kopreno in visoke rasti; in njegov vrh je bil med debelimi vejami. 026 EZE 031 004 Vode so ga naredile velikega, globina ga je s svojimi rekami, ki tečejo naokoli njegovih rastlin, postavila gor na višavo in pošiljala ven svoje majhne reke do vseh poljskih dreves. 026 EZE 031 005 Zatorej je bila njegova višina povišana nad vsa poljska drevesa in njegove veje so bile pomnožene in njegove mladike so postale dolge zaradi obilice voda, ko je poganjal. 026 EZE 031 006 Vsa perjad neba je naredila svoja gnezda v njegovih vejah in pod njegovimi mladikami so vse živali polja kotile svoje mlade in pod njegovo senco so prebivali vsi veliki narodi. 026 EZE 031 007 Tako je bil lep v svoji veličini, v dolžini svojih mladik, kajti njegova korenina je bila ob velikih vodah. 026 EZE 031 008 Cedre v Božjem vrtu ga niso mogle skriti. Ciprese niso bile podobne njegovim vejam in kostanjeva drevesa niso bila podobna njegovim mladikam; niti katerokoli drevo v Božjem vrtu ni bilo podobno njegovi lepoti. 026 EZE 031 009 Naredil sem ga lepega z množico njegovih mladik, tako da so mu vsa edenska drevesa, ki so bila v Božjem vrtu, zavidala.‘ 026 EZE 031 010 Zato tako govori Gospod Bog: ‚Ker si se povzdigoval na višino in je svoj vrh poganjal med debelimi vejami in je njegovo srce povzdignjeno na njegovo višino; 026 EZE 031 011 zato sem ga izročil v roko mogočnega izmed poganov; zagotovo bo obračunal z njim. Ven sem ga izgnal zaradi njegove zlobnosti. 026 EZE 031 012 In tujci, strašni izmed narodov, so ga odrezali in ga zapustili. Po gorah in po vseh dolinah so padle njegove mladike in njegove veje so zlomljene ob vseh rekah dežele; in vsa ljudstva zemlje so šla dol iz njegove sence in ga zapustila. 026 EZE 031 013 Na njegovem uničenju bo ostala vsa perjad neba in vse živali polja bodo na njegovih mladikah, 026 EZE 031 014 z namenom, da se nobeno izmed vseh dreves ob vodah ne bo povzdigovalo zaradi svoje višine niti svojega vrha poganjalo med debele veje niti ne bodo njihova drevesa stala na njihovi višini, vsa, ki pijejo vodo, kajti vsa so izročena smrti, k spodnjim delom zemlje, v sredo človeških otrok, s tistimi, ki gredo dol k jami.‘ 026 EZE 031 015 Tako govori Gospod Bog: ‚Na dan, ko je šel dol do groba, sem povzročil žalovanje. Zanj sem pokril globino in omejil njegove tokove in velike vode so bile ustavljene. Libanonu sem storil, da je žaloval za njim in vsa poljska drevesa so medlela zaradi njega. 026 EZE 031 016 Narodom sem naredil, da se tresejo ob zvoku njegovega padca, ko sem ga vrgel dol do pekla, s tistimi, ki se spuščajo v jamo, in vsa edenska drevesa, izbrana in najboljša iz Libanona, vsa, ki pijejo vodo, bodo potolažena v spodnjih delih zemlje. 026 EZE 031 017 Tudi oni so z njim odšli dol v pekel, k tistim, ki so umorjeni z mečem; in tisti, ki so bili njegov laket, ki so prebivali pod njegovo senco v sredi narodov. 026 EZE 031 018 Komu si ti tako podoben v slavi in v veličini med edenskimi drevesi? Vendar boš z edenskimi drevesi priveden dol v spodnje dele zemlje. Ležal boš v sredi neobrezancev, s tistimi, ki so umorjeni z mečem. To je faraon in vsa njegova množica, ‘govori Gospod Bog.‘“ 026 EZE 032 001 In pripetilo se je v dvanajstem letu, v dvanajstem mesecu, na prvi dan meseca, da je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 032 002 „Sin človekov, vzdigni žalostinko za faraonom, egiptovskim kraljem in mu reci: ‚Podoben si mlademu levu izmed narodov in ti si kakor kit v morjih, in prihajaš naprej s svojimi rekami in s svojimi stopali burkaš vode in usmrajuješ njihove reke.‘ 026 EZE 032 003 Tako govori Gospod Bog: ‚Zato bom nad teboj razprostrl svojo mrežo s spremstvom mnogih ljudstev; in privedli te bodo gor v mojo mrežo. 026 EZE 032 004 Potem te bom pustil na deželi, vrgel te bom naprej na odprto polje in vsej perjadi neba bom povzročil, da ostanejo na tebi in s teboj bom nasitil živali celotne zemlje. 026 EZE 032 005 In tvoje meso bom položil na gore in s tvojo višino napolnil doline. 026 EZE 032 006 Tudi s tvojo krvjo bom namočil deželo, v kateri plavaš, celó do gora; in reke te bodo polne. 026 EZE 032 007 Ko te bom ugasnil, bom pokril nebo in njegove zvezde naredil temne; sonce bom pokril z oblakom in luna ne bo dajala svoje svetlobe. 026 EZE 032 008 Vse svetle luči neba nad teboj bom otemnil in postavil temo nad tvojo deželo, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 032 009 Prav tako bom dražil srca mnogih ljudi, ko bom med narode privedel tvoje uničenje, v dežele, ki jih nisi poznal. 026 EZE 032 010 Da, naredil bom, da bodo mnoga ljudstva osupla nad teboj in njihovi kralji bodo strašno prestrašeni zaradi tebe, ko bom pred njimi vihtel svoj meč; in trepetali bodo ob vsakem trenutku, vsak človek za svoje lastno življenje, na dan tvojega padca.‘ 026 EZE 032 011 Kajti tako govori Gospod Bog: ‚Meč babilonskega kralja bo prišel nadte. 026 EZE 032 012 Z meči mogočnega bom tvoji množici povzročil, da pade, strašni izmed narodov, vsi izmed njih, in oplenili bodo pomp Egipta in vsa njegova množica bo uničena. 026 EZE 032 013 Prav tako bom uničil tudi vse njegove živali, ki so poleg velikih vodá. Niti jih ne bo več vznemirjalo človeško stopalo niti jih ne bodo vznemirjala kopita živine. 026 EZE 032 014 Potem bom njihove vode naredil globoke in njihovim rekam povzročil, da tečejo kakor olje, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 032 015 ‚Ko bom egiptovsko deželo naredil zapuščeno in bo dežela oropana tega, česar je bila polna, ko bom udaril vse tiste, ki prebivajo tam, takrat bodo vedeli, da jaz sem Gospod. 026 EZE 032 016 To je žalostinka, s katero jo bodo objokovali. Hčere narodov jo bodo objokovale. Žalovali bodo za njo, celó za Egiptom in za vso njegovo množico, ‘govori Gospod Bog.‘“ 026 EZE 032 017 In prav tako se je pripetilo v dvanajstem letu, na petnajsti dan meseca, da je k meni prišla Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 032 018 „Sin človekov, tarnaj za egiptovsko množico in vrzi jih dol, celó njo in hčere slavnih narodov, v spodnje dele zemlje, s tistimi, ki gredo dol v jamo. 026 EZE 032 019 Koga prekašaš v lepoti? Pojdi dol in bodi položen z neobrezanimi. 026 EZE 032 020 Padli bodo v sredo tistih, ki so umorjeni z mečem. Izročen je meču. Potegni njega in vse njegove množice. 026 EZE 032 021 Močni izmed mogočnih mu bodo govorili iz srede pekla s tistimi, ki mu pomagajo. Odšli so dol, ležijo neobrezani, umorjeni z mečem. 026 EZE 032 022 Tam je Asúr in vse njegovo spremstvo. Njegovi grobovi so okoli njega, vsi izmed njih umorjeni, padli pod mečem, 026 EZE 032 023 katerih grobovi so postavljeni ob straneh jame in njegovo spremstvo je naokoli njegovega groba; vsi izmed njih umorjeni, padli pod mečem, ki so povzročili strahoto v deželi živih. 026 EZE 032 024 Tam je Elám in vsa njegova množica naokoli njegovega groba, vsi izmed njih umorjeni, padli pod mečem, ki so neobrezani odšli dol, v spodnje dele zemlje, ki so povzročili njihovo strahoto v deželi živih; vendar so nosili njihovo sramoto s tistimi, ki gredo dol v jamo. 026 EZE 032 025 Pripravili so mu posteljo v sredi umorjenih, z vso njegovo množico. Njegovi grobovi so okoli njega; vsi izmed njih neobrezani, umorjeni z mečem. Čeprav je bila njihova strahota storjena v deželi živih, so vendar nosili svojo sramoto s tistimi, ki gredo dol v jamo. Položen je v sredo tistih, ki so umorjeni. 026 EZE 032 026 Tam je Mešeh, Tubál in vsa njegova množica. Njegovi grobovi so okoli njega; vsi izmed njih neobrezani, umorjeni z mečem, četudi so svojo strahoto povzročali v deželi živih. 026 EZE 032 027 Ne bodo ležali z mogočnimi, ki so padli od neobrezancev, ki so odšli dol k peklu z njihovimi bojnimi orožji. Njihove meče so položili pod njihove glave, toda njihove krivičnosti bodo na njihovih kosteh, čeprav so bili strahota mogočnih v deželi živih. 026 EZE 032 028 Da, zlomljen boš v sredi neobrezancev in ležal boš s tistimi, ki so umorjeni z mečem. 026 EZE 032 029 Tam je Edóm, njegovi kralji in vsi njegovi princi, ki so s svojo močjo položeni od tistih, ki so bili umorjeni z mečem. Ležali bodo z neobrezanimi in s tistimi, ki gredo dol v jamo. 026 EZE 032 030 Tam bodo princi iz severa, vsi izmed njih in vsi Sidónci, ki so odšli dol z umorjenimi; s svojo strahoto se sramujejo svoje moči; in ležijo neobrezani, s tistimi, ki so umorjeni z mečem in svojo sramoto nosijo s tistimi, ki gredo dol v jamo. 026 EZE 032 031 Faraon jih bo videl in potolažen bo nad vso svojo množico, celó faraon in vsa njegova vojska, umorjena z mečem, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 032 032 ‚Kajti povzročil sem svojo strahoto v deželi živih in položen bo v sredo neobrezancev, s tistimi, ki so umorjeni z mečem, celó faraon in vsa njegova množica, ‘govori Gospod Bog.‘“ 026 EZE 033 001 Ponovno je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 033 002 „Sin človekov, spregovori otrokom svojega ljudstva in jim reci: ‚Ko privedem meč nad deželo, če ljudstvo dežele vzame človeka iz svojih obal in ga postavi za svojega stražarja. 026 EZE 033 003 Če ta zatrobi na šofar in posvari ljudstvo, kadar vidi nad deželo prihajati meč; 026 EZE 033 004 potem kdorkoli sliši zvok šofarja in ne sprejme svarila; če pride meč in ga vzame, bo njegova kri na njegovi lastni glavi. 026 EZE 033 005 Slišal je zvok šofarja in ni sprejel svarila; njegova kri bo nad njim. Toda kdor sprejme svarilo, bo rešil svojo dušo. 026 EZE 033 006 Toda če stražar vidi prihajati meč, pa ne zatrobi na šofar in ljudstvo ni posvarjeno, če pride meč in vzame kateregakoli človeka izmed njih, je ta odvzet v svoji krivičnosti; toda njegovo kri bom zahteval iz stražarjeve roke. 026 EZE 033 007 Tako sem tebe, oh sin človekov, postavil [za] stražarja Izraelovi hiši; zato boš slišal besedo pri mojih ustih in jih posvaril pred menoj. 026 EZE 033 008 Ko rečem zlobnemu: ‚Oh, zlobni človek, zagotovo boš umrl; ‘če ne spregovoriš, da zlobnega posvariš pred njegovo potjo, bo ta zloben človek umrl v svoji krivičnosti, toda njegovo kri bom zahteval pri tvoji roki. 026 EZE 033 009 Vendar, če posvariš zlobnega o njegovi poti, da se odvrne od nje; če se ta ne odvrne iz svoje poti, bo umrl v svoji krivičnosti; toda ti si rešil svojo dušo. 026 EZE 033 010 Zato, oh ti, sin človekov, spregovori Izraelovi hiši: ‚Tako govorite, rekoč: ‚Če so naši prestopki in naši grehi nad nami in v njih hiramo, kako bi potem živeli?‘ 026 EZE 033 011 Reci jim: ‚ Kakor jaz živim, ‘govori Gospod Bog, ‚nobenega zadovoljstva nimam v smrti zlobnega; temveč, da se zlobni odvrne od svoje poti in živi. Obrnite se, obrnite se od svojih zlih poti; kajti zakaj hočete umreti, oh hiša Izraelova?‘ 026 EZE 033 012 Zato ti, sin človekov, reci otrokom svojega ljudstva: ‚Pravičnost pravičnega ne bo rešila na dan njegovega prestopka. Glede zlobnosti zlobnega, on s tem ne bo padel na dan, ko je obrnjen od svoje zlobnosti; niti pravični ne bo zmožen živeti po svoji pravičnosti na dan, ko greši. 026 EZE 033 013 Ko bom rekel pravičnemu, da bo zagotovo živel; če ta zaupa svoji lastni pravičnosti in zagreši krivičnost, se vse njegove pravičnosti ne bo spominjalo; toda zaradi svoje krivičnosti, ki jo je zagrešil, bo zaradi nje umrl.‘ 026 EZE 033 014 Ponovno, kadar rečem zlobnemu: ‚Ti boš zagotovo umrl; ‘če se ta obrne od greha in dela to, kar je zakonito in pravilno; 026 EZE 033 015 če zlobni povrne jamstvo, ponovno da, kar je naropal, se ravna po zakonih življenja, brez da bi zagrešil krivičnost; zagotovo bo živel, ne bo umrl. 026 EZE 033 016 Nobeden izmed njegovih grehov, ki jih je zagrešil, mu ne bo omenjen. Storil je to, kar je zakonito in pravilno; zagotovo bo živel.‘ 026 EZE 033 017 Vendar otroci tvojega ljudstva pravijo: ‚Gospodova pot ni enakovredna.‘Toda kar se tiče njih, njihova pot ni enakovredna. 026 EZE 033 018 Ko se pravični obrne od svoje pravičnosti in grešno počenja krivičnost, bo s tem celó umrl. 026 EZE 033 019 Toda če se zlobni obrne od svoje zlobnosti in počne to, kar je zakonito in pravilno, bo s tem živel. 026 EZE 033 020 Vendar vi pravite: ‚Gospodova pot ni enakovredna.‘Oh vi, hiša Izraelova, vsakogar bom sodil po njegovih poteh.‘“ 026 EZE 033 021 In pripetilo se je v dvanajstem letu našega ujetništva, v desetem mesecu, na peti dan meseca, da je tisti, ki je pobegnil iz [prestolnice] Jeruzalem, prišel k meni, rekoč: „Mesto je udarjeno.“ 026 EZE 033 022 Torej Gospodova roka je bila nad menoj zvečer, prej, preden je ta, ki je pobegnil, prišel; in odprl moja usta, dokler ni ta prišel k meni zjutraj; in moja usta so bila odprta in nisem bil več nem. 026 EZE 033 023 Potem je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 033 024 „Sin človekov, tisti, ki poseljujejo te opustošenosti dežele Izrael, govorijo, rekoč: ‚Abraham je bil eden in on je podedoval deželo, toda nas je mnogo. Dežela nam je dana v dediščino.‘ 026 EZE 033 025 Zato jim reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Vi jeste s krvjo in svoje oči povzdigujete k svojim malikom in prelivate kri; in ali boste vzeli v last deželo? 026 EZE 033 026 Stojite na svojem meču, počnete ogabnost in omadežujete, vsak ženo svojega soseda; in ali boste vzeli v last deželo?‘ 026 EZE 033 027 Tako jim reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚ Kakor jaz živim, zagotovo bodo tisti, ki so v opustošenostih, padli pod mečem in kdor je na odprtem polju, ga bom izročil živalim, da bo požrt in tisti, ki so v utrdbah in votlinah, bodo umrli od kužne bolezni. 026 EZE 033 028 Kajti jaz bom deželo naredil najbolj zapuščeno in pomp njene moči bo prenehal; in gore Izraelove bodo zapuščene, da nihče ne bo šel čeznje. 026 EZE 033 029 Potem bodo vedeli, da jaz sem Gospod, ko sem deželo naredil najbolj zapuščeno zaradi vseh njihovih ogabnosti, ki so jih zagrešili. 026 EZE 033 030 Tudi ti, sin človekov, otroci tvojega ljudstva še vedno govorijo zoper tebe pri zidovih in v vratih hiš in drug drugemu govorijo, vsak svojemu bratu, rekoč: ‚Pridi, prosim te in poslušaj kakšna je beseda, ki prihaja od Gospoda.‘ 026 EZE 033 031 In k tebi pridejo kakor prihajajo ljudje in sedijo pred teboj kakor moje ljudstvo in slišijo tvoje besede, toda nočejo jih izpolnjevati, kajti s svojimi usti so pokazali mnogo ljubezni, toda njihovo srce gre za njihovo pohlepnostjo. 026 EZE 033 032 In, glej, ti si jim kakor zelo očarljiva pesem nekoga, ki ima prijeten glas in lahko dobro igra na glasbilo, kajti slišijo tvoje besede, toda po njih se ne ravnajo. 026 EZE 033 033 In ko se to zgodi (glej, to bo prišlo), potem bodo vedeli, da je bil med njimi prerok.‘“ 026 EZE 034 001 In k meni je prišla Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 034 002 „Sin človekov prerokuj proti Izraelovim pastirjem, prerokuj in jim reci: ‚Tako govori Gospod Bog pastirjem: ‚Gorje bodi Izraelovim pastirjem, ki pasejo same sebe! Ali naj ne bi pastirji pasli trope? 026 EZE 034 003 Jeste tolščo in se oblačite z volno, koljete tiste, ki so rejeni, toda tropa ne pasete. 026 EZE 034 004 Bolnih niste krepili, niti niste zdravili to, kar je bilo bolno, niti niste povezali to, kar je bilo zlomljeno, niti niste ponovno privedli tega, kar je bilo odpeljano, niti niste iskali tega, kar je bilo izgubljeno; temveč ste jim vladali s silo in s krutostjo. 026 EZE 034 005 In bili so razkropljeni, ker tam ni pastirja. In ko so bili razkropljeni, so postali hrana vsem živalim polja. 026 EZE 034 006 Moje ovce so tavale po vseh gorah in na vsakem visokem hribu; da, moj trop je bil razkropljen po vsem obličju zemlje in nihče ni preiskoval ali iskal za njimi.‘ 026 EZE 034 007 Zato, vi pastirji, poslušajte Gospodovo besedo: 026 EZE 034 008 ‚ Kakor jaz živim, ‘govori Gospod Bog, ‚zagotovo, ker je moj trop postal plen in je moj trop postal hrana vsaki divji živali polja, ker tam ni bilo pastirja niti moji pastirji niso iskali za mojim tropom, temveč so pastirji pasli same sebe in niso pasli mojega tropa; 026 EZE 034 009 zato, oh vi pastirji, poslušajte Gospodovo besedo. 026 EZE 034 010 Tako govori Gospod Bog: ‚Glejte, jaz sem proti pastirjem; in svoj trop bom zahteval iz njihove roke in jim povzročil, da prenehajo pasti trop; niti pastirji ne bodo več pasli same sebe; kajti svoj trop bom osvobodil iz njihovih ust, da ne bodo več hrana zanje.‘ 026 EZE 034 011 Kajti tako govori Gospod Bog: ‚Glejte, jaz, celó jaz, bom tako iskal svoje ovce, kot jih poiskal. 026 EZE 034 012 Kakor pastir išče svoj trop na dan, ko je med svojimi ovcami, ki so razkropljene; tako bom poiskal svoje ovce in osvobodil jih bom iz vseh krajev, kamor so bile razkropljene na oblačen in temačen dan. 026 EZE 034 013 In jaz jih bom privedel izmed ljudstva in jih zbral izmed dežel in jih privedel k njihovi lastni deželi in jih pasel na Izraelovih gorah, poleg rek in po vseh naseljenih krajih dežele. 026 EZE 034 014 Pasel jih bom na dobrem pašniku in na visokih Izraelovih gorah bo njihova staja. Tam bodo ležale v dobri staji in pasle se bodo na obilnem pašniku na Izraelovih gorah. 026 EZE 034 015 Jaz bom pasel svoj trop in povzročil jim bom, da se uležejo, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 034 016 ‚Iskal bom tisto, kar je bilo izgubljeno in ponovno privedel to, kar je bilo odvedeno stran in povezal bom to, kar je bilo zlomljeno in okrepil to, kar je bilo bolno. Toda uničil bom debelo in močno; jaz jih bom pasel s sodbo. 026 EZE 034 017 Glede vas pa, oh moj trop, ‘tako govori Gospod Bog: ‚Glejte, jaz sodim med živino in živino, med ovni in kozli. 026 EZE 034 018 Ali se vam zdi majhna stvar, da ste pojedli dobro pašo, toda s svojimi stopali morate pomendrati preostanek vaših pašnikov? In da ste pili od globokih vodá, toda preostanek morate zapacati s svojimi stopali? 026 EZE 034 019 In glede mojega tropa, jedo to, kar ste poteptali s svojimi stopali; in pijejo to, kar ste zapacali s svojimi stopali.‘ 026 EZE 034 020 Zato jim tako govori Gospod Bog: ‚Glejte, jaz, celó jaz, bom sodil med debelo živino in med suho živino. 026 EZE 034 021 Ker ste odrivali s stranjo in z ramo in vse bolne porivali s svojimi rogovi, dokler jih niste razkropili na tuje; 026 EZE 034 022 zatorej bom rešil svoj trop in nič več ne bodo plen; in sodil bom med živino in živino. 026 EZE 034 023 In nadnje bom postavil enega pastirja in ta jih bo pasel, celó svojega služabnika Davida; pasel jih bo in on bo njihov pastir. 026 EZE 034 024 In jaz, Gospod, bom njihov Bog in moj služabnik David princ med njimi; ‘jaz, Gospod, sem to govoril. 026 EZE 034 025 ‚In z njimi bom sklenil zavezo miru in zlem živalim bom povzročil, da izginejo iz dežele; in tam bodo varno prebivali v divjini in spali v gozdovih. 026 EZE 034 026 In jaz bom naredil njih in kraje naokoli mojega hriba blagoslov; in nalivu bom povzročil, da pride dol v svojem obdobju; tam bodo nalivi blagoslova. 026 EZE 034 027 In drevo polja bo obrodilo svoj sad in zemlja bo obrodila svoj donos in oni bodo varni v svoji deželi in spoznali bodo, da jaz sem Gospod, ko sem zlomil vezi njihovega jarma in jih osvobodil iz roke tistih izmed njih, ki so služili samim sebi. 026 EZE 034 028 In nič več ne bodo plen poganom niti jih ne bodo požrle kopenske živali; temveč bodo varno prebivali in nihče jih ne bo prestrašil. 026 EZE 034 029 In jaz bom zanje vzdignil ugleden nasad in ne bodo več použiti z lakoto v deželi niti ne bodo več nosili sramote poganov. 026 EZE 034 030 Tako bodo vedeli, da sem jaz, Gospod, njihov Bog, z njimi in da so oni, celó Izraelova hiša, moje ljudstvo, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 034 031 ‚Vi pa, moj trop, trop mojega pašnika, ste ljudje in jaz sem vaš Bog, ‘govori Gospod Bog.‘“ 026 EZE 035 001 Poleg tega je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 035 002 „Sin človekov, naravnaj svoj obraz proti gorovju Seírju in prerokuj zoper njega 026 EZE 035 003 in mu reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Glej, oh gorovje Seír, jaz sem zoper tebe in zoper tebe bom iztegnil svojo roko in naredil te bom najbolj zapuščenega. 026 EZE 035 004 Tvoja mesta bom opustošil in boš zapuščen in vedel boš, da jaz sem Gospod. 026 EZE 035 005 Ker si imel neprestano sovraštvo in si s silo meča prelil kri Izraelovih otrok v času njihove katastrofe, v času, ko je njihova krivičnost imela konec. 026 EZE 035 006 Zato kakor jaz živim, ‘govori Gospod Bog, ‚te bom pripravil za kri in kri te bo zasledovala. Ker nisi sovražil krvi, te bo celo kri zasledovala. 026 EZE 035 007 Tako bom gorovje Seír naredil najbolj zapuščeno in iz njega iztrebil tistega, ki gre skozi in tistega, ki se vrača. 026 EZE 035 008 In njegove gore bom napolnil z njegovimi umorjenimi možmi. Na tvojih hribih in v tvojih dolinah in v vseh tvojih rekah bodo padli, ki so umorjeni z mečem. 026 EZE 035 009 Storil ti bom neprestana opustošenja in tvoja mesta se ne bodo vrnila. In spoznali boste, da jaz sem Gospod.‘ 026 EZE 035 010 Ker si rekel: ‚Ta dva naroda in ti dve deželi bosta moji in mi bomo to vzeli v last; medtem ko je bil tam Gospod. 026 EZE 035 011 Zatorej, kakor jaz živim, ‘govori Gospod Bog, ‚storil bom celo glede na tvojo jezo in glede na tvojo zavist, ki si jo uporabil iz svojega sovraštva zoper njih; in jaz bom sebe naredil znanega med njimi, ko sem te sodil. 026 EZE 035 012 In vedel boš, da jaz sem Gospod in da sem slišal vsa tvoja bogokletja, ki si jih govoril zoper Izraelove gore, rekoč: ‚Zapuščene so, dane so nam, da jih použijemo.‘ 026 EZE 035 013 Tako ste se s svojimi usti bahali zoper mene in pomnožili svoje besede zoper mene. Jaz sem jih slišal. ‘ 026 EZE 035 014 Tako govori Gospod Bog: ‚Ko se vsa zemlja razveseljuje, bom jaz tebe naredil zapuščeno. 026 EZE 035 015 Kakor si se ti razveseljeval ob dediščini Izraelove hiše, ker je bila zapuščena, tako bom jaz storil tebi. Zapuščeno boš, oh gorovje Seír in ves Edóm, celó ves. In spoznali bodo, da jaz sem Gospod.‘“ 026 EZE 036 001 „Tudi ti, sin človekov, prerokuj Izraelovim goram in reci: ‚Ve Izraelove gore, poslušajte Gospodovo besedo: 026 EZE 036 002 ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Ker je sovražnik rekel proti vam: ‚Aha, celo starodavni visoki kraji so naša posest; ‘ 026 EZE 036 003 zato prerokuj in reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Ker so vas naredili opustošene in vas požrli na vsaki strani, da bi lahko bile posest preostanku poganov in ste vzete na ustnice jezičnikov in ste razvpitost ljudstva. 026 EZE 036 004 Zato ve gore Izraelove, poslušajte besedo Gospoda Boga: ‚Tako govori Gospod Bog goram in hribom, rekam in dolinam, pustim opustošenostim in mestom, ki so zapuščena, ki so postala plen in posmeh preostanku poganov, ki so naokoli; ‘ 026 EZE 036 005 zato tako govori Gospod Bog: ‚Zagotovo sem govoril v ognju svoje ljubosumnosti zoper preostanek poganov in zoper ves Edóm, ki so mojo deželo določili v svojo posest z radostjo vsega svojega srca, s krutimi umi, da bi ga vrgli ven za plen.‘ 026 EZE 036 006 Zato prerokuj glede dežele Izrael in reci goram in gričem, rekam in dolinam: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Glejte, govoril sem v svoji ljubosumnosti in v svoji razjarjenosti, ker ste nosili sramoto poganov.‘ 026 EZE 036 007 Zato tako govori Gospod Bog: ‚Povzdignil sem svojo roko: ‚Zagotovo bodo pogani, ki so okoli vas, nosili svojo sramoto.‘ 026 EZE 036 008 Toda ve, Izraelove gore, boste pognale svoje mladike in obrodile svoj sad mojemu ljudstvu Izraelu; kajti pri roki so, da pridejo. 026 EZE 036 009 Kajti, glejte, jaz sem za vas in obrnil se bom k vam in ve boste preorane in posejane, 026 EZE 036 010 in jaz bom pomnožil ljudi na vas, vso Izraelovo hišo, celó vse izmed njih, in mesta bodo naseljena in opustošenosti bodo pozidane, 026 EZE 036 011 in jaz bom na vas pomnožil človeka in žival; in narasli bodo in prinašali sad. In jaz vas bom naselil po vaših prejšnjih posestvih in vam bom storil boljše, kakor ob vaših začetkih: in spoznali boste, da jaz sem Gospod. 026 EZE 036 012 Da, ljudem bom povzročil, da hodijo po vas, celó moje ljudstvo Izrael; in vas bodo v last in ve boste njihova dediščina in odslej jih ne boste več oropale ljudi.‘ 026 EZE 036 013 Tako govori Gospod Bog: ‚Ker ti pravijo: ‚Ti dežela, požiraš ljudi in si oropala svoje narode; ‘ 026 EZE 036 014 zatorej ne boš več požirala ljudi niti ne boš več oropala svojih narodov, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 036 015 ‚Niti ne bom več povzročal ljudem, da v tebi slišijo sramoto poganov niti ne boš več nosila graje ljudstev niti ne boš več povzročala padca svojim narodom, ‘govori Gospod Bog.‘“ 026 EZE 036 016 Poleg tega je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 036 017 „Sin človekov, ko je Izraelova hiša prebivala v svoji lastni deželi, so jo omadeževali s svojo lastno potjo in svojimi lastnimi početji. Njihova pot je bila pred menoj kakor nečistost odstranjene ženske. 026 EZE 036 018 Zatorej sem nanje izlil svojo razjarjenost zaradi krvi, ki so jo prelili nad deželo in zaradi njihovih malikov, s katerimi so jo oskrunili 026 EZE 036 019 in razgnal sem jih med pogane in razpršeni so bili med dežele; glede na njihovo pot in glede na njihova dejanja sem jih sodil. 026 EZE 036 020 In ko so vstopili k poganom, kamorkoli so odšli, so oskrunili moje sveto ime, ko so jim rekli: ‚Ti so Gospodovo ljudstvo, pa so odšli ven iz njegove dežele.‘ 026 EZE 036 021 Toda imel sem usmiljenje zaradi svojega svetega imena, katerega je Izraelova hiša oskrunila med pogani, kamor so odšli.‘ 026 EZE 036 022 Zato reci hiši Izraelovi: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚ Tega ne delam zaradi tebe, oh hiša Izraelova, temveč zaradi svojega svetega imena, katerega ste oskrunili med pogani, kamor ste odšli. 026 EZE 036 023 In jaz bom svoje veliko ime, ki je bilo oskrunjeno med pogani, ki ste ga oskrunili v njihovi sredi, posvetil; in pogani bodo spoznali, da jaz sem Gospod ‘, govori Gospod Bog, ‚ko bom v vas posvečen, pred njihovimi očmi. 026 EZE 036 024 Kajti jaz vas bom vzel izmed poganov in vas zbral iz vseh dežel in vas privedel v vašo lastno deželo. 026 EZE 036 025 Potem bom na vas pošprical čisto vodo in boste čisti. Pred vso vašo umazanostjo in pred vsemi vašimi maliki vas bom očistil. 026 EZE 036 026 Prav tako vam bom dal novo srce in novega duha bom položil znotraj vas, in iz vašega mesa bom odvzel kamnito srce in vam dal meseno srce. 026 EZE 036 027 Svojega duha bom položil znotraj vas in povzročim vam, da se boste ravnali po mojih zakonih in boste ohranjali moje sodbe in jih izvajali. 026 EZE 036 028 In prebivali boste v deželi, ki sem jo dal vašim očetom; in vi boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog. 026 EZE 036 029 Prav tako vas bom rešil pred vašo nečistostjo, in jaz bom poklical žito in ga povečal, na vas pa ne bom položil nobene lakote. 026 EZE 036 030 In pomnožil bom sad od drevesa in donos od polja, da ne boste več prejeli graje zaradi lakote med pogani. 026 EZE 036 031 Potem se boste spomnili svojih lastnih zlih poti in svojih početij, ki niso bila dobra in samim sebi se boste gnusili zaradi svojih krivičnosti in zaradi svojih ogabnosti. 026 EZE 036 032 Tega ne storim zaradi vas, ‘govori Gospod Bog, ‚to naj vam bo znano: bodite osramočeni in zbegani zaradi vaših lastnih poti, oh hiša Izraelova.‘ 026 EZE 036 033 Tako govori Gospod Bog: ‚Na dan, ko vas bom očistil pred vsemi vašimi krivičnostmi, vam bom prav tako povzročil, da prebivate v mestih in opustošenosti bodo pozidane. 026 EZE 036 034 In zapuščena dežela bo preorana, kakor ta leži zapuščena pred očmi vseh, ki so hodili mimo. 026 EZE 036 035 In rekli bodo: ‚Ta dežela, ki je bila zapuščena, je postala podobna edenskemu vrtu; in opustošena in zapuščena in porušena mesta so postala ograjena in naseljena.‘ 026 EZE 036 036 Potem bodo pogani, ki so ostali okoli vas, vedeli, da sem jaz, Gospod, zgradil porušene kraje in zasadil to, kar je bilo zapuščeno. Jaz, Gospod, sem to govoril in jaz bom to storil.‘ 026 EZE 036 037 Tako govori Gospod Bog: ‚Vendar bom zaradi tega povpraševan od Izraelove hiše, da to storim zanje; povečal jih bom z možmi kakor trop. 026 EZE 036 038 Kakor svet trop, kakor trop [prestolnice] Jeruzalem ob njenih slovesnih praznikih, tako bodo opustošena mesta napolnjena s tropi ljudi, in spoznali bodo, da jaz sem Gospod.‘“ 026 EZE 037 001 Gospodova roka je bila nad menoj in me odvedla ven v Gospodovem duhu in me postavila dol v sredo doline, ki je bila polna kosti 026 EZE 037 002 in mi stprila, da grem naokoli poleg njih. In glej tam jih je bilo zelo veliko v odprti dolini; in glej, bile so zelo suhe. 026 EZE 037 003 In rekel mi je: „Sin človekov, ali, lahko te kosti živijo?“In odgovoril sem: „Oh, Gospod Bog, ti veš.“ 026 EZE 037 004 Ponovno mi je rekel: „Prerokuj nad temi kostmi in jim reci: ‚Oh ve suhe kosti, poslušajte Gospodovo besedo. 026 EZE 037 005 Tako govori Gospod Bog tem kostem: ‚Glejte, povzročil bom, da v vas vstopi dih in boste živele. 026 EZE 037 006 Na vas bom položil kite in privedel meso na vas in vas pokril s kožo in položil dih v vas in ve boste živele in spoznale boste, da jaz sem Gospod.‘“ 026 EZE 037 007 Tako sem prerokoval, kakor mi je bilo zapovedano. Ko sem prerokoval, je bil tam hrup in glej tresenje in kosti so prišle skupaj, kost k svoji kosti. 026 EZE 037 008 In ko sem zagledal, glej, kite in meso so prišli nanje in zgoraj jih je pokrila koža, toda v njih ni bilo diha. 026 EZE 037 009 Potem mi je rekel: „Prerokuj vetru, prerokuj, sin človekov in reci vetru: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Pridi iz štirih vetrov, oh dih in dihni na te umorjene, da bodo lahko živeli.‘“ 026 EZE 037 010 Tako sem prerokoval, kakor mi je zapovedal in dih je prišel vanje in oživeli so in vstali na svoja stopala, silno velika vojska. 026 EZE 037 011 Potem mi je rekel: „Sin človekov, te kosti so celotna Izraelova hiša. Glej, govorijo: ‚Naše kosti so suhe in naše upanje je izgubljeno. Odrezani smo za naše deleže.‘ 026 EZE 037 012 Zato prerokuj in jim reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Glej, oh moje ljudstvo, odprl bom vaše grobove in povzročim vam, da pridete ven iz vaših grobov in vas privedem v Izraelovo deželo. 026 EZE 037 013 In vi boste spoznali, da jaz sem Gospod, ko sem odprl vaše grobove, oh moje ljudstvo in vas privedel gor, ven iz vaših grobov. 026 EZE 037 014 Svojega duha bom položil v vas in boste živeli in namestil vas bom v vašo lastno deželo. Potem boste vedeli, da sem jaz, Gospod, to govoril in to izvêdel, govori Gospod.‘“ 026 EZE 037 015 Beseda Gospodova je ponovno prišla k meni, rekoč: 026 EZE 037 016 „Poleg tega si ti, sin človekov, vzemi eno palico in nanjo napiši: ‚Za Juda in za Izraelove otroke, njegove družabnike.‘Potem vzemi drugo palico in nanjo napiši: ‚Za Jožefa, Efrájimovo palico in za vso Izraelovo hišo njegovih družabnikov.‘ 026 EZE 037 017 Pridruži ju eno k drugi, v eno palico; in postali bosta eno v tvoji roki. 026 EZE 037 018 In ko ti bodo otroci tvojega ljudstva govorili, rekoč: ‚Ali nam ne boš pokazal kaj misliš s tem?‘ 026 EZE 037 019 jim reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Glejte, vzel bom Jožefovo palico, ki je v Efrájimovi roki in Izraelove rodove, njegove rojake in jih položil z njim, celó z Judovo palico in jih naredil eno palico in oni bodo eno v moji roki. 026 EZE 037 020 In palici, na kateri pišeš, bosta v tvoji roki pred njihovimi očmi.‘ 026 EZE 037 021 In reci jim: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Glej vzel bom Izraelove otroke izmed poganov, kamor so odšli in zbral jih bom na vsaki strani in jih privedel v njihovo lastno deželo. 026 EZE 037 022 In naredil jih bom en narod v deželi, na Izraelovih gorah; in en kralj bo kralj nad njimi vsemi, in ne bodo več dva naroda niti sploh ne bodo več razdeljeni v dve kraljestvi. 026 EZE 037 023 Niti se ne bodo več omadeževali s svojimi maliki niti s svojimi ostudnimi stvarmi niti s katerimikoli izmed njihovih prestopkov, temveč jih bom rešil iz vseh njihovih bivališč, v katerih so grešili in jih bom očistil. Tako bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog. 026 EZE 037 024 Moj služabnik David bo kralj nad njimi; in vsi bodo imeli enega pastirja. Prav tako se bodo ravnali po mojih sodbah in obeleževali moje zakone in jih izvajali. 026 EZE 037 025 In prebivali bodo v deželi, ki sem jo dal Jakobu, svojemu služabniku, v kateri so prebivali vaši očetje; in prebivali bodo tam, celó oni, njihovi otroci in otroci njihovih otrok na veke, in moj služabnik David bo njihov princ na veke. 026 EZE 037 026 Poleg tega bom z njimi sklenil zavezo miru. To bo večna zaveza z njimi in jaz jih bom namestil in jih pomnožil in svoje svetišče bom postavil v njihovi sredi na vékomaj. 026 EZE 037 027 Prav tako bo z njimi moje šotorsko svetišče. Da, jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. 026 EZE 037 028 In pogani bodo spoznali, da jaz, Gospod, posvečujem Izraela, ko bo moje svetišče v njihovi sredi na vékomaj.‘“ 026 EZE 038 001 In k meni je prišla Gospodova beseda, rekoč: 026 EZE 038 002 „Sin človekov, naravnaj svoj obraz zoper Gog, deželo Magóg, glavnega princa Mešeha in Tubála in prerokuj zoper njega 026 EZE 038 003 in reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Glej, jaz sem zoper tebe, oh Gog, glavni princ Mešeha in Tubála. 026 EZE 038 004 Obrnil te bom nazaj in vtaknil kavlje v tvoje čeljusti in te privedel naprej in vso tvojo vojsko, konje in konjenike, vse izmed njih oblečene z vsemi vrstami bojne opreme, celo veliko družbo z majhnimi ščiti in ščiti, vsi izmed njih rokujejo z meči: 026 EZE 038 005 Perzija, Etiopija in Libija z njimi; vsi izmed njih s ščitom in čelado: 026 EZE 038 006 Gomer in vse njegove čete; hiša Togarmá od severnih četrti in vse njegove čete, in mnogo ljudstva s teboj. 026 EZE 038 007 Bodi pripravljen in pripravi zase, ti in vsa tvoja skupina, ki so zbrani k tebi in ti jim bodi stražar. 026 EZE 038 008 Po mnogih dneh boš obiskan. V zadnjih letih boš prišel v deželo, ki je privedena nazaj pred mečem in je zbrana izmed številnih ljudstev zoper Izraelove gore, ki so bile vedno opustošene, toda ta je privedena izmed narodov in vsi izmed njih bodo varno prebivali. 026 EZE 038 009 Povzpel se boš in prišel kakor vihar, podoben boš oblaku, da pokriješ deželo, ti in vse tvoje čete in mnogo ljudstev s teboj.‘ 026 EZE 038 010 Tako govori Gospod Bog: ‚Zgodilo se bo tudi to, da bodo ob istem času v tvoj um prišle stvari, ti pa boš mislil zlo misel.‘ 026 EZE 038 011 In rekel boš: ‚Šel bom gor k deželi neobzidanih vasi; šel bom k tem, ki so v miru, ki varno prebivajo, vsi izmed njih prebivajo zunaj zidov in nimajo niti zapahov niti velikih vrat, 026 EZE 038 012 da vzamem ukradeno blago in da vzamem plen; da svojo roko obrnem nad zapuščene kraje, ki so sedaj naseljeni in nad ljudstva, ki so zbrana izmed narodov, ki so pridobili živino in dobrine, ki prebivajo v sredi dežele.‘ 026 EZE 038 013 Saba in Dedán in trgovci iz Taršíša, z vsemi njihovimi mladimi levi, ti bodo govorili: ‚Ali si prišel, da vzameš plen? Ali si zbral svojo družbo, da vzameš plen? Da odneseš srebro in zlato, da odneseš govedo in dobrine, da vzameš velik plen?‘ 026 EZE 038 014 Zatorej, sin človekov, prerokuj in reci Gogu: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Na tisti dan, ko bo moje ljudstvo Izrael varno prebivalo, mar tega ne boš vedel? 026 EZE 038 015 In prišel boš iz svojega kraja, iz severnih delov, ti in številna ljudstva s teboj, vsi izmed njih bodo jahali na konjih, velika družba in mogočna vojska 026 EZE 038 016 in prišel boš gor zoper moje ljudstvo Izraela kakor oblak, da pokriješ deželo; to bo v zadnjih dneh in privedel te bom zoper mojo deželo, da me bodo pogani lahko spoznali, ko bom posvečen v tebi, oh Gog, pred njihovimi očmi.‘ 026 EZE 038 017 Tako govori Gospod Bog: ‚ Ali si ti tisti, o katerem sem govoril v starih časih po mojih služabnikih, Izraelovih prerokih, ki so prerokovali v tistih dneh mnoga leta, da te bom privedel zoper njih? 026 EZE 038 018 In zgodilo se bo ob istem času, ko bo proti Izraelovi deželi prišel Gog, ‘govori Gospod Bog, ‚ da bo na moj obraz prišla moja razjarjenost. 026 EZE 038 019 Kajti v svojem ljubosumju in v ognju svojega besa sem govoril: ‚Zagotovo bo na ta dan v Izraelovi deželi veliko tresenje; 026 EZE 038 020 tako da bodo ribe morja in perjad neba in poljske živali in vse plazeče stvari, ki se plazijo po zemlji in vsi ljudje, ki so na obličju zemlje, trepetali ob moji prisotnosti in gore bodo zrušene in strmi kraji bodo padli in vsak zid bo padel na tla.‘ 026 EZE 038 021 In proti njemu bom prek vseh svojih gora poklical meč, ‘govori Gospod Bog. ‚Vsakogar meč bo zoper svojega brata. 026 EZE 038 022 In jaz bom navajal dokaze zoper njega s kužno boleznijo in s krvjo, in deževal bom nanj in na njegove čete in na mnoga ljudstva, ki so z njim, preplavljajoč dež in velika zrna toče, ogenj in žveplo. 026 EZE 038 023 Tako se bom poveličal in se posvetil; in znan bom v očeh mnogih narodov in spoznali bodo, da jaz sem Gospod.‘ 026 EZE 039 001 ‚Zato, ti, sin človekov, prerokuj zoper Gog in reci: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Glej, jaz sem zoper tebe, oh Gog, glavni princ Mešeha in Tubála, 026 EZE 039 002 in obrnil te bom nazaj in pustil samo šesti del tebe in ti povzročil, da prideš gor iz severnih krajev in privedel te bom na Izraelove gore 026 EZE 039 003 in izbil ti bom tvoj lok iz tvoje leve roke in tvojim puščicam povzročil, da izpadejo iz tvoje desnice. 026 EZE 039 004 Padel boš na Izraelovih gorah, ti in vse tvoje čete in ljudstvo, ki je s teboj. Izročil te bom pticam roparicam vsake vrste in k živalim polja, da boš požrt. 026 EZE 039 005 Padel boš na odprtem polju, kajti jaz sem to govoril, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 039 006 ‚In poslal bom ogenj na Magóg in med tiste, ki brezskrbno prebivajo na otokih. In spoznali bodo, da jaz sem Gospod. 026 EZE 039 007 Tako bom svoje sveto ime naredil znano v sredi mojega ljudstva Izraela; in ne bom jim več dopustil, da oskrunijo moje sveto ime. In pogani bodo spoznali, da jaz sem Gospod, Sveti v Izraelu. 026 EZE 039 008 Glej, prišel je in narejeno je, ‘govori Gospod Bog; ‚to je dan, o katerem sem govoril. 026 EZE 039 009 In tisti, ki prebivajo v Izraelovih mestih, bodo šli naprej in bodo zakurili ogenj in sežgali orožje, tako ščite in majhne ščite, loke in puščice in krepelca in sulice in sežigali jih bodo z ognjem sedem let, 026 EZE 039 010 tako da ne bodo vzeli nobenega lesa iz polja niti posekali nobenega iz gozdov; kajti orožje bodo sežigali z ognjem in plenili bodo tiste, ki so jih plenili in ropali bodo tiste, ki so jih ropali, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 039 011 ‚In na tisti dan se bo zgodilo, da bom Gogu dal kraj za grobove v Izraelu, dolino popotnikov na vzhodu morja, in ta bo zamašila nosove popotnikom, in tam bodo sežgali Goga in vso njegovo množico in imenovali jo bodo Dolina Gogove množice. 026 EZE 039 012 In sedem mesecev jih bo Izraelova hiša pokopavala, da bodo lahko očistili deželo. 026 EZE 039 013 Da, vse ljudstvo dežele jih bo pokopavalo; in to jim bo ugled na dan, ko bom proslavljen, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 039 014 ‚In oddvojili bodo može z nenehno zaposlitvijo, ki bodo hodili skozi deželo, da bi s potniki pokopavali tiste, ki ostajajo na obličju zemlje, da jo očistijo; po koncu sedmih mesecev bodo iskali. 026 EZE 039 015 In potniki, ki gredo skozi deželo, ko kdorkoli zagleda človeško kost, potem bo ob njej postavil znamenje, dokler je grobarji ne pokopljejo v dolini Gogove množice. 026 EZE 039 016 In ime mesta bo prav tako Hamóna. Tako bodo očistili deželo. 026 EZE 039 017 In ti, sin človekov, ‘tako govori Gospod Bog: ‚Govori vsaki operjeni perjadi in vsaki živali polja: ‚Zberite se in pridite; zberite se na vsaki strani k moji klavni daritvi, ki ga žrtvujem za vas, celo veliki klavni daritvi na Izraelovih gorah, da boste lahko jedle meso in pile kri. 026 EZE 039 018 Jedle boste meso mogočnih in pile kri zemeljskih princev, ovnov, jagnjet in koz, bikcev, vsi izmed njih bašánski pitanci. 026 EZE 039 019 In jedle boste tolščo, dokler ne boste nasičene in pile kri, dokler ne boste pijane od moje klavne daritve, ki sem jo žrtvoval za vas. 026 EZE 039 020 Tako boste nasičene pri moji mizi s konji in bojnimi vozovi in z mogočnimi možmi in z vsemi bojevniki, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 039 021 ‚In svojo slavo bom postavil med pogane in vsi pogani bodo videli mojo sodbo, ki sem jo izvršil in mojo roko, ki sem jo položil nanje. 026 EZE 039 022 Tako bo Izraelova hiša spoznala, da jaz sem Gospod, njihov Bog, od tega dne naprej. 026 EZE 039 023 In pogani bodo vedeli, da je hiša Izraelova odšla v ujetništvo zaradi svojih krivičnosti, ker so kršili zoper mene, zato sem svoj obraz skril pred njimi in jih izročil v roko njihovih sovražnikov; tako so vsi padli pod mečem. 026 EZE 039 024 Glede na njihovo nečistost in glede na njihove prestopke sem jim storil in svoj obraz sem skril pred njimi.‘ 026 EZE 039 025 Zato tako govori Gospod Bog: ‚Sedaj bom ponovno privedel Jakobovo ujetništvo in usmiljenje bom imel nad celotno Izraelovo hišo in ljubosumen bom zaradi svojega svetega imena; 026 EZE 039 026 po tem, ko so nosili svojo sramoto in vse svoje prestopke, s katerimi so kršili zoper mene, ko so varno prebivali v svoji deželi in jih nihče ni strašil. 026 EZE 039 027 Ko sem jih ponovno privedel izmed ljudstva in jih zbral iz dežel njihovih sovražnikov in sem posvečen v njih pred očmi mnogih narodov; 026 EZE 039 028 potem bodo spoznali, da jaz sem Gospod, njihov Bog, ki jim je storil, da so bili odvedeni v ujetništvo med pogane, toda zbral sem jih k njihovi lastni deželi in nikogar izmed njih nisem več pustil tam. 026 EZE 039 029 Niti svojega obraza ne bom več skrival pred njimi, kajti svojega duha sem izlil na Izraelovo hišo, ‘govori Gospod Bog.‘“ 026 EZE 040 001 V petindvajsetem letu našega ujetništva, v začetku leta, na deseti dan meseca, v štirinajstem letu, potem ko je bilo mesto udarjeno, na prav isti dan, je bila nad menoj Gospodova roka in me privedla tja. 026 EZE 040 002 V Božjih videnjih me je privedel v deželo Izrael in me postavil na zelo visoko goro, pri kateri je bil kakor okvir mesta na jugu. 026 EZE 040 003 In privedel me je tja in glej, tam je bil mož, katerega videz je bil podoben videzu brona, z laneno vrvico v svoji roki in merilno trstiko; in stal je v velikih vratih. 026 EZE 040 004 In mož mi je rekel: „Sin človekov, glej, s svojimi očmi in poslušaj s svojimi ušesi in svoje srce naravnaj na vse to, kar ti bom pokazal; kajti z namenom, da ti jih lahko pokažem, si bil priveden sèm. Vse to, kar vidiš, oznani Izraelovi hiši.“ 026 EZE 040 005 Glej obzidje zunaj, naokoli hiše in v človeški roki merilna trstika, šest komolcev dolga, po komolec in širino roke, tako je izmeril širino zgradbe, ena trstika; in višino, ena trstika. 026 EZE 040 006 Potem je prišel k velikim vratom, ki gledajo proti vzhodu in odšel gor po njegovih stopnicah in izmeril prag velikih vrat, ki je bil širok eno trstiko; in drugi prag velikih vrat, ki je bil širok eno trstiko. 026 EZE 040 007 In vsaka majhna soba je bila eno trstiko dolga in eno trstiko široka; in med majhnimi sobami je bilo pet komolcev; in prag velikih vrat, znotraj, pri preddverju velikih vrat, je bil eno trstiko [širok]. 026 EZE 040 008 Izmeril je tudi preddverje znotraj velikih vrat, ena trstika. 026 EZE 040 009 Potem je izmeril preddverje velikih vrat, osem komolcev; in njegovi podboji, dva komolca; in preddverje velikih vrat je bilo znotraj. 026 EZE 040 010 In majhne sobe velikih vrat proti vzhodu so bile tri na tej strani in tri na oni strani; te tri so bile ene mere; in podboji so imeli eno mero na tej strani in na oni strani. 026 EZE 040 011 In izmeril je širino vhoda velikih vrat, deset komolcev; in dolžino velikih vrat, trinajst komolcev. 026 EZE 040 012 Tudi prostora pred majhnimi sobami je bilo en komolec na tej strani in en komolec prostora je bilo na oni strani; in majhne sobe so bile šest komolcev na tej strani in šest komolcev na oni strani. 026 EZE 040 013 Potem je izmeril velika vrata od strehe ene majhne sobe do strehe druge: širina je bila petindvajset komolcev, vrata nasproti vratom. 026 EZE 040 014 Naredil je tudi podboje šestdesetih komolcev, celo podboj dvora naokoli velikih vrat. 026 EZE 040 015 In od pročelja velikih vrat vhoda do pročelja preddverja notranjih velikih vrat je bilo petdeset komolcev. 026 EZE 040 016 In tam so bila ozka okna k majhnim sobam in k njihovim podbojem znotraj, naokoli velikih vrat in podobno k obokom, in okna so bila naokoli navznoter sobe, in na vsakem podboju so bila palmova drevesa. 026 EZE 040 017 Potem me je privedel v zunanji dvor in glej, tam so bile sobe in tlak, narejen za dvor naokoli. Trideset sob je bilo na tlaku. 026 EZE 040 018 In tlak, ki je bil pri strani velikih vrat, nasproti dolžine velikih vrat, je bil nižji tlak. 026 EZE 040 019 Potem je izmeril širino od sprednjega dela spodnjih velikih vrat do sprednjega dela notranjega dvora zunaj, sto komolcev proti vzhodu in proti severu. 026 EZE 040 020 In velika vrata zunanjega dvora, ki so gledala proti severu, izmeril je njihovo dolžino in njihovo širino. 026 EZE 040 021 In njihove majhne sobe so bile tri na tej strani in tri na oni strani; in njihovi podboji in njihovi oboki so bili po meri prvih vrat. Njihova dolžina je bila petdeset komolcev in širina petindvajset komolcev. 026 EZE 040 022 In njihova okna in njihovi oboki in njihova palmova drevesa so bila po meri velikih vrat, ki gledajo proti vzhodu; in k tem so se vzpeli po sedmih stopnicah; in njihovi oboki so bili pred njimi. 026 EZE 040 023 In velika vrata notranjega dvora so bila nasproti velikih vrat proti severu in proti vzhodu; in od velikih vrat do velikih vrat, je izmeril sto komolcev. 026 EZE 040 024 Po tem me je privedel proti jugu in glej velika vrata proti jugu. Izmeril je njene podboje in njene oboke, glede na te mere. 026 EZE 040 025 In v njej so bila okna in njihovi oboki naokoli, podobni tistim oknom. Dolžina je bila petdeset komolcev in širina petindvajset komolcev. 026 EZE 040 026 In tam je bilo sedem stopnic, da se gre gor do njih in njeni oboki so bili pred njimi. Ta so imela palmovi drevesi, eno na tej strani in drugo na oni strani, na njenih podbojih. 026 EZE 040 027 In v notranjem dvoru, proti jugu, so bila velika vrata, in od velikih vrat do velikih vrat je proti jugu izmeril sto komolcev. 026 EZE 040 028 In privedel me je v notranji dvor pri južnih velikih vratih: in južna velika vrata je izmeril glede na te mere; 026 EZE 040 029 in njene majhne sobe in njeni podboji in njeni oboki, glede na te mere: in tam so bila okna v njej in njeni oboki naokoli: in ta so bila petdeset komolcev dolga in petindvajset komolcev široka. 026 EZE 040 030 In oboki naokoli so bili petindvajset komolcev dolgi in pet komolcev široki. 026 EZE 040 031 In njegovi oboki so bili proti skrajnemu dvoru; in palmova drevesa so bila na njihovih podbojih: in gor do njih je vodilo osem stopnic. 026 EZE 040 032 In privedel me je v notranji dvor proti vzhodu in izmeril je velika vrata glede na te mere. 026 EZE 040 033 In njegove majhne sobe in njegovi podboji in njegovi oboki so bili glede na te mere: in tam so bila okna in v njihovih obokih naokoli: to je bilo petdeset komolcev dolgo in petindvajset komolcev široko. 026 EZE 040 034 In njihovi oboki so bili proti zunanjemu dvoru; in palmova drevesa so bila na njihovih podbojih, na tej strani in na oni strani: in gor do njih je vodilo osem stopnic. 026 EZE 040 035 In privedel me je k severnim velikim vratom in jih izmeril glede na te mere; 026 EZE 040 036 njihove majhne sobe, njihovi podboji in njihovi oboki in okna k tem naokoli: dolžina je bila petdeset komolcev in širina petindvajset komolcev. 026 EZE 040 037 In njihovi podboji so bili proti skrajnemu dvoru; in palmova drevesa so bila na njihovih podbojih, na tej strani in na oni strani: in gor do njih je vodilo osem stopnic. 026 EZE 040 038 In sobe in njihovi vhodi so bili ob podbojih velikih vrat, kjer so prali žgalno daritev. 026 EZE 040 039 In v preddverju velikih vrat sta bili dve mizi na tej strani in dve mizi na oni strani, da na njih zakoljejo žgalno daritev in daritev za greh in daritev za prestopek. 026 EZE 040 040 In zunaj ob strani, kakor gre kdo gor k vhodu severnih velikih vrat, sta bili dve mizi; in na drugi strani, ki je bila pri preddverju velikih vrat, sta bili dve mizi. 026 EZE 040 041 Štiri mize so bile na tej strani in štiri mize na oni strani, pri straneh velikih vrat; osem miz, na katerih so klali svoje daritve. 026 EZE 040 042 In štiri mize so bile iz klesanega kamna za žgalno daritev, komolec in pol dolge in komolec in pol široke in en komolec visoke, na katere so prav tako položili orodje, s katerim so zaklali žgalno daritev in klavno daritev. 026 EZE 040 043 In znotraj so bili kavlji, dlan široki, pritrjeni naokoli: in na mizah je bilo meso daru. 026 EZE 040 044 In zunaj notranjih velikih vrat, so bile sobe pevcev notranjega dvora, ki je bil ob strani severnih velikih vrat; in njihov položaj je bil proti jugu: tista ob strani vzhodnih velikih vrat so imela položaj proti severu. 026 EZE 040 045 In rekel mi je: „Ta soba, katere položaj je proti jugu, je za duhovnike, čuvaje oskrbe hiše. 026 EZE 040 046 In soba, katere položaj je proti severu, je za duhovnike, čuvaje oskrbe oltarja: to so Cadókovi sinovi med Lévijevimi sinovi, ki so prišli blizu h Gospodu, da mu služijo. 026 EZE 040 047 Tako je izmeril dvor, sto komolcev dolg in sto komolcev širok, štirioglat; in oltar, ki je bil pred hišo. 026 EZE 040 048 In privedel me je k preddverju hiše in izmeril vsak podboj preddverja, pet komolcev na tej strani in pet komolcev na oni strani: in širina velikih vrat je bila tri komolce na tej strani in tri komolce na oni strani. 026 EZE 040 049 Dolžina preddverja je bila dvajset komolcev in širina enajst komolcev; in privedel me je poleg stopnic, po katerih so se dvignili do njega: in tam so bili stebri pri podbojih, eden na tej strani, drugi pa na oni strani. 026 EZE 041 001 Potem me je privedel k templju in izmeril podboje, šest komolcev široke na eni strani in šest komolcev široke na drugi strani, kar je bila širina šotorskega svetišča. 026 EZE 041 002 In širina vrat je bila deset komolcev; in strani vrat na eni strani je bilo pet komolcev in pet komolcev na drugi strani: in izmeril je njihovo dolžino, štirideset komolcev: in širino: dvajset komolcev. 026 EZE 041 003 Potem je odšel noter in izmeril podboj vrat: dva komolca; in vrata: šest komolcev; in širino vrat: sedem komolcev. 026 EZE 041 004 Tako je izmeril njegovo dolžino: dvajset komolcev; in širino: dvajset komolcev, pred templjem. Rekel mi je: „To je najsvetejši prostor.“ 026 EZE 041 005 Potem je izmeril zid hiše: šest komolcev; in širino vsake stranske sobe: štiri komolce naokoli hiše na vsaki strani. 026 EZE 041 006 In stranske sobe so bile tri, ena nad drugo in trideset v vrsti; in vstopale so v zid, ki je bil iz hiše za stranske sobe naokoli, da bi lahko imele oporo, toda te se niso držale v zidu hiše. 026 EZE 041 007 In tam je bila razširitev in okljuke naokrog strmo navzgor k stranskim sobam, kajti okljuke naokrog hiše so šle strmo navzgor naokrog hiše. Zato je bila širina hiše strmo navzgor in se tako povečevala od najnižjih sob do najvišjih ob sredini. 026 EZE 041 008 Prav tako sem videl višino hiše naokrog. Temelji stranskih sob so bili cela trstika iz šestih velikih komolcev. 026 EZE 041 009 Debelina zidu, ki je bil znotraj, za stransko sobo, je bila pet komolcev. In to, kar je preostalo, je bil prostor stranskih sob, ki so bile znotraj. 026 EZE 041 010 In med sobami je bila širina dvajsetih komolcev naokoli hiše na vsaki strani. 026 EZE 041 011 In vrata stranskih sob so bila proti kraju, ki je preostal, ena vrata proti severu in druga vrata proti jugu. In širina prostora, ki je preostal, je bila pet komolcev naokoli. 026 EZE 041 012 Torej zgradba, ki je bila pred ločenim krajem na koncu proti zahodu, je bila sedemdeset komolcev široka; in zid zgradbe je bil naokoli debel pet komolcev in njegova dolžina devetdeset komolcev. 026 EZE 041 013 Tako je izmeril hišo, sto komolcev dolga; in ločen kraj in zgradbo, z njenimi zidovi, sto komolcev dolga; 026 EZE 041 014 tudi širino pročelja hiše in ločenega kraja proti vzhodu, sto komolcev. 026 EZE 041 015 In izmeril je dolžino zgradbe nasproti ločenemu kraju, ki je bil za njo in njene galerije na eni strani in na drugi strani, sto komolcev, z notranjim templjem in preddverji dvora; 026 EZE 041 016 podboje vrat in ozka okna in galerije naokoli na svojih treh nadstropjih, nasproti vratom, naokrog obloženi z lesom in od tal gor do oken in okna so bila pokrita; 026 EZE 041 017 k tem nad vrati, celo do notranje hiše in zunaj in pri vsem zidu naokoli, znotraj in zunaj, po meri. 026 EZE 041 018 In to je bilo narejeno s kerubi in palmovimi drevesi, tako da je bilo palmovo drevo med kerubom in kerubom; in vsak kerub je imel dva obraza; 026 EZE 041 019 tako da je bilo obličje človeka proti palmovemu drevesu na tej strani in obličje mladega leva proti palmovemu drevesu na oni strani. To je bilo narejeno po vsej hiši naokoli. 026 EZE 041 020 Od tal do nad vrati so bili narejeni kerubi in palmova drevesa in na zidu templja. 026 EZE 041 021 Podboji templja so bili pravokotni in pročelje svetišča; videz enega kakor videz drugega. 026 EZE 041 022 Oltar iz lesa je bil tri komolce visok in njegova dolžina dva komolca; in njegovi vogali in njegova dolžina in njegove stene so bile iz lesa. Rekel mi je: „To je miza, ki je pred Gospodom.“ 026 EZE 041 023 In tempelj in svetišče sta imela dvoje vrat. 026 EZE 041 024 In vsaka vrata so imela dvoje kril, dvoje obračajočih se kril; dve krili za ena vrata in dve krili za druga vrata. 026 EZE 041 025 In na njih so bili narejeni, na vratih templja, kerubi in palmova drevesa, podobna kakor so bila narejena na stenah; in tam so bile debele deske na pročelju zunaj preddverja. 026 EZE 041 026 In bila so ozka okna in palmova drevesa na eni strani in na drugi strani, na straneh preddverja in na stranskih sobah hiše in debelih deskah. 026 EZE 042 001 Potem me je odvedel naprej na skrajni dvor, ob poti proti severu in me privedel v sobo, ki je bila nasproti ločenemu kraju in ki je bila pred zgradbo proti severu. 026 EZE 042 002 Pred dolžino stotih komolcev so bila severna vrata in širina je bila petdeset komolcev. 026 EZE 042 003 Nasproti dvajsetim komolcem, ki so bili za notranji dvor in nasproti tlaku, ki je bil za skrajni dvor, je bila galerija nasproti galeriji, v treh nadstropjih. 026 EZE 042 004 In pred sobami je bil hodnik desetih komolcev širine znotraj, pot enega komolca; in njihova vrata proti severu. 026 EZE 042 005 Torej zgornje sobe so bile krajše, kajti galerije so bile višje kakor te, kakor spodnje in kakor tiste, ki so bile v sredini zgradbe. 026 EZE 042 006 Kajti bile so v treh nadstropjih, toda niso imele stebrov kakor stebri dvora, zato je bila zgradba ožja, bolj kakor nižje in srednje od tal. 026 EZE 042 007 In zid, ki je bil zunaj, nasproti sob, proti skrajnemu dvoru, na sprednjem delu sob, njegova dolžina je bila petdeset komolcev. 026 EZE 042 008 Kajti dolžina sob, ki so bile na skrajnem dvoru, je bila petdeset komolcev, in glej, pred templjem je bilo sto komolcev. 026 EZE 042 009 In izpod teh sob je bil vhod na vzhodni strani, kakor gre nekdo vanje od skrajnega dvora. 026 EZE 042 010 Sobe so bile v debelini zidu dvora proti vzhodu, nasproti ločenemu kraju in nasproti zgradbi. 026 EZE 042 011 In pot pred njimi je bila podobna videzu sob, ki so bile proti severu, tako dolga kakor one in tako široka kakor one, in vsi njihovi izhodi so bili tako glede na njihove oblike, kakor glede na njihova vrata. 026 EZE 042 012 In glede na vrata sob, ki so bila proti jugu, so bila vrata na začetku poti, celó na poti neposredno pred zidom proti vzhodu, kakor nekdo vstopa vanje. 026 EZE 042 013 Potem mi je rekel: „Severne sobe in južne sobe, ki so pred ločenim krajem, te so svete sobe, kjer bodo duhovniki, ki pristopajo h Gospodu, jedli najsvetejše stvari. Tam bodo polagali najsvetejše stvari in jedilno daritev in daritev za greh in daritev za prestopke; kajti kraj je svet. 026 EZE 042 014 Ko duhovniki vstopijo vanj, potem ne bodo šli ven iz svetega kraja na skrajni dvor, temveč bodo tam odložili oblačila, v katerih so služili, kajti ta so sveta in nadeli si bodo druga oblačila in pristopili bodo k tistim stvarem, ki so za ljudstvo.“ 026 EZE 042 015 Torej ko je končal merjenje notranje hiše, me je privedel naprej proti velikim vratom, katerih položaj je proti vzhodu in ga izmeril naokrog. 026 EZE 042 016 Izmeril je vzhodno stran z merilno trstiko, petsto trstik, z merilno trstiko naokrog. 026 EZE 042 017 Izmeril je severno stran, petsto trstik, z merilno trstiko naokrog. 026 EZE 042 018 Izmeril je južno stran, petsto trstik, z merilno trstiko. 026 EZE 042 019 Obrnil se je k zahodni strani in izmeril petsto trstik z merilno trstiko. 026 EZE 042 020 Izmeril jo je ob štirih straneh. Naokrog je imela obzidje, petsto trstik dolgo in petsto široko, da bi naredil oddvojitev med svetiščem in oskrunjenim krajem. 026 EZE 043 001 Zatem me je privedel k velikim vratom, celó velikim vratom, ki gledajo proti vzhodu. 026 EZE 043 002 In, glej, slava Izraelovega Boga je prišla po poti od vzhoda, in njegov glas je bil podoben hrupu mnogih vodá: in zemlja je zasijala z njegovo slavo. 026 EZE 043 003 In to je bilo glede na videz videnja, ki sem ga videl, celó glede na videnje, ki sem ga videl, ko sem prišel, da uničim mesto; in videnja so bila podobna videnju, ki sem ga videl pri reki Kebár; in padel sem na svoj obraz. 026 EZE 043 004 In Gospodova slava je prišla v hišo po poti velikih vrat, katerih položaj je proti vzhodu. 026 EZE 043 005 Tako me je duh vzel gor in me privedel v notranji dvor; in, glej, Gospodova slava je napolnila hišo. 026 EZE 043 006 In slišal sem ga kako mi govori iz hiše; in poleg mene je stal mož. 026 EZE 043 007 In rekel mi je: „Sin človekov, prostor mojega prestola in prostor podplatov mojih stopal, kjer bom jaz in moje sveto ime prebival v sredi Izraelovih otrok na veke, hiša Izraelova ne bo več omadeževala, niti oni niti njihovi kralji, s svojim vlačugarstvom niti s trupli svojih kraljev na svojih visokih krajih. 026 EZE 043 008 V njihovi postavitvi njihovega praga ob mojih pragovih in njihovega podboja ob mojih podbojih in zidom med menoj in njimi, so celo omadeževali moje sveto ime s svojimi ogabnostmi, ki so jih zagrešili. Zatorej sem jih použil v svoji jezi. 026 EZE 043 009 Torej naj odstranijo svoje vlačugarstvo in trupla svojih kraljev daleč od mene in jaz bom prebival v njihovi sredi na veke. 026 EZE 043 010 Ti, sin človekov, pokaži Izraelovi hiši, da jih bo lahko sram njihovih krivičnosti in naj izmerijo vzorec. 026 EZE 043 011 In če bodo osramočeni od vsega, kar so storili, jim pokaži obliko hiše, njen slog, njene izhode, njene vhode, vse njene oblike, vse njene odredbe, vse njene oblike in vse njene postave, in zapiši jih v njihovem pogledu, da se bodo lahko držali njene celotne oblike in vseh njenih odredb in jih izpolnjevali.“ 026 EZE 043 012 To je postava hiše: ‚Na vrhu gore bo njena celotna meja naokrog najsvetejšega.‘Glej, to je postava hiše.“ 026 EZE 043 013 In to so mere oltarja po komolcih: ‚Komolec je komolec in širina roke; celo dno bo komolec in širina komolca in njena meja ob njenem robu naokrog bo pedenj in to bo višji kraj oltarja. 026 EZE 043 014 In od dna na tleh, celó do spodnjega podzidka, bo dva komolca in širina en komolec; in od manjšega podzidka celó do večjega podzidka, bo štiri komolce in širina en komolec. 026 EZE 043 015 Tako bo oltar štiri komolce; in od oltarja in navzgor bodo štirje rogovi. 026 EZE 043 016 In oltar bo dvanajst komolcev dolg, dvanajst širok, kvadraten v svojih štirih oglih. 026 EZE 043 017 In podzidek bo štirinajst komolcev dolg in štirinajst širok v svojih štirih oglih; in rob okoli njega bo pol komolca; in njegovo dno bo komolec naokrog; in njegove stopnice bodo gledale proti vzhodu. 026 EZE 043 018 In rekel mi je: „Sin človekov, tako govori Gospod Bog: ‚To so odredbe oltarja na dan, ko ga bodo naredili, da bodo darovali na njem žgalne daritve in da bodo na njem škropili kri. 026 EZE 043 019 In duhovnikom Lévijevcem, ki bodo od Cadókovega semena, ki pristopajo k meni, da bi mi služili, ‘govori Gospod Bog, ‚boš dal mladega bikca za daritev za greh. 026 EZE 043 020 In vzel boš od njegove krvi in jo nanesel na štiri njegove rogove in na štiri vogle podzidka in na rob naokoli. Tako ga boš očistil in prečistil. 026 EZE 043 021 Vzel boš tudi bikca daritve za greh in zažgal ga bo na določenem prostoru hiše, zunaj svetišča. 026 EZE 043 022 In na drugi dan boš daroval kozlička od koz, brez pomanjkljivosti, za daritev za greh; in očistili bodo oltar, kakor so ga očistili z bikcem. 026 EZE 043 023 Ko si naredil konec njegovemu očiščevanju, boš daroval mladega bikca, brez pomanjkljivosti in ovna iz tropa, brez pomanjkljivosti. 026 EZE 043 024 In daroval ju boš pred Gospodom in duhovniki bodo nanje vrgli sol in darovali jih bodo za žgalno daritev Gospodu. 026 EZE 043 025 Sedem dni boš vsak dan pripravljal kozla za daritev za greh. Pripravljali bodo tudi mladega bikca in ovna iz tropa, brez pomanjkljivosti. 026 EZE 043 026 Sedem dni bodo očiščevali oltar in ga prečiščevali, in se uméščevali. 026 EZE 043 027 In ko se ti dnevi iztečejo, bo tako, da bodo na osmi dan in tako naprej, duhovniki pripravljali vaše žgalne daritve na oltarju in vaše mirovne daritve; in jaz vas bom sprejel, ‘govori Gospod Bog.“ 026 EZE 044 001 Potem me je privedel nazaj po poti velikih vrat zunanjega svetišča, ki gledajo proti vzhodu; in ta so bila zaprta. 026 EZE 044 002 Potem mi je Gospod rekel: „Ta velika vrata bodo zaprta, ne bodo odprta in noben človek ne bo vstopil skoznje; ker je Gospod, Izraelov Bog, vstopil skoznje, zato bodo zaprta. 026 EZE 044 003 Ta so za princa; princ bo sedel v njih, da jé kruh pred Gospodom; vstopil bo po poti preddverja teh velikih vrat in ven bo šel po isti poti.“ 026 EZE 044 004 Potem me je privedel po poti severnih velikih vrat pred hišo. Pogledal sem in glej, Gospodova slava je napolnila Gospodovo hišo in padel sem na svoj obraz. 026 EZE 044 005 In Gospod mi je rekel: „Sin človekov, dobro zaznamuj in glej s svojimi očmi in poslušaj s svojimi ušesi vse, kar ti rečem glede vseh odredb Gospodove hiše in vse njegove postave; in dobro zaznamuj vhod hiše, z vsakim vstopanjem v svetišče. 026 EZE 044 006 In upornim boš rekel, celó Izraelovi hiši: ‚Tako govori Gospod Bog: ‚Oh vi, hiša Izraelova, naj vam bo dovolj vseh vaših ogabnosti 026 EZE 044 007 v tem, da ste v moje svetišče privedli tujce, neobrezane v srcu in neobrezane v mesu, da bi bili v mojem svetišču, da ga oskrunijo, celó mojo hišo, ko darujete moj kruh, tolščo in kri in zaradi vseh vaših ogabnosti so prelamljali mojo zavezo. 026 EZE 044 008 In vi niste skrbeli za moje svete stvari, temveč ste si zase postavili čuvaje moje zadolžitve v mojem svetišču.‘ 026 EZE 044 009 Tako govori Gospod Bog: ‚Noben tujec, neobrezan v srcu niti neobrezan v mesu, izmed kateregakoli tujca, ki je med Izraelovimi otroci, ne bo vstopil v moje svetišče. 026 EZE 044 010 In Lévijevci, ki so šli daleč proč od mene, ko je Izrael zašel, ki so zašli proč od mene, za svojimi maliki; oni bodo celo nosili svojo krivdo. 026 EZE 044 011 Vendar bodo služabniki v mojem svetišču in imeli bodo zadolžitev pri velikih vratih hiše in služili hiši. Klali bodo žgalno daritev in klavno daritev za ljudstvo in stali bodo pred njimi, da jim služijo. 026 EZE 044 012 Ker so jim služili pred njihovimi maliki in Izraelovi hiši povzročili, da pade v krivičnost; zatorej sem proti njim vzdignil svojo roko, ‘govori Gospod Bog, ‚in nosili bodo svojo krivičnost. 026 EZE 044 013 In ne bodo mi prišli blizu, da bi mi opravljali duhovniško službo niti da bi se približali katerikoli izmed mojih svetih stvari na najsvetejšem kraju, temveč bodo nosili svojo sramoto in svoje ogabnosti, ki so jih zagrešili. 026 EZE 044 014 Toda naredil jih bom čuvaje oskrbe hiše, za vso njeno službo in za vse, kar bo v njej storjeno. 026 EZE 044 015 Toda duhovniki Lévijevcev, Cadókovi sinovi, ki so skrbeli za moje svetišče, ko so Izraelovi otroci zašli od mene, mi bodo prišli blizu, da bi mi služili in stali bodo pred menoj, da mi darujejo tolščo in kri, ‘govori Gospod Bog: 026 EZE 044 016 ‚Vstopili bodo v moje svetišče in se približali moji mizi, da bi mi služili in skrbeli za mojo zadolžitev. 026 EZE 044 017 In zgodilo se bo, ko vstopijo pri velikih vratih notranjega dvora, da bodo oblečeni s platnenimi oblačili; in nobena volna ne bo prišla nanje, medtem ko služijo pri velikih vratih notranjega dvora in znotraj. 026 EZE 044 018 Na svojih glavah bodo imeli platnene klobučke in na svojih ledjih bodo imeli kratke platnene hlače; ne bodo se opasovali s čimerkoli, kar povzroča znojenje. 026 EZE 044 019 In ko gredo naprej, na skrajni dvor, celó na skrajni dvor ljudstva, bodo odložili svoja oblačila, v katerih so služili in jih položili v svete sobe in nadeli si bodo druga oblačila in ljudstva ne bodo posvetili s svojimi oblačili. 026 EZE 044 020 Niti si ne bodo brili svojih glav niti ne bodo pustili pramenom, da zrastejo dolgi. Svoje glave si bodo zgolj strigli. 026 EZE 044 021 Niti ne bo katerikoli duhovnik pil vina, ko vstopa v notranji dvor. 026 EZE 044 022 Niti si za svoje žene ne bodo jemali vdove, niti tisto, ki je odslovljena, temveč si bodo jemali device od semena Izraelove hiše ali vdovo, ki je imela poprej duhovnika. 026 EZE 044 023 In moje ljudstvo bodo učili razliko med svetim in oskrunjenim in jim povzročili, da razpoznavajo med nečistim in čistim. 026 EZE 044 024 In v polemiki bodo razsojali in sodili jo bodo glede na moje sodbe in držali se bodo mojih postav in mojih zakonov in vseh mojih pravil, v vseh mojih zborih; in posvečevali bodo moje sábate. 026 EZE 044 025 In ne bodo prišli k nobeni mrtvi osebi, da se omadežujejo, razen za očeta ali za mater ali za sina, ali za hčer, za brata ali za sestro, ki nima soproga, se lahko omadežujejo. 026 EZE 044 026 In potem, ko je očiščen, mu bodo prišteli sedem dni. 026 EZE 044 027 In na dan, ko gre v svetišče, v notranji dvor, da služi v svetišču, bo daroval svojo daritev za greh, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 044 028 ‚In to jim bo za dediščino: jaz sem njihova dediščina. Ne boste jim dali posesti v Izraelu. Jaz sem njihova posest. 026 EZE 044 029 Jedli bodo jedilno daritev in daritev za greh in daritev za prestopek; in vsaka posvečena stvar v Izraelu bo njihova. 026 EZE 044 030 In prvo izmed vseh prvih sadov od vseh stvari in vsaka daritev od vsega, od vsake vrste izmed vaših daritev, bo duhovnikova. Prav tako boste dali duhovniku prvo od vašega testa, da bo lahko povzročil, da v tvoji hiši počiva blagoslov. 026 EZE 044 031 Duhovniki ne bodo jedli od česarkoli, kar je umrlo samo od sebe ali je bilo raztrgano, bodisi je to perjad ali žival. 026 EZE 045 001 Poleg tega, ko boste deželo z žrebom razdeljevali v dediščino, boste darovali daritev Gospodu, sveti delež dežele: dolžina bo petindvajset tisoč trstik in širina bo deset tisoč trstik. To bo sveto na vseh njihovih mejah naokoli. 026 EZE 045 002 Od tega bo tam za svetišče petsto v dolžino, s petsto v širino, kvadratno naokoli; in petdeset komolcev naokoli za njegova predmestja. 026 EZE 045 003 In od te mere boš izmeril dolžino petindvajset tisoč in širino deset tisoč, in na njem bo svetišče in najsvetejši prostor. 026 EZE 045 004 Sveti delež dežele bo za duhovnike, služabnike svetišča, ki se bodo približali, da bi služili Gospodu in to bo prostor za njihove hiše in sveti prostor za svetišče. 026 EZE 045 005 In petindvajset tisoč dolžine in deset tisoč širine bodo prav tako imeli Lévijevci, služabniki hiše, zase, za posest, za dvajset sob. 026 EZE 045 006 In določili boste posest mesta, pet tisoč široko in petindvajset tisoč dolgo, nasproti daritve svetega deleža; ta bo za celotno Izraelovo hišo. 026 EZE 045 007 In delež bo za princa na eni strani in na drugi strani daritve svetega deleža in od mestne posesti, pred daritvijo svetega deleža in pred mestno posestjo od zahodne strani proti zahodu in od vzhodne strani proti vzhodu, in dolžina bo nasproti enemu izmed deležev od zahodne meje do vzhodne meje. 026 EZE 045 008 V deželi bo njegova posest v Izraelu in moji princi ne bodo več zatirali mojega ljudstva, in preostanek dežele bodo dali Izraelovi hiši, glede na njihove rodove.‘ 026 EZE 045 009 Tako govori Gospod Bog: ‚Naj vam to zadostuje, oh Izraelovi princi: odstranite nasilje in rop in izvršujte sodbo in pravico, odstranite vaše razlastitve od mojega ljudstva, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 045 010 ‚Imeli boste pravične tehtnice in pravičen škaf in pravičen čeber. 026 EZE 045 011 Škaf in čeber bosta ene mere, da bo čeber lahko vseboval deseti del tovora in škaf deseti del tovora; njegova mera bo po tovoru. 026 EZE 045 012 In šekel bo dvajset ger. Dvajset šeklov, petindvajset šeklov, petnajst šeklov bo vaša mina. 026 EZE 045 013 To je daritev, ki jo boste darovali: šesti del škafa od tovora pšenice in dali boste šesti del škafa od tovora ječmena. 026 EZE 045 014 Glede odredbe olja, čeber olja; darovali boste deseti del čebra iz kadi, kar je tovor desetih čebrov, kajti deset čebrov je tovor. 026 EZE 045 015 Eno jagnje iz tropa, izmed dvesto, iz obilnih Izraelovih pašnikov; za jedilno daritev in za žgalno daritev in za mirovne daritve, da zanje opravijo pobotanje, ‘govori Gospod Bog. 026 EZE 045 016 ‚Vse ljudstvo dežele bo dalo to daritev za princa v Izraelu. 026 EZE 045 017 In to bo delež princa, da da žgalne daritve in jedilne daritve in pitne daritve ob praznikih in ob mlajih in ob sábatah, ob vseh slovesnostih Izraelove hiše: pripravil bo daritev za greh in jedilno daritev in žgalno daritev in mirovne daritve, da opravi pobotanje za Izraelovo hišo.‘ 026 EZE 045 018 Tako govori Gospod Bog: ‚V prvem mesecu, na prvi dan meseca, boš vzel mladega bikca brez pomanjkljivosti in očistil svetišče. 026 EZE 045 019 Duhovnik bo vzel kri daritve za greh in jo pomazal na podboje hiše in na štiri vogale oltarnega podzidka in na podboje velikih vrat notranjega dvora. 026 EZE 045 020 Tako boš delal sedmi dan meseca, za vsakega, ki se moti in za tistega, ki je preprost. Tako boš pobotal hišo. 026 EZE 045 021 V prvem mesecu, na štirinajsti dan meseca, boste imeli pasho, sedemdnevni praznik; jedel se bo nekvašeni kruh. 026 EZE 045 022 In na tisti dan bo princ zase in za vse ljudstvo dežele pripravil bikca za daritev za greh. 026 EZE 045 023 In sedem dni praznika bo pripravljal žgalno daritev Gospodu, sedem bikcev in sedem ovnov brez pomanjkljivosti, vsak dan, sedem dni; in vsak dan kozlička od koz za žgalno daritev. 026 EZE 045 024 In pripravil bo jedilno daritev škafa za bikca in škaf za ovna in vrč olja za škaf. 026 EZE 045 025 V sedmem mesecu, na petnajsti dan meseca, bo podobno storil ob prazniku sedmih dni, glede na daritev za greh, glede na žgalno daritev in glede na jedilno daritev in glede na olje.‘ 026 EZE 046 001 Tako govori Gospod Bog: ‚Velika vrata notranjega dvora, ki gledajo proti vzhodu, bodo zaprta šest delovnih dni; toda na sábat bodo ta odprta in na mlaj bodo ta odprta. 026 EZE 046 002 In princ bo vstopil po poti preddverja teh velikih vrat od zunaj in stal bo pri podboju velikih vrat in duhovniki bodo pripravili njegovo žgalno daritev in njegove mirovne daritve in oboževal bo na pragu velikih vrat in potem bo šel naprej; toda velika vrata ne bodo zaprta do večera. 026 EZE 046 003 Podobno bo ljudstvo dežele oboževalo ob vratih teh velikih vrat pred Gospodom na sábate in na mlaje. 026 EZE 046 004 In žgalna daritev, ki jo bo princ daroval Gospodu na sábatni dan, bo šest jagnjet brez pomanjkljivosti in oven brez pomanjkljivosti. 026 EZE 046 005 In jedilna daritev bo škaf za ovna in jedilna daritev za jagnjeta, kakor bo ta zmožen dati in vrč olja k škafu. 026 EZE 046 006 In na dan mlaja bo mlad bikec brez pomanjkljivosti in šest jagnjet in oven; ti bodo brez pomanjkljivosti. 026 EZE 046 007 In pripravil bo jedilno daritev, škaf za bikca in škaf za ovna, za jagnjeta pa glede na to, kolikor bo njegova roka dosegla in vrč olja k škafu. 026 EZE 046 008 In ko bo princ vstopil, bo vstopil po poti preddverja tistih velikih vrat in naprej bo šel po tisti poti. 026 EZE 046 009 Toda, ko bo ljudstvo dežele ob slovesnih praznikih prišlo pred Gospoda, bo tisti, ki vstopa po poti severnih velikih vrat, da bi oboževal, šel ven po poti južnih velikih vrat; in tisti, ki vstopa po poti južnih velikih vrat, bo šel naprej po poti severnih velikih vrat. Ne bo se vrnil po poti velikih vrat, pri katerih je vstopil, temveč bo šel naprej proti nasprotnim. 026 EZE 046 010 In princ v njihovi sredi bo vstopil, ko bodo oni vstopili; in ko bodo šli naprej, bo šel naprej. 026 EZE 046 011 In ob praznikih in ob slovesnostih bo jedilna daritev škaf k bikcu in škaf k ovnu, za jagnjeta pa kolikor je zmožen dati in vrč olja k škafu. 026 EZE 046 012 Torej ko bo princ pripravil prostovoljno žgalno daritev ali mirovne daritve prostovoljno Gospodu, mu bo takrat nekdo odprl velika vrata, ki gledajo proti vzhodu in pripravil bo svojo žgalno daritev in svoje mirovne daritve, kot je to storil na sábatni dan. Takrat bo šel naprej; in potem ko bo šel naprej, bo nekdo zaprl vrata. 026 EZE 046 013 Dnevno boš pripravljal žgalno daritev Gospodu od jagnjeta prvega leta brez pomanjkljivosti. To boš pripravljal vsako jutro. 026 EZE 046 014 In zanj boš vsako jutro pripravil jedilno daritev, šesti del škafa in tretji del vrča olja, da to umešaš s fino moko; nenehna jedilna daritev po večni odredbi Gospodu. 026 EZE 046 015 Tako bodo pripravili jagnje in jedilno daritev in olje, vsako jutro za nenehno žgalno daritev.‘ 026 EZE 046 016 Tako govori Gospod Bog: ‚Če da princ darilo kateremukoli izmed svojih sinov, bo ta dediščina od njegovih sinov; to bo njihova posest po dediščini. 026 EZE 046 017 Toda če da darilo svoje dediščine enemu izmed svojih služabnikov, potem bo to njegovo do leta osvoboditve; po tem se bo vrnilo princu, toda njegova dediščina bo za njegove sinove. 026 EZE 046 018 Še več, princ ne bo vzel od dediščine ljudstva z zatiranjem, da bi jih sunil iz njihove posesti, temveč bo dal dediščino svojim sinovom od svoje lastne posesti, da moje ljudstvo ne bo razpršeno, vsak mož iz svoje posesti.‘“ 026 EZE 046 019 Potem me je privedel skozi vhod, ki je bil ob strani velikih vrat, v svete sobe duhovnikov, ki so gledale proti severu, in glej, tam je bil kraj, na dveh straneh proti zahodu. 026 EZE 046 020 Potem mi je rekel: „To je kraj, kjer bodo duhovniki vreli daritev za prestopek in daritev za greh in kjer bodo pekli jedilno daritev; da jih ne bodo nosili ven na skrajni dvor, da bi posvetili ljudstvo.“ 026 EZE 046 021 Potem me je privedel v skrajni dvor in mi storil, da grem mimo štirih vogalov dvora; in glej, na vsakem vogalu dvora je bil dvor. 026 EZE 046 022 Na štirih vogalih dvora so bili dvori združeni iz štiridesetih komolcev dolžine in tridesetih širine. Ti štirje vogali so bili ene mere. 026 EZE 046 023 In tam je bila okoli njih vrsta zgradb, okrog vseh štirih in narejena je bila s kraji za vretje pod vrstami naokrog. 026 EZE 046 024 Potem mi je rekel: „To so kraji tistih, ki vrejo, kjer bodo služabniki hiše vreli klavno daritev ljudstva.“ 026 EZE 047 001 Potem me je ponovno privedel k vratom hiše; in glej, vode so izhajale ven izpod praga hiše proti vzhodu, kajti pročelje hiše je stalo proti vzhodu in vode so prihajale dol izpod desne strani hiše pri južni strani oltarja. 026 EZE 047 002 Potem me je privedel ven, po poti velikih vrat proti severu in me vodil naokrog po zunanji poti, k skrajnim velikim vratom, po poti, ki gleda proti vzhodu in glej, tam so vode iztekale na desni strani. 026 EZE 047 003 In ko je človek, ki je imel v svoji roki vrvico, šel proti vzhodu, je izmeril tisoč komolcev in me privedel skozi vode; vode so bile do gležnjev. 026 EZE 047 004 Ponovno je izmeril tisoč in me privedel skozi vode; vode so bile do kolen. Ponovno je izmeril tisoč in me privedel skozi; vode so bile do ledij. 026 EZE 047 005 Potem je izmeril tisoč; in to je bila reka, ki je nisem mogel prebresti, kajti vode so narasle, vode za plavanje v njih, reka, ki ne more biti prebredena. 026 EZE 047 006 In rekel mi je: „Sin človekov, ali si videl tole?“Potem me je privedel in mi storil, da se vrnem k bregu reke. 026 EZE 047 007 Torej, ko sem se vrnil, glej, na bregu reke je bilo zelo veliko dreves na tej strani in na drugi. 026 EZE 047 008 Potem mi je rekel: „Te vode iztekajo proti vzhodni deželi in gredo dol v puščavo in gredo v morje; katerega vode, ko bodo privedene v morje, bodo ozdravljene. 026 EZE 047 009 In zgodilo se bo, da vsaka stvar, ki živi, ki se giblje, kamor koli bodo prišle reke, bo živela, in tam bo zelo velika množica rib, ker bodo te vode prišle tja, kajti ozdravljene bodo; in vsaka stvar bo živela, kamor prihaja reka. 026 EZE 047 010 In zgodilo se bo, da bodo na njej stali ribiči, od En Gedija celo do En Eglájima; one bodo kraj za razširjanje mrež; njihovih rib bo glede na njihove vrste, kakor rib vélikega morja, izjemno veliko. 026 EZE 047 011 Toda njeni blatni kraji in njena močvirja ne bodo ozdravljena; izročena bodo soli. 026 EZE 047 012 In ob reki, na njenem bregu, na tej strani in na tisti strani, bodo rasla vsa drevesa za hrano, katerih listje ne bo ovenelo niti njihov sad ne bo použit. Rodila bodo nov sad, glede na njegove mesece, ker so njihove vode izvirale iz svetišča in njihov sad bo za hrano in njihovo listje bo za zdravilo.“ 026 EZE 047 013 Tako govori Gospod Bog: „To bo meja, po kateri boste podedovali deželo glede na dvanajst Izraelovih rodov. Jožef bo imel dva deleža. 026 EZE 047 014 In to boste podedovali, tako eden kakor drugi; glede katere sem dvignil svojo roko, da jo izročim vašim očetom, in ta dežela bo padla vam v dediščino. 026 EZE 047 015 In to bo meja dežele proti severni strani, od vélikega morja, pot Hetlóna, kakor gredo ljudje v Cedád; 026 EZE 047 016 Hamát, Beróte, Sibrájim, ki je med mejo Damaska in mejo Hamáta; Hacár Atikon, ki je ob obali Havrána. 026 EZE 047 017 In meja od morja bo Hacár Enán, meja Damaska in severno proti severu in meja Hamáta. In to je severna stran. 026 EZE 047 018 In vzhodno stran boš meril od Havrána in od Damaska in od Gileáda in od dežele Izrael ob Jordanu, od meje k vzhodnemu morju. In to je vzhodna stran. 026 EZE 047 019 In južna stran proti jugu, od Tamára celó k vodam prepira v Kadešu, reka k vélikemu morju. In to je južna stran proti jugu. 026 EZE 047 020 Tudi zahodna stran bo véliko morje od meje, dokler človek ne pride nasproti Hamátu. To je zahodna stran. 026 EZE 047 021 Tako si boste razdelili to deželo glede na Izraelove rodove. 026 EZE 047 022 In zgodilo se bo, da jo boste razdelili z žrebom v dediščino vam in tujcem, ki začasno prebivajo med vami, ki bodo med vami zaplodili otroke in oni vam bodo kakor rojeni v deželi med Izraelovimi otroci; imeli bodo dediščino z vami med Izraelovimi rodovi. 026 EZE 047 023 In zgodilo se bo, da pri rodu, v katerem začasno prebiva tujec, tam mu boste dali njegovo dediščino, “govori Gospod Bog. 026 EZE 048 001 Torej to so imena rodov. Od severnega konca do obale, po poti v Hetlón, kot gre nekdo do Hamáta, Hacár Enána, meje Damaska proti severu, do obale Hamáta; kajti to so njegove strani vzhodno in zahodno; delež za Dan. 026 EZE 048 002 In ob meji Dana, od vzhodne strani do zahodne strani, delež za Aserja. 026 EZE 048 003 In ob meji Aserja, od vzhodne strani, celo do zahodne strani, delež za Neftálija. 026 EZE 048 004 In ob meji Neftálija, od vzhodne strani do zahodne strani, delež za Manáseja. 026 EZE 048 005 In ob meji Manáseja, od vzhodne strani do zahodne strani, delež za Efrájim. 026 EZE 048 006 In ob meji Efrájima, od vzhodne strani, celo do zahodne strani, delež za Rubena. 026 EZE 048 007 In ob meji Rubena, od vzhodne strani do zahodne strani, delež za Juda. 026 EZE 048 008 In ob meji Juda, od vzhodne strani do zahodne strani, bo daritev, ki jo boste darovali petindvajset tisoč trstik po širini in po dolžini kakor enega izmed drugih deležev, od vzhodne strani do zahodne strani, in svetišče bo v njegovi sredi. 026 EZE 048 009 Daritev, ki jo boste darovali Gospodu bo od petindvajset tisoč po dolžini in od deset tisoč po širini. 026 EZE 048 010 In zanje, celó za duhovnike, bo to sveta daritev; proti severu petindvajset tisoč po dolžini in proti zahodu deset tisoč po širini in proti vzhodu deset tisoč po širini in proti jugu petindvajset tisoč po dolžini; in svetišče Gospoda bo v njegovi sredi. 026 EZE 048 011 To bo za duhovnike, ki so posvečeni izmed Cadókovih sinov; ki so se držali moje zadolžitve, ki niso zašli, ko so Izraelovi otroci zašli, kakor so zašli Lévijevci. 026 EZE 048 012 In ta daritev dežele, ki je darovana, jim bo najsvetejša stvar ob meji Lévijevcev. 026 EZE 048 013 In nasproti meji duhovnikov bodo Lévijevci imeli petindvajset tisoč po dolžini in deset tisoč po širini; vsa dolžina bo petindvajset tisoč in širina deset tisoč. 026 EZE 048 014 In od tega ne bodo prodali niti zamenjali niti odtujili prvih sadov dežele, kajti to je sveto Gospodu. 026 EZE 048 015 In pet tisoč, ki preostanejo po širini, nasproti petindvajset tisočem, bo oskrunjen kraj za mesto, za prebivanje in za predmestja; in mesto bo v njegovi sredi. 026 EZE 048 016 In to bodo njegove mere; severna stran štiri tisoč petsto in južna stran štiri tisoč petsto in na vzhodni strani štiri tisoč petsto in zahodna stran štiri tisoč petsto. 026 EZE 048 017 In predmestja mesta bo proti severu dvesto petdeset in proti jugu dvesto petdeset in proti vzhodu dvesto petdeset in proti zahodu dvesto petdeset. 026 EZE 048 018 In preostanek v dolžini nasproti daritve svetega deleža bo deset tisoč proti vzhodu in deset tisoč proti zahodu, in to bo nasproti daritve svetega deleža; njegov donos bo za hrano tistim, ki služijo mestu. 026 EZE 048 019 In tisti, ki služijo mestu, mu bodo služili izmed vseh Izraelovih rodov. 026 EZE 048 020 Vseh daritev bo petindvajset tisoč krat petindvajset tisoč. Darovali boste štirioglato sveto daritev z mestno posestjo. 026 EZE 048 021 In preostanek bo za princa na eni strani in na drugi od svete daritve in od mestne posesti nasproti petindvajset tisočim od daritve proti vzhodni meji in zahodno, nasproti petindvajset tisočim proti zahodni meji, nasproti deležem za princa. To bo sveta daritev in svetišče hiše bo v njegovi sredi. 026 EZE 048 022 Poleg tega od posesti Lévijevcev in od mestne posesti, ki je v sredi tega, kar pripada princu, med Judovo mejo in Benjaminovo mejo, bo za princa. 026 EZE 048 023 Glede preostanka rodov od vzhodne strani do zahodne strani bo imel delež Benjamin. 026 EZE 048 024 In ob Benjaminovi meji, od vzhodne strani do zahodne strani, bo imel delež Simeon. 026 EZE 048 025 In ob Simeonovi meji, od vzhodne strani do zahodne strani, Isahárjev delež. 026 EZE 048 026 In ob Isahárjevi meji, od vzhodne strani do zahodne strani, Zábulonov delež. 026 EZE 048 027 In ob Zábulonovi meji, od vzhodne strani do zahodne strani, Gadov delež. 026 EZE 048 028 In ob Gadovi meji, pri južni strani proti jugu, bo meja celo od Tamára do vodá prepira v Kadešu in do reke proti vélikemu morju. 026 EZE 048 029 To je dežela, ki jo boste razdelili z žrebom Izraelovim rodovom za dediščino in to so njihovi deleži, “govori Gospod Bog. 026 EZE 048 030 In to so izhodi iz mesta na severni strani, štiri tisoč petsto mer. 026 EZE 048 031 In velika vrata mesta bodo po imenih Izraelovih rodov; troje velikih vrat proti severu: ena Rubenova velika vrata, ena Judova velika vrata, ena Lévijeva velika vrata. 026 EZE 048 032 In pri vzhodni strani štiri tisoč petsto; in troje velikih vrat: in ena Jožefova velika vrata, ena Benjaminova velika vrata, ena Danova velika vrata. 026 EZE 048 033 In pri južni strani štiri tisoč petsto mer; in troje velikih vrat: ena Simeonova velika vrata, ena Isahárjeva velika vrata, ena Zábulonova velika vrata. 026 EZE 048 034 Pri zahodni strani štiri tisoč petsto, z njihovimi tremi velikimi vrati: ena Gadova velika vrata, ena Aserjeva velika vrata, ena Neftálijeva velika vrata. 026 EZE 048 035 Naokoli je bilo osemnajst tisoč mer. Ime mesta bo od tega dne: Gospod je tam. # # BOOK 027 DAN Daniel Daniel 027 DAN 001 001 V tretjem letu kraljevanja Judovega kralja Jojakíma, je prišel babilonski kralj Nebukadnezar iz Babilona do Jeruzalema in ga oblegal. 027 DAN 001 002 Gospod je Judovega kralja Jojakíma izročil v njegovo roko, z delom posod iz Božje hiše, ki jih je odnesel v deželo Šinár, k hiši svojega Boga in posode je prinesel v zakladno hišo svojega boga. 027 DAN 001 003 Kralj je spregovoril Ašpenázu, gospodarju svojih evnuhov, da naj privede nekatere izmed Izraelovih otrok, izmed kraljevega potomstva in izmed princev, 027 DAN 001 004 otroke na katerih ni bilo madeža, temveč lepega videza in spretne v vsej modrosti in bistroumne v spoznanju in razumevanju znanosti in takšne, ki imajo v sebi zmožnost stati v kraljevi palači in katere bi lahko učili znanja in jezika Kaldejcev. 027 DAN 001 005 Kralj jim je določil dnevno preskrbo kraljeve hrane in od vina, ki ga je pil. Tako jih je hranil tri leta, da bi ob njihovem izteku lahko stali pred kraljem. 027 DAN 001 006 Torej med temi so bili izmed Judovih otrok Daniel, Hananjá, Mišaél in Azarjá, 027 DAN 001 007 katerim je princ evnuhov dal imena, kajti Danielu je dal ime Beltšacár, Hananjáju Šadráh, Mišaélu Mešáh in Azarjáju Abéd Negó. 027 DAN 001 008 Toda Daniel se je v svojem srcu namenil, da se ne bi omadeževal z deležem kraljeve hrane niti z vinom, katerega je ta pil, zatorej je od princa evnuhov prosil, da se mu ne bi bilo treba omadeževati. 027 DAN 001 009 Torej Bog je Daniela privedel v naklonjenost in nežno prijaznost s princem evnuhov. 027 DAN 001 010 Princ evnuhov je Danielu rekel: „Bojim se svojega gospoda kralja, ki vam je določil vašo hrano in vašo pijačo, kajti zakaj bi videl vaša obličja videti slabša kakor od otrok, ki so iz vaše vrste? Potem bi mene prisilili ogrožati mojo glavo kralju.“ 027 DAN 001 011 Potem je Daniel rekel Melzarju, katerega je princ evnuhov postavil nad Daniela, Hananjá, Mišaéla in Azarjá: 027 DAN 001 012 „Potrdi svojim služabnikom, rotim te, deset dni, in naj nam dajo za jesti rastlinsko hrano in vodo za pitje. 027 DAN 001 013 Potem naj bodo naša obličja ogledana pred teboj in obličje otrok, ki jedo od deleža kraljeve hrane, in kakor vidiš, postopaj s svojimi služabniki.“ 027 DAN 001 014 Tako se je ta strinjal z njimi v tej zadevi in jim potrdil deset dni. 027 DAN 001 015 Ob koncu desetih dni so bila njihova obličja videti svetlejša in obilnejša kakor od vseh otrok, ki so jedli od deleža kraljeve hrane. 027 DAN 001 016 Potem je Melzar odvzel delež njihove hrane in vino, ki naj bi ga pili in jim dajal rastlinsko hrano. 027 DAN 001 017 Glede teh štirih otrok, jim je Bog dal znanje in spretnost v vsem učenju in modrosti. Daniel je imel razumevanje o vseh videnjih in sanjah. 027 DAN 001 018 Torej ob koncu dni, o katerih je kralj rekel, da naj jih privede, jih je potem princ evnuhov privedel pred Nebukadnezarja. 027 DAN 001 019 Kralj se je z njimi pogovarjal in med njimi vsemi ni našel nikogar podobnega Danielu, Hananjáju, Mišaélu in Azarjáju. Zato so stali pred kraljem. 027 DAN 001 020 V vseh vrstah modrosti in razumevanja, ki jih je kralj poizvedel od njih, jih je našel desetkrat boljše od vseh čarovnikov in astrologov, ki so bili v vsem njegovem območju. 027 DAN 001 021 Daniel je ostal celó do prvega leta kralja Kira. 027 DAN 002 001 V drugem letu kraljevanja Nebukadnezarja je Nebukadnezar sanjal sanje, s čimer je bil njegov duh vznemirjen in njegovo spanje se je ločilo od njega. 027 DAN 002 002 Potem je kralj zapovedal, da pokličejo čarovnike, astrologe, čarodeje in Kaldejce, da kralju razodenejo njegove sanje. Tako so prišli in stali pred kraljem. 027 DAN 002 003 Kralj jim je rekel: „Sanjal sem sanje in moj duh je bil vznemirjen, da bi razumel sanje.“ 027 DAN 002 004 Potem so Kaldejci spregovorili kralju po sirsko: „Oh kralj, živi na veke. Povej svojim služabnikom sanje, mi pa bomo razodeli pomen.“ 027 DAN 002 005 Kralj je odgovoril in Kaldejcem rekel: „Ta beseda je odšla od mene. Če mi ne boste razložili sanj, z njihovo razlago, boste razrezani na koščke, vaše hiše pa bodo narejene za gnojišče. 027 DAN 002 006 Toda če mi boste razodeli sanje in njihov pomen, boste od mene prejeli darila in nagrade in veliko čast. Zatorej mi razodenite sanje in njihov pomen.“ 027 DAN 002 007 Ponovno so odgovorili in rekli: „Naj kralj pove svojim služabnikom sanje, mi pa bomo razodeli njihov pomen.“ 027 DAN 002 008 Kralj je odgovoril in rekel: „Zagotovo vem, da hočete pridobiti čas, ker ste videli, da je beseda odšla od mene. 027 DAN 002 009 Toda če mi ne boste razodeli sanj, je za vas samo en odlok, kajti pripravili ste lažnive in izprijene besede, da jih govorite pred menoj, dokler čas ne bo spremenjen. Zato mi povejte sanje in vedel bom, da mi lahko razodenete njihovo razlago.“ 027 DAN 002 010 Kaldejci so pred kraljem odgovorili in rekli: „Na zemlji ni človeka, ki lahko razodene kraljevo zadevo. Zatorej tukaj ni kralja, gospodarja niti vladarja, ki bi zahteval takšno besedo pri kateremkoli čarovniku ali astrologu ali Kaldejcu. 027 DAN 002 011 In to je redka stvar, ki jo kralj zahteva in nikogar drugega ni, ki lahko to razodene pred kraljem, razen bogov, katerih prebivališče ni z mesom.“ 027 DAN 002 012 Zaradi tega razloga je bil kralj jezen in zelo besen in ukazal, da uničijo vse modre babilonske može. 027 DAN 002 013 Odlok je odšel naprej, da bodo modri možje umorjeni, in iskali so Daniela in njegove tovariše, da bi bili umorjeni. 027 DAN 002 014 Potem je Daniel z nasvetom in preudarnostjo odgovoril Arjóhu, poveljniku kraljeve straže, ki je odšel, da umori modre babilonske može. 027 DAN 002 015 Odgovoril je in kraljevemu poveljniku Arjóhu rekel: „Zakaj je kraljevi odlok tako nagel?“Potem je Arjóh stvar razložil Danielu. 027 DAN 002 016 Potem je Daniel vstopil in želel od kralja, da naj mu da čas in da bo on kralju prikazal razlago. 027 DAN 002 017 Potem je Daniel odšel k svoji hiši in stvar razodel Hananjáju, Mišaélu in Azarjáju, svojim družabnikom, 027 DAN 002 018 da bi glede te skrivnosti želeli milosti od Boga nebes; da se Daniel in njegovi tovariši ne bi pogubili z ostalimi modrimi babilonskimi možmi. 027 DAN 002 019 Potem je bila Danielu skrivnost razodeta v nočnem videnju. Potem je Daniel blagoslovil Boga nebes. 027 DAN 002 020 Daniel je odgovoril in rekel: „Blagoslovljeno bodi ime Boga na veke vekov, kajti modrost in moč sta njegovi 027 DAN 002 021 in on spreminja čase ter obdobja. Odstranja kralje in postavlja kralje. Daje modrost modrim in spoznanje tistim, ki poznajo razumevanje. 027 DAN 002 022 Razodeva globoke in skrite stvari, ve kaj je v temi in razsvetljenje prebiva z njim. 027 DAN 002 023 Zahvaljujem se ti in te hvalim, oh ti Bog mojih očetov, ki si mi dal modrost in moč in si mi sedaj razodel kar smo želeli od tebe, kajti sedaj si nam razodel kraljevo zadevo.“ 027 DAN 002 024 Zato je Daniel odšel k Arjóhu, kateremu je kralj odredil, da uniči modre babilonske može. Odšel je in mu takole rekel: „Ne uniči modrih babilonskih mož, privedi me pred kralja in kralju bom prikazal razlago.“ 027 DAN 002 025 Potem je Arjóh Daniela v naglici privedel pred kralja in mu rekel takole: „Našel sem moža izmed Judovih ujetnikov, ki bo kralju dal spoznati razlago.“ 027 DAN 002 026 Kralj je odgovoril in rekel Danielu, čigar ime je bilo Beltšacár: „Ali si mi zmožen razglasiti sanje, ki sem jih videl in njihovo razlago?“ 027 DAN 002 027 Daniel je v prisotnosti kralja odgovoril in rekel: „Skrivnost, ki jo je kralj zahteval, modri možje, astrologi, čarovniki, napovedovalci usode, kralju ne morejo razodeti, 027 DAN 002 028 toda Bog je v nebesih, ki razodeva skrivnosti in daje spoznati kralju Nebukadnezarju kaj bo v zadnjih dneh. Tvoje sanje in videnja tvoje glave na tvoji postelji so ta. 027 DAN 002 029 Kar se tebe tiče, oh kralj, tvoje misli so prišle v tvoj um na tvoji postelji, kaj se bo odslej zgodilo, in on, ki razodeva skrivnosti, ti daje spoznati kaj se bo zgodilo. 027 DAN 002 030 Toda kar se mene tiče, mi ta skrivnost ni bila razodeta zaradi kakršnekoli modrosti, ki bi jo imel več kakor katerikoli živeči, temveč zaradi tistih, ki bodo dali spoznati razlago kralju in da boš lahko poznal misli svojega srca. 027 DAN 002 031 Ti, oh kralj, si videl in ogledoval veliko podobo. Ta velika podoba, katere sijaj je bil odličen, je stala pred teboj in njena oblika je bila strašna. 027 DAN 002 032 Glava te podobe je bila iz čistega zlata, njene prsi in njeni lakti iz srebra, njen trebuh in njena stegna iz brona, 027 DAN 002 033 njene noge iz železa, njena stopala deloma iz železa, deloma pa iz ila. 027 DAN 002 034 Gledal si dokler ni bil brez rok izklesan kamen, ki je zadel podobo v njena stopala, ki so bila iz železa in ila in jih zlomil na koščke. 027 DAN 002 035 Potem so bili železo, il, bron, srebro in zlato skupaj zlomljeni na koščke in postali kakor pleve na poletnem mlatišču, in veter jih je odnesel, da zanje ni bilo najti nobenega prostora. Kamen, ki je zadel podobo, pa je postal velika gora in napolnil celotno zemljo. 027 DAN 002 036 To so sanje in njihovo razlago bomo povedali pred kraljem. 027 DAN 002 037 Ti, oh kralj, si kralj kraljev, kajti Bog nebes ti je dal kraljestvo, oblast, moč in slavo. 027 DAN 002 038 Kjerkoli prebivajo človeški otroci, je v tvojo roko dal živali polja in perjad neba in te naredil vladarja nad njimi vsemi. Ti si ta glava iz zlata. 027 DAN 002 039 Za teboj bo vstalo drugo kraljestvo, slabše od tvojega in še eno, tretje kraljestvo iz brona, ki bo vladalo nad celotno zemljo. 027 DAN 002 040 Četrto kraljestvo bo čvrsto kakor železo, ker kakor železo zlomi na koščke in podjarmi vse stvari, in kakor železo, ki zlomi vse te, bo to razbito na koščke in poškodovano. 027 DAN 002 041 Kakor si videl stopala in prste, delno iz lončarjevega ila in delno iz železa, bo kraljestvo razdeljeno, toda v njem bo moč železa, ker si videl železo pomešano z blatnim ilom. 027 DAN 002 042 In kakor so bili prsti stopal deloma iz železa in deloma iz ila, tako bo kraljestvo delno močno in delno zlomljeno. 027 DAN 002 043 Kakor si videl železo, pomešano z blatnim ilom, tako se bodo mešali med seboj s človeškim semenom, toda ne bodo zvesti drug drugemu, celó kakor železo ni pomešano z ilom. 027 DAN 002 044 V dneh teh kraljev bo Bog nebes vzpostavil kraljestvo, ki ne bo nikoli uničeno. In kraljestvo ne bo ostalo drugemu ljudstvu, temveč bo zlomilo na koščke in požrlo vsa ta kraljestva, to pa bo obstalo na veke. 027 DAN 002 045 Ker si videl, da je bil kamen brez rok izklesan iz gore in da je ta zlomil na koščke železo, bron, ilo, srebro in zlato; véliki Bog je dal spoznati kralju kaj se bo odslej zgodilo. Sanje so zanesljive in njihova razlaga nedvoumna.“ 027 DAN 002 046 Potem je kralj Nebukadnezar padel na svoj obraz, oboževal Daniela in zapovedal, da mu morajo darovati daritev in prijetne dišave. 027 DAN 002 047 Kralj je Danielu odgovoril in rekel: „Resnično je to, da je vaš Bog Bog bogov in gospod kraljev in [ta], ki razodeva skrivnosti, glede na to, da si lahko razodel to skrivnost.“ 027 DAN 002 048 Potem je kralj Daniela naredil za velikega moža in mu dal mnoga sijajna darila in ga naredil vladarja nad celotno provinco Babilon in glavnega izmed voditeljev nad vsemi modrimi možmi Babilona. 027 DAN 002 049 Potem je Daniel prosil kralja in ta je postavil Šadráha, Mešáha in Abéd Negója nad zadeve babilonske province, toda Daniel je sedel pri kraljevih velikih vratih. 027 DAN 003 001 Kralj Nebukadnezar je naredil podobo iz zlata, katere višina je bila šestdeset komolcev, njena širina pa šest komolcev. Postavil jo je na ravnini Dura v provinci Babilon. 027 DAN 003 002 Potem je kralj Nebukadnezar poslal, da zbere skupaj prince, voditelje in poveljnike, sodnike, zakladnike, svetovalce, šerife in vse vladarje provinc, da pridejo k posvetitvi podobe, ki jo je postavil kralj Nebukadnezar. 027 DAN 003 003 Potem so bili princi, voditelji in poveljniki, sodniki, zakladniki, svetovalci, šerifi in vsi vladarji provinc zbrani skupaj k posvetitvi podobe, ki jo je postavil kralj Nebukadnezar in stali pred podobo, ki jo je postavil kralj Nebukadnezar. 027 DAN 003 004 Potem je glasnik naglas zavpil: „Vam je to zapovedano, oh ljudstvo, narodi in jeziki, 027 DAN 003 005 da kadar zaslišite zvok kornéta, flavte, harfe, pozavne, plunke, citer in vseh vrst glasbe, padite dol in obožujte zlato podobo, ki jo je postavil kralj Nebukadnezar. 027 DAN 003 006 Kdorkoli ne pade dol in ne obožuje, bo isto uro vržen v sredo goreče ognjene talilne peči.“ 027 DAN 003 007 Zatorej ob tistem času, ko je vse ljudstvo zaslišalo zvok kornéta, flavte, harfe, pozavne, plunke in vseh vrst glasbe, so vsa ljudstva, narodi in jeziki padli dol in oboževali zlato podobo, ki jo je postavil kralj Nebukadnezar. 027 DAN 003 008 Zaradi česar so se ob tistem času približali neki Kaldejci in obtožili Jude. 027 DAN 003 009 Spregovorili so in rekli kralju Nebukadnezarju: „Oh kralj, živi na veke. 027 DAN 003 010 Ti, oh kralj, si izdal odlok, da naj vsak človek, ki bo zaslišal glas kornéta, flavte, harfe, pozavne, plunke in citer in vseh vrst glasbe, pade dol in obožuje zlato podobo. 027 DAN 003 011 Kdorkoli pa ne pade dol in ne obožuje, ta bo vržen v sredo goreče ognjene talilne peči. 027 DAN 003 012 Tam so nekateri Judje, ki si jih postavil nad zadeve babilonske province: Šadráh, Mešáh in Abéd Negó. Ti možje, oh kralj, te niso upoštevali. Ne služijo tvojim bogovom niti ne obožujejo zlate podobe, ki si jo ti postavil.“ 027 DAN 003 013 Potem je Nebukadnezar v svoji besnosti in razjarjenosti zapovedal, da privedejo Šadráha, Mešáha in Abéd Negója. Potem so te može privedli pred kralja. 027 DAN 003 014 Nebukadnezar je spregovoril in jim rekel: „ Je to res, oh Šadráh, Mešáh in Abéd Negój, [da] ne služite mojim bogovom niti ne obožujete zlate podobe, ki sem jo postavil? 027 DAN 003 015 Torej če ste pripravljeni, da kadar zaslišite zvok kornéta, flavte, harfe, pozavne, plunke in citer in vse vrste glasbe, padete dol in obožujete podobo, ki sem jo naredil; dobro. Toda če je ne obožujete, boste isto uro vrženi v sredo goreče ognjene talilne peči, in kdo je tisti Bog, ki vas bo osvobodil iz mojih rok?“ 027 DAN 003 016 Šadráh, Mešáh in Abéd Negó so odgovorili in kralju rekli: „Oh Nebukadnezar, mi ni smo zaskrbljeni, da ti odgovorimo v tej zadevi. 027 DAN 003 017 Če bo temu tako, naš Bog, kateremu služimo, nas je zmožen osvoboditi pred gorečo ognjeno talilno pečjo in on nas bo osvobodil iz tvoje roke, oh kralj. 027 DAN 003 018 Toda če ne, bodi to znano tebi, oh kralj, da ne bomo služili tvojim bogovom niti oboževali zlate podobe, ki si jo postavil.“ 027 DAN 003 019 Potem je bil Nebukadnezar poln razjarjenosti in videz njegovega obličja je bil spremenjen napram Šadráhu, Mešáhu in Abéd Negóju. Zatorej je spregovoril in zapovedal, da naj talilno peč sedemkrat bolj segrejejo, kot je bila običajno segreta. 027 DAN 003 020 Zapovedal je najmočnejšim možem, ki so bili v njegovi vojski, da zvežejo Šadráha, Mešáha in Abéd Negója ter, da jih vržejo v gorečo ognjeno talilno peč. 027 DAN 003 021 Potem so bili ti možje zvezani v njihovih plaščih, njihovih hlačah in njihovih klobukih in drugih njihovih oblačilih in vrženi so bili v sredo goreče ognjene talilne peči. 027 DAN 003 022 Torej, ker je bila kraljeva zapoved nujna in talilna peč izjemno vroča, je plamen ognja usmrtil tiste može, ki so vzdignili Šadráha, Mešáha in Abéd Negója. 027 DAN 003 023 Ti trije možje, Šadráh, Mešáh in Abéd Negó so zvezani padli dol v sredo goreče ognjene talilne peči. 027 DAN 003 024 Potem je bil kralj Nebukadnezar osupel, v naglici vstal in spregovoril ter svojim svetovalcem rekel: „Mar nismo v sredo ognja vrgli tri zvezane može?“Odgovorili so in rekli kralju: „Resnica, oh kralj.“ 027 DAN 003 025 Ta je odgovoril in rekel: „Glejte, vidim štiri razvezane može, ki hodijo v sredi ognja in nimajo nobene poškodbe, oblika četrtega pa je podobna Božjemu Sinu.“ 027 DAN 003 026 Potem se je Nebukadnezar približal odprtini goreče ognjene talilne peči in spregovoril ter rekel: „Šadráh, Mešáh in Abéd Negó, vi služabniki najvišjega Boga, pojdite ven in pridite sem.“Potem so Šadráh, Mešáh in Abéd Negó prišli naprej iz srede ognja. 027 DAN 003 027 Princi, voditelji, poveljniki in kraljevi svetovalci, ki so bili zbrani skupaj, so videli te može nad čigar telesi ogenj ni imel nobene oblasti, niti las njihove glave ni bil osmojen, niti njihovi plašči niso bili spremenjeni, niti nanje ni prešel vonj ognja. 027 DAN 003 028 Potem je Nebukadnezar spregovoril in rekel: „Blagoslovljen bodi Bog Šadráha, Mešáha in Abéd Negója, ki je poslal svojega angela in rešil svoje služabnike, ki so zaupali vanj in spremenili kraljevo besedo in predali svoja telesa, da ne bi služili niti oboževali kateregakoli boga, razen svojega lastnega Boga. 027 DAN 003 029 Zato izdajam odlok: ‚Da bo vsako ljudstvo, narod in jezik, ki spregovori karkoli neprimernega zoper Boga Šadráha, Mešáha in Abéd Negója, razrezano na koščke in njihove hiše bodo narejene za gnojišče, zato ker ni drugega Boga, ki lahko reši na ta način.‘“ 027 DAN 003 030 Potem je kralj povišal Šadráha, Mešáha in Abéd Negója v provinci Babilon. 027 DAN 004 001 Kralj Nebukadnezar vsem ljudstvom, narodom in jezikom, ki prebivajo po vsej zemlji: „Mir naj se vam pomnoži. 027 DAN 004 002 Zdelo se mi je dobro pokazati [preroška] znamenja in čudeže, ki jih je vzvišeni Bog izvršil napram meni. 027 DAN 004 003 Kako velika so njegova [preroška] znamenja! In kako mogočni so njegovi čudeži! Njegovo kraljestvo je večno kraljestvo in njegovo gospostvo je od roda do roda. 027 DAN 004 004 Jaz, Nebukadnezar, sem bil pri počitku v svoji hiši in uspešen v svoji palači. 027 DAN 004 005 Videl sem sanje, ki so me prestrašile in misli na moji postelji in videnja moje glave so me vznemirila. 027 DAN 004 006 Zatorej sem izdal odlok, da privedejo predme vse modre može Babilona, da bi mi lahko dali spoznati razlago sanj. 027 DAN 004 007 Potem so vstopili čarovniki, astrologi, Kaldejci in napovedovalci usode, in pred njimi sem jim povedal sanje, toda niso mi mogli razglasiti njihove razlage. 027 DAN 004 008 Toda na koncu je prišel predme Daniel, katerega ime je bilo Beltšacár, glede na ime mojega boga in v katerem je duh svetih bogov. Pred njim sem povedal sanje, rekoč: 027 DAN 004 009 ‚Oh Beltšacár, gospodar čarovnikov, ker vem, da je v tebi duh svetih bogov in da te nobena skrivnost ne vznemirja, mi povej videnja mojih sanj, ki sem jih videl in njihovo razlago.‘ 027 DAN 004 010 Takšna so bila videnja moje glave na moji postelji. Videl sem in glej drevo [je bilo] sredi zemlje in njegova višina je bila velika. 027 DAN 004 011 Drevo je raslo in bilo močno in njegova višina je segala do neba in njegovo vidno polje do konca vse zemlje. 027 DAN 004 012 Njegovo listje je bilo lepo in njegovega sadu obilo in na njem je bilo hrane za vse. Živali polja so pod njim imele senco in perjad neba je prebivala v njegovih vejah in vse meso je bilo od njega nahranjeno. 027 DAN 004 013 Videl sem v videnjih svoje glave na svoji postelji in glej, stražar in sveti je prišel dol z neba. 027 DAN 004 014 Glasno je zavpil in rekel takole: ‚Posekajte drevo in odrežite njegove veje, otresite listje in raztresite njegov sad. Naj gredo živali proč izpod njega in perjad od njegovih mladik, 027 DAN 004 015 kljub temu pa pustite štor njegovih korenin v zemlji, celo v okovu iz železa in brona, v nežni travi polja in ta naj bo omočen z roso neba in njegov delež naj bo z živalmi na zemeljski travi. 027 DAN 004 016 Naj bo njegovo srce spremenjeno od človeškega in naj mu bo dano živalsko srce, in nad njim naj mine sedem dob. 027 DAN 004 017 Ta stvar je po odloku stražarjev in zahteva po besedi tvojih svetih, z namenom, da bodo živi lahko spoznali, da Najvišji vlada v kraljestvu ljudi in ga daje komur hoče in postavi nadenj najnižjega izmed ljudi. 027 DAN 004 018 Te sanje sem jaz, kralj Nebukadnezar, videl. Torej ti, oh Beltšacár, razglasi njihovo razlago, ker vsi modri ljudje mojega kraljestva niso zmožni, da bi mi dali spoznati razlago, toda ti si zmožen, kajti duh svetih bogov je v tebi.‘“ 027 DAN 004 019 Potem je bil Daniel, katerega ime je bilo Beltšacár, za eno uro osupel in njegove misli so ga vznemirile. Kralj je spregovoril in rekel: „Beltšacár, ne pusti, da bi te sanje ali njihova razlaga vznemirile.“Beltšacár je odgovoril in rekel: „Moj gospod, sanje naj bodo njim, ki te sovražijo in njihova razlaga tvojim sovražnikom. 027 DAN 004 020 Drevo, ki si ga videl, ki je raslo in je bilo močno, katerega višina je segla do neba in katerega vidno polje je po vsej zemlji, 027 DAN 004 021 katerega listje je bilo lepo in njegov sad obilen in je bilo na njem hrane za vse, pod katerim so prebivale živali polja in na čigar vejah je imela perjad neba svoje prebivališče. 027 DAN 004 022 To si ti, oh kralj, ki si zrasel in postal močan, kajti tvoja veličina je zrasla in sega do neba in tvoje gospostvo do konca zemlje. 027 DAN 004 023 Medtem ko je kralj videl stražarja in svetega prihajati dol z neba in reči: ‚Posekajte drevo in ga uničite, vendar od njega pustite v zemlji štor s koreninami, celo z okovom iz železa in brona, v nežni travi polja; in naj bo ta omočen z roso neba in njegov delež naj bo z živalmi polja, dokler nad njim ne mine sedem dob.‘ 027 DAN 004 024 To je razlaga, oh kralj in to je odlok Najvišjega, ki je prišel nad mojega gospoda kralja, 027 DAN 004 025 da te bodo pregnali od ljudi in tvoje prebivališče bo z živalmi polja in pripravili te bodo, da boš jedel travo kakor voli in močili te bodo z roso neba in sedem dob bo prešlo nad teboj, dokler ne spoznaš, da Najvišji vlada v kraljestvu ljudi in ga daje komurkoli on hoče. 027 DAN 004 026 In z ozirom na to so zapovedali, da pustijo štor od drevesnih korenin; tvoje kraljestvo bo zagotovo pripadlo tebi, potem ko boš spoznal, da nebesa vladajo. 027 DAN 004 027 Zatorej, oh kralj, naj ti bo moj nasvet sprejemljiv in svoje grehe zlomi s pravičnostjo in svoje krivičnosti z izkazovanjem usmiljenja revnim; če bi to lahko bilo podaljšanje tvoje umirjenosti.‘“ 027 DAN 004 028 Vse to je prišlo nad kralja Nebukadnezarja. 027 DAN 004 029 Ob koncu dvanajstih mesecev je hodil v palači babilonskega kraljestva. 027 DAN 004 030 Kralj je spregovoril in rekel: „Ali ni to veliki Babilon, ki sem ga jaz zgradil za hišo kraljestva po moči svoje oblasti in za čast svojega veličanstva?“ 027 DAN 004 031 Medtem ko je bila beseda v kraljevih ustih je padel glas z neba, rekoč: „Oh kralj Nebukadnezar, tebi je govorjeno: ‚Kraljestvo je odšlo od tebe. 027 DAN 004 032 Pregnali te bodo od ljudi in tvoje prebivališče bo z živalmi polja. Prisilili te bodo, da boš jedel travo kakor voli in sedem dob bo prešlo nad teboj, dokler ne spoznaš, da Najvišji vlada v kraljestvu ljudi in ga daje komurkoli on hoče.‘“ 027 DAN 004 033 To isto uro je bila stvar nad Nebukadnezarjem izpolnjena. Pregnan je bil od ljudi, jedel travo kakor voli in njegovo telo je bilo omočeno z roso z neba, dokler njegovi lasje niso zrasli kakor orlovo perje in njegovi nohti kakor ptičji kremplji. 027 DAN 004 034 „In ob koncu dni sem jaz, Nebukadnezar, povzdignil svoje oči k nebu in moje razumevanje se je vrnilo k meni in blagoslovil sem Najvišjega in hvalil in častil njega, ki živi na veke, katerega gospostvo je večno gospostvo in njegovo kraljestvo je od roda do roda, 027 DAN 004 035 in vsi prebivalci zemlje so smatrani kakor nič in on dela glede na svojo voljo v vojski nebes in med prebivalci zemlje, in nihče ne more zadržati njegove roke ali mu reči: ‚Kaj počneš?‘ 027 DAN 004 036 Ob istem času se je moj razum vrnil k meni in zaradi slave mojega kraljestva sta se moja čast in moj sijaj vrnila k meni in moji svetovalci in moji velikaši so me poiskali, jaz pa sem bil utrjen v svojem kraljestvu in dodano mi je bilo odlično veličanstvo. 027 DAN 004 037 Sedaj jaz, Nebukadnezar, hvalim in povzdigujem in častim Kralja nebes. Vsa njegova dela so resnična in njegove poti sodba, tiste pa, ki hodijo v ponosu, je zmožen ponižati.‘“ 027 DAN 005 001 Kralj Belšacár je priredil veliko zabavo svojim tisoč velikašem in pil vino pred tisočimi. 027 DAN 005 002 Medtem ko je Belšacár okušal vino, je zapovedal, da prinesejo zlate in srebrne posode, ki jih je njegov oče Nebukadnezar odnesel iz templja, ki je bil v Jeruzalemu, da bi kralj in njegovi princi, njegove žene in njegove priležnice lahko pili iz njih. 027 DAN 005 003 Potem so prinesli zlate posode, ki so bile odnešene iz templja Božje hiše, ki je bil v Jeruzalemu; in kralj, njegovi princi, njegove žene in njegove priležnice so pili iz njih. 027 DAN 005 004 Pili so vino in hvalili bogove iz zlata in iz srebra, iz brona, iz železa, iz lesa in iz kamna. 027 DAN 005 005 V isti uri so prišli prsti človeške roke in pisali nasproti svečniku na zidnem ometu kraljeve palače, in kralj je zagledal del roke, ki je pisala. 027 DAN 005 006 Potem je bilo kraljevo obličje spremenjeno in njegove misli so ga vznemirile, tako da so bili sklepi njegovih ledij mlahavi in njegova kolena so udarjala druga ob drugo. 027 DAN 005 007 Kralj je glasno zaklical, da pripeljejo astrologe, Kaldejce in napovedovalce usode. In kralj je spregovoril in rekel modrim možem iz Babilona: „Kdorkoli bo prebral to pisanje in mi pokazal njegovo razlago, bo oblečen v škrlat in okoli svojega vratu bo imel verižico iz zlata in bo tretji vladar v kraljestvu.“ 027 DAN 005 008 Potem so vstopili vsi kraljevi modri možje, toda niso mogli prebrati pisanja niti kralju razglasiti njegove razlage. 027 DAN 005 009 Potem je bil kralj Belšacár silno vznemirjen in njegovo obličje na njem je bilo spremenjeno in njegovi velikaši so bili osupli. 027 DAN 005 010 Torej kraljica je zaradi razloga besed kralja in njegovih velikašev prišla v hišo gostije in kraljica je spregovorila ter rekla: „Oh kralj, živi na veke. Naj te tvoje misli ne vznemirjajo niti naj tvoje obličje ne bo spremenjeno. 027 DAN 005 011 V tvojem kraljestvu je mož, v katerem je duh svetih bogov in v dneh tvojega očeta je bilo v njem najti razsvetljenje, razumevanje in modrost, podobno modrosti bogov; katerega je kralj Nebukadnezar, tvoj oče, kralj, pravim, tvoj oče, postavil za gospodarja čarovnikov, astrologov, Kaldejcev in napovedovalcev usode; 027 DAN 005 012 ker se je v tem istem Danielu, katerega je kralj poimenoval Beltšacár, našel odličen duh, spoznanje, razumevanje sanj, naznanjanje težkih razsodb in razreševanje dvomov. Naj bo torej Daniel poklican in pokazal bo razlago.“ 027 DAN 005 013 Potem je bil Daniel priveden pred kralja. In kralj je spregovoril ter Danielu rekel: „ Ali si ti tisti Daniel, ki si izmed otrok Judovega ujetništva, katere je kralj, moj oče, privedel iz Judeje? 027 DAN 005 014 O tebi sem slišal celo, da je v tebi duh bogov in da je v tebi najti razsvetljenje, razumevanje in odlično modrost. 027 DAN 005 015 Sedaj so bili predme privedeni modri možje, astrologi, da bi prebrali to pisanje in mi dali spoznati njegovo razlago, toda niso mogli pokazati razlage stvari. 027 DAN 005 016 O tebi pa sem slišal, da lahko daješ razlage in razrešuješ dvome. Torej če lahko prebereš pisanje in mi razglasiš njegov pomen, potem boš oblečen s škrlatom in okoli svojega vratu boš imel zlato verižico in boš tretji vladar v kraljestvu.“ 027 DAN 005 017 Potem je Daniel odgovoril in pred kraljem rekel: „Naj tvoja darila [ostanejo] tebi in svoje nagrade daj drugemu; kljub temu bom kralju prebral pisanje in mu dal spoznati razlago. 027 DAN 005 018 Ti, oh kralj. Najvišji Bog je dal tvojemu očetu Nebukadnezarju kraljestvo, veličanstvo, slavo in čast. 027 DAN 005 019 Zaradi veličanstva, ki mu ga je on dal, so vsa ljudstva, narodi in jeziki trepetali in se bali pred njim. Kogar je želel, je usmrtil; in kogar je želel, je ohranil živega; in kogar je želel, je povišal; in kogar je želel, je odstavil. 027 DAN 005 020 Toda ko je bilo njegovo srce povišano in je njegov um zakrknil v ponosu, je bil odstavljen od svojega kraljevskega prestola in njegovo slavo so odvzeli od njega, 027 DAN 005 021 in pregnan je bil izmed človeških sinov in njegovo srce je bilo narejeno kakor živalsko in njegovo prebivališče je bilo z divjimi osli. Hranili so ga s travo kakor vole in njegovo telo je bilo omočeno z roso neba, dokler ni vedel, da je najvišji Bog vladal v kraljestvu ljudi in da on postavlja čezenj kogarkoli on želi. 027 DAN 005 022 Ti, njegov sin, oh Belšacár, nisi ponižal svojega srca, čeprav si vse to vedel, 027 DAN 005 023 temveč si se povzdignil zoper Gospoda nebes in predte so privedli posode njegove hiše in ti in tvoji velikaši, tvoje žene in tvoje priležnice so iz njih pili vino, in hvalil si bogove iz srebra, zlata, brona, železa, lesa in kamna, ki ne vidijo niti ne slišijo niti ne vedo. Boga pa, v čigar roki je tvoj dih in katerega so vse tvoje poti, ti nisi slavil. 027 DAN 005 024 Torej je bil od njega poslan del roke, in zapisano je bilo to pisanje. 027 DAN 005 025 To je pisanje, ki je bilo zapisano: MENE, MENE, TEKEL, UPHARSIN. 027 DAN 005 026 To je razlaga stvari: MENE: ‚Bog je preštel tvoje kraljestvo in ga končal.‘ 027 DAN 005 027 TEKEL: ‚Stehtan si bil na tehtnici in si najden pomanjkljiv.‘ 027 DAN 005 028 PERES: ‚Tvoje kraljestvo je razdeljeno in dano Medijcem in Perzijcem.‘“ 027 DAN 005 029 Potem je Belšacár zapovedal in Daniela so oblekli s škrlatom in okoli njegovega vratu obesili verižico iz zlata in glede njega naredili razglas, da bo tretji vladar v kraljestvu. 027 DAN 005 030 V tej noči je bil Belšacár, kralj Kaldejcev, umorjen. 027 DAN 005 031 Medijec Darej je dobil kraljestvo; bil je star okoli dvainšestdeset let. 027 DAN 006 001 Dareju je ugajalo, da postavi nad kraljestvo sto dvajset princev, ki naj bi bili nad celotnim kraljestvom, 027 DAN 006 002 in nad temi tri predstojnike, od katerih je bil Daniel prvi, da bi jim princi lahko dajali obračun in kralj ne bi trpel nobene škode. 027 DAN 006 003 Potem je bil ta Daniel povišan nad predstojnike in prince, ker je bil v njem odličen duh, in kralj ga je mislil postaviti nad celotno območje. 027 DAN 006 004 Potem so predstojniki in princi iskali, da najdejo povod zoper Daniela glede kraljestva, toda niso mogli najti nobenega povoda niti krivde, ker je bil zvest niti ni bilo na njem najti nobene napake ali krivde. 027 DAN 006 005 Potem so ti možje rekli: „Nobenega razloga ne bomo našli zoper tega Daniela, razen če zoper njega najdemo to, kar se tiče postave njegovega Boga.“ 027 DAN 006 006 Potem so se ti predstojniki in princi zbrali skupaj h kralju in mu rekli takole: „Kralj Darej, živi na veke. 027 DAN 006 007 Vsi predstojniki kraljestva, voditelji in princi, svetovalci in poveljniki, smo se skupaj posvetovali, da bi osnovali kraljevo pravilo in da bi naredili trden odlok, da kdorkoli bi prosil prošnjo od kateregakoli Boga ali človeka v tridesetih dneh, razen od tebe, oh kralj, bo vržen v levji brlog. 027 DAN 006 008 Torej, oh kralj, uveljavi odlok in podpiši pisanje, da to ne more biti spremenjeno, glede na postavo Medijcev in Perzijcev, ki se ne predrugači.“ 027 DAN 006 009 Zatorej je kralj Darej podpisal pisanje in odlok. 027 DAN 006 010 Torej ko je Daniel izvedel, da je bilo pisanje podpisano, je odšel v svojo hišo. Pri svojih oknih v svoji sobi, odprtih proti Jeruzalemu, je trikrat na dan pokleknil na svoja kolena in molil ter se zahvaljeval pred svojim Bogom, kot je to delal poprej. 027 DAN 006 011 Potem so se ti možje zbrali in našli Daniela kako moli in dela ponižne prošnje pred svojim Bogom. 027 DAN 006 012 Potem so prišli blizu in pred kraljem spregovorili glede kraljevega odloka: „Mar nisi podpisal odloka, da katerikoli človek, ki bo prosil prošnjo od kateregakoli Boga ali človeka, znotraj tridesetih dni, razen od tebe, oh kralj, bo vržen v levji brlog?“Kralj je odgovoril in rekel: „Stvar je resnična glede na postavo Medijcev in Perzijcev, ki se ne predrugači.“ 027 DAN 006 013 Potem so odgovorili in pred kraljem rekli: „Tisti Daniel, ki je od otrok Judovega ujetništva, te ne upošteva, oh kralj, niti odloka, ki si ga podpisal, temveč trikrat na dan opravlja svojo prošnjo.“ 027 DAN 006 014 Potem je bil kralj, ko je slišal te besede, sam pri sebi boleče nejevoljen in je svoje srce naravnal na Daniela, da ga osvobodi, in do sončnega zahoda se je trudil, da ga osvobodi. 027 DAN 006 015 Potem so se tisti možje zbrali h kralju in kralju rekli: „Vedi, oh kralj, da je postava Medijcev in Perzijcev: ‚Da noben odlok niti nobeno pravilo, ki ga je osnoval kralj, ne more biti spremenjeno.‘“ 027 DAN 006 016 Potem je kralj ukazal in privedli so Daniela ter ga vrgli v levji brlog. Kralj je torej spregovoril in Danielu rekel: „Tvoj Bog, ki mu nenehno služiš, on te bo osvobodil.“ 027 DAN 006 017 Prinešen je bil kamen in položen na odprtino brloga in kralj ga je zapečatil s svojim lastnim pečatom in s pečati svojih gospodov, da se namen glede Daniela ne bi mogel spremeniti. 027 DAN 006 018 Potem je kralj odšel v svojo palačo in noč prebil v postu, niti predenj niso bili prinešeni glasbeni instrumenti in njegovo spanje je odšlo od njega. 027 DAN 006 019 Potem je kralj zelo zgodaj vstal in v naglici odšel k levjemu brlogu. 027 DAN 006 020 Ko je prišel k brlogu, je z žalostnim glasom zaklical k Danielu, in kralj je spregovoril ter Danielu rekel: „Oh Daniel, služabnik živega Boga, ali te je tvoj Bog, kateremu nenehno služiš, mogel osvoboditi pred levi?“ 027 DAN 006 021 Potem je Daniel rekel kralju: „Oh kralj, živi na veke. 027 DAN 006 022 Moj Bog je poslal svojega angela in zaprl levom usta, da me niso poškodovali, ker je bila v meni najdena nedolžnost pred njim in tudi pred teboj, oh kralj, nisem storil nobene škode.“ 027 DAN 006 023 Potem je bil kralj zaradi njega silno vesel in zapovedal, da naj Daniela izvlečejo iz brloga. Tako je bil Daniel vzet gor iz brloga in nobena vrsta poškodbe ni bila najdena na njem, ker je veroval v svojega Boga. 027 DAN 006 024 In kralj je zapovedal in privedli so tiste može, ki so Daniela obtožili in jih vrgli v levji brlog, njih, njihove otroke in njihove žene. Levi so imeli oblast nad njimi in vse njihove kosti so zlomili na koščke, še preden so prileteli na dno brloga. 027 DAN 006 025 Potem je kralj Darej napisal vsemu ljudstvu, narodom in jezikom, ki prebivajo na vsej zemlji: „Mir naj se vam pomnoži. 027 DAN 006 026 Naredim odlok: ‚Da v vsakem gospostvu mojega kraljestva ljudje trepetajo in se bojijo pred Danielovim Bogom, kajti on je živi Bog in neomajen na veke in njegovo kraljestvo tisto, ki ne bo uničeno in njegovo gospostvo bo celo do konca. 027 DAN 006 027 On osvobaja in rešuje, dela [preroška] znamenja in čudeže v nebesih in na zemlji, ki je Daniela osvobodil pred oblastjo levov.‘“ 027 DAN 006 028 Tako je ta Daniel uspeval v Darejevem kraljevanju in v kraljevanju Perzijca Kira. 027 DAN 007 001 V prvem letu babilonskega kralja Belšacárja je imel Daniel sanje in videnja svoje glave na svoji postelji. Potem je sanje zapisal in povedal povzetek stvari. 027 DAN 007 002 Daniel je spregovoril in rekel: „Videl sem v svojem videnju ponoči in glej, štirje vetrovi neba so se borili nad velikim morjem. 027 DAN 007 003 In štirje veliki zverniki so prišli iz morja, različni drug od drugega. 027 DAN 007 004 Prvi je bil podoben levu in imel orlove peruti. Gledal sem dokler niso bile njegove peruti izpuljene in dvignjen je bil iz zemlje in primoran stati na stopalih kakor človek, in temu je bilo dano človeško srce. 027 DAN 007 005 Glej še en zvernik, drug, podoben medvedu in ta se je dvignil na eno stran in v ustih, med svojimi zobmi, je imel tri rebra. Rekli so mu takole: ‚Vzdigni se, požri veliko mesa.‘ 027 DAN 007 006 Potem sem zagledal in glej drug, podoben leopardu, ki je imel na svojem hrbtu štiri krila perjadi. Zvernik je imel tudi štiri glave in dano mu je bilo gospostvo. 027 DAN 007 007 Potem sem v nočnih videnjih zagledal in glej četrtega zvernika, groznega, strašnega in silno močnega. Ta je imel velike železne zobe. Požiral je in lomil na koščke in preostanek poteptal s svojimi stopali. Ta je bil različen od vseh zvernikov, ki so bili pred njim, in ta je imel deset rogov. 027 DAN 007 008 Opazoval sem rogove in glej, tam se je med njimi vzdignil drug, majhen rog, pred katerim so bili trije izmed prvih rogov izruvani s koreninami. Glej na tem rogu so bile oči, podobne očem človeka in usta, ki so govorila velike stvari. 027 DAN 007 009 Gledal sem, dokler niso bili prestoli zrušeni in se je Starodavni usedel, katerega obleka je bila bela kakor sneg in lasje njegove glave podobni čisti volni. Njegov prestol je bil podoben ognjenemu plamenu in njegova kolesa kakor goreč ogenj. 027 DAN 007 010 Goreč tok je izviral in prihajal izpred njega. Tisoči tisočev so mu služili in desettisočkrat deset tisoči so stali pred njim. Sodba je bila odrejena in knjige so bile odprte. 027 DAN 007 011 Takrat sem gledal zaradi glasu velikih besed, ki jih je rog spregovoril. Gledal sem celó dokler ni bil zvernik pokončan, njegovo telo uničeno in izročeno gorečemu plamenu. 027 DAN 007 012 Glede ostalih zvernikov, njihovo gospostvo jim je bilo odvzeto. Vendar so bila njihova življenja podaljšana za obdobje in čas. 027 DAN 007 013 Videl sem v nočnih videnjih in glej, nekdo, podoben Sinu človekovemu, je prišel z oblaki neba in prišel k Starodavnemu in privedli so ga blizu predenj. 027 DAN 007 014 Dano mu je bilo gospostvo, slava in kraljestvo, da bi mu služila vsa ljudstva, narodi in jeziki. Njegovo gospostvo je večno gospostvo, ki ne bo preminilo in njegovo kraljestvo tisto, ki ne bo uničeno. 027 DAN 007 015 Jaz, Daniel, sem bil užaloščen v svojem duhu v sredi svojega telesa in videnja moje glave so me vznemirila. 027 DAN 007 016 Približal sem se k tistemu izmed njih, ki je stal poleg in ga vprašal resnico o vsem tem. Tako mi je povedal in mi dal spoznati razlago o stvareh. 027 DAN 007 017 Ti veliki zverniki, ki so štirje, so štirje kralji, ki se bodo vzdignili iz zemlje. 027 DAN 007 018 Toda Sveti Najvišjega bodo prejeli kraljestvo in kraljestvo bodo obdržali v last na veke, celo na veke vekov. 027 DAN 007 019 Potem sem želel vedeti resnico o četrtem zverniku, ki je bil različen od vseh ostalih, silno grozen, katerega zobje so bili iz železa in njegovi kremplji iz brona, ki je žrl, lomil na koščke in preostanek poteptal s svojimi stopali, 027 DAN 007 020 in o desetih rogovih, ki so bili na njegovi glavi in o drugem, ki se je dvignil in pred katerim so trije padli. Celo o tistem rogu, ki je imel oči in usta, ki so govorila zelo velike stvari, katerega pogled je bil arogantnejši kakor od njegovih tovarišev. 027 DAN 007 021 Pogledal sem in isti rog je začel vojno s svetimi in prevladal zoper njih, 027 DAN 007 022 dokler ni prišel Starodavni in je bila sodba dana svetim Najvišjega in je prišel čas, da so sveti vzeli v last kraljestvo. 027 DAN 007 023 Tako je rekel: ‚Četrti zvernik bo četrto kraljestvo na zemlji, ki bo različno od vseh kraljestev in požrlo bo celotno zemljo in jo pomendralo ter jo zlomilo na koščke. 027 DAN 007 024 Deset rogov iz tega kraljestva je deset kraljev, ki bodo vstali in drug bo vstal za njimi. Ta bo različen od prvega in podvrgel bo tri kralje. 027 DAN 007 025 Govoril bo velike besede zoper Najvišjega in izmučil bo svete Najvišjega in mislil, da spremeni čase in postave, oni pa bodo dani v njegovo roko do časa in [dveh] časov in polovice časa. 027 DAN 007 026 Toda sodba se bo usedla in odvzeli bodo njegovo gospostvo, da použije in da ga uniči do konca. 027 DAN 007 027 Kraljestvo, gospostvo in veličina kraljestva pod celotnim nebom bo dano ljudstvu svetih Najvišjega, katerega kraljestvo je večno kraljestvo in vsa njegova gospostva mu bodo služila in ga ubogala.‘ 027 DAN 007 028 Do zdaj je konec zadeve. Kar se tiče mene, Daniela, me je moje poglobljeno razmišljanje zelo vznemirilo in moje obličje na meni je bilo spremenjeno, toda zadevo sem obdržal v svojem srcu.‘“ 027 DAN 008 001 V tretjem letu kraljevanja kralja Belšacárja se mi je prikazalo videnje, celo meni, Danielu, po tistem, ki se mi je prikazalo najprej. 027 DAN 008 002 Videl sem v videnju in pripetilo se je, ko sem gledal, da sem bil v [mestu] Suze, v palači, ki je v provinci Elám, in videl sem v videnju in bil sem pri reki Uláj. 027 DAN 008 003 Potem sem povzdignil svoje oči, videl in glej, tam pred reko je stal oven, ki je imel dva rogova in dva rogova sta bila visoka. Toda eden je bil višji kakor drug in višji je prišel zadnji. 027 DAN 008 004 Videl sem ovna bosti proti zahodu in proti severu in proti jugu, tako, da noben zvernik ni mogel stati pred njim niti tam ni bilo nikogar, ki bi ga lahko osvobodil iz njegove roke, temveč je počel glede na svojo voljo in postal velik. 027 DAN 008 005 Ko sem preudarjal, glej, je od zahoda prišel kozel na obličje celotne zemlje, tal pa se ni dotaknil, in kozel je imel med svojimi očmi opazen rog. 027 DAN 008 006 Ta je prišel k ovnu, ki je imel dva rogova, katerega sem videl stati pred reko in stekel k njemu v razjarjenosti svoje moči. 027 DAN 008 007 Videl sem ga približevati se ovnu in prevzet je bil z gnevom zoper njega in udaril ovna ter zlomil dva njegova rogova. V ovnu pa ni bilo moči, da stoji pred njim, temveč ga je vrgel dol k tlom in ga poteptal, in nikogar ni bilo, ki bi mogel ovna osvoboditi iz njegove roke. 027 DAN 008 008 Zato je kozel postal zelo velik, in ko je bil močan, je bil veliki rog zlomljen in za tem so prišli gor štirje opazni, [razdeljeni] proti štirim vetrovom neba. 027 DAN 008 009 Iz enega izmed njih je prišel majhen rog, ki je postal silno velik, proti jugu in proti vzhodu in proti prijetni deželi. 027 DAN 008 010 Ta je postal velik, celó do nebeške vojske, in ta je vrgel dol nekatere izmed vojske in od zvezd k tlom in poteptal nad njimi. 027 DAN 008 011 Da, poveličeval je samega sebe, celo do princa vojsk in z njim je bilo odvzeto dnevno žrtvovanje in prostor njegovega svetišča je bil vržen dol. 027 DAN 008 012 In dana mu je bila vojska zoper dnevno žrtvovanje zaradi razloga prestopka in ta je vrgel resnico dol k tlom, in to izvajal in uspel. 027 DAN 008 013 Potem sem zaslišal nekega svetega govoriti in drugi sveti je rekel temu nekemu svetemu, ki je govoril: „Doklej bo videnje glede dnevnega žrtvovanja in prestopka zapuščenosti, da bosta tako svetišče kakor vojska pogažena pod stopalom?“ 027 DAN 008 014 Rekel mi je: „Do dva tisoč tristo dni, potem bo svetišče očiščeno.“ 027 DAN 008 015 Pripetilo se je, ko sem jaz, celó jaz, Daniel, videl videnje in si prizadeval najti pomen, potem, glej, je tam pred menoj stal kakor videz moža. 027 DAN 008 016 Zaslišal sem človeški glas med bregovoma Ulája, ki je zaklical in rekel: „Gabriel, stôri temu človeku, da razume videnje.“ 027 DAN 008 017 Tako se je približal, kjer sem stal. Ko je prišel, sem bil prestrašen in padel na svoj obraz, toda rekel mi je: „Razumi, oh sin človekov, kajti videnje bo ob času konca.“ 027 DAN 008 018 Torej, ko je govoril z menoj, sem bil v globokem spanju, s svojim obrazom proti tlom, toda dotaknil se me je in me postavil pokonci. 027 DAN 008 019 Rekel je: „Glej, dal ti bom spoznati kaj bo v zadnjem koncu ogorčenja, kajti ob določenem času bo konec. 027 DAN 008 020 Oven, katerega si videl, ki je imel dva rogova, sta kraljestva Medije in Perzije. 027 DAN 008 021 Razmršen kozel je kralj Grčije, in velik rog, ki je med njegovimi očmi, je prvi kralj. 027 DAN 008 022 Torej ta je bil zlomljen, medtem ko so štirje vstali namesto tega; štiri kraljestva bodo vstala iz naroda, toda ne v njegovi moči. 027 DAN 008 023 V zadnjem času njihovega kraljestva, ko pridejo prestopniki v polni meri, bo vstal kralj krutega obličja in razumevanja temnih razsodb. 027 DAN 008 024 Njegova moč bo mogočna, toda ne z njegovo lastno močjo. Ta bo izvrstno uničeval in uspeval bo in izvajal in uničil bo mogočnega in sveto ljudstvo. 027 DAN 008 025 Zaradi svoje strategije bo tudi povzročil, da bo prebrisanost uspevala v njegovi roki, in poveličeval se bo v svojem srcu in z mirom bo uničil mnoge. Stal bo tudi zoper Princa princev, toda zlomljen bo brez roke. 027 DAN 008 026 Videnje večera in jutra, ki je bilo povedano, je resnično. Zato zastri videnje, kajti to bo za mnoge dni. 027 DAN 008 027 Jaz, Daniel, sem bil nekaj dni slaboten in bolan. Potem sem se dvignil in opravljal kraljeva opravila, bil pa sem osupel nad videnjem, toda nihče ga ni razumel. 027 DAN 009 001 V prvem letu Dareja, sina Ahasvérja, iz rodu Medijcev, ki je bil postavljen za kralja nad območjem Kaldejcev, 027 DAN 009 002 v prvem letu njegovega kraljevanja sem jaz, Daniel, po knjigah razumel število let, o čemer je Gospodova beseda prišla preroku Jeremiju, da bo dovršil sedemdeset let v opustošenjih Jeruzalema. 027 DAN 009 003 Svoj obraz sem naravnal h Gospodu Bogu, da [ga] iščem z molitvijo, ponižnimi prošnjami, vrečevino in pepelom. 027 DAN 009 004 Molil sem h Gospodu, svojemu Bogu in naredil svoje priznanje ter rekel: „Oh Gospod, velik in grozen Bog, ki ohranja zavezo in usmiljenje tistim, ki ga ljubijo in tistim, ki se držijo njegovih zapovedi. 027 DAN 009 005 Grešili smo in zagrešili krivičnost, počeli zlobno in se uprli, celo z odhajanjem od tvojih predpisov in od tvojih sodb. 027 DAN 009 006 Niti nismo prisluhnili tvojim služabnikom prerokom, ki so v tvojem imenu govorili našim kraljem, našim princem in našim očetom in vsemu ljudstvu dežele. 027 DAN 009 007 Oh Gospod, pravičnost pripada tebi, toda nam zmešnjava obrazov, kakor na ta dan; možem iz Juda in prebivalcem Jeruzalema in vsemu Izraelu, ki so blizu in ki so daleč, po vseh deželah, kamor si jih pognal, zaradi njihovega prekrška, ki so ga zagrešili zoper tebe. 027 DAN 009 008 Oh Gospod, nam pripada osramotitev obrazov, našim kraljem, našim princem in našim očetom, ker smo grešili zoper tebe. 027 DAN 009 009 Gospodu, našemu Bogu, pripadajo usmiljenja in odpuščanja, čeprav smo grešili zoper njega, 027 DAN 009 010 niti se nismo pokoravali glasu Gospoda, našega Boga, da se ravnamo po njegovih postavah, katere je postavil pred nami po svojih služabnikih prerokih. 027 DAN 009 011 Da, ves Izrael je prekršil pravila tvoje postave, celo z odhajanjem, da ne bi ubogali tvojega glasu. Zato je nad nas izlito prekletstvo in prisega, ki je zapisana v postavi Božjega služabnika Mojzesa, ker smo grešili zoper njega. 027 DAN 009 012 In on je potrdil svoje besede, ki jih je govoril zoper nas in zoper naše sodnike, ki so nas sodili, s tem, da je nad nas privedel veliko zlo, kajti pod celotnim nebom se ni zgodilo kakor se je zgodilo nad Jeruzalemom. 027 DAN 009 013 Kakor je to zapisano v Mojzesovi postavi, je vse to zlo prišlo nad nas, vendar nismo opravili naše molitve pred Gospodom, našim Bogom, da bi se lahko obrnili od svojih krivičnosti in razumeli tvojo resnico. 027 DAN 009 014 Zato je Gospod gledal na zlo in ga privedel nad nas, kajti Gospod, naš Bog, je pravičen v vseh svojih delih, ki jih počne, kajti nismo ubogali njegovega glasu. 027 DAN 009 015 Sedaj, oh Gospod, naš Bog, ki si svoje ljudstvo z mogočno roko privedel iz egiptovske dežele in si si pridobil ugled, kakor na ta dan; grešili smo, počeli smo zlobno. 027 DAN 009 016 Oh Gospod, glede na vso tvojo pravičnost te rotim, naj bo tvoja jeza in tvoja razjarjenost obrnjena proč od tvojega mesta, Jeruzalema, tvoje svete gore, ker so zaradi naših grehov in zaradi krivičnosti naših očetov Jeruzalem in tvoje ljudstvo postali graja vsem, ki so okoli nas. 027 DAN 009 017 Zdaj torej, oh naš Bog, prisluhni molitvi svojega služabnika in njegovim ponižnim prošnjam in povzroči svojemu obrazu, da zasije nad tvojim svetiščem, ki je zapuščeno zaradi Gospoda. 027 DAN 009 018 Oh moj Bog, nagni svoje uho in prisluhni. Odpri svoje oči in glej naša opustošenja in mesto, ki je imenovano s tvojim imenom, kajti ne predstavljamo naših ponižnih prošenj pred teboj zaradi naše pravičnosti, temveč zaradi tvojih velikih usmiljenj. 027 DAN 009 019 Oh Gospod, prisluhni; oh Gospod, odpusti; oh Gospod, prisluhni in stôri. Ne odlašaj, zaradi sebe, oh moj Bog, kajti tvoje mesto in tvoje ljudstvo se imenuje po tvojem imenu.“ 027 DAN 009 020 Medtem ko sem govoril in molil ter priznaval svoj greh in greh svojega ljudstva Izraela in predstavljal svojo ponižno prošnjo pred Gospodom, svojim Bogom, za sveto goro svojega Boga; 027 DAN 009 021 da, medtem ko sem govoril v molitvi, je celo mož Gabriel, katerega sem videl v videnju na začetku, naglo priletel in se me dotaknil ob času večerne daritve. 027 DAN 009 022 Poučil me je, govoril z menoj in rekel: „Oh Daniel, sedaj sem prišel, da ti dam znanje in razumevanje. 027 DAN 009 023 Na začetku tvoje ponižne prošnje je prišla zapoved in prišel sem, da se ti pokažem, kajti ti si silno ljubljen, zato razumi zadevo in preudari videnje. 027 DAN 009 024 Sedemdeset tednov je določenih nad tvojim ljudstvom in nad svetim mestom, da preneha prestopek in se naredi konec grehom in se naredi pobotanje za krivičnost in da se vpelje večna pravičnost in se zapečati videnje in prerokovanje in da se mazili Najsvetejše. 027 DAN 009 025 Vedi torej in razumi, da bo od izida zapovedi, da se obnovi in zgradi Jeruzalem, do Mesija, Princa, sedem tednov in dvainšestdeset tednov. Ulica bo ponovno zgrajena in obzidje, celo v težkih časih. 027 DAN 009 026 Po dvainšestdesetih tednih bo Mesija usmrčen, toda ne zaradi sebe in ljudstvo princa, ki bo prišlo, bo uničilo mesto in svetišče. Njegov konec bo s poplavo in do konca so določena vojna opustošenja. 027 DAN 009 027 Potrdil bo to zavezo z mnogimi za en teden. In v sredi tedna bo povzročil, da bo klavna daritev in jedilna daritev prenehala in zaradi razširjanja ogabnosti bo on to opustošil, celo do použitja in to določeno bo izlito na opustošenje.“ 027 DAN 010 001 V tretjem letu perzijskega kralja Kira je bila stvar razodeta Danielu, katerega ime je bilo imenovano Beltšacár. Stvar je bila resnična, toda določeni čas je bil dolg, in razumel je stvar in imel je razumevanje videnja. 027 DAN 010 002 V tistih dneh sem jaz, Daniel, žaloval tri polne tedne. 027 DAN 010 003 Nisem jedel nobenega prijetnega kruha, niti ni prišlo v moja usta meso, niti vino, niti se sploh nisem mazilil, dokler niso bili izpolnjeni trije tedni. 027 DAN 010 004 Na štiriindvajseti dan prvega meseca, medtem ko sem bil ob bregu velike reke, ki je Hidekel, 027 DAN 010 005 takrat sem povzdignil svoje oči in pogledal in glej, neki mož, oblečen v platno, čigar ledja so bila opasana s finim zlatom iz Ufaza. 027 DAN 010 006 Tudi njegovo telo je bilo podobno berilu in njegov obraz kakor videz bliskanja in njegove oči kakor ognjene svetilke in njegovi lakti in njegova stopala podobna barvi zloščenega brona in glas njegovih besed podoben glasu množice. 027 DAN 010 007 Samo jaz, Daniel, sem videl videnje, kajti ljudje, ki so bili z menoj, videnja niso videli, toda nanje je padlo veliko drgetanje, tako da so zbežali, da se poskrijejo. 027 DAN 010 008 Torej sem ostal sam in gledal to veliko videnje in v meni ni ostalo nobene moči, kajti moja ljubkost je bila v meni spremenjena v pokvarjenost in nobene moči nisem ohranil. 027 DAN 010 009 Vendar sem zaslišal glas njegovih besed. Ko sem poslušal glas njegovih besed, sem bil potem v globokem spanju na svojem obrazu in s svojim obrazom proti tlom. 027 DAN 010 010 Glej, dotaknila se me je roka, ki me je postavila na moja kolena in na dlani mojih rok. 027 DAN 010 011 Rekel mi je: „Oh, Daniel, silno ljubljen mož, razumi besede, ki ti jih govorim in stoj pokončno, kajti sedaj sem poslan k tebi.“In ko mi je govoril to besedo, sem trepetajoč stal. 027 DAN 010 012 Potem mi je rekel: „Ne boj se, Daniel, kajti od prvega dne, ko si pripravil svoje srce k razumevanju in da se očistiš pred svojim Bogom, so bile tvoje besede uslišane in prišel sem zaradi tvojih besed. 027 DAN 010 013 Toda princ perzijskega kraljestva se mi je zoperstavljal enaindvajset dni. Toda glej, prišel je Mihael, eden izmed glavnih princev, da mi pomaga, in ostal sem tam s perzijskimi kralji. 027 DAN 010 014 Sedaj sem prišel, da ti dam razumevanje, kaj bo doletelo tvoje ljudstvo v zadnjih dneh, kajti videnje je še za mnoge dni.“ 027 DAN 010 015 Ko mi je govoril takšne besede, sem pobesil svoj obraz proti tlom in postal nem. 027 DAN 010 016 Glej, nekdo podoben človeškim sinovom, se je dotaknil mojih ustnic. Potem sem odprl svoja usta in spregovoril ter rekel temu, ki je stal pred menoj: „Oh, moj gospod, po videnju so se moje bridkosti obrnile k meni in nisem ohranil nobene moči. 027 DAN 010 017 Kajti kako lahko služabnik tega mojega gospoda govori s tem mojim gospodom. Kajti kar se mene tiče, nemudoma v meni ni ostalo nobene moči niti v meni ni ostalo diha.“ 027 DAN 010 018 Potem je ponovno prišel in se me dotaknil nekdo, podoben videzu človeka, me okrepil 027 DAN 010 019 in rekel: „Oh, silno ljubljen mož, ne boj se. Mir ti bodi, bodi močan, da, bodi močan.“Ko je govoril z menoj, sem bil okrepljen in rekel: „Naj moj gospod govori, kajti okrepil si me.“ 027 DAN 010 020 Potem je rekel: „Ali veš zakaj sem prišel k tebi? Sedaj se bom vrnil, da se borim s princem Perzije. Ko odidem, glej, bo prišel princ Grčije. 027 DAN 010 021 Toda pokazal ti bom to, kar je zabeleženo v pismu resnice, in tam ni nikogar, ki drži z menoj v teh stvareh, razen Mihaela, vašega princa.“ 027 DAN 011 001 Tudi jaz sem v prvem letu Medijca Dareja, celó jaz, stal, da ga potrdim in okrepim. 027 DAN 011 002 Sedaj ti bom pokazal resnico: „Glej, v Perziji bodo vstali še trije kralji, četrti pa bo mnogo bogatejši kakor oni vsi. S svojo močjo bo po svojih bogastvih vse razvnel zoper področje Grčije. 027 DAN 011 003 Vstal bo mogočen kralj, ki bo vladal z velikim gospostvom in počel glede na svojo voljo. 027 DAN 011 004 Ko bo vstal, bo njegovo kraljestvo zlomljeno in razdeljeno bo proti štirim vetrovom neba, in ne k njegovemu potomstvu niti glede na njegovo gospostvo, kateremu je vladal, kajti njegovo kraljestvo bo izpuljeno, celo za druge poleg teh. 027 DAN 011 005 Južni kralj bo močan in eden izmed njegovih princev, in on bo močan nad njim in imel bo gospostvo; njegovo gospostvo bo veliko gospostvo. 027 DAN 011 006 Ob koncu let se bosta združila skupaj, kajti kraljeva hči iz juga bo prišla k severnemu kralju, da sklene dogovor. Toda ona ne bo obdržala moči lakta niti on ne bo obstal niti njegov laket, temveč bo izdana in tisti, ki so jo privedli in tisti, ki jo je zaplodil in kdor jo je okrepil v teh časih. 027 DAN 011 007 Toda iz mladike njenih korenin bo vstal nekdo v svoji lastnini, ki bo prišel z vojsko in vstopil v trdnjavo severnega kralja in se bo spoprijel zoper njih in bo prevladal. 027 DAN 011 008 Prav tako bo ujete odvedel v Egipt njihove bogove z njihovimi princi in z njihovimi dragocenimi posodami iz srebra in zlata, in nadaljeval bo več let kakor kralj iz severa. 027 DAN 011 009 Tako bo južni kralj prišel v svoje kraljestvo in se bo vrnil v svojo lastno deželo. 027 DAN 011 010 Toda njegova sinova bosta razvneta in bosta zbrala množico velikih sil, in nekdo bo zagotovo prišel, preplavil in šel skozi. Potem se bo vrnil in bo razvnet, celó do svoje trdnjave. 027 DAN 011 011 Južni kralj bo prevzet z gnevom in prišel bo in se boril z njim, celó s severnim kraljem, in postavil bo veliko množico, toda množica bo dana v njegovo roko. 027 DAN 011 012 In ko bo odvedel množico, bo njegovo srce povzdignjeno in podrl bo mnogo deset tisočev, toda s tem ne bo okrepljen. 027 DAN 011 013 Kajti severni kralj se bo vrnil in vzpostavil množico, večjo kakor prejšnja in zagotovo bo prišel čez določena leta z veliko vojsko in z mnogimi bogastvi. 027 DAN 011 014 V tistih časih bodo mnogi vstali zoper južnega kralja. Tudi roparji tvojega ljudstva se bodo povišali, da vzpostavijo videnje; vendar bodo padli. 027 DAN 011 015 Tako bo prišel severni kralj in nasul nasip in zavzel najbolj utrjena mesta, in orožje iz juga se ne bo zoperstavilo niti njegovo izvoljeno ljudstvo niti ne bo nobene moči, da se zoperstavi. 027 DAN 011 016 Toda tisti, ki prihaja zoper njega, bo storil glede na svojo lastno voljo in nihče ne bo obstal pred njim. Ta pa bo stal v veličastni deželi, ki bo z njegovo roko použita. 027 DAN 011 017 Svoj obraz bo tudi naravnal, da vstopi z močjo svojega celotnega kraljestva in pokončni z njim. Tako bo storil. Dal mu bo hčer izmed žensk, kvareč jo, toda ona ne bo obstala na njegovi strani niti ne bo zanj. 027 DAN 011 018 Potem bo svoj obraz obrnil k otokom in bo mnoge zavzel, toda princ bo zaradi svoje koristi povzročil, da bo zasramovanje, ki ga je ta dajal, prenehalo. Brez njegovega lastnega zasramovanja mu bo povzročil, da se to obrne nadenj. 027 DAN 011 019 Potem bo svoj obraz obrnil proti utrdbi svoje lastne dežele, toda spotaknil se bo, padel in ne bo najden. 027 DAN 011 020 Potem bo v svoji lastnini vstal zbiralec davkov v slavi kraljestva, toda v nekaj dneh bo uničen, niti z jezo niti v bitki. 027 DAN 011 021 V njegovi lastnini bo vstala podla oseba, kateri ne bodo dali časti kraljestva, toda vstopil bo miroljubno in kraljestvo dosegel z laskanji. 027 DAN 011 022 Z orožji poplave bodo odplavljeni izpred njega in bodo zlomljeni; da, tudi princ zaveze. 027 DAN 011 023 Potem, ko z njim sklene sodelovanje, bo postopal varljivo, kajti prišel bo gor in postal močan z majhnim ljudstvom. 027 DAN 011 024 Vstopil bo miroljubno, celo na najrodovitnejše kraje province. Počel bo to, kar njegovi očetje niso storili niti očetje njihovih očetov. Mednje bo razkropil plen, oplenjeno in bogastva. Da, napovedal bo svoje naklepe zoper oporišča, celo za nekaj časa. 027 DAN 011 025 Z veliko vojsko bo razvnel svojo moč in svoj pogum zoper južnega kralja, in južni kralj bo razvnet v bitko z veliko in mogočno vojsko, toda ne bo obstal, kajti zoper njega bodo napovedali naklepe. 027 DAN 011 026 Da, tisti, ki se hranijo od deleža njegove hrane, ga bodo uničili in njegova vojska se bo razpršila. Mnogi bodo popadali umorjeni. 027 DAN 011 027 Srci obeh teh kraljev bosta počeli vragolijo in pri eni mizi bosta govorila laži. Toda to ne bo uspelo, kajti vendar bo konec ob določenemu času. 027 DAN 011 028 Potem se bo vrnil v svojo deželo z velikimi bogastvi, in njegovo srce bo zoper sveto zavezo. Počel bo junaška dejanja in se vrnil v svojo lastno deželo. 027 DAN 011 029 Ob določenem času se bo vrnil in prišel proti jugu, toda ta ne bo kakor prejšnji ali kakor zadnji. 027 DAN 011 030 Kajti ladje Kitéjcev bodo prišle zoper njega. Zato bo užaloščen, se vrnil in bo ogorčen zoper sveto zavezo. Tako bo storil; celo vrnil se bo in imel posvet s tistimi, ki so zapustili sveto zavezo. 027 DAN 011 031 In enote bodo stopile na njegovo stran in oskrunili bodo svetišče moči in odpravili bodo dnevno daritev in postavili ogabnost, ki dela opustošenje. 027 DAN 011 032 Tiste, ki zlobno ravnajo zoper zavezo, bo pokvaril z laskanji, toda ljudstvo, ki pozna svojega Boga, bo močno in delalo bo junaška dela. 027 DAN 011 033 Tisti med ljudstvom, ki razumejo, bodo poučevali mnoge, vendar bodo padali pod mečem in v plamenu, v ujetništvu in po plenjenju, mnogo dni. 027 DAN 011 034 Torej ko bodo padali, jim bo pomagano z majhno pomočjo, toda mnogi se jih bodo oklenili z laskanji. 027 DAN 011 035 Nekateri izmed tistih z razumevanjem bodo padli, da se jih preizkusi in prečisti in se jih naredi bele, celó do časa konca, ker je to šele za določeni čas. 027 DAN 011 036 Kralj pa bo počel glede na svojo voljo, in poviševal se bo in se poveličeval nad vsakega boga in govoril bo osupljive stvari zoper Boga bogov in uspeval bo dokler ne bo dovršeno ogorčenje, kajti to, kar je določeno, bo storjeno. 027 DAN 011 037 Niti se ne bo oziral na Boga svojih očetov, niti na željo žensk, niti na kateregakoli boga, kajti poveličeval se bo nad vse. 027 DAN 011 038 Toda v svoji lastnini bo spoštoval Boga sil in boga, katerega njegovi očetje niso poznali, bo častil z zlatom, srebrom, dragocenimi kamni in prijetnimi stvarmi. 027 DAN 011 039 Tako bo storil v večini oporišč s tujim bogom, katerega bo priznal in povišal s slavo. In povzročil jim bo, da vladajo nad mnogimi in deželo bo razdelil zaradi dobička. 027 DAN 011 040 Ob času konca bo južni kralj pritisnil nanj in severni kralj bo prišel proti njemu kot vrtinčast veter, z bojnimi vozovi in s konjeniki in z mnogimi ladjami, in vstopil bo v dežele, jih preplavil in prešel. 027 DAN 011 041 Vstopil bo tudi v veličastno deželo in mnoge dežele bodo premagane, toda te bodo pobegnile iz njegove roke, celó Edóm, Moáb in vodja Amónovih sinov. 027 DAN 011 042 Svojo roko bo iztegnil tudi nad dežele in egiptovska dežela ne bo ubežala. 027 DAN 011 043 Toda imel bo oblast nad zakladi iz zlata in srebra in nad vsemi dragocenimi egiptovskimi stvarmi in Libijci in Etiopci bodo pri njegovih korakih. 027 DAN 011 044 Toda novice iz vzhoda in iz severa ga bodo vznemirile, zato bo šel naprej z veliko razjarjenostjo, da uniči in popolnoma pospravi mnoge. 027 DAN 011 045 Zasadil bo šotorska svetišča svoje palače med morjem in veličastno sveto goro, vendar bo prišel do svojega konca in nihče mu ne bo pomagal. 027 DAN 012 001 Ob tistem času bo vstal Mihael, veliki princ, ki stoji za otroke tvojega ljudstva, in tam bo čas stiske, tak, kakršnega ni bilo odkar je bil tam narod, celó do tega istega časa, in ob tistem času bo tvoje ljudstvo osvobojeno, vsak, kdor bo najden zapisan v knjigi. 027 DAN 012 002 Mnogi izmed teh, ki spijo v prahu zemlje, se bodo zbudili, nekateri za večno življenje, nekateri pa za sramoto in večno zaničevanje. 027 DAN 012 003 Tisti, ki so modri, bodo svetili kakor sijaj nebesnega svoda, in tisti, ki mnoge obračajo k pravičnosti, [bodo] kakor zvezde na veke vekov. 027 DAN 012 004 Toda ti, oh Daniel, zakleni besede in zapečati knjigo, celó do časa konca. Mnogi bodo tekali sem ter tja in spoznanje se bo povečalo.“ 027 DAN 012 005 Potem sem jaz, Daniel, pogledal in glej tam sta stala druga dva, eden na tej strani rečnega brega, drugi pa na drugi strani rečnega brega. 027 DAN 012 006 In eden je rekel možu, oblečenemu v lan, ki je bil na vodah reke: „Doklej bo to do konca teh čudežev?“ 027 DAN 012 007 Slišal sem moža, oblečenega v lan, ki je bil na vodah reke, ko je držal svojo desno roko in svojo levo roko k nebu in prisegel pri njem, ki živi na veke, da bo to za čas, [dva] časa in polovico, in ko bo dovršil, da razkropi moč svetega ljudstva, se bodo vse te stvari končale. 027 DAN 012 008 Slišal sem, toda nisem razumel. Potem sem rekel: „Oh moj Gospod, kakšen bo konec teh stvari?“ 027 DAN 012 009 Rekel je: „Pojdi svojo pot, Daniel, kajti besede so zaklenjene in zapečatene do časa konca. 027 DAN 012 010 Mnogi bodo očiščeni, pobeljeni in preizkušeni, toda zlobni bodo delali zlobno in nihče izmed zlobnih ne bo razumel, toda modri bodo razumeli. 027 DAN 012 011 Od časa, ko bo dnevno žrtvovanje odvzeto in postavljena ogabnost, ki dela opustošenje, bo tisoč dvesto devetdeset dni. 027 DAN 012 012 Blagoslovljen je kdor čaka in prihaja k tisoč tristo petintridesetim dnem. 027 DAN 012 013 Toda ti pojdi svojo pot, dokler ne bo konec, kajti počival boš in stal v svojem deležu ob koncu dni.“ # # BOOK 028 HOS Hosea Ozej 028 HOS 001 001 Gospodova beseda, ki je prišla Beeríjevemu sinu Ozeju v dneh Uzíjaha, Jotáma, Aháza in Ezekíja, Judovih kraljev in v dneh Joáševega sina Jerobeáma, Izraelovega kralja. 028 HOS 001 002 Začetek Gospodove besede po Ozeju. Gospod je Ozeju rekel: „Pojdi, vzemi si ženo vlačugarstev in otroke vlačugarstev, kajti dežela je zagrešila veliko vlačugarstvo, odhajajoč od Gospoda.“ 028 HOS 001 003 Torej je odšel in vzel Diblájimovo hčer Gómero, katera je spočela in mu rodila sina. 028 HOS 001 004 Gospod mu je rekel: „Njegovo ime kliči Jezreél, kajti le še malo in jaz bom maščeval kri Jezreéla na Jehújevi hiši in povzročil bom, da bo prenehalo kraljestvo Izraelove hiše. 028 HOS 001 005 Na ta dan se bo zgodilo, da bom Izraelov lok zlomil v dolini Jezreél.“ 028 HOS 001 006 Ponovno je spočela in rodila hčer. Bog mu je rekel: „Njeno ime kliči Nepomiloščena, kajti ne bom več imel milosti nad Izraelovo hišo, temveč jih bom popolnoma odvedel stran. 028 HOS 001 007 Toda imel bom usmiljenje nad Judovo hišo in rešil jih bom po Gospodu, njihovemu Bogu in ne bom jih rešil z lokom, niti z mečem, niti z bitko, [niti] s konji, niti s konjeniki.“ 028 HOS 001 008 Torej, ko je odstavila Nepomiloščeno, je spočela in rodila sina. 028 HOS 001 009 Potem je Bog rekel: „Njegovo ime kliči Ne-moje-ljudstvo, kajti vi ni ste moje ljudstvo in jaz ne bom vaš Bog.“ 028 HOS 001 010 In vendar bo število Izraelovih otrok kakor morskega peska, ki ne more biti izmerjen niti preštet in zgodilo se bo, da jim bo na kraju, kjer jim je bilo rečeno: ‚Vi ni ste moje ljudstvo, ‘tam jim bo rečeno: ‚ Vi ste sinovi živega Boga.‘ 028 HOS 001 011 Potem bodo Judovi otroci in Izraelovi otroci zbrani skupaj in določili si bodo eno glavo in prišli bodo gor iz dežele, kajti velik bo Jezreélov dan.‘ 028 HOS 002 001 Svojim bratom recite: ‚Moje ljudstvo‘in svojim sestram: ‚Pomiloščena.‘ 028 HOS 002 002 Pravdajte se s svojo materjo, pravdajte, kajti ona ni moja žena niti jaz ni sem njen soprog. Naj torej odloži svoja vlačugarstva iz svojega pogleda in svoja zakonolomstva izmed svojih prsi, 028 HOS 002 003 da je ne bom slekel do golega in jo postavil kakor na dan, ko je bila rojena in jo naredil kakor divjino in jo postavil kakor suho deželo in jo pogubil z žejo. 028 HOS 002 004 Ne bom se usmilil njenih otrok, kajti oni so otroci vlačugarstev. 028 HOS 002 005 Kajti njihova mati je igrala pocestnico. Ta, ki jih je spočela, je storila sramotno, kajti rekla je: ‚Hodila bom za svojimi ljubimci, ki mi dajejo moj kruh in mojo vodo, mojo volno in moj lan, moje olje in mojo pijačo.‘ 028 HOS 002 006 Zatorej glej, tvojo pot bom ogradil s trnjem in naredil zid, da ne bo našla svojih steza. 028 HOS 002 007 Sledila bo za svojimi ljubimci, toda ne bo jih dohitela in iskala jih bo, toda ne bo jih našla. Tedaj bo rekla: ‚Šla bom in se vrnila k svojemu prvemu soprogu, kajti takrat je bilo z menoj bolje kakor sedaj.‘ 028 HOS 002 008 Kajti ni vedela, da sem ji jaz dajal njeno žito, vino, in olje in množil njeno srebro in zlato, ki so ga porabili za Báala. 028 HOS 002 009 Zatorej se bom vrnil in odvzel svoje žito ob njegovem času in svoje vino v njegovem obdobju in nazaj bom dobil svojo volno in svoj lan, izročen, da pokrije njeno nagoto. 028 HOS 002 010 Sedaj bom odkril njeno nespodobnost pred očmi njenih ljubimcev in nihče je ne bo rešil iz moje roke. 028 HOS 002 011 Prav tako bom vsemu njenemu veselju povzročil, da bo prenehalo, njenim prazničnim dnevom, njenim mlajem, njenim sábatam in vsem njenim slovesnim praznikom. 028 HOS 002 012 Uničil bom njene trte in njena figova drevesa, o katerih je rekla: ‚To so moje nagrade, ki so mi jih dajali moji ljubimci.‘Jaz pa jih bom naredil za gozd in živali polja jih bodo jedle. 028 HOS 002 013 Na njej bom obiskal dneve Báalov, na katere jim je zažigala kadilo in se krasila s svojimi uhani in svojimi dragocenostmi in hodila za svojimi ljubimci, mene pa pozabila, “govori Gospod. 028 HOS 002 014 „Zatorej glej, jaz jo bom privabil in jo pripeljal v divjino in ji tolažilno prigovarjal. 028 HOS 002 015 Jaz ji bom od tam dal njene vinograde in dolino Ahór za vrata upanja in ona bo tam prepevala kakor v dneh svoje mladosti in kakor na dan, ko je prišla gor iz egiptovske dežele. 028 HOS 002 016 In zgodilo se bo tisti dan, “govori Gospod, „ da me boš klicala: ‚Ishi‘in ne boš me več klicala: ‚Báali.‘ 028 HOS 002 017 Kajti odstranil bom imena Báalov iz njenih ust in po njihovem imenu se jih ne bodo več spominjali. 028 HOS 002 018 Na ta dan bom zanje sklenil zavezo s poljskimi živalmi in s perjadjo neba in s plazečimi stvarmi zemlje in prelomil bom lok, meč in bitko iz zemlje, in storil jim bom, da se varno zleknejo. 028 HOS 002 019 In zaročil te bom k sebi za vedno. Da, zaročil te bom k sebi v pravičnosti, v sodbi, v ljubeči skrbnosti in v milostih. 028 HOS 002 020 Zaročil te bom k sebi, celo v zvestobi in spoznala boš Gospoda. 028 HOS 002 021 Zgodilo se bo na tisti dan; uslišal bom, “govori Gospod, „uslišal bom nebo in to bo uslišalo zemljo 028 HOS 002 022 in zemlja bo uslišala žito in vino in olje in ti bodo uslišali Jezreéla. 028 HOS 002 023 Posejal si jo bom na zemlji in usmilil se bom nje, ki ni dosegla usmiljenja in rekel bom tistim, ki niso bili moje ljudstvo: ‚Vi ste moje ljudstvo.‘In oni bodo rekli: ‚ Ti si moj Bog.‘“ 028 HOS 003 001 Potem mi je Gospod rekel: „Pojdi že, ljubi žensko, ljubljeno od njenega prijatelja, vendar zakonolomko, glede na Gospodovo ljubezen napram Izraelovim otrokom, ki gledajo k drugim bogovom in ljubijo flaškone vina.“ 028 HOS 003 002 Tako sem si jo kupil za petnajst koščkov srebra in za tovor ječmena in pol tovora ječmena. 028 HOS 003 003 Rekel sem ji: „Mnogo dni boš čakala name. Ne boš igrala pocestnice in ne boš za drugega moškega; tako bom tudi jaz zate.“ 028 HOS 003 004 Kajti Izraelovi otroci bodo mnogo dni ostali brez kralja, brez princa, brez klavne daritve, brez podobe, brez efóda in brez družinskega malika. 028 HOS 003 005 Potem se bodo Izraelovi otroci vrnili in iskali Gospoda, svojega Boga in Davida, svojega kralja in bali se bodo Gospoda in njegove dobrote v zadnjih dneh. 028 HOS 004 001 Poslušajte Gospodovo besedo, vi Izraelovi otroci, kajti Gospod ima polemiko s prebivalci dežele, zato ker tam ni resnice niti usmiljenja niti spoznanja Boga v deželi. 028 HOS 004 002 S priseganjem, laganjem, ubijanjem, krajo in zagrešitvami zakonolomstva so izbruhnili in kri se dotika krvi. 028 HOS 004 003 Zato bo dežela žalovala in kdor v njej prebiva bo opešal, z živalmi polja in s perjadjo neba. Da, tudi ribe morja bodo odvzete. 028 HOS 004 004 Vendarle naj se noben človek ne prepira niti naj ne graja drugega, kajti tvoje ljudstvo je kakor tisti, ki se prepirajo z duhovnikom. 028 HOS 004 005 „Zato boš padel podnevi in tudi prerok bo padel s teboj ponoči in jaz bom uničil tvojo mater. 028 HOS 004 006 Moje ljudstvo je uničeno zaradi pomanjkanja spoznanja [resnice]. Ker si zavrnil spoznanje, bom tudi jaz zavrnil tebe, da mi ne boš duhovnik. Ker si pozabil postavo svojega Boga, bom tudi jaz pozabil tvoje otroke. 028 HOS 004 007 Kot so bili pomnoženi, tako so grešili zoper mene, zato bom njihovo slavo spremenil v sramoto. 028 HOS 004 008 Jedo greh mojega ljudstva in svoja srca naravnavajo na svojo krivičnost. 028 HOS 004 009 In tam bo kakršno ljudstvo, takšen duhovnik, in jaz jih bom kaznoval za njihove poti in jim nagradil njihova početja. 028 HOS 004 010 Kajti jedli bodo, pa ne bodo imeli dovolj, zagrešili bodo vlačugarstvo, pa se ne bodo pomnožili, ker so opustili, da bi bili pozorni na Gospoda. 028 HOS 004 011 Vlačugarstvo, vino in novo vino jemljejo srce. 028 HOS 004 012 Moje ljudstvo sprašuje za nasvet pri svojih kladah in njihova palica jim napoveduje, kajti duh vlačugarstev jim je povzročil, da blodijo in odšli so se vlačugat proč izpred svojega Boga. 028 HOS 004 013 Žrtvujejo na vrhovih gora in kadilo zažigajo na hribih, pod hrasti, topoli in bresti, ker je njihova senca dobra. Zatorej bodo vaše hčere zagrešile vlačugarstvo in vaše snahe bodo zagrešile zakonolomstvo. 028 HOS 004 014 Ne bom kaznoval vaših hčera, ko bodo zagrešile vlačuganje niti vaših snah kadar bodo zagrešile zakonolomstvo, kajti oni sami so oddvojeni z vlačugami in žrtvujejo s pocestnicami. Zatorej bo ljudstvo, ki ne razume, padlo. 028 HOS 004 015 Čeprav ti, Izrael, igraš pocestnico, naj vendar Juda ne greši. Ne prihajajte v Gilgál niti ne hodite gor v Bet Aven niti ne prisegajte: ‚ Gospod živi.‘ 028 HOS 004 016 Kajti Izrael drsi nazaj kakor nazaj zdrknjena telica. Sedaj jih bo Gospod pasel kakor jagnje na velikem kraju. 028 HOS 004 017 Efrájim je pridružen malikom, pusti ga samega. 028 HOS 004 018 Njihova pijača je kisla. Spet in spet zagrešujejo vlačugarstvo, njegovi vladarji ljubijo s sramoto: ‚Dajajte.‘ 028 HOS 004 019 Veter ga je zvezal [Izrael] v svoje peruti in osramočeni bodo zaradi svojih klavnih daritev. 028 HOS 005 001 Poslušajte to, oh duhovniki in pazljivo prisluhnite, vi, Izraelova hiša in nagnite uho, oh kraljeva hiša, kajti sodba je zoper vas, ker ste bili zanka na Micpi in mreža, razpeta na [gori] Tabor. 028 HOS 005 002 Puntarji so prodorni, da naredijo pokol, čeprav sem bil jaz oštevalec njih vseh. 028 HOS 005 003 Poznam Efrájima in Izrael ni skrit pred menoj, kajti sedaj, oh Efrájim, zagrešuješ vlačugarstvo in Izrael je omadeževan.“ 028 HOS 005 004 Svojih ravnanj ne bodo snovali, da bi se obrnili k svojemu Bogu, kajti duh vlačugarstev je v njihovi sredi in niso spoznali Gospoda. 028 HOS 005 005 Izraelov ponos pričuje v njegov obraz, zatorej bosta Izrael in Efrájim padla v svoji krivičnosti. Tudi Juda bo padel z njima. 028 HOS 005 006 Šli bodo s svojimi tropi in s svojimi čredami, da bi iskali Gospoda, toda ne bodo ga našli. On se je oddaljil od njih. 028 HOS 005 007 Zahrbtno so ravnali zoper Gospoda, kajti zaplodili so tuje otroke. Sedaj jih bo požrl mesec z njihovimi deleži. 028 HOS 005 008 Zatrobite na kornét v Gíbei in na trobento v Rami, kričite glasno pri Bet Avenu, za teboj, oh Benjamin. 028 HOS 005 009 Efrájim bo zapuščen na dan oštevanja. Med Izraelovimi rodovi sem dal spoznati tisto, kar zagotovo bo. 028 HOS 005 010 Judovi princi so bili kakor tisti, ki odstranjujejo mejo, zatorej bom nanje izlil svoj bes kakor vodo. 028 HOS 005 011 Efrájim je zatiran in razklan na sodbi, zato ker je voljan hodil za [človeško] zapovedjo. 028 HOS 005 012 „Zato bom Efrájimu kakor molj, Judovi hiši pa kakor gniloba. 028 HOS 005 013 Ko je Efrájim videl svojo slabost in Juda videl svojo rano, takrat je šel Efrájim k Asircu in poslal h kralju Jarebu in vendar vas on ni mogel ozdraviti niti ozdraviti vaše rane. 028 HOS 005 014 Kajti jaz bom Efrájimu kakor lev in kakor mlad lev Judovi hiši. Jaz, celó jaz, bom raztrgal in odšel proč, jaz bom odnesel in nihče ga ne bo rešil. 028 HOS 005 015 Šel bom in se vrnil na svoj kraj dokler ne bodo priznali svojega prestopka in iskali mojega obraza. V svoji stiski me bodo zgodaj iskali.“ 028 HOS 006 001 Pridite in vrnimo se h Gospodu, kajti on je raztrgal in on nas bo ozdravil. Udaril je in nas bo obvezal. 028 HOS 006 002 Po dveh dneh nas bo oživil, v tretjem dnevu nas bo dvignil in živeli bomo v njegovem pogledu. 028 HOS 006 003 Takrat bomo vedeli, če še naprej sledimo, da bi spoznali Gospoda; njegov izhod je pripravljen kakor jutro in prišel bo k nam kakor dež, kakor pozni in prvi dež na zemljo. 028 HOS 006 004 „Oh Efrájim, kaj naj ti storim? Oh Juda, kaj naj ti storim? Kajti vaša dobrota je kakor jutranji oblak in kakor zgodnja rosa odide proč. 028 HOS 006 005 Zatorej sem jih obtesaval po prerokih, moril sem jih z besedami iz svojih ust. Tvoje sodbe so kakor svetloba, ki gre naprej. 028 HOS 006 006 Kajti želel sem usmiljenja in ne klavne daritve, in spoznanja Boga bolj kakor žgalne daritve. 028 HOS 006 007 Toda podobni so ljudem, ki so prestopili zavezo. Tam so zoper mene ravnali zahrbtno. 028 HOS 006 008 Gileád je mesto tistih, ki počno krivičnost in je oskrunjeno s krvjo. 028 HOS 006 009 Kakor krdela roparjev prežijo na človeka, tako skupina duhovnikov mori po poti z odobravanjem, kajti zagrešujejo nespodobnost. 028 HOS 006 010 Videl sem strašno stvar v Izraelovi hiši. Tam je vlačugarstvo Efrájima, Izrael je omadeževan. 028 HOS 006 011 Prav tako, oh Juda, on je zate pripravil žetev, ko vrnem ujetništvo svojega ljudstva. 028 HOS 007 001 Ko sem hotel ozdraviti Izraela, takrat je bila odkrita krivičnost Efrájima in zlobnost Samarije, kajti zagrešili so neresnico. In tat vstopa in krdelo roparjev pleni zunaj. 028 HOS 007 002 V svojih srcih pa ne preudarijo, da se spominjam vse njihove zlobnosti. Sedaj so jih njihova lastna dejanja obkrožila; pred mojim obrazom so. 028 HOS 007 003 Kralja razveseljujejo s svojo zlobnostjo in prince s svojimi lažmi. 028 HOS 007 004 Vsi so zakonolomci, kakor peč, ki jo segreje pek, ki preneha kuriti, potem ko je pregnetel testo, dokler to ni vzhajano. 028 HOS 007 005 Na dan našega kralja so ga princi naredili bolnega z vinskimi mehovi; svojo roko podaja s posmehljivci. 028 HOS 007 006 Kajti svoje srce so pripravili kakor peč, medtem ko prežijo v zasedi. Njihov pek spi vso noč; zjutraj ta gori kakor plameneč ogenj. 028 HOS 007 007 Vsi so vroči kakor peč in požrli so svoje sodnike; vsi njihovi kralji so padli; tam ni nobenega izmed njih, ki kliče k meni. 028 HOS 007 008 Efrájim se je pomešal med ljudstvo, Efrájim je neobrnjen kolač. 028 HOS 007 009 Tujci so požrli njegovo moč, on pa tega ne spoznava. Da, sivi lasje so tu in tam na njem, vendar ne spoznava. 028 HOS 007 010 Izraelov ponos pričuje v njegov obraz, oni pa se ne vrnejo h Gospodu, svojemu Bogu niti ga zaradi vsega tega ne iščejo. 028 HOS 007 011 Tudi Efrájim je podoben neumni golobici brez srca; kličejo k Egiptu, hodijo v Asirijo. 028 HOS 007 012 Ko bodo šli, bom nadnje razširil svojo mrežo. Sklatil jih bom kakor perjad neba, kaznoval jih bom kakor je slišala njihova skupnost. 028 HOS 007 013 Gorje jim! Kajti zbežali so od mene. Naj jim bo namenjeno uničenje! Ker so se prekršili zoper mene. Čeprav sem jih odkupil, so oni kljub temu zoper mene govorili laži. 028 HOS 007 014 In niso klicali k meni s svojim srcem, ko so tulili na svojih posteljah; zbrali so se zaradi žita in vina in se uprli zoper mene. 028 HOS 007 015 Čeprav sem utrdil in okrepil njihove lakte, so zoper mene še vedno domišljali vragolijo. 028 HOS 007 016 Vračajo se, toda ne k Najvišjemu; so kot varljiv lok; njihovi princi bodo padli pod mečem zaradi besa njihovega jezika. To bo v njihov posmeh v egiptovski deželi. 028 HOS 008 001 Nastavi šofar k svojim ustom. Prišel bo kakor orel zoper Gospodovo hišo, zato ker so prekršili mojo zavezo in se prekršili zoper mojo postavo. 028 HOS 008 002 Izrael bo klical k meni: ‚Moj Bog, mi te poznamo.‘ 028 HOS 008 003 Izrael je zavrgel stvar, ki je dobra; sovražnik ga bo zasledoval. 028 HOS 008 004 Nastavljali so si kralje, toda ne po meni. Nameščali so si prince, jaz pa tega nisem vedel. Iz svojega srebra in svojega zlata so si delali malike, da bi bili lahko iztrebljeni. 028 HOS 008 005 Tvoje tele, oh Samarija, te je zavrglo. Moja jeza se je vnela zoper njih. Kako dolgo bo preden se bodo dokopali do nedolžnosti? 028 HOS 008 006 Kajti tudi to je bilo iz Izraela; delavec ga je naredil, zato to ni Bog, temveč bo tele iz Samarije zlomljeno na koščke. 028 HOS 008 007 Kajti sejali so veter, želi bodo pa vihar. Ta nima stebla, brst ne obrodi moke. Če bo tako, da obrodi, ga bodo pogoltnili tujci. 028 HOS 008 008 Izrael je požrt; sedaj bodo med pogani kakor posoda v kateri ni zadovoljstva. 028 HOS 008 009 Kajti šli so gor v Asirijo, osamljen divji osel sam zase. Efrájim si je najel ljubimce. 028 HOS 008 010 Da, čeprav so najemali med narodi, jih bom sedaj zbral in bodo malce žalovali zaradi bremena kralja princev. 028 HOS 008 011 Ker je Efrájim naredil mnogo oltarjev za greh, bodo oltarji njemu v greh. 028 HOS 008 012 Njemu sem napisal velike stvari iz svoje postave, vendar so bile štete kakor čudna stvar.“ 028 HOS 008 013 Žrtvujejo meso za klavno daritev mojih daritev in ga jedo, toda Gospod jih ne sprejema. Sedaj se bo spomnil njihove krivičnosti in obiskal njihove grehe; vrnili se bodo v Egipt. 028 HOS 008 014 „Kajti Izrael je pozabil svojega Stvarnika in zgradil templje in Juda je pomnožil utrjena mesta, toda na njegova mesta bom poslal ogenj in ta bo požrl njegove palače. 028 HOS 009 001 Ne veseli se, oh Izrael, zaradi radosti kakor drugo ljudstvo, kajti šel si vlačugarsko od svojega Boga, ljubil si nagrado na vsakem žitnem mlatišču. 028 HOS 009 002 Mlatišče in vinska stiskalnica jih ne bosta hranila in novo vino se bo pokvarilo v njej. 028 HOS 009 003 Ne bodo prebivali v Gospodovi deželi, temveč se bo Efrájim vrnil v Egipt in v Asiriji bodo jedli nečiste stvari. 028 HOS 009 004 Ne bodo več darovali vinskih daritev Gospodu niti mu ne bodo ugajale. Njihove klavne daritve jim bodo kakor kruh žalovalcev. Vsi, ki bodo jedli od njih, bodo oskrunjeni, kajti njihov kruh, za njihovo dušo, ne bo prišel v Gospodovo hišo. 028 HOS 009 005 Kaj boste storili na slovesen dan in na dan Gospodovega praznika? 028 HOS 009 006 Kajti glej, odšli so zaradi uničenja. Egipt jih bo zbral, Memfis jih bo pokopal. Prijetne kraje za njihovo srebro bodo imele koprive v lasti, trnje bo v njihovih šotorskih svetiščih. 028 HOS 009 007 Prišli so dnevi obiskanja, prišli so dnevi povračila, Izrael bo to vedel. Prerok je bedak, duhoven človek je zmešan zaradi množice tvoje krivičnosti in velikega sovraštva. 028 HOS 009 008 Efrájimov stražar je bil z mojim Bogom, toda prerok je ptičarjeva zanka na vseh njegovih poteh in sovraštvo v hiši njegovega Boga. 028 HOS 009 009 Globoko so se izpridili, kakor v dneh Gíbee, zato se bo spomnil njihove krivičnosti, obiskal bo njihove grehe. 028 HOS 009 010 „Izraela sem našel podobnega trtam v divjini. Vaše očete sem videl kakor prvi sad na figovem drevesu ob njegovem prvem času, toda odšli so k Báal Peórju in se oddvojili v to sramoto in njihove ogabnosti so bile glede na to kar so ljubili. 028 HOS 009 011 Glede Efrájima, njihova slava bo odletela proč kakor ptica, od poroda in od maternice in od spočetja. 028 HOS 009 012 Čeprav bodo vzredili svoje otroke, jih bom vendar oropal, da tam noben človek ne bo ostal. Da, gorje tudi tistim, ko odidem od njih! 028 HOS 009 013 Efrájim je, kakor sem videl Tir, zasajen na prijetnem kraju, toda Efrájim bo svoje otroke privedel k morilcu.“ 028 HOS 009 014 Daj jim, oh Gospod. Kaj hočeš dati? Daj jim maternico, ki splavlja in suhe prsi. 028 HOS 009 015 „Vsa njihova zlobnost je v Gilgálu, kajti tam sem jih zasovražil. Zaradi zlobnosti njihovih početij jih bom pognal iz svoje hiše. Ne bom jih več ljubil. Vsi njihovi princi so puntarji. 028 HOS 009 016 Efrájim je udarjen, njihova korenina je posušena, nobenega sadu ne bodo obrodili. Da, čeprav bodo obrodili, bom vendar ubil celó ljubljeni sad njihove maternice.“ 028 HOS 009 017 Moj Bog jih bo zavrgel, ker mu niso prisluhnili in oni bodo postopači med narodi. 028 HOS 010 001 Izrael je prazna trta, sebi prinaša sad. Glede na množico svojega sadu je množil oltarje. Glede na dobroto njihove dežele so naredili čedne podobe. 028 HOS 010 002 Njihovo srce je razdeljeno, sedaj bodo najdeni pomanjkljivi. Zrušil bo njihove oltarje, oplenil njihove podobe. 028 HOS 010 003 Kajti sedaj bodo rekli: ‚Nimamo kralja, ker se nismo bali Gospoda. Kaj naj bi nam torej storil kralj?‘ 028 HOS 010 004 Govorili so besede, lažno prisegali pri sklepanju zaveze. Tako sodba poganja kakor pikasti mišjak na brazdah polja. 028 HOS 010 005 Prebivalci Samarije bodo trepetali zaradi telet Bet Avena, kajti ljudstvo le-teh bo nad tem žalovalo in duhovniki le-teh, ki so se ob tem veselili [bodo trepetali] zaradi slave [bogov zlatih telet], zato ker je ta odšla od njih. 028 HOS 010 006 Prav tako bo le-to odnešeno v Asirijo za darilo kralju Jarebu. Efrájim bo prejel sramoto in Izrael se bo sramoval svojega lastnega nasveta. 028 HOS 010 007 Glede Samarije, njen kralj je odsekan kakor pena na vodi. 028 HOS 010 008 Prav tako bodo uničeni visoki kraji Avena, Izraelov greh. Trnje in osat bosta pognala na njihovih oltarjih in goram bodo rekli: „Pokrijte nas“in hribom: „Padite na nas.“ 028 HOS 010 009 Oh Izrael, grešil si od dni Gíbee. Tam so stali, bitka v Gíbei zoper otroke krivičnosti jih ni zadela. 028 HOS 010 010 „V mojem hrepenenju je, da jih bom kaznoval, in ljudstvo se bo zbralo zoper njih, ko se bodo v svojih dveh brazdah zvezali. 028 HOS 010 011 Efrájim je kakor telica, ki je poučena in rada mendra žito, toda jaz sem šel čez njen lep vrat. Efrájima bom pripravil, da jaha, Juda bo oral, Jakob pa bo branal. 028 HOS 010 012 Sejte si v pravičnosti, žanjite v usmiljenju, pobranajte svoja neposejana tla, kajti čas je, da iščete Gospoda, dokler ne pride in na vas dežuje pravičnost. 028 HOS 010 013 Orali ste zlobnost, želi ste krivičnost, jedli ste sad laži, ker ste zaupali v svojo pot in v množico svojih mogočnih mož. 028 HOS 010 014 Zato bo med tvojim ljudstvom vstal nemir in vse tvoje trdnjave bodo oplenjene kakor je na dan bitke Šalmán oplenil Bet Arbeél. Mati je bila raztreščena na koščke na svojih otrocih. 028 HOS 010 015 Tako vam bo storil Betel zaradi vaše velike zlobnosti. Zjutraj bo Izraelov kralj popolnoma iztrebljen. 028 HOS 011 001 Ko je bil Izrael otrok, takrat sem ga ljubil in svojega sina poklical iz Egipta. 028 HOS 011 002 Kadar so jih [preroki] klicali, tako so odhajali od njih. Žrtvovali so Báalom in rezanim podobam zažigali kadilo. 028 HOS 011 003 Tudi Efrájima sem učil hoditi in jih držal za njihove lakte, toda niso spoznali, da sem jih jaz ozdravil. 028 HOS 011 004 Pritegoval sem jih s človeškimi vrvicami, z vezmi ljubezni in bil sem jim kakor tisti, ki jemljejo proč jarem svojih čeljusti in jaz sem jim dajal hrano. 028 HOS 011 005 Ne bo se vrnil v egiptovsko deželo, temveč bo Asirec njegov kralj, ker so zavrnili, da bi se vrnili. 028 HOS 011 006 Meč bo ostajal na njegovih mestih in použije njegove mladike in jih požre zaradi njihovih lastnih nasvetov. 028 HOS 011 007 Moje ljudstvo je nagnjeno k odpadu od mene. Čeprav so jih klicali k Najvišjemu, ga sploh nihče ni hotel povišati. 028 HOS 011 008 Kako naj bi se te odrekel, Efrájim? Kako naj bi te izročil, Izrael? Kako naj bi te naredil kakor Admo? Kako naj bi te postavil kakor Cebojím? Moje srce je spremenjeno znotraj mene, poleg tega so se moja kesanja razvnela. 028 HOS 011 009 Ne bom izvršil okrutnost svoje jeze, ne bom se vrnil, da uničim Efrájima, kajti jaz sem Bog in ne človek, Sveti v tvoji sredi in ne bom vstopil v mesto.“ 028 HOS 011 010 Hodili bodo za Gospodom, rjovel bo kakor lev. Ko bo zarjovel, potem bodo otroci pritrepetali od zahoda. 028 HOS 011 011 Pritrepetali bodo kakor ptica iz Egipta in kakor golobica iz asirske dežele in postavil jih bom v njihove hiše, “govori Gospod. 028 HOS 011 012 „Efrájim me obdaja z lažmi in Izraelova hiša s prevaro, toda Juda še vlada z Bogom in je zvest s svetimi. 028 HOS 012 001 Efrájim se hrani z vetrom in sledi vzhodnemu vetru, dnevno povečuje laži in opustošenje, sklepa zavezo z Asirci in olje nosi v Egipt. 028 HOS 012 002 Prav tako ima Gospod polemiko z Judom in kaznoval bo Jakoba glede na njegove poti; poplačal mu bo glede na njegova dejanja. 028 HOS 012 003 V maternici je svojega brata prijel za peto in s svojo močjo je imel moč z Bogom. 028 HOS 012 004 Da, imel je moč nad angelom in je prevladal. Jokal je in ponižno prosil k njemu. Našel ga je v Betelu in tam je [Bog] govoril z nami; 028 HOS 012 005 celo Gospod Bog nad bojevniki; Gospod je njegov spomenik. 028 HOS 012 006 Zatorej se obrni k svojemu Bogu, ohranjaj usmiljenje in sodbo in nenehno čakaj na svojega Boga. 028 HOS 012 007 On je trgovec, v njegovi roki so tehtnice prevare, rad zatira. 028 HOS 012 008 Efrájim je rekel: „Vendar sem postal bogat, pridobil sem si imetje, v vseh mojih naporih ne bodo našli v meni nobene krivičnosti, da bi bila greh.“ 028 HOS 012 009 „Jaz pa, ki sem Gospod, tvoj Bog, od egiptovske dežele, te bom vendarle prisilil, da prebivaš v šotorih, kakor v dneh slovesnega praznika. 028 HOS 012 010 Prav tako sem govoril po prerokih in množil videnja ter po služenju prerokov uporabljal prilike. 028 HOS 012 011 Ali je v Gileádu krivičnost? Oni so zagotovo ničevost. V Gilgálu žrtvujejo bikce. Da, njihovi oltarji so kakor kupi na brazdah polj. 028 HOS 012 012 Jakob je zbežal v sirsko deželo in Izrael je služil za ženo in za ženo je varoval ovce. 028 HOS 012 013 In po preroku je Gospod Izraela privedel iz Egipta in po preroku je bil obvarovan. 028 HOS 012 014 Efrájim ga je silno grenko izzival k jezi, zatorej bo svojo kri pustil nad njim in njegovo grajo bo njegov Gospod povrnil k njemu. 028 HOS 013 001 Ko je Efrájim govoril trepetanje, se je povišal v Izraelu, toda, ko se je pohujšal z Báalom, je umrl. 028 HOS 013 002 In sedaj bolj in bolj grešijo in iz svojega srebra so si naredili ulite podobe in malike, glede na svoje lastno razumevanje. Vsi ti so delo rokodelcev, o njih pravijo: ‚Naj možje, ki žrtvujejo, poljubijo teleta.‘ 028 HOS 013 003 Zatorej bodo kakor jutranji oblak in kakor zgodnja rosa, ki izginja, kakor pleve, ki je z vrtinčastim vetrom odpihnjeno iz mlatišča in kakor dim iz dimnika. 028 HOS 013 004 In vendar jaz sem Gospod, tvoj Bog, od egiptovske dežele in razen mene ne boš poznal nobenega boga, kajti poleg mene tam ni rešitelja. 028 HOS 013 005 Poznal sem te v divjini, v deželi velike suše. 028 HOS 013 006 Glede na njihov pašnik, tako so bili nasičeni; nasičeni so bili in njihovo srce je bilo povzdignjeno, zato so me pozabili. 028 HOS 013 007 Zatorej jim bom kakor lev, kakor leopard ob poti jih bom opazoval. 028 HOS 013 008 Srečal jih bom kakor medvedka, ki je oropana svojih mladičev in raztrgal bom opno njihovega srca in tam jih bom požrl kakor lev. Divja žival jih bo trgala. 028 HOS 013 009 Oh Izrael, uničeval si samega sebe, toda v meni je tvoja pomoč. 028 HOS 013 010 Jaz bom tvoj kralj. Kje je katerikoli drug, ki te lahko reši v vseh tvojih mestih? In tvoji sodniki, o katerih praviš: ‚Daj mi kralja in prince?‘ 028 HOS 013 011 V svoji jezi sem ti dal kralja in v svojem besu sem ga vzel proč. 028 HOS 013 012 Krivičnost Efrájima je zvezana, njegov greh je skrit. 028 HOS 013 013 Bridkosti ženske v porodnih mukah bodo prišle nadenj. On je nespameten sin, kajti ne bi smel dolgo ostati v odprtini rojevanja otrok. 028 HOS 013 014 Odkupil jih bom pred oblastjo groba; odkupil jih bom pred smrtjo. ‚Oh smrt, jaz bom tvoje kuge; ‘‚Oh grob, jaz bom tvoje uničenje.‘Kesanje bo skrito mojim očem. 028 HOS 013 015 Čeprav bi bil rodoviten med svojimi brati, bo prišel vzhodni veter, veter od Gospoda bo prišel gor iz divjine in njegov izvir se bo posušil in njegov studenec bo osušen. Oplenil bo zaklad vseh prijetnih posod. 028 HOS 013 016 Samarija bo postala zapuščena, kajti uprla se je zoper svojega Boga. Padli bodo pod mečem, njihovi otročiči bodo razbiti na koščke in njihove nosečnice bodo razparane. 028 HOS 014 001 Oh Izrael, vrni se h Gospodu, svojemu Bogu, kajti padel si zaradi svoje krivičnosti. 028 HOS 014 002 S seboj vzemite besede in se obrnite h Gospodu. Recite mu: ‚Odvzemi proč vso krivičnost in nas milostljivo sprejmi, tako bomo povrnili teleta naših ustnic.‘ 028 HOS 014 003 Asúr nas ne bo rešil, ne bomo jahali na konjih, niti delu naših rok ne bomo več rekli: ‚ Vi ste naši bogovi, ‘kajti v tebi osiroteli najde usmiljenje. 028 HOS 014 004 Jaz bom ozdravil njihov odpad, velikodušno jih bom ljubil, kajti moja jeza se je odvrnila od njega. 028 HOS 014 005 Izraelu bom kakor rosa. Rasel bo kakor lilija in svoje korenine poganjal kakor Libanon. 028 HOS 014 006 Njegove mladike se bodo razširile in njegova lepota bo kakor oljka in njegov vonj kakor Libanon. 028 HOS 014 007 Tisti, ki prebivajo pod njegovo senco, se bodo vrnili; oživeli bodo kakor žito in rastli kakor trta. Njegova vonjava bo kakor libanonsko vino. 028 HOS 014 008 Efrájim bo rekel: ‚Kaj imam še opraviti z maliki?‘Slišal sem ga in ga opazil. Podoben sem zeleni cipresi. Od mene je najti tvoj sad. 028 HOS 014 009 Kdo je moder in bo razumel te stvari? Razsoden in jih bo spoznal? Kajti Gospodove poti so pravilne in pravični se bo ravnal po njih. Toda prestopniki bodo padli na njih.“ # # BOOK 029 JOE Joel Joel 029 JOE 001 001 Gospodova beseda, ki je prišla Joélu, Petuélovemu sinu. 029 JOE 001 002 Poslušajte to, vi starci in pazljivo prisluhnite, vsi vi prebivalci dežele. Ali je bilo to v vaših dneh ali celo v dneh vaših očetov? 029 JOE 001 003 Pripovedujte svojim otrokom o tem in naj vaši otroci pripovedujejo svojim otrokom in njihovi otroci naslednjemu rodu. 029 JOE 001 004 To, kar je kosmata gosenica pustila, je pojedla leteča kobilica; in to kar je kobilica pustila, je pojedla škodljiva gosenica; in to kar je pustila škodljiva gosenica, je pojedla gosenica. 029 JOE 001 005 Prebudite se, vi pijanci in jokajte, tulite vsi vi vinski pivci zaradi novega vina, kajti odrezan je od vaših ust. 029 JOE 001 006 Kajti narod je prišel nad mojo deželo, močan in brezštevilen, katerih zobje so zobje leva in ima kočnike velikega leva. 029 JOE 001 007 Opustošil je mojo trto in olupil moje figovo drevo. Naredil ga je razgaljenega in ga vrgel proč; njegove mladike so pobeljene. 029 JOE 001 008 Žalujte kakor devica, opasana z vrečevino za soprogom svoje mladosti. 029 JOE 001 009 Jedilna daritev in pitna daritev je odrezana od Gospodove hiše. Duhovniki, Gospodovi služabniki, žalujejo. 029 JOE 001 010 Polje je opustošeno, zemlja žaluje, kajti žito je opustošeno. Novo vino je posušeno, olje peša. 029 JOE 001 011 Bodite osramočeni, oh vi poljedelci. Tulite, oh vi obrezovalci trte, zaradi pšenice in zaradi ječmena, ker je žetev polja propadla. 029 JOE 001 012 Trta je posušena in figovo drevo peša. Granatovec, tudi palmovo drevo in jablana, celó vsa poljska drevesa so ovenela, ker je veselje zamrlo pred človeškimi sinovi. 029 JOE 001 013 Opašite se in objokujte, vi duhovniki; tulite, služabniki oltarja, pridite, vso noč ležite v vrečevini, vi služabniki mojega Boga, kajti jedilna daritev in pitna daritev je zadržana pred hišo vašega Boga. 029 JOE 001 014 Posvetite post, skličite slovesen zbor, zberite starešine in vse prebivalce dežele v hišo Gospoda, vašega Boga in kličite h Gospodu: 029 JOE 001 015 „Gorje zaradi dneva!“Kajti dan Gospodov je pri roki in to bo prišlo kakor uničenje od Vsemogočnega. 029 JOE 001 016 Mar ni hrana odrezana izpred naših oči, da, radost in veselje od hiše našega Boga? 029 JOE 001 017 Seme je razpadlo pod njihovimi grudami, kašče ležijo zapuščene, skednji so razpadli, kajti žito je ovenelo. 029 JOE 001 018 Kako stokajo živali! Živine črede so zmedene, ker nimajo pašnika; da, tropi ovac so zapuščeni. 029 JOE 001 019 Oh Gospod, k tebi bom klical, kajti ogenj je požrl pašnike divjine in plamen je požgal vsa poljska drevesa. 029 JOE 001 020 Tudi poljske živali kličejo k tebi, kajti reke vodá so posušene in ogenj je pogoltnil pašnike divjine. 029 JOE 002 001 Zatrobite na šofar na Sionu in razglasite alarm na moji sveti gori. Naj vsi prebivalci dežele trepetajo, kajti dan Gospodov prihaja, kajti ta je blizu, pri roki; 029 JOE 002 002 dan teme in mračnosti, dan oblakov in goste teme se kot jutro razširja nad gorami. Veliko ljudstvo in močno, nikoli ni bilo podobnega niti ga ne bo več za tem, celó do let mnogih rodov. 029 JOE 002 003 Ogenj požira pred njimi in za njimi gori plamen. Dežela je pred njimi kakor edenski vrt in za njimi zapuščena divjina, da in nič jim ne bo pobegnilo. 029 JOE 002 004 Njihov videz je kakor videz konjev in kakor konjeniki, tako bodo tekli. 029 JOE 002 005 Poskakovali bodo kakor hrup bojnih vozov na vrhovih gora, kakor hrup ognjenega plamena, ki požira strnišče, kakor močno ljudstvo, postavljeno v bojno razvrstitev. 029 JOE 002 006 Pred njihovim obrazom bo ljudstvo močno zaskrbljeno. Vsi obrazi bodo zbirali črnino. 029 JOE 002 007 Tekli bodo kakor mogočni možje, obzidje bodo preplezali kakor bojevniki in korakali bodo vsak po svojih poteh in svojih vrst ne bodo pretrgali. 029 JOE 002 008 Niti eden ne bo sunil drugega. Hodili bodo vsak po svoji stezi in ko padejo na meč, ne bodo ranjeni. 029 JOE 002 009 Tekali bodo sem ter tja po mestu, tekli bodo na obzidje, splezali bodo na hiše, vstopili bodo pri oknih kakor tat. 029 JOE 002 010 Zemlja se bo tresla pred njimi, nebesni obok bo trepetal, sonce in luna bosta otemnela in zvezde bodo umaknile svoje svetlikanje. 029 JOE 002 011 Gospod bo izustil svoj glas pred svojo vojsko, kajti njegov tabor je zelo velik, kajti on je močan, ki izvršuje svojo besedo, kajti dan Gospodov je velik in zelo strašen in kdo ga lahko prenese? 029 JOE 002 012 „Zato se tudi sedaj, “govori Gospod, „obrnite celó k meni z vsem svojim srcem in s postom in z jokom in z žalovanjem 029 JOE 002 013 in pretrgajte svoje srce, ne pa svojih oblačil in obrnite se h Gospodu, svojemu Bogu, kajti on je milostljiv in usmiljen, počasen za jezo in velike prijaznosti in se kesa zla.“ 029 JOE 002 014 Kdo ve če se bo vrnil in pokesal in pustil blagoslov za seboj, celó jedilno daritev in pitno daritev Gospodu, vašemu Bogu? 029 JOE 002 015 Zatrobite na šofar na Sionu, posvetite post, skličite slovesen zbor, 029 JOE 002 016 zberite ljudstvo, posvetite skupnost, zberite starešine, naberite otroke in tiste, ki sesajo pri prsih. Naj pride ženin iz svoje sobe in nevesta iz svoje sobice. 029 JOE 002 017 Naj duhovniki, Gospodovi služabniki, jokajo med preddverjem in oltarjem in naj govorijo: „Prizanesi svojemu ljudstvu, oh Gospod in svoje dediščine ne izroči v zasmeh, da bi nad njimi vladali pogani. Zakaj bi med ljudstvom rekli: ‚Kje je njihov Bog?‘“ 029 JOE 002 018 Potem bo Gospod ljubosumen nad svojo deželo in se usmilil svojega ljudstva. 029 JOE 002 019 Da, Gospod bo odgovoril in rekel svojemu ljudstvu: „Glejte, poslal vam bom žito, vino in olje in nasičeni boste s tem in ne bom vas več naredil v zasmeh med pogani, 029 JOE 002 020 toda daleč od vas bom odstranil severno vojsko in pregnal jih bom v jalovo in zapuščeno deželo, s svojim obrazom proti vzhodnemu morju in s svojim zadnjim delom proti skrajnemu morju in njegov smrad se bo vzdignil in njegovo zaudarjanje se bo vzdignilo, ker je storil velike stvari.“ 029 JOE 002 021 Ne boj se, oh dežela, bodi vesela in se raduj, kajti Gospod bo storil velike stvari. 029 JOE 002 022 Ne bodite prestrašene, ve poljske živali, kajti pašniki divjine poganjajo, kajti drevo rodi svoj sad, figovo drevo in trta predajata svojo moč. 029 JOE 002 023 Bodite torej veseli, vi sionski otroci in veselite se v Gospodu, svojem Bogu, kajti dal vam je zmerno prvi dež in povzročil bo, da vam bo prišel dež, prvi dež in pozni dež v prvem mesecu. 029 JOE 002 024 Tla bodo polna pšenice in kadi bodo prekipevale od vina in olja. 029 JOE 002 025 „Povrnil vam bom leta, ki jih je požrla leteča kobilica, škodljiva gosenica, gosenica in kosmata gosenica, moja velika vojska, ki sem jo poslal med vas. 029 JOE 002 026 Jedli boste v obilju in boste nasičeni in slavili ime Gospoda, svojega Boga, ki je z vami čudovito ravnal in moje ljudstvo nikoli ne bo osramočeno. 029 JOE 002 027 Vedeli boste, da sem jaz v Izraelovi sredi in da sem jaz Gospod, vaš Bog in nihče drug, in moje ljudstvo nikoli ne bo osramočeno. 029 JOE 002 028 Potem se bo zgodilo, da bom svojega duha izlil na vse meso. Vaši sinovi in vaše hčere bodo prerokovali, vaši starci bodo sanjali sanje, vaši mladeniči bodo videli videnja. 029 JOE 002 029 Tudi na služabnike in na pomočnice bom v tistih dneh izlil svojega Duha. 029 JOE 002 030 Pokazal bom čudeže na nebesnem oboku in na zemlji, kri in ogenj in stebre dima. 029 JOE 002 031 Sonce se bo spremenilo v temo in luna v kri pred velikim in strašnim dnevom Gospodovega prihoda.“ 029 JOE 002 032 In zgodilo se bo, da kdorkoli bo klical h Gospodovemu imenu, bo osvobojen, kajti osvoboditev bo na gori Sion in v Jeruzalemu, kakor je rekel Gospod in v ostanku, katerega bo Gospod poklical. 029 JOE 003 001 „Kajti glej, v tistih dneh in v tistem času, ko bom ponovno privedel ujetništvo Juda in Jeruzalema, 029 JOE 003 002 bom prav tako zbral vse narode in jih privedel dol v dolino Józafat in tam se bom pravdal z njimi zaradi mojega ljudstva in zaradi moje dediščine Izraela, katere so razkropili med narode in razdelili mojo deželo. 029 JOE 003 003 Za moje ljudstvo so metali žrebe in dajali fanta za pocestnico in punco prodajali za vino, da bi lahko pili. 029 JOE 003 004 Da in kaj imate vi z menoj, oh Tir in Sidón in vse obale Palestine? Ali mi boste vrnili povračilo? In če mi povrnete, bom brez odlašanja in hitro vaše povračilo povrnil na vašo lastno glavo, 029 JOE 003 005 zato ker ste jemali moje srebro in moje zlato in ste v svoje templje odnesli čudovite, prijetne stvari. 029 JOE 003 006 Prav tako ste Grkom prodajali Judove otroke in jeruzalemske otroke, da bi jih lahko spravili daleč proč od njihove meje. 029 JOE 003 007 Glej, dvignil jih bom iz kraja, kamor ste jih prodali in povrnil vam bom vaše povračilo na vašo lastno glavo. 029 JOE 003 008 Vaše sinove in vaše hčere bom prodal v roko Judovih otrok in prodali jih bodo Sabejcem, ljudstvu, ki je daleč proč, “kajti Gospod je to govoril. 029 JOE 003 009 Razglasite to med pogani: „Pripravite vojno, prebudite mogočne može, naj se vsi bojevniki približajo, naj pridejo gor. 029 JOE 003 010 Prekujte svoje lemeže v meče in svoje obrezovalne kavlje v sulice. Naj slabotni reče: ‚Močan sem.‘“ 029 JOE 003 011 Zberite se in pridite vsi vi pogani in zberite se skupaj naokrog. Tamkaj primoraj svoje mogočne, da pridejo dol, oh Gospod. 029 JOE 003 012 Naj bodo pogani prebujeni in pridejo gor v dolino Józafat, kajti tam bom sedel, da sodim vsem poganom naokoli. 029 JOE 003 013 Nastavite srp, kajti žetev je zrela. Pridite, spustite se, kajti stiskalnica je polna, maščoba preplavlja, kajti njihova zlobnost je velika. 029 JOE 003 014 Množice, množice v dolini odločitve; kajti dan Gospodov je blizu v dolini odločitve. 029 JOE 003 015 Sonce in luna bosta otemnela in zvezde bodo umaknile svoje svetlikanje. 029 JOE 003 016 Gospod bo tudi rjovel iz Siona in izustil svoj glas iz Jeruzalema, in nebesni obok in zemlja se bosta tresla, toda Gospod bo upanje svojemu ljudstvu in moč Izraelovim otrokom. 029 JOE 003 017 Tako boste vedeli, da jaz sem Gospod, vaš Bog, ki prebivam na Sionu, moji sveti gori. Potem bo Jeruzalem svet in nikakršni tujci ne bodo več hodili skozenj. 029 JOE 003 018 Na tisti dan se bo zgodilo, da bodo gore kapljale novo vino in z gričev se bo cedilo mleko in v vseh Judovih rekah bodo tekle vode in studenec bo izviral iz Gospodove hiše in namakal dolino Šitím. 029 JOE 003 019 Egipt bo opustošenje in Edóm bo zapuščena divjina zaradi nasilja zoper Judove otroke, ker so v njihovi deželi prelivali nedolžno kri. 029 JOE 003 020 Toda Juda bo prebival na veke in Jeruzalem od roda do roda. 029 JOE 003 021 Kajti jaz bom očistil njihovo kri, katere nisem očistil, kajti Gospod prebiva na Sionu. # # BOOK 030 AMO Amos Amos 030 AMO 001 001 Besede Amosa, ki je bil med čredniki iz Tekóe, ki jih je videl glede Izraela v dneh Uzíjaha, Judovega kralja in v dneh Jerobeáma, Joáševega sina, Izraelovega kralja, dve leti pred potresom. 030 AMO 001 002 Rekel je: „ Gospod bo rjovel iz Siona in izustil svoj glas iz Jeruzalema in prebivališča pastirjev bodo žalovala in vrh Karmela se bo posušil.“ 030 AMO 001 003 Tako govori Gospod: „Zaradi treh prestopkov Damaska in zaradi štirih ne bom odvrnil njegove kazni, ker so Gileád mlatili z mlatilnimi orodji iz železa. 030 AMO 001 004 Temveč bom poslal ogenj v Hazaélovo hišo, ki bo použil Ben Hadádove palače. 030 AMO 001 005 Zlomil bom tudi zapah Damaska in iztrebil prebivalca iz ravnine Aven in tistega, ki drži žezlo, iz edenske hiše in ljudstvo iz Sirije bo šlo v ujetništvo v Kir, “govori Gospod. 030 AMO 001 006 Tako govori Gospod: „Zaradi treh prestopkov Gaze in zaradi štirih ne bom odvrnil njene kazni, ker so odvedli proč ujete, celotno ujetništvo, da jih izročijo Edómu; 030 AMO 001 007 temveč bom poslal ogenj na obzidje Gaze, ki bo pogoltnil njene palače 030 AMO 001 008 in iztrebil bom prebivalce iz Ašdóda in tistega, ki drži žezlo, iz Aškelóna in svojo roko bom obrnil zoper Ekrón in preostanek Filistejcev bo izginil, “govori Gospod Bog. 030 AMO 001 009 Tako govori Gospod: „Zaradi treh prestopkov Tira in zaradi štirih ne bom odvrnil njegove kazni, ker so celotno ujetništvo izročili Edómu in se niso spomnili bratske zaveze, 030 AMO 001 010 temveč bom na obzidje Tira poslal ogenj, ki bo požrl njegove palače.“ 030 AMO 001 011 Tako govori Gospod: „Zaradi treh prestopkov Edóma in zaradi četrtega ne bom odvrnil njegove kazni, ker je svojega brata zasledoval z mečem in zavrgel vse usmiljenje in je njegova jeza neprestano trgala in je svoj bes ohranjal na veke; 030 AMO 001 012 temveč bom poslal ogenj nad Temán, ki bo požrl palače v Bocri.“ 030 AMO 001 013 Tako govori Gospod: „Zaradi treh prestopkov Amónovih otrok in zaradi štirih ne bom odvrnil njegove kazni, ker so razparali nosečnice iz Gileáda, da bi lahko razširili svojo mejo; 030 AMO 001 014 temveč bom zanetil ogenj na obzidju Rabe in ta bo požrl njene palače z vpitjem na dan bitke, z viharjem na dan vrtinčastega vetra 030 AMO 001 015 in njihov kralj bo šel v ujetništvo, on in njegovi princi skupaj, “govori Gospod. 030 AMO 002 001 Tako govori Gospod: „Zaradi treh prestopkov Moába in zaradi štirih ne bom odvrnil njegove kazni, ker je kosti edómskega kralja sežgal v žganem apnu, 030 AMO 002 002 temveč bom poslal ogenj nad Moáb in ta bo požrl palače Kerijóta, in Moáb bo umrl s hrupom, z vpitjem in z zvokom šofarja. 030 AMO 002 003 Iztrebil bom sodnika iz njegove srede in z njim bom ubil vse njegove prince, “govori Gospod. 030 AMO 002 004 Tako govori Gospod: „Zaradi treh prestopkov Juda in zaradi štirih, ne bom odvrnil njegove kazni; ker so prezirali Gospodovo postavo in se niso držali njegovih zapovedi in njihove laži so jim povzročile, da se motijo, za katerimi so hodili njihovi očetje, 030 AMO 002 005 temveč bom poslal ogenj nad Juda in ta bo požrl jeruzalemske palače.“ 030 AMO 002 006 Tako govori Gospod: „Zaradi treh prestopkov Izraela in zaradi štirih ne bom odvrnil njegove kazni, ker so pravičnega prodajali za srebro in revnega za par čevljev, 030 AMO 002 007 ki koprnijo po zemeljskem prahu na glavi revnega in zavijajo pot krotkega. Moški in njegov oče bosta šla noter k isti deklici, da oskrunita moje sveto ime. 030 AMO 002 008 Ob vsakem oltarju legajo na oblačila, položena za jamstvo in pijejo vino obsojenih v hiši svojega boga. 030 AMO 002 009 Čeprav sem pred njimi uničil Amoréjca, katerega višina je bila podobna višini ceder in je bil močan kakor hrasti, vendar sem uničil njegov sad od zgoraj in njegove korenine od spodaj. 030 AMO 002 010 Privedel sem vas tudi iz egiptovske dežele in vas štirideset let vodil skozi divjino, da vzamete v last deželo Amoréjca. 030 AMO 002 011 Izmed vaših sinov sem dvignil preroke in izmed vaših mladeničev nazirce. Mar ni to celo tako, oh vi Izraelovi otroci?“govori Gospod. 030 AMO 002 012 „Toda nazircem ste dajali piti vino in prerokom zapovedovali, rekoč: ‚Ne prerokujte.‘ 030 AMO 002 013 Glejte, stlačen sem pod vami, kakor je stlačen voz, ki je poln snopov. 030 AMO 002 014 Zato bo pred naglim izginil umik in močni ne bo okrepil svoje moči niti mogočni sebe ne bo osvobodil 030 AMO 002 015 niti ne bo stal tisti, ki prijema lok in kdor je naglih stopal sebe ne bo osvobodil niti kdor jaha konja, sebe ne bo osvobodil. 030 AMO 002 016 In kdor je pogumen med mogočnimi, bo na ta dan nag pobegnil proč, “govori Gospod. 030 AMO 003 001 Poslušajte to besedo, ki jo je Gospod govoril zoper vas, oh Izraelovi otroci, zoper celotno družino, ki sem jo privedel iz egiptovske dežele, rekoč: 030 AMO 003 002 „Samo vas sem poznal izmed vseh zemeljskih družin, zato vas bom kaznoval zaradi vseh vaših krivičnosti. 030 AMO 003 003 Mar lahko dva hodita skupaj, razen če se ne strinjata? 030 AMO 003 004 Ali bo lev rjovel v gozdu, kadar nima plena? Ali bo mlad lev vpil iz svojega brloga, če ni ničesar dobil? 030 AMO 003 005 Ali lahko ptica pade v zanko na tla, kjer zanjo ni nobene pasti? Mar nekdo pobere zanko iz zemlje in ni sploh ničesar ujel? 030 AMO 003 006 Mar bo šofar zatrobil v mestu in ljudstvo ne bo prestrašeno? Mar bo zlo v mestu in Gospod tega ni storil? 030 AMO 003 007 Zagotovo Gospod Bog ne bo storil ničesar, da ne bi svojo skrivnost razodeval svojim služabnikom prerokom. 030 AMO 003 008 Lev je zarjovel, kdo se ne bo bal? Gospod Bog je spregovoril, kdo ne bi prerokoval? 030 AMO 003 009 Razglasi v palačah pri Ašdódu in v palačah egiptovske dežele in reci: ‚Zberite se na gorah Samarije in glejte velike nemire v njeni sredi in zatirane v njeni sredi.‘ 030 AMO 003 010 Kajti ne znajo delati pravilno, “govori Gospod, „tisti ki kopičijo nasilje in rop v svojih palačah.“ 030 AMO 003 011 Zato tako govori Gospod Bog: „Nasprotnik bo celo naokoli dežele in tvojo moč bo privedel dol od tebe in tvoje palače bodo oplenjene.“ 030 AMO 003 012 Tako govori Gospod: „Kakor pastir iz levjih ust izvleče dve nogi ali košček ušesa, tako bodo izvlečeni Izraelovi otroci, ki prebivajo v Samariji, v kotu postelje in na ležišču v Damasku. 030 AMO 003 013 Prisluhnite in pričujte v Jakobovi hiši, “govori Gospod Bog, Bog nad bojevniki, 030 AMO 003 014 „da na dan, ko bom na njem obiskal Izraelove prestopke, bom obiskal tudi oltarje Betela in oltarni rogovi bodo odsekani in padli na tla. 030 AMO 003 015 Zimsko hišo bom udaril s poletno hišo [vred] in slonokoščene hiše bodo izginile in velike hiše bodo uničene, “govori Gospod. 030 AMO 004 001 „Poslušajte to besedo, ve bašánske krave, ki ste na samarijski gori, ki stiskate uboge, ki drobite pomoči potrebne, ki pravite svojim gospodarjem: ‚Prinesite in naj pijemo.‘ 030 AMO 004 002 Gospod Bog je prisegel pri svoji svetosti, da, glejte, nad vas bodo prišli dnevi, ko vas bo odvedel proč s kavlji in vaše potomstvo s trnki. 030 AMO 004 003 Šle boste ven pri vrzelih, vsaka krava pri tisti, ki je pred njo, in vrgle jih boste v palačo, “govori Gospod. 030 AMO 004 004 „Prihajate v Betel in grešite, pri Gilgálu množite prestopek in vsako jutro prinašajte svoje klavne daritve in svoje desetine po treh letih 030 AMO 004 005 in darujte žrtev zahvaljevanja s kvasom in razglašajte in objavljajte prostovoljne daritve, kajti to vam je všeč, oh vi, Izraelovi otroci, “govori Gospod Bog. 030 AMO 004 006 „In tudi jaz sem vam dal čistost zob po vseh vaših mestih in pomanjkanje kruha po vseh vaših krajih. Vendar se niste vrnili k meni, “govori Gospod. 030 AMO 004 007 „In tudi jaz sem zadržal dež pred vami, ko je bilo še tri mesece do žetve in mu dal, da dežuje nad enim mestom in dal, da ne dežuje nad drugim mestom. Na en kos je bilo deževano, kos pa, na katerega ni deževalo, se je posušil. 030 AMO 004 008 Tako so dva ali tri mesta tavala k enemu mestu, da pijejo vodo, toda niso bila nasičena. Vendar se niste vrnili k meni, “govori Gospod. 030 AMO 004 009 „Udaril sem vas s kvarjenjem in plesnijo. Ko so se množili vaši vrtovi in vaši vinogradi in vaša figova drevesa in vaše oljke, jih je požrla kosmata gosenica. Vendar se niste vrnili k meni, “govori Gospod. 030 AMO 004 010 „Med vas sem poslal kužno bolezen po načinu iz Egipta. Vaše mladeniče sem umoril z mečem in vaše konje odvedel proč in storil sem, da se smrad vaših taborov vzdigne do vaših nosnic, vendar se niste vrnili k meni, “govori Gospod. 030 AMO 004 011 „Uničil sem nekatere izmed vas, kakor je Bog razdejal Sódomo in Gomóro in ste bili kakor kos tlečega lesa, izvlečenega iz gorenja, vendar se niste vrnili k meni, “govori Gospod. 030 AMO 004 012 „Zato ti bom tako storil, oh Izrael in ker ti bom to storil, se pripravi, da srečaš svojega Boga, oh Izrael. 030 AMO 004 013 Kajti, glej, tisti ki oblikuje gore in ustvarja veter in razglaša človeku, kaj je njegova misel, ki dela jutranjo temo in mendra na visokih krajih zemlje. Gospod, Bog nad bojevniki, je njegovo ime.“ 030 AMO 005 001 Poslušajte to besedo, ki jo vzdigujem zoper vas, celó žalostinko, oh Izraelova hiša. 030 AMO 005 002 Devica Izrael je padla, ne bo več vstala, zapuščena je na svoji zemlji, tam ni nikogar, ki bi jo vzdignil. 030 AMO 005 003 Kajti tako govori Gospod Bog: „Mestu, ki je šlo ven po tisoč, jih preostane sto in tistemu, ki je šlo naprej po sto, jih preostane deset, hiši Izraelovi.“ 030 AMO 005 004 Kajti tako govori Gospod Izraelovi hiši: „Iščite me in boste živeli, 030 AMO 005 005 toda ne iščite Betela niti ne vstopajte v Gilgál in ne prečkajte v Beeršébo, kajti Gilgál bo zagotovo šel v ujetništvo in Betel bo prišel v nič. 030 AMO 005 006 Iščite Gospoda in boste živeli, da ne izbruhne kakor ogenj v Jožefovi hiši in jo použije in tam ne bo nikogar, da bi jo gasil v Betelu. 030 AMO 005 007 Vi, ki prevračate sodbo v grenkobo in opuščate pravičnost na zemlji, 030 AMO 005 008 iščite njega, ki določa sedem zvezd in Orion in obrača senco smrti v jutro in dan mrači z nočjo, ki kliče po vodah morja in jih izliva na obličje zemlje, Gospod je njegovo ime, 030 AMO 005 009 ki jača oplenjenega zoper močnega, tako da bo oplenjeni prišel zoper trdnjavo. 030 AMO 005 010 Sovražijo tistega, ki graja v velikih vratih in prezirajo tistega, ki govori iskreno. 030 AMO 005 011 Ker kakor je torej vaše mendranje nad revnim in vi od njega jemljete bremena žita; zgradili ste hiše iz klesanega kamna, toda ne boste prebivali v njih; sadili ste prijetne vinograde, toda ne boste pili vina od njih. 030 AMO 005 012 Kajti jaz poznam vaše mnogotere prestopke in vaše mogočne grehe; stiskajo pravičnega, jemljejo podkupnino in v velikih vratih revne odvračajo od njihove pravice. 030 AMO 005 013 Zato bo v tem času razsoden molčal, kajti to je hud čas. 030 AMO 005 014 Iščite dobro in ne zla, da boste lahko živeli in tako bo Gospod, Bog nad bojevniki, z vami, kakor ste govorili. 030 AMO 005 015 Sovražite zlo in ljubite dobro in vzpostavite sodbo v velikih vratih. Morda bo Gospod, Bog nad bojevniki, milostljiv Jožefovemu preostanku.“ 030 AMO 005 016 Zato Gospod, Bog nad bojevniki, Gospod, tako govori: „Tarnanje bo na vseh ulicah in na vseh glavnih cestah bodo govorili: ‚Ojoj! ojoj!‘in poklicali bodo poljedelca, da žaluje in tiste, ki so vešči objokovanja, da tarnajo. 030 AMO 005 017 In v vseh vinogradih bo tarnanje, kajti jaz pojdem skozte, “govori Gospod. 030 AMO 005 018 „Gorje vam, ki si želite Gospodovega dneva! Čemu vam bo to? Dan Gospodov je tema in ne svetloba. 030 AMO 005 019 Kakor če je človek pobegnil pred levom in ga je srečal medved; ali odšel v hišo in svojo roko naslonil na zid in ga je pičila kača. 030 AMO 005 020 Mar ne bo Gospodov dan tema in ne svetloba? Celo zelo temen in nobenega svetlikanja v njem? 030 AMO 005 021 Sovražim, preziram vaše praznične dni in nočem povonjati vaših slovesnih zborov. 030 AMO 005 022 Čeprav mi darujete žgalne daritve in vaše jedilne daritve, jih ne bom sprejel, niti se ne bom oziral na vaše mirovne daritve vaših debelih živali. 030 AMO 005 023 Šum svojih pesmi vzemi proč od mene, kajti ne bom poslušal melodije tvojih lir. 030 AMO 005 024 Temveč naj sodba teče dol kakor vode in pravičnost kakor mogočen vodotok. 030 AMO 005 025 Mar ste mi darovali klavne daritve in jedilne daritve štirideset let v divjini, oh hiša Izraelova? 030 AMO 005 026 Toda nosili ste šotor svojega Moloha in Kijúna, svojih podob, zvezdo svojega boga, kar ste si naredili zase. 030 AMO 005 027 Zatorej vam bom povzročil, da greste v ujetništvo onkraj Damaska, “govori Gospod, čigar ime je Bog nad bojevniki. 030 AMO 006 001 „Gorje tistim, ki so v udobju na Sionu in zaupajo v samarijsko goro, ki se imenujejo vodje narodov, h katerim je prihajala Izraelova hiša! 030 AMO 006 002 Prečkajte v Kalne in poglejte in od tam pojdite v veliki Hamát. Potem pojdite dol v Gat Filistejcev. Mar so boljši kakor ta kraljestva? Je njihova meja večja kakor vaša meja? 030 AMO 006 003 Vi, ki zli dan polagate daleč stran in sedežu nasilja naredite, da pride blizu, 030 AMO 006 004 ki ležite na posteljah iz slonovine in se iztegujete na svojih ležiščih in jeste jagnjeta iz tropa in teleta iz srede hleva, 030 AMO 006 005 ki monotono pojete na zvok lire in si izmišljate glasbene instrumente, podobno kakor David; 030 AMO 006 006 ki pijete vino v skledicah in se mazilite z vodilnimi mazili. Toda niso užaloščeni zaradi Jožefove stiske. 030 AMO 006 007 Zato bodo sedaj šli ujeti s prvimi, ki gredo ujeti in gostija tistih, ki so se iztegovali, bo odstranjena. 030 AMO 006 008 Gospod Bog je prisegel pri samem sebi, “govori Gospod, Bog nad bojevniki, „preziram odličnost Jakoba in sovražim njegove palače, zato bom izročil mesto, z vsem, kar je v njem. 030 AMO 006 009 In zgodilo se bo, če tam ostane deset ljudi v eni hiši, da bodo umrli. 030 AMO 006 010 In njegov stric ga bo vzdignil in kdor ga sežiga, da odnese kosti iz hiše in bo rekel tistemu, ki je pri straneh hiše: ‚ Je tam še kdo s teboj?‘Ta pa bo rekel: ‚Ne.‘Potem bo rekel: ‚Molči, kajti ne smemo omenjati Gospodovega imena.‘ 030 AMO 006 011 Kajti glej, Gospod zapoveduje in veliko hišo bo udaril z vrzelmi in majhno hišo z razpokami. 030 AMO 006 012 Mar bodo konji tekli po skali? Ali bo tam kdo oral z voli? Kajti sodbo ste obrnili v žolč in sad pravičnosti v pikasti mišjak. 030 AMO 006 013 Vi, ki se veselite v ničevi stvari, ki pravite: ‚Mar nismo s svojo lastno močjo k sebi vzeli rogov?‘ 030 AMO 006 014 Toda glejte, zoper vas bom dvignil narod, oh Izraelova hiša, “govori Gospod, Bog nad bojevniki, „in stiskali vas bodo od vstopanja v Hamát, do reke iz divjine.“ 030 AMO 007 001 Tako mi je Gospod Bog pokazal in glej, oblikoval je kobilice v začetku poganjanja otave in glej, to je bila otava po kraljevih košnjah. 030 AMO 007 002 Pripetilo se je, ko so končale z objedanjem trave dežele, da sem nato rekel: „Oh Gospod Bog, odpusti, rotim te. Po kom bo Jakob vstal? Kajti majhen je.“ 030 AMO 007 003 Gospod se je zaradi tega pokesal. „To ne bo, “govori Gospod. 030 AMO 007 004 Tako mi je Gospod Bog pokazal in glej, Gospod Bog je klical k pričkanju z ognjem in ta je požrl veliko globino in pojedel del. 030 AMO 007 005 Potem sem rekel: „Oh Gospod Bog, odnehaj, rotim te. Po kom bo Jakob vstal? Kajti majhen je.“ 030 AMO 007 006 Gospod se je zaradi tega pokesal: „Tudi to se ne bo zgodilo, “govori Gospod Bog. 030 AMO 007 007 Zato mi je pokazal in glej, Gospod je stal na zidu, narejenemu s svinčnico, s svinčnico v svoji roki. 030 AMO 007 008 Gospod mi je rekel: „Amos, kaj vidiš?“Rekel sem: „Svinčnico.“Potem je Gospod rekel: „Glej, postavil bom svinčnico v sredo svojega ljudstva Izraela. Ne bom več ponovno šel mimo njega 030 AMO 007 009 in Izakovi visoki kraji bodo zapuščeni in Izraelova svetišča bodo opustošena in z mečem se bom dvignil zoper Jerobeámovo hišo.“ 030 AMO 007 010 Potem je Amacjá, duhovnik iz Betela, poslal k Jerobeámu, Izraelovemu kralju, rekoč: „Amos se je zarotil zoper tebe v sredi Izraelove hiše. Dežela ni zmožna prenesti vseh njegovih besed. 030 AMO 007 011 Kajti tako govori Amos: ‚Jerobeám bo umrl pod mečem in Izrael bo zagotovo iz svoje lastne dežele odveden v ujetništvo.‘“ 030 AMO 007 012 Amacjá je prav tako rekel Amosu: „Oh ti videc, pojdi, pobegni proč v Judovo deželo in tam jej kruh in tam prerokuj, 030 AMO 007 013 toda ne prerokuj ponovno pri Betelu, kajti to je kraljeva kapela in to je kraljevi dvor.“ 030 AMO 007 014 Potem je Amos odgovoril in rekel Amacjáju: „Jaz nisem bil nikakršen prerok niti nisem bil prerokov sin, temveč sem bil črednik in obiralec sadu egiptovske smokve 030 AMO 007 015 in Gospod me je vzel, medtem ko sem sledil tropu in Gospod mi je rekel: ‚Pojdi, prerokuj mojemu ljudstvu Izraelu. 030 AMO 007 016 Zdaj torej poslušaj Gospodovo besedo: ‚Praviš: ‚Ne prerokuj zoper Izrael in ne kapljaj svoje besede zoper Izakovo hišo.‘ 030 AMO 007 017 Zato tako govori Gospod: ‚Tvoja žena bo pocestnica v mestu in tvoji sinovi in tvoje hčere bodo padli pod mečem in tvoja dežela bo razdeljena z vrvico, ti pa boš umrl v oskrunjeni deželi, in Izrael bo zagotovo odšel v ujetništvo, iz svoje dežele.‘“ 030 AMO 008 001 Tako mi je pokazal Gospod Bog in glej, košara poletnega sadja. 030 AMO 008 002 Rekel je: „Amos, kaj vidiš?“Rekel sem: „Košaro poletnega sadja.“Potem mi je Gospod rekel: „Konec je prišel nad moje ljudstvo Izrael; ne bom ponovno šel mimo njih. 030 AMO 008 003 Tempeljske pesmi bodo vpitje na ta dan, “govori Gospod Bog. „Na vsakem kraju bo mnogo trupel; metali jih bodo v tišini. 030 AMO 008 004 Poslušajte to, oh vi, ki pogoltnete pomoči potrebnega, celo da revnemu v deželi storite, da propade, 030 AMO 008 005 rekoč: ‚Kdaj bo minil mlaj, da bomo lahko prodajali žito? In sábat, da bomo lahko odpremili pšenico, naredili škaf majhen in šekel velik in s prevaro izkrivili tehtnice? 030 AMO 008 006 Da lahko ubogega kupimo za srebro in pomoči potrebnega za par čevljev, da, in prodamo pleve od pšenice?‘“ 030 AMO 008 007 Gospod je prisegel pri Jakobovi odličnosti: „Zagotovo ne bom nikoli pozabil nobenega izmed njihovih del. 030 AMO 008 008 Mar ne bo zemlja zaradi tega trepetala in vsak človek žaloval, ki prebiva v njej? Vstala bo v celoti kakor poplava, vržena bo ven in potopljena, kakor z egiptovsko poplavo. 030 AMO 008 009 Na tisti dan se bo zgodilo, “govori Gospod Bog, „da bom soncu povzročil, da zaide opoldan in na jasen dan bom zatemnil zemljo. 030 AMO 008 010 Vaše praznike bom obrnil v žalovanje in vse vaše pesmi v žalostinko in privedel bom vrečevino na vsa ledja in plešavost na vsako glavo, in naredil jo bom kakor žalovanje za edinim sinom in njen konec kakor grenek dan. 030 AMO 008 011 Glejte, pridejo dnevi, “govori Gospod Bog, „da bom v deželo poslal lakoto, ne lakote kruha niti žeje za vodo, temveč [lakoto] po poslušanju Gospodovih besed. 030 AMO 008 012 Tavali bodo od morja do morja in od severa, celo do vzhoda, tekali bodo sem ter tja, da iščejo besedo od Gospoda, pa je ne bodo našli. 030 AMO 008 013 Na tisti dan bodo lepe device in mladeniči slabeli zaradi žeje. 030 AMO 008 014 Tisti, ki prisegajo pri grehu Samarije in pravijo: ‚Tvoj bog, oh Dan, živi; ‘in: ‚Način Beeršébe živi; ‘celo padli bodo in nikoli več ne bodo ponovno vstali.“ 030 AMO 009 001 Videl sem Gospoda stati na oltarju in rekel je: „Udari vratno preklado, da se bodo podboji lahko tresli, in ureži jih v glavo, vse izmed njih in jaz bom zadnje izmed njih ubil z mečem in kdor izmed njih beži, ne bo pobegnil proč in kdor se izmed njih umika, ne bo osvobojen. 030 AMO 009 002 Čeprav kopljejo v pekel, jih bo moja roka vzela od tam. Čeprav plezajo gor do nebes, jih bom od tam privedel dol. 030 AMO 009 003 Čeprav se skrijejo na vrhu Karmela, jih poiščem in vzamem od tam. Čeprav so skriti pred mojim pogledom na dnu morja, bom tam zapovedal kači in ta jih bo pičila. 030 AMO 009 004 Čeprav gredo v ujetništvo pred svojimi sovražniki, bom tja poslal meč in ta jih bo ubil in svoje oči bom naravnal nanje za zlo in ne za dobro.“ 030 AMO 009 005 Gospod Bog nad bojevniki je tisti, ki se dotika dežele in ta se bo stopila in vsi, ki prebivajo v njej, bodo žalovali. In ta se bo vzdignila v celoti kakor poplava in potopljena bo kakor z egiptovsko poplavo. 030 AMO 009 006 To je on, ki kdor gradi svoja nadstropja v nebesih in je utemeljil svoje krdelo na zemlji. On, ki kliče za morskimi vodami in jih izliva na obličje zemlje. Gospod je njegovo ime. 030 AMO 009 007 „ Ali mi niste kakor otroci Etiopcev, oh Izraelovi otroci?“govori Gospod: „Mar nisem jaz Izraela privedel gor iz egiptovske dežele? In Filistejce iz Kaftorja in Sirce iz Kira? 030 AMO 009 008 Glejte, oči Gospoda Boga so nad grešnim kraljestvom in uničil ga bom izpred obličja zemlje; le, da ne bom popolnoma uničil Jakobove hiše, “govori Gospod. 030 AMO 009 009 „Kajti glejte, zapovedal bom in Izraelovo hišo bom presejal med vse narode, kakor je žito presejano na situ, vendar niti najmanjše zrno ne bo padlo na zemljo. 030 AMO 009 010 Vsi grešniki mojega ljudstva bodo umrli pod mečem, ki pravijo: ‚Zlo nas ne bo dohitelo niti nas ne bo srečalo.‘ 030 AMO 009 011 Na tisti dan bom vzdignil Davidovo šotorsko svetišče, ki je padlo in zaprl njegove vrzeli. In vzdignil bom njegove ruševine in zgradil ga bom kakor v dneh davnine, 030 AMO 009 012 da bodo lahko vzeli v last preostanek Edóma in vseh poganov, ki so imenovani z mojim imenom, “govori Gospod, ki to dela. 030 AMO 009 013 „Glejte, pridejo dnevi, “govori Gospod, „ko bo orač prehitel žanjca in tlačitelj grozdja tistega, ki seje seme, in gore bodo kapljale sladko vino in vsi hribi se bodo topili. 030 AMO 009 014 Ponovno bom privedel ujetništvo svojega ljudstva Izraela in zgradili bodo opustošena mesta in jih poselili, in sadili bodo vinograde in pili njihovo vino; prav tako bodo naredili vrtove in jedli njihov sad. 030 AMO 009 015 Jaz jih bom zasadil na njihovi deželi in ne bodo več potegnjeni iz svoje dežele, ki sem jim jo dal, “govori Gospod, tvoj Bog. # # BOOK 031 OBA Obadiah Abdija 031 OBA 001 001 Videnje Obadjája. Tako govori Gospod Bog glede Edóma: „Slišali smo govorico od Gospoda in predstavnik je poslan med pogane: ‚Vstanite in vzdignimo se v bitki zoper njega.‘ 031 OBA 001 002 Glej, naredil sem te majhnega med pogani, silno si preziran. 031 OBA 001 003 Ponos tvojega srca te je zavedel, ti, ki prebivaš v skalnih razpokah, katerega prebivališče je visoko, ki v svojem srcu praviš: ‚Kdo me bo privedel dol na tla?‘ 031 OBA 001 004 Čeprav se povišuješ kakor orel in čeprav si svoje gnezdo postavil med zvezde, te bom od tam privedel dol, ‘govori Gospod. 031 OBA 001 005 ‚Če pridejo k tebi tatovi, če roparji ponoči (kako si iztrebljen!), mar ne bodo kradli, dokler nimajo dovolj? Če pridejo k tebi obiralci grozdja, mar ne bodo pustili nekaj grozdov? 031 OBA 001 006 Kako so Ezavove stvari preiskane! Kako so njegove skrite stvari poiskane! 031 OBA 001 007 Vsi možje tvoje zaveze so te privedli, celó k meji. Možje, ki so bili v miru s teboj, so te zavedli in prevladali zoper tebe. Tisti, ki jedo tvoj kruh, so položili rano pod teboj. Nobenega razumevanja ni v njem. 031 OBA 001 008 Mar ne bom na ta dan, ‘govori Gospod, ‚celo uničil modre može iz Edóma in razumevanje iz Ezavove gore? 031 OBA 001 009 In tvoji mogočni ljudje, oh Temán, bodo zaprepadeni do konca, z namenom, da bo lahko vsakdo iz Ezavove gore iztrebljen s pokolom. 031 OBA 001 010 Zaradi tvojega nasilja zoper tvojega brata Jakoba te bo pokrila sramota in iztrebljen boš na veke. 031 OBA 001 011 Na dan, ko stojiš na drugi strani, na dan, ko tujci odvedejo njegove sile ujete in tuji ljudje vstopijo v njegova velika vrata in odvedejo ujetništvo in mečejo žrebe nad Jeruzalemom, si bil celo ti kakor eden izmed njih. 031 OBA 001 012 Toda ne bi smel gledati na dan svojega brata, na dan, ko je postal tujec, niti ne bi smel imeti veselja nad Judovimi otroci na dan njihovega uničenja, niti ne bi smel ponosno govoriti na dan tegobe. 031 OBA 001 013 Ne bi smel vstopiti v velika vrata mojega ljudstva na dan njihove katastrofe. Da, ne bi smel gledati na njihovo stisko na dan njihove katastrofe niti rok položiti na njihovo imetje na dan njihove katastrofe; 031 OBA 001 014 niti ne bi smel stati na razpotju, da bi iztrebil njegove, ki so pobegnili; niti ne bi smel izročiti njegovih, na dan tegobe. 031 OBA 001 015 Kajti dan Gospodov je blizu nad vsemi pogani. Kakor si ti storil, tako bo storjeno tebi. Tvoja nagrada se bo povrnila na tvojo lastno glavo. 031 OBA 001 016 Kakor ste pili na moji sveti gori, tako bodo vsi pogani nenehno pili, da, pili bodo in bodo požrli in bodo kot, da jih ni bilo. 031 OBA 001 017 Toda na gori Sion bo osvoboditev in tam bo svetost, in Jakobova hiša bo v last vzela njihove posesti. 031 OBA 001 018 Jakobova hiša bo ogenj in Jožefova hiša plamen, Ezavova hiša pa strnišče in v njih bodo vžgali in jih požrli, in tam ne bo nobenega ostanka Ezavove hiše, kajti Gospod je to govoril. 031 OBA 001 019 Tisti iz juga bodo vzeli v last goro Ezav, in tisti iz ravnine Filistejcev bodo v last vzeli Efrájimova polja in polja Samarije, Benjamin pa bo posedel Gileád. 031 OBA 001 020 In ujetništvo te vojske Izraelovih otrok bo vzelo v last to od Kánaancev, celó do Zarepte; in ujetništvo Jeruzalema, ki je v Sefarádu, bo posedlo južna mesta. 031 OBA 001 021 Rešitelji bodo prišli na goro Sion, da sodijo Ezavovo goro, in kraljestvo bo Gospodovo.‘“ # # BOOK 032 JON Jonah Jona 032 JON 001 001 Torej Gospodova beseda je prišla k Jonu, Amitájevemu sinu, rekoč: 032 JON 001 002 „Vstani, pojdi v Ninive, to veliko mesto in kliči zoper njega, kajti njihova zlobnost je prišla predme.“ 032 JON 001 003 Toda Jona se je dvignil, da pred Gospodovo prisotnostjo zbeži v Taršíš in je odšel dol v Jopo in našel ladjo, ki je šla v Taršíš. Tako je plačal njeno voznino in odšel dol vanjo, da gre z njimi v Taršíš, proč od Gospodove prisotnosti. 032 JON 001 004 Toda Gospod je na morje odposlal velik veter in tam na morju je bil mogočen vihar, tako da je ladjo hotel zlomiti. 032 JON 001 005 Potem so bili mornarji prestrašeni in vsak je klical k svojemu bogu in odvrgli [so] blago, ki je bilo na ladji, v morje, da jo olajšajo. Jona pa je odšel dol med ladijske boke in legel ter trdno zaspal. 032 JON 001 006 Tako je kapitan prišel k njemu in mu rekel: „Kaj ti misliš, oh zaspanec? Vstani, kliči k svojemu Bogu, če je tako, da bo Bog mislil na nas, da se ne pogubimo.“ 032 JON 001 007 In rekli so vsak svojemu tovarišu: „Pridimo in mečimo žrebe, da bomo lahko izvedeli zaradi čigavega vzroka je nad nami to zlo.“Tako so metali žrebe in žreb je padel na Jona. 032 JON 001 008 Potem so mu rekli: „Povej nam, prosimo te, zaradi čigavega vzroka je nad nami to zlo. Kakšen je tvoj poklic? In od kod prihajaš? Katera je tvoja dežela? In iz katerega ljudstva si?“ 032 JON 001 009 Rekel jim je: „Jaz sem Hebrejec in se bojim Gospoda, Boga nebes, ki je naredil morje in kopno zemljo.“ 032 JON 001 010 Potem so bili ljudje silno prestrašeni in mu rekli: „Zakaj si to storil?“Kajti ljudje so vedeli, da je pobegnil izpred Gospodovega obličja, ker jim je povedal. 032 JON 001 011 Potem so mu rekli: „Kaj naj ti storimo, da se nam morje lahko umiri?“Kajti morje se je maščevalo in bilo viharno. 032 JON 001 012 Rekel jim je: „Vzemite me in me vrzite v morje. Tako se vam bo morje umirilo, kajti vem, da je zaradi mene ta veliki vihar nad vami.“ 032 JON 001 013 Kljub temu so možje trdo veslali, da jo privedejo k obali, toda niso mogli, kajti morje se je maščevalo in bilo viharno proti njim. 032 JON 001 014 Zato so klicali h Gospodu in rekli: „Rotimo te, oh Gospod, rotimo te, naj se ne pogubimo zaradi življenja tega moža in ne položi na nas nedolžne krvi, kajti ti, oh Gospod, si storil kakor ti je ugajalo.“ 032 JON 001 015 Tako so vzeli Jona in ga vrgli v morje in morje je odnehalo od svojega besnenja. 032 JON 001 016 Potem so se možje silno zbali Gospoda in Gospodu darovali klavno daritev in naredili zaobljube. 032 JON 001 017 Torej Gospod je pripravil veliko ribo, da je pogoltnila Jona. In Jona je bil v ribjem trebuhu tri dni in tri noči. 032 JON 002 001 Potem je Jona iz ribjega trebuha molil h Gospodu, svojemu Bogu 032 JON 002 002 in rekel: „Zaradi razloga svoje stiske sem klical h Gospodu in me je slišal. Ven iz trebuha pekla sem klical in ti si slišal moj glas. 032 JON 002 003 Kajti vrgel si me v globino, v sredo morij, in poplave so me obkrožile. Vsi tvoji veliki valovi in tvoji valovi so me preleteli.“ 032 JON 002 004 Potem sem rekel: „Vržen sem iz tvojega pogleda, vendar bom ponovno gledal k tvojemu svetemu templju. 032 JON 002 005 Vode so me obkrožile, celó do duše, globine so me zaprle naokoli, plevel je bil zavit okoli moje glave. 032 JON 002 006 Odšel sem navzdol, k vznožjem gora. Zemlja, s svojimi zapahi, je bila okoli mene na veke, vendar si ti moje življenje privedel gor iz trohnenja, oh Gospod, moj Bog. 032 JON 002 007 Ko je moja duša slabela znotraj mene, sem se spomnil Gospoda. Moja molitev je vstopila k tebi, v tvoj sveti tempelj. 032 JON 002 008 Tisti, ki obeležujejo lažnive ničevosti, zapuščajo svoje lastno usmiljenje. 032 JON 002 009 Toda jaz ti bom žrtvoval z glasom zahvaljevanja; plačal bom to, kar sem se zaobljubil. Rešitev duš je od Gospoda.“ 032 JON 002 010 In Gospod je spregovoril ribi in izbljuvala je Jona na kopno zemljo. 032 JON 003 001 Gospodova beseda je drugič prišla Jonu, rekoč: 032 JON 003 002 „Vstani, pojdi v Ninive, to veliko mesto in mu oznani pridigo, ki sem ti jo zapovedal.“ 032 JON 003 003 Tako je Jona vstal in odšel v Ninive, glede na Gospodovo besedo. Torej Ninive so bile silno veliko mesto treh dni potovanja. 032 JON 003 004 Jona je pričel vstopati v mesto [prvi] dan potovanja ter vpil in govoril: „Še štirideset dni in Ninive bodo uničene.“ 032 JON 003 005 Tako je ljudstvo v Ninivah verovalo Bogu in razglasilo post in si nadelo vrečevino, od največjih izmed njih, celo do najmanjših izmed njih. 032 JON 003 006 Kajti beseda je prišla h kralju Niniv in vstal je s svojega prestola in iz sebe odložil svoje svečano oblačilo in se pokril z vrečevino in sédel na pepel. 032 JON 003 007 In storil je to, da se je razglasilo in oznanilo skozi Ninive, po odloku kralja in njegovih plemičev, rekoč: „Naj niti človek niti žival, [niti] trop niti čreda ničesar ne pokusijo, naj se ne pasejo niti ne pijejo vode, 032 JON 003 008 temveč naj bosta človek in žival pokrita z vrečevino in mogočno kličeta k Bogu, da naj se oni, vsakdo izmed njih, obrnejo od svoje zle poti in od nasilja, ki je v njihovih rokah. 032 JON 003 009 Kdo lahko pove, če se bo Bog obrnil, pokesal in odvrnil proč od svoje krute jeze, da se ne pogubimo?“ 032 JON 003 010 In Bog je videl njihova dela, da so se odvrnili od svojih zlih poti in Bog se je pokesal od zla, katerega je rekel, da jim bo storil in tega ni storil. 032 JON 004 001 Toda to je Jona silno razžalilo in bil je zelo jezen. 032 JON 004 002 Molil je h Gospodu ter rekel: „Prosim te, oh Gospod, ali ni bila to moja beseda, ko sem bil še v svoji deželi? Zatorej sem prej pobegnil v Taršíš, kajti vedel sem, da si milostljiv Bog in usmiljen, počasen za jezo in zelo prijazen in se kesaš zlega. 032 JON 004 003 Zatorej sedaj, oh Gospod, vzemi, rotim te, moje življenje od mene, kajti zame je bolje, da umrem, kakor da živim.“ 032 JON 004 004 Potem je Gospod rekel: „Delaš pravilno, da si jezen?“ 032 JON 004 005 Tako je Jona odšel ven iz mesta in se usedel na vzhodni strani mesta in si tam postavil šotor in sedèl pod njim v senco, toliko časa, da lahko vidi kaj bo iz mesta nastalo. 032 JON 004 006 In Gospod je pripravil bučo in ji storil, da vzklije nad Jona, da bi bila ta lahko senca nad njegovo glavo, da ga osvobodi pred njegovo žalostjo. Tako je bil Jona buče silno vesel. 032 JON 004 007 Toda ko je naslednjega dne vstalo jutro, je Bog pripravil ličinko in ta je napadla bučo, da je ovenela. 032 JON 004 008 Ko je sonce vstalo, se je pripetilo, da je Bog pripravil silovit vzhodnik. Sonce je udarjalo na Jonovo glavo, da je slabel in si v sebi želel, da umre ter rekel: „Zame je boljše, da umrem, kakor da živim.“ 032 JON 004 009 Bog je Jonu rekel: „Delaš pravilno, da si jezen zaradi buče?“Ta je rekel: „Pravilno delam, da sem jezen, celó do smrti.“ 032 JON 004 010 Potem je Gospod rekel: „Usmiljenje imaš za bučo, za katero nisi delal niti ji storil, da zraste, ki je v [eni] noči vzklila in v [eni] noči propadla, 032 JON 004 011 jaz pa naj ne bi prizanesel Ninivam, temu velikemu mestu, v katerem je več kot sto dvajset tisoč oseb, ki ne morejo razlikovati med svojo desnico in svojo levico in tudi veliko živine?“ # # BOOK 033 MIC Micah Mihej 033 MIC 001 001 Beseda Gospodova, ki je prišla Miheju Moréšečanu v dneh Jotáma, Aháza in Ezekíja, Judovih kraljev, katero je videl glede Samarije in Jeruzalema. 033 MIC 001 002 „Poslušajte, vsa ve ljudstva, prisluhni, oh zemlja in vsi, ki so na njej, in naj bo Gospod Bog priča zoper vas, Gospod od svojega svetega templja. 033 MIC 001 003 Kajti glejte, Gospod prihaja iz svojega kraja in bo prišel dol in stopil na visoke kraje zemlje. 033 MIC 001 004 Gore bodo stopljene pod njim in doline bodo razklane kakor vosek pred ognjem in kakor vode, ki so izlite dol po strmini. 033 MIC 001 005 Zaradi Jakobovega prestopka je vse to in zaradi grehov Izraelove hiše. Kaj je Jakobov prestopek? Mar ni Samarija? In kaj so visoki Judovi kraji? Ali niso oni Jeruzalem? 033 MIC 001 006 Zato bom Samarijo naredil kakor kup polja in kakor zasajanje vinograda in njene kamne bom izlil dol v dolino in odkril bom njene temelje. 033 MIC 001 007 Vse njene rezane podobe bodo stolčene na koščke in vsa njena plačila bodo požgana z ognjem in vse njene malike bom pustil zapuščene, kajti to je zbirala od plačila pocestnice in vrnili se bodo k plačilu pocestnice. 033 MIC 001 008 Zato bom tarnal in tulil, šel bom slečen in nag. Naredil bom tarnanje kakor zmaji in žalovanje kakor sove. 033 MIC 001 009 Kajti njena rana je nezaceljiva, kajti ta je prišla v Juda; prišla je v velika vrata mojega ljudstva, celó do Jeruzalema. 033 MIC 001 010 Tega ne razglasite pri Gatu, sploh ne jokajte. V Bet Leáfri se valjajte v prahu. 033 MIC 001 011 Odidi proč, ti prebivalec Šafírja, ki imaš svojo sramoto golo. Prebivalec Caanána ne pridi naprej v žalovanju Bet Ecela; ta bo od vas prejel svojo postojanko. 033 MIC 001 012 Kajti prebivalec Maróta je skrbno čakal na dobro, toda zlo je prišlo dol od Gospoda k velikim vratom Jeruzalema. 033 MIC 001 013 Oh, ti prebivalec Lahíša, naprezi bojni voz k hitri živali. Ta je začetek greha sionski hčeri, kajti prestopke Izraela je bilo najti v tebi. 033 MIC 001 014 Zato boš dal darila Moréšet Gatu. Ahzíbove hiše bodo laž Izraelovim kraljem. 033 MIC 001 015 Vendar bom k tebi privedel dediča, oh prebivalec Marešá. Prišel bo k Adulámu, Izraelovi slavi. 033 MIC 001 016 Naredi se plešast in ostriži se zaradi svojih prefinjenih otrok. Svojo plešavost povečaj kakor orel, kajti od tebe so odšli v ujetništvo.“ 033 MIC 002 001 „Gorje tistim, ki snujejo krivičnost in na svojih posteljah počnejo zlo! Ko je jutro svetlo, to izvajajo, ker je to v moči njihove roke. 033 MIC 002 002 Poželijo si polja in jih zavzamejo z nasiljem in hiše, in jih vzamejo. Tako zatirajo moža, njegovo hišo in njegovo dediščino, celo moža in njegovo dediščino.“ 033 MIC 002 003 Zato tako govori Gospod: „Glej, zoper to družino snujem zlo, od katerega svojih vratov ne boste odstranili, niti ne boste hodili ošabno, kajti ta čas je hud. 033 MIC 002 004 Na tisti dan bo nekdo vzel prispodobo zoper vas in žaloval z otožnim žalovanjem in rekel: ‚Popolnoma bomo oplenjeni. Spremenil je delež mojega ljudstva. Kako je to odstranjeno od mene! Obračajoč se stran je razdelil naša polja.‘ 033 MIC 002 005 Zato ne boš imel nobenega, ki bi z žrebom vrgel vrvico v Gospodovi skupnosti. 033 MIC 002 006 „Ne prerokujte, “pravijo tistim, ki prerokujejo. Naj jim ne prerokujejo, da oni ne bi odvrnili sramote. 033 MIC 002 007 Oh ti, ki si poimenovan Jakobova hiša, mar je Gospodov duh omejen? Mar so to njegova dejanja? Ali moje besede ne delajo dobro tistemu, ki hodi pošteno? 033 MIC 002 008 Celo od davnine je moje ljudstvo vstalo kakor sovražnik. Ogrinjalo z oblačilom vlečete s tistih, ki varno hodijo mimo, kakor ljudje, ki so nasprotni vojni. 033 MIC 002 009 Ženske mojega ljudstva ste metali iz njihovih prijetnih hiš; njihovim otrokom ste mojo slavo vzeli na veke. 033 MIC 002 010 Vstanite in odidite, kajti to ni vaš počitek. Ker je ta [dežela] omadeževana, vas bo uničila, celo z bolečim uničenjem. 033 MIC 002 011 Če človek, ki hodi v duhu in neresnici, laže, rekoč: ‚Prerokoval ti bom o vinu in o močni pijači, ‘bo ta celo prerok temu ljudstvu. 033 MIC 002 012 Zagotovo te bom vsega združil, oh Jakob, zagotovo bom zbral Izraelov preostanek. Skupaj jih bom postavil kakor ovce iz Bocre, kakor trop v sredi njihove staje. Naredili bodo velik hrup zaradi razloga množice ljudi. 033 MIC 002 013 Lomilec je prišel gor prednje. Vlomili so in prešli skozi velika vrata in pri njih odšli ven, in njihov kralj bo šel pred njimi in Gospod jim bo na čelu.“ 033 MIC 003 001 Rekel sem: „Poslušajte, prosim vas, oh Jakobovi poglavarji in vi princi Izraelove hiše: ‚ Mar ni to za vas, da poznate sodbo?‘ 033 MIC 003 002 Ki sovražite dobro in ljubite zlo, ki njihovo kožo trgate iz njih in njihovo meso iz njihovih kosti, 033 MIC 003 003 ki tudi jeste meso mojega ljudstva in odirate njihovo kožo iz njih; in lomijo njihove kosti in jih sekajo na koščke, kakor za lonec in kakor meso znotraj kotla. 033 MIC 003 004 Potem bodo klicali h Gospodu, toda ne bo jih slišal. Ob tistem času bo celo svoj obraz skril pred njimi, kakor so se oni slabo obnašali v svojih ravnanjih. 033 MIC 003 005 Tako govori Gospod glede prerokov, ki mojemu ljudstvu povzročajo, da se moti, ki grizejo s svojimi zobmi in kličejo: ‚Mir; ‘in kdor ne daje v njihova usta, pripravljajo celo vojno zoper njega. 033 MIC 003 006 Zato boste imeli noč, da ne boste imeli videnja; in ta vam bo temna, da ne boste vedeževali; in sonce bo zašlo nad preroki in dan bo otemnel nad njimi. 033 MIC 003 007 Takrat bodo vidci osramočeni in vedeževalci zbegani. Da, vsi bodo pokrili svoje ustnice, kajti tam ni odgovora od Boga. 033 MIC 003 008 Toda resnično, jaz sem po Gospodovem duhu poln oblasti, sodbe in moči, da Jakobu razglasim njegov prestopek in Izraelu njegov greh. 033 MIC 003 009 Poslušajte to, prosim vas, vi poglavarji Jakobove hiše in princi Izraelove hiše, ki se vam gnusi sodba in izkrivljate vso pravico. 033 MIC 003 010 Sion gradijo s krvjo in Jeruzalem s krivičnostjo. 033 MIC 003 011 Njihovi poglavarji sodijo zaradi nagrade in njihovi duhovniki učijo zaradi plačila in preroki vedežujejo zaradi denarja. Vendar ali se bodo naslonili na Gospoda in rekli: ‚ Mar ni Gospod med nami? Nobeno zlo ne more priti nad nas.‘ 033 MIC 003 012 Zato bo zaradi vas Sion preoran kakor polje in Jeruzalem bo spremenjen v razvaline in gore [te] hiše kakor visoki kraji gozda.“ 033 MIC 004 001 Toda v poslednjih dneh se bo zgodilo, da bo gora hiše Gospodove utrjena na vrhu gora in ta bo povišana nad hribe, in ljudstvo se bo stekalo k njej. 033 MIC 004 002 In številni narodi bodo prišli ter rekli: „Pridite, pojdimo gor do Gospodove gore in do hiše Jakobovega Boga in učil nas bo svojih poti in hodili bomo po njegovih stezah, kajti postava bo izšla iz Siona in Gospodova beseda iz Jeruzalema.“ 033 MIC 004 003 Sodil bo med mnogimi ljudstvi in oštel oddaljene močne narode in svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v obrezovalne kavlje. Narod ne bo vzdignil meča zoper narod niti se ne bodo več učili vojskovanja. 033 MIC 004 004 Temveč bodo sedeli, vsak pod svojo trto in pod svojim figovim drevesom in nihče jih ne bo strašil, kajti usta Gospoda nad bojevniki so to govorila. 033 MIC 004 005 Kajti vsa ljudstva bodo hodila, vsako v imenu svojega boga, mi pa bomo hodili v imenu Gospoda, našega Boga, na veke vekov. 033 MIC 004 006 Na ta dan, “govori Gospod, „bom zbral tisto, kar šepa in zbral tisto, kar je izgnano in tisto, kar sem prizadel. 033 MIC 004 007 Tisto, kar šepa, bom naredil ostanek in tisto, ki je bilo vrženo daleč proč, močan narod, in Gospod bo kraljeval nad njimi na gori Sion od zdaj naprej, celo na veke. 033 MIC 004 008 Ti pa, oh stolp tropa, oporišče hčere Sionske, k tebi bo prišlo, celo prvo gospostvo, kraljestvo bo prišlo k jeruzalemski hčeri. 033 MIC 004 009 Zakaj torej kričiš na glas? Mar ni kralja v tebi? Je tvoj svetovalec izginil? Kajti ostre bolečine so te zgrabile kakor žensko v porodnih mukah. 033 MIC 004 010 Bodi v bolečini in trudi se, da rodiš, oh hči sionska, kakor ženska v porodnih mukah, kajti sedaj boš šla naprej iz mesta in boš prebivala na polju in šla boš celo do Babilona. Tam boš osvobojena, tam te bo Gospod odkupil iz roke tvojih sovražnikov. 033 MIC 004 011 Sedaj je tudi mnogo narodov zbranih zoper tebe, ki pravijo: ‚Naj bo omadeževana in naj naše oko gleda na Sion. 033 MIC 004 012 Toda oni ne poznajo Gospodovih misli niti ne razumejo njegovega nasveta, kajti zbral jih bo kakor snope na mlatišču. 033 MIC 004 013 Vzdigni se in mlati, oh hči sionska, kajti tvoj rog bom naredil železo in tvoja kopita bom naredil bron. Na koščke boš zdrobila številna ljudstva in njihov dobiček bom posvetil Gospodu in njihovo imetje Gospodu celotne zemlje.“ 033 MIC 005 001 Sedaj se zberi v krdela, oh hči krdel. Zoper nas je položil obleganje. Izraelovega sodnika bodo s palico udarjali na lice. 033 MIC 005 002 Toda ti, Betlehem Efráta, čeprav si majhen med Judovimi tisočimi, vendar bo iz tebe prišel k meni tisti, ki bo vladar v Izraelu, katerega izhodi so bili od davnine, od večnosti. 033 MIC 005 003 Zato jih bo predal do časa, ko tista, ki je imela porodne muke, rodi. Potem se bo preostanek njegovih bratov vrnil k Izraelovim otrokom. 033 MIC 005 004 In stal bo in pasel v Gospodovi moči, v veličastvu imena Gospoda, svojega Boga; in oni bodo prebivali, kajti sedaj bo velik do koncev zemlje. 033 MIC 005 005 In ta mož bo mir, ko bo Asirec prišel v našo deželo, in ko bo teptal v naših palačah, takrat bomo zoper njega vzdignili sedem pastirjev in osem glavnih mož. 033 MIC 005 006 In z mečem bodo opustošili deželo Asirije in Nimródovo deželo na njenih vhodih. Tako nas bo osvobodil pred Asirci, ko pride v našo deželo in ko mendra znotraj naših meja. 033 MIC 005 007 In Jakobov preostanek bo v sredi številnih ljudstev, kakor rosa od Gospoda, kakor nalivi na travo, ki ne čakajo na človeka niti ne čakajo na človeške sinove. 033 MIC 005 008 In Jakobov preostanek bo med pogani v sredi številnega ljudstva kakor lev med gozdnimi živalmi, kakor mlad lev med tropi ovc. Če gre ta skozi, tako pomendra kakor raztrga na koščke in nihče ne more osvoboditi. 033 MIC 005 009 Tvoja roka bo vzdignjena nad tvoje nasprotnike in vsi tvoji sovražniki bodo iztrebljeni. 033 MIC 005 010 In zgodilo se bo na tisti dan, “govori Gospod, „da bom iz tvoje srede iztrebil tvoje konje in uničil tvoje bojne vozove 033 MIC 005 011 in iztrebil bom mesta tvoje dežele in zrušil vsa tvoja oporišča 033 MIC 005 012 in iztrebil bom čaranja iz tvoje roke in ne boš več imel napovedovalcev usode. 033 MIC 005 013 Tudi tvoje rezane podobe bom iztrebil in tvoje stoječe podobe iz tvoje srede in ne boš več oboževal dela svojih rok. 033 MIC 005 014 Izruval bom tvoje ašere iz tvoje srede. Tako bom uničil tvoja mesta. 033 MIC 005 015 Nad pogani bom izvršil maščevanje v jezi in razjarjenosti, takšno, o kakršnem niso slišali.“ 033 MIC 006 001 Poslušajte sedaj kaj govori Gospod: „Vstani, poteguj se pred gorami in naj hribi slišijo tvoj glas. 033 MIC 006 002 Prisluhnite, oh gore, Gospodovo polemiko in vi močni temelji zemlje, kajti Gospod ima polemiko s svojim ljudstvom in pravdal se bo z Izraelom. 033 MIC 006 003 Oh moje ljudstvo, kaj sem ti storil? In v čem sem te izmučil? Pričaj zoper mene. 033 MIC 006 004 Kajti privedel sem te gor iz egiptovske dežele in te odkupil iz hiše služabnikov in pred teboj sem poslal Mojzesa, Arona in Mirjam. 033 MIC 006 005 Oh moje ljudstvo, spomnite se sedaj kaj je svetoval moábski kralj Balák, in kaj mu je Beórjev sin Bileám odgovoril iz Šitíma do Gilgála, da boste lahko spoznali Gospodovo pravičnost. 033 MIC 006 006 S čim bom prišel pred Gospoda in se priklonil pred vzvišenim Bogom? Naj pridem predenj z žgalnimi daritvami, z enoletnimi teleti? 033 MIC 006 007 Mar bo Gospod zadovoljen s tisoči ovnov ali z deset tisočimi rekami olja? Naj dam svojega prvorojenca za svoj prestopek, sad mojega telesa za greh moje duše? 033 MIC 006 008 Pokazal ti je, oh človek, kaj je dobro. Kaj zahteva Gospod od tebe, razen da ravnaš pravično in da ljubiš usmiljenje in da ponižno hodiš s svojim Bogom? 033 MIC 006 009 Gospodov glas kliče v mesto in človek modrosti bo videl tvoje ime. Poslušaj palico in tistega, ki jo je določil. 033 MIC 006 010 Ali so še zakladi zlobnosti v hiši zlobnega in skopa mera, kar je gnusno? 033 MIC 006 011 Mar jih bom štel za čiste z zlobnimi tehtnicami in s torbo varljivih uteži? 033 MIC 006 012 Kajti njegovi bogataši so polni nasilja in njegovi prebivalci so govorili laži in njihov jezik je varljiv v njihovih ustih. 033 MIC 006 013 Zato te bom tudi jaz naredil bolnega, ko te bom udarjal, ko te bom pustošil zaradi tvojih grehov. 033 MIC 006 014 Jedel boš, toda ne boš nasičen in tvoja sestradanost bo v tvoji sredi in prijel boš, toda ne boš rešil in to, kar rešiš, bom izročil meču. 033 MIC 006 015 Sejal boš, toda ne boš žel; tlačil olive, toda z oljem se ne boš mazilil; in sladko vino, toda vina ne boš pil. 033 MIC 006 016 Kajti držijo se Omrijevih zakonov in vseh del Ahábove hiše in vi se ravnate po njihovih nasvetih, da bi te naredil za opustošenje in njegove prebivalce za posmeh. Zatorej boste nosili grajo mojega ljudstva. 033 MIC 007 001 Gorje meni! Kajti sem kakor, ko so zbirali poletne sadove, kakor paberkovanje grozdne trgatve. Tam ni nobenega grozda, da bi ga jedel; moja duša si je želela prvi sad. 033 MIC 007 002 Dober človek je izginil iz zemlje in nobenega poštenega ni med ljudmi. Vsi v zasedi prežijo na kri, vsak svojega brata z mrežo lovi. 033 MIC 007 003 Da lahko počnejo zlo, iskreno, z obema rokama. Princ zahteva in sodnik povprašuje po nagradi. In velik človek, on izreka svojo pogubno željo. Tako to sprevračajo. 033 MIC 007 004 Najboljši izmed njih je kakor osat. Najpokončnejši je ostrejši kakor trnova ograja. Dan tvojih stražarjev in tvojega obiskanja prihaja; sedaj bo [to] njihova zmedenost. 033 MIC 007 005 Ne zaupaj prijatelju, ne položi zaupanja v vodiča, varuj vrata svojih ust pred njo, ki leži v tvojem naročju. 033 MIC 007 006 Kajti sin ne spoštuje očeta, hči se vzdiguje zoper svojo mater, snaha zoper svojo taščo. Človeku so sovražniki ljudje iz njegove lastne hiše. 033 MIC 007 007 Zatorej bom gledal h Gospodu, čakal bom na Boga rešitve moje duše. Moj Bog me bo slišal. 033 MIC 007 008 Ne razveseljuj se zoper mene, oh moja sovražnica. Ko padem, bom vstal; ko sedim v temi, mi bo Gospod svetloba. 033 MIC 007 009 Prenašal bom Gospodovo ogorčenje, ker sem grešil zoper njega, dokler ne brani mojega primera in ne izvrši sodbe zame. Privedel me bo k svetlobi in gledal bom njegovo pravičnost. 033 MIC 007 010 Potem bo tista, ki je moja sovražnica, to videla in sramota bo pokrila tisto, ki mi je rekla; ‚Kje je Gospod, tvoj Bog?‘Moje oči jo bodo gledale. Sedaj bo pomendrana kakor ulično blato. 033 MIC 007 011 Na dan, ko naj bi bili zgrajeni tvoji zidovi, na tisti dan bo odlok odstranjen daleč. 033 MIC 007 012 Na ta dan bo tudi on prišel k tebi, celo iz Asirije in od utrjenih mest in od trdnjave, celo do reke in od morja do morja in od gore do gore. 033 MIC 007 013 Vendar bo dežela zapuščena zaradi tistih, ki prebivajo v njej, zaradi sadov njihovih početij. 033 MIC 007 014 Pasi svoje ljudstvo s svojo palico, trop svoje dediščine, ki prebiva osamljeno v goščavi, v sredi Karmela. Naj se pasejo v Bašánu in Gileádu, kakor v dneh davnine. 033 MIC 007 015 Kakor v dneh tvojega prihoda iz egiptovske dežele, mu bom pokazal čudovite stvari. 033 MIC 007 016 Narodi bodo videli in bodo zbegani ob vsej njihovi moči. Svojo roko bodo položili na svoja usta, njihova ušesa bodo gluha. 033 MIC 007 017 Prah bodo lizali kakor kača, iz svojih lukenj bodo prilezli kakor črvi zemlje. Bali se bodo Gospoda, našega Boga in bali se bodo zaradi tebe. 033 MIC 007 018 Kdo je Bog, podoben tebi, ki oprošča krivičnost in gre mimo prestopka, preostanka svoje dediščine? Svoje jeze ne ohranja na veke, ker se razveseljuje v usmiljenju. 033 MIC 007 019 Ponovno se bo obrnil, nad nami bo imel sočutje, podjarmil bo naše krivičnosti in vse njihove grehe boš vrgel v globine morja. 033 MIC 007 020 Jakobu boš izvršil resnico in Abrahamu usmiljenje, ki si ga od dni davnine prisegel našim očetom. # # BOOK 034 NAH Nahum Nahum 034 NAH 001 001 Breme Niniv. Knjiga videnja Nahuma Elkošána. 034 NAH 001 002 Bog je ljubosumen in Gospod maščuje; Gospod maščuje in je razjarjen; Gospod se bo maščeval na svojih nasprotnikih in on prihranja bes za svoje sovražnike. 034 NAH 001 003 Gospod je počasen za jezo in silen v moči in sploh ne bo oprostil tožbe zlobnih. Gospod ima svojo pot v vrtinčastem vetru in v viharju in oblaki so prah njegovih stopal. 034 NAH 001 004 Ošteva morje in ga osušuje in suši vse reke. Bašán peša in Karmel in cvet Libanona peša. 034 NAH 001 005 Gore se tresejo ob njem in hribi se topijo in zemlja je sežgana ob njegovi prisotnosti, da, svet in vsi, ki prebivajo na njem. 034 NAH 001 006 Kdo lahko obstane pred njegovim ogorčenjem? In kdo lahko prebiva v okrutnosti njegove jeze? Njegova razjarjenost je izlita kakor ogenj in skale so vržene dol po njem. 034 NAH 001 007 Gospod je dober, oporišče v dnevu stiske in pozna tiste, ki zaupajo vanj. 034 NAH 001 008 Toda s preplavljajočo povodnijo bo naredil popoln konec njihovemu kraju in tema bo zasledovala njegove sovražnike. 034 NAH 001 009 Kaj si domišljate zoper Gospoda? On bo naredil popoln konec. Stiska se drugič ne bo vzdignila. 034 NAH 001 010 Kajti medtem ko so zviti skupaj kakor trnje in medtem ko so pijani kakor pijanci, bodo požrti kakor popolnoma suho strnišče. 034 NAH 001 011 Nekdo je izšel iz tebe, ki si je zoper Gospoda domišljal hudobijo, zloben svetovalec. 034 NAH 001 012 Tako govori Gospod: „Čeprav so tihi in prav tako številni, vendar bodo tako posekani, ko bo šel skozi. Čeprav sem te prizadel, te ne bom več prizadel.“ 034 NAH 001 013 Kajti sedaj bom zlomil njegov jarem iznad tebe in tvoje vezi razpočil narazen. 034 NAH 001 014 Gospod je glede tebe dal zapoved, da se ne bo več sejalo iz tvojega imena. Iz hiše tvojih bogov bom iztrebil izrezljano podobo in ulito podobo. Pripravil ti bom grob; kajti hudoben si. 034 NAH 001 015 Poglej na gorah stopala tistega, ki prinaša dobre novice, ki razglaša mir! Oh Juda, ohranjaj svoje slovesne praznike, izpolni svoje zaobljube, kajti zlobni ne bo šel več skozte; popolnoma je uničen. 034 NAH 002 001 Kdor razbija na koščke je prišel gor, pred tvoj obraz. Varuj, pazi na pot, naredi svoja ledja močna, mogočno utrdi svojo moč. 034 NAH 002 002 Kajti Gospod je odvrnil Jakobovo odličnost kakor odličnost Izraela, kajti izpraznjevalci so jih izpraznili in skazili njihove trtne mladike. 034 NAH 002 003 Ščit njegovih mogočnih mož je pordečel, hrabri možje so v škrlatu. Bojni vozovi bodo s plamenečimi baklami na dan njegove priprave in ciprese bodo strašno stresene. 034 NAH 002 004 Bojni vozovi bodo besneli po ulicah, zadevali se bodo drug ob drugega na širokih poteh, zdeli se bodo kakor bakle, tekli bodo kakor bliski. 034 NAH 002 005 Spomnil se bo svojih vrlih. Spotaknili se bodo v svoji hoji, podvizali se bodo k njegovemu obzidju in obramba bo pripravljena. 034 NAH 002 006 Velika vrata rek bodo odprta in palača se bo raztopila. 034 NAH 002 007 Huzzab bo odvedena v ujetništvo, privedena bo gor in njene služabnice jo bodo vodile kakor z glasom golobic, ki se bijejo po svojih prsih. 034 NAH 002 008 Toda Ninive so od davnine podobne vodnemu zbiralniku, vendar bodo pobegnile. „Stojte, stojte; “bodo kričali toda nihče ne bo pogledal nazaj. 034 NAH 002 009 Vzemite plen srebra, vzemite plen zlata, kajti ni konca zaloge in slave vseh dragocenih stvari. 034 NAH 002 010 Prazna je, izpraznjena in opustošena. Srce se topi in kolena udarjajo skupaj in precej bolečine je v vseh ledjih in vsi njihovi obrazi zbirajo črnino. 034 NAH 002 011 Kje je prebivališče levov in kraj za hranjenje mladih levov, kjer je hodil lev, celó star lev in levji mladič in nihče ju ni prestrašil? 034 NAH 002 012 Lev je raztrgal na koščke dovolj za svoje mladiče in zadavil za svoje levinje in svoje jame napolnil s plenom in svoje brloge z ropom. 034 NAH 002 013 „Glej, jaz sem zoper tebe, “govori Gospod nad bojevniki, „in jaz bom sežgal njene bojne vozove v dimu in meč bo použil tvoje mlade leve in iztrebil bom tvoj plen iz zemlje in glasu tvojih poslancev ne bo več slišati.“ 034 NAH 003 001 Gorje krvoločnemu mestu! To je polno laži in ropa, plen ga ne zapusti. 034 NAH 003 002 Tlesk biča in hrup ropotanja koles in drvečih konj in poskakujočih bojnih vozov. 034 NAH 003 003 Konjenik dviguje tako bleščeč meč kakor lesketajočo sulico in tam je množica umorjenih in veliko število trupel in tam ni konca njihovih trupel, spotikajo se na njihovih truplih. 034 NAH 003 004 Zaradi številnih vlačugarstev dobro favorizirane pocestnice, gospodarice čaranj, ki prodaja narode preko svojih vlačugarstev in družine preko svojih čaranj. 034 NAH 003 005 „Glej, jaz sem zoper tebe, “govori Gospod nad bojevniki, „in odkril bom krajce tvojega oblačila nad tvojim obrazom in narodom bom pokazal tvojo nagoto in kraljestvom tvojo sramoto. 034 NAH 003 006 In nate bom vrgel gnusno umazanijo in te naredil ogabno in te postavil kakor predmet zaničevanja. 034 NAH 003 007 In zgodilo se bo, da bodo vsi, ki gledajo nate, pobegnili od tebe in rekli: ‚Ninive so opustošene, kdo jih bo objokoval? Od kod bom iskal tolažnike zate?‘ 034 NAH 003 008 Mar si boljša kakor gosto naseljen No, ki je bil umeščen med reke, ki je imel okoli sebe vode, katerega obrambni zid je bilo morje in je bil njegov zid od morja? 034 NAH 003 009 Etiopija in Egipt sta bila njegova moč in ta je bila neskončna; Put in Libija sta bila tvoja pomočnika. 034 NAH 003 010 Vendar je bil odveden proč, odšel je v ujetništvo. Tudi njegovi mladi otroci so bili raztreščeni na koščke na vrhu vseh ulic, in metali so žrebe za njegove častitljive može in vsi njegovi veliki možje so bili zvezani v verigah. 034 NAH 003 011 Tudi ti boš pijana. Skrita boš, tudi ti boš iskala moč zaradi sovražnika. 034 NAH 003 012 Vsa tvoja oporišča bodo podobna figovemu drevesu s sadom prvih fig. Če bodo potresena, bodo celo padla v usta jedca. 034 NAH 003 013 Glej, tvoje ljudstvo v tvoji sredi so ženske. Velika vrata tvoje dežele bodo na široko odprta tvojim sovražnikom. Ogenj bo pogoltnil tvoje zapahe. 034 NAH 003 014 Zajemi vode zaradI obleganja, utrdi svoja oporišča. Pojdi v ilo in tlači malto, ojačaj opekarsko peč. 034 NAH 003 015 Tam te bo požrl ogenj, odsekal te bo meč, pojedel te bo kakor škodljiva gosenica. Naredi se tako številna kakor škodljiva gosenica, naredi se tako številna kakor leteče kobilice. 034 NAH 003 016 Pomnožila si svoje trgovce nad [številom] zvezd neba. Škodljiva gosenica uničuje in odleti proč. 034 NAH 003 017 Tvoji kronani so kakor leteče kobilice in tvoji poveljniki kakor velike kobilice, ki taborijo na ograjah na mrzel dan, toda ko vstane sonce, odletijo proč in nihče ne ve za prostor kjer so. 034 NAH 003 018 Tvoji pastirji dremajo, oh asirski kralj, tvoji plemiči bodo prebivali v prahu, tvoje ljudstvo je razkropljeno po gorah in nihče jih ne zbira. 034 NAH 003 019 Ni ozdravljenja tvojega zloma, tvoja rana je boleča. Vsi, ki slišijo objavo o tebi, bodo z rokami ploskali nad teboj, kajti nad kom tvoja zlobnost ni nenehno besnela?“ # # BOOK 035 HAB Habakkuk Habakuk 035 HAB 001 001 Breme, ki ga je videl prerok Habakúk. 035 HAB 001 002 Oh Gospod, doklej bom klical in ne boš slišal! Celó klical k tebi o nasilju in ne boš rešil! 035 HAB 001 003 Zakaj mi kažeš krivičnost in mi povzročaš, da gledam gorje? Kajti plenjenje in nasilje sta pred menoj in tam so takšni, ki vzdigujejo spor in prepir. 035 HAB 001 004 Zatorej je postava ohlapna in sodba nikoli ne gre naprej, kajti zlobni obdaja pravičnega, zato izhaja napačna sodba. 035 HAB 001 005 Poglejte med pogane in preudarite in se silno čudite, kajti jaz bom naredil delo, delo v vaših dneh, katerega ne boste verjeli, čeprav bi vam bilo povedano. 035 HAB 001 006 Kajti glejte, vzdignil bom Kaldejce, ki so zagrenjen in nagel narod, ki bo korakal skozi širino dežele, da vzame v last prebivališča, ki niso njihova. 035 HAB 001 007 Strašni so in grozni. Njihova sodba in njihovo dostojanstvo bo izšlo iz njih samih. 035 HAB 001 008 Tudi njihovi konji so hitrejši kakor leopardi in bolj kruti kakor večerni volkovi. Njihovi konjeniki se bodo razprostrli in njihovi konjeniki bodo prišli od daleč. Leteli bodo kakor orel, ki hiti, da žre. 035 HAB 001 009 Vsi bodo prišli zaradi nasilja. Njihovi obrazi bodo izpiti kakor vzhodnik in ujetništva bodo zbrali kakor peska. 035 HAB 001 010 Norčevali se bodo kraljem in princi jim bodo prezir. Zasmehovali bodo vsako oporišče, kajti nagrmadili bodo prah in ga zavzeli. 035 HAB 001 011 Potem se bo njegov um spremenil, šel bo mimo in se pohujšal, prištevajoč to svojo moč svojemu bogu. 035 HAB 001 012 Mar nisi ti od večnosti, oh Gospod, moj Bog, moj Sveti? Ne bomo umrli. Oh Gospod, za sodbo si jih odredil. Oh mogočni Bog, utrdil si jih za grajanje. 035 HAB 001 013 Tvoje oči so preveč čiste, da bi gledal zlo in ne moreš gledati na krivičnost. Zakaj torej gledaš na tiste, ki postopajo zahrbtno in zadržuješ svoj jezik, ko zlobni požira človeka, ki je pravičnejši kakor on? 035 HAB 001 014 In ljudi delaš kakor ribe morja, kakor plazeče stvari, ki nimajo nobenega vladarja nad seboj? 035 HAB 001 015 Vse izmed njih privlečejo s trnkom, lovijo jih v svojo mrežo in jih zbirajo v svojo vlako; zato se veselijo in so veseli. 035 HAB 001 016 Zato darujejo svoji mreži in svoji vlaki zažigajo kadilo, ker po njima je njihov delež obilen in njihova hrana obilna. 035 HAB 001 017 Ali bodo zato praznili svojo mrežo in ne bodo nenehno prizanašali pobijanju narodov? 035 HAB 002 001 Stal bom na svoji straži in se postavim na stolp in stražil bom, da vidim kaj mi bo rekel in kaj bom odgovoril, ko bom pograjan. 035 HAB 002 002 Gospod mi je odgovoril in rekel: „Zapiši videnje in ga naredi razločnega na ploščah, da bo lahko tekel, kdor ga bo bral. 035 HAB 002 003 Kajti še je videnje za določeni čas, toda ob koncu bo govorilo in ne bo lagalo. Čeprav odlaša, čakaj nanj, kajti zagotovo bo prišlo, ne bo odlašalo. 035 HAB 002 004 Glej, njegova duša, ki je povzdignjena, ni iskrena v njem, toda pravični bo živel po svoji veri. 035 HAB 002 005 Da, prav tako, ker greši z vinom, je ponosen človek niti se ne drži doma, ki svojo željo povečuje kakor pekel in je kakor smrt in ne more biti nasičen, temveč k sebi zbira vse narode in k sebi kopiči vsa ljudstva. 035 HAB 002 006 Mar ne bodo vsi ti vzdignili prispodobo zoper njega in zbadljiv pregovor zoper njega in rekli: „Gorje tistemu, ki povečuje to, kar ni njegovo!“Doklej? In tistemu, ki se oblaga z zastavljenimi dobrinami! 035 HAB 002 007 Mar se ne bodo nenadoma dvignili tisti, ki te bodo grizli in se prebudili tisti, ki te bodo mučili, ti pa jim boš za plen? 035 HAB 002 008 Ker si oplenil mnoge narode, bo ves preostanek ljudstva oplenil tebe, zaradi človeške krvi in zaradi nasilja deželi, mestu in vsem, ki prebivajo v njem. 035 HAB 002 009 Gorje tistemu, ki hlepi s hudobno pohlepnostjo za svojo hišo, da bi lahko postavil svoje gnezdo na visoko, da bi bil lahko osvobojen pred močjo zla! 035 HAB 002 010 Svetoval si sramoto svoji hiši, s tem, da si uničil mnoga ljudstva in si grešil zoper svojo dušo. 035 HAB 002 011 Kajti kamen bo vpil iz zidu in bruno iz lesa mu bo odgovarjalo. 035 HAB 002 012 Gorje tistemu, ki gradi mesto s krvjo in mesto utrjuje s krivičnostjo! 035 HAB 002 013 Glej, mar ni to od Gospoda nad bojevniki, da se bo ljudstvo trudilo v samem ognju in se bo ljudstvo izmučilo za samo ničnost? 035 HAB 002 014 Kajti zemlja bo napolnjena s spoznanjem Gospodove slave, kakor vode pokrivajo morje. 035 HAB 002 015 Gorje mu, ki daje svojemu bližnjemu piti, ki svoje mehove polaga k njemu in ga dela tudi pijanega, da bi lahko gledal na njihovo nagoto! 035 HAB 002 016 Napolnjen si s sramoto namesto s slavo. Pij tudi ti in naj bo tvoja prednja kožica odkrita. Čaša Gospodove desnice bo obrnjena k tebi in sramotno pljuvanje bo na tvoji slavi. 035 HAB 002 017 Kajti nasilje Libanona te bo pokrilo in plen živali, ki si jih prestrašil, zaradi človeške krvi in zaradi nasilja dežele, mesta in vseh, ki prebivajo v njem. 035 HAB 002 018 Kaj koristi rezana podoba, ki jo je njen izdelovalec izrezal; ulita podoba in učiteljica laži, da izdelovalec svojega dela zaupa vanjo, da izdeluje neme malike? 035 HAB 002 019 Gorje tistemu, ki govori lesu: „Zbudi se.“Nememu kamnu: „Vstani, ta bo učil!“Glej, ta je prevlečen z zlatom in srebrom in tam, v njegovi sredi, sploh ni nobenega diha. 035 HAB 002 020 Toda Gospod je v svojem svetem templju. Naj vsa zemlja ohrani molk pred njim. 035 HAB 003 001 Molitev preroka Habakúka na Šiginot. 035 HAB 003 002 Oh Gospod, slišal sem tvoj govor in bil sem prestrašen. Oh Gospod, oživi svoje delo v sredi let, v sredi let ga daj spoznati, v besu se spomni usmiljenja. 035 HAB 003 003 Bog je prišel iz Temána in Sveti iz gore Parán. (Sela) Njegova slava je pokrila nebesni obok in zemlja je bila polna njegove hvale. 035 HAB 003 004 Njegov sijaj je bil kakor svetloba; imel je rogove, izhajajoče iz njegove roke in tam je bilo skrivališče njegove moči. 035 HAB 003 005 Pred njim je odšla kužna bolezen in goreče oglje je šlo naprej ob njegovih stopalih. 035 HAB 003 006 Stal je in izmeril zemljo. Pogledal je in razgnal narode in večne gore so bile razkropljene, starodavni hribi so se upognili. Njegove poti so večne. 035 HAB 003 007 Videl sem kušánske šotore v stiski in zavese midjánske dežele so trepetale. 035 HAB 003 008 Mar je bil Gospod nezadovoljen zoper reke? Je bila tvoja jeza zoper reke? Je bil tvoj bes zoper morje, da si jahal na svojih konjih in svojih bojnih vozovih rešitve duš? 035 HAB 003 009 Tvoj lok je bil razgaljen, glede na prisege rodov, celo tvojo besedo. (Sela) Zemljo si oklenil z rekami. 035 HAB 003 010 Gore so te videle in so trepetale, preplavljanje vodá je šlo mimo, globina je izustila svoj glas in svoje roke vzdignila na visoko. 035 HAB 003 011 Sonce in luna sta mirno stala v svojem prebivališču. Ob svetlobi tvojih puščic sta šla in ob siju tvoje lesketajoče sulice. 035 HAB 003 012 V ogorčenju si korakal skozi deželo, pogane si mlatil v jezi. 035 HAB 003 013 Šel si naprej zaradi rešitve duš svojega ljudstva, celó zaradi rešitve duš s svojim maziljenim. Ti raniš poglavarja hiše zlobnih z razkritjem temelja do vratu. 035 HAB 003 014 Z njegovimi kopji si prebodel poglavarja njegovih vasi. Ven so prišli kakor vrtinčast veter, da me razkropijo. Njihovo razveseljevanje je bilo kakor, da bi na skrivaj požrli ubogega. 035 HAB 003 015 Skozi morje si hodil s svojimi konji, skozi kup velikih vodá. 035 HAB 003 016 Ko sem slišal, je moj trebuh trepetal, moje ustnice so drgetale ob glasu. Gniloba je vstopila v moje kosti in v sebi sem trepetal, da bi lahko počival na dan stiske. Ko prihaja gor k ljudstvu, jih bo preplavil s svojimi krdeli. 035 HAB 003 017 Figovo drevo ne bo cvetelo niti ne bo sadu na trtah. Trud oljke bo odpovedal in polja ne bodo obrodila nobene hrane. Trop bo odrezan od staje in v hlevih ne bo črede. 035 HAB 003 018 Vendar se bom veselil v Gospodu, užival bom v Bogu rešitve moje duše. 035 HAB 003 019 Gospod Bog je moja moč in on bo moja stopala naredil podobna košutinim stopalom in dal mi bo, da hodim na svojih visokih krajih. Vodilnemu pevcu na moja glasbila na strune. # # BOOK 036 ZEP Zephaniah Sofonija 036 ZEP 001 001 Gospodova beseda, ki je prišla Cefanjáju, sinu Kušíja, sinú Gedaljája, sinú Amarjá, sinú Hezekija, v dneh Jošíja, Amónovega sina, Judovega kralja. 036 ZEP 001 002 „Popolnoma bom použil vse stvari iz dežele, “govori Gospod. 036 ZEP 001 003 „Použil bom človeka in žival. Z zlobnimi bom použil perjad neba in ribe morja in kamne spotike in človeka bom iztrebil iz dežele, “govori Gospod. 036 ZEP 001 004 Prav tako bom svojo roko iztegnil nad Juda in nad vse prebivalce Jeruzalema in iztrebil bom preostanek Báala iz tega mesta in ime Kemarimov z duhovniki; 036 ZEP 001 005 in tiste, ki obožujejo vojsko neba na hišnih strehah; in tiste, ki obožujejo in ki prisegajo pri Gospodu in prisegajo pri Milkómu; 036 ZEP 001 006 in tiste, ki so obrnjeni nazaj od Gospoda; in tiste, ki niso iskali Gospoda niti poizvedovali za njim. 036 ZEP 001 007 Mirujte ob prisotnosti Gospoda Boga, kajti dan Gospodov je pri roki, kajti Gospod je pripravil klavno daritev, povabil je svoje goste. 036 ZEP 001 008 In zgodilo se bo, na dan Gospodove klavne daritve, da bom kaznoval prince in kraljeve otroke in vse tiste, ki so oblečeni s tujo obleko. 036 ZEP 001 009 V istem dnevu bom kaznoval tudi vse tiste, ki poskakujejo na pragu, ki napolnjujejo hiše svojih gospodarjev z nasiljem in prevaro. 036 ZEP 001 010 Na tisti dan se bo zgodilo, “govori Gospod, „ da bo glas vpitja od Ribjih velikih vrat in tuljenja od drugih in veliko lomljenje iz hribov. 036 ZEP 001 011 Tulite, vi prebivalci Maltarke kajti vse trgovsko ljudstvo je posekano. Vsi tisti, ki nosijo srebro, so iztrebljeni. 036 ZEP 001 012 Ob tistem času se bo zgodilo, da bom Jeruzalem preiskal s svetilkami in kaznoval ljudi, ki so naseljeni na svojih usedlinah, ki v svojem srcu pravijo: ‚ Gospod ne bo storil dobrega niti ne bo storil zlega.‘ 036 ZEP 001 013 Zato bodo njihove dobrine postale plen in njihove hiše opustošenje. Prav tako bodo gradili hiše, toda ne bodo jih poselili in sadili bodo vinograde, toda od njihovega vina ne bodo pili. 036 ZEP 001 014 Gospodov véliki dan je blizu, ta je blizu in silno hiti, celó glas Gospodovega dneva. Mogočen človek bo tam grenko jokal. 036 ZEP 001 015 Tisti dan je dan besa, dan stiske in tegobe, dan pustote in opustošenja in dan teme in mračnosti, dan oblakov in goste teme, 036 ZEP 001 016 dan šofarja in alarma zoper utrjena mesta in zoper visoke stolpe. 036 ZEP 001 017 Na ljudi bom privedel tegobo, da bodo hodili kakor slepi ljudje, ker so grešili zoper Gospoda in njihova kri bo izlita kakor prah in njihovo meso kakor gnoj. 036 ZEP 001 018 Niti jih njihovo srebro niti njihovo zlato ne bo moglo osvoboditi na dan Gospodovega besa, temveč bo celotna dežela použita z ognjem njegove ljubosumnosti, kajti celo zelo hitro se bo znebil vseh tistih, ki prebivajo v deželi.“ 036 ZEP 002 001 Zberite se skupaj, da, zberite se skupaj, oh narod, ki ni zaželen. 036 ZEP 002 002 Preden se rodi odlok, preden dan mine kakor pleve, preden pride nad vas kruta Gospodova jeza, preden pride nad vas dan Gospodove jeze. 036 ZEP 002 003 Iščite Gospoda, vsi vi krotki na zemlji, ki ste vršili njegovo sodbo, iščite pravičnost, iščite krotkost. Morda bo, da boste skriti na dan Gospodove jeze. 036 ZEP 002 004 Kajti Gaza bo zapuščena in Aškelón opustošenje. Ašdód bodo izgnali opoldan in Ekrón bo izkoreninjen. 036 ZEP 002 005 Gorje prebivalcem morske obale, narodu Keretéjcev! Gospodova beseda je zoper tebe, oh Kánaan, dežela Filistejcev, celo uničil te bom, da tam ne bo nobenega prebivalca. 036 ZEP 002 006 Morska obala bodo pašniki in koče za pastirje in staje za trope. 036 ZEP 002 007 Obala bo za preostanek Judove hiše. Pasli se bodo na njej. V aškelónskih hišah bodo zvečer legli, kajti Gospod, njihov Bog, jih bo obiskal in odvrnil njihovo ujetništvo. 036 ZEP 002 008 Slišal sem grajo Moába in zasramovanja Amónovih otrok, s katerimi so grajali moje ljudstvo in se poveličevali zoper njihovo mejo. 036 ZEP 002 009 Zato kakor jaz živim, “govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ‚Zagotovo bo Moáb kakor Sódoma in Amónovi otroci kakor Gomóra, celó gojenje kopriv in solne jame in nenehno opustošenje. Preostanek mojega ljudstva jih bo oplenil in preostanek mojega ljudstva jih bo vzel v last. 036 ZEP 002 010 To bodo imeli zaradi njihovega ponosa, ker so grajali in se poveličali zoper ljudstvo Gospoda nad bojevniki. 036 ZEP 002 011 Gospod jim bo strašen, kajti izstradal bo vse bogove zemlje in ljudje ga bodo oboževali, vsak iz svojega kraja, celó vsi otoki poganov. 036 ZEP 002 012 Tudi vi Etiopci boste umorjeni z mojim mečem. 036 ZEP 002 013 Svojo roko bo iztegnil zoper sever in uničil Asirijo in Ninive bo naredil opustošenje in suho kakor divjina. 036 ZEP 002 014 In tropi se bodo ulegli v njegovi sredi, vse živali narodov, tako kormoran in bobnarica bosta prenočevala v njegovih zgornjih prekladah. Njihov glas bo prepeval na oknih, opustošenje bo na pragih, kajti odkril bo cedrovo oblogo. 036 ZEP 002 015 To je veseleče se mesto, ki je brezskrbno prebivalo, ki je v svojem srcu govorilo: ‚Jaz sem in poleg mene ni nikogar.‘Kako je postalo opustošenje, kraj za živali, da se uležejo v njem! Vsak, kdor gre mimo njega, ga bo izžvižgal in zamahnil s svojo roko.“ 036 ZEP 003 001 Gorje tej, ki je umazana in oskrunjena, zatiralskemu mestu [prestolnici Jeruzalem]! 036 ZEP 003 002 Ni ubogala glasu, ni sprejela grajanja, ni zaupala v Gospoda, ni se približala k svojemu Bogu. 036 ZEP 003 003 Njeni princi znotraj nje so rjoveči levi; njeni sodniki so večerni volkovi; kosti ne zgrizejo do naslednjega dne. 036 ZEP 003 004 Njeni preroki so nepomembni in zahrbtne osebe, njeni duhovniki so oskrunili svetišče, postavi so storili nasilje. 036 ZEP 003 005 Pravičen Gospod je v njeni sredi. Ne bo storil krivičnosti, vsako jutro svojo sodbo prinaša na svetlo, ne odpove. Toda krivičnik ne pozna sramu. 036 ZEP 003 006 „Iztrebil sem narode; njihovi stolpi so zapuščeni, njihove ulice sem naredil opustošene, da nihče ne hodi mimo. Njihova mesta so uničena, tako da tam ni nobenega človeka, da tam ni nobenega prebivalca. 036 ZEP 003 007 Rekel sem: ‚Zagotovo se me boš bala, prejela boš poučevanje.‘Tako njihova prebivališča ne bi smela biti iztrebljena, vendar sem jih kaznoval; vendar so vstali zgodaj in izpridili vsa svoja početja. 036 ZEP 003 008 Zatorej čakajte name, “govori Gospod, „do dneva, ko se dvignem k plenu, kajti moja odločitev je, da zberem narode, da lahko zberem kraljestva, da nanje izlijem svoje ogorčenje, celó vso svojo kruto jezo, kajti vsa zemlja bo požrta z ognjem moje ljubosumnosti. 036 ZEP 003 009 Kajti takrat se bom obrnil k ljudstvu čistega jezika, da bodo lahko vsi klicali h Gospodovemu imenu, da mu soglasno služijo. 036 ZEP 003 010 Iz druge strani reke Etiopije mi bodo moji slavilci, celó hčer mojih razkropljencev, prinesli mojo daritev. 036 ZEP 003 011 Na tisti dan ne boš osramočena zaradi vseh svojih početij, s katerimi si se prekršila zoper mene, kajti takrat bom iz tvoje srede odvedel vse tiste, ki se veselijo v tvojem ponosu in ne boš več ošabna zaradi moje svete gore. 036 ZEP 003 012 Prav tako bom v tvoji sredi pustil trpeče in ubogo ljudstvo in ti bodo zaupali v Gospodovo ime. 036 ZEP 003 013 Izraelov preostanek ne bo počel krivičnosti niti govoril laži niti v njihovih ustih ne bo najden varljiv jezik, kajti pasli se bodo in se zleknili in nihče jih ne bo strašil. 036 ZEP 003 014 Prepevaj, oh hči sionska; vzklikaj, oh Izrael; bodi vesela in razveseljuj se z vsem srcem, oh hči jeruzalemska. 036 ZEP 003 015 Gospod je odvzel tvoje obsodbe, pregnal tvojega sovražnika. Izraelov kralj, celó Gospod, je v tvoji sredi. Nobenega zla ne boš več videla. 036 ZEP 003 016 Na tisti dan bo [prestolnici] Jeruzalem rečeno: ‚Ne boj se.‘in Sionu: ‚Ne dopusti, da bi bile tvoje roke mlahave.‘ 036 ZEP 003 017 Gospod, tvoj Bog, v tvoji sredi je mogočen. Rešil bo, z radostjo se bo veselil nad teboj, počival bo v svoji ljubezni, nad teboj se bo veselil s prepevanjem. 036 ZEP 003 018 Zbral bom tiste, ki žalujejo po slovesnem zboru, ki so iz tebe, katerim je bila ta sramota breme. 036 ZEP 003 019 Glej, ob tistem času bom odstranil vse tiste, ki te stiskajo in rešil bom tisto, kar šepa in zbral tisto, kar je bilo izgnano in dal jim hvalo in sloves v vsaki deželi, kjer so bili osramočeni. 036 ZEP 003 020 Ob tistem času vas bom ponovno privedel, celo v času, ko vas zberem, kajti naredil vas bom za ime in hvalo med vsemi narodi zemlje, ko pred vašimi očmi obrnem vaše ujetništvo nazaj, ‘govori Gospod.“ # # BOOK 037 HAG Haggai Agej 037 HAG 001 001 V drugem letu kralja Dareja, v šestem mesecu, na prvi dan meseca, je prišla Gospodova beseda po preroku Ageju k Zerubabélu, Šealtiélovemu sinu, voditelju Juda in k Ješúu, Jocadákovemu sinu, vélikemu duhovniku, rekoč: 037 HAG 001 002 „Tako govori Gospod nad bojevniki, rekoč: ‚To ljudstvo pravi: ‚Čas ni prišel, čas, da bi bila zgrajena Gospodova hiša.‘ 037 HAG 001 003 Potem je prišla Gospodova beseda po preroku Ageju, rekoč: 037 HAG 001 004 ‚ Ali je čas za vas, oh vi, da prebivate v vaših obitih hišah, ta hiša pa leži zapuščena?‘ 037 HAG 001 005 Zdaj torej tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Preudarite svoje poti.‘ 037 HAG 001 006 Mnogo ste sejali, prinesli pa malo; jedli ste, toda nimate dovolj; pijete, toda niste nasičeni s pijačo; oblačite se, toda nihče ni ogret; in tisti, ki zasluži plačila, zasluži plačila, da jih daje v torbo z luknjami.‘ 037 HAG 001 007 Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Preudarite svoje poti. 037 HAG 001 008 Pojdite gor na goro, pripeljite les, zgradite hišo in razveseljeval se bom v njej in jaz bom proslavljen, ‘govori Gospod. 037 HAG 001 009 Precej ste iskali in glejte, postalo je malo; in ko ste to prinesli domov, sem pihnil na to. Zakaj?‘govori Gospod nad bojevniki, ‚Zaradi moje hiše, ki je opustošena, vi pa tečete vsakdo za svojo lastno hišo. 037 HAG 001 010 Zatorej je nebo nad vami zadržano pred roso in zemlja je zadržana pred njenim sadom. 037 HAG 001 011 In jaz sem poklical sušo na deželo, na gore, na žito, na novo vino, na olje in na to, kar prinašajo tla, na ljudi, na živino in na ves trud rok.‘“ 037 HAG 001 012 Potem sta Zerubabél, Šealtiélov sin in Ješúa, Jocadákov sin, véliki duhovnik, z vsem preostankom ljudstva, ubogala glas Gospoda, svojega Boga in besede preroka Ageja, kakor mu jih je poslal Gospod, njihov Bog in ljudstvo se je balo pred Gospodom. 037 HAG 001 013 Potem je spregovoril Agej, Gospodov poslanec v Gospodovi poslanici ljudstvu, rekoč: ‚Jaz sem z vami, ‘govori Gospod. 037 HAG 001 014 In Gospod je razvnel duha Zerubabéla, Šealtiélovega sina, voditelja Judeje in duha Ješúa, Jocadákovega sina, vélikega duhovnika in duha vsega preostanka ljudstva in prišli so in delali v hiši Gospoda nad bojevniki, svojega Boga, 037 HAG 001 015 v štiriindvajsetem dnevu šestega meseca, v drugem letu kralja Dareja. 037 HAG 002 001 V sedmem mesecu, na enaindvajseti dan meseca, je prišla Gospodova beseda po preroku Ageju, rekoč: 037 HAG 002 002 „Govori sedaj Zerubabélu, Šealtiélovemu sinu, voditelju Judeje in Ješúu, Jocadákovemu sinu, vélikemu duhovniku in preostanku ljudstva, rekoč: 037 HAG 002 003 ‚Kdo je preostal med vami, ki je to hišo videl v njeni prvi slavi? In kakšno jo vidite sedaj? Mar ni to v vaših očeh v primerjavi z njo kakor nič? 037 HAG 002 004 Vendar bodi sedaj močan, oh Zerubabél, ‘govori Gospod ‚in bodi močan, oh Ješúa, Jocadákov sin, véliki duhovnik in bodite močni vse ve ljudstvo dežele, ‘govori Gospod ‚in delajte, kajti jaz sem z vami, ‘govori Gospod nad bojevniki. 037 HAG 002 005 Glede na besedo, s katero sem se zavezal z vami, ko ste prišli iz Egipta, tako moj duh ostaja med vami. Ne bojte se.‘ 037 HAG 002 006 Kajti tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Še enkrat, to je kratek čas in stresel bom nebesni obok, zemljo, morje in kopno zemljo 037 HAG 002 007 in stresel bom vse narode in želja vseh narodov bo prišla in to hišo bom napolnil s slavo, ‘govori Gospod nad bojevniki. 037 HAG 002 008 ‚Moje je srebro in moje je zlato, ‘govori Gospod nad bojevniki. 037 HAG 002 009 ‚Slava te poslednje hiše bo večja kakor prejšnje, ‘govori Gospod nad bojevniki, ‚in na tem kraju bom dal mir, ‘govori Gospod nad bojevniki.“ 037 HAG 002 010 Na štiriindvajseti dan devetega meseca, v drugem letu Dareja, je prišla Gospodova beseda po preroku Ageju, rekoč: 037 HAG 002 011 „Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Vprašaj torej duhovnike glede postave, rekoč: 037 HAG 002 012 ‚Če nekdo nosi sveto meso v krajcu svoje obleke in se s krajcem svojega oblačila dotakne kruha ali juhe ali vina ali olja ali katerekoli hrane, ali bo ta postala sveta?‘“Duhovniki so odgovorili in rekli: „Ne.“ 037 HAG 002 013 Potem je Agej rekel: „Če se nekdo, ki je nečist s truplom, dotakne karkoli od tega ali bo to nečisto?“Duhovniki so odgovorili in rekli: „To bo nečisto.“ 037 HAG 002 014 Potem je Agej odgovoril in rekel: „Takšno je to ljudstvo in takšen je ta narod pred menoj, “govori Gospod, „in takšno je vsako delo njihovih rok; in to, kar tam darujejo, je nečisto. 037 HAG 002 015 In sedaj, prosim vas, preudarite od tega dne in naprej, od preden je bil kamen položen na kamen v Gospodovem templju. 037 HAG 002 016 Odkar so bili tisti dnevi, ko je nekdo prišel h kupu dvajsetih mer, jih je bilo tam samo deset. Ko je nekdo prišel, da iz stiskalnice zajame petdeset posod, jih je bilo tam samo dvajset. 037 HAG 002 017 Udaril sem vas s kvarjenjem in s plesnijo in s točo v vseh naporih vaših rok, vendar se niste obrnili k meni, “govori Gospod. 037 HAG 002 018 Preudarite torej od tega dne in naprej, od štiriindvajsetega dne devetega meseca, celo od dneva, ko je bil položen temelj Gospodovega templja, preudarite to. 037 HAG 002 019 Je seme še v skednju? Da, do tega trenutka trta, figovo drevo, granatno jabolko in oljka še niso obrodila. Od tega dne vas bom blagoslavljal.“ 037 HAG 002 020 Ponovno je prišla Gospodova beseda k Ageju, v štiriindvajsetem dnevu meseca, rekoč: 037 HAG 002 021 „Govori Zerubabélu, voditelju Juda, rekoč: ‚Stresel bom nebesni obok in zemljo 037 HAG 002 022 in prevrnil bom prestol kraljestev in uničil bom moč poganskih kraljestev in prevrnil bom bojne vozove in tiste, ki se peljejo na njih, in konji in njihovi jezdeci bodo padli, vsak pod mečem svojega brata. 037 HAG 002 023 Na tisti dan, “govori Gospod nad bojevniki, „te bom vzel, oh Zerubabél, moj služabnik, Šealtiélov sin, “govori Gospod „in te naredil kakor pečat, kajti tebe sem izbral, “govori Gospod nad bojevniki. # # BOOK 038 ZEC Zechariah Zaharija 038 ZEC 001 001 V osmem mesecu, v drugem letu Dareja, je prišla Gospodova beseda Zahariju, Berehjájevemu sinu, Idójevemu sinu, preroku, rekoč: 038 ZEC 001 002 „ Gospod je bil ogorčeno nezadovoljen z vašimi očeti. 038 ZEC 001 003 Zato jim reci: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Obrnite se k meni, ‘govori Gospod nad bojevniki ‚in jaz se bom obrnil k vam, ‘govori Gospod nad bojevniki. 038 ZEC 001 004 ‚Ne bodite kakor vaši očetje, h katerim so klicali prejšnji preroki, rekoč: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Obrnite se sedaj iz svojih zlih poti in od svojih zlih početij, ‘toda niso poslušali niti mi niso prisluhnili, ‘govori Gospod. 038 ZEC 001 005 ‚Vaši očetje, kje so? In preroki, mar večno živijo? 038 ZEC 001 006 Toda mar se moje besede in moji zakoni, ki sem jih zapovedal svojim služabnikom prerokom niso prijeli vaših očetov? In pokesali so se ter rekli: ‚Kakor nam je Gospod nad bojevniki mislil storiti, glede na naše poti in glede na naša početja, tako je postopal z nami.‘“ 038 ZEC 001 007 Na štiriindvajseti dan enajstega meseca, ki je mesec šebát, v drugem letu kralja Dareja, je prišla Gospodova beseda Zahariju, Berehjájevemu sinu, Idójevemu sinu, preroku, rekoč: 038 ZEC 001 008 „Videl sem ponoči in glej moža, jahajočega na rdečem konju in stal je med mirtinimi drevesi, ki so bila na dnu in za njimi so bili rdeči konji, lisasti in beli.“ 038 ZEC 001 009 Potem sem rekel: „Oh moj gospod, kdo so ti?“Angel, ki je govoril z menoj, mi je rekel: „Pokazal ti bom kdo so ti.“ 038 ZEC 001 010 Mož, ki je stal med mirtinimi drevesi, je odgovoril in rekel: „To so tisti, katere je Gospod poslal, da hodijo sem ter tja po zemlji.“ 038 ZEC 001 011 Odgovorili so Gospodovemu angelu, ki je stal med mirtinimi drevesi in rekli: „Hodili smo sem ter tja po zemlji in glej, vsa zemlja mirno sedi in je pri počitku.“ 038 ZEC 001 012 Potem je Gospodov angel odgovoril in rekel: „Oh Gospod nad bojevniki, doklej ne boš imel usmiljenja nad Jeruzalemom in nad Judovimi mesti, zoper katere si imel ogorčenje teh sedemdeset let?“ 038 ZEC 001 013 Gospod je odgovoril angelu, ki je govoril z menoj, z dobrimi besedami in tolažilnimi besedami. 038 ZEC 001 014 Tako mi je angel, ki je govoril z menoj, rekel: „Kliči, rekoč: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Ljubosumen sem zaradi Jeruzalema in zaradi Siona z velikim ljubosumjem. 038 ZEC 001 015 Silno sem ogorčeno nezadovoljen s pogani, ki so oholi, kajti bil sem le malo nezadovoljen, oni pa so pomagali, da je stiska napredovala.‘“ 038 ZEC 001 016 Zato tako govori Gospod: „Z usmiljenji sem se vrnil k Jeruzalemu. Moja hiša bo zgrajena v njem, “govori Gospod nad bojevniki „in [merilna] vrvica bo raztegnjena nad Jeruzalemom. 038 ZEC 001 017 Še kliči, rekoč: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Moja mesta bodo prek blaginje še razširjena naokoli, in Gospod bo še potolažil Sion in bo še izbral Jeruzalem.‘“ 038 ZEC 001 018 Potem sem povzdignil svoje oči in videl in glej, štirje rogovi. 038 ZEC 001 019 Rekel sem angelu, ki je govoril z menoj: „Kaj so tile?“Odgovoril mi je: „Ti so rogovi, ki so razkropili Juda, Izraela in Jeruzalem. 038 ZEC 001 020 Gospod mi je pokazal štiri tesarje. 038 ZEC 001 021 Potem sem rekel: „Kaj so ti prišli delat?“Spregovoril je, rekoč: „Ti so rogovi, ki so razkropili Juda, tako da noben človek ni vzdignil svoje glave, toda prišli so, da jih prestrašijo, da odbijejo rogove poganov, ki so svoje rogove povzdignili nad Judovo deželo, da jo razkropijo.“ 038 ZEC 002 001 Ponovno sem povzdignil svoje oči in pogledal in glej, mož z merilno vrvico v svoji roki. 038 ZEC 002 002 Potem sem rekel: „Kam greš?“Rekel mi je: „Da izmerim Jeruzalem, da vidim kakšna je njegova širina in kakšna je njegova dolžina.“ 038 ZEC 002 003 Glej, angel, ki je govoril z menoj, je šel naprej in drug angel je odšel ven, da ga sreča 038 ZEC 002 004 ter mu rekel: „Teci, govori temu mladeniču, rekoč: ‚ [Prestolnica] Jeruzalem bo naseljena kakor mesta brez zidov, zaradi množice ljudi in živine v njej.‘ 038 ZEC 002 005 Kajti jaz, “govori Gospod, „ji bom ognjen zid vsenaokrog in bom slava v njeni sredi. 038 ZEC 002 006 Hej, hej, pridite in pobegnite iz severne dežele, “govori Gospod, „kajti razkropil sem vas naokrog kakor štiri vetrove neba, “govori Gospod. 038 ZEC 002 007 „Osvobodi se, oh Sion, ki prebivaš z babilonsko hčerjo.“ 038 ZEC 002 008 Kajti tako govori Gospod nad bojevniki: „Za slavo me je poslal k narodom, ki so vas plenili. Kajti kdor se dotakne vas, se dotakne punčice njegovega očesa. 038 ZEC 002 009 Kajti glej, svojo roko bom stresel nad njimi in postali bodo plen svojim služabnikom in vedeli boste, da me je poslal Gospod nad bojevniki. 038 ZEC 002 010 Prepevaj in razveseljuj se, oh hči sionska, kajti glej, prihajam in prebival bom v tvoji sredi, “govori Gospod. 038 ZEC 002 011 „Na tisti dan bodo številni narodi pridruženi h Gospodu in bodo moje ljudstvo in jaz bom prebival v tvoji sredi in vedela boš, da me je Gospod nad bojevniki poslal k tebi. 038 ZEC 002 012 Gospod bo podedoval Juda in njegov delež v sveti deželi in ponovno bo izbral Jeruzalem. 038 ZEC 002 013 Molči, oh vse meso, pred Gospodom, kajti vzdignjen je iz svojega svetega prebivališča.“ 038 ZEC 003 001 Pokazal mi je Ješúa, vélikega duhovnika, stati pred Gospodovim angelom in Satana, stoječega na njegovi desnici, da se mu upira. 038 ZEC 003 002 Gospod je rekel Satanu: „ Gospod te oštej, oh Satan. Celó Gospod, ki je izbral Jeruzalem, naj te ošteje. Mar ni to ogorek, potegnjen iz ognja?“ 038 ZEC 003 003 Torej Ješúa je bil oblečen v umazane obleke in stal pred angelom. 038 ZEC 003 004 Odgovoril je in spregovoril tistim, ki so stali pred njim, rekoč: „Odvzemite umazane obleke z njega.“Rekel mu je: „Glej, tvoji krivičnosti sem velel, da gre od tebe in oblekel te bom z zamenjavo oblačil.“ 038 ZEC 003 005 Rekel sem: „Naj na njegovo glavo postavijo lep turban.“Tako so na njegovo glavo postavili lep turban in ga oblekli z oblekami. In Gospodov angel je stal poleg. 038 ZEC 003 006 Gospodov angel je izpričal Ješúu, rekoč: 038 ZEC 003 007 „Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Če se boš ravnal po mojih poteh in če se boš držal moje zadolžitve, potem boš sodil tudi mojo hišo in se boš držal mojih dvorov in dal ti bom prostore za hojo med tistimi, ki stojijo poleg. 038 ZEC 003 008 Poslušaj sedaj, oh Ješúa, véliki duhovnik, ti in tvoji tovariši, ki sedijo pred teboj, kajti oni so ljudje čudenja. Kajti, glej, privedel bom svojega služabnika MLADIKO. 038 ZEC 003 009 Kajti poglej, kamen, ki sem ga položil pred Ješúa. Na enem kamnu bo sedem oči. Glej, vrezal bom graviranje le-tega, “govori Gospod nad bojevniki „in krivičnost te dežele bom odstranil v enem dnevu. 038 ZEC 003 010 Na ta dan, “govori Gospod nad bojevniki, „boste vabili vsakdo svojega soseda pod trto in pod figovo drevo.“ 038 ZEC 004 001 Angel, ki je govoril z menoj, je ponovno prišel in me prebudil, kakor človeka, ki je prebujen iz svojega spanja 038 ZEC 004 002 ter mi rekel: „Kaj vidiš?“Rekel sem: „Pogledal sem in glej, svečnik, ves iz zlata, s skledico na njegovem vrhu in njegovih sedem svetilk na njem in sedem cevk k sedmim svetilkam, ki so na njegovem vrhu. 038 ZEC 004 003 In ob njem dve oljki, eno na desni strani skledice in drugo na njeni levi strani.“ 038 ZEC 004 004 Tako sem odgovoril in spregovoril angelu, ki je govoril z menoj, rekoč: „Kaj so ti, moj gospod?“ 038 ZEC 004 005 Potem je angel, ki je govoril z menoj, odgovoril in mi rekel: „Ali ne veš kaj so ti?“Rekel sem: „Ne, moj gospod.“ 038 ZEC 004 006 Potem je odgovoril in mi spregovoril, rekoč: „To je beseda od Gospoda Zerubabélu, rekoč: ‚Ne z močjo niti ne z oblastjo, temveč z mojim duhom, ‘“govori Gospod nad bojevniki. 038 ZEC 004 007 ‚Kdo si ti, oh velika gora? Pred Zerubabélom boš postala ravnina in on bo privedel njen zaključni kamen z vriskanji, klicoč: ‚Milost, milost njemu.‘“ 038 ZEC 004 008 Poleg tega je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč: 038 ZEC 004 009 „Zerubabélove roke so položile temelj tej hiši. Njegove roke jo bodo tudi dokončale in vedel boš, da me je k vam poslal Gospod nad bojevniki. 038 ZEC 004 010 Kajti kdo je preziral dan majhnih stvari? Kajti razveseljevali se bodo in videli grezilo v roki Zerubabéla s tistimi sedmimi. Te so Gospodove oči, ki tečejo sem ter tja po celotni zemlji.“ 038 ZEC 004 011 Potem sem odgovoril in mu rekel: „Kaj sta ti dve oljki na desni strani svečnika in na njegovi levi strani?“ 038 ZEC 004 012 Ponovno sem odgovoril in mu rekel: „Kaj sta ti dve oljkini mladiki, ki skozi dve zlati cevki praznita zlato olje iz njiju.“ 038 ZEC 004 013 Odgovoril mi je in rekel: „Ne veš kaj sta le-ti? Rekel sem: „Ne, moj gospod.“ 038 ZEC 004 014 Potem je rekel: „To sta dva maziljenca, ki stojita pri Gospodu celotne zemlje.“ 038 ZEC 005 001 Potem sem se obrnil, povzdignil svoje oči, pogledal in zagledal leteči zvitek. 038 ZEC 005 002 Rekel mi je: „Kaj vidiš?“Odgovoril sem: „Vidim leteči zvitek. Njegova dolžina je dvajset komolcev in njegova širina deset komolcev.“ 038 ZEC 005 003 Potem mi je rekel: „To je prekletstvo, ki gre naprej preko obličja celotne zemlje, kajti vsak, kdor krade, bo pokončan kakor na tej strani, glede na to; in vsak, kdor prisega, bo pokončan kakor na tisti strani, glede na to.“ 038 ZEC 005 004 „Privedel ga bom naprej, “govori Gospod nad bojevniki „in ta bo vstopil v hišo tatu in v hišo tistega, ki krivo prisega pri mojem imenu. In ta bo ostal v sredi njegove hiše in použil jo bo z njenim lesom in njenimi kamni.“ 038 ZEC 005 005 Potem je angel, ki je govoril z menoj, odšel naprej in mi rekel: „Dvigni sedaj svoje oči in poglej kaj je to, kar gre naprej.“ 038 ZEC 005 006 Rekel sem: „Kaj je to?“Rekel je: „To je škaf, ki gre naprej.“Poleg tega je rekel: „To je njihov videz po vsej zemlji.“ 038 ZEC 005 007 Glej, tam je bil dvignjen talent iz svinca in to je ženska, ki sedi na sredi škafa. 038 ZEC 005 008 Rekel je: „To je zlobnost.“In vrgel jo je na sredo škafa in svinčeno utež je vrgel na njegovo odprtino. 038 ZEC 005 009 Potem sem povzdignil svoje oči in pogledal in glej, tam sta prišli ven dve ženski in veter je bil v njunih perutih, kajti peruti sta imeli podobni perutim štorklje in škaf sta dvignili med zemljo in nebo. 038 ZEC 005 010 Potem sem rekel angelu, ki je govoril z menoj: „Kam ti [dve] nosita škaf?“ 038 ZEC 005 011 Rekel mi je: „Da mu zgradijo hišo v deželi Šinár. In ta bo utrjena in tam ga postavita na njegov lasten temelj.“ 038 ZEC 006 001 Obrnil sem se, povzdignil svoje oči, pogledal in glej, prišli so štirje vozovi izmed dveh gora in gori sta bili gori iz brona. 038 ZEC 006 002 Pri prvem vozu so bili rdeči konji, pri drugem vozu črni konji, 038 ZEC 006 003 pri tretjem vozu beli konji in pri četrtem vozu osiveli in rjavi konji. 038 ZEC 006 004 Potem sem odgovoril in rekel angelu, ki je govoril z menoj: „Kaj so ti, moj gospod?“ 038 ZEC 006 005 Angel je odgovoril in mi rekel: „To so štirje nebeški duhovi, ki gredo naprej, [potem ko so stali] pred Gospodom vse zemlje.“ 038 ZEC 006 006 Črni konji, ki so pri njem, gredo v severno deželo. Beli gredo za njimi, osiveli pa gredo proti južni deželi. 038 ZEC 006 007 Rjavci pa so šli naprej in iskali, da bi lahko hodili sem ter tja po zemlji. Rekel je: „Pojdite od tod, hodite sem ter tja po zemlji.“Tako so hodili sem ter tja po zemlji. 038 ZEC 006 008 Potem mi je zaklical in mi spregovoril, rekoč: „Poglej, ti, ki gredo proti severni deželi, so utišali mojega duha v severni deželi.“ 038 ZEC 006 009 K meni je prišla Gospodova beseda, rekoč: 038 ZEC 006 010 „Vzemi od teh iz ujetništva, celó od Heldája, od Tobija in od Jedajája, ki so prišli iz Babilona in pridi isti dan in pojdi v hišo Cefanjájevega sina Jošíja. 038 ZEC 006 011 Potem vzemi srebro in zlato in naredi krone in jih postavi na glavo Ješúa, Jocadákovega sina, vélikega duhovnika 038 ZEC 006 012 in mu spregovori, rekoč: ‚Tako govori Gospod nad bojevniki, rekoč: ‚Glej, mož, katerega ime je MLADIKA; in rastel bo iz svojega kraja in zgradil bo Gospodov tempelj. 038 ZEC 006 013 Celo on bo zgradil Gospodov tempelj in nosil bo slavo in sedel bo in vladal na svojem prestolu in bo duhovnik na svojem prestolu in namera miru bo med obema.‘“ 038 ZEC 006 014 Krone bodo Helému, Tobiju, Jedajáju in Cefanjájevemu sinu Henu v spomin, v Gospodovemu templju. 038 ZEC 006 015 Tisti, ki so daleč proč, bodo prišli in gradili v Gospodovem templju in vedeli boste, da me je Gospod nad bojevniki poslal k vam. In to se bo zgodilo, če boste marljivo ubogali glas Gospoda, svojega Boga. 038 ZEC 007 001 Pripetilo se je v četrtem letu kralja Dareja, da je Gospodova beseda prišla Zahariju na četrti dan devetega meseca, celó v kislévu, 038 ZEC 007 002 ko so poslali v Božjo hišo Sarécerja in Regem Meleha in njune može, da molijo pred Gospodom 038 ZEC 007 003 in da govorijo duhovnikom, ki so bili v hiši Gospoda nad bojevniki in prerokom, rekoč: „Ali naj bi jokal v petem mesecu in se zadrževal, kot sem to počel ta mnoga leta?“ 038 ZEC 007 004 Potem je prišla k meni beseda Gospoda nad bojevniki, rekoč: 038 ZEC 007 005 „Govori vsemu ljudstvu dežele in duhovnikom, rekoč: ‚Ko ste se postili in žalovali v petem in sedmem mesecu, celo teh sedemdeset let, ali ste se sploh postili meni, celó zame? 038 ZEC 007 006 In ko ste jedli in ko ste pili, mar niste jedli zase in pili zase? 038 ZEC 007 007 Mar naj ne bi slišali besed, ki jih je Gospod klical po prejšnjih prerokih, ko je bil Jeruzalem naseljen in v uspevanju in njegova mesta okoli njega, ko so ljudje naseljevali jug in ravnino?‘“ 038 ZEC 007 008 Gospodova beseda je prišla Zahariju, rekoč: 038 ZEC 007 009 „Tako govori Gospod nad bojevniki, rekoč: ‚Izvajajte resnično sodbo in izkazujte usmiljenje in sočutja vsakdo svojemu bratu, 038 ZEC 007 010 in ne stiskajte vdove, niti osirotelega, niti tujca, niti revnega, in naj si nihče izmed vas v svojem srcu ne domišlja zla zoper svojega brata. 038 ZEC 007 011 Toda zavrnili so, da bi prisluhnili in odmaknili so ramo in si zamašili svoja ušesa, da ne bi slišali. 038 ZEC 007 012 Da, svoja srca so naredili kakor diamantni kamen, da ne bi slišali postave in besed, katere je Gospod nad bojevniki poslal po svojem duhu po prejšnjih prerokih, zato je prišel velik bes od Gospoda nad bojevniki. 038 ZEC 007 013 Zato se je zgodilo, da kakor je on klical in niso hoteli slišati, tako so klicali in nisem hotel slišati, “govori Gospod nad bojevniki, 038 ZEC 007 014 „temveč sem jih z vrtinčastim vetrom razkropil med vse narode, katere niso poznali. Tako je bila dežela za njimi zapuščena, da noben človek ni šel skoznjo niti se ni vrnil, kajti prijetno deželo so spremenili v opustošeno.“ 038 ZEC 008 001 Ponovno je prišla k meni beseda Gospoda nad bojevniki, rekoč: 038 ZEC 008 002 „Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Z velikim ljubosumjem sem bil ljubosumen zaradi Siona in zaradi njega sem bil ljubosumen s silno razjarjenostjo.‘ 038 ZEC 008 003 Tako govori Gospod: ‚Vrnjen sem k Sionu in prebival bom v sredi Jeruzalema in Jeruzalem bo imenovan mesto resnice in gora Gospoda nad bojevniki sveta gora.‘ 038 ZEC 008 004 Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Še bodo starci in starke prebivali na ulicah Jeruzalema in vsak mož s svojo palico v svoji roki zaradi visoke starosti. 038 ZEC 008 005 Ulice mesta bodo polne fantov in deklet, ki se bodo igrali na ulicah le-tega.‘ 038 ZEC 008 006 Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Če je to čudovito v očeh preostanka tega ljudstva v tistih dneh, mar ne bi bilo čudovito tudi v mojih očeh?‘govori Gospod nad bojevniki. 038 ZEC 008 007 Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Glej, rešil bom svoje ljudstvo iz vzhodne dežele in iz zahodne dežele, 038 ZEC 008 008 in privedel jih bom in prebivali bodo v sredi Jeruzalema. In oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog v resnici in v pravičnosti.‘ 038 ZEC 008 009 Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Naj bodo vaše roke močne, vi, ki v teh dneh slišite te besede po ustih prerokov, ki so bili na dan, ko je bil položen temelj hiše Gospoda nad bojevniki, da bi bil tempelj lahko zgrajen. 038 ZEC 008 010 Kajti pred temi dnevi ni bilo plačila za moža niti kateregakoli plačila za žival; niti zaradi stiske ni bilo nobenega miru tistemu, ki je odhajal ali prihajal, kajti vse ljudi sem naravnal, vsakega zoper svojega soseda. 038 ZEC 008 011 Toda sedaj preostanku tega ljudstva ne bom kakor v prejšnjih dneh, ‘govori Gospod nad bojevniki. 038 ZEC 008 012 ‚Kajti seme bo uspešno; trta bo dajala svoj sad in tla bodo dajala svoj prirastek in nebesni obok bo dajal svojo roso. In preostanku tega ljudstva bom povzročil, da vzamejo v last vse te stvari. 038 ZEC 008 013 In zgodilo se bo, da kakor ste bili prekletstvo med pogani, oh, hiša Judova in hiša Izraelova, tako vas bom rešil in boste blagoslov. Ne bojte se, temveč naj bodo vaše roke močne. 038 ZEC 008 014 Kajti tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Kakor sem vas mislil kaznovati, ko so me vaši očetje dražili do besa, ‘govori Gospod nad bojevniki in se nisem pokesal, 038 ZEC 008 015 tako sem v teh dneh ponovno mislil, da storim dobro Jeruzalemu in Judovi hiši. Ne bojte se. 038 ZEC 008 016 To so stvari, ki jih boste storili: ‚Govorite vsak človek resnico svojemu sosedu; izvršujte sodbo resnice in miru v svojih velikih vratih 038 ZEC 008 017 in naj si nihče izmed vas v svojih srcih ne domišlja zla zoper svojega soseda in ne ljubite krive prisege, kajti vse to so stvari, ki jih sovražim, ‘govori Gospod.“ 038 ZEC 008 018 Prišla mi je beseda Gospoda nad bojevniki, rekoč: 038 ZEC 008 019 „Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Post četrtega meseca, post petega, post sedmega in post desetega bo Judovi hiši radost in veselje in vedre gostije, zato ljubite resnico in mir.‘ 038 ZEC 008 020 Tako govori Gospod nad bojevniki: ‚Še se bo zgodilo, da bodo prihajala ljudstva in prebivalci mnogih mest, 038 ZEC 008 021 in prebivalci enega mesta bodo šli k drugemu, rekoč: ‚Pojdimo naglo, da molimo pred Gospodom in da iščemo Gospoda nad bojevniki.‘‚Tudi jaz bom šel.‘“ 038 ZEC 008 022 Da, številna ljudstva in močni narodi bodo prišli, da iščejo Gospoda nad bojevniki v Jeruzalemu in da molijo pred Gospodom. 038 ZEC 008 023 Tako govori Gospod nad bojevniki: „V tistih dneh se bo zgodilo, da bo deset mož iz vseh jezikov narodov prijelo tistega, ki je Jud in celo prijelo krajec njegovega oblačila, rekoč: ‚Šli bomo s teboj, kajti slišali smo, da je z vami Bog.‘“ 038 ZEC 009 001 „Breme Gospodove besede v deželi Hadráh in Damask bo njegov počitek, ko bodo oči človeka, kakor od vseh Izraelovih rodov, [usmerjene] proti Gospodu. 038 ZEC 009 002 Tudi Hamát bo njegova meja, Tir in Sidón, čeprav je ta zelo moder. 038 ZEC 009 003 [Naselbina] Tir si je zgradila oporišče in nakopičila srebra kakor prahu in čistega zlata kakor uličnega blata. 038 ZEC 009 004 Glej, Gospod jo bo vrgel ven in udaril bo njeno oblast na morju in použita bo z ognjem. 038 ZEC 009 005 Aškelón bo to videl in se bo bal. Tudi Gaza bo to videla in bo zelo žalostna in Ekrón, kajti njegovo pričakovanje bo osramočeno in kralj bo odtaval iz Gaze in Aškelón ne bo naseljen. 038 ZEC 009 006 Mešanec bo prebival v Ašdódu in jaz bom iztrebil ponos Filistejcev. 038 ZEC 009 007 Njegovo kri bom odvzel iz njegovih ust in njegove ogabnosti izmed njegovih zob. Toda kdor ostaja, celo on, bo za našega Boga in bo kakor voditelj v Judu in Ekrón bo kakor Jebusejec. 038 ZEC 009 008 Utaboril se bom okrog svoje hiše zaradi vojske, zaradi tistega, ki gre mimo in zaradi tistega, ki se vrača. Noben zatiralec ne bo več šel skoznje, kajti sedaj sem videl s svojimi očmi. 038 ZEC 009 009 Silno se veseli, oh sionska hči. Vriskaj, oh jeruzalemska hči. Glej, tvoj Kralj prihaja k tebi; pravičen je in ima rešitev duše; ponižen in jahajoč na oslu in žrebetu, osličjem žrebičku. 038 ZEC 009 010 Iztrebil bom voz iz Efrájima, konja iz Jeruzalema in bojni lok bo odrezan in govoril bo mir poganom. Njegovo gospostvo bo od morja celó do morja in od reke celó do koncev zemlje. 038 ZEC 009 011 Tudi kar se tebe tiče, s krvjo tvoje zaveze sem tvoje jetnike poslal iz jame, v kateri ni vode. 038 ZEC 009 012 Obrnite se k oporišču, vi jetniki upanja. Celo dnevu razglašam, da ti bom povrnil dvojno; 038 ZEC 009 013 ko sem si ukrivil Juda, lok napolnil z Efrájimom in vzdignil tvoje sinove, oh Sion, zoper tvoje sinove, oh Grčija in te naredil kakor meč mogočnega človeka.“ 038 ZEC 009 014 Gospod bo viden nad njimi in njegova puščica bo šla naprej kakor bliskanje in Gospod Bog bo zatrobil na šofar in pojde z južnimi vrtinčastimi vetrovi. 038 ZEC 009 015 Gospod nad bojevniki jih bo branil in požrli bodo in podjarmili s kamni [iz] prače, in pili bodo in naredili hrup kakor od vina; in napolnjeni bodo kakor skledice in kakor oltarni vogali. 038 ZEC 009 016 Gospod, njihov Bog, jih bo na tisti dan rešil, kakor trop svojega ljudstva, kajti oni bodo kakor kamni krone, povzdignjeni kakor zastava nad njegovo pokrajino. 038 ZEC 009 017 Kajti kako velika je njegova dobrota in kako velika je njegova lepota! Žito bo mladeniče naredilo radostne in novo vino mladenke. 038 ZEC 010 001 Zahtevajte od Gospoda dež v času poznejšega dežja. Tako bo Gospod naredil svetle oblake in jim dal nalive dežja, vsaki travi na polju. 038 ZEC 010 002 Kajti maliki so govorili ničevost, vedeževalci so videli laž in povedali napačne sanje. Zaman tolažijo. Zatorej so odšli po svoji poti kakor trop, zaskrbljeni so bili, ker ni bilo pastirja. 038 ZEC 010 003 Moja jeza je bila vžgana zoper pastirje in kaznoval sem kozle, kajti Gospod nad bojevniki je obiskal svoj trop, Judovo hišo in jih naredil kakor odličnega konja v bitki. 038 ZEC 010 004 Iz njega bo prišel vogal, iz njega klin, iz njega bojni lok, iz njega tudi vsak zatiralec. 038 ZEC 010 005 Oni bodo kakor mogočni ljudje, ki v bitki pomendrajo svoje sovražnike v uličnem blatu in borili se bodo, ker je Gospod z njimi in jezdeci na konjih bodo zbegani. 038 ZEC 010 006 Okrepil bom Judovo hišo in rešil Jožefovo hišo in ponovno jih bom privedel, da jih namestim, kajti usmiljenje imam nad njimi in oni bodo kakor jih ne bi zavrgel, kajti jaz sem Gospod, njihov Bog in uslišal jih bom. 038 ZEC 010 007 Tisti iz Efrájima bodo podobni mogočnemu človeku in njihovo srce se bo veselilo kakor zaradi vina. Da, njihovi otroci bodo to videli in bodo veseli; njihovo srce se bo veselilo v Gospodu. 038 ZEC 010 008 „Požvižgal jim bom in jih zbral, ker sem jih odkupil in narasli bodo kakor so oni narasli. 038 ZEC 010 009 Sejal jih bom med ljudstvom in spomnili se me bodo v daljnih deželah in živeli bodo s svojimi otroci in se ponovno vrnili. 038 ZEC 010 010 Ponovno jih bom privedel tudi iz egiptovske dežele in jih zbral iz Asirije. Privedel jih bom v deželo Gileád in Libanon in ne bo najti prostora zanje. 038 ZEC 010 011 S stisko bo prešel skozi morje in udaril bo valove v morju in vse globine reke se bodo posušile. Ponos Asirije bo ponižan in egiptovsko žezlo bo odšlo proč. 038 ZEC 010 012 Okrepil jih bom v Gospodu in hodili bodo gor in dol v njegovem imenu, “govori Gospod. 038 ZEC 011 001 Odpri svoja vrata, oh Libanon, da bo ogenj lahko pogoltnil tvoje cedre. 038 ZEC 011 002 Tuli cipresa, kajti cedra je padla, ker so mogočni oplenjeni. Tulite, oh vi, bašánski hrasti, kajti neprehoden gozd je posekan. 038 ZEC 011 003 Tam je glas tuljenja pastirjev, kajti njihova slava je oplenjena. Glas rjovenja mladih levov, kajti ponos Jordana je oplenjen. 038 ZEC 011 004 Tako govori Gospod, moj Bog: „Hrani trop za zakol, 038 ZEC 011 005 katerih lastniki jih ubijajo in se nimajo za krive; in tisti, ki jih prodajajo, pravijo: ‚Blagoslovljen bodi Gospod, kajti bogat sem, ‘in njihovi lastni pastirji jim ne prizanašajo. 038 ZEC 011 006 Kajti ne bom več prizanašal prebivalcem dežele, ‘govori Gospod, ‚temveč glej, izročil bom ljudi, vsakega v roko njegovega soseda in v roko njegovega kralja in udarili bodo deželo in iz njihove roke jih ne bom osvobodil. 038 ZEC 011 007 Jaz bom pasel trop za zakol, celó vas, oh ubogi izmed tropa. Vzel sem si dve palici. Eno sem imenoval Lepota, drugo pa sem imenoval Vezi; in jaz sem pasel trop. 038 ZEC 011 008 Tudi tri pastirje uničim v enem mesecu in moji duši so se gnusili in tudi njihova duša je zaničevala mene. 038 ZEC 011 009 Potem sem rekel: ‚Ne bom vas pasel. Tisti, ki umira, naj umre in tisti, ki naj bi bil uničen, naj bo ta uničen, preostali pa naj jedo vsakdo meso drugega. 038 ZEC 011 010 Vzel sem svojo palico, celó Lepoto in jo zlomil, da bi lahko prelomil svojo zavezo, ki sem jo sklenil z vsem ljudstvom. 038 ZEC 011 011 Ta je bila prelomljena na tisti dan.‘“In tako so ubogi iz tropa, ki so čakali name, vedeli, da je bila to Gospodova beseda. 038 ZEC 011 012 Rekel sem jim: „Če mislite dobro, mi dajte moje plačilo, in če ne, opustite.“Tako so odtehtali za moje plačilo trideset koščkov srebra. 038 ZEC 011 013 Gospod mi je rekel: „Vrzi to lončarju. Lepo plačilo, za katero so me ovrednotili.“Vzel sem trideset koščkov srebra in jih vrgel v Gospodovo hišo, k lončarju. 038 ZEC 011 014 Potem sem zlomil svojo drugo palico, celó Vezi, da bi lahko prelomil bratstvo med Judom in Izraelom. 038 ZEC 011 015 Gospod mi je rekel: „K sebi vzemi še priprave nespametnega pastirja. 038 ZEC 011 016 Kajti glej, vzdignil bom pastirja v deželi, ki ne bo obiskoval tistih, ki so uničeni niti ne bo iskal mladih niti zdravil tega, kar je zlomljeno niti pasel tega, kar stoji mirno, temveč bo jedel meso rejenega in njihove parklje trgal na koščke. 038 ZEC 011 017 Gorje malikovalskemu pastirju, ki zapušča čredo! Meč bo nad njegovim laktom in nad njegovim desnim očesom. Njegov laket bo popolnoma osušen in njegovo desno oko bo skrajno otemnelo.“ 038 ZEC 012 001 „Breme o Gospodovi besedi za Izrael, “govori Gospod, ki razprostira nebesni obok in polaga temelj zemlji in oblikuje človeškega duha znotraj njega. 038 ZEC 012 002 „Glej, Jeruzalem bom naredil čašo trepetanja vsemu ljudstvu naokoli, ko bodo v obleganju tako zoper Juda in zoper Jeruzalem. 038 ZEC 012 003 Na tisti dan bom naredil [prestolnico] Jeruzalem obremenilni kamen za vse ljudstvo. Vsi, ki se bremenijo s tem, bodo razsekani na koščke, čeprav bo vse ljudstvo zemlje zbrano zoper njo. 038 ZEC 012 004 Na tisti dan, “govori Gospod, „bom vsakega konja udaril z osuplostjo in njegovega jezdeca z norostjo in svoje oči bom odprl nad Judovo hišo in vsakega konja ljudstva bom udaril s slepoto. 038 ZEC 012 005 Voditelji Juda bodo v svojem srcu rekli: ‚Prebivalci Jeruzalema bodo moja moč v Gospodu nad bojevniki, njihovemu Bogu.‘ 038 ZEC 012 006 Na tisti dan bom naredil voditelje Juda kakor ognjeno ognjišče med lesom in ognjeno baklo v snopu in použili bodo vse ljudstvo naokoli, na desni roki in na levi in Jeruzalem bo ponovno naseljen na svojem lastnem kraju, celó v Jeruzalemu. 038 ZEC 012 007 Gospod bo tudi najprej rešil Judove šotore, da se slava Davidove hiše in slava prebivalcev Jeruzalema ne bo poveličevala zoper Juda. 038 ZEC 012 008 Na tisti dan bo Gospod branil prebivalce Jeruzalema. Kdor bo na tisti dan med njimi slaboten, bo kakor David in Davidova hiša bo kakor Bog, kakor Gospodov angel pred njimi. 038 ZEC 012 009 In zgodilo se bo na tisti dan, da si bom prizadeval uničiti vse narode, ki pridejo zoper Jeruzalem. 038 ZEC 012 010 Na Davidovo hišo in na prebivalce Jeruzalema bom izlil duha milosti in ponižnih prošenj in gledali bodo name, katerega so prebodli in žalovali bodo za njim kakor nekdo žaluje za svojim edinim sinom in v grenkobi bodo za njim, kakor nekdo, ki je v grenkobi zaradi svojega prvorojenca. 038 ZEC 012 011 Na tisti dan bo v Jeruzalemu veliko žalovanje, kakor žalovanje za Hadád Rimónom v Megídski dolini. 038 ZEC 012 012 Dežela bo žalovala, vsaka družina posebej, Družina Davidove hiše posebej in njihove žene posebej, družina Natánove hiše posebej in njihove žene posebej, 038 ZEC 012 013 družina Lévijeve hiše posebej in njihove žene posebej, Šimíjeva družina posebej in njihove žene posebej. 038 ZEC 012 014 Vse družine, ki preostanejo, vsaka družina posebej in njihove žene posebej.“ 038 ZEC 013 001 „Na tisti dan bo studenec odprt Davidovi hiši in prebivalcem Jeruzalema zaradi greha in zaradi nečistosti. 038 ZEC 013 002 In zgodilo se bo na tisti dan, “govori Gospod nad bojevniki, „ da bom iz dežele iztrebil imena malikov in ne bodo se jih več spominjali, in prav tako bom prerokom in nečistemu duhu povzročil, da zapustijo deželo. 038 ZEC 013 003 In zgodilo se bo, da kdorkoli bo še prerokoval, potem mu bosta njegov oče in njegova mati, ki sta ga zaplodila, rekla: ‚Ne boš živel, kajti v Gospodovem imenu govoriš laži.‘Njegov oče in njegova mati, ki sta ga zaplodila, ga bosta prebodla, ko prerokuje. 038 ZEC 013 004 Na tisti dan se bo zgodilo, da bodo preroki osramočeni, vsak zaradi svoje vizije, ko je prerokoval. Niti ne bodo nosili grobe obleke, da bi zavajali, 038 ZEC 013 005 temveč bo rekel: ‚Jaz nisem prerok, poljedelec sem. Kajti mož me je od moje mladosti naučil, da varujem živino.‘ 038 ZEC 013 006 In nekdo mu bo rekel: ‚Kaj so te rane na tvojih rokah?‘Potem bo odgovoril: ‚ Tiste, s katerimi sem bil ranjen v hiši svojih prijateljev.‘ 038 ZEC 013 007 Prebudi se, oh meč, zoper mojega pastirja in zoper človeka, ki je moj družabnik, “govori Gospod nad bojevniki, „udari pastirja in ovce bodo razkropljene in svojo roko bom [ponovno] obrnil nad malčke. 038 ZEC 013 008 In zgodilo se bo, da bosta v vsej tej deželi, “govori Gospod, „dva njena dela odsekana in bosta umrla, toda tretji bo ostal v njej. 038 ZEC 013 009 In tretji del bom popeljal skozi ogenj in prečistil jih bom kakor se prečiščuje srebro in preizkusil jih bom kakor se preizkuša zlato. Klicali bodo k mojemu imenu in jaz jih bom slišal: ‚Rekel bom: ‚To je moje ljudstvo‘in rekli bodo „ Gospod je moj Bog.‘“ 038 ZEC 014 001 „Poglej, dan Gospodov prihaja in tvoj plen bo razdeljen v tvoji sredi. 038 ZEC 014 002 Kajti vse narode bom zbral, da se borijo zoper Jeruzalem. Mesto bo zavzeto, hiše oplenjene in ženske posiljene. Polovica mesta bo odšla v ujetništvo, preostanek ljudstva pa ne bo iztrebljen iz mesta.“ 038 ZEC 014 003 Takrat bo prišel Gospod in se boril zoper te narode, kakor ko se je boril na dan bitke. 038 ZEC 014 004 Na tisti dan bodo njegova stopala stopila na Oljsko goro, ki je na vzhodu, pred Jeruzalemom in Oljska gora se bo razklala po sredi proti vzhodu in proti zahodu in tam bo zelo velika dolina. Polovica gore bo odstranjena proti severu, polovica pa proti jugu. 038 ZEC 014 005 Bežali boste k dolini [med] gorami, kajti dolina [med] gorami bo segala do Azela. Da, bežali boste, podobno kakor ste bežali pred potresom v dneh Judovega kralja Uzíjaha. In Gospod, moj Bog, bo prišel in vsi sveti [bodo] s teboj. 038 ZEC 014 006 In zgodilo se bo na tisti dan, da svetloba ne bo razločna, niti tema, 038 ZEC 014 007 temveč bo en dan, ki bo poznan Gospodu, niti dan niti noč, temveč se bo zgodilo, da bo ob večernem času svetloba. 038 ZEC 014 008 In to bo na tisti dan, da bodo žive vode izšle iz Jeruzalema. Polovica izmed njih proti prvemu morju in polovica proti zadnjemu morju. To bo poleti in pozimi. 038 ZEC 014 009 In Gospod bo kralj nad vso zemljo. Na tisti dan bo en Gospod in njegovo ime eno. 038 ZEC 014 010 Vsa dežela bo narejena kakor ravnina od Gebe do Rimóna, južno od Jeruzalema, in ta bo dvignjen in naseljen na svojem kraju, od Benjaminovih velikih vrat, do mesta prvih velikih vrat, do Vogalnih velikih vrat in od Hananélovega stolpa do kraljevih vinskih stiskalnic. 038 ZEC 014 011 V njem bodo prebivali ljudje in tam ne bo več skrajnega uničenja, temveč bo Jeruzalem varno naseljen. 038 ZEC 014 012 To pa bo kuga, s katero bo Gospod udaril vsa ljudstva, ki so se borila zoper Jeruzalem. Njihovo meso bo zgnilo, medtem ko stojijo na svojih stopalih in njihove oči bodo zgnile v njihovih jamicah in njihov jezik bo zgnil v njihovih ustih. 038 ZEC 014 013 Na tisti dan se bo zgodilo, da bo med njimi velika zmešnjava od Gospoda, in vsakdo bo zgrabil roko svojega soseda in svojo roko bo vzdignil zoper roko svojega soseda. 038 ZEC 014 014 Tudi Juda se bo bojeval v Jeruzalemu in premoženje vseh poganov naokoli se bo zbralo skupaj, zlata, srebra in oblačil v velikem obilju. 038 ZEC 014 015 Kakor ta kuga, takšna bo kuga konja, mule, kamele, osla in vseh živali, ki bodo v teh šotoriščih. 038 ZEC 014 016 Zgodilo se bo, da kdor preostane izmed vseh narodov, ki so prišli zoper Jeruzalem, bo celo hodil gor iz leta v leto, da obožuje kralja, Gospoda nad bojevniki in da praznuje šotorski praznik. 038 ZEC 014 017 In zgodilo se bo, da kdorkoli, izmed vseh družin zemlje, ne bo prišel gor v Jeruzalem, da obožuje Kralja, Gospoda nad bojevniki, celo nad njim ne bo dežja. 038 ZEC 014 018 In če družina iz Egipta ne gre gor in ne pride, da tam ni dežja, bo tam kuga, s katero bo Gospod udaril pogane, ki ne pridejo gor, da praznujejo šotorski praznik. 038 ZEC 014 019 To bo kazen Egiptu in kazen vsem narodom, ki ne pridejo gor, da praznujejo šotorski praznik. 038 ZEC 014 020 Na tisti dan bo na konjskih zvončkih SVETO Gospodu in lonci v Gospodovi hiši bodo podobni skledicam pred oltarjem. 038 ZEC 014 021 Da, vsak lonec v Jeruzalemu in v Judeji bo svetost Gospodu nad bojevniki. Vsi tisti, ki žrtvujejo, bodo prišli in jemali iz njih in kuhali v njih. Na tisti dan ne bo več Kánaancev v hiši Gospoda nad bojevniki. # # BOOK 039 MAL Malachi Malahija 039 MAL 001 001 Breme Gospodove besede Izraelu, po Malahiju. 039 MAL 001 002 „Ljubil sem vas, “govori Gospod. Vendar pravite: „V čem si nas ljubil?“„ Mar ni bil Ezav Jakobov brat?“govori Gospod, „vendar sem ljubil Jakoba, 039 MAL 001 003 Ezava pa sovražil ter opustošil njegove gore in njegovo dediščino za zmaje divjine.“ 039 MAL 001 004 Kakor govori Edóm: „Obubožani smo, toda vrnili se bomo in pozidali zapuščene kraje, “tako govori Gospod nad bojevniki: „Gradili bodo, toda jaz bom rušil. Imenovali jih bodo: ‚Meja zlobnosti‘in ‚Ljudstvo, zoper katerega ima Gospod ogorčenje na veke.‘“ 039 MAL 001 005 Vaše oči bodo videle in rekli boste: „ Gospod bo poveličan prek Izraelove meje.“ 039 MAL 001 006 „Sin časti svojega očeta in služabnik svojega gospodarja. Če sem jaz potem oče, kje je moja čast? In če sem jaz gospodar, kje je moj strah?“govori Gospod nad bojevniki, „vam, oh duhovniki, ki prezirate moje ime. Vi pa pravite: ‚V čem smo prezirali tvoje ime?‘ 039 MAL 001 007 Na mojem oltarju ste darovali oskrunjen kruh, vi pa pravite: ‚V čem smo te oskrunili?‘V tem, da pravite: ‚ Gospodova miza je zaničevanja vredna.‘ 039 MAL 001 008 In če darujete slepo za žrtev, mar ni to zlo? In če darujete hromo in bolno, mar ni to zlo? Daruj to sedaj svojemu voditelju; ali bo zadovoljen s teboj, ali sprejme tvojo osebo?“govori Gospod nad bojevniki. 039 MAL 001 009 „In sedaj, prosim vas, rotite Boga, da nam bo milostljiv. To je bilo z vašimi sredstvi. Mar bo cenil vaše osebe?“govori Gospod nad bojevniki. 039 MAL 001 010 „Kdo je tam, celo med vami, da bi zaman zaprl vrata? Niti na mojem oltarju ognja ne netite zaman. Nobenega zadovoljstva nimam z vami, “govori Gospod nad bojevniki, „niti ne bom sprejel daritve iz vaše roke. 039 MAL 001 011 Kajti od sončnega vzhoda, celo do zahajanja istega bo moje ime veliko med pogani, in na vsakem kraju bo mojemu imenu darovano kadilo in čista daritev, kajti moje ime bo veliko med pogani, “govori Gospod nad bojevniki. 039 MAL 001 012 „Toda vi ste to oskrunili v tem, ko pravite: ‚ Gospodova miza je oskrunjena; in njen sad, celó njegova jed, je zaničevanja vredna.‘ 039 MAL 001 013 Pravite tudi: ‚Glej, kakšna težava je to!‘In vi ste nad tem vihali nos, “govori Gospod nad bojevniki, „in privedli to, kar je bilo raztrgano in hromo in bolno. Tako daritev ste privedli. Mar naj bi to sprejel iz vaše roke?“govori Gospod. 039 MAL 001 014 Toda preklet bodi slepar, ki ima v svojem tropu samca, pa prisega in žrtvuje Gospodu pokvarjeno stvar, kajti jaz sem velik Kralj, “govori Gospod nad bojevniki, „in moje ime je grozno med pogani.“ 039 MAL 002 001 „In sedaj, oh vi duhovniki, ta zapoved je za vas. 039 MAL 002 002 Če ne boste poslušali in če si tega ne boste položili k srcu, da izročite slavo mojemu imenu, “govori Gospod nad bojevniki, „bom nad vas poslal celo prekletstvo in bom preklel vaše blagoslove. Da, že sem jih preklel, ker si tega niste vzeli k srcu. 039 MAL 002 003 Glejte, pokvaril bom vaše seme in razmazal gnoj na vaše obraze, celó gnoj vaših slovesnih praznikov in nekdo vas bo odvedel z njim. 039 MAL 002 004 In vedeli boste, da sem to zapoved poslal k vam, da bi bila moja zaveza lahko z Levijem, “govori Gospod nad bojevniki. 039 MAL 002 005 „Moja zaveza z njim je bila o življenju in miru in dal sem mu jo za strah, s katerim se me je bal in je bil prestrašen pred mojim imenom. 039 MAL 002 006 Postava resnice je bila v njegovih ustih in krivičnosti ni bilo najti na njegovih ustnicah. Z menoj je hodil v miru in nepristranosti in mnoge je odvrnil proč od krivičnosti. 039 MAL 002 007 Kajti duhovnikove ustnice naj bi ohranile spoznanje in pri njegovih ustih naj bi iskali postavo, kajti on je poslanec od Gospoda nad bojevniki. 039 MAL 002 008 Toda odšli ste iz poti, mnogim ste povzročili, da se spotaknejo ob postavi, pokvarili ste Lévijevo zavezo, “govori Gospod nad bojevniki. 039 MAL 002 009 „Zato sem vas tudi naredil zaničevanja vredne in vas ponižal pred vsem ljudstvom, glede na to, da se niste držali mojih poti, temveč ste bili delni v postavi.“ 039 MAL 002 010 Mar nimamo vsi istega očeta? Mar nas ni ustvaril en Bog? Zakaj zahrbtno postopamo vsak človek zoper svojega brata z oskrunitvijo zaveze naših očetov? 039 MAL 002 011 Juda je postopal zahrbtno in ogabnost je zagrešena v Izraelu in v Jeruzalemu, kajti Juda je oskrunil svetost Gospoda, katerega je ljubil in poročil hčer tujega boga. 039 MAL 002 012 Gospod bo iztrebil človeka, ki to počne, gospodarja in učenca, iz Jakobovih šotorov in tistega, ki daruje daritev Gospodu nad bojevniki. 039 MAL 002 013 In to ste ponovno storili, pokrivajoč Gospodov oltar s solzami, z jokanjem in z vzklikanjem, do take mere, da se ni več oziral na daritev ali to z dobro voljo sprejemal iz vaše roke. 039 MAL 002 014 Vendar pravite: ‚Zakaj?‘Ker je bil Gospod priča med teboj in ženo tvoje mladosti, proti kateri si zahrbtno ravnal, čeprav je ona tvoja družabnica in žena tvoje zaveze. 039 MAL 002 015 Mar ni on naredil eno? Vendar je imel preostanek duha. In zakaj eno? Da bi lahko iskal bogaboječe seme. Zato pazite na svojega duha in naj nihče ne postopa zahrbtno zoper ženo svoje mladosti. 039 MAL 002 016 Kajti Gospod, Izraelov Bog, pravi, da sovraži ločitev, kajti nekdo zakriva nasilje s svojo obleko, ‘govori Gospod nad bojevniki. ‚Zato pazite na svojega duha, da ne ravnate zahrbtno. 039 MAL 002 017 S svojimi besedami ste izmučili Gospoda. Vendar pravite: ‚V čem smo ga izmučili?‘Ko pravite: ‚Vsak, kdor počenja zlo, je dober v Gospodovih očeh in on se razveseljuje v njih‘ali: ‚Kje je Bog sodbe?‘“ 039 MAL 003 001 „Glejte, poslal bom svojega poslanca in pripravil bo pot pred menoj in Gospod, katerega iščete, bo nenadoma prišel k svojemu templju, celo poslanec zaveze, v katerem se razveseljujete. Glejte, prišel bo, “govori Gospod nad bojevniki. 039 MAL 003 002 Toda kdo lahko prenese dan njegovega prihoda? In kdo bo obstal, ko se pojavi? Kajti podoben je prečiščevalčevemu ognju in podoben pralčevemu milu. 039 MAL 003 003 Sédel bo kakor prečiščevalec in čistilec srebra in očistil bo Lévijeve sinove in jih presejal kakor zlato in srebro, da bodo lahko Gospodu darovali daritev v pravičnosti. 039 MAL 003 004 Potem bo daritev Juda in Jeruzalema prijetna Gospodu, kakor v dneh iz davnine in kakor v prejšnjih letih. 039 MAL 003 005 In prišel bom bliže k vam, da sodim in bom hitra priča zoper čarodeje in zoper zakonolomce in zoper krivoprisežnike in zoper tiste, ki zatirajo najemnika pri njegovih plačilih, vdovo in osirotelega in ki odvračajo tujca pred njegovo pravico, mene pa se ne bojijo, “govori Gospod nad bojevniki. 039 MAL 003 006 „Kajti jaz sem Gospod, jaz se ne spreminjam, zatorej vi, Jakobovi sinovi, niste uničeni. 039 MAL 003 007 Celo od dni svojih očetov ste odstopali od mojih odredb in se jih niste držali. Vrnite se k meni in jaz se bom vrnil k vam, “govori Gospod nad bojevniki. „Toda rekli ste: ‚V čem se bomo vrnili?‘ 039 MAL 003 008 Ali bo človek oropal Boga? Vendar ste me oropali. Toda vi pravite: ‚V čem smo te oropali?‘V desetinah in daritvah. 039 MAL 003 009 Prekleti ste s prekletstvom, kajti oropali ste me, celó vsi [iz] tega naroda. 039 MAL 003 010 Prinesite vse desetine v skladišče, da bo lahko hrana v moji hiši in preizkusite me sedaj s tem, “govori Gospod nad bojevniki, „če vam ne bom odprl oken neba in vam izlil blagoslova, tako da ne bo dovolj prostora, da bi ga sprejeli.“ 039 MAL 003 011 Zaradi vas bom oštel požiralca in ne bo uničil sadov vaše zemlje, niti vaša trta na polju svojega sadu ne bo odvrgla pred časom, “govori Gospod nad bojevniki. 039 MAL 003 012 „In vsi narodi vas bodo klicali blagoslovljeni, kajti vi boste krasna dežela, “govori Gospod nad bojevniki. 039 MAL 003 013 „Vaše besede so bile arogantne zoper mene, “govori Gospod. „Vendar pravite: ‚Kaj smo tako zelo govorili zoper tebe?‘ 039 MAL 003 014 Rekli ste: ‚Prazno je služiti Bogu in kakšna korist je to, da smo se držali njegove odredbe in da smo žalujoč hodili pred Gospodom nad bojevniki? 039 MAL 003 015 In sedaj ponosnega imenujemo srečen. Da, tisti, ki počnejo zlobnost, so povzdignjeni; da, tisti, ki skušajo Boga, so celo osvobojeni.‘“ 039 MAL 003 016 Potem so tisti, ki so se bali Gospoda, pogosto govorili drug drugemu. Gospod je prisluhnil in to slišal in knjiga spominov je bila napisana pred njim za tiste, ki so se bali Gospoda in tiste, ki mislijo na njegovo ime. 039 MAL 003 017 „Oni bodo moji, “govori Gospod nad bojevniki, „na tisti dan, ko bom pripravil svoje dragocenosti; in jim prizanesel kakor mož prizanese svojemu lastnemu sinu, ki mu služi. 039 MAL 003 018 Potem se boste vrnili in razločevali med pravičnim in zlobnim, med tistim, ki služi Bogu in tistim, ki mu ne služi.“ 039 MAL 004 001 „Kajti glejte, prihaja dan, ki bo gorel kakor peč in vsi ponosni, da in vsi, ki počno zlobno, bodo strnišče. In dan, ki prihaja, jih bo požgal, “govori Gospod nad bojevniki, „da jim ne preostane niti korenina niti mladika. 039 MAL 004 002 Toda vam, ki se bojite mojega imena, bo vzšlo Sonce pravičnosti, z ozdravljenjem v njegovih perutih, in šli boste naprej in rastli kakor teleta iz hleva. 039 MAL 004 003 Pomendrali boste zlobne, kajti oni bodo pepel pod podplati vaših stopal, na dan, ko bom to storil, “govori Gospod nad bojevniki. 039 MAL 004 004 „Spominjajte se postave Mojzesa, mojega služabnika, ki sem mu jo zapovedal na Horebu, z zakoni in sodbami za ves Izrael. 039 MAL 004 005 Glejte, poslal vam bom Elija, preroka, pred prihodom velikega in groznega dneva Gospodovega. 039 MAL 004 006 Obrnil bo srca očetov k otrokom in srca otrok k njihovim očetom, da ne pridem in udarim zemlje s prekletstvom.“ # # BOOK 040 MAT Matthew Matej 040 MAT 001 001 Knjiga rodu Jezusa Kristusa, Davidovega sina, Abrahamovega sina. 040 MAT 001 002 Abraham je zaplodil Izaka in Izak je zaplodil Jakoba in Jakob je zaplodil Juda in njegove brate; 040 MAT 001 003 in Juda je s Tamaro zaplodil Pereca in Zeraha in Perec je zaplodil Hecróna in Hecrón je zaplodil Rama; 040 MAT 001 004 in Ram je zaplodil Aminadába in Aminadáb je zaplodil Nahšóna in Nahšón je zaplodil Salmóna; 040 MAT 001 005 in Salmón je z Rahábo zaplodil Boaza in Boaz je z Ruto zaplodil Obéda in Obéd je zaplodil Jeseja; 040 MAT 001 006 in Jese je zaplodil Davida, kralja in kralj David je zaplodil Salomona z njo, ki je bila žena Urijájeva; 040 MAT 001 007 in Salomon je zaplodil Roboáma in Roboám je zaplodil Abíja in Abíja je zaplodil Asá; 040 MAT 001 008 in Asá je zaplodil Józafata in Józafat je zaplodil Joráma in Jorám je zaplodil Uzíja; 040 MAT 001 009 in Uzíja je zaplodil Jotáma in Jotám je zaplodil Aháza in Aház je zaplodil Ezekíja; 040 MAT 001 010 in Ezekíja je zaplodil Manáseja in Manáse je zaplodil Amóna in Amón je zaplodil Jošíja; 040 MAT 001 011 in Jošíja je zaplodil Jojahína in njegove brate, približno ob času, ko so bili odpeljani v Babilon 040 MAT 001 012 in potem, ko so bili pripeljani v Babilon, je Jojahín zaplodil Šaltiéla in Šaltiél je zaplodil Zerubabéla; 040 MAT 001 013 in Zerubabél je zaplodil Abihúda in Abihúd je zaplodil Eljakíma in Eljakím je zaplodil Azórja; 040 MAT 001 014 in Azór je zaplodil Cadóka in Cadók je zaplodil Ahíma in Ahím je zaplodil Eliúda; 040 MAT 001 015 in Eliúd je zaplodil Eleazarja in Eleazar je zaplodil Matána in Matán je zaplodil Jakoba; 040 MAT 001 016 in Jakob je zaplodil Jožefa, Marijinega soproga, iz katere je bil rojen Jezus, ki je bil imenovan Kristus. 040 MAT 001 017 Vseh rodov torej, od Abrahama do Davida, je štirinajst rodov in od Davida do preselitve v Babilon je štirinajst rodov in od preselitve iz Babilona do Kristusa je štirinajst rodov. 040 MAT 001 018 Rojstvo Jezusa Kristusa je bilo torej na ta način: ravno ko je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, preden sta prišla skupaj, je bila najdena z otrokom od Svetega Duha. 040 MAT 001 019 Takrat je njen soprog Jožef, ki je bil pravičen človek in ne voljan narediti jo za javen zgled, razmišljal, da jo na skrivaj odslovi. 040 MAT 001 020 Toda medtem ko je premišljeval o teh stvareh, glej, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel, rekoč: „Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi svoje žene Marije, kajti to, kar je spočeto v njej, je od Svetega Duha. 040 MAT 001 021 In rodila bo sina in njegovo ime boš imenoval JEZUS, kajti svoje ljudi bo rešil pred njihovimi grehi. 040 MAT 001 022 Vse to je bilo torej storjeno, da bi se lahko izpolnilo, kar je Gospod govoril po preroku, rekoč: 040 MAT 001 023 ‚Glej, devica bo z otrokom in rodila bo sina in njegovo ime bodo imenovali Emanuel, kar je prevedeno: ‚Bog z nami.‘“ 040 MAT 001 024 Tedaj je Jožef, dvignjen iz spanja, storil kakor mu je Gospodov angel zaukazal in svojo ženo vzel k sebi 040 MAT 001 025 in ni je spoznal, dokler ni rodila svojega prvorojenega sina in njegovo ime je imenoval JEZUS. 040 MAT 002 001 Ko je bil torej Jezus rojen v Betlehemu, v Judeji, v dneh kralja Heroda, glej, so od vzhoda v Jeruzalem prišli modri možje, 040 MAT 002 002 rekoč: „Kje je tisti judovski Kralj, ki je rojen? Kajti njegovo zvezdo smo videli na vzhodu in prišli smo, da ga obožujemo.“ 040 MAT 002 003 Ko je kralj Herod slišal te besede, je bil zaskrbljen in z njim ves Jeruzalem. 040 MAT 002 004 In ko je zbral skupaj vse visoke duhovnike in pisarje izmed ljudstva, jih je povprašal, kje naj bi bil Kristus rojen. 040 MAT 002 005 Rekli so mu: „V judejskem Betlehemu, kajti tako je napisano po preroku: 040 MAT 002 006 ‚In ti Betlehem, v deželi Judovi, nisi najmanjši med Judovimi princi, kajti iz tebe bo prišel Voditelj, ki bo vladal mojemu ljudstvu Izraelu.‘“ 040 MAT 002 007 Tedaj je Herod, ko je na skrivnem poklical modre može, od njih marljivo poizvedel, kdaj se je zvezda prikazala. 040 MAT 002 008 In poslal jih je v Betlehem ter rekel: „Pojdite in marljivo iščite za mladim otrokom in ko ga boste našli, mi ponovno prinesite sporočilo, da lahko tudi jaz pridem in ga obožujem.“ 040 MAT 002 009 Ko so slišali kralja, so odšli. In glej, zvezda, ki so jo videli na vzhodu, je šla pred njimi, dokler ni prišla in obstala, kjer je bil mladi otrok. 040 MAT 002 010 Ko so zagledali zvezdo, so se razveselili s silno veliko radostjo. 040 MAT 002 011 In ko so prišli v hišo, so zagledali mladega otroka z Marijo, njegovo materjo in padli dol ter ga oboževali. In ko so odprli svoje zaklade, so mu izročili darila: zlato in kadilo in miro. 040 MAT 002 012 In od Boga v sanjah posvarjeni, da naj se ne bi vrnili k Herodu, so po drugi poti odšli v svojo lastno deželo. 040 MAT 002 013 In ko so odšli, glej, se je Jožefu v sanjah prikazal Gospodov angel, rekoč: „Vstani in vzemi mladega otroka in njegovo mater ter beži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne prinesem besede, kajti Herod bo mladega otroka iskal, da ga pokonča.“ 040 MAT 002 014 Ko je vstal, je ponoči vzel mladega otroka in njegovo mater ter odšel v Egipt 040 MAT 002 015 in tam je bil do Herodove smrti, da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno od Gospoda po preroku, rekoč: „Iz Egipta sem poklical svojega sina.“ 040 MAT 002 016 Potem je bil Herod, ko je videl, da je bil zasmehovan od modrih mož, silno ogorčen in poslal ter usmrtil vse otroke, ki so bili v Betlehemu in v vseh teh krajih, od dveh let starosti in mlajše, glede na čas, ki ga je marljivo poizvedel od modrih mož. 040 MAT 002 017 Tedaj je bilo izpolnjeno to, kar je bilo rečeno po preroku Jeremiju, rekoč: 040 MAT 002 018 ‚Tam v Rami je bilo slišati glas, objokovanje in jokanje ter veliko žalovanje. Rahela je jokala za svojimi otroci, pa ne bo potolažena, ker jih ni več.‘ 040 MAT 002 019 Toda, ko je bil Herod mrtev, glej, se Gospodov angel prikaže Jožefu v sanjah v Egiptu, 040 MAT 002 020 rekoč: „Vstani in vzemi mladega otroka in njegovo mater ter pojdi v Izraelovo deželo, kajti tisti, ki so mlademu otroku stregli po življenju, so mrtvi.“ 040 MAT 002 021 In vstal je in vzel mladega otroka in njegovo mater ter prišel v Izraelovo deželo. 040 MAT 002 022 Toda, ko je slišal, da je Arhelaj vladal v Judeji namesto svojega očeta Heroda, se je bal iti tja; in v sanjah od Boga posvarjen, se je obrnil proč, v galilejske kraje. 040 MAT 002 023 In prišel ter bival v mestu, imenovanem Nazaret, da se je lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po prerokih: „Imenoval se bo Nazarečan.“ 040 MAT 003 001 V tistih dneh je prišel Janez Krstnik, ki je v divjini Judeje pridigal 040 MAT 003 002 in govoril: „Pokesajte se, kajti nebeško kraljestvo je blizu. 040 MAT 003 003 Kajti to je tisti, o katerem je govoril prerok Izaija, rekoč: ‚Glas vpijočega v divjini: ‚Pripravite Gospodovo pot, izravnajte njegove steze.‘“ 040 MAT 003 004 In isti Janez je imel svoja oblačila iz kamelje dlake in usnjen pas okoli svojih ledij, njegova hrana pa so bile kobilice in divji med. 040 MAT 003 005 Tedaj so hodili k njemu Jeruzalem in vsa Judeja in vsa področja okoli Jordana 040 MAT 003 006 in v Jordanu so bili krščeni po njem, priznavajoč svoje grehe. 040 MAT 003 007 Toda, ko je mnoge izmed farizejev in saducejev videl priti k njegovemu krstu, jim je rekel: „Oh, gadji rod, kdo vas je opozoril, da pobegnete pred besom, ki pride? 040 MAT 003 008 Obrodite torej sadove, primerne kesanju 040 MAT 003 009 in ne mislite, da v sebi rečete: ‚Mi imamo Abrahama za našega očeta, ‘kajti povem vam, da je Bog iz teh kamnov zmožen Abrahamu obuditi otroke. 040 MAT 003 010 In sedaj je poleg tega na korenine dreves položena sekira; zatorej bo vsako drevo, ki ne prinaša dobrega sadu, posekano in vrženo v ogenj. 040 MAT 003 011 Zares vas krščujem z vodo v kesanje, toda kdor prihaja za menoj, je veličastnejši kakor jaz, čigar čevljev nisem vreden prenašati; on vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem; 040 MAT 003 012 katerega vejálnik je v njegovi roki in svoja tla bo temeljito očistil in svojo pšenico zbral v kaščo, toda pleve bo sežgal z nepogasljivim ognjem.“ 040 MAT 003 013 Tedaj pride Jezus iz Galileje k Jordanu, do Janeza, da bi se mu dal krstiti. 040 MAT 003 014 Toda Janez mu je prepovedal, rekoč: „Jaz imam potrebo biti krščen od tebe, pa ti prihajaš k meni?“ 040 MAT 003 015 Jezus mu odgovori in reče: „Dopusti, da je to sedaj tako, kajti tako se nama spodobi, da izpolniva vso pravičnost.“Tedaj mu je pustil. 040 MAT 003 016 Ko je bil Jezus krščen, je nemudoma stopil iz vode, in glej, pred njim so se odprla nebesa in zagledal je Božjega Duha spuščati se kakor golobico in blesketanje nad njim; 040 MAT 003 017 in glej, glas iz nebes, rekoč: „Ta je moj ljubljeni Sin, s katerim sem zelo zadovoljen.“ 040 MAT 004 001 Tedaj je bil Jezus po Duhu voden v divjino, da bi bil skušan od hudiča. 040 MAT 004 002 Ko se je štirideset dni in štirideset noči postil, je bil potem lačen. 040 MAT 004 003 In ko je prišel k njemu skušnjavec, je rekel: „Če si Božji Sin, ukaži, da ti kamni postanejo kruh.“ 040 MAT 004 004 On pa je odgovoril in rekel: „Pisano je: ‚Človek ne bo živel zgolj od kruha, temveč od vsake besede, ki izvira iz Božjih ust.‘“ 040 MAT 004 005 Tedaj ga hudič vzame gor v sveto mesto in ga postavi na vrh templja 040 MAT 004 006 ter mu reče: „Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti pisano je: ‚Svojim angelom bo dodelil skrb glede tebe, in na svojih rokah te bodo držali, da ne bi kadarkoli svoje stopalo treščil ob kamen.‘“ 040 MAT 004 007 Jezus mu je rekel: „Prav tako je pisano: ‚Ti ne boš skušal Gospoda, svojega Boga.‘“ 040 MAT 004 008 Hudič ga ponovno vzame na izjemno visoko goro in mu razkazuje vsa kraljestva sveta in njihovo slavo 040 MAT 004 009 in mu reče: „Vse te stvari ti bom dal, če boš padel dol in me oboževal.“ 040 MAT 004 010 Tedaj mu Jezus reče: „Pojdi stran, Satan, kajti pisano je: ‚Oboževal boš Gospoda, svojega Boga in njemu samemu boš služil.‘“ 040 MAT 004 011 Tedaj ga hudič pusti in glej, prišli so angeli ter mu služili. 040 MAT 004 012 Ko je torej Jezus slišal, da je bil Janez vržen v ječo, je odšel v Galilejo. 040 MAT 004 013 In ko je zapustil Nazaret, je prišel in prebival v Kafarnáumu, ki je ob morski obali, na mejah Zábulona in Neftálija, 040 MAT 004 014 da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, rekoč: 040 MAT 004 015 ‚Dežela Zábulonova in dežela Neftálijeva, ob poti k morju, onstran Jordana, poganska Galileja; 040 MAT 004 016 ljudje, ki so sedeli v temi, so zagledali veliko svetlobo; in tem, ki so sedeli v področju in senci smrti, je zasvetila svetloba.‘ 040 MAT 004 017 Od tedaj je Jezus pričel oznanjati in govoriti: „Pokesajte se, kajti nebeško kraljestvo je blizu.“ 040 MAT 004 018 In Jezus, ko je hodil ob Galilejskem morju, je zagledal dva brata: Simona, imenovanega Peter ter njegovega brata Andreja, ki sta v morje metala mrežo, kajti bila sta ribiča. 040 MAT 004 019 In jima reče: „Sledita mi in naredil vaju bom za ribiča ljudi.“ 040 MAT 004 020 In nemudoma sta zapustila svoje mreže ter mu sledila. 040 MAT 004 021 Ko je šel naprej od tam, je na ladji, z njunim očetom Zebedejem, zagledal dva druga brata, Jakoba, Zebedejevega sina ter njegovega brata Janeza, ki sta popravljala svoje mreže; in ju poklical. 040 MAT 004 022 In takoj sta zapustila ladjo in svojega očeta ter mu sledila. 040 MAT 004 023 In Jezus je obkrožil vso Galilejo in učil v njihovih sinagogah in med ljudmi oznanjal evangelij kraljestva in ozdravljal vse vrste slabosti in vse vrste bolezni. 040 MAT 004 024 In njegov slôves je šel po vsej celotni Siriji in k njemu so prinašali vse bolne ljudi, ki so bili prevzeti z različnimi boleznimi ter mukami in te, ki so bili obsedeni s hudiči in te, ki so bili blazni in te, ki so imeli paralizo in jih je ozdravljal. 040 MAT 004 025 In sledile so mu velike množice ljudi iz Galileje in iz Deseteromestja in iz Jeruzalema in iz Judeje in iz druge strani Jordana. 040 MAT 005 001 In ko je zagledal množice, se je povzpel na goro, in ko se je usedel, so k njemu prišli njegovi učenci 040 MAT 005 002 in odprl je svoja usta ter jih učil, rekoč: 040 MAT 005 003 „Blagoslovljeni so ubogi v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. 040 MAT 005 004 Blagoslovljeni so tisti, ki žalujejo, kajti potolaženi bodo. 040 MAT 005 005 Blagoslovljeni so krotki, kajti podedovali bodo zemljo. 040 MAT 005 006 Blagoslovljeni so tisti, ki so lačni in žejni pravičnosti, kajti nasičeni bodo. 040 MAT 005 007 Blagoslovljeni so usmiljeni, kajti dosegli bodo usmiljenje. 040 MAT 005 008 Blagoslovljeni so čisti v srcu, kajti videli bodo Boga. 040 MAT 005 009 Blagoslovljeni so miritelji, kajti imenovani bodo Božji otroci. 040 MAT 005 010 Blagoslovljeni so tisti, ki so preganjani zaradi pravičnosti, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. 040 MAT 005 011 Blagoslovljeni ste vi, ko vas bodo ljudje zasramovali in vas preganjali in bodo zaradi mene proti vam lažno govorili vse vrste zla. 040 MAT 005 012 Veselite se in bodite silno veseli, kajti velika je vaša nagrada v nebesih, kajti tako so preganjali preroke, ki so bili pred vami. 040 MAT 005 013 Vi ste sol zemlje, toda če je sol izgubila svoj okus, s čim bo osoljena? Odslej ni dobra za nič, razen da je vržena proč in da jo ljudje pogazijo. 040 MAT 005 014 Vi ste svetloba svetu. Mesto, ki je postavljeno na hribu, ne more biti skrito. 040 MAT 005 015 Niti ljudje ne prižgejo sveče in je ne postavijo pod mernik, temveč na svečnik in ta daje svetlobo vsem, ki so v hiši. 040 MAT 005 016 Naj vaša svetloba takó sveti pred ljudmi, da bodo lahko videli vaša dobra dela in proslavljali vašega Očeta, ki je v nebesih. 040 MAT 005 017 Ne mislite, da sem prišel uničit postavo ali preroke; nisem prišel uničit, temveč izpolnit. 040 MAT 005 018 Kajti resnično, povem vam: ‚Dokler nebo in zemlja ne preideta, ena pika ali en delček nikakor ne bosta izpuščena iz postave, dokler se vsa ne izpolni.‘ 040 MAT 005 019 Kdorkoli bo torej prekršil eno od teh najmanjših zapovedi in bo tako učil ljudi, bo v nebeškem kraljestvu imenovan najmanjši, toda kdorkoli jih bo izpolnjeval in jih učil, isti bo v nebeškem kraljestvu imenovan velik. 040 MAT 005 020 Kajti povem vam: ‚Razen če vaša pravičnost ne bo presegla pravičnosti pisarjev in farizejev, v nobenem primeru ne boste vstopili v nebeško kraljestvo.‘ 040 MAT 005 021 Slišali ste, da je bilo rečeno po teh iz starih časov: ‚Ne boš ubil. Kdorkoli pa ubije, bo v nevarnosti sodbe.‘ 040 MAT 005 022 Toda povem vam: ‚Da kdorkoli je brez razloga jezen na svojega brata, bo v nevarnosti sodbe, ‘in kdorkoli bo svojemu bratu rekel: ‚Raka, ‘bo v nevarnosti pred vélikim zborom. Toda kdorkoli bo rekel: ‚Ti bedak, ‘bo v nevarnosti peklenskega ognja. 040 MAT 005 023 Zatorej, če prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat zoper tebe dolg, 040 MAT 005 024 pusti svoj dar tam pred oltarjem in pojdi svojo pot; najprej se pobotaj s svojim bratom in potem pridi ter daruj svoj dar. 040 MAT 005 025 Hitro se dogovori s svojim nasprotnikom, medtem ko si z njim na poti, da te ne bi kadarkoli nasprotnik izročil sodniku, sodnik pa te izroči častniku in boš vržen v ječo. 040 MAT 005 026 Resnično, povem ti: ‚Nikakor ne prideš od tam, dokler ne odplačaš zadnjega novčiča.‘ 040 MAT 005 027 Slišali ste, da je bilo rečeno po teh iz starih časov: ‚Ne boš zagrešil zakonolomstva.‘ 040 MAT 005 028 Toda povem vam: ‚Da kdorkoli s poželenjem pogleda na žensko, je v svojem srcu z njo že zagrešil zakonolomstvo.‘ 040 MAT 005 029 In če te tvoje desno oko pohujšuje, ga iztakni in ga vrzi od sebe; kajti zate je koristno, da bi eden izmed tvojih udov propadel in ne, da bi tvoje celó telo moralo biti vrženo v pekel. 040 MAT 005 030 In če te tvoja desnica pohujšuje, jo odsekaj in jo vrzi od sebe; kajti zate je koristno, da bi eden izmed tvojih udov propadel, ne pa da bi tvoje celó telo moralo biti vrženo v pekel. 040 MAT 005 031 Rečeno je bilo: ‚Kdorkoli bo odslovil svojo ženo, naj ji dá pisanje o ločitvi.‘ 040 MAT 005 032 Toda povem vam: ‚Da kdorkoli bo odslovil svojo ženo, razen zaradi razloga prešuštva, ji povzroči, da ona zagreši zakonolomstvo; in kdorkoli bo poročil njo, ki je ločena, grešno počenja zakonolomstvo.‘ 040 MAT 005 033 Ponovno, slišali ste, da je bilo rečeno po teh iz starih časov: ‚Sebi ne boš prisegal krivo, temveč svoje prisege izpolni Gospodu.‘ 040 MAT 005 034 Toda povem vam: ‚Sploh ne prisegajte; niti pri nebesih, kajti to je Božji prestol, 040 MAT 005 035 niti pri zemlji, kajti ta je njegova pručka, niti pri Jeruzalemu, kajti to je mesto vélikega Kralja. 040 MAT 005 036 Niti ne prisegaj pri svoji glavi, ker niti enega lasu ne moreš narediti belega ali črnega. 040 MAT 005 037 Toda vaš govor naj bo: ‚Da, da; ‘‚Ne, ne, ‘kajti karkoli je več kakor to, prihaja od zla. 040 MAT 005 038 Slišali ste, da je bilo rečeno: ‚Oko za oko in zob za zob¸.‘ 040 MAT 005 039 Toda povem vam: ‚Da se ne upirajte zlu, temveč kdorkoli te bo udaril na tvoje desno lice, obrni k njemu tudi drugo. 040 MAT 005 040 In če se hoče katerikoli človek pravdati s teboj na sodišču in ti odvzel tvoj plašč, naj ima tudi tvoje ogrinjalo. 040 MAT 005 041 In kdorkoli te prisili, da greš miljo, pojdi z njim dve. 040 MAT 005 042 Daj tistemu, ki te prosi in pred tistim, ki bi si izposodil od tebe, se ne obrni proč.‘ 040 MAT 005 043 Slišali ste, da je bilo rečeno: ‚Ljubil boš svojega bližnjega in sovražil svojega sovražnika.‘ 040 MAT 005 044 Toda jaz vam povem: ‚Ljubíte svoje sovražnike, blagoslavljajte te, ki vas preklinjajo, delajte dobro tem, ki vas sovražijo in molíte za tiste, ki vas kruto izkoriščajo in vas preganjajo, ‘ 040 MAT 005 045 da boste lahko otroci svojega Očeta, ki je v nebesih, kajti on daje svojemu soncu, da vzhaja na zle in na dobre, ter pošilja dež na pravične in na nepravične. 040 MAT 005 046 Kajti če ljubite te, ki vas ljubijo, kakšno nagrado imate? Ne delajo celó davkarji tako? 040 MAT 005 047 In če pozdravljate samo svoje brate, kaj delate več kakor drugi? Ne delajo celó davkarji tako? 040 MAT 005 048 Bodite zato popolni, prav tako, kakor je popoln vaš Oče, ki je v nebesih.“ 040 MAT 006 001 „Pazite se, da svoje miloščine ne izkazujete pred ljudmi, da bi jo le-ti videli, sicer nimate nobene nagrade od vašega Očeta, ki je v nebesih. 040 MAT 006 002 Zato kadar daješ svojo miloščino, ne trobi pred seboj, kakor počno hinavci v sinagogah in na ulicah, da bi lahko imeli slavo od ljudi. Resnično, povem vam: ‚Imajo svojo nagrado.‘ 040 MAT 006 003 Toda kadar ti daješ miloščino, naj tvoja levica ne ve kaj počne tvoja desnica, 040 MAT 006 004 da bo tvoja miloščina lahko na skrivnem in tvoj Oče, ki sam vidi na skrivnem, te bo javno nagradil. 040 MAT 006 005 In kadar moliš, ne bodi kakor so hinavci, kajti ti radi molijo, stoječ v sinagogah in na vogalih ulic, da jih ljudje lahko vidijo. Resnično, povem vam: ‚Imajo svojo nagrado.‘ 040 MAT 006 006 Toda ti, kadar ti moliš, vstopi v svojo sobico in ko si zaprl svoja vrata, moli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem; in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, te bo nagradil javno. 040 MAT 006 007 Toda, ko molite, ne uporabljajte jalovih ponavljanj, kakor to počno pogani, kajti mislijo, da bodo uslišani zaradi svojega mnogega govorjenja. 040 MAT 006 008 Ne bodite jim zato podobni, kajti vaš Oče ve, katere stvari potrebujete, preden ga prosite. 040 MAT 006 009 Zatorej molíte na ta način: ‚Oče naš, ki si v nebesih: ‚Posvečuje naj se tvoje ime. 040 MAT 006 010 Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja na zemlji, kakor je v nebesih. 040 MAT 006 011 Daj nam danes naš vsakdanji kruh. 040 MAT 006 012 In odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom. 040 MAT 006 013 In ne vôdi nas v skušnjavo, temveč nas osvobodi pred zlom, kajti tvoje je kraljestvo in moč in slava, na veke. Amen.‘ 040 MAT 006 014 Kajti če ljudem odpustite njihove prekrške, bo prav tako vaš nebeški Oče odpustil vam. 040 MAT 006 015 Toda, če ljudem ne odpustite njihovih prekrškov, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prekrškov. 040 MAT 006 016 Poleg tega, kadar se postite, ne bodite kakor hinavci, potrtega obličja; kajti kazijo svoje obraze, da bi bilo ljudem videti, da se postijo. Resnično, povem vam: ‚Imajo svojo nagrado.‘ 040 MAT 006 017 Toda kadar se ti postiš, mazili svojo glavo in umij svoj obraz, 040 MAT 006 018 da ne bo videti ljudem, da se postiš, temveč tvojemu Očetu, ki je na skrivnem, in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, te bo nagradil javno. 040 MAT 006 019 Ne shranjujte si zakladov na zemlji, kjer molj in rja delata razkroj in kjer tatovi vlamljajo in kradejo, 040 MAT 006 020 temveč si zase shranjujte zaklade v nebesih, kjer niti molj niti rja ne delata razkroja in kjer tatovi ne vlamljajo niti ne kradejo, 040 MAT 006 021 kajti kjer je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce. 040 MAT 006 022 Svetloba telesa je oko; če je torej tvoje oko enovito, bo tvoje celotno telo polno svetlobe. 040 MAT 006 023 Toda če bo tvoje oko hudobno, bo tvoje celotno telo polno teme. Če bo torej svetloba, ki je v tebi, tema, kako velika je ta tema! 040 MAT 006 024 Nihče ne more služiti dvema gospodarjema; kajti ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo držal k enemu in preziral drugega. Ne morete služiti Bogu in bogastvu. 040 MAT 006 025 Zatorej vam pravim: ‚Ne vznemirjajte se in ne skrbite glede svojega življenja, kaj boste jedli ali kaj boste pili niti za svoje telo, kaj boste oblekli. Kaj ni življenje več kot hrana in telo več kot oblačilo? 040 MAT 006 026 Poglejte perjad neba, kajti ne seje niti ne žanje niti ne zbira v skednje, vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste mnogo boljši kakor one? 040 MAT 006 027 Kdo izmed vas lahko z vznemirjanjem in skrbmi svoji postavi doda en komolec? 040 MAT 006 028 In zakaj se vznemirjate in skrbite za oblačilo? Preudarite o lilijah travnika, kako rastejo; ne garajo niti ne predejo.‘ 040 MAT 006 029 In vendar vam povem: ‚Da celó Salomon, v vsej svoji slavi, ni bil oblečen tako kakor ena izmed teh.‘ 040 MAT 006 030 Zatorej, če Bog tako oblači travo polja, ki danes je, jutri pa je vržena v peč, ali ne bo mnogo bolj oblačil vas, oh vi, maloverni? 040 MAT 006 031 Zato se ne vznemirjate in ne skrbite, rekoč: ‚Kaj bomo jedli?‘ali: ‚Kaj bomo pili?‘ali: ‚S čim bomo oblečeni?‘ 040 MAT 006 032 (Kajti za vsemi temi stvarmi povprašujejo pogani), kajti vaš nebeški Oče ve, da potrebujete vse te stvari. 040 MAT 006 033 Toda iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse te stvari vam bodo dodane. 040 MAT 006 034 Zato se ne vznemirjate in ne skrbite za jutrišnji dan, kajti jutrišnji dan bo sam poskrbel za stvari. Zadostno je dnevu le tega zlo.“ 040 MAT 007 001 „Ne sodite, da ne boste sojeni. 040 MAT 007 002 Kajti s kakršno sodbo sodite, boste sojeni in s kakršno mero merite, vam bo ponovno odmerjeno. 040 MAT 007 003 In zakaj gledaš drobec, ki je v očesu tvojega brata, toda ne preudarjaš o brunu, ki je v tvojem lastnem očesu? 040 MAT 007 004 Ali kako lahko rečeš svojemu bratu: ‚Dovoli mi iz tvojega očesa izvleči drobec, ‘in glej, bruno je v tvojem lastnem očesu? 040 MAT 007 005 Ti hinavec, najprej vrzi bruno iz svojega lastnega očesa in tedaj boš razločno videl vreči ven drobec iz očesa svojega brata. 040 MAT 007 006 Ne dajajte tega, kar je sveto, psom niti ne mečite svojih biserov pred svinje, da jih ne bi pogazile pod svojimi stopali in se obrnile proti vam in vas raztrgale. 040 MAT 007 007 Prosite in to vam bo dano; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo, 040 MAT 007 008 kajti vsak, kdor prosi, prejema; in kdor išče, najde; in tistemu, ki trka, se bo odprlo. 040 MAT 007 009 Ali kakšen človek je ta, če ga njegov sin prosi kruha, ali mu bo dal kamen? 040 MAT 007 010 Ali če prosi ribe ali mu bo dal kačo? 040 MAT 007 011 Če potem vi, ki ste hudobni, veste kako dajati dobra darila svojim otrokom, kako mnogo bolj bo vaš Oče, ki je v nebesih, dajal dobre stvari tistim, ki ga prosijo? 040 MAT 007 012 Zatorej vse stvari, katerekoli si želite, da bi ljudje storili vam, storite vi njim popolnoma tako, kajti to je postava in preroki. 040 MAT 007 013 Vstopite pri ozkih vratih, kajti široka so vrata in prostrana je pot, ki vodi k uničenju in mnogo jih bo tam, ki gredo tja, 040 MAT 007 014 zato ker ozka so vrata in tesna je pot, ki vodi v življenje in tam jih bo malo, ki jo najdejo. 040 MAT 007 015 Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, toda navznoter so požrešni volkovi. 040 MAT 007 016 Spoznali jih boste po njihovih sadovih. Mar ljudje obirajo grozdje iz trnja ali fige iz osata? 040 MAT 007 017 Točno takó vsako dobro drevo prinaša dober sad, toda slabo drevo prinaša hudoben sad. 040 MAT 007 018 Dobro drevo ne more obroditi hudobnega sadu niti slabo drevo ne more obroditi dobrega sadu. 040 MAT 007 019 Vsako drevo, ki ne prinaša dobrega sadu, je posekano in vrženo v ogenj. 040 MAT 007 020 Zatorej jih boste spoznali po njihovih sadovih. 040 MAT 007 021 Ne bo vsak, kdor mi pravi: ‚Gospod, Gospod, ‘vstopil v nebeško kraljestvo, temveč kdor izvršuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. 040 MAT 007 022 Mnogi mi bodo na tisti dan rekli: ‚Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali hudičev in v tvojem imenu storili mnogo čudovitih del?‘ 040 MAT 007 023 In tedaj jim bom zatrdil: ‚Nikoli vas nisem poznal. Odidite od mene, vi, ki počnete krivičnost.‘ 040 MAT 007 024 Zatorej kdorkoli sliši te moje besede in jih izvršuje, ga bom primerjal z modrim človekom, ki je svojo hišo zgradil na skali; 040 MAT 007 025 in padal je dež in prišle so poplave in pihali so vetrovi in udarili na to hišo; in ni padla, kajti bila je utemeljena na skali. 040 MAT 007 026 In vsak, kdor posluša te moje besede in jih ne izvršuje, bo primerjan z nespametnim človekom, ki je svojo hišo zgradil na pesku; 040 MAT 007 027 in padal je dež in prišle so poplave in pihali so vetrovi ter udarili na to hišo; in je padla in njen padec je bil velik.“ 040 MAT 007 028 In pripetilo se je, ko je Jezus končal te govore, da je bila množica nad njegovim naukom osupla, 040 MAT 007 029 kajti poučeval jih je kakor nekdo, ki ima oblast in ne tako kakor pisarji. 040 MAT 008 001 Ko je prišel z gore, so mu sledile velike množice. 040 MAT 008 002 In glej, prišel je gobavec ter ga oboževal, rekoč: „Gospod, če hočeš, me lahko očistiš.“ 040 MAT 008 003 Jezus je iztegnil svojo roko in se ga dotaknil, rekoč: „Hočem; bodi čist.“In njegova gobavost je bila takoj očiščena. 040 MAT 008 004 In Jezus mu reče: „Glej, da nikomur ne poveš, ampak pojdi svojo pot, pokaži se duhovniku in ponudi dar, ki ga je Mojzes zapovedal, njim v pričevanje.“ 040 MAT 008 005 In ko je Jezus vstopil v Kafarnáum, je prišel k njemu stotnik, ki ga je rotil 040 MAT 008 006 in govoril: „Gospod, moj služabnik leži doma bolan zaradi paralize, boleče mučen.“ 040 MAT 008 007 In Jezus mu reče: „Prišel bom in ga ozdravil.“ 040 MAT 008 008 Stotnik je odgovoril in rekel: „Gospod, nisem vreden, da bi prišel pod mojo streho, ampak spregovori samo besedo in moj služabnik bo ozdravljen. 040 MAT 008 009 Kajti človek sem pod oblastjo, pod seboj imam vojake in rečem temu možu: ‚Pojdi, ‘in gre; in drugemu: ‚Pridi, ‘in pride; in svojemu služabniku: ‚Naredi to‘in to stori.“ 040 MAT 008 010 Ko je Jezus to slišal, se je čudil in rekel tem, ki so mu sledili: „Resnično, povem vam: ‚Nisem našel tako velike vere, niti v Izraelu ne.‘ 040 MAT 008 011 In pravim vam: ‚Da bodo mnogi prišli od vzhoda in zahoda in se bodo usedli z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu. 040 MAT 008 012 Toda otroci kraljestva bodo vrženi ven v zunanjo temo; tam bo jokanje in škripanje z zobmi.‘“ 040 MAT 008 013 In Jezus je rekel stotniku: „Pojdi svojo pot in kakor si veroval, tako naj ti bo storjeno.“In njegov služabnik je bil prav isto uro ozdravljen. 040 MAT 008 014 In ko je Jezus prišel v Petrovo hišo, je videl njegovo taščo ležati in bolno zaradi vročice. 040 MAT 008 015 In dotaknil se je njene roke in vročica jo je zapustila; in vstala je ter jim stregla. 040 MAT 008 016 Ko je prišel večer, so k njemu privedli mnoge, ki so bili obsedeni s hudiči; in s svojo besedo je izgnal duhove in ozdravil vse, ki so bili bolni, 040 MAT 008 017 da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, rekoč: ‚On sam je vzel naše slabotnosti in nosil naše bolezni.‘ 040 MAT 008 018 Potem ko je Jezus okoli sebe videl velike množice, je dal zapoved, da odidejo na drugo stran. 040 MAT 008 019 Prišel pa je nek pisar in mu rekel: „Učitelj, sledil ti bom, kamorkoli greš.“ 040 MAT 008 020 Jezus mu reče: „Lisice imajo luknje in ptice neba imajo gnezda, toda Sin človekov nima kam nasloniti svoje glave.“ 040 MAT 008 021 In še eden izmed njegovih učencev mu je rekel: „Gospod, dovoli mi najprej, da grem in pokopljem svojega očeta.“ 040 MAT 008 022 Toda Jezus mu je rekel: „Sledi mi, mrtvi pa naj pokopljejo svoje mrtve.“ 040 MAT 008 023 In ko je stopil na ladjo, so mu njegovi učenci sledili. 040 MAT 008 024 In glej, na morju se je vzdignil velik vihar, do take mere, da je bila ladja pokrita z valovi. Toda on je spal. 040 MAT 008 025 In njegovi učenci so prišli k njemu ter ga zbudili, rekoč: „Gospod, reši nas, mi umiramo.“ 040 MAT 008 026 In reče jim: „Zakaj ste boječi, oh vi maloverni?“Tedaj je vstal in oštel vetrove in morje in bil je velik mir. 040 MAT 008 027 Toda možje so se čudili, rekoč: „Kakšne vrste človek je ta, da so mu pokorni celó vetrovi in morje!“ 040 MAT 008 028 In ko je prišel na drugo stran, v Gadársko deželo, sta ga tam srečala dva obsedena s hudiči, ki sta prihajala iz grobnic, silno kruta, tako da noben človek ni mogel iti mimo po tej poti. 040 MAT 008 029 In glej, zakričala sta, rekoč: „Kaj imava midva opraviti s teboj, Jezus, ti Božji Sin? Ali si prišel sèm, da nas pred časom mučiš?“ 040 MAT 008 030 Daleč proč od njih pa je bila čreda mnogih svinj, ki so se pasle. 040 MAT 008 031 Hudiči so ga torej rotili, rekoč: „Če nas izženeš, nam pusti, da gremo proč, v čredo svinj.“ 040 MAT 008 032 In rekel jim je: „Pojdite.“In ko so prišli ven, so odšli v čredo svinj. In glej, cela čreda svinj je silovito stekla po strmini navzdol v morje ter poginila v vodah. 040 MAT 008 033 In tisti, ki so jih čuvali, so pobegnili in po svojih poteh odšli v mesto in povedali vsako stvar in kaj je doletelo obsedena od hudičev. 040 MAT 008 034 In glej, celó mesto je prišlo ven, da sreča Jezusa; in ko so ga zagledali, so ga rotili, da odide iz njihovih krajev. 040 MAT 009 001 In vstopil je na ladjo in se peljal čez ter prišel v svoje lastno mesto. 040 MAT 009 002 In glej, k njemu so prinesli moža, bolnega zaradi paralize, ki je ležal na postelji; ker pa je Jezus videl njihovo vero, je rekel bolnemu zaradi paralize: „Sin, bodi dobre volje, tvoji grehi so ti odpuščeni.“ 040 MAT 009 003 In glej, nekateri izmed pisarjev so v sebi govorili: „Ta človek preklinja.“ 040 MAT 009 004 Ker pa je Jezus poznal njihove misli, je rekel: „Zakaj v svojih srcih razmišljate hudobno? 040 MAT 009 005 Kajti ali je lažje reči: ‚Tvoji grehi so ti odpuščeni‘ali reči: ‚Vstani in hôdi?‘ 040 MAT 009 006 Toda da boste lahko vedeli, da ima Sin človekov na zemlji oblast odpuščati grehe, “(tedaj reče bolnemu zaradi paralize), „vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi v svojo hišo.“ 040 MAT 009 007 In ta je vstal in odšel v svojo hišo. 040 MAT 009 008 Toda ko so množice to videle, so se čudile in slavile Boga, ki je ljudem dal takšno oblast. 040 MAT 009 009 In ko je Jezus šel naprej od tam, je zagledal moža, imenovanega Matej, ki je sedel pri kraju plačevanja davkov in mu rekel: „Sledi mi.“In ta je vstal ter mu sledil. 040 MAT 009 010 In pripetilo se je, da ko je Jezus v hiši sedel pri obedu, glej, je prišlo mnogo davkarjev in grešnikov ter sédlo z njim in njegovimi učenci. 040 MAT 009 011 In ko so farizeji to videli, so njegovim učencem rekli: „Zakaj vaš Učitelj jé z davkarji in grešniki?“ 040 MAT 009 012 Toda, ko je Jezus to zaslišal, jim je rekel: „Tisti, ki so zdravi, ne potrebujejo zdravnika, temveč tisti, ki so bolni. 040 MAT 009 013 Toda pojdite in se naučite kaj pomeni to: ‚Usmiljenje hočem imeti, ne pa žrtve, kajti nisem prišel, da kličem pravične, temveč grešnike h kesanju.‘“ 040 MAT 009 014 Tedaj so k njemu prišli Janezovi učenci, rekoč: „Zakaj se mi in farizeji često postimo, tvoji učenci pa se ne postijo?“ 040 MAT 009 015 Jezus jim je rekel: „Ali lahko otroci svatovske sobe žalujejo, dokler je z njimi ženin? Toda prišli bodo dnevi, ko bo ženin odvzet od njih in tedaj se bodo postili. 040 MAT 009 016 Nihče ne polaga koščka novega oblačila na staro obleko, kajti to, kar je vstavljeno, da jo zapolni, trga iz obleke in nastane hujša raztrganina. 040 MAT 009 017 Niti ljudje novega vina ne dajejo v stare mehove. Sicer mehovi počijo in vino izteče ven in mehovi propadejo; temveč novo vino vlivajo v nove mehove in je oboje ohranjeno.“ 040 MAT 009 018 Medtem ko jim je govoril vse te besede, glej, je prišel nek vladar in ga oboževal, rekoč: „Moja hči je pravkar umrla, toda pridi in položi nanjo svojo roko in bo živela.“ 040 MAT 009 019 In Jezus je vstal in mu sledil in tako so storili tudi njegovi učenci. 040 MAT 009 020 In glej, ženska, ki je bila dvanajst let bolna s težavo krvi, je prišla za njim ter se dotaknila obšiva njegove obleke, 040 MAT 009 021 kajti v sebi je rekla: „Če se lahko samo dotaknem njegove obleke, bom postala zdrava.“ 040 MAT 009 022 Toda Jezus se je obrnil in ko jo je zagledal, je rekel: „Hči, bodi dobro potolažena, tvoja vera te je naredila zdravo.“In ženska je bila od te ure zdrava. 040 MAT 009 023 Ko je Jezus prišel v vladarjevo hišo in videl flavtiste in množico, ki je delala hrup, 040 MAT 009 024 jim je rekel: „Dajte prostor, kajti deklica ni mrtva, temveč spi.“Oni pa so se mu smejali do norčevanja. 040 MAT 009 025 Toda ko je bila množica porinjena ven, je vstopil ter jo prijel za roko in deklica je vstala. 040 MAT 009 026 In slôves o tem je šel daleč po vsej tej deželi. 040 MAT 009 027 In ko je Jezus odšel od tam, sta mu sledila dva slepa človeka, ki sta vpila in govorila: „ Ti, Davidov Sin, usmili se naju.“ 040 MAT 009 028 Ko je prišel v hišo, sta k njemu prišla slepa človeka in Jezus jima reče: „Ali verujeta, da sem zmožen to storiti?“Rekla sta mu: „Da, Gospod.“ 040 MAT 009 029 Tedaj se je dotaknil njunih oči, rekoč: „Naj se vama zgodi glede na vajino vero.“ 040 MAT 009 030 In njune oči so bile odprte in Jezus jima je strogo naročil, rekoč: „Glejta, da tega nihče ne izve.“ 040 MAT 009 031 Toda ko sta onadva odšla, sta v vsej tej deželi povsod razširila njegov slôves. 040 MAT 009 032 Ko sta odšla ven, glej, so k njemu prinesli nemega moža, obsedenega s hudičem. 040 MAT 009 033 In ko je bil hudič izgnan, je nemi spregovoril in množice so se čudile, rekoč: „Nikoli ni bilo tega videti v Izraelu.“ 040 MAT 009 034 Toda farizeji so rekli: „Hudiče izganja s pomočjo princa hudičev.“ 040 MAT 009 035 In Jezus je hodil naokrog po vseh mestih in vaseh in učil v njihovih sinagogah ter oznanjal evangelij kraljestva in med ljudmi ozdravljal vsako slabost in vsako bolezen. 040 MAT 009 036 Toda, ko je videl množice, je bil prevzet s sočutjem do njih, ker so oslabeli in so bili razkropljeni naokoli, kakor ovce brez pastirja. 040 MAT 009 037 Tedaj reče svojim učencem: „Žetev je resnično obilna, toda delavcev je malo. 040 MAT 009 038 prosite torej Gospoda žetve, da pošlje delavce na svojo žetev.“ 040 MAT 010 001 In ko je k sebi poklical svojih dvanajst učencev, jim je dal oblast zoper nečiste duhove, da jih izženejo in da ozdravijo vse vrste slabosti in vse vrste bolezni. 040 MAT 010 002 Imena dvanajstih apostolov so torej ta: prvi Simon, ki so ga imenovali Peter in njegov brat Andrej; Jakob, Zebedejev sin in njegov brat Janez; 040 MAT 010 003 Filip in Bartolomej; Tomaž in Matej davkar; Jakob, Alfejev sin in Lebej, katerega vzdevek je bil Tadej; 040 MAT 010 004 Simon Kananej in Juda Iškarijot, ki ga je tudi izdal. 040 MAT 010 005 Teh dvanajst je Jezus poslal in jim zapovedal, rekoč: „Ne pojdite na pot poganov in ne vstopite v nobeno samarijsko mesto, 040 MAT 010 006 temveč pojdite raje k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. 040 MAT 010 007 In ko greste, oznanjujte, rekoč: ‚Nebeško kraljestvo je blizu.‘ 040 MAT 010 008 Ozdravljajte bolne, očiščujte gobave, obujajte mrtve, izganjajte hudiče. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. 040 MAT 010 009 Ne priskrbite si ne zlata, ne srebra, ne brona v svojih mošnjah, 040 MAT 010 010 ne malhe za svojo pot niti dveh plaščev niti čevljev in tudi ne palic, kajti delavec je vreden svoje hrane. 040 MAT 010 011 In v katerokoli mesto ali vas boste vstopili, povprašajte kdo v njej je vreden in tam ostanite dokler ne greste od tam. 040 MAT 010 012 In ko vstopite v hišo, jo pozdravite. 040 MAT 010 013 In če je hiša vredna, naj pride nanjo vaš mir, toda če tega ni vredna, naj se vaš mir povrne k vam. 040 MAT 010 014 Kdorkoli pa vas ne bo sprejel niti ne bo poslušal vaših besed, ko odidete iz te hiše ali mesta, si z svojih stopal otresite prah. 040 MAT 010 015 Resnično, povem vam: ‚Bolj znosno bo na dan sodbe za deželo Sódome in Gomóre, kakor za to mesto.‘ 040 MAT 010 016 Glejte, pošiljam vas kakor ovce v sredo volkov. Bodite torej modri kakor kače in neškodljivi kakor golobice. 040 MAT 010 017 Toda varujte se ljudi, kajti izročali vas bodo sodiščem in vas bičali v njihovih sinagogah 040 MAT 010 018 in zaradi mene boste privedeni pred voditelje in kralje, v pričevanje proti njim in poganom. 040 MAT 010 019 Toda, ko vas izročijo, se ne vznemirjate in ne skrbite kako ali kaj boste govorili, kajti v tej isti uri vam bo dano, kar boste govorili. 040 MAT 010 020 Kajti niste vi, ki govorite, temveč Duh vašega Očeta je, ki govori v vas. 040 MAT 010 021 In brat bo brata izročil v smrt in oče otroka in otroci se bodo dvignili zoper svoje starše in jim povzročili, da bodo usmrčeni. 040 MAT 010 022 In vsi ljudje vas bodo sovražili zaradi mojega imena, toda kdor vztraja do konca, bo rešen. 040 MAT 010 023 Toda, ko vas preganjajo v tem mestu, bežite v drugo, kajti resnično, povem vam: ‚Ne boste šli čez Izraelova mesta, dokler ne pride Sin človekov.‘ 040 MAT 010 024 Učenec ni nad svojim učiteljem niti ni služabnik nad svojim gospodarjem. 040 MAT 010 025 Dovolj je za učenca, da postane kakor njegov učitelj in služabnik kakor njegov gospodar. Če so hišnega učitelja imenovali Bélcebub, koliko bolj bodo imenovali te iz njegove družine? 040 MAT 010 026 Ne bojte se jih torej, kajti nič ni prikrito, kar ne bo razkrito in skrito, kar se ne bo izvedelo. 040 MAT 010 027 Kar vam povem v temi, to govorite na svetlobi in kar slišite na uho, to oznanjujte na hišnih strehah. 040 MAT 010 028 In ne bojte se tistih, ki ubijejo telo, toda niso zmožni ubiti duše, temveč se raje bojte njega, ki je zmožen uničiti tako dušo kakor telo v peklu. 040 MAT 010 029 Ali nista dva vrabca prodajana za novčič? In nobeden izmed njiju ne bo padel na tla brez vašega Očeta. 040 MAT 010 030 Toda celó lasje vaše glave so vsi prešteti. 040 MAT 010 031 Ne bojte se torej, vredni ste več kakor mnogo vrabcev. 040 MAT 010 032 Kdorkoli bo torej mene priznal pred ljudmi, bom prav tako jaz njega priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. 040 MAT 010 033 Toda kdorkoli me bo zatajil pred ljudmi, bom prav tako jaz njega zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih. 040 MAT 010 034 Ne mislite, da sem prišel, da pošljem mir na zemljo; nisem prišel, da pošljem mir, temveč meč. 040 MAT 010 035 Kajti prišel sem, da postavim človeka v nestrinjanje proti svojemu očetu in hčer proti njeni materi in snaho proti njeni tašči. 040 MAT 010 036 In človekovi sovražniki bodo tisti iz njegove lastne družine. 040 MAT 010 037 Kdor ima rajši očeta ali mater bolj kakor mene, me ni vreden; in kdor ima rajši sina ali hčer bolj kakor mene, me ni vreden. 040 MAT 010 038 In kdor ne vzame svojega križa in mi ne sledi, me ni vreden. 040 MAT 010 039 Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. 040 MAT 010 040 Kdor sprejema vas, sprejema mene in kdor sprejema mene, sprejema tistega, ki me je poslal. 040 MAT 010 041 Kdor sprejema preroka v imenu preroka, bo prejel nagrado preroka; in kdor sprejema pravičnega človeka v imenu pravičnega človeka, bo prejel nagrado pravičnega človeka. 040 MAT 010 042 In kdorkoli bo dal piti enemu od teh malčkov samo čašo mrzle vode v imenu učenca, resnično, povem vam, nikakor ne bo izgubil svoje nagrade.“ 040 MAT 011 001 In pripetilo se je, ko je Jezus končal z naročanjem svojim dvanajstim učencem, [da] je odšel od tam, da uči in oznanja v njihovih mestih. 040 MAT 011 002 Potem ko je Janez v ječi slišal Kristusova dela, je poslal dva izmed svojih učencev 040 MAT 011 003 in [ta dva] sta mu rekla: „Ali si ti tisti, ki naj bi prišel ali naj pričakujemo drugega?“ 040 MAT 011 004 Jezus je odgovoril in jima rekel: „Pojdita in Janezu ponovno izpričajta te stvari, ki jih slišita in vidita: 040 MAT 011 005 ‚Slepi prejemajo svoj vid in hromi hodijo, gobavi so očiščeni in gluhi slišijo, mrtvi so obujeni in revnim se oznanja evangelij. 040 MAT 011 006 In blagoslovljen je tisti, ki v meni ne bo pohujšan.‘“ 040 MAT 011 007 Ko sta odšla, je Jezus pričel množicam govoriti glede Janeza: „Kaj ste odšli gledat ven v divjino? Trst, ki se maje z vetrom?“ 040 MAT 011 008 Toda kaj ste šli ven, da bi videli? Moža, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, tisti, ki nosijo mehka oblačila, so v kraljevih hišah. 040 MAT 011 009 Toda kaj ste šli ven, da bi videli? Preroka? Da, povem vam in več kakor preroka. 040 MAT 011 010 Kajti ta je tisti, o katerem je pisano: ‚Glejte, pošljem svojega poslanca pred tvojim obrazom, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj.‘ 040 MAT 011 011 Resnično, povem vam: ‚Med temi, ki so rojeni iz žensk, ni bil obujen večji kakor Janez Krstnik, vendar kdor je v nebeškem kraljestvu najmanjši, je večji kakor on.‘ 040 MAT 011 012 In od dni Janeza Krstnika do sedaj nebeško kraljestvo trpi nasilje in nasilni ga zavzemajo s silo. 040 MAT 011 013 Kajti vsi preroki in postava so prerokovali do Janeza. 040 MAT 011 014 In če boste to sprejeli, to je Elija, ki je moral priti. 040 MAT 011 015 Kdor ima ušesa, da sliši, naj posluša. 040 MAT 011 016 Toda s kom bom primerjal ta rod? Podoben je otrokom, ki sedijo po trgih in kličejo svojim rojakom 040 MAT 011 017 ter govorijo: ‚Piskali smo vam, pa niste plesali; objokovali smo vas, pa niste žalovali.‘ 040 MAT 011 018 Kajti Janez je prišel, niti ni jedel niti ni pil, pa pravijo: ‚Hudiča ima.‘ 040 MAT 011 019 Sin človekov je prišel in jé in pije, pa pravijo: ‚Glejte, požrešen človek in vinski bratec, prijatelj davkarjev in grešnikov.‘Toda modrost je opravičena po svojih otrocih.“ 040 MAT 011 020 Tedaj je pričel oštevati mesta, v katerih je bila storjena večina njegovih mogočnih del, ker se niso pokesala: 040 MAT 011 021 „‘Gorje ti, Horazín! Gorje ti, Betsajda! Kajti če bi se mogočna dela, ki so bila storjena v vama, storila v Tiru in Sidónu, bi se že davno pokesala v vrečevini in pepelu.‘ 040 MAT 011 022 Toda povem vam: ‚Bolj znosno bo na dan sodbe za Tir in Sidón, kakor vama. 040 MAT 011 023 In ti, Kafarnáum, ki si bil vzvišen do neba, boš priveden navzdol do pekla; kajti če bi se mogočna dela, ki so bila storjena v tebi, zgodila v Sódomi, bi preostala do današnjega dne.‘ 040 MAT 011 024 Toda povem vam: ‚Da bo na dan sodbe bolj znosno za sódomsko deželo, kakor zate.‘“ 040 MAT 011 025 Ob tistem času je Jezus odgovoril in rekel: „Zahvaljujem se tebi, oh Oče, Gospodar neba in zemlje, ker si te stvari skril pred modrimi in razsodnimi, razodel pa si jih otročičem. 040 MAT 011 026 Točno tako, Oče, kajti tako se je zdelo dobro v tvojih očeh. 040 MAT 011 027 Vse stvari so mi izročene od mojega Očeta in noben človek ne pozna Sina, razen Očeta, niti noben človek ne pozna Očeta, razen Sina in tega komurkoli ga bo Sin razodel. 040 MAT 011 028 Pridite k meni vsi vi, ki se trudite in ste težko obremenjeni in dal vam bom počitek. 040 MAT 011 029 Vzemite nase moj jarem in se učite od mene, ker sem krotak in ponižen v srcu, in našli boste počitek svojim dušam. 040 MAT 011 030 Kajti moj jarem je udoben in moje breme je lahko.“ 040 MAT 012 001 Ob tistem času je šel Jezus na sábatni dan skozi žitna polja, njegovi učenci pa so bili lačni in začeli smukati žitno klasje ter jesti. 040 MAT 012 002 Toda ko so to videli farizeji, so mu rekli: „Glej, tvoji učenci delajo to, kar ni zakonito početi na sábatni dan.“ 040 MAT 012 003 Toda rekel jim je: „Ali niste brali kaj je storil David, ko je bil lačen in tisti, ki so bili z njim, 040 MAT 012 004 kako je vstopil v Božjo hišo in jedel hlebe navzočnosti, ki jih ni bilo dovoljeno jesti njemu, niti ne tistim, ki so bili z njim, temveč samo duhovnikom? 040 MAT 012 005 Ali niste brali v postavi, kako to, da ob sábatnih dneh duhovniki v templju skrunijo sábat in so brez krivde? 040 MAT 012 006 Toda povem vam: ‚Da je na tem kraju nekdo večji kakor tempelj.‘ 040 MAT 012 007 Toda če bi vedeli kaj to pomeni: ‚Usmiljenje hočem imeti in ne žrtve, ‘ne bi obsojali nedolžnih. 040 MAT 012 008 Kajti Sin človekov je Gospod celó sábatnemu dnevu.“ 040 MAT 012 009 In ko je odšel od tam, je šel v njihovo sinagogo. 040 MAT 012 010 In glej, tam je bil človek, ki je imel svojo roko izsušeno. In da bi ga lahko obdolžili, so ga vprašali, rekoč: „Ali je dovoljeno zdraviti na sábatne dneve?“ 040 MAT 012 011 In rekel jim je: „Kateri človek bi bil tukaj med vami, ki bi imel eno ovco in če bi ta na sábatni dan padla v jamo ali je ne bi prijel ter jo dvignil ven? 040 MAT 012 012 Koliko bolj je potem človek boljši kakor ovca? Zaradi tega je na sábatne dneve zakonito delati dobro.“ 040 MAT 012 013 Tedaj reče človeku: „Iztegni svojo roko.“In ta jo je iztegnil in bila je v celoti ozdravljena, podobno kakor druga. 040 MAT 012 014 Potem so farizeji odšli ven in imeli zborovanje proti njemu, kako bi ga lahko pokončali. 040 MAT 012 015 Toda ko je Jezus to izvedel, se je umaknil od tam in sledile so mu velike množice in vse je ozdravil 040 MAT 012 016 ter jim naročil, da naj ga ne razglašajo, 040 MAT 012 017 da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, rekoč: 040 MAT 012 018 ‚Glej moj služabnik, ki sem ga izbral, moj ljubljeni, v katerem je moja duša zelo zadovoljna. Svojega duha bom položil nadenj in oznanil bo sodbo poganom. 040 MAT 012 019 Ne bo se ne prepiral niti ne vpil niti na ulicah nihče ne bo slišal njegovega glasu. 040 MAT 012 020 Poškodovanega trsta ne bo zlomil in kadečega stenja ne bo ugasil, dokler ne privede sodbe do zmage. 040 MAT 012 021 In v njegovo ime bodo zaupali pogani.‘ 040 MAT 012 022 Tedaj je bil k njemu priveden nekdo obseden s hudičem, slep in nem in ga je ozdravil, do take mere, da je slepi in nemi tako govoril kakor videl. 040 MAT 012 023 In vsa množica je bila osupla ter rekla: „Ali ni ta Davidov sin?“ 040 MAT 012 024 Toda, ko so farizeji to slišali, so rekli: „Ta izganja hudiče z Bélcebubom, princem hudičev.“ 040 MAT 012 025 Jezus pa je poznal njihove misli in jim rekel: „Vsako kraljestvo, razdeljeno zoper sebe, je privedeno v opustošenje in nobeno mesto ali hiša, razdeljena zoper sebe, ne bosta obstala. 040 MAT 012 026 In če Satan izganja Satana, je razdeljen zoper sebe; kako bo potem obstalo njegovo kraljestvo? 040 MAT 012 027 In če z Bélcebubom izganjam hudiče, s kom jih izganjajo vaši otroci? Zatorej bodo oni vaši sodniki. 040 MAT 012 028 Toda če z Božjim Duhom izganjam hudiče, potem je k vam prišlo Božje kraljestvo. 040 MAT 012 029 Kako lahko sicer nekdo vstopi v hišo močnega in opleni njegove dobrine, razen če najprej ne zveže močnega? In tedaj bo oplenil njegovo hišo. 040 MAT 012 030 Kdor ni z menoj, je proti meni; in kdor ne zbira z menoj, razsipa na široko. 040 MAT 012 031 Zatorej vam pravim: ‚Vsake vrste greh in bogokletje bo ljudem odpuščeno, toda bogokletje zoper Svetega Duha ljudem ne bo odpuščeno. 040 MAT 012 032 In kdorkoli govori besedo zoper Sina človekovega, mu bo to odpuščeno; toda kdorkoli govori zoper Svetega Duha, mu ne bo odpuščeno ne na tem svetu, ne v svetu, ki pride.‘ 040 MAT 012 033 Ali drevo dobro obrodi in je njegov sad dober, ali pa drevo slabo obrodi in je njegov sad slab; kajti drevo se spozna po njegovem sadu. 040 MAT 012 034 Oh gadji rod, kako lahko vi, ki ste hudobni, govorite dobre besede? Kajti iz obilja srca usta govoré. 040 MAT 012 035 Dober človek iz dobrega zaklada srca prinaša dobre stvari, hudobnež pa iz zlega zaklada prinaša zle stvari. 040 MAT 012 036 Toda povem vam: ‚Za vsako prazno besedo, katero bodo ljudje izgovorili, bodo na dan sodbe o tem dajali obračun.‘ 040 MAT 012 037 Kajti po svojih besedah boš opravičen in po svojih besedah boš obsojen.“ 040 MAT 012 038 Tedaj so nekateri izmed pisarjev in farizejev odgovorili, rekoč: „Učitelj, od tebe želimo videti znamenje.“ 040 MAT 012 039 Toda odgovoril jim je in rekel: „Hudoben in zakonolomen rod išče znamenje, pa mu ne bo dano nobeno drugo znamenje, razen znamenja preroka Jona. 040 MAT 012 040 Kajti tako, kakor je bil Jona tri dni in tri noči v kitovem trebuhu, tako bo Sin človekov tri dni in tri noči v osrčju zemlje. 040 MAT 012 041 Ljudje iz Niniv bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili, ker so se ob Jonovem oznanjevanju pokesali; in glejte, tukaj je večji kakor Jona. 040 MAT 012 042 Kraljica z juga bo ob sodbi vstala s tem rodom in ga obsodila, kajti prišla je iz najbolj oddaljenih krajev zemlje, da sliši Salomonovo modrost; in glejte, tukaj je večji kakor Salomon. 040 MAT 012 043 Kadar je nečisti duh odšel iz človeka, hodi po suhih krajih, iščoč počitka, in ga ne najde. 040 MAT 012 044 Potem reče: ‚Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem izšel.‘In ko pride, jo najde prazno, pometeno in okrašeno. 040 MAT 012 045 Tedaj gre in s seboj vzame sedem drugih duhov, zlobnejših kakor on sam in vstopijo ter prebivajo tam in končno stanje tega človeka je slabše kakor prvo. Točno tako bo tudi temu zlobnemu rodu.“ 040 MAT 012 046 Medtem ko je še govoril množici, glej, so stali zunaj njegova mati in njegovi bratje, želeč govoriti z njim. 040 MAT 012 047 Potem mu je nekdo rekel: „Glej, tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in želijo govoriti s teboj.“ 040 MAT 012 048 Toda odgovoril je in rekel tistemu, ki mu je povedal: „Kdo je moja mati? In kdo so moji bratje?“ 040 MAT 012 049 In svojo roko je iztegnil proti svojim učencem ter rekel: „Glejte, moja mati in moji bratje! 040 MAT 012 050 Kajti kdorkoli bo izvrševal voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat in sestra in mati.“ 040 MAT 013 001 Isti dan je Jezus odšel iz hiše in se usedel ob morski obali. 040 MAT 013 002 In k njemu so bile zbrane skupaj velike množice, tako da je odšel na ladjo in se usedel, vsa množica pa je stala na bregu. 040 MAT 013 003 In v prispodobah jim je govoril mnoge besede, rekoč: „Glejte, sejalec je odšel sejat 040 MAT 013 004 in ko je sejal, je nekaj semen padlo poleg poti in prišla je perjad ter jih požrla. 040 MAT 013 005 Nekaj jih je padlo na kamnita mesta, kjer niso imela veliko zemlje in so nemudoma pognala, ker niso imela globine zemlje 040 MAT 013 006 in ko je bilo sonce zgoraj, so bila ožgana in ker niso imela korenine, so ovenela. 040 MAT 013 007 In nekaj jih je padlo med trnje in trnje je pognalo ter jih zadušilo. 040 MAT 013 008 Toda druga so padla v dobro zemljo in obrodila sad, nekatera stoternega, nekatera šestdeseternega, nekatera trideseternega. 040 MAT 013 009 Kdor ima ušesa, da slišijo, naj posluša.“ 040 MAT 013 010 In prišli so učenci ter mu rekli: „Zakaj jim govoriš v prispodobah?“ 040 MAT 013 011 Odgovoril je in jim rekel: „Ker je vam dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva, toda njim to ni dano. 040 MAT 013 012 Kajti kdorkoli ima, njemu bo dano in imel bo večje obilje; toda kdorkoli nima, od njega bo vzeto proč celó to, kar ima. 040 MAT 013 013 Zatorej jim govorim v prispodobah, ker gledajo, a ne vidijo in poslušajo, a ne slišijo niti ne razumejo. 040 MAT 013 014 In v njih se je izpolnila Izaijeva prerokba, ki pravi: ‚S poslušanjem boste slišali, pa ne boste razumeli; in gledali boste ter videli, pa ne boste zaznali; 040 MAT 013 015 kajti srce teh ljudi je otopelo in njihova ušesa so naglušna in svoje oči so zaprli, da ne bi lahko kadarkoli s svojimi očmi videli in s svojimi ušesi slišali in bi s svojim srcem razumeli ter bi bili spreobrnjeni in bi jih jaz ozdravil. 040 MAT 013 016 Toda blagoslovljene so vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo. 040 MAT 013 017 Kajti resnično, povem vam: ‚Da je veliko prerokov in pravičnih ljudi želelo videti te stvari, katere vi vidite, pa jih niso videli; in slišati te besede, ki jih vi slišite, pa jih niso slišali.‘ 040 MAT 013 018 Poslušajte torej prispodobo o sejalcu. 040 MAT 013 019 Kadar kdorkoli sliši besedo o kraljestvu, pa je ne razume, potem pride ta zlobni in izdere to, kar je bilo posejano v njegovo srce. To je tisti, ki je seme sprejel poleg poti. 040 MAT 013 020 Toda kdor je seme sprejel na kamnita mesta, je isti kakor kdor sliši besedo in jo takoj z radostjo sprejme, 040 MAT 013 021 vendar v sebi nima korenine, toda nekaj časa vztraja. Ko pa zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, on v kratkem greši. 040 MAT 013 022 Tudi tisti, ki je seme sprejel med trnje, je tisti, ki sliši besedo. Skrb tega sveta in zapeljivost bogastev pa zadušita besedo in on postaja brez sadu. 040 MAT 013 023 Toda kdor je seme sprejel v dobro zemljo, je tisti, ki sliši besedo in jo razume, ki prav tako prinaša sad in obrodi, eden stoternega, drugi šestdeseternega, [spet] drugi trideseternega.“ 040 MAT 013 024 Podal jim je drugo prispodobo, rekoč: „Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je na svojo njivo posejal dobro seme. 040 MAT 013 025 Toda medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik in med pšenico posejal plevel ter odšel svojo pot. 040 MAT 013 026 Toda, ko je bilka pognala in obrodila sad, potem se je prikazal tudi plevel. 040 MAT 013 027 Služabniki hišnega gospodarja so torej prišli in mu rekli: ‚Gospod, ali nisi v svojo njivo posejal dobro seme? Od kod ima potem le-ta plevel?‘ 040 MAT 013 028 Rekel jim je: ‚To je storil sovražnik.‘Služabniki so mu rekli: ‚Hočeš potem, da gremo in ga poberemo?‘ 040 MAT 013 029 Toda rekel je: ‚Ne, da ne bi medtem ko pobirate plevel, z njim izruvali tudi pšenice. 040 MAT 013 030 Naj oboje skupaj raste do žetve, in ob času žetve bom rekel žanjcem: ‚Zberite skupaj najprej plevel in ga povežite v svežnje za sežig, toda pšenico zberite v moj skedenj.‘“ 040 MAT 013 031 Podal jim je drugo prispodobo, rekoč: „Nebeško kraljestvo je podobno zrnu gorčičnega semena, ki ga je človek vzel in posejal na svoji njivi; 040 MAT 013 032 ki je zares najmanjše od vseh semen, toda, ko to zraste, je največje med zelišči in postane drevo, tako da pridejo ptice neba in prenočujejo na njegovih vejah.“ 040 MAT 013 033 Povedal jim je drugo prispodobo: „Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, katerega je ženska vzela in skrila v treh merah grobo mlete moke, dokler ni bilo vse prekvašeno.“ 040 MAT 013 034 Vse te besede je Jezus množici govoril v prispodobah; brez prispodobe pa jim ni govoril, 040 MAT 013 035 da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, rekoč: „Svoja usta bom odprl v prispodobah, izrekel bom besede, ki so bile od ustanovitve sveta hranjene na skrivnem.“ 040 MAT 013 036 Tedaj je Jezus množico poslal proč in odšel v hišo, in njegovi učenci so prišli k njemu, rekoč: „Pojasni nam prispodobo o poljskem plevelu.“ 040 MAT 013 037 Odgovoril je in jim rekel: „Kdor seje dobro seme, je Sin človekov. 040 MAT 013 038 Njiva je svet. Dobro seme so otroci kraljestva, toda plevel so otroci zlobnega. 040 MAT 013 039 Sovražnik, ki jih je posejal, je hudič. Žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli. 040 MAT 013 040 Kakor je torej plevel pobran in v ognju sežgan, tako bo ob koncu tega sveta. 040 MAT 013 041 Sin človekov bo poslal svoje angele in iz njegovega kraljestva bodo pobrali vse stvari, ki so padle v greh in tiste, ki počno krivičnost; 040 MAT 013 042 in vrgli jih bodo v ognjeno talilno peč. Tam bo tarnanje in škripanje z zobmi. 040 MAT 013 043 Potem bodo pravični zasijali kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa, da slišijo, naj posluša. 040 MAT 013 044 Ponovno, nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi. Ko ga je človek našel, ga skrije in zaradi radosti gre in proda vse, kar ima in to polje kupi. 040 MAT 013 045 Ponovno, nebeško kraljestvo je podobno trgovcu, ki išče lepe bisere, 040 MAT 013 046 ki je, ko je našel en biser velike vrednosti, šel in prodal vse, kar je imel ter ga kupil. 040 MAT 013 047 Ponovno, nebeško kraljestvo je podobno mreži, ki je bila vržena v morje in je zajela od vseh vrst, 040 MAT 013 048 katero so, ko je bila polna, odvlekli do obale in se usedli ter dobre zbrali v posode, toda slabe so vrgli proč. 040 MAT 013 049 Tako bo torej ob koncu sveta. Prišli bodo angeli in bodo zlobne oddvojili od pravičnih, 040 MAT 013 050 in jih vrgli v ognjeno talilno peč. Tam bo tarnanje in škripanje z zobmi.“ 040 MAT 013 051 Jezus jim reče: „Ste razumeli vse te besede?“Rečejo mu: „Da, Gospod.“ 040 MAT 013 052 Tedaj jim je rekel: „Zato je vsak pisar, ki je poučen o nebeškem kraljestvu, podoben človeku, ki je hišni gospodar, ki prinaša iz svojega zaklada nove in stare stvari.“ 040 MAT 013 053 In pripetilo se je, ko je Jezus zaključil te prispodobe, da je odšel od tam. 040 MAT 013 054 In ko je prišel v svojo lastno deželo, jih je v njihovi sinagogi učil, do take mere, da so bili osupli in rekli: „Od kod ima ta človek to modrost in ta mogočna dela? 040 MAT 013 055 Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegova mati imenovana Marija? In njegovi bratje Jakob in Jožef in Simon in Juda? 040 MAT 013 056 In njegove sestre ali niso vse z nami? Od kod ima potem ta človek vse te stvari?“ 040 MAT 013 057 In pohujševali so se nad njim. Toda Jezus jim je rekel: „Prerok ni brez spoštovanja, razen v svoji lastni deželi in v svoji lastni hiši.“ 040 MAT 013 058 In tam zaradi njihove nevere ni storil veliko mogočnih del. 040 MAT 014 001 Ob tistem času je Herod, vladar četrtinskega dela province, slišal o Jezusovem slôvesu 040 MAT 014 002 in rekel svojim služabnikom: „To je Janez Krstnik. Obujen je od mrtvih in zato so se v njem naznanila mogočna dela.“ 040 MAT 014 003 Kajti Herod je prijel Janeza in ga zvezal ter ga posadil v ječo zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa. 040 MAT 014 004 Kajti Janez mu je rekel: „Zate ni zakonito, da jo imaš.“ 040 MAT 014 005 Ko pa ga je skušal usmrtiti, se je zbal množice, ker so ga šteli za preroka. 040 MAT 014 006 Toda, ko je bil Herodov rojstni dan, je Herodiadina hči plesala pred njimi in se dopadla Herodu. 040 MAT 014 007 Nakar ji je ta s prisego obljubil dati karkoli bi prosila. 040 MAT 014 008 In ona je, prej poučena od svoje matere, rekla: „Daj mi tukaj, na velikem pladnju, glavo Janeza Krstnika.“ 040 MAT 014 009 In kralju je bilo žal. Kljub temu je zaradi prisege in teh, ki so z njim sedeli pri obedu, velel, da naj ji bo dana. 040 MAT 014 010 In poslal je ter v ječi obglavil Janeza. 040 MAT 014 011 In njegova glava je bila prinešena na velikem pladnju ter dana gospodični in ona jo je odnesla svoji materi. 040 MAT 014 012 In prišli so njegovi učenci in vzeli telo ter ga pokopali in odšli ter povedali Jezusu. 040 MAT 014 013 Ko je Jezus slišal o tem, je od tam z ladjo ločeno odplul v zapuščen kraj. In ko je množica slišala o tem, mu je peš sledila iz mest. 040 MAT 014 014 In Jezus je odšel naprej in zagledal veliko množico in bil prevzet s sočutjem do njih in ozdravil njihove bolne. 040 MAT 014 015 In ko je bil večer, so k njemu prišli njegovi učenci, rekoč: „To je zapuščen kraj in čas je sedaj potekel. Pošlji množico proč, da bodo lahko šli v vasi in si kupili živeža.“ 040 MAT 014 016 Toda Jezus jim je rekel: „Ni jim potrebno oditi proč, vi jim dajte jesti.“ 040 MAT 014 017 In rekli so mu: „Mi imamo tukaj samo pet hlebov in dve ribi.“ 040 MAT 014 018 Rekel je: „Prinesite jih sèm k meni.“ 040 MAT 014 019 In velel je množici, naj séde na travo in vzel je pet hlebov ter dve ribi in zroč k nebu, je blagoslovil in razlomil ter hlebe dal svojim učencem, učenci pa množici. 040 MAT 014 020 In vsi so jedli in bili nasičeni in od odlomkov, ki so ostali, so pobrali dvanajst polnih košar. 040 MAT 014 021 In teh, ki so jedli, je bilo okoli pet tisoč mož, poleg žensk in otrok. 040 MAT 014 022 In Jezus je svoje učence nemudoma primoral naj stopijo na ladjo in da gredo pred njim na drugo stran, sam pa je medtem odpustil množice. 040 MAT 014 023 In ko je odpustil množice, je sam posebej odšel na goro, da moli. In ko je prišel večer, je bil tam sam. 040 MAT 014 024 Toda ladja je bila sedaj na sredi morja, premetavana z valovi, kajti bil je nasproten veter. 040 MAT 014 025 In ob četrti nočni straži je Jezus šel proti njim, hodeč po morju. 040 MAT 014 026 In ko so ga učenci zagledali hoditi po morju, so bili prestrašeni, rekoč: „To je duh.“In od strahu so zakričali. 040 MAT 014 027 Toda Jezus jim je nemudoma spregovoril, rekoč: „Bodite dobre volje, jaz sem, ne bojte se.“ 040 MAT 014 028 In Peter mu je odgovoril ter rekel: „Gospod, če si ti, mi zaukaži po vodi priti k tebi.“ 040 MAT 014 029 In on je rekel: „Pridi.“In ko je Peter prišel dol iz ladje, da pride k Jezusu, je hodil po vodi. 040 MAT 014 030 Toda, ko je videl silovitost vetra, je bil prestrašen. In ko se je pričel utapljati, je zavpil, rekoč: „Gospod, reši me.“ 040 MAT 014 031 In Jezus je takoj iztegnil svojo roko ter ga prijel in mu rekel: „Oh, ti maloveren, zakaj si podvomil?“ 040 MAT 014 032 In ko sta prišla na ladjo, je veter ponehal. 040 MAT 014 033 Potem so prišli oni, ki so bili na ladji in ga oboževali, rekoč: „Resnično, ti si Božji Sin.“ 040 MAT 014 034 In ko so se prepeljali, so prišli v deželo Genezaret. 040 MAT 014 035 In ko so ljudje tega kraja dobili spoznanje o njem, so razposlali v vso to pokrajino naokoli in privedli k njemu vse, ki so bili bolni, 040 MAT 014 036 in rotili so ga, da bi se lahko samo dotaknili obšiva njegove obleke in prav vsi, ki so se ga dotaknili, so postali popolnoma zdravi. 040 MAT 015 001 Tedaj so k Jezusu prišli pisarji in farizeji, ki so bili iz Jeruzalema, rekoč: 040 MAT 015 002 „Zakaj tvoji učenci prestopajo izročila starešin? Kajti kadar jedo kruh, si ne umijejo svojih rok.“ 040 MAT 015 003 Toda odgovoril jim je in rekel: „Zakaj vi prav tako s svojim izročilom prestopate Božjo zapoved? 040 MAT 015 004 Kajti Bog je zapovedal, rekoč: ‚Spoštuj svojega očeta in mater‘in: ‚Kdor preklinja očeta ali mater, naj življenje konča s smrtjo.‘ 040 MAT 015 005 Toda vi pravite: ‚Kdorkoli bo rekel svojemu očetu ali svoji materi: ‚To je dar, s čimerkoli bi ti mogoče imel korist od mene, ‘ 040 MAT 015 006 in ne spoštuje svojega očeta ali svoje matere, bo prost. Tako ste s svojim izročilom naredili Božjo zapoved brez učinka. 040 MAT 015 007 Vi hinavci, Izaija je dobro prerokoval o vas, rekoč: 040 MAT 015 008 ‚Ti ljudje se s svojimi usti bližajo k meni in me spoštujejo s svojimi ustnicami, toda njihovo srce je daleč od mene.‘ 040 MAT 015 009 Toda zaman me obožujejo, učeč nauke človeških zapovedi.“ 040 MAT 015 010 In poklical je množico ter jim rekel: „Poslušajte in razumite: 040 MAT 015 011 ‚Ni to, kar gre v usta, [kar] omadežuje človeka, temveč to, kar prihaja iz ust, to omadežuje človeka.‘“ 040 MAT 015 012 Tedaj so prišli njegovi učenci in mu rekli: „Ali veš, da so bili farizeji, potem ko so slišali to govorjenje, užaljeni?“ 040 MAT 015 013 Toda odgovoril je in rekel: „Vsaka rastlina, katere ni vsadil moj nebeški Oče, bo izkoreninjena. 040 MAT 015 014 Pustite jih pri miru. Slepi voditelji slepih so. Če pa slepi vodi slepega, bosta oba padla v jarek.“ 040 MAT 015 015 Potem je odgovoril Peter in mu rekel: „Pojasni nam to prispodobo.“ 040 MAT 015 016 Jezus pa je rekel: „Ali ste tudi vi še vedno brez razumevanja? 040 MAT 015 017 Ali še vedno ne razumete, da karkoli vstopi pri ustih, gre v trebuh in je vrženo ven, v zunanje stranišče? 040 MAT 015 018 Toda te besede, ki izvirajo iz ust, prihajajo iz srca in te omadežujejo človeka. 040 MAT 015 019 Kajti iz srca izvirajo zle misli, umori, zakonolomstva, prešuštva, tatvine, kriva pričevanja, bogokletja. 040 MAT 015 020 To so stvari, ki omadežujejo človeka, toda jesti z neumitimi rokami človeka ne omadežuje.“ 040 MAT 015 021 Potem je Jezus odšel od tam in odšel v tirske in sidónske kraje. 040 MAT 015 022 In glej, ženska iz Kánaana je prišla iz teh istih krajev ter vpila k njemu, rekoč: „Usmili se me, oh Gospod, ti Davidov Sin. Moja hči je boleče nadlegovana od hudiča.“ 040 MAT 015 023 Vendar ji ni odgovoril niti besede. In prišli so njegovi učenci ter ga rotili, rekoč: „Pošlji jo proč, ker vpije za nami.“ 040 MAT 015 024 Toda odgovoril je in rekel: „Nisem poslan [k nikomur], razen k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.“ 040 MAT 015 025 Potem je prišla in ga oboževala, rekoč: „Gospod, pomagaj mi.“ 040 MAT 015 026 Toda odgovoril je in rekel: „Ni primerno vzeti kruh otrokom in ga vreči psom.“ 040 MAT 015 027 Ona pa je rekla: „Res je, Gospod, vendar psi jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.“ 040 MAT 015 028 Tedaj je Jezus odgovoril in ji rekel: „Oh žena, velika je tvoja vera, zgodi naj se ti kakor hočeš.“In njena hči je bila ozdravljena od točno tiste ure. 040 MAT 015 029 In Jezus je odšel od tam ter prišel v bližino Galilejskega morja in odšel na goro ter se tam usedel. 040 MAT 015 030 In k njemu so prišle velike množice, ki so imele s seboj tiste, ki so bili hromi, slepi, nemi, pohabljeni ter mnoge druge in polagali so jih k Jezusovim stopalom in jih je ozdravil, 040 MAT 015 031 do take mere, da se je množica čudila, ko so videli nemega spregovoriti, pohabljenega biti zdravega, hromega hoditi in slepega videti. In slavili so Izraelovega Boga. 040 MAT 015 032 Potem je Jezus svoje učence poklical k sebi in rekel: „Sočutje imam do množice, ker že tri dni vztrajajo z menoj in nimajo nič za jesti; in ne bom jih poslal proč tešče, da na poti ne oslabijo.“ 040 MAT 015 033 In njegovi učenci so mu rekli: „Od kod naj imamo v divjini tako veliko kruha, za nasičenje tako velike množice?“ 040 MAT 015 034 In Jezus jim reče: „Koliko hlebov imate?“Rekli so: „Sedem in nekaj majhnih rib.“ 040 MAT 015 035 In velel je množici, naj séde na tla. 040 MAT 015 036 In vzel je sedem hlebov in ribe ter se zahvalil in jih razlomil ter dal svojim učencem, učenci pa množici. 040 MAT 015 037 In vsi so jedli ter bili nasičeni in pobrali so od ostankov obeda, kar je ostalo, sedem polnih košar. 040 MAT 015 038 In teh, ki so jedli, je bilo štiri tisoč mož, poleg žensk in otrok. 040 MAT 015 039 In odpustil je množico ter stopil na ladjo in prišel v magadánske kraje. 040 MAT 016 001 Tudi farizeji so prišli skupaj s saduceji in ga skušali ter zahtevali, da bi jim pokazal znamenje z neba. 040 MAT 016 002 Odgovoril je in jim rekel: „Ko je večer, pravite: ‚Lepo vreme bo, kajti nebo je rdeče.‘ 040 MAT 016 003 Zjutraj pa: ‚Danes bo grdo vreme, kajti nebo je rdeče in mračno.‘Oh, vi hinavci, lahko razpoznavate obličje neba, toda ne morete razpoznati znamenj časov? 040 MAT 016 004 Zlobni in zakonolomni rod povprašuje za znamenjem, pa mu ne bo dano nobeno znamenje, razen znamenja preroka Jona.“In zapustil jih je ter odšel. 040 MAT 016 005 Ko so njegovi učenci prišli na drugo stran, so pozabili vzeti kruh. 040 MAT 016 006 Potem jim je Jezus rekel: „Pazite in varujte se kvasa farizejev in saducejev.“ 040 MAT 016 007 In med seboj so razpravljali, rekoč: „ To je zato, ker nismo vzeli kruha.“ 040 MAT 016 008 Ko je Jezus to zaznal, jim je rekel: „Oh, vi maloverni, zakaj med seboj razmišljate, ker niste prinesli nobenega kruha? 040 MAT 016 009 Ali še vedno ne razumete niti se ne spominjate petih hlebov pet tisočim in koliko košar ste pobrali? 040 MAT 016 010 Niti sedmih hlebov štiri tisočim in koliko košar ste pobrali? 040 MAT 016 011 Kako to, da ne razumete, da vam tega nisem govoril v zvezi s kruhom, [temveč] da bi se varovali kvasa farizejev in saducejev?“ 040 MAT 016 012 Potem so razumeli, da jim je zaukazal naj se ne varujejo kruhovega kvasa, temveč nauka farizejev in saducejev. 040 MAT 016 013 Ko je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, je vprašal svoje učence, rekoč: „Kdo ljudje pravijo, da jaz, Sin človekov, sem?“ 040 MAT 016 014 Rekli so: „Nekateri pravijo, da si Janez Krstnik, nekateri Elija in drugi Jeremija ali eden izmed prerokov.“ 040 MAT 016 015 Reče jim: „Toda kdo vi pravite, da sem jaz?“ 040 MAT 016 016 In Simon Peter je odgovoril ter rekel: „Ti si Kristus, Sin živega Boga.“ 040 MAT 016 017 In Jezus je odgovoril ter mu rekel: „Blagoslovljen si, Simon, Jonov sin, kajti meso in kri ti tega nista razodela, temveč moj Oče, ki je v nebesih. 040 MAT 016 018 In jaz ti prav tako pravim: ‚Da si ti Peter in na tej skali bom zgradil svojo cerkev in velika vrata pekla ne bodo prevladala proti njej. 040 MAT 016 019 In dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in karkoli boš zvezal na zemlji, bo zvezano v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.‘“ 040 MAT 016 020 Tedaj je svojim učencem naročil, da naj nobenemu človeku ne povedo, da je bil on Jezus, Kristus. 040 MAT 016 021 Od tedaj naprej je Jezus svojim učencem pričel kazati, da mora oditi v Jeruzalem in od starešin in visokih duhovnikov in pisarjev pretrpeti mnoge stvari in biti umorjen in tretji dan obujen. 040 MAT 016 022 Potem ga je Peter prijel in ga pričel oštevati, rekoč: „To naj bo daleč od tebe, Gospod. To naj se ti ne zgodi.“ 040 MAT 016 023 Toda on se je obrnil in Petru rekel: „Spravi se za menoj, Satan. V spotiko si mi, kajti ne posvečaš se stvarem, ki so od Boga, temveč tem, ki so od ljudi.“ 040 MAT 016 024 Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: „Če hoče katerikoli človek slediti meni, naj se odpove samemu sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. 040 MAT 016 025 Kajti kdorkoli hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil, kdorkoli pa bo izgubil svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. 040 MAT 016 026 Kajti kaj človeku koristi, če si bo pridobil ves svet, izgubil pa svojo lastno dušo? Ali kaj bo človek dal v zameno za svojo dušo? 040 MAT 016 027 Kajti Sin človekov bo prišel v slavi svojega Očeta s svojimi angeli in tedaj bo vsakega človeka nagradil glede na njegova dela. 040 MAT 016 028 Resnično, povem vam: ‚Tam bo nekaj tukaj navzočih, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne vidijo Sina človekovega prihajati v svojem kraljestvu.‘“ 040 MAT 017 001 In po šestih dneh Jezus vzame Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza ter jih posebej privede na visoko goro 040 MAT 017 002 in pred njimi je bil preobražen; in njegov obraz je sijal kakor sonce in njegovo oblačilo je bilo belo kakor svetloba. 040 MAT 017 003 In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim. 040 MAT 017 004 Potem je Peter odgovoril in Jezusu rekel: „Gospod, dobro je za nas, da smo tukaj. Če želiš, naredimo tukaj tri šotore; enega zate, enega za Mojzesa in enega za Elija.“ 040 MAT 017 005 Medtem ko je še govoril, glej, jih je obsenčil svetel oblak, in glej, glas iz oblaka, ki je rekel: „Ta je moj ljubljeni Sin, s katerim sem zelo zadovoljen; njega poslušajte.“ 040 MAT 017 006 Ko so učenci to slišali, so padli na svoj obraz in bili boleče prestrašeni. 040 MAT 017 007 Prišel je Jezus in se jih dotaknil ter rekel: „Vstanite in ne bojte se.“ 040 MAT 017 008 In ko so povzdignili svoje oči, niso videli nobenega človeka, razen samo Jezusa. 040 MAT 017 009 In ko so prišli dol z gore, jim je Jezus naročil, rekoč: „Tega videnja ne povejte nikomur, dokler ne bo Sin človekov vstal od mrtvih.“ 040 MAT 017 010 In njegovi učenci so ga vprašali, rekoč: „Zakaj potem pisarji pravijo, da mora prej priti Elija?“ 040 MAT 017 011 Jezus jim je odgovoril in rekel: „Elija bo resnično prišel prej in obnovil vse stvari. 040 MAT 017 012 Toda povem vam: ‚Da je Elija že prišel, pa ga niso spoznali, temveč so mu storili, karkoli so želeli.‘Tako bo tudi Sin človekov trpel od njih.“ 040 MAT 017 013 Tedaj so učenci razumeli, da jim je govoril o Janezu Krstniku. 040 MAT 017 014 In ko so prišli k množici, je prišel k njemu nek človek, ki je pokleknil navzdol k njemu ter rekel: 040 MAT 017 015 „Gospod, usmili se mojega sina, kajti blazen je in boleče nadlegovan, kajti pogosto pada v ogenj in često v vodo. 040 MAT 017 016 In pripeljal sem ga k tvojim učencem, pa ga niso mogli ozdraviti.“ 040 MAT 017 017 Potem je Jezus odgovoril in rekel: „Oh neveren in sprevržen rod, kako dolgo bom še z vami? Doklej vas bom še prenašal? Privedite mi ga sèm.“ 040 MAT 017 018 In Jezus je oštel hudiča in ta je odšel iz njega; in otrok je bil ozdravljen od točno tiste ure. 040 MAT 017 019 Tedaj so prišli učenci ločeno k Jezusu in rekli: „Zakaj ga mi nismo mogli izgnati iz njega?“ 040 MAT 017 020 Jezus pa jim je rekel: „Zaradi vaše nevere, kajti resnično, povem vam: ‚Če imate vero kakor zrno gorčičnega semena, boste tej gori rekli: ‚Odstrani se od tukaj na tamkajšnji kraj; ‘‘in bo premeščena in nič vam ne bo nemogoče. 040 MAT 017 021 Vendar ta vrsta ne gre ven, razen z molitvijo in postom.“ 040 MAT 017 022 In medtem, ko so prebivali v Galileji, jim je Jezus rekel: „Sin človekov bo izdan v roke ljudem 040 MAT 017 023 in ubili ga bodo in tretji dan bo znova obujen.“In bili so silno žalostni. 040 MAT 017 024 Ko pa so prišli v Kafarnáum, so ti, ki so prejeli davčni denar, prišli k Petru in rekli: „Ali vaš učitelj ne plačuje davka?“ 040 MAT 017 025 Rekel je: „Da.“Ko pa je prišel v hišo, ga je Jezus prehitel, rekoč: „Kaj misliš Simon? Od koga zemeljski kralji jemljejo carino ali davek? Od svojih lastnih otrok ali od tujcev?“ 040 MAT 017 026 Peter mu reče: „Od tujcev.“Jezus mu reče: „Potem so otroci prosti. 040 MAT 017 027 Vendar pa, da jih ne bi pohujšala, pojdi k morju, vrzi trnek in dvigni ribo, ki prva pride gor. In ko ji boš odprl usta, boš našel kos denarja. Vzemi ga ter jim ga daj zame in zase.“ 040 MAT 018 001 Ob istem času so prišli k Jezusu učenci, rekoč: „Kdo je največji v nebeškem kraljestvu?“ 040 MAT 018 002 In Jezus je k sebi poklical majhnega otroka in ga postavil v sredo mednje 040 MAT 018 003 ter rekel: „Resnično, povem vam: ‚Razen, če se ne spreobrnete in ne postanete kakor majhni otroci, ne boste vstopili v nebeško kraljestvo.‘ 040 MAT 018 004 Kdorkoli bo torej samega sebe ponižal kakor ta majhen otrok, ta je največji v nebeškem kraljestvu. 040 MAT 018 005 In kdorkoli bo sprejel enega takšnega majhnega otroka v mojem imenu, sprejema mene. 040 MAT 018 006 Toda kdorkoli bo pohujšal enega od teh malčkov, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi bil mlinski kamen obešen okoli njegovega vratu in da bi bil potopljen v globino morja. 040 MAT 018 007 Gorje svetu zaradi prestopkov! Kajti nujno se mora zgoditi, da prestopki pridejo, toda gorje tistemu človeku, po katerem prestopki prihajajo! 040 MAT 018 008 Zatorej če te tvoja roka ali tvoje stopalo pohujšuje, ju odsekaj proč in ju vrzi od sebe. Bolje je zate, da v življenje vstopiš šepav ali pohabljen, raje kakor imeti dve roki ali dve stopali in biti vržen v večni ogenj. 040 MAT 018 009 In če te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni in ga vrzi od sebe. Bolje je zate, da vstopiš v življenje z enim očesom, raje kakor imeti dve očesi in biti vržen v peklenski ogenj. 040 MAT 018 010 Pazite, da ne prezirate niti enega od teh malčkov, kajti povem vam: ‚Da njihovi angeli v nebesih vedno zrejo obraz mojega Očeta, ki je v nebesih.‘ 040 MAT 018 011 Kajti Sin človekov je prišel rešit to, kar je bilo izgubljeno. 040 MAT 018 012 Kaj mislite? Če ima človek sto ovac in bi ena od njih zašla ali ne bo pustil devetindevetdesetih in šel v gore in iskal tisto, ki je zašla? 040 MAT 018 013 In če se zgodi, da jo najde, resnično, povem vam, se bolj veseli te ovce, kakor devetindevetdesetih, ki niso zašle. 040 MAT 018 014 Točno tako ni volja vašega Očeta, ki je v nebesih, da bi propadel eden izmed teh malčkov. 040 MAT 018 015 Poleg tega, če se bo tvoj brat prekršil zoper tebe, pojdi in mu na samem povej njegovo krivdo med teboj in njim. Če te bo poslušal, si pridobil svojega brata. 040 MAT 018 016 Toda če te ne bo poslušal, potem vzemi s seboj dodatno še enega ali dva, da je vsaka beseda lahko potrjena po ustih dveh ali treh prič. 040 MAT 018 017 Če pa jih bo zanemarjal poslušati, povej to cerkvi. Toda če zanemarja poslušati cerkev, naj ti bo kakor pogan in davkar. 040 MAT 018 018 Resnično, povem vam: ‚Karkoli boste zvezali na zemlji, bo zvezano v nebesih, in karkoli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.‘ 040 MAT 018 019 Ponovno vam pravim: ‚Da če se bosta dva izmed vas na zemlji strinjala glede katerekoli stvari, za katero bosta prosila, bo to storjeno zanju od mojega Očeta, ki je v nebesih.‘ 040 MAT 018 020 Kajti kjer sta dva ali trije zbrani skupaj v mojem imenu, tam sem jaz v sredi med njimi.“ 040 MAT 018 021 Tedaj je prišel k njemu Peter in rekel: „Gospod, kako pogosto lahko moj brat greši zoper mene in mu jaz odpustim? Do sedemkrat?“ 040 MAT 018 022 Jezus mu reče: „Ne pravim ti: ‚Do sedemkrat, ‘temveč: ‚do sedemdesetkrat sedemkrat.‘ 040 MAT 018 023 Zato je nebeško kraljestvo podobno nekemu kralju, ki je hotel narediti obračun s svojimi služabniki. 040 MAT 018 024 In ko je pričel z obračunom, so k njemu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. 040 MAT 018 025 Toda ker ni mogel toliko odplačati, mu je njegov gospodar ukazal, naj bo prodan on in njegova žena in otroci ter vse, kar je imel in se pripravi plačilo. 040 MAT 018 026 Služabnik je torej padel dol in ga oboževal, rekoč: ‚Gospod, imej potrpljenje z menoj in vse ti bom plačal.‘ 040 MAT 018 027 Potem je bil gospodar tega služabnika prevzet s sočutjem in ga izpustil ter mu odpustil dolg. 040 MAT 018 028 Toda ta isti služabnik je odšel ven in našel enega izmed svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarjev in nanj položil roki ter [ga] prijel za vrat, rekoč: ‚Plačaj mi to, kar dolguješ.‘ 040 MAT 018 029 In njegov soslužabnik je padel dol ob njegovih stopalih in ga rotil, rekoč: ‚Imej potrpljenje z menoj in vse ti bom plačal.‘ 040 MAT 018 030 Ta pa ni hotel, temveč je šel in ga vrgel v ječo, dokler ne bi odplačal dolga. 040 MAT 018 031 Ko so torej njegovi soslužabniki videli, kaj se je zgodilo, so bili zelo žalostni in so prišli ter svojemu gospodarju povedali vse, kar se je zgodilo. 040 MAT 018 032 Tedaj mu je njegov gospodar, potem ko ga je poklical, rekel: ‚Oh ti zlobni služabnik, ker si me prosil, sem ti ves ta dolg odpustil; 040 MAT 018 033 ali naj ne bi tudi ti prav tako imel sočutje do svojega soslužabnika, prav tako kakor sem jaz imel usmiljenje do tebe?‘ 040 MAT 018 034 In njegov gospodar je bil ogorčen in ga izročil mučiteljem, dokler ne bi odplačal vsega tega, kar mu je bil dolžan. 040 MAT 018 035 Prav tako bo moj nebeški Oče storil tudi vam, če iz svojih src ne odpustite vsak svojemu bratu njihove prekrške.“ 040 MAT 019 001 In pripetilo se je, ko je Jezus zaključil te govore, da je odšel iz Galileje in prišel v judejske kraje onstran Jordana; 040 MAT 019 002 in sledile so mu velike množice in jih je tam ozdravil. 040 MAT 019 003 Prav tako so k njemu prišli farizeji, ki so ga skušali in mu rekli: „Ali je za moža zakonito, da zaradi kateregakoli vzroka odslovi svojo ženo?“ 040 MAT 019 004 In odgovoril je ter jim rekel: „Mar niste brali, da je tisti, ki ju je ustvaril na začetku, ustvaril moškega in žensko 040 MAT 019 005 ter rekel: ‚Zaradi tega razloga bo mož zapustil očeta in mater in se bo trdno pridružil k svoji ženi, in oba skupaj bosta eno meso?‘ 040 MAT 019 006 Zatorej nista več dva, temveč eno meso. Kar je torej Bog združil skupaj, naj človek ne daje narazen.“ 040 MAT 019 007 Rekli so mu: „Zakaj je potem Mojzes zapovedal dati pismo o ločitvi in jo odsloviti?“ 040 MAT 019 008 Reče jim: „Mojzes vam je zaradi trdote vaših src dovolil odsloviti vaše žene, toda od začetka to ni bilo tako. 040 MAT 019 009 In pravim vam: ‚Kdorkoli bo odslovil svojo ženo, razen če je to zaradi prešuštva in poročil drugo, grešno počenja zakonolomstvo; in kdorkoli poroči tisto, ki je odslovljena, zagreši zakonolomstvo.‘“ 040 MAT 019 010 Njegovi učenci so mu rekli: „Če je zadeva moža z njegovo ženo takšna, se ni dobro poročiti.“ 040 MAT 019 011 Toda rekel jim je: „Vsi ljudje ne morejo sprejeti tega govorjenja, razen teh, katerim je to dano. 040 MAT 019 012 Kajti nekaj evnuhov je, ki so bili takšni rojeni iz maternice njihove matere, in nekaj evnuhov je, ki so jih ljudje naredili za evnuhe, in so evnuhi, kateri so sami sebe naredili evnuhe zavoljo nebeškega kraljestva. Kdor je zmožen to sprejeti, naj to sprejme.“ 040 MAT 019 013 Tedaj so k njemu privedli majhne otroke, da bi nanje položil svoji roki in molil, učenci pa so jih ošteli. 040 MAT 019 014 Toda Jezus je rekel: „Dovolite majhnim otrokom in ne prepovejte jim priti k meni, kajti takšnih je nebeško kraljestvo.“ 040 MAT 019 015 In nanje je položil svoji roki in odšel od tam. 040 MAT 019 016 In glej, nekdo je prišel ter mu rekel: „Dobri Učitelj, katero dobro stvar naj storim, da bom lahko imel večno življenje?“ 040 MAT 019 017 Rekel mu je: „Zakaj me imenuješ dober? Nihče ni dober razen enega, to je Boga; toda, če želiš vstopiti v življenje, se drži zapovedi.“ 040 MAT 019 018 Reče mu: „Katerih?“Jezus je odgovoril: „Ne stôri umora. Ne zagreši zakonolomstva. Ne kradi. Ne pričaj po krivem. 040 MAT 019 019 Spoštuj svojega očeta in svojo mater. In ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.“ 040 MAT 019 020 Mladenič mu reče: „Vseh teh stvari sem se držal od svoje mladosti dalje. Kaj mi še manjka?“ 040 MAT 019 021 Jezus mu je rekel: „Če želiš biti popoln, pojdi in prodaj, kar imaš, ter daj revnim in imel boš zaklad v nebesih, in pridi ter mi sledi.“ 040 MAT 019 022 Toda, ko je mladenič slišal to govorjenje, je žalosten odšel proč, kajti imel je veliko posesti. 040 MAT 019 023 Potem je Jezus rekel svojim učencem: „Resnično, povem vam: ‚Da bo bogataš komajda vstopil v nebeško kraljestvo.‘ 040 MAT 019 024 In ponovno vam pravim: ‚Lažje je za kamelo iti skozi šivankino oko, kakor za bogataša vstopiti v Božje kraljestvo.‘“ 040 MAT 019 025 Ko so njegovi učenci to slišali, so bili silno osupli, rekoč: „Kdo je potem lahko rešen?“ 040 MAT 019 026 Toda Jezus jih je pogledal in jim rekel: „Pri ljudeh je to nemogoče, toda z Bogom so vse stvari mogoče.“ 040 MAT 019 027 Tedaj je Peter odgovoril in mu rekel: „Glej, vse smo zapustili in ti sledili. Kaj bomo torej prejeli?“ 040 MAT 019 028 Jezus jim je rekel: „Resnično, povem vam: ‚Da boste vi, ki ste mi sledili, v obnovi, ko se bo Sin človekov usedel na prestol svoje slave, tudi vi sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajst Izraelovih rodov.‘ 040 MAT 019 029 In vsak, kdor je zaradi mojega imena zapustil hiše ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo ali otroke ali zemljišča, bo prejel stokratno in bo podedoval večno življenje. 040 MAT 019 030 Toda mnogi, ki so prvi, bodo zadnji; in zadnji bodo prvi.“ 040 MAT 020 001 „Kajti nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je hišni gospodar in je zgodaj zjutraj odšel ven, da najame delavce v svoj vinograd. 040 MAT 020 002 In ko se je z delavci dogovoril za en kovanec na dan, jih je poslal v svoj vinograd. 040 MAT 020 003 In odšel je ven okoli tretje ure in videl druge stati brez dela na trgu 040 MAT 020 004 in jim rekel: ‚Pojdite tudi vi v vinograd in karkoli je prav, vam bom dal.‘In odšli so svojo pot. 040 MAT 020 005 Ponovno je odšel ven okoli šeste ure in devete ure in storil prav tako. 040 MAT 020 006 In okoli enajste ure je odšel ven in našel druge stati brez dela in jim reče: ‚Zakaj stojite tukaj ves dan brez dela?‘ 040 MAT 020 007 Rekli so mu: ‚Ker nas nihče ni najel.‘Reče jim: ‚Pojdite tudi vi v vinograd; in karkoli je prav, to boste prejeli.‘ 040 MAT 020 008 Ko je torej prišel večer, gospodar vinograda reče svojemu oskrbniku: ‚Pokliči delavce in jim daj njihovo plačilo ter začni od zadnjih do prvih.‘ 040 MAT 020 009 In ko so prišli tisti, ki so bili najeti okoli enajste ure, so prejeli vsak [po] en kovanec. 040 MAT 020 010 Toda, ko so prišli prvi, so domnevali, da bi morali prejeti več; pa so prav tako prejeli vsak [po] en kovanec. 040 MAT 020 011 In ko so to prejeli, so godrnjali zoper hišnega očeta, 040 MAT 020 012 rekoč: ‚Ti zadnji so delali samo eno uro in si jih naredil enake nam, ki smo prenašali breme in vročino dneva.‘ 040 MAT 020 013 Toda enemu izmed njih je odgovoril in rekel: ‚Prijatelj, ne delam ti nobene krivice; ali se nisi z menoj dogovoril za en kovanec?‘ 040 MAT 020 014 Vzemi to, kar je tvoje in pojdi svojo pot. Temu zadnjemu bom dal enako kakor tebi. 040 MAT 020 015 Ali mi ni dovoljeno, da s svojo lastnino storim kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?‘ 040 MAT 020 016 Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji, kajti veliko je poklicanih, toda malo izbranih.“ 040 MAT 020 017 In ko je šel gor v Jeruzalem, je Jezus na poti vzel dvanajst učencev na stran in jim rekel: 040 MAT 020 018 „Glejte, mi gremo gor v Jeruzalem in Sin človekov bo izdan visokim duhovnikom in pisarjem in obsodili ga bodo na smrt 040 MAT 020 019 in izročili ga bodo poganom, v zasmeh in bičanje in da ga križajo in tretji dan bo ponovno vstal.“ 040 MAT 020 020 Tedaj je prišla k njemu mati Zebedejevih otrok s svojima sinovoma, ga oboževala in od njega želela neko stvar. 040 MAT 020 021 In rekel ji je: „Kaj želiš?“Ona mu reče: „Zagotovi, da bosta lahko ta dva moja sinova, v tvojem kraljestvu, sedela eden na tvoji desni roki, drugi pa na levi.“ 040 MAT 020 022 Toda Jezus je odgovoril in rekel: „Ne veste kaj prosite. Ali zmoreta piti iz čaše, iz katere bom jaz pil in biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?“Rekla sta mu: „Midva zmoreva.“ 040 MAT 020 023 In jima reče: „Zares bosta pila iz moje čaše in krščena bosta s krstom, s katerim sem jaz krščen. Toda sedeti na moji desni roki in na moji levi, ni moje da dam, toda dano bo tem, za katere je pripravljeno od mojega Očeta.“ 040 MAT 020 024 Ko so deseteri to slišali, so bili prevzeti z ogorčenjem zoper ta dva brata. 040 MAT 020 025 Toda Jezus jih je poklical k sebi in rekel: „Vi veste, da princi poganov izvajajo gospostvo nad njimi in oni, ki so veliki, izvajajo oblast nad njimi. 040 MAT 020 026 Toda med vami naj ne bo tako, temveč kdorkoli hoče biti med vami velik, naj bo vaš sluga, 040 MAT 020 027 in kdorkoli hoče biti med vami vodja, naj bo vaš služabnik; 040 MAT 020 028 prav tako tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu služili, temveč da služi in da svoje življenje dá v odkupnino za mnoge.“ 040 MAT 020 029 In ko so odšli iz Jerihe, mu je sledila velika množica. 040 MAT 020 030 In glej, dva slepa človeka sta sedela ob poti. Ko sta zaslišala, da je šel mimo Jezus, sta zakričala, rekoč: „Usmili se naju, oh Gospod, ti Davidov Sin.“ 040 MAT 020 031 Množica pa ju je oštela, ker bi morala molčati. Toda onadva sta še bolj vpila, rekoč: „Usmili se naju, oh Gospod, ti Davidov Sin.“ 040 MAT 020 032 In Jezus se je ustavil in ju poklical ter rekel: „Kaj želita, da vama storim?“ 040 MAT 020 033 Rekla sta mu: „Gospod, da bi se najine oči lahko odprle.“ 040 MAT 020 034 Jezus je imel torej do njiju sočutje in se dotaknil njunih oči. In njune oči so takoj prejele vid in sta mu sledila. 040 MAT 021 001 In ko so se bližali Jeruzalemu in so prišli do Bétfage pri Oljski gori, je Jezus torej poslal dva učenca, 040 MAT 021 002 rekoč jima: „Pojdita v vas tam pred vama in nemudoma bosta našla privezano oslico in žrebe z njo. Odvežita ju in ju privedita k meni. 040 MAT 021 003 In če vama bo katerikoli človek karkoli rekel, mu bosta rekla: ‚Gospod ju potrebuje; ‘in nemudoma ju bo poslal.“ 040 MAT 021 004 Vse to je bilo storjeno, da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, rekoč: 040 MAT 021 005 „Povejte sionski hčeri: ‚Glej, tvoj Kralj prihaja k tebi, krotak in sedeč na oslici in žrebetu, osličjem žrebičku.‘“ 040 MAT 021 006 In učenca sta odšla ter storila, kakor jima je Jezus naročil 040 MAT 021 007 in pripeljala sta oslico ter žrebico in nanju položila svoja oblačila in posadili so ga nanjo. 040 MAT 021 008 Zelo velika množica je svoje obleke razgrnila na pot; drugi pa so odsekali veje iz dreves in jih nastlali po poti. 040 MAT 021 009 In množice, ki so šle spredaj in te, ki so sledile, so vzklikale, rekoč: „Hozana Davidovemu Sinu: ‚Blagoslovljen je kdor prihaja v Gospodovem imenu. Hozana na višavah.‘“ 040 MAT 021 010 In ko je prišel v Jeruzalem, je bilo vse mesto razdraženo, govoreč: „Kdo je to?“ 040 MAT 021 011 Množica je rekla: „To je Jezus, prerok iz Nazareta v Galileji.“ 040 MAT 021 012 In Jezus je odšel v Božji tempelj in izgnal vse tiste, ki so v templju prodajali in kupovali in prevrnil mize menjalcem denarja in stole tem, ki so prodajali golobice 040 MAT 021 013 ter jim rekel: „Pisano je: ‚Moja hiša naj se imenuje hiša molitve, ‘toda vi ste jo naredili za brlog razbojnikov.“ 040 MAT 021 014 V templju so prišli k njemu slepi in hromi in jih je ozdravil. 040 MAT 021 015 Ko so visoki duhovniki in pisarji videli čudovita dela, katera je storil in otroke, ki so v templju vzklikali ter govorili: „Hozana Davidovemu Sinu, “so bili hudo nezadovoljni 040 MAT 021 016 in so mu rekli: „Slišiš kaj ti govorijo?“Jezus pa jim reče: „Seveda. Mar niste nikoli brali: ‚Iz ust otročičev in dojenčkov si izpopolnil hvalo?‘“ 040 MAT 021 017 In zapustil jih je ter odšel iz mesta v Betanijo in tam prenočil. 040 MAT 021 018 Torej zjutraj, ko se je vrnil v mesto, je postal lačen. 040 MAT 021 019 In ko je na poti zagledal figovo drevo, je prišel k njemu, pa na njem ni našel nič, razen listja samega in mu rekel: „Naj odslej na tebi nikoli več ne zraste noben sad.“In figovo drevo je takoj ovenelo. 040 MAT 021 020 Ko so učenci to videli, so se čudili, rekoč: „Kako hitro je figovo drevo ovenelo!“ 040 MAT 021 021 Jezus jim je odgovoril in rekel: „Resnično, povem vam: ‚Če imate vero in ne dvomite, ne boste delali samo to, kar je bilo storjeno figovemu drevesu, temveč tudi, če boste rekli tej gori: ‚Bodi odstranjena in vržena v morje, ‘se bo to zgodilo.‘ 040 MAT 021 022 In vse stvari, katerekoli boste verujoč prosili v molitvi, boste prejeli.“ 040 MAT 021 023 In ko je prišel v tempelj, so k njemu, medtem ko je učil, prišli visoki duhovniki in starešine izmed ljudi ter rekli: „S kakšno oblastjo delaš te stvari? In kdo ti je dal to oblast?“ 040 MAT 021 024 Jezus je odgovoril in jim rekel: „Tudi jaz vas bom vprašal eno stvar in če mi jo poveste, vam bom tudi jaz povedal s kakšno oblastjo delam te stvari. 040 MAT 021 025 Janezov krst, od kod je bil? Iz nebes ali od ljudi?“In med seboj so razpravljali, rekoč: „Če bomo rekli: ‚Iz nebes; ‘nam bo rekel: ‚Zakaj mu potem niste verjeli?‘ 040 MAT 021 026 Toda če bomo rekli: ‚Od ljudi, ‘se bojimo množice, kajti Janeza so vsi imeli za preroka.“ 040 MAT 021 027 In odgovorili so Jezusu ter rekli: „Ne moremo povedati.“In rekel jim je: „Tudi jaz vam ne povem s kakšno oblastjo delam te stvari. 040 MAT 021 028 Toda kaj vi mislite? [Nek] človek je imel dva sinova. In prišel je k prvemu ter rekel: ‚Sin, pojdi danes delat v moj vinograd.‘ 040 MAT 021 029 Ta je odgovoril in rekel: ‚Nočem, ‘toda kasneje se je pokesal in odšel. 040 MAT 021 030 In prišel je k drugemu ter rekel enako. Ta je odgovoril in rekel: ‚ Grem, gospod, ‘pa ni odšel. 040 MAT 021 031 Kateri izmed njiju dveh je izvršil voljo svojega očeta?“Povedo mu: „Prvi.“Jezus jim reče: „Resnično, povem vam: ‚Da pojdejo davkarji in vlačuge pred vami v Božje kraljestvo. 040 MAT 021 032 Kajti Janez je prišel k vam po poti pravičnosti, pa mu niste verjeli, toda davkarji in vlačuge so mu verjeli. Vi pa, ko ste to videli, se potem niste pokesali, da bi mu lahko verjeli.‘ 040 MAT 021 033 Poslušajte še eno prispodobo: ‚Bil je nek hišni gospodar, ki je zasadil vinograd in ga ogradil naokoli in v njem izkopal vinsko stiskalnico in zgradil stolp in ga prepustil poljedelcem ter odšel v daljno deželo. 040 MAT 021 034 In ko se je približal čas sadu, je k poljedelcem poslal svoje služabnike, da bi lahko prejeli njegove sadove. 040 MAT 021 035 Poljedelci pa so njegove služabnike prijeli in enega pretepli in drugega ubili in še enega kamnali. 040 MAT 021 036 Ponovno pošlje druge služabnike, več kakor prvič, pa so jim storili enako. 040 MAT 021 037 Toda zadnjega od vseh je poslal k njim svojega sina, rekoč: ‚Mojega sina bodo spoštovali.‘ 040 MAT 021 038 Toda, ko so poljedelci zagledali sina, so si med seboj rekli: ‚Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine.‘ 040 MAT 021 039 In zgrabili so ga in ga vrgli iz vinograda in ga usmrtili. 040 MAT 021 040 Kadar torej pride gospodar vinograda, kaj bo storil tem poljedelcem?‘“ 040 MAT 021 041 Rekli so mu: „Te zlobneže bo bedno uničil, svoj vinograd pa bo prepustil drugim poljedelcem, ki mu bodo povrnili sadove ob svojih pravih obdobjih.“ 040 MAT 021 042 Jezus jim reče: „Mar niste nikoli brali v pismih: ‚Kamen, ki so ga graditelji zavrgli, ta isti je postal glava vogalu. To je Gospodovo delo in to je čudovito v naših očeh?‘ 040 MAT 021 043 Zatorej vam pravim: ‚Božje kraljestvo vam bo vzeto in dano narodu, ki prinaša njegove sadove. 040 MAT 021 044 In kdorkoli bo padel na ta kamen, bo razbit. Toda na kogarkoli bo ta padel, tega bo zmlel v prah.‘“ 040 MAT 021 045 In ko so visoki duhovniki in farizeji slišali njegove prispodobe, so zaznali, da je govoril o njih. 040 MAT 021 046 Toda, ko so si prizadevali položiti roke nanj, so se zbali množice, ker so ga imeli za preroka. 040 MAT 022 001 Jezus pa je odgovoril in jim ponovno govoril v prispodobah ter rekel: 040 MAT 022 002 „Nebeško kraljestvo je podobno nekemu kralju, ki je pripravil svatbo svojemu sinu 040 MAT 022 003 in poslal je svoje služabnike, da pokličejo na poroko te, ki so bili povabljeni, pa oni niso hoteli priti. 040 MAT 022 004 Ponovno pošlje druge služabnike, rekoč: ‚Povejte tem, ki so povabljeni: ‚Glejte, pripravil sem svojo večerjo. Moji voli in moji pitanci so zaklani in vse stvari so pripravljene; pridite na svatbo.‘‘ 040 MAT 022 005 Toda to so jemali nalahko in odšli [po] svojih poteh, eden k svoji kmetiji, drugi k svojemu trgovanju, 040 MAT 022 006 preostali pa so prijeli njegove služabnike in [z njimi] hudobno ravnali ter jih usmrtili. 040 MAT 022 007 Toda, ko je kralj slišal o tem, je bil ogorčen. In poslal je svoje vojske in uničil te morilce ter požgal njihovo mesto. 040 MAT 022 008 Potem reče svojim služabnikom: ‚Poroka je pripravljena, toda tisti, ki so bili povabljeni, niso bili vredni.‘ 040 MAT 022 009 Pojdite torej na glavne ceste in toliko, kolikor jih najdete, jih povabite na svatbo. 040 MAT 022 010 Tako so ti služabniki odšli ven na glavne ceste in zbrali skupaj vse, tako veliko kot so jih našli, tako hudobne kakor dobre, in poroka je bila napolnjena z gosti. 040 MAT 022 011 In ko je kralj vstopil, da vidi goste, je zagledal tam človeka, ki ni imel nadete poročne obleke 040 MAT 022 012 in mu reče: ‚Prijatelj, kako si prišel sèm brez da bi imel poročno obleko?‘Ta pa je bil brez besed. 040 MAT 022 013 Tedaj je kralj rekel služabnikom: ‚Zvežite mu roko in stopalo ter ga odvedite proč in ga vrzite v zunanjo temo. Tam bo jokanje in škripanje z zobmi.‘ 040 MAT 022 014 Kajti mnogo je poklicanih, toda malo je izbranih.“ 040 MAT 022 015 Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi ga lahko ujeli v njegovem govorjenju. 040 MAT 022 016 In k njemu so poslali svoje učence s herodovci, rekoč: „‘Učitelj, vemo, da si pošten in v resnici učiš Božjo pot, tudi se ne oziraš na nobenega človeka, kajti ne oziraš se na zunanjost ljudi.‘ 040 MAT 022 017 Povej nam torej: ‚Kaj misliš? Ali je zakonito dajati cesarju davek ali ne?‘“ 040 MAT 022 018 Toda Jezus je zaznal njihovo zlobnost in rekel: „Zakaj me skušate, vi hinavci? 040 MAT 022 019 Pokažite mi davčni denar.“In prinesli so mu denar. 040 MAT 022 020 In reče jim: „Čigava sta ta podoba in napis?“ 040 MAT 022 021 Rečejo mu: „Cesarjeva.“Tedaj jim reče: „Povrnite torej cesarju stvari, ki so cesarjeve, in Bogu stvari, ki so Božje.“ 040 MAT 022 022 Ko so slišali te besede, so se čudili in ga pustili ter odšli svojo pot. 040 MAT 022 023 Isti dan so prišli k njemu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja in ga vprašali, 040 MAT 022 024 rekoč: „Učitelj, Mojzes je rekel: ‚Če mož umre brez otrok, naj njegov brat poroči njegovo ženo in svojemu bratu obudi seme.‘ 040 MAT 022 025 Torej z nami je bilo sedem bratov in ko je prvi poročil ženo, je umrl in ker ni imel otrok, je svojo ženo zapustil svojemu bratu. 040 MAT 022 026 Podobno tudi drugi in tretji, do sedmega. 040 MAT 022 027 In zadnja od vseh je umrla tudi ženska. 040 MAT 022 028 Čigava žena, od teh sedmih, bo torej ob vstajenju? Kajti vsi so jo imeli.“ 040 MAT 022 029 Jezus jim je odgovoril in rekel: „Motite se, ker ne poznate ne pisem niti ne Božje moči. 040 MAT 022 030 Kajti ob vstajenju se ne bodo niti poročali niti ne bodo dane v zakon, temveč bodo kakor Božji angeli v nebesih. 040 MAT 022 031 Toda kar se tiče vstajenja mrtvih, kaj niste brali tega, kar vam je bilo rečeno od Boga, rekoč: 040 MAT 022 032 ‚Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov‘? Bog ni Bog mrtvih, temveč živih.“ 040 MAT 022 033 In ko je množica to slišala, je bila osupla nad tem naukom. 040 MAT 022 034 Toda, ko so farizeji slišali, da je utišal saduceje, so se zbrali skupaj. 040 MAT 022 035 Potem mu je eden izmed njih, ki je bil izvedenec v postavi, zastavil vprašanje, ter ga skušal in rekel: 040 MAT 022 036 „Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?“ 040 MAT 022 037 Jezus mu je rekel: „‘Ljubil boš Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem.‘ 040 MAT 022 038 To je prva in največja zapoved. 040 MAT 022 039 Druga pa ji je podobna: ‚Svojega bližnjega boš ljubil kakor samega sebe.‘ 040 MAT 022 040 Na teh dveh zapovedih visita vsa postava in preroki.“ 040 MAT 022 041 Medtem ko so bili farizeji zbrani skupaj, jih je Jezus vprašal, 040 MAT 022 042 rekoč: „Kaj mislite o Kristusu? Čigav sin je?“Rečejo mu: ‚Davidov Sin.‘ 040 MAT 022 043 Reče jim: „Kako ga torej David v duhu kliče Gospod, rekoč: 040 MAT 022 044 ‚ Gospod je rekel mojemu Gospodu: ‚Sédi na mojo desnico, dokler ne storim tvojih sovražnikov za tvojo pručko?‘‘ 040 MAT 022 045 Če ga torej David imenuje Gospod, kako je njegov sin?“ 040 MAT 022 046 In noben človek mu ni bil zmožen odgovoriti besede niti se mu noben človek od tega dne dalje ni drznil zastaviti še več vprašanj. 040 MAT 023 001 Tedaj je Jezus spregovoril množici in svojim učencem, 040 MAT 023 002 rekoč: „Pisarji in farizeji sedijo na Mojzesovem stolu. 040 MAT 023 003 Torej vse, karkoli vam ukažejo, obeležujte, to obeležujte in storite; toda ne delajte po njihovih delih, kajti oni govorijo, pa ne delajo. 040 MAT 023 004 Kajti vežejo težka bremena in bridka za prenašanje in jih polagajo ljudem na ramena, toda [sami] jih niti z enim izmed svojih prstov nočejo premakniti. 040 MAT 023 005 Toda vsa svoja dela počnejo zato, da bi jih ljudje videli. Širijo svoje molitvene jermene in povečujejo robove svojih oblek 040 MAT 023 006 in imajo radi najpomembnejše prostore na zabavah ter vodilne sedeže v sinagogah 040 MAT 023 007 in pozdrave na trgih ter da bi jih ljudje klicali: ‚Rabi, Rabi.‘ 040 MAT 023 008 Toda ne dajte se imenovati Rabi, kajti eden je vaš Učitelj, celó Kristus, vi vsi pa ste bratje. 040 MAT 023 009 In na zemlji nobenega moža ne kličite vaš oče, kajti eden je vaš Oče, ki je v nebesih. 040 MAT 023 010 Niti se ne dajte imenovati učitelji, kajti eden je vaš Učitelj, celó Kristus. 040 MAT 023 011 Temveč kdor je med vami največji, naj bo vaš služabnik. 040 MAT 023 012 In kdorkoli se bo poviševal, bo ponižan; in kdor bo sebe ponižal, bo povišan. 040 MAT 023 013 Toda gorje vam, pisarji in farizeji, hinavci! Kajti nebeško kraljestvo ste zaprli pred ljudmi, kajti sami ne greste noter niti tem, ki vstopajo, ne dovolite, da bi šli noter. 040 MAT 023 014 Gorje vam, pisarji in farizeji, hinavci! Kajti vdovam goltate hiše in za pretvezo opravljate dolgo molitev; zatorej boste prejeli večjo obsodbo. 040 MAT 023 015 Gorje vam, pisarji in farizeji, hinavci! Kajti obidete morje in zemljo, da naredite enega spreobrnjenca in ko je narejen, ga naredite dvakrat bolj otroka pekla kakor ste sami. 040 MAT 023 016 Gorje vam, vi slepi vodniki, ki pravite: ‚Kdorkoli bo prisegel pri templju, ni to nič; toda kdorkoli bo prisegel pri tempeljskem zlatu, je dolžnik!‘ 040 MAT 023 017 Vi bedaki in slepci. Kajti kaj je večje, zlato ali tempelj, ki posvečuje zlato? 040 MAT 023 018 In: ‚Kdorkoli bo prisegel pri oltarju, ni to nič; toda kdorkoli prisega pri daru, ki je na njem, je kriv.‘ 040 MAT 023 019 Vi bedaki in slepci. Kajti kaj je večje, dar ali oltar, ki posvečuje dar? 040 MAT 023 020 Kdorkoli bo torej prisegel pri oltarju, prisega pri njem in pri vseh stvareh na njem. 040 MAT 023 021 In kdorkoli bo prisegel pri templju, prisega pri njem in pri tistem, ki prebiva v njem. 040 MAT 023 022 In kdor bo prisegel pri nebesih, prisega pri Božjem prestolu in pri tistem, ki sedi na njem. 040 MAT 023 023 Gorje vam, pisarji in farizeji, hinavci! Kajti plačujete desetino od mete in janeža in kumine, zanemarili pa ste pomembnejše zadeve iz postave, sodbo, usmiljenje in vero. Te bi morali storiti in ne pustiti drugih nenarejenih. 040 MAT 023 024 Vi slepi vodniki, ki precejate komarja in požirate kamelo. 040 MAT 023 025 Gorje vam, pisarji in farizeji, hinavci! Ker naredite zunanjost čaše in pladnja čisto, toda znotraj ste polni izsiljevanja in izgreda. 040 MAT 023 026 Ti slepi farizej, očisti najprej to, kar je znotraj čaše in pladnja, da bo tudi njuna zunanjost lahko čista. 040 MAT 023 027 Gorje vam, pisarji in farizeji, hinavci! Kajti podobni ste pobeljenim mavzolejem, ki so na zunaj videti zares krasni, toda znotraj so polni kosti mrtvih ljudi in vse nečistosti. 040 MAT 023 028 Točno tako se tudi vi navzven kažete ljudem pravične, toda znotraj ste polni hinavščine in krivičnosti. 040 MAT 023 029 Gorje vam, pisarji in farizeji, hinavci! Kajti prerokom gradite grobnice in okrašujete mavzoleje pravičnih, 040 MAT 023 030 in pravite: ‚Če bi bili mi v dneh naših očetov, ne bi bili z njimi soudeleženi pri prelivanju krvi prerokov.‘ 040 MAT 023 031 Zatorej ste priče vam samim, da ste otroci teh, ki so morili preroke. 040 MAT 023 032 Napolnite torej mero svojih očetov. 040 MAT 023 033 Vi kače, vi gadji rod, kako lahko pobegnete obsodbi na pekel? 040 MAT 023 034 Zatorej glejte, k vam pošiljam preroke in modre može ter pisarje. In nekatere izmed njih boste ubili in križali; in nekatere izmed njih boste bičali v svojih sinagogah in jih preganjali od mesta do mesta, 040 MAT 023 035 da lahko pride nad vas vsa pravična kri, prelita na zemlji, od krvi pravičnega Abela, do krvi Zaharija, Berehjájevega sina, ki ste ga umorili med templjem in oltarjem. 040 MAT 023 036 Resnično, povem vam: ‚Vse te stvari bodo prišle nad ta rod.‘ 040 MAT 023 037 Oh Jeruzalem, Jeruzalem, ti, ki ubijaš preroke in kamnaš tiste, ki so poslani k tebi, kako pogosto sem hotel zbrati skupaj tvoje otroke, prav tako kakor kokoš zbira svoje piščance pod svoje peruti, pa niste hoteli! 040 MAT 023 038 Glejte, vaša hiša je zapuščena, prepuščena vam. 040 MAT 023 039 Kajti povem vam: ‚Odslej me ne boste več videli, dokler ne boste rekli: ‚Blagoslovljen je kdor prihaja v Gospodovem imenu.‘“ 040 MAT 024 001 In Jezus je šel ven in odšel od templja, in njegovi učenci so prišli k njemu, da mu pokažejo tempeljske stavbe. 040 MAT 024 002 Jezus jim je rekel: „Ali ne vidite vseh teh stvari? Resnično, jaz vam povem: ‚Tukaj ne bo ostal en kamen na drugem, ki ne bo zrušen.‘“ 040 MAT 024 003 In ko je sedèl na Oljski gori, so k njemu zaupno prišli učenci, rekoč: „Povej nam, kdaj bodo te stvari? In kakšno bo znamenje tvojega prihoda in konca sveta?“ 040 MAT 024 004 In Jezus jim je odgovoril ter rekel: „Pazite, da vas nihče ne prevara. 040 MAT 024 005 Kajti mnogo jih bo prišlo v mojem imenu, rekoč: ‚Jaz sem Kristus, ‘in bodo mnoge prevarali. 040 MAT 024 006 In slišali boste o vojnah in govorice o vojnah; glejte, da ne boste zaskrbljeni, kajti vse te stvari se morajo pripetiti, toda ni še konec. 040 MAT 024 007 Kajti narod se bo dvignil zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo in lakote, kužne bolezni in potresi bodo na raznih krajih. 040 MAT 024 008 Vse to so začetki bridkosti. 040 MAT 024 009 Takrat vas bodo izročali, da boste trpeli in vas ubijali, in vsi narodi vas bodo sovražili zaradi mojega imena. 040 MAT 024 010 In tedaj se bodo mnogi pohujšali in izdajali bodo drug drugega in drug drugega bodo sovražili. 040 MAT 024 011 In mnogo lažnih prerokov bo vstalo in bodo mnoge prevarali. 040 MAT 024 012 In ker bo krivičnost obilna, se bo ljubezen pri mnogih ohladila. 040 MAT 024 013 Toda kdor bo vztrajal do konca, ta isti, bo rešen. 040 MAT 024 014 In ta evangelij kraljestva bo oznanjen po vsem svetu v pričevanje vsem narodom, in tedaj bo prišel konec. 040 MAT 024 015 Kadar boste torej videli ogabnost opustošenja, o kateri govori prerok Daniel, stati na svetem prostoru (kdorkoli bere, naj razume), 040 MAT 024 016 takrat naj tisti, ki bodo v Judeji, bežijo v gore. 040 MAT 024 017 Tisti, ki je na hišni strehi, naj ne pride dol, da bi iz svoje hiše karkoli vzel, 040 MAT 024 018 niti naj se tisti, ki je na njivi, ne vrača nazaj, da vzame svoja oblačila. 040 MAT 024 019 In gorje tem, ki so z otrokom in tem, ki v tistih dneh dojijo! 040 MAT 024 020 Toda molíte, da vaš pobeg ne bo pozimi niti ne na sábatni dan, 040 MAT 024 021 kajti takrat bo velika stiska, takšna, kakršne ni bilo od začetka sveta do tega časa niti je nikoli več ne bo. 040 MAT 024 022 In razen če ti dnevi ne bi bili skrajšani, ne bi bilo rešeno nobeno meso; toda zaradi izvoljenih bodo ti dnevi skrajšani. 040 MAT 024 023 Če vam bo takrat katerikoli človek rekel: ‚Glejte! Tukaj je Kristus ali tam; tega ne verjemite.‘ 040 MAT 024 024 Kajti vstali bodo lažni Kristusi in lažni preroki in prikazovali bodo velika znamenja in čudeže; do take mere, da, če bi bilo mogoče, bi prevarali tudi izvoljene. 040 MAT 024 025 Glejte, vnaprej sem vam povedal. 040 MAT 024 026 Zatorej če vam bodo rekli: ‚Glejte, v puščavi je; ‘ne pojdite tja: ‚Glejte, v skrivnih sobah je; ‘tega ne verjemite. 040 MAT 024 027 Kajti kakor bliskanje prihaja od vzhoda in sveti celó do zahoda, takšen bo tudi prihod Sina človekovega. 040 MAT 024 028 Kajti kjerkoli je truplo, tam bodo orli zbrani skupaj. 040 MAT 024 029 Takoj po stiski tistih dni bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe in zvezde bodo padale iz nebesnega oboka in moči nebes se bodo tresle, 040 MAT 024 030 in tedaj se bo na nebu prikazalo znamenje Sina človekovega, in tedaj bodo žalovali vsi zemeljski rodovi in videli bodo Sina človekovega prihajati na oblakih neba z močjo in veliko slavo. 040 MAT 024 031 In z močnim donenjem trobente bo poslal svoje angele in zbrali bodo skupaj njegove izvoljene iz štirih vetrov, od enega konca neba do drugega. 040 MAT 024 032 Od figovega drevesa se torej naučite prispodobo: ‚Kadar je njegova mladika še nežna in poganja liste, veste, da je poletje blizu.‘ 040 MAT 024 033 Tako tudi vi, ko boste videli vse te stvari, védite, da je to blizu, celó pri vratih. 040 MAT 024 034 Resnično, povem vam: ‚Ta rod ne bo prešel, dokler vse te stvari ne bodo izpolnjene.‘ 040 MAT 024 035 Nebo in zemlja bosta prešla, toda moje besede ne bodo prešle. 040 MAT 024 036 Toda o tem dnevu ne ve noben človek niti nebeški angeli ne, temveč samo moj Oče. 040 MAT 024 037 Toda kakršni so bili Noetovi dnevi, takšen bo tudi prihod Sina človekovega. 040 MAT 024 038 Kajti kakor so v dneh, ki so bili pred poplavo, jedli in pili, se poročali ter dajali v zakon, do dneva, ko je Noe vstopil v barko, 040 MAT 024 039 in niso spoznali, dokler ni prišla poplava in jih vse odnesla; takšen bo tudi prihod Sina človekovega. 040 MAT 024 040 Takrat bosta dva na njivi; eden bo vzet, drugi pa puščen. 040 MAT 024 041 Dve ženski bosta mleli pri mlinu; ena bo vzeta, druga pa puščena. 040 MAT 024 042 Stražite torej, kajti ne veste katero uro pride vaš Gospod. 040 MAT 024 043 Toda vedite to, da če bi hišni oče vedel, ob kateri uri bi tat prišel, bi stražil in ne bi dopustil, da bi bila njegova hiša vlomljena. 040 MAT 024 044 Zatorej bodite tudi vi pripravljeni, kajti Sin človekov prihaja ob taki uri, za katero ne mislite. 040 MAT 024 045 Kdo je torej zvesti in modri služabnik, ki ga je njegov gospodar postavil za vladarja nad njegovo družino, da jim daje obed ob pravšnjem obdobju? 040 MAT 024 046 Blagoslovljen je ta služabnik, ki ga bo njegov gospodar, ko pride, našel tako delati. 040 MAT 024 047 Resnično, povem vam: ‚Da ga bo naredil za gospodarja nad vsemi svojimi dobrinami.‘ 040 MAT 024 048 Toda če bo ta hudobni služabnik v svojem srcu rekel: ‚Moj gospodar odlaša svoj prihod, ‘ 040 MAT 024 049 in bo pričel udarjati svoje soslužabnike ter jesti in piti s pijanimi, 040 MAT 024 050 bo gospodar tega služabnika prišel na dan, ko ga ne pričakuje in ob uri, ki se je ne zaveda 040 MAT 024 051 in presekal ga bo narazen ter mu določil njegov delež s hinavci; tam bo jokanje in škripanje z zobmi.“ 040 MAT 025 001 „Takrat bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle, da srečajo ženina. 040 MAT 025 002 In pet izmed njih je bilo modrih, pet pa je bilo nespametnih. 040 MAT 025 003 Te, ki so bile nespametne, so vzele svoje svetilke, niso pa z njimi vzele olja, 040 MAT 025 004 toda modre so s svojimi svetilkami v svojih posodah vzele olje. 040 MAT 025 005 Medtem ko se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale. 040 MAT 025 006 Ob polnoči pa je nastalo vpitje: ‚Glejte, ženin prihaja. Pojdite ven, da ga srečate.‘ 040 MAT 025 007 Tedaj so vse te device vstale in očistile svoje svetilke. 040 MAT 025 008 In nespametne so rekle modrim: ‚Dajte nam od svojega olja, kajti naše svetilke so ugasnile.‘ 040 MAT 025 009 Toda modre so odgovorile, rekoč: ‚Ne tako, da ne bi bilo premalo za nas in vas, toda pojdite raje k tem, ki prodajajo in si kupite zase.‘ 040 MAT 025 010 Medtem ko so odšle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so vstopile z njim v zakon in vrata so se zaprla. 040 MAT 025 011 Kasneje so prišle tudi druge device, rekoč: ‚Gospod, Gospod, odpri nam.‘ 040 MAT 025 012 Toda odgovoril je in rekel: ‚Resnično, povem vam: ‚Ne poznam vas.‘‘ 040 MAT 025 013 Stražite torej, kajti ne veste niti dneva niti ure, v kateri prihaja Sin človekov. 040 MAT 025 014 Kajti nebeško kraljestvo je kakor človek, ki potuje v daljno deželo, ki je sklical svoje lastne služabnike ter jim izročil svoje dobrine. 040 MAT 025 015 In enemu je dal pet talentov, drugemu dva in naslednjemu enega; vsakemu človeku glede na njegove razne sposobnosti; in nemudoma je odšel na svojo pot. 040 MAT 025 016 Potem je tisti, ki je prejel pet talentov, šel in s temi trgoval in tem prislužil še pet drugih talentov. 040 MAT 025 017 In podobno je tisti, ki je prejel dva, prav tako pridobil še dva druga. 040 MAT 025 018 Toda tisti, ki je prejel enega, je šel in kopál v zemljo in skril denar svojega gospodarja. 040 MAT 025 019 Po dolgem času pride gospodar teh služabnikov in z njimi poračuna. 040 MAT 025 020 In tako je tisti, ki je prejel pet talentov, prišel in prinesel pet drugih talentov, rekoč: ‚Gospodar, izročil si mi pet talentov. Glej, poleg teh sem pridobil še pet talentov.‘ 040 MAT 025 021 Njegov gospodar mu je rekel: ‚Dobro narejeno, ti dobri in zvesti služabnik. Zvest si bil nad malo stvarmi, naredil te bom za vladarja nad mnogimi stvarmi; vstopi v radost svojega gospodarja.‘ 040 MAT 025 022 Tudi tisti, ki je prejel dva talenta, je prišel in rekel: ‚Gospodar, izročil si mi dva talenta; glej, poleg teh sem pridobil še dva druga talenta.‘ 040 MAT 025 023 Njegov gospodar mu je rekel: ‚Dobro narejeno, dobri in zvesti služabnik. Zvest si bil nad malo stvarmi, naredil te bom za vladarja nad mnogimi stvarmi; vstopi v radost svojega gospodarja.‘ 040 MAT 025 024 Potem je prišel tisti, ki je prejel en talent in rekel: ‚Gospodar, poznal sem te, da si trd človek, žanješ kjer nisi sejal in zbiraš kjer nisi nastlal, 040 MAT 025 025 in sem se bal in sem šel ter tvoj talent skril v zemljo. Glej tukaj imaš, kar je tvojega.‘ 040 MAT 025 026 Njegov gospodar je odgovoril in mu rekel: ‚Ti zlobni in leni služabnik, vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal in zbiram tam, kjer nisem nastlal; 040 MAT 025 027 dolžan si bil torej dati moj denar menjalcem in tedaj, ob mojem prihodu, bi jaz svojo lastnino prejel z obrestmi.‘ 040 MAT 025 028 Vzemite mu torej talent in ga dajte temu, ki ima deset talentov. 040 MAT 025 029 Kajti vsak, kdor ima, mu bo dano in bo imel obilje, toda od tistega, ki nima, bo vzeto proč celó to, kar ima. 040 MAT 025 030 Nekoristnega služabnika pa vrzite v zunanjo temo; tam bo jokanje in škripanje z zobmi.‘ 040 MAT 025 031 Ko bo prišel Sin človekov v svoji slavi in vsi sveti angeli z njim, potem bo sédel na prestol svoje slave, 040 MAT 025 032 in pred njim bodo zbrani vsi narodi, in oddvojil jih bo ene od drugih, kakor pastir ločuje svoje ovce od koz; 040 MAT 025 033 in ovce bo postavil na svojo desno roko, toda koze na levo. 040 MAT 025 034 Tedaj bo Kralj rekel tistim na svoji desnici: ‚Pridite, blagoslovljeni od mojega Očeta, podedujte kraljestvo, za vas pripravljeno od ustanovitve sveta, ‘ 040 MAT 025 035 kajti bil sem lačen in ste mi dali obrok; bil sem žejen in ste mi dali piti; bil sem tujec in ste me sprejeli; 040 MAT 025 036 nag in ste me oblekli; bil sem bolan in ste me obiskali; bil sem v ječi in ste prišli k meni.‘ 040 MAT 025 037 Tedaj mu bodo pravični odgovorili, rekoč: ‚Gospodar, kdaj smo te videli lačnega in te nahranili ali žejnega in [ti] dali piti? 040 MAT 025 038 Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli? Ali nagega in te oblekli? 040 MAT 025 039 Ali kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in prišli k tebi?‘ 040 MAT 025 040 In kralj jim bo odgovoril in rekel: ‚Resnično, povem vam: ‚V kolikor ste to storili enemu najmanjšemu izmed teh mojih bratov, ste to storili meni.‘‘ 040 MAT 025 041 Tedaj bo prav tako rekel tem na levici: ‚Odidite od mene, vi prekleti, v večni ogenj, pripravljen za hudiča in njegove angele; 040 MAT 025 042 kajti lačen sem bil, pa mi niste dali obroka; žejen sem bil, pa mi niste dali piti; 040 MAT 025 043 tujec sem bil, pa me niste sprejeli; nag in me niste oblekli; bolan in v ječi, pa me niste obiskali.‘ 040 MAT 025 044 Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili, rekoč: ‚Gospodar, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?‘ 040 MAT 025 045 Tedaj jim bo odgovoril, rekoč: ‚Resnično, povem vam: ‚V kolikor tega niste storili enemu izmed teh najmanjših, tega niste storili meni.‘‘ 040 MAT 025 046 In ti bodo šli proč v večno kazen, toda pravični v večno življenje.“ 040 MAT 026 001 In pripetilo se je, ko je Jezus končal vse te govore, da je rekel svojim učencem: 040 MAT 026 002 „Veste, da bo čez dva dni praznik pashe in Sin človekov bo izdan, da bi bil križan.“ 040 MAT 026 003 Tedaj so se skupaj zbrali visoki duhovniki in pisarji ter starešine izmed ljudstva, k palači vélikega duhovnika, ki mu je bilo ime Kajfa 040 MAT 026 004 in se posvetovali, da bi lahko Jezusa s premetenostjo prijeli ter ga ubili. 040 MAT 026 005 Toda rekli so: „Ne na prazničen dan, da med ljudmi ne bi bilo vstaje.“ 040 MAT 026 006 Torej ko je bil Jezus v Betaniji, v hiši Simona gobavca, 040 MAT 026 007 je prišla k njemu ženska, ki je imela alabastrno škatlo zelo dragocenega mazila in ko je sedel pri mizi, ga je izlila na njegovo glavo. 040 MAT 026 008 Toda ko so njegovi učenci to videli, so bili ogorčeni, rekoč: „S kakšnim namenom je ta potrata? 040 MAT 026 009 Kajti to mazilo bi bilo lahko drago prodano in dano revnim.“ 040 MAT 026 010 Ko je Jezus to spoznal, jim je rekel: „Zakaj nadlegujete žensko? Kajti na meni je storila dobro delo. 040 MAT 026 011 Kajti revne imate vedno s seboj, toda mene nimate vedno. 040 MAT 026 012 Ker je to mazilo izlila na moje telo, je to storila za moj pokop. 040 MAT 026 013 Resnično, povem vam: ‚Kjerkoli se bo ta evangelij oznanjal po vsem svetu, tam se bo tudi to, kar je ta ženska storila, pripovedovalo v spomin nanjo.‘“ 040 MAT 026 014 Tedaj je eden izmed dvanajsterih, imenovan Juda Iškarijot, odšel k visokim duhovnikom 040 MAT 026 015 in jim rekel: „Kaj mi boste dali in vam ga bom izročil?“In z njim so se sporazumeli za trideset koščkov srebra. 040 MAT 026 016 In od tedaj je iskal priložnost, da ga izda. 040 MAT 026 017 Učenci so torej prvi dan [praznika] nekvašenega kruha prišli k Jezusu in mu rekli: „Kje želiš, da ti pripravimo, da boš jedel pashalno jagnje?“ 040 MAT 026 018 In rekel je: „Pojdite v mesto k temu in temu človeku ter mu recite: ‚Učitelj pravi: ‚Moj čas je blizu, s svojimi učenci bom v tvoji hiši praznoval pasho.‘“ 040 MAT 026 019 In učenci so storili kakor jim je Jezus določil; in pripravili so pashalno jagnje. 040 MAT 026 020 Torej, ko je prišel večer, se je z dvanajsterimi usedel. 040 MAT 026 021 In ko so jedli, je rekel: „Resnično, povem vam, da me bo eden izmed vas izdal.“ 040 MAT 026 022 Bili so silno žalostni in začeli so mu vsak izmed njih govoriti: „Gospod, ali sem jaz?“ 040 MAT 026 023 In odgovoril je ter rekel: „Kdor pomaka svojo roko z menoj v skledo, ta isti me bo izdal. 040 MAT 026 024 Sin človekov gre kakor je pisano o njem, toda gorje temu človeku, po katerem je Sin človekov izdan! Dobro bi bilo za tega človeka, če se ne bi rodil.“ 040 MAT 026 025 Potem je Juda, ki ga je izdal, odgovoril in rekel: „Učitelj, ali sem jaz?“Rekel mu je: „Ti si rekel.“ 040 MAT 026 026 In medtem ko so jedli je Jezus vzel kruh ter ga blagoslovil in ga razlomil ter ga dal učencem in rekel: „Vzemite, jejte; to je moje telo.“ 040 MAT 026 027 In vzel je čašo in se zahvalil ter jim jo dal, rekoč: „Pijte iz nje vsi, 040 MAT 026 028 kajti to je moja kri nove zaveze, ki je prelita za mnoge v odpuščanje grehov. 040 MAT 026 029 Toda povem vam: ‚Odslej ne bom pil od tega sadu vinske trte do tistega dne, ko bom z vami pil novega v kraljestvu svojega Očeta.‘“ 040 MAT 026 030 In ko so odpeli hvalnico, so odšli ven na Oljsko goro. 040 MAT 026 031 Tedaj jim Jezus reče: „Vsi se boste to noč pohujšali zaradi mene, kajti pisano je: ‚Udaril bom pastirja in ovce tropa bodo razkropljene naokoli.‘ 040 MAT 026 032 Toda potem, ko bom obujen, bom pred vami šel v Galilejo.“ 040 MAT 026 033 Peter je odgovoril in mu rekel: „Čeprav se bodo vsi ljudje pohujšali zaradi tebe, se vendarle jaz nikoli ne bom pohujšal.“ 040 MAT 026 034 Jezus mu je rekel: „Resnično, povem ti: ‚Da me boš to noč, preden petelin zapoje, trikrat zatajil.‘“ 040 MAT 026 035 Peter mu je rekel: „Čeprav bi moral umreti s teboj, te vendarle ne bom zatajil.“Tudi vsi učenci so enako govorili. 040 MAT 026 036 Tedaj pride Jezus z njimi na kraj, imenovan Getsemani in reče učencem: „Sédite tukaj, medtem ko grem in tamle molim.“ 040 MAT 026 037 In s seboj je vzel Petra ter dva Zebedejeva sinova in postajal je žalosten ter zelo potrt. 040 MAT 026 038 Tedaj jim reče: „Moja duša je silno žalostna, celó do smrti; zadržujte se tukaj in bedite z menoj.“ 040 MAT 026 039 In odšel je še malce dlje ter padel na svoj obraz in molil, rekoč: „Oh moj Oče, če je to mogoče, naj gre ta čaša mimo mene, vendar ne kakor jaz hočem, temveč kakor hočeš ti.“ 040 MAT 026 040 In pride k učencem in jih najde speče ter reče Petru: „Kaj, eno uro niste zmogli bedeti z menoj? 040 MAT 026 041 Bedite in molíte, da ne pridete v skušnjavo; duh je zares voljan, toda meso je šibko.“ 040 MAT 026 042 Zopet je, drugič, odšel proč in molil, rekoč: „Oh moj Oče, če ta čaša ne more iti mimo mene, ne da jo izpijem, zgôdi se tvoja volja.“ 040 MAT 026 043 Prišel je in jih ponovno našel speče, kajti njihove oči so bile težke. 040 MAT 026 044 In zapustil jih je ter ponovno odšel proč in tretjič molil, govoreč iste besede. 040 MAT 026 045 Potem pride k svojim učencem in jim reče: „Spite torej in vzemite si [svoj] počitek; glejte, ura je blizu, in Sin človekov je izdan v roke grešnikov. 040 MAT 026 046 Vstanite, pojdimo; glejte, tisti, ki me izdaja, je blizu.“ 040 MAT 026 047 In medtem ko je še govoril, glej, je prišel Juda, eden izmed dvanajsterih in z njim velika množica z meči in palicami, od visokih duhovnikov in starešin izmed ljudstva. 040 MAT 026 048 Torej tisti, ki ga je izdal, jim je dal znamenje, rekoč: „Kogarkoli bom poljubil, ta isti je on; trdno ga primite.“ 040 MAT 026 049 In nemudoma je prišel k Jezusu in rekel: „Pozdravljen, učitelj, “ter ga poljubil. 040 MAT 026 050 Jezus pa mu je rekel: „Prijatelj, zakaj si prišel?“Tedaj so prišli in na Jezusa položili roke ter ga prijeli. 040 MAT 026 051 In glej, eden izmed njih, ki je bil z Jezusom, je iztegnil svojo roko ter dvignil svoj meč in udaril služabnika vélikega duhovnika in odbil njegovo uho. 040 MAT 026 052 Tedaj mu je Jezus rekel: „Vtakni svoj meč ponovno na njegovo mesto, kajti vsi tisti, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani. 040 MAT 026 053 Ali mislite, da ne morem sedaj moliti k svojemu Očetu in bi mi takoj dal več kot dvanajst legij angelov? 040 MAT 026 054 Toda kako naj se potem izpolnijo pisma, da mora biti tako?“ 040 MAT 026 055 In v tej isti uri je Jezus rekel množicam: „Ali ste prišli ven kot proti razbojniku, z meči in palicami, da me primete? Dnevno sem sedel z vami ter učil v templju, pa me niste prijeli. 040 MAT 026 056 Toda vse to je bilo storjeno, da se lahko izpolnijo pisma prerokov.“Tedaj so ga vsi učenci zapustili in pobegnili. 040 MAT 026 057 Tisti pa, ki so Jezusa zgrabili, so ga odpeljali proč h Kajfu, vélikemu duhovniku, kjer so bili zbrani pisarji in starešine. 040 MAT 026 058 Toda Peter mu je od daleč sledil do palače vélikega duhovnika in vstopil ter sédel s služabniki, da vidi konec. 040 MAT 026 059 Visoki duhovniki in starešine in ves véliki zbor so torej iskali krivih prič zoper Jezusa, da bi ga usmrtili, 040 MAT 026 060 toda niso našli nobene; da, čeprav je prišlo mnogo krivih prič, vendar niso našli nobene. Na koncu sta prišli dve krivi priči 040 MAT 026 061 in rekli sta: „Ta je rekel: ‚Zmožen sem uničiti Božji tempelj in ga v treh dneh zgraditi.‘“ 040 MAT 026 062 In véliki duhovnik je vstal ter mu rekel: „Nič ne odgovarjaš? Kaj je to, kar ti priči pričujeta zoper tebe?“ 040 MAT 026 063 Toda Jezus je ohranil svoj mir. In véliki duhovnik je odgovoril ter mu rekel: „Zaklinjam te pri živem Bogu, da nam poveš ali si ti Kristus, Božji Sin.“ 040 MAT 026 064 Jezus mu reče: „Ti si rekel, vendar ti jaz pravim: ‚Odslej boste videli Sina človekovega sedeti na desnici moči in prihajati na oblakih neba.‘“ 040 MAT 026 065 Tedaj je véliki duhovnik raztrgal svoja oblačila, rekoč: „Govoril je bogokletje; imamo kakšno dodatno potrebo po pričah? Glejte, sedaj ste slišali njegovo bogokletje. 040 MAT 026 066 Kaj vi mislite?“Oni pa so odgovorili in rekli: „Kriv je smrti.“ 040 MAT 026 067 Tedaj so mu pljuvali v njegov obraz in ga klofutali; in drugi so ga udarjali z dlanmi svojih rok, 040 MAT 026 068 rekoč: „Prerokuj nam, ti Kristus: ‚Kdo je tisti, ki te je udaril?‘“ 040 MAT 026 069 Peter je torej sedèl zunaj v palači; in k njemu je prišla gospodična, rekoč: „Tudi ti si bil z Jezusom iz Galileje.“ 040 MAT 026 070 Toda on je pred vsemi njimi zanikal, rekoč: „Ne vem kaj govoriš.“ 040 MAT 026 071 In ko je odšel ven v preddverje, ga je videla druga služabnica in rekla tem, ki so bili tam: „Ta je bil prav tako z Jezusom Nazarečanom.“ 040 MAT 026 072 In ponovno je s prisego zanikal: „Ne poznam tega človeka.“ 040 MAT 026 073 In čez nekaj časa so prišli k njemu tisti, ki so stali ob strani ter rekli Petru: „Zagotovo si ti eden izmed njih, kajti tvoj dialekt te izdaja.“ 040 MAT 026 074 Tedaj je pričel preklinjati in prisegati, rekoč: „Ne poznam [tega] človeka.“In petelin je takoj zapel. 040 MAT 026 075 In Peter se je spomnil Jezusove besede, ki mu jo je rekel: „Preden petelin zapoje, me boš trikrat zatajil.“In odšel je ven ter se bridko zjokal. 040 MAT 027 001 Ko je prišlo jutro, so se vsi visoki duhovniki in starešine izmed ljudi posvetovali zoper Jezusa, da ga usmrtijo. 040 MAT 027 002 In ko so ga zvezali, so ga odvedli proč ter ga izročili voditelju Ponciju Pilatu. 040 MAT 027 003 Potem se je Juda, ki ga je izdal, ko je videl, da je bil obsojen, pokesal in trideset koščkov srebra prinesel nazaj k visokim duhovnikom in starešinam, 040 MAT 027 004 rekoč: „Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri.“Oni pa so rekli: „Kaj je to nam? Ti glej na to.“ 040 MAT 027 005 In srebrne koščke je vrgel v tempelj in odšel ter samega sebe obesil. 040 MAT 027 006 Visoki duhovniki pa so vzeli koščke srebra in rekli: „Ni zakonito, da jih damo v zakladnico, ker so cena krvi.“ 040 MAT 027 007 In posvetovali so se ter z njimi kupili lončarjevo njivo, da bi v njej pokopavali tujce. 040 MAT 027 008 Zatorej je bilo to polje do današnjega dne imenovano Njiva krvi. 040 MAT 027 009 Tedaj je bilo izpolnjeno to, kar je bilo rečeno po preroku Jeremiju, rekoč: ‚In vzeli so trideset koščkov srebra, ceno tistega, ki je bil ocenjen, katerega so Izraelovi otroci ocenili, 040 MAT 027 010 in dali so jih za lončarjevo njivo, kakor mi je določil Gospod.‘ 040 MAT 027 011 In Jezus je stal pred voditeljem in voditelj ga je vprašal, rekoč: „Ali si ti judovski Kralj?“Jezus mu je rekel: „Ti praviš.“ 040 MAT 027 012 In ko je bil obtožen od visokih duhovnikov in starešin, ni ničesar odgovoril. 040 MAT 027 013 Tedaj mu je Pilat rekel: „Ali ne slišiš koliko besed pričajo zoper tebe?“ 040 MAT 027 014 Pa mu ni odgovoril niti na eno besedo, tako, da se je voditelj silno čudil. 040 MAT 027 015 Torej, na ta praznik je imel voditelj navado množici izpustiti jetnika, ki bi ga hotela. 040 MAT 027 016 In takrat so imeli opaznega jetnika, imenovanega Baraba. 040 MAT 027 017 Ko so bili torej zbrani skupaj, jim je Pilat rekel: „Katerega hočete, da vam izpustim? Baraba ali Jezusa, ki se imenuje Kristus?“ 040 MAT 027 018 Kajti vedel je, da so mu ga izročili zaradi zavisti. 040 MAT 027 019 Ko se je usedel na sodni stol, je njegova žena poslala k njemu, rekoč: „Nič ne imej s tem pravičnim človekom, kajti danes sem v sanjah zaradi njega trpela mnoge stvari.“ 040 MAT 027 020 Toda visoki duhovniki in starešine so pregovorili množico, da bi zahtevali Baraba in uničili Jezusa. 040 MAT 027 021 Voditelj je odgovoril in jim rekel: „Katerega od teh dveh hočete, da vam izpustim?“Rekli so: „Baraba.“ 040 MAT 027 022 Pilat jim reče: „Kaj naj potem storim z Jezusom, ki se imenuje Kristus?“Vsi so mu rekli: „Križan naj bo.“ 040 MAT 027 023 In voditelj jim je rekel: „Zakaj, kakšno zlo je storil?“Vendar so še bolj kričali, rekoč: „Križan naj bo.“ 040 MAT 027 024 Ko je Pilat videl, da niti malo ne more prevladati, temveč da je bil toliko bolj storjen nemir, je vzel vodo in svoje roke umil pred množico, rekoč: „Nedolžen sem pri krvi te pravične osebe; vi glejte na to.“ 040 MAT 027 025 Potem so vsi ljudje odgovorili in rekli: „Njegova kri bodi na nas in na naših otrocih.“ 040 MAT 027 026 Tedaj jim je izpustil Baraba in ko je Jezusa prebičal, ga je izročil, da bi bil križan. 040 MAT 027 027 Tedaj so voditeljevi vojaki Jezusa vzeli v skupno dvorano in zbrali k njemu vso četo vojakov. 040 MAT 027 028 In ga slekli ter mu oblekli škrlatno svečano oblačilo. 040 MAT 027 029 In ko so spletli krono iz trnja, so jo dali na njegovo glavo in trst v njegovo desnico; in poklekovali so pred njim ter ga zasmehovali, rekoč: „Pozdravljen, judovski Kralj!“ 040 MAT 027 030 In pljuvali so nanj in vzeli trst ter ga udarjali po glavi. 040 MAT 027 031 Potem pa, ko so ga zasmehovali, so z njega slekli svečano oblačilo in nanj nadeli njegova lastna oblačila ter ga odpeljali proč, da ga križajo. 040 MAT 027 032 In ko so prišli ven, so našli človeka iz Cirene, Simona po imenu; njega so prisilili, da je nesel njegov križ. 040 MAT 027 033 In ko so prišli na kraj, imenovan Golgota, ki se mu reče ‚kraj mrtvaške glave, ‘ 040 MAT 027 034 so mu dali piti kisa, pomešanega z žolčem; in ko je le-tega pokusil, ni hotel piti. 040 MAT 027 035 Oni pa so ga križali in metaje žreb delili njegove obleke, da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku: ‚Moje obleke so si delili med seboj in za mojo suknjo so metali žrebe.‘ 040 MAT 027 036 In sedeli so ter ga tam stražili; 040 MAT 027 037 in nad njegovo glavo so namestili njegovo napisano obtožbo: TA JE JEZUS, JUDOVSKI KRALJ. 040 MAT 027 038 Takrat sta bila tam z njim križana dva tatova, eden na desni roki in drugi na levi. 040 MAT 027 039 In tisti, ki so hodili mimo, so ga zasramovali in zmajevali s svojimi glavami 040 MAT 027 040 ter govorili: „Ti, ki podiraš tempelj in ga zgradiš v treh dneh, reši samega sebe. Če si Božji Sin, pridi s križa dol.“ 040 MAT 027 041 Podobno so ga zasmehovali tudi visoki duhovniki s pisarji in starešinami ter govorili: 040 MAT 027 042 „Rešil je druge; samega sebe ne more rešiti. Če je on Izraelov Kralj, naj sedaj pride dol s križa in mu bomo verjeli. 040 MAT 027 043 Zaupal je v Boga; naj ga sedaj osvobodi, če ga hoče imeti, kajti rekel je: ‚Jaz sem Božji Sin.‘“ 040 MAT 027 044 Prav tako sta ga sramotila tudi tatova, ki sta bila križana z njim. 040 MAT 027 045 Od šeste ure je bila torej tema po vsej deželi do devete ure. 040 MAT 027 046 Okoli devete ure pa je Jezus z močnim glasom zaklical, rekoč: „Elí, Elí, láma sabahtáni?“kar se reče: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?“ 040 MAT 027 047 Ko so nekateri izmed teh, ki so tam stali, to slišali, so rekli: „Ta človek kliče Elija.“ 040 MAT 027 048 In eden izmed njih je nemudoma stekel in vzel gobo ter jo napojil s kisom in jo nataknil na trst ter mu dal piti. 040 MAT 027 049 Ostali so rekli: „Pústi, naj vidimo, če bo prišel Elija, da ga reši.“ 040 MAT 027 050 Ko je Jezus z močnim glasom ponovno zavpil, je odposlal duha. 040 MAT 027 051 In glej, tempeljsko zagrinjalo se je raztrgalo na dvoje od vrha do tal; in zemlja se je stresla in skale so se razklale; 040 MAT 027 052 in grobovi so se odprli; in mnogo teles svetih, ki so spali, je vstalo 040 MAT 027 053 in po njegovem vstajenju so prišli iz grobov in odšli v sveto mesto in se mnogim prikazali. 040 MAT 027 054 Torej, ko so stotnik in ti, ki so bili z njim, ki so stražili Jezusa, videli potres in te stvari, ki so se zgodile, so se silno bali, rekoč: „Resnično, ta je bil Božji Sin.“ 040 MAT 027 055 Tam je bilo mnogo žensk, ki so zrle od daleč, katere so Jezusu sledile iz Galileje ter mu stregle, 040 MAT 027 056 med katerimi je bila Marija Magdalena in Marija, Jakobova in Jožefova mati ter mati Zebedejevih otrok. 040 MAT 027 057 Ko je prišel večer, je tja prišel bogataš iz Arimateje, imenovan Jožef, ki je bil tudi sam Jezusov učenec. 040 MAT 027 058 Odšel je k Pilatu in prosil za Jezusovo telo. Tedaj je Pilat ukazal, naj bo telo izročeno. 040 MAT 027 059 Ko je Jožef vzel telo, ga je ovil v čisto laneno oblačilo 040 MAT 027 060 in ga položil v svojo novo grobnico, katero je izklesal v skalo, in k vratom mavzoleja zavalil velik kamen ter odšel. 040 MAT 027 061 In tam sta bili Marija Magdalena in druga Marija, ki sta sedeli nasproti mavzoleju. 040 MAT 027 062 Torej naslednji dan, ki je sledil dnevu priprave, so visoki duhovniki in farizeji skupaj prišli k Pilatu, 040 MAT 027 063 rekoč: „Gospod, spominjamo se, da je ta slepar, medtem ko je bil še živ, rekel: ‚Po treh dneh bom ponovno vstal.‘ 040 MAT 027 064 Ukaži torej, da bo mavzolej zavarovan do tretjega dne, da ne pridejo ponoči njegovi učenci ter ga skrivaj odnesejo in rečejo ljudem: ‚Obujen je od mrtvih; ‘tako bo zadnja prevara hujša kakor prva.“ 040 MAT 027 065 Pilat jim je rekel: „Imate stražo; pojdite svojo pot, naredite to tako varno kakor lahko.“ 040 MAT 027 066 Tako so šli in zapečatili kamen ter postavili stražo in mavzolej naredili varen. 040 MAT 028 001 Ob koncu sábata, ko se je pričelo svitati k prvemu dnevu tedna, sta prišli Marija Magdalena in druga Marija, da pogledata mavzolej. 040 MAT 028 002 In glej, bil je velik potres, kajti Gospodov angel se je spustil iz nebes in prišel ter odvalil kamen od vrat in sédel nanj. 040 MAT 028 003 Njegovo obličje je bilo kakor bliskanje in njegovo oblačilo belo kakor sneg, 040 MAT 028 004 in zaradi strahu pred njim so se čuvaji tresli ter postali kakor mrtvi možje. 040 MAT 028 005 In angel je odgovoril ter ženskama rekel: „Ne bojta se, kajti vem, da iščeta Jezusa, ki je bil križan. 040 MAT 028 006 Ni ga tukaj, kajti vstal je, kakor je rekel. Pridita, poglejta prostor, kjer je ležal Gospod. 040 MAT 028 007 In pojdita hitro ter povejta njegovim učencem, da je obujen od mrtvih. In glejta, pred vami gre v Galilejo, tam ga boste videli. Glejta, povedal sem vama.“ 040 MAT 028 008 Hitro sta s strahom in veliko radostjo odšli od mavzoleja, in tekli, da prineseta sporočilo njegovim učencem. 040 MAT 028 009 Ko sta šli, da povesta njegovim učencem, glej, ju sreča Jezus, rekoč: „Pozdravljeni.“In prišli sta ter mu objeli stopala in ga oboževali. 040 MAT 028 010 Tedaj jima je Jezus rekel: „Ne bojta se. Pojdita, povejta mojim bratom naj gredo v Galilejo in tam me bodo videli.“ 040 MAT 028 011 Ko sta torej odhajali, glej, je prišlo v mesto nekaj stražarjev in visokim duhovnikom so naznanili vse stvari, ki so se zgodile. 040 MAT 028 012 In ko so bili zbrani s starešinami in imeli posvet, so vojakom dali veliko denarja, 040 MAT 028 013 rekoč: „Recite: ‚Njegovi učenci so prišli ponoči in ga kradoma odnesli proč, medtem ko smo spali.‘ 040 MAT 028 014 In če pride to do voditeljevih ušes, ga bomo mi pregovorili in vas obvarovali.“ 040 MAT 028 015 Tako so vzeli denar in storili kakor so bili poučeni. In to govorjenje je pogosto pripovedovano med Judi do tega dne. 040 MAT 028 016 Potem je enajst učencev odšlo proč v Galilejo, na goro, kamor jim je Jezus določil. 040 MAT 028 017 In ko so ga zagledali, so ga oboževali, toda nekateri so dvomili. 040 MAT 028 018 In Jezus je pristopil in jim spregovoril, rekoč: „Meni je dana vsa oblast, v nebesih in na zemlji. 040 MAT 028 019 Pojdite torej in učite vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha, 040 MAT 028 020 učeč jih obeleževati vse besede, katerekoli sem vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vedno, celó do konca sveta. Amen.“ # # BOOK 041 MAR Mark Marko 041 MAR 001 001 Pričetek evangelija Jezusa Kristusa, Božjega Sina, 041 MAR 001 002 kakor je zapisano v prerokih: „Glej, pošiljam svojega poslanca pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj. 041 MAR 001 003 Glas nekoga, ki kliče v divjini: ‚Pripravite Gospodovo pot, izravnajte njegove steze.‘“ 041 MAR 001 004 Janez je krščeval v divjini in oznanjal krst kesanja v odpuščanje grehov. 041 MAR 001 005 In k njemu je prišla vsa judejska dežela in tisti iz Jeruzalema in vsi so bili po njem krščeni v reki Jordan ter priznavali svoje grehe. 041 MAR 001 006 In Janez je bil odet s kameljo dlako in s pasom iz živalske kože okoli svojih ledij; in jedel je kobilice in divji med, 041 MAR 001 007 in oznanjal, rekoč: „Za menoj prihaja nekdo, močnejši kakor jaz, čigar čevljev jermena nisem vreden, da bi se sklonil in ju odvezal. 041 MAR 001 008 Zares sem vas krstil z vodo, toda on vas bo krstil s Svetim Duhom.“ 041 MAR 001 009 In pripetilo se je v tistih dneh, da je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in je bil po Janezu krščen v Jordanu. 041 MAR 001 010 In nemudoma, ko se je vzpenjal iz vode, je zagledal odprta nebesa in Duha, podobnega golobici, spuščati se nadenj, 041 MAR 001 011 in prišel je glas z neba, rekoč: „Ti si moj ljubljeni Sin, s katerim sem zelo zadovoljen.“ 041 MAR 001 012 In Duh ga je takoj gnal v divjino. 041 MAR 001 013 In tam, v divjini, je bil štirideset dni skušan od Satana in bil je z divjimi živalmi in angeli so mu stregli. 041 MAR 001 014 Potem, ko je bil torej Janez vtaknjen v ječo, je Jezus prišel v Galilejo in oznanjal evangelij Božjega kraljestva 041 MAR 001 015 ter govoril: „Čas je dopolnjen in Božje kraljestvo se je približalo. Pokesajte se in verjemite evangeliju.“ 041 MAR 001 016 Ko je torej hodil ob Galilejskem morju, je zagledal Simona in njegovega brata Andreja metati mrežo v morje, kajti bila sta ribiča. 041 MAR 001 017 Jezus jima je rekel: „Pojdita za menoj in storil vama bom, da postaneta ribiča ljudi.“ 041 MAR 001 018 In nemudoma sta zapustila svoje mreže ter mu sledila. 041 MAR 001 019 In ko je odšel malce naprej od tam, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina in njegovega brata Janeza, ki sta bila prav tako na ladji in popravljala svoje mreže. 041 MAR 001 020 In nemudoma ju je poklical; in zapustila sta svojega očeta Zebedeja z najetimi služabniki na ladji ter odšla za njim. 041 MAR 001 021 In odšli so v Kafarnáum in nemudoma, na sábatni dan, je vstopil v sinagogo ter učil. 041 MAR 001 022 In nad njegovim naukom so bili osupli, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast in ne kakor pisarji. 041 MAR 001 023 In v njihovi sinagogi je bil človek z nečistim duhom, in ta je zakričal, 041 MAR 001 024 rekoč: „Daj nam mir; kaj imamo opraviti s teboj, ti, Jezus Nazarečan? Ali si prišel, da nas uničiš? Vem, kdo si, Sveti od Boga.“ 041 MAR 001 025 In Jezus ga je oštel, rekoč: „Umolkni in pojdi iz njega.“ 041 MAR 001 026 In ko ga je nečisti duh trgal in zavpil z močnim glasom, je prišel iz njega. 041 MAR 001 027 In vsi so bili osupli, tako zelo, da so se med seboj spraševali, rekoč: „Kakšna beseda je to? Kakšen novi nauk je to? Kajti z oblastjo ukazuje celó nečistim duhovom in oni ga ubogajo.“ 041 MAR 001 028 In njegov slôves se je takoj razširil po vsem celotnem področju okoli Galileje. 041 MAR 001 029 In ko so prišli iz sinagoge, so z Jakobom in Janezom nemudoma vstopili v Simonovo in Andrejevo hišo. 041 MAR 001 030 Toda Simonova tašča je ležala bolna zaradi vročice in takoj so mu povedali o njej. 041 MAR 001 031 In prišel je ter jo prijel za roko in jo dvignil; in vročica jo je takoj zapustila in jim je stregla. 041 MAR 001 032 In zvečer, ko je sonce zašlo, so k njemu privedli vse tiste, ki so bili bolni in tiste, ki so bili obsedeni s hudiči. 041 MAR 001 033 In vse mesto je bilo skupaj zbrano pri vratih. 041 MAR 001 034 In ozdravil je mnoge, ki so bili bolni zaradi različnih bolezni in izgnal mnogo hudičev; hudičem pa ni dovolil govoriti, ker so ga poznali. 041 MAR 001 035 In zjutraj, ko je vstal veliko pred dnevom, je odšel ven ter se odpravil na samoten kraj in tam molil. 041 MAR 001 036 Simon in tisti, ki so bili z njim, pa so sledili za njim. 041 MAR 001 037 In ko so ga našli, so mu rekli: „Vsi ljudje te iščejo.“ 041 MAR 001 038 Rekel jim je: „Pojdimo v naslednja mesta, da bom lahko tudi tam oznanjal, kajti zato sem prišel.“ 041 MAR 001 039 In po vsej celotni Galileji je oznanjal v njihovih sinagogah ter izganjal hudiče. 041 MAR 001 040 In k njemu je prišel gobavec, ga rotil in pokleknil navzdol k njemu ter mu rekel: „Če hočeš, me moreš narediti čistega.“ 041 MAR 001 041 In Jezus, prevzet s sočutjem, je iztegnil svojo roko in se ga dotaknil in mu reče: „Hočem; bodi čist.“ 041 MAR 001 042 In brž, ko je izgovoril, je gobavost takoj odšla od njega in bil je očiščen. 041 MAR 001 043 In strogo mu je zabičal in ga nemudoma poslal proč, 041 MAR 001 044 ter mu rekel: „Glej, da nikomur nič ne poveš, temveč pojdi svojo pot, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje te stvari, ki jih je Mojzes zapovedal, njim v pričevanje.“ 041 MAR 001 045 Toda ta je odšel ven in pričel to zelo naznanjati in zadevo na široko razglašati, tako da Jezus ni mogel več javno vstopiti v mesto, temveč je bil zunaj na zapuščenih krajih, in k njemu so prihajali iz vsake četrti. 041 MAR 002 001 Po nekaj dneh je ponovno vstopil v Kafarnáum, in razglasilo se je, da je v hiši. 041 MAR 002 002 Nemudoma so bili zbrani mnogi, toliko, da tam ni bilo več prostora, da jih sprejme, niti pred vrati ne; in jim je oznanjal besedo. 041 MAR 002 003 In prišli so k njemu in prinesli nekoga, bolnega zaradi paralize, ki je bil prenašan od štirih. 041 MAR 002 004 Ko pa zaradi gneče niso mogli priti bliže k njemu, so odkrili streho kjer je bil; in ko so jo predrli, so spustili posteljo, na kateri je ležal bolni zaradi paralize. 041 MAR 002 005 Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel bolnemu zaradi paralize: „Sin, tvoji grehi so ti odpuščeni.“ 041 MAR 002 006 Toda bili so nekateri izmed pisarjev, ki so tam sedeli ter v svojih srcih razmišljali: 041 MAR 002 007 „Zakaj ta človek govori takšna bogokletja? Kdo lahko odpušča grehe razen Boga samega?“ 041 MAR 002 008 In takoj, ko je Jezus v svojem duhu zaznal, da so v sebi tako modrovali, jim je rekel: „Zakaj v svojih srcih razmišljate te besede? 041 MAR 002 009 Ali je bolnemu zaradi paralize lažje reči: ‚Tvoji grehi so ti odpuščeni‘ali reči: ‚Vstani in vzemi svojo posteljo ter hôdi?‘ 041 MAR 002 010 Toda da boste lahko vedeli, da ima Sin človekov na zemlji oblast odpuščati grehe, (reče bolnemu zaradi paralize) 041 MAR 002 011 pravim ti: ‚Vstani in vzemi svojo posteljo ter pojdi svojo pot v svojo hišo.‘“ 041 MAR 002 012 In ta je takoj vstal, vzel posteljo ter pred njimi vsemi odšel, tako da so bili vsi osupli in slavili Boga, rekoč: „Nikoli nismo tega videli na tak način.“ 041 MAR 002 013 In ponovno je odšel naprej ob morski obali, in vsa množica je krenila k njemu in jih je učil. 041 MAR 002 014 In ko je hodil mimo, je zagledal Levija, Alfejevega sina, ki je sedel pri kraju plačevanja davkov ter mu rekel: „Sledi mi.“In ta je vstal ter mu sledil. 041 MAR 002 015 In pripetilo se je, ko je Jezus v njegovi hiši sedel pri obedu, da je tudi mnogo davkarjev in grešnikov sedelo skupaj z Jezusom in njegovimi učenci, kajti bilo jih je mnogo in so mu sledili. 041 MAR 002 016 In ko so ga pisarji in farizeji videli jesti z davkarji in grešniki, so njegovim učencem rekli: „Kako to, da jé in pije z davkarji in grešniki?“ 041 MAR 002 017 Ko je Jezus to slišal, jim reče: „Tisti, ki so zdravi, nimajo nobene potrebe po zdravniku, temveč tisti, ki so bolni; nisem prišel klicat pravičnih, temveč grešnike h kesanju.“ 041 MAR 002 018 Janezovi učenci in učenci farizejev so se postili; in prišli so ter mu rekli: „Zakaj se Janezovi učenci in učenci farizejev postijo, tvoji učenci pa se ne postijo?“ 041 MAR 002 019 Jezus jim je rekel: „Ali se lahko otroci svatovske sobe postijo, dokler je z njimi ženin? Kolikor dolgo imajo s seboj ženina, se ne morejo postiti. 041 MAR 002 020 Toda prišli bodo dnevi, ko bo ženin vzet proč od njih in tedaj, v tistih dneh, se bodo postili. 041 MAR 002 021 Tudi nihče ne prišije koščka novega oblačila na staro obleko; sicer bo nov košček, ki jo je zapolnil, odvzel iz stare in nastane hujša raztrganina. 041 MAR 002 022 In novega vina nihče ne vliva v stare mehove, sicer novo vino mehove razžene, vino pa se izlije in mehovi bodo poškodovani, temveč mora biti novo vino vlito v nove mehove.“ 041 MAR 002 023 In pripetilo se je, da je na sábatni dan šel skozi žitna polja; in njegovi učenci so med hojo začeli smukati žitno klasje. 041 MAR 002 024 Farizeji so mu rekli: „Glej, zakaj delajo na sábatni dan to, kar ni zakonito?“ 041 MAR 002 025 Rekel jim je: „Ali niste nikoli brali kaj je storil David, ko je imel potrebo in je bil lačen on in tisti, ki so bili z njim? 041 MAR 002 026 Kako je v dneh vélikega duhovnika Abjatárja odšel v Božjo hišo in jedel hlebe navzočnosti, kar ni zakonito jesti [nikomur] razen duhovnikom in je dal tudi tem, ki so bili z njim?“ 041 MAR 002 027 In rekel jim je: „Sábat je bila narejena zaradi človeka, ne pa človek zaradi sábate, 041 MAR 002 028 zato je Sin človekov Gospod tudi čez sábat.“ 041 MAR 003 001 Ponovno je vstopil v sinagogo; in tam je bil človek, ki je imel izsušeno roko. 041 MAR 003 002 In opazovali so ga, ali ga bo ozdravil na sábatni dan; da bi ga lahko obtožili. 041 MAR 003 003 In človeku, ki je imel izsušeno roko, reče: „Stopi naprej.“ 041 MAR 003 004 In jim reče: „Ali je na sábatne dneve zakonito delati dobro ali delati zlo? Rešiti življenje ali ubiti?“Toda molčali so. 041 MAR 003 005 Ko je z jezo pogledal na te naokoli, užaloščen zaradi trdote njihovih src, reče človeku: „Iztegni svojo roko.“In iztegnil jo je; in njegova roka je bila v celoti ozdravljena, tako kot druga. 041 MAR 003 006 In farizeji so odšli ter se s herodovci nemudoma posvetovali zoper njega, kako bi ga lahko pokončali. 041 MAR 003 007 Toda Jezus se je s svojimi učenci umaknil k morju, in sledila mu je velika množica iz Galileje in iz Judeje 041 MAR 003 008 in iz Jeruzalema in iz Idumeje in iz onstran Jordana; in tisti okoli Tira in Sidóna, velika množica, ko so slišali kakšna velika dela je storil, so prišli k njemu. 041 MAR 003 009 In svojim učencem je rekel, da naj ga zaradi množice pričakuje majhna ladja, da ne bi pritiskali nanj. 041 MAR 003 010 Kajti mnoge je ozdravil; tako da so pritiskali nanj, da bi se ga dotaknili kateri so imeli nadloge. 041 MAR 003 011 In kadar so ga zagledali nečisti duhovi, so pred njim padali dol in vpili, rekoč: „Ti si Božji Sin.“ 041 MAR 003 012 In strogo jim je zapovedoval, da naj ga ne razglašajo. 041 MAR 003 013 In povzpne se na goro ter pokliče k sebi katere je hotel, in prišli so k njemu. 041 MAR 003 014 In določil jih je dvanajst, da bi bili z njim in da bi jih lahko poslal naprej oznanjat 041 MAR 003 015 in bi imeli oblast, da ozdravljajo bolezni ter da izganjajo hudiče. 041 MAR 003 016 In Simonu je dal vzdevek Peter; 041 MAR 003 017 in Jakoba, Zebedejevega sina in Janeza, Jakobovega brata; in dal jima je vzdevek Boanergés, to je: ‚Sinova groma, ‘ 041 MAR 003 018 in Andreja in Filipa in Bartolomeja in Mateja in Tomaža in Jakoba, Alfejevega sina in Tadeja in Simona Kananeja 041 MAR 003 019 in Juda Iškarijota, ki ga je tudi izdal, in odšli so v hišo. 041 MAR 003 020 In množica ponovno pride skupaj, tako da so komaj jedli kruh. 041 MAR 003 021 In ko so njegovi prijatelji slišali o tem, so odšli ven, da ga primejo, kajti rekli so: „Brez pameti je.“ 041 MAR 003 022 In pisarji, ki so prišli dol iz Jeruzalema, so rekli: „Bélcebuba ima in s princem hudičev izganja hudiče.“ 041 MAR 003 023 In poklical jih je k sebi ter jim govoril v prispodobah: „Kako lahko Satan izžene Satana? 041 MAR 003 024 In če se kraljestvo razdvoji zoper sebe, takšno kraljestvo ne more obstati. 041 MAR 003 025 In če se hiša razdvoji zoper sebe, takšna hiša ne more obstati. 041 MAR 003 026 In če se Satan dvigne zoper samega sebe in se razdvoji, ne more obstati, temveč ima konec. 041 MAR 003 027 Nihče ne more vstopiti v hišo močnega in opleniti njegove dobrine, razen če ne bo najprej zvezal močnega; in tedaj bo oplenil njegovo hišo. 041 MAR 003 028 Resnično, povem vam: ‚Vsi grehi bodo človeškim sinovom oproščeni in bogokletja s katerimi bodo kakorkoli preklinjali, 041 MAR 003 029 toda kdor bo preklinjal zoper Svetega Duha nima nikoli odpuščanja, temveč je v nevarnosti večnega prekletstva, ‘“ 041 MAR 003 030 kajti govorili so: „Nečistega duha ima.“ 041 MAR 003 031 Tja so potem prišli njegovi bratje in njegova mati in stoječ zunaj, so poslali k njemu, [da] ga pokličejo. 041 MAR 003 032 In okoli njega je sedela množica in rekli so mu: „Glej, tvoja mati in tvoji bratje so zunaj [in] te iščejo.“ 041 MAR 003 033 In odgovoril jim je, rekoč: „Kdo je moja mati ali moji bratje?“ 041 MAR 003 034 Pogledal je naokoli na te, ki so sedeli okoli njega ter rekel: „Glejte, moja mati in moji bratje! 041 MAR 003 035 Kajti kdorkoli bo izvrševal Božjo voljo, ta isti je moj brat in moja sestra in mati.“ 041 MAR 004 001 In ponovno je pričel učiti ob morski obali, in tam se je k njemu zbrala velika množica, tako da je vstopil na ladjo in [v njej] sedel na morju; celotna množica pa je bila ob morju na kopnem. 041 MAR 004 002 In s prispodobami jih je učil mnoge stvari in jim s svojim naukom govoril: 041 MAR 004 003 „Prisluhnite: ‚Glejte, sejalec je odšel sejat, 041 MAR 004 004 in pripetilo se je, medtem ko je sejal, da je nekaj padlo poleg poti in prišla je perjad neba in to pozobala. 041 MAR 004 005 In nekaj je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo dovolj zemlje; in je takoj pognalo, ker ni imelo globoke zemlje, 041 MAR 004 006 toda, ko je sonce vzšlo, je bilo ožgano; in ker ni imelo korenine, se je posušilo. 041 MAR 004 007 In nekaj je padlo med trnje in trnje je zraslo in ga zadušilo in ni obrodilo sadu. 041 MAR 004 008 Drugo pa je padlo na dobro zemljo in rodilo sad, ki je pognal in se povečeval; in obrodilo, nekatero trideseterno in nekatero šestdeseterno in nekatero stoterno.‘“ 041 MAR 004 009 In rekel jim je: „Kdor ima ušesa, da slišijo, naj posluša.“ 041 MAR 004 010 Ko je bil sam, so ga ti, ki so bili z dvanajsterimi okoli njega, vprašali o prispodobi. 041 MAR 004 011 Rekel jim je: „Vam je dano, da poznate skrivnost Božjega kraljestva, toda tem, ki so zunaj, so vse te stvari zavite v prispodobe, 041 MAR 004 012 da bi z gledanjem lahko videli, pa ne zaznali; in s poslušanjem lahko slišali, pa ne razumeli, da se ne bi kadarkoli spreobrnili in bi jim bili njihovi grehi odpuščeni.“ 041 MAR 004 013 In rekel jim je: „Ali ne razumete te prispodobe? In kako boste potem razumeli vse prispodobe? 041 MAR 004 014 Sejalec seje besedo. 041 MAR 004 015 In ti so tisti ob poti, kjer je bila posejana beseda, toda, ko so jo slišali, takoj pride Satan in vzame besedo, ki je bila posejana v njihova srca. 041 MAR 004 016 In ti so prav tako tisti, ki so posejani na kamnita tla; ko so slišali besedo, jo takoj z veseljem sprejmejo, 041 MAR 004 017 v sebi pa nimajo korenine in tako vzdržijo nekaj časa. Kasneje, ko zaradi besede nastaneta stiska ali preganjanje, pa so takoj pohujšani. 041 MAR 004 018 In ti so tisti, ki so posejani med trnje; takšni, ki slišijo besedo, 041 MAR 004 019 in skrbi tega sveta, zapeljivost bogastev in poželenja po drugih stvareh vstopijo, zadušijo besedo in ta postane brezplodna. 041 MAR 004 020 In ti so tisti, ki so posejani na dobra tla; takšni, ki slišijo besedo in jo sprejmejo ter obrodijo sad, eden trideseternega, drugi šestdeseternega in [spet] drugi stoternega.“ 041 MAR 004 021 In rekel jim je: „Ali se sveča prinese, da se postavi pod mernik ali pod posteljo? In ali se ne postavi na svečnik? 041 MAR 004 022 Kajti nič ni skrito, kar ne bo jasno pokazano; niti nič ni bilo obdržano tajno, razen da bi postalo znano. 041 MAR 004 023 Če ima katerikoli človek ušesa, da slišijo, naj posluša.“ 041 MAR 004 024 Rekel jim je: „Pazite kaj poslušate; s kakršno mero merite, tako vam bo odmerjeno; in vam, ki slišite, vam bo dano več. 041 MAR 004 025 Kajti kdor ima, njemu bo dano; kdor pa nima, bo od njega vzeto celó to, kar ima.“ 041 MAR 004 026 In rekel je: „Božje kraljestvo je takšno, kot če bi človek v zemljo vrgel seme, 041 MAR 004 027 in bi spal in vstajal ponoči ter podnevi in seme bi pognalo in raslo, da sam ne ve kako. 041 MAR 004 028 Kajti zemlja sama od sebe prinaša sad; najprej bilko, potem klas in nató polno žita v klasu. 041 MAR 004 029 Toda, ko sad obrodi, takoj pošlje srp, kajti prišla je žetev.“ 041 MAR 004 030 In rekel je: „S čim naj primerjamo Božje kraljestvo? Ali s kakšno primerjavo naj ga primerjamo? 041 MAR 004 031 Podobno je zrnu gorčičnega semena, ki je, ko je posejano v zemljo, manjše od vseh semen, ki so v zemlji; 041 MAR 004 032 toda, ko je posejano, zraste in postane večje od vseh zelišč in poganja ven velike mladike, tako da lahko pod njegovo senco prenočuje perjad neba.“ 041 MAR 004 033 In z mnogimi takšnimi prispodobami jim je govoril besedo, kakor so jo bili zmožni slišati. 041 MAR 004 034 Toda brez prispodobe jim ni govoril; ko pa so bili sami, je svojim učencem pojasnil vse besede. 041 MAR 004 035 In istega dne, ko je prišel večer, jim reče: „Prepeljimo se na drugo stran.“ 041 MAR 004 036 Ko so množico odpustili, so ga vzeli na ladjo, tako kakor je bil. Z njim pa so bile tam tudi druge majhne ladje. 041 MAR 004 037 In vzdignil se je velik vetroven vihar in valovi so udarjali v ladjo, tako, da je bila v kratkem polna. 041 MAR 004 038 On pa je bil na zadnjem delu ladje, speč na blazini in zbudili so ga ter mu rekli: „Učitelj, te ne skrbi, da ginemo?“ 041 MAR 004 039 In vstal je, zapretil vetru in rekel morju: „Mir, bodi mirno.“In veter je ponehal in bil je velik mir. 041 MAR 004 040 In rekel jim je: „Zakaj ste tako boječi? Kako to, da nimate vere?“ 041 MAR 004 041 Silno so se ga bali in drug drugemu govorili: „Kakšne vrste človek je to, da ga ubogata celó veter in morje?“ 041 MAR 005 001 In prišli so preko, na drugo stran morja, v deželo Géračanov. 041 MAR 005 002 In ko je prišel z ladje, ga je takoj srečal tisti iz grobnic, človek z nečistim duhom, 041 MAR 005 003 ki je imel svoje prebivališče med grobnicami; in noben človek ga ni mogel zvezati, niti z verigami ne, 041 MAR 005 004 zato ker je bil pogosto zvezan z okovi in verigami, pa je verige potrgal narazen in okove razbil na koščke; niti ga noben človek ni mogel obvladati. 041 MAR 005 005 In vedno, ponoči in podnevi, je bil po gorah ter v grobnicah in kričal ter samega sebe rezal s kamni. 041 MAR 005 006 Toda ko je od daleč zagledal Jezusa, je stekel in ga oboževal 041 MAR 005 007 in z močnim glasom zakričal ter rekel: „Kaj imam opraviti s teboj, Jezus, ti Sin najvišjega Boga? Zaklinjam te pri Bogu, da me ne mučiš.“ 041 MAR 005 008 Kajti rekel mu je: „Pridi ven iz človeka, ti nečisti duh.“ 041 MAR 005 009 In vprašal ga je: „Kakšno je tvoje ime?“On pa je odgovoril, rekoč: „Moje ime je Legija, ker nas je veliko.“ 041 MAR 005 010 In zelo ga je rotil, da jih ne bi poslal proč, ven iz dežele. 041 MAR 005 011 Tam je bila torej, blizu gorá, velika čreda svinj, ki so se pasle. 041 MAR 005 012 In vsi hudiči so ga rotili, rekoč: „Pošlji nas v svinje, da bomo lahko vstopili vanje.“ 041 MAR 005 013 Jezus jim je nemudoma dal dovoljenje. In nečisti duhovi so odšli ven ter vstopili v svinje, in čreda je silovito stekla navzdol po strmini v morje (bilo jih je okoli dva tisoč) in so se zadušile v morju. 041 MAR 005 014 In tisti, ki so pasli svinje, so pobegnili in to povedali v mestu in na deželi. In ti so odšli, da vidijo kaj je bilo to, kar se je zgodilo. 041 MAR 005 015 In prišli so k Jezusu ter zagledali tega, ki je bil obseden s hudičem in imel legijo, kako je sedel oblečen in pri zdravi pameti; in bili so prestrašeni. 041 MAR 005 016 Tisti, ki so to videli, so jim povedali, kako se je pripetilo temu, ki je bil obseden s hudičem in tudi glede svinj. 041 MAR 005 017 In začeli so ga prositi, naj odide iz njihovih krajev. 041 MAR 005 018 Ko je prišel na ladjo, ga je ta, ki je bil obseden s hudičem, prosil, da bi bil lahko z njim. 041 MAR 005 019 Vendar mu Jezus ni dovolil, temveč mu reče: „Pojdi domov k svojim prijateljem in jim povej, kako velike stvari je Gospod storil zate in je imel sočutje do tebe.“ 041 MAR 005 020 In ta je odšel ter v Deseteromestju pričel razglašati, kako velike stvari je Jezus storil zanj, in vsi ljudje so se čudili. 041 MAR 005 021 Ko je Jezus z ladjo ponovno prešel na drugo stran, se je k njemu zbralo mnogo ljudi; bil pa je blizu morja. 041 MAR 005 022 In glej, prihajal je eden izmed vladarjev sinagoge, Jaír po imenu; in ko ga je ta zagledal, je padel k njegovim stopalom 041 MAR 005 023 in ga silno rotil, rekoč: „Moja majhna hčerka leži na točki smrti. Prosim te, pridi in položi svoje roke nanjo, da bo lahko ozdravljena in da bo živela.“ 041 MAR 005 024 In Jezus je odšel z njim in sledilo mu je veliko ljudi ter pritiskalo nanj. 041 MAR 005 025 In neka ženska, ki je imela dvanajst let težavo s krvjo 041 MAR 005 026 in je od mnogih zdravnikov pretrpela mnoge stvari in porabila vse, kar je imela, pa se ni nič izboljšalo, temveč raje postalo huje, 041 MAR 005 027 je, ko je slišala o Jezusu, prišla v gnečo za njim in se dotaknila njegove obleke. 041 MAR 005 028 Kajti rekla je: „Če se lahko samo dotaknem njegovih oblek, bom zdrava.“ 041 MAR 005 029 In studenec njene krvi je bil nemudoma posušen; in v svojem telesu je začutila, da je bila ozdravljena od te nadloge. 041 MAR 005 030 Jezus pa je v sebi takoj vedel, da je iz njega odšla moč, se v gneči obrnil in rekel: „Kdo se je dotaknil mojih oblačil?“ 041 MAR 005 031 Njegovi učenci pa so mu rekli: „Množico vidiš, ki pritiska nate, pa praviš: ‚Kdo se me je dotaknil?‘“ 041 MAR 005 032 Pogledal je naokoli, da bi videl tisto, ki je storila to stvar. 041 MAR 005 033 Toda ženska, prestrašena in trepetajoča, ker je vedela kaj se je v njej zgodilo, je pristopila in padla dol pred njim ter mu povedala vso resnico. 041 MAR 005 034 In rekel ji je: „Hči, tvoja vera te je naredila zdravo; pojdi v miru in bodi ozdravljena od svoje nadloge.“ 041 MAR 005 035 Medtem ko je še govoril, je od hiše vladarja sinagoge prišel nekdo, ki je rekel: „Tvoja hči je mrtva, zakaj še vedno vznemirjaš Učitelja?“ 041 MAR 005 036 Brž ko je Jezus slišal besedo, ki je bila izgovorjena, reče vladarju sinagoge: „Ne boj se, samo veruj.“ 041 MAR 005 037 In nobenemu človeku ni dovolil, da mu sledi, razen Petru in Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu. 041 MAR 005 038 In pride v hišo vladarja sinagoge in vidi hrup ter te, ki so jokali in silno tarnali. 041 MAR 005 039 In ko je vstopil, jim reče: „Zakaj delate ta trušč in jok? Gospodična ni mrtva, temveč spi.“ 041 MAR 005 040 In smejali so se mu do norčevanja. Toda, ko jih je vse postavil ven, vzame očeta in mater od gospodične in te, ki so bili z njim in vstopi tja, kjer je ležala gospodična. 041 MAR 005 041 In gospodično je prijel za roko ter ji rekel: „Talíta kumi, “kar je prevedeno: „Gospodična, “rečem ti, „vstani.“ 041 MAR 005 042 In gospodična je nemudoma vstala ter hodila, kajti bila je stara dvanajst let. Oni pa so bili osupli z veliko osuplostjo. 041 MAR 005 043 In strogo jim je naročil, naj noben človek ne izve za to; in velel je, da naj ji bo nekaj dano za jesti. 041 MAR 006 001 In od tam je odšel ven ter prišel v svojo lastno deželo, in njegovi učenci so mu sledili. 041 MAR 006 002 In ko je prišel sábatni dan, je pričel učiti v sinagogi, in mnogi, ki so ga poslušali, so bili osupli, rekoč: „Od kod ima ta človek te besede? In kakšna je ta modrost, ki mu je dana, da so po njegovih rokah storjena celó takšna mogočna dela? 041 MAR 006 003 Ali ni to tesar, Marijin sin, brat Jakoba in Jozéja in od Juda in Simona? In ali niso njegove sestre tukaj z nami?“In pohujševali so se nad njem. 041 MAR 006 004 Toda Jezus jim je rekel: „Prerok ni brez spoštovanja, razen v svoji lastni deželi in med svojim lastnim rodom in v svoji lastni hiši.“ 041 MAR 006 005 In tam ni mogel storiti nobenega mogočnega dela, razen da je svoje roke položil na nekaj bolnih ljudi in jih ozdravil. 041 MAR 006 006 In čudil se je zaradi njihove nevere. In odšel je naokoli po vaseh ter učil. 041 MAR 006 007 In k sebi je poklical dvanajstere ter jih pričel pošiljati po dva in dva, in dal jim je oblast nad nečistimi duhovi 041 MAR 006 008 in jim zapovedal, da naj na svojo pot ne jemljejo ničesar razen zgolj palice; ne malhe, ne kruha, ne denarja v svoji mošnji, 041 MAR 006 009 temveč naj bodo obuti v sandale in naj ne oblečejo dveh plaščev. 041 MAR 006 010 In rekel jim je: „V kateremkoli kraju vstopite v hišo, tam ostanite, dokler ne odidete iz tega kraja. 041 MAR 006 011 Kdorkoli pa vas ne bo sprejel niti vas ne bo poslušal, ko odidete od tam, otresite prah pod vašimi stopali v pričevanje proti njim. Resnično, povem vam: ‚Bolj znosno bo za Sódomo in Gomóro v dneh sodbe, kakor za to mesto.‘“ 041 MAR 006 012 In odšli so ven, ter oznanjali, da naj bi se ljudje pokesali. 041 MAR 006 013 In izgnali so mnogo hudičev in z oljem mazilili mnoge, ki so bili bolni in jih ozdravljali. 041 MAR 006 014 Kralj Herod pa je slišal o njem; (kajti njegovo ime se je razširilo povsod) in rekel: „Tisti Janez Krstnik je bil obujen od mrtvih in zato so se v njem pokazala mogočna dela.“ 041 MAR 006 015 Drugi so rekli: „Ta je Elija.“Drugi pa so rekli: „Ta je prerok ali kakor eden izmed prerokov.“ 041 MAR 006 016 Toda, ko je Herod slišal o tem, je rekel: „To je Janez, katerega sem obglavil; obujen je od mrtvih.“ 041 MAR 006 017 Kajti sam Herod je poslal in zgrabil Janeza ter ga zvezal v ječi zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, ker se je z njo poročil. 041 MAR 006 018 Kajti Janez je rekel Herodu: „Zate ni zakonito, da imaš ženo svojega brata.“ 041 MAR 006 019 Zato je imela Herodiada proti njemu spor in bi ga ubila, toda ni mogla, 041 MAR 006 020 kajti Herod se je bal Janeza, ker je vedel, da je bil pravičen človek in svet in ga je spoštoval; in ko ga je poslušal, je storil mnoge stvari, poslušal pa ga je rade volje. 041 MAR 006 021 Ko pa je prišel primeren dan, da je Herod na svoj rojstni dan pripravil večerjo svojim velikašem, visokim stotnikom in upravnikom posestev Galileje, 041 MAR 006 022 in ko je vstopila hči od že omenjene Herodiade in plesala ter ugajala Herodu in tem, ki so sedeli z njim, je kralj rekel gospodični: „Prosi me, karkoli si želiš in ti bom to dal.“ 041 MAR 006 023 In prisegel ji je: „Karkoli me boš prosila, ti bom to dal, do polovice svojega kraljestva.“ 041 MAR 006 024 In odšla je in rekla svoji materi: „Kaj naj prosim?“Ta pa je rekla: „Glavo Janeza Krstnika.“ 041 MAR 006 025 In nemudoma je z naglico vstopila h kralju ter prosila, rekoč: „Hočem, da mi v kratkem na velikem pladnju izročiš glavo Janeza Krstnika.“ 041 MAR 006 026 In kralj je bil silno žalosten, vendar je zaradi svoje prisege in zaradi teh, ki so sedeli z njim, ni zavrnil. 041 MAR 006 027 In kralj je takoj poslal rablja ter ukazal, da se prinese njegova glava; in ta je odšel ter ga v ječi obglavil 041 MAR 006 028 in na velikem pladnju prinesel njegovo glavo ter jo dal gospodični, gospodična pa jo je dala svoji materi. 041 MAR 006 029 Ko so njegovi učenci slišali o tem, so prišli in vzeli njegovo truplo in ga položili v grobnico. 041 MAR 006 030 In apostoli so se skupaj zbrali k Jezusu, ter mu povedali vse stvari, tako kaj so delali, kakor kaj so učili. 041 MAR 006 031 In rekel jim je: „Pridite sami, ločeno, na zapuščen kraj in nekaj časa počijte, “kajti tam so bili mnogi, ki so prihajali in odhajali in niso imeli nobenega prostega časa, niti toliko, da bi jedli. 041 MAR 006 032 In skrivoma so z ladjo odpluli na zapuščen kraj. 041 MAR 006 033 Množica pa jih je videla odhajati in mnogi so ga poznali in iz vseh mest so peš tekli tja, ter jih prehiteli in skupaj prišli k njemu. 041 MAR 006 034 Ko pa je Jezus prišel ven, je zagledal mnogo ljudi in bil prevzet s sočutjem do njih, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in pričel jih je učiti mnogo stvari. 041 MAR 006 035 Ko pa je dan davno minil, so k njemu prišli njegovi učenci in rekli: „To je zapuščen kraj in sedaj je čas davno potekel; 041 MAR 006 036 pošlji jih proč, da lahko gredo naokoli po deželi in v vasi, ter si kupijo kruha zase, kajti nič nimajo za jesti.“ 041 MAR 006 037 Odgovoril je in jim rekel: „Dajte jim vi jesti.“Oni pa so mu rekli: „Ali naj gremo in kupimo za dvesto denarjev kruha ter jim damo jesti?“ 041 MAR 006 038 Reče jim: „Koliko hlebov imate? Pojdite in poglejte.“In ko so vedeli, so rekli: „Pet in dve ribi.“ 041 MAR 006 039 In ukazal jim je, naj se vsi po skupinah posedejo na zeleno travo. 041 MAR 006 040 In posedli so se v vrstah, po sto in po petdeset. 041 MAR 006 041 Ko je vzel pet hlebov in dve ribi, je pogledal gor v nebo in blagoslovil ter razlomil hlebe in jih dal svojim učencem, da jih postavijo prednje; in dve ribi je razdelil med njih vse. 041 MAR 006 042 In vsi so jedli, ter bili nasičeni. 041 MAR 006 043 In pobrali so dvanajst polnih košar odlomkov in od rib. 041 MAR 006 044 Teh pa, ki so jedli od hlebov, je bilo okoli pet tisoč mož. 041 MAR 006 045 In svoje učence je nemudoma primoral, da gredo v ladjo in da gredo naprej, na drugo stran, v Betsajdo, medtem ko je on odpustil množico. 041 MAR 006 046 In ko jih je odpustil, je odšel na goro molit. 041 MAR 006 047 Ko pa je prišel večer, je bila ladja na sredi morja, on sam pa na kopnem. 041 MAR 006 048 In videl jih je garati v veslanju, kajti veter jim je bil nasproten. In okoli četrte nočne straže je prihajal k njim, hodil je po morju in bi šel mimo njih. 041 MAR 006 049 Toda ko so ga videli hoditi po morju, so domnevali, da je bil to duh in so zakričali, 041 MAR 006 050 kajti vsi so ga videli in so bili zaskrbljeni. On pa je z njimi takoj spregovoril in jim reče: „Bodite dobre volje; jaz sem, ne bojte se.“ 041 MAR 006 051 In vzpel se je k njim na ladjo in veter je ponehal in v sebi so bili zelo osupli, prekomerno in so se čudili. 041 MAR 006 052 Kajti niso še preudarili čudeža s hlebi, ker je bilo njihovo srce zakrknjeno. 041 MAR 006 053 Ko pa so se prepeljali, so prišli v deželo Genezaret in se približali obali. 041 MAR 006 054 In ko so prišli z ladje, so ga nemudoma spoznali 041 MAR 006 055 in tekli naokoli prek celotnega področja, ter začeli s seboj nositi v posteljah te, ki so bili bolni, kjer so slišali, da se je nahajal. 041 MAR 006 056 In kamorkoli je vstopil, v vasi ali mesta ali deželo, so na ulice polagali bolne in ga rotili, da bi se lahko dotaknili vsaj roba njegove obleke. In tako veliko kot se ga je dotaknilo, so bili ozdravljeni. 041 MAR 007 001 Potem so prišli skupaj k njemu farizeji in nekateri izmed pisarjev, ki so prišli iz Jeruzalema. 041 MAR 007 002 In ko so videli nekatere izmed njegovih učencev jesti kruh z omadeževanimi, to se pravi z neumitimi rokami, so našli krivdo. 041 MAR 007 003 Kajti farizeji in vsi Judje ne jedo, razen če si svojih rok pogosto ne umivajo, ker se držijo izročila starešin. 041 MAR 007 004 In ko pridejo iz trga, ne jedo, razen če se ne umijejo. In mnogo drugih stvari je, ki so jih sprejeli, da se jih drže, kot umivanje čaš in vrčev, bakrenih posod in miz. 041 MAR 007 005 Potem so ga farizeji in pisarji vprašali: „Zakaj tvoji učenci ne živijo glede na izročilo starešin, temveč jedo kruh z neumitimi rokami?“ 041 MAR 007 006 Odgovoril je in jim rekel: „Dobro je Izaija prerokoval o vas hinavcih, kakor je pisano: ‚Ti ljudje me spoštujejo s svojimi ustnicami, toda njihovo srce je daleč od mene.‘ 041 MAR 007 007 Čeprav me zaman obožujejo, ker za nauke učijo človeške zapovedi. 041 MAR 007 008 Ker se z odlaganjem Božje zapovedi na stran držite človeških izročil, kakor je umivanje čaš in vrčev in počnete še mnoge druge takšne stvari.“ 041 MAR 007 009 In rekel jim je: „Prav dobro zavračate Božjo zapoved, da bi lahko obdržali svoje lastno izročilo. 041 MAR 007 010 Kajti Mojzes je rekel: ‚Spoštuj svojega očeta in svojo mater, ‘in: ‚Kdorkoli preklinja očeta ali mater, naj življenje konča s smrtjo, ‘ 041 MAR 007 011 toda vi pravite: ‚Če bo človek rekel svojemu očetu ali materi: ‚To je Korbán, to se pravi dar, po čemerkoli bi lahko imel korist od mene, ‘bo prost.‘ 041 MAR 007 012 In mu nič več ne dovolite, da bi za svojega očeta ali svojo mater karkoli storil. 041 MAR 007 013 S svojim izročilom, ki ste ga izročili, delate Božjo besedo brez učinka, in počnete mnogo takšnih podobnih stvari.“ 041 MAR 007 014 In ko je k sebi poklical vso množico, jim je rekel: „Vsak izmed vas naj mi prisluhne in razume: 041 MAR 007 015 ‚Nič ni zunaj človeka, kar bi ga z vstopanjem vanj lahko omadeževalo, toda besede, ki pridejo iz njega, te so tiste, ki omadežujejo človeka.‘ 041 MAR 007 016 Če ima katerikoli človek ušesa, da slišijo, naj posluša.“ 041 MAR 007 017 Ko je od množice vstopil v hišo, so ga njegovi učenci vprašali glede prispodobe. 041 MAR 007 018 In reče jim: „Ali ste tudi vi tako brez razumevanja? Ali ne zaznate, da ga katerakoli stvar, ki od zunaj vstopa v človeka, ta ne more omadeževati, 041 MAR 007 019 ker ta ne vstopa v njegovo srce, temveč v trebuh in gre ven v zunanje stranišče, očiščujoč vso hrano?“ 041 MAR 007 020 In rekel je: „To, kar prihaja iz človeka, to omadežuje človeka. 041 MAR 007 021 Kajti od znotraj, iz človekovega srca, izvirajo zle misli, zakonolomstva, prešuštva, umori, 041 MAR 007 022 tatvine, pohlepnost, zlobnost, prevara, pohotnost, hudoben pogled, bogokletje, ponos, nespametnost; 041 MAR 007 023 vse te zle stvari prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.“ 041 MAR 007 024 In vstal je od tam ter odšel v meje Tira in Sidóna in vstopil v hišo in hotel, da tega ne bi izvedel noben človek, toda ni mogel ostati skrit. 041 MAR 007 025 Kajti neka ženska, katere mlada hči je imela nečistega duha, je slišala o njem in prišla ter padla k njegovim stopalom. 041 MAR 007 026 Ženska je bila Grkinja, Sirofeničanka po rodu, in rotila ga je, da bi iz njene hčere izgnal hudiča. 041 MAR 007 027 Toda Jezus ji je rekel: „Naj bodo najprej nasičeni otroci, kajti ni primerno vzeti kruh otrokom in ga vreči psom.“ 041 MAR 007 028 Ona pa je odgovorila in mu rekla: „Da, Gospod, vendar psi pod mizo jedo od otroških drobtin.“ 041 MAR 007 029 In rekel ji je: „Zaradi tega govora pojdi svojo pot; hudič je izšel iz tvoje hčere.“ 041 MAR 007 030 In ko je prišla k svoji hiši, je spoznala, da je hudič izšel in svojo hči [našla] ležečo na postelji. 041 MAR 007 031 In spet, ko je odšel iz tirskih in sidónskih pokrajin, je prišel h Galilejskemu morju, po sredi krajev Deseteromestja. 041 MAR 007 032 In k njemu prinesejo nekoga, ki je bil gluh in je imel motnjo v svojem govoru in rotili so ga, naj nanj položi svojo roko. 041 MAR 007 033 In vzel ga je proč od množice in svoja prsta položil v njegova ušesa in pljunil ter se dotaknil njegovega jezika; 041 MAR 007 034 in zroč k nebu, je vzdihnil ter mu rekel: „Efatá!“to je: „Odpri se.“ 041 MAR 007 035 In njegova ušesa so se nemudoma odprla in vez njegovega jezika se je sprostila in je jasno govoril. 041 MAR 007 036 In naročil jim je, da naj ne povedo nobenemu človeku, toda bolj, kot jim je naročal, toliko bolj na veliko so to razglašali, 041 MAR 007 037 in bili so preko mere osupli, rekoč: „Vse stvari je storil dobro; tako gluhim daje slišati, kakor nemim govoriti.“ 041 MAR 008 001 V tistih dneh, ko je bila množica zelo velika in ni imela nič za jesti, je Jezus poklical k sebi svoje učence in jim rekel: 041 MAR 008 002 „Sočutje imam do množice, ker so z menoj sedaj že tri dni, pa nimajo ničesar za jesti, 041 MAR 008 003 in če jih pošljem proč k njihovim lastnim hišam tešče, bodo med potjo oslabeli, kajti številni izmed njih so prišli od daleč.“ 041 MAR 008 004 In njegovi učenci so mu odgovorili: „Od kod lahko človek, tukaj v divjini, te ljudi nasiti s kruhom?“ 041 MAR 008 005 In vprašal jih je: „Koliko hlebov imate?“In rekli so: „Sedem.“ 041 MAR 008 006 In zapovedal je množici, da se usede na tla, in vzel je sedem hlebov ter se zahvalil in prelomil ter dal svojim učencem, da jih postavijo prednje in oni so jih postavili pred množico. 041 MAR 008 007 In imeli so nekaj majhnih rib, in blagoslovil je ter velel, da jih prav tako postavijo pred njih. 041 MAR 008 008 Tako so jedli in bili nasičeni; in od odlomkov hrane, ki je ostala, so pobrali sedem košar. 041 MAR 008 009 In teh, ki so jedli, je bilo okoli štiri tisoč; in poslal jih je proč. 041 MAR 008 010 In s svojimi učenci je nemudoma vstopil na ladjo ter prišel v dalmanútske kraje. 041 MAR 008 011 In prišli so farizeji, ter se začeli pričkati z njim in ga skušali, ter od njega iskali znamenje z neba. 041 MAR 008 012 In v svojem duhu je globoko vzdihnil in rekel: „Zakaj ta rod išče znamenje? Resnično, povem vam: ‚Temu rodu ne bo dano nobeno znamenje.‘“ 041 MAR 008 013 In zapustil jih je, ter vstopil na ladjo in ponovno odplul na drugo stran. 041 MAR 008 014 Učenci so torej pozabili vzeti kruh niti s seboj na ladji niso imeli več kakor en hleb. 041 MAR 008 015 In naročil jim je, rekoč: „Pazite, varujte se farizejskega kvasa in Herodovega kvasa.“ 041 MAR 008 016 In med seboj so razpravljali, rekoč: „ To je zato, ker nimamo kruha.“ 041 MAR 008 017 Ko je Jezus to spoznal, jim reče: „Zakaj razmišljate, ker nimate kruha? Še niste zaznali niti razumeli? Ali imate svoje srce še vedno zakrknjeno? 041 MAR 008 018 Imate oči, pa ne vidite? Imate ušesa, pa ne slišite? In ali se ne spominjate? 041 MAR 008 019 Ko sem prelomil pet hlebov med pet tisoč, koliko košar, polnih odlomkov, ste pobrali?“Rekli so mu: „Dvanajst.“ 041 MAR 008 020 „In ko sedem med štiri tisoč, koliko košar, polnih odlomkov, ste pobrali?“In rekli so: „Sedem.“ 041 MAR 008 021 In rekel jim je: „Kako to, da ne razumete?“ 041 MAR 008 022 In pride v Betsajdo, in k njemu privedejo slepega moža in rotili so ga, da se ga dotakne. 041 MAR 008 023 In z roko je prijel slepega moža, ter ga odvedel iz mesta in ko je pljunil na njegove oči in svoji roki položil nanj, ga je vprašal ali karkoli vidi. 041 MAR 008 024 In ta je pogledal gor ter rekel: „Vidim ljudi kakor drevesa, hodijo.“ 041 MAR 008 025 Nató je svoje roke ponovno položil na njegove oči in ga pripravil, da pogleda gor, in bil je ozdravljen in razločno videl vsakega človeka. 041 MAR 008 026 In poslal ga je proč k njegovi hiši, rekoč: „Niti ne pojdi v mesto niti ne povej tega nikomur v mestu.“ 041 MAR 008 027 In Jezus je odšel ven ter njegovi učenci, v mesta Cezareje Filipove. Med potjo pa je svoje učence vprašal, rekoč jim: „Kdo ljudje pravijo, da sem jaz?“ 041 MAR 008 028 Odgovorili so: „Janez Krstnik, “toda nekateri pravijo „Elija, “drugi pa: „Eden izmed prerokov.“ 041 MAR 008 029 In reče jim: „Toda kdo vi pravite, da sem jaz?“In Peter odgovori ter mu reče: „Ti si Kristus.“ 041 MAR 008 030 In naročil jim je, da naj nobenemu človeku ne povedo o njem. 041 MAR 008 031 In pričel jih je učiti, da mora Sin človekov pretrpeti mnoge stvari in biti zavrnjen od starešin in od visokih duhovnikov in pisarjev in biti ubit ter po treh dneh ponovno vstati. 041 MAR 008 032 In ta govor je govoril javno. Peter pa ga je prijel in ga pričel oštevati. 041 MAR 008 033 Toda, ko se je obrnil okoli in pogledal na svoje učence, je Petra oštel, rekoč: „Spravi se za menoj, Satan, kajti ne posvečaš se stvarem, ki so Božje, temveč stvarem, ki so od ljudi.“ 041 MAR 008 034 In ko je k sebi poklical množico, skupaj s svojimi učenci, jim je rekel: „Kdorkoli hoče priti za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame svoj križ in mi sledi. 041 MAR 008 035 Kajti kdorkoli hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil, toda kdorkoli bo izgubil svoje življenje zaradi mene in evangelija, ta isti ga bo rešil. 041 MAR 008 036 Kajti kaj bo koristilo človeku, če bo pridobil cel svet, izgubil pa svojo lastno dušo? 041 MAR 008 037 Ali kaj bo dal človek v zamenjavo za svojo dušo? 041 MAR 008 038 Kdorkoli se bo torej v tem zakonolomnem in grešnem rodu sramoval mene in mojih besed, tega se bo sramoval tudi Sin človekov, ko pride v slavi svojega Očeta s svetimi angeli.“ 041 MAR 009 001 In rekel jim je: „Resnično, povem vam: ‚Da bo nekaj od teh, ki stojijo tukaj, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva priti z močjo.‘“ 041 MAR 009 002 In po šestih dneh Jezus vzame s seboj Petra in Jakoba in Janeza in jih posebej vodi na visoko goro; in pred njimi je bil preobražen. 041 MAR 009 003 In njegova oblačila so postala sijoča, silno bela kakor sneg, tako kot jih noben belivec na zemlji ne more pobeliti. 041 MAR 009 004 In prikazal se jim je Elija z Mojzesom; in onadva sta se pogovarjala z Jezusom. 041 MAR 009 005 In Peter je odgovoril ter Jezusu rekel: „Učitelj, dobro je za nas, da smo tukaj; in naredimo tri šotore, enega zate in enega za Mojzesa in enega za Elija.“ 041 MAR 009 006 Kajti ni vedel, kaj bi rekel, ker so bili boleče prestrašeni. 041 MAR 009 007 In tam je bil oblak, ki jih je obsenčil in iz oblaka je prišel glas, rekoč: „Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte.“ 041 MAR 009 008 Nenadoma pa, ko so pogledali naokoli, niso videli nobenega človeka več, razen samo Jezusa, ki je bil z njimi. 041 MAR 009 009 In ko so prišli dol z gore, jim je naročil, naj nobenemu človeku ne povedo kakšne stvari so videli, dokler ne bo Sin človekov vstal od mrtvih. 041 MAR 009 010 In ta govor so zadržali med njimi samimi in drug drugega spraševali, kaj naj bi pomenilo vstati od mrtvih. 041 MAR 009 011 In vprašali so ga, rekoč: „Zakaj pravijo pisarji, da mora najprej priti Elija?“ 041 MAR 009 012 Odgovoril je in jim rekel: „Elija resnično prihaja prvi in obnavlja vse stvari in kako je pisano o Sinu človekovemu, da mora trpeti mnoge stvari ter biti zaničevan. 041 MAR 009 013 Toda povem vam: ‚Da je Elija zares prišel in storili so mu, karkoli so si zahoteli, kakor je pisano o njem.‘“ 041 MAR 009 014 In ko je prišel k svojim učencem, je okoli njih zagledal veliko množico in pisarje pričkati se z njimi. 041 MAR 009 015 In nemudoma, ko so ga zagledali, je bila vsa množica silno osupla ter stekla k njemu, da ga pozdravijo. 041 MAR 009 016 In pisarje je vprašal: „Kaj se pričkate z njimi?“ 041 MAR 009 017 Nekdo iz množice pa je odgovoril in rekel: „Učitelj, k tebi sem privedel svojega sina, ki ima nemega duha, 041 MAR 009 018 in kjerkoli ga zgrabi, ga trga in se peni in škripa s svojimi zobmi in hira; in rekel sem tvojim učencem, da naj ga izženejo ven, pa niso mogli.“ 041 MAR 009 019 Odgovarja mu in reče: „Oh neverni rod, kako dolgo bom z vami? Doklej vas bom trpel? Pripeljite ga k meni.“ 041 MAR 009 020 In pripeljali so ga k njemu; in ko ga je zagledal, ga je duh nemudoma zgrabil, in padel je na tla ter se penast valjal. 041 MAR 009 021 In njegovega očeta je vprašal: „Kako dolgo je že, odkar je ta prišel vanj?“In odgovoril je: „Od otroštva. 041 MAR 009 022 In da ga pokonča, ga je pogosto vrgel v ogenj in v vode, toda če lahko karkoli storiš, imej sočutje do nas in nam pomagaj.“ 041 MAR 009 023 Jezus mu je rekel: „Če lahko veruješ, so vse stvari mogoče tistemu, ki veruje.“ 041 MAR 009 024 In otrokov oče je nemudoma zavpil in s solzami rekel: „Gospod, verujem, pomagaj moji neveri.“ 041 MAR 009 025 Ko je Jezus videl, da je množica tekla skupaj, je oštel nečistega duha, rekoč mu: „ Ti, nemi in gluhi duh, ukazujem ti, pridi iz njega in ne vstopi več vanj.“ 041 MAR 009 026 In duh je zavpil ter ga hudo zgrabil in prišel iz njega; in bil je kakor nekdo, [ki je] mrtev, tako da so mnogi rekli: „Mrtev je.“ 041 MAR 009 027 Toda Jezus ga je prijel za roko in ga dvignil in ta je vstal. 041 MAR 009 028 Ko pa je prišel v hišo, so ga njegovi učenci na samem vprašali: „Zakaj ga mi nismo mogli izgnati ven?“ 041 MAR 009 029 In rekel jim je: „Ta vrsta ne pride ven z ničemer, razen z molitvijo in postom.“ 041 MAR 009 030 In odšli so od tam ter šli skozi Galilejo, in ni želel, da bi katerikoli človek to izvedel. 041 MAR 009 031 Kajti svoje učence je učil in jim govoril: „Sin človekov je izročen v človeške roke, in ubili ga bodo. In potem, ko bo umorjen, bo tretji dan obujen.“ 041 MAR 009 032 Tega govora pa niso razumeli in bali so se ga vprašati. 041 MAR 009 033 In prišel je v Kafarnáum. In ko so bili v hiši, jih je vprašal: „Kaj je bilo to, da ste se po poti prerekali med seboj?“ 041 MAR 009 034 Vendar so molčali, kajti med potjo so se med seboj prerekali kdo naj bi bil največji. 041 MAR 009 035 In usedel se je, poklical dvanajstere in jim spregovoril: „Če želi katerikoli človek biti prvi, ta isti naj bo zadnji izmed vseh in služabnik vsem.“ 041 MAR 009 036 In vzel je otroka ter ga posadil v sredo mednje, in ko ga je vzel v svoje naročje, jim je rekel: 041 MAR 009 037 „Kdorkoli bo sprejel enega od takšnih otrok v mojem imenu, sprejema mene; in kdorkoli bo sprejel mene, ne sprejema mene, temveč tistega, ki me je poslal.“ 041 MAR 009 038 In Janez mu je odgovoril, rekoč: „Učitelj, videli smo nekoga v tvojem imenu izganjati hudiče, pa nam ta ne sledi, in smo mu prepovedali, ker nam ne sledi.“ 041 MAR 009 039 Vendar je Jezus rekel: „Ne prepovejte mu, kajti nobenega človeka ni, ki bi v mojem imenu storil čudež, da bi lahko brž hudobno govoril o meni. 041 MAR 009 040 Kajti kdor ni proti nam, je na naši strani. 041 MAR 009 041 Kajti kdorkoli vam bo za pitje ponudil čašo vode v mojem imenu, ker pripadate Kristusu, resnično vam povem, ne bo izgubil svoje nagrade. 041 MAR 009 042 In kdorkoli bo pohujšal enega od teh malčkov, ki verujejo vame, je bolje zanj, da bi bil okoli njegovega vratu obešen mlinski kamen in bi bil vržen v morje. 041 MAR 009 043 In če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj proč; bolje je zate, da vstopiš v življenje pohabljen, kakor imeti dve roki in iti v pekel, v ogenj, ki ne bo nikoli pogašen, 041 MAR 009 044 kjer njihov črv ne umre in ogenj ni pogašen. 041 MAR 009 045 In če te tvoje stopalo pohujšuje, ga odsekaj proč; bolje je zate, da vstopiš v življenje šepav, kakor imeti dve stopali in biti vržen v pekel, v ogenj, ki ne bo nikoli pogašen, 041 MAR 009 046 kjer njihov črv ne umre in ogenj ni pogašen. 041 MAR 009 047 In če te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni ven; bolje je zate, da vstopiš v Božje kraljestvo z enim očesom, kakor biti z dvema očesoma vržen v peklenski ogenj, 041 MAR 009 048 kjer njihov črv ne umre in ogenj ni pogašen. 041 MAR 009 049 Kajti vsakdo bo osoljen z ognjem in vsaka žrtev bo osoljena s soljo. 041 MAR 009 050 Sol je dobra, toda, če je sol izgubila svojo slanost, s čim jo boste začinili? Imejte sol v sebi in imejte mir drug z drugim.“ 041 MAR 010 001 In vzdignil se je od tam ter po drugi strani Jordana prihajal v judejske kraje; in množica je ponovno krenila k njemu, in kakor je bil navajen, jih je ponovno učil. 041 MAR 010 002 In k njemu so prišli farizeji ter ga vprašali: „Ali je možu zakonito odsloviti svojo ženo?“ker so ga skušali. 041 MAR 010 003 In odgovoril jim je ter rekel: „Kaj vam je zapovedal Mojzes?“ 041 MAR 010 004 Rekli so: „Mojzes je dopustil napisati ločitveni list in [jo] odsloviti.“ 041 MAR 010 005 Jezus pa je odgovoril in jim rekel: „Zaradi trdote vašega srca vam je napisal ta predpis. 041 MAR 010 006 Toda od začetka stvarstva ju je Bog ustvaril moškega in žensko. 041 MAR 010 007 Zaradi tega razloga bo mož zapustil svojega očeta in mater ter se trdno pridružil k svoji ženi 041 MAR 010 008 in ta dva bosta eno meso. Tako potem nista nič več dva, temveč eno meso. 041 MAR 010 009 Kar je torej Bog združil skupaj, naj človek ne loči narazen.“ 041 MAR 010 010 In v hiši so ga njegovi učenci ponovno vprašali o isti zadevi. 041 MAR 010 011 Rekel jim je: „Kdorkoli bo odslovil svojo ženo in poročil drugo, proti njej grešno počenja zakonolomstvo. 041 MAR 010 012 In če bo ženska odslovila svojega soproga in bo poročena k drugemu, grešno počenja zakonolomstvo.“ 041 MAR 010 013 In k njemu so prinašali mlajše otroke, da bi se jih dotaknil; njegovi učenci pa so ošteli te, ki so jih prinašali. 041 MAR 010 014 Vendar ko je Jezus to videl, je bil zelo nezadovoljen in jim rekel: „Dovolite majhnim otrokom, da pridejo k meni in ne prepovejte jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. 041 MAR 010 015 Resnično, povem vam: ‚Kdorkoli Božjega kraljestva ne bo sprejel kakor majhen otrok, ne bo vstopil vanj.‘“ 041 MAR 010 016 In dvignil jih je v svoje naročje, nanje položil svoji roki in jih blagoslovil. 041 MAR 010 017 In ko je odšel naprej po poti, je nekdo pritekel in pokleknil k njemu ter ga prosil: „Dobri Učitelj, kaj naj storim, da bom lahko podedoval večno življenje?“ 041 MAR 010 018 Jezus mu je rekel: „Čemu me kličeš dober? Nihče ni dober razen enega, to je Boga. 041 MAR 010 019 Zapovedi poznaš: ‚Ne zagreši zakonolomstva, ‘‚Ne ubijaj, ‘‚Ne kradi, ‘‚Ne pričaj po krivem, ‘‚Ne goljufaj, ‘‚Spoštuj svojega očeta in mater.‘“ 041 MAR 010 020 Odgovoril je in mu rekel: „Učitelj, vse to sem obeleževal od svoje mladosti.“ 041 MAR 010 021 Potem ga je Jezus pogledal, ga ljubil, ter mu rekel: „Ena stvar ti manjka, pojdi svojo pot, prodaj karkoli imaš in daj revnim in imel boš zaklad v nebesih in pridi, vzemi križ ter hodi za menoj.“ 041 MAR 010 022 In ob tej besedi je bil žalosten ter užaloščen odšel proč, kajti imel je veliko posesti. 041 MAR 010 023 Jezus pa je pogledal naokoli in rekel svojim učencem: „Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastva, vstopili v Božje kraljestvo!“ 041 MAR 010 024 In učenci so bili ob njegovih besedah osupli. Vendar Jezus ponovno odgovarja in jim reče: „Otroci, kako težko je tem, ki zaupajo v bogastva, vstopiti v Božje kraljestvo! 041 MAR 010 025 Lažje je za kamelo, da gre skozi šivankino uho, kakor bogatašu vstopiti v Božje kraljestvo.“ 041 MAR 010 026 In bili so prekomerno osupli ter med seboj govorili: „Kdo je potem lahko rešen?“ 041 MAR 010 027 In Jezus, ko pogleda nanje, reče: „Pri ljudeh je to nemogoče, toda ne z Bogom, kajti z Bogom so vse stvari mogoče.“ 041 MAR 010 028 Potem mu je Peter pričel govoriti: „Glej, vse smo zapustili in ti sledili.“ 041 MAR 010 029 Jezus pa je odgovoril in rekel: „Resnično, povem vam: ‚Nikogar ni, ki je zapustil hišo ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo ali otroke ali zemljišča zaradi mene in evangelija, 041 MAR 010 030 toda prejel bo stokratno, sedaj, v tem času, hiš in bratov in sester in mater in otrok in zemljišč s preganjanji; in večno življenje v svetu, ki pride. 041 MAR 010 031 Toda mnogi, ki so prvi, bodo zadnji, in zadnji prvi.‘“ 041 MAR 010 032 In bili so na poti, ki gre gor v Jeruzalem in Jezus je šel pred njimi in bili so osupli in medtem ko so ga spremljali, so bili prestrašeni. In ponovno je vzel dvanajstere ter jim pričel pripovedovati kakšne stvari naj bi se mu pripetile, 041 MAR 010 033 rekoč: „Glejte, mi gremo gor v Jeruzalem in Sin človekov bo izročen visokim duhovnikom in pisarjem in oni ga bodo obsodili na smrt ter ga izročili poganom, 041 MAR 010 034 in zasmehovali ga bodo in ga bičali in pljuvali nanj ter ga umorili, toda tretji dan bo ponovno vstal.“ 041 MAR 010 035 In Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, sta prišla k njemu, rekoč: „Učitelj, midva hočeva, da nama storiš karkoli bova prosila.“ 041 MAR 010 036 In rekel jima je: „Kaj hočeta, da bi vama storil?“ 041 MAR 010 037 Rekla sta mu: „Usliši naju, da bova lahko sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici, drugi pa na tvoji levici.“ 041 MAR 010 038 Toda Jezus jima je rekel: „Vidva ne vesta česa prosita. Ali moreta piti iz čaše, iz katere jaz pijem? In biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?“ 041 MAR 010 039 In odgovorila sta mu: „Moreva.“Jezus pa jima je rekel: „Vidva bosta zares pila iz čaše, iz katere jaz pijem; in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta tudi vidva krščena, 041 MAR 010 040 toda sedeti na moji desnici in na moji levici, ni moje da dam, temveč bo dano tistim, katerim je to pripravljeno.“ 041 MAR 010 041 In ko so deseteri to slišali, so postali zelo nezadovoljni z Jakobom in Janezom. 041 MAR 010 042 Toda Jezus jih je poklical k sebi in jim reče: „Vi veste, da tisti, ki se štejejo, da vladajo nad pogani, izvajajo gospostvo nad njimi, in njihovi velikaši izvajajo oblast nad njimi. 041 MAR 010 043 Toda med vami naj ne bo tako, temveč kdorkoli hoče biti med vami velik, naj bo vaš sluga; 041 MAR 010 044 in kdorkoli izmed vas hoče biti glavni, naj bo sluga vsem. 041 MAR 010 045 Kajti celo Sin človekov ni prišel, da bi mu služili, temveč, da služi in da svoje življenje daruje v odkupnino za mnoge.“ 041 MAR 010 046 In prišli so v Jeriho, in ko je s svojimi učenci in velikim številom ljudi odšel iz Jerihe, je slepi Bartimáj, Timájev sin, sedel ob glavni cesti in beračil. 041 MAR 010 047 In ko je slišal, da je bil to Jezusa Nazarečan, je pričel vzklikati ter govoriti: „Jezus, ti Davidov Sin, usmili se me.“ 041 MAR 010 048 In mnogi so ga opozarjali naj molči, toda še veliko glasneje je vpil: „ Ti, Davidov Sin, usmili se me.“ 041 MAR 010 049 Jezus je obstal in velel, naj ga pokličejo. In poklicali so slepega moža ter mu rekli: „Bodi dobro potolažen, vstani, kliče te.“ 041 MAR 010 050 In ta, ko je odvrgel svojo obleko proč, je vstal in prišel k Jezusu. 041 MAR 010 051 In Jezus je odgovoril ter mu rekel: „Kaj hočeš, da naj ti storim?“Slepi mož mu je rekel: „Gospod, da bi lahko prejel svoj vid.“ 041 MAR 010 052 In Jezus mu je rekel: „Pojdi svojo pot; tvoja vera te je naredila zdravega.“In takoj je prejel svoj vid ter sledil Jezusu po poti. 041 MAR 011 001 In ko so prišli blizu Jeruzalema, k Bétfagi in Betaniji, ob Oljski gori, pošlje naprej dva izmed svojih učencev 041 MAR 011 002 in jima reče: „Pojdita svojo pot v vas pred vama in brž ko bosta vstopila vanjo, bosta našla privezano žrebe, na katerem človek nikoli ni sedel; odvežita ga in ga pripeljita. 041 MAR 011 003 Če pa bi vama katerikoli človek rekel: ‚Čemu to počneta?‘recita, da ima Gospod potrebo po njem; in on ga bo nemudoma poslal sèm.“ 041 MAR 011 004 In odšla sta svojo pot ter našla zunaj pri vratih privezano žrebe, na kraju, kjer sta se srečali dve poti in sta ga odvezala. 041 MAR 011 005 Nekateri izmed tistih, ki so stali tam, pa so jima rekli: „Kaj počneta, da odvezujeta žrebe?“ 041 MAR 011 006 In rekla sta jim celó kot je naročil Jezus in pustili so ju oditi. 041 MAR 011 007 In žrebe sta privedla k Jezusu in svoje obleke vrgla nanj in on je sédel nanj. 041 MAR 011 008 In mnogi so svoje obleke razgrnili na pot, drugi pa so z dreves odsekali mladike ter z njimi nastlali pot. 041 MAR 011 009 In tisti, ki so šli spredaj in tisti, ki so sledili, so vzklikali, rekoč: „‘Hozana; ‘blagoslovljen je ta, ki prihaja v imenu Gospodovem; 041 MAR 011 010 blagoslovljeno bodi kraljestvo našega očeta Davida, ki prihaja v imenu Gospodovem: ‚Hozana na višavah.‘“ 041 MAR 011 011 In Jezus je vstopil v Jeruzalem in v tempelj. In ko se je razgledal naokoli po vseh stvareh in je torej prihajal večer, je z dvanajsterimi odšel ven v Betanijo. 041 MAR 011 012 In naslednji dan, ko so prišli iz Betanije, je bil lačen 041 MAR 011 013 in ko je daleč stran zagledal figovo drevo, ki je imelo listje, je prišel, če bi morda lahko karkoli našel na njem. In ko je prišel k njemu, ni našel nič razen listov, kajti ni bil še čas za fige. 041 MAR 011 014 In Jezus je odgovoril ter mu rekel: „Nihče naj od tebe odslej nikoli več ne jé sadu.“In njegovi učenci so to slišali. 041 MAR 011 015 In prišli so v Jeruzalem in Jezus je odšel v tempelj ter pričel izganjati te, ki so v templju prodajali in kupovali, menjalcem denarja pa je prevrnil mize in sedeže teh, ki so prodajali golobice 041 MAR 011 016 in ni dovolil, da bi katerikoli človek skozi tempelj nosil kakršnokoli posodo. 041 MAR 011 017 In učil jih je, rekoč: „Ali ni pisano: ‚Moja hiša se bo od vseh narodov imenovala hiša molitve?‘Vi pa ste jo naredili za brlog razbojnikov.“ 041 MAR 011 018 Pisarji in visoki duhovniki pa so to slišali ter iskali, kako bi ga lahko pokončali, kajti bali so se ga, ker je bila vsa množica osupla nad njegovim naukom. 041 MAR 011 019 In ko je prišel večer, je odšel iz mesta. 041 MAR 011 020 In zjutraj, ko so šli mimo, so videli figovo drevo posušeno iz korenin. 041 MAR 011 021 Peter pa se spomni in mu reče: „Učitelj, glej, figovo drevo, ki si ga preklel, je ovenelo.“ 041 MAR 011 022 In Jezus jim odgovarja, rekoč: „Imejte vero v Boga. 041 MAR 011 023 Kajti resnično, povem vam: ‚Da kdorkoli bo rekel tej gori: ‚Prestavi se in bodi vržena v morje‘in v svojem srcu ne bo dvomil, temveč bo veroval, da se te besede, katere reče, pripetijo, bo imel, karkoli reče.‘ 041 MAR 011 024 Zatorej vam pravim: ‚Katerekoli stvari si želite, ko molite, verujte, da jih prejmete in imeli jih boste. 041 MAR 011 025 In ko vstanete k molitvi, odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, lahko odpusti vaše prekrške. 041 MAR 011 026 Toda če vi ne odpustite, tudi vaš Oče, ki je v nebesih, ne bo odpustil vaših prekrškov.‘“ 041 MAR 011 027 In ponovno so prišli v Jeruzalem in ko je hodil po templju, so prišli k njemu visoki duhovniki in pisarji in starešine 041 MAR 011 028 ter mu rekli: „S kakšno oblastjo delaš te stvari? In kdo ti je dal to oblast, da delaš te stvari?“ 041 MAR 011 029 Jezus je odgovoril in jim rekel: „Tudi jaz vas bom vprašal neko vprašanje in odgovorite mi in povedal vam bom s kakšno oblastjo delam te stvari. 041 MAR 011 030 Janezov krst, ali je bil ta iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi.“ 041 MAR 011 031 In med seboj so razpravljali, rekoč: „Če bomo rekli: ‚Iz nebes, ‘bo rekel: ‚Zakaj mu potem niste verovali?‘ 041 MAR 011 032 Toda če bomo rekli: ‚Od ljudi, ‘so se bali ljudstva, kajti vsi ljudje so šteli Janeza, da je bil zares prerok.“ 041 MAR 011 033 In odgovorili so ter rekli Jezusu: „Ne moremo povedati.“Jezus pa jim odgovarja, rekoč: „Niti vam jaz ne povem s kakšno oblastjo delam te stvari.“ 041 MAR 012 001 In pričel jim je govoriti s prispodobami. „ Neki človek je zasadil vinograd in okoli njega postavil ograjo ter izkopal prostor za vinsko kad in zgradil stolp ter to prepustil poljedelcem in odšel v daljno deželo. 041 MAR 012 002 In ob primernem času je k poljedelcem poslal služabnika, da bi od poljedelcev lahko prejel sad od vinograda. 041 MAR 012 003 Oni pa so ga zgrabili in ga pretepli ter ga odgnali praznega. 041 MAR 012 004 In ponovno je poslal k njim drugega služabnika; in nanj so metali kamne in ga ranili na glavi ter ga spodili nespodobno obravnavanega. 041 MAR 012 005 In ponovno je poslal drugega; in so ga ubili in mnoge druge; nekatere so pretepli, druge pa ubili. 041 MAR 012 006 Imel je torej še enega sina, svojega srčno ljubljenega, tudi njega je zadnjega poslal k njim, rekoč: ‚Mojega sina bodo spoštovali.‘ 041 MAR 012 007 Toda tisti poljedelci so med seboj govorili: ‚Ta je dedič; pridite, ubijmo ga in dediščina bo naša.‘ 041 MAR 012 008 In vzeli so ga in ga ubili ter ga vrgli iz vinograda. 041 MAR 012 009 Kaj naj torej stori gospodar vinograda? Prišel bo in uničil poljedelce in vinograd dal drugim. 041 MAR 012 010 In ali niste brali tega pisma: „Kamen, ki so ga graditelji zavrnili, je postal glava vogalu; 041 MAR 012 011 to je bilo Gospodovo delo in to je čudovito v naših očeh?‘“ 041 MAR 012 012 In prizadevali so si, da ga primejo, toda bali so se množice, kajti vedeli so, da je prispodobo govoril zoper njih; in pustili so ga ter odšli svojo pot. 041 MAR 012 013 In k njemu so poslali nekatere izmed farizejev in herodovcev, da ga ujamejo v njegovih besedah. 041 MAR 012 014 In ko so prišli, mu rečejo: „Učitelj, vemo, da si pošten in se ne oziraš na človeka, kajti ne oziraš se na zunanjost ljudi, temveč v resnici učiš Božjo pot: ‚Ali je zakonito dajati cesarju davek ali ne? 041 MAR 012 015 Ali naj dajemo ali naj ne dajemo?‘“Ker pa je vedel za njihovo hinavščino, jim je rekel: „Kaj me skušate? Prinesite mi kovanec, da ga lahko pogledam.“ 041 MAR 012 016 In prinesli so ga. On pa jim reče: „Čigava je ta podoba in napis?“In rekli so mu: „Cesarjeva.“ 041 MAR 012 017 Jezus jim je odgovoril, rekoč: „Povrnite cesarju stvari, ki so cesarjeve, Bogu pa stvari, ki so Božje.“In so se mu čudili. 041 MAR 012 018 Potem so k njemu prišli saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja; in vprašali so ga, rekoč: 041 MAR 012 019 „Učitelj, Mojzes nam je zapisal: ‚Če komu umre brat in za seboj zapusti svojo ženo, pa ne zapusti otrok, da naj njegov brat vzame njegovo ženo in svojemu bratu obudi potomca.‘ 041 MAR 012 020 Bilo je torej sedem bratov; in prvi je vzel ženo in umirajoč ni zapustil potomca. 041 MAR 012 021 In vzel jo je drugi ter umrl [in] niti on ni zapustil potomca in tretji prav tako. 041 MAR 012 022 In imel jo je sedmi, pa ni zapustil potomca; zadnja od vseh je umrla tudi ženska. 041 MAR 012 023 Ob vstajenju torej, ko bodo vstali, čigava žena bo od teh? Kajti sedem jo je imelo za ženo.“ 041 MAR 012 024 Jezus jim je odgovoril, rekoč: „Ali se ne motite zato, ker ne poznate [ne] pisem niti Božje moči? 041 MAR 012 025 Kajti ko bodo vstali od mrtvih, se ne bodo niti poročali niti ne bodo dane v zakon; temveč so kakor angeli, ki so v nebesih. 041 MAR 012 026 In glede mrtvih, da bodo obujeni; kaj niste brali v Mojzesovi knjigi, kako mu je Bog govoril v grmu, rekoč: ‚Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov?‘ 041 MAR 012 027 On ni Bog mrtvih, temveč Bog živih; torej delate veliko napako.“ 041 MAR 012 028 In prišel je eden izmed pisarjev in jih slišal skupaj razmišljati in ker je dojel, da jim je dobro odgovoril, ga je vprašal: „Katera je prva izmed vseh zapovedi?“ 041 MAR 012 029 Jezus mu je odgovoril: „Prva izmed vseh zapovedi je: ‚Poslušaj, oh Izrael: ‚Gospod, naš Bog, je edini Gospod. 041 MAR 012 030 In ljubil boš Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem in z vso svojo močjo; ‘‘to je prva zapoved. 041 MAR 012 031 Druga pa je podobna, namreč ta: ‚Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‘Nobena druga zapoved ni večja kakor ti [dve].“ 041 MAR 012 032 In pisar mu je rekel: „Dobro, Učitelj, povedal si resnico, kajti samo en Bog je; in ni drugega razen njega. 041 MAR 012 033 In ljubiti njega z vsem srcem in z vsem razumevanjem in z vso dušo in z vso močjo in ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe, je več kakor vse žgalne daritve in žrtvovanja.“ 041 MAR 012 034 Ko je Jezus videl, da je razumno odgovoril, mu je rekel: „Nisi daleč od Božjega kraljestva.“In nató se mu nihče ni drznil zastaviti kakršnegakoli vprašanja. 041 MAR 012 035 In Jezus je medtem, ko je učil v templju, odgovoril in rekel: „Kako pravijo pisarji, da je Kristus Davidov Sin? 041 MAR 012 036 Kajti sam David je po Svetem Duhu rekel: ‚ Gospod je rekel mojemu Gospodu: ‚Sédi na mojo desnico, dokler ne naredim tvojih sovražnikov za tvojo pručko.‘‘ 041 MAR 012 037 David ga torej sam kliče Gospod in od kod je on potem njegov sin?“In preprosto ljudstvo ga je rade volje poslušalo. 041 MAR 012 038 In v svojem nauku jim je rekel: „Pazite se pisarjev, ki radi hodijo v dolgih oblačilih in imajo radi pozdrave na trgih 041 MAR 012 039 in vodilne sedeže v sinagogah in najpomembnejša mesta na praznovanjih, 041 MAR 012 040 ki vdovam požirajo hiše in za pretvezo delajo dolge molitve; ti bodo prejeli večjo obsodbo.“ 041 MAR 012 041 In Jezus je sedel nasproti zakladnici in gledal kako množica meče denar v zakladnico; in mnogi, ki so bili bogati, so veliko vrgli vanjo. 041 MAR 012 042 Prišla pa je neka siromašna vdova in vanjo vrgla dva kovanca, kar je en novčič. 041 MAR 012 043 K sebi je poklical svoje učence in jim reče: „Resnično, povem vam: ‚Da je ta siromašna vdova vrgla vanjo več kakor vsi, ki so metali v zakladnico, 041 MAR 012 044 kajti vsi ti so metali od svojega obilja, toda ona je od svojega siromaštva vrgla vanjo vse, kar je imela, celó ves svoj dohodek.‘“ 041 MAR 013 001 In ko je odšel iz templja, mu eden izmed njegovih učencev reče: „Učitelj, glej kakšne vrste kamnov in kakšne zgradbe so tukaj!“ 041 MAR 013 002 In Jezus mu odgovori ter reče: „Te velike stavbe gledaš? Tam ne bo ostal en kamen na drugem, ki ne bi bil zrušen.“ 041 MAR 013 003 In ko je sedèl na Oljski gori, nasproti templju, so ga Peter in Jakob in Janez ter Andrej na samem vprašali: 041 MAR 013 004 „Povej nam, kdaj bodo te stvari? In kakšno bo znamenje, ko se bodo vse te besede dopolnile?“ 041 MAR 013 005 In Jezus jim je odgovoril ter pričel govoriti: „Pazite, da vas katerikoli človek ne prevara, 041 MAR 013 006 kajti mnogi bodo prišli v mojem imenu, rekoč: ‚Jaz sem Kristus ‘in bodo mnoge prevarali. 041 MAR 013 007 Ko pa boste slišali o vojnah in govorice o vojnah, ne bodite zaskrbljeni, kajti takšne stvari brezpogojno bodo, toda ne bo še konec. 041 MAR 013 008 Kajti narod se bo dvignil proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu, in potresi bodo na raznih krajih in lakote bodo ter nevšečnosti; te so pričetek bridkosti. 041 MAR 013 009 Toda pazite se, kajti izročali vas bodo sodiščem in v sinagogah boste pretepeni in zaradi mene boste privedeni pred vladarje in kralje, v pričevanje proti njim. 041 MAR 013 010 Najprej pa se mora evangelij razglasiti med vsemi narodi. 041 MAR 013 011 Toda, ko vas bodo vodili in izročali, ne premišljujte vnaprej kaj boste govorili niti ne delajte naklepov, temveč karkoli vam bo dano v tej uri, to govorite, kajti to niste vi, ki govorite, temveč Sveti Duh. 041 MAR 013 012 Brat bo torej brata izdajal v smrt in oče sina; in otroci bodo vstajali zoper svoje starše ter jim povzročali, da bodo usmrčeni. 041 MAR 013 013 In zaradi mojega imena boste osovraženi od vseh ljudi, toda kdor bo vztrajal do konca, ta isti bo rešen. 041 MAR 013 014 Toda, ko boste videli ogabnost opustošenja, o kateri govori prerok Daniel, stati kjer ne bi smela, (naj tisti, ki bere, razume) takrat naj tisti, ki so v Judeji, bežijo v gore; 041 MAR 013 015 in naj tisti, ki je na hišni strehi, ne gre dol v hišo niti ne vstopi vanjo, da iz svoje hiše karkoli vzame; 041 MAR 013 016 in naj se tisti, ki je na polju, ne obrne ponovno nazaj, da vzame svojo obleko. 041 MAR 013 017 Toda gorje tem, ki so z otrokom in tem, ki v tistih dneh dojijo! 041 MAR 013 018 In molíte, da vaš pobeg ne bo pozimi. 041 MAR 013 019 Kajti v teh dneh bo stiska, kakršne ni bilo od začetka stvarstva, ki ga je Bog ustvaril, do tega časa niti je ne bo. 041 MAR 013 020 In razen če Gospod ne bi skrajšal teh dni, ne bi bilo rešeno nobeno meso, toda zaradi izvoljenih, ki jih je izbral, je dneve skrajšal. 041 MAR 013 021 In če vam katerikoli človek tedaj reče: ‚Glej! Tukaj je Kristus‘ali: ‚Glej, tam je, ‘mu ne verjemite. 041 MAR 013 022 Kajti vstali bodo lažni Kristusi in lažni preroki in prikazovali bodo znamenja in čudeže, da zapeljejo, če bi bilo mogoče, celó izvoljene. 041 MAR 013 023 Toda pazite se, glejte, napovedal sem vam vse stvari. 041 MAR 013 024 Toda v tistih dneh, po tisti stiski, bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe 041 MAR 013 025 in zvezde neba bodo padale in moči, ki so na nebu, se bodo tresle. 041 MAR 013 026 In tedaj bodo videli Sina človekovega prihajati na oblakih z veliko močjo in slavo. 041 MAR 013 027 In potem bo poslal svoje angele in bo zbral skupaj svoje izvoljene iz štirih vetrov, od skrajnega dela zemlje do skrajnega dela neba. 041 MAR 013 028 Naučite se torej prispodobe od figovega drevesa: ‚Kadar je njegova veja še mlada in poganja liste, veste, da je poletje blizu.‘ 041 MAR 013 029 tudi vi na podoben način, ko boste videli, da se te stvari dogajajo, védite, da je to blizu, celó pri vratih. 041 MAR 013 030 Resnično, povem vam, da ta rod ne bo prešel, dokler se vse te stvari ne zgodijo. 041 MAR 013 031 Nebo in zemlja bosta minila, toda moje besede ne bodo minile. 041 MAR 013 032 Toda za tisti dan in tisto uro ne ve nihče, niti angeli ne vedo, ki so na nebu, niti ne Sin, temveč Oče. 041 MAR 013 033 Pazite se, bedite in molíte, kajti ne veste kdaj je čas. 041 MAR 013 034 Kajti Sin človekov je kakor človek, ki je šel na dolgo pot, ki je zapustil svojo hišo in svojim služabnikom dal oblast in vsakemu človeku svoje delo, vratarju pa je naročil naj bedi. 041 MAR 013 035 Čujte torej, kajti ne veste kdaj prihaja hišni gospodar, zvečer ali opolnoči ali ob petelinjem petju ali zjutraj, 041 MAR 013 036 da vas ob nenadnem prihodu ne najde spečih. 041 MAR 013 037 In kar pravim vam, pravim vsem: ‚Čujte.‘“ 041 MAR 014 001 Dva dni kasneje je bil praznik pashe in nekvašenega kruha; visoki duhovniki in pisarji pa so si prizadevali kako bi ga lahko s prebrisanostjo prijeli in ga usmrtili. 041 MAR 014 002 Vendar so rekli: „Ne na prazničen dan, da ne bi bilo vstaje med ljudmi.“ 041 MAR 014 003 In ko je bil v Betaniji, v hiši Simona gobavca, medtem ko je sedel pri obedu, je prišla ženska, ki je imela alabastrno škatlo zelo dragocenega mazila iz narde; in strla škatlo ter jo izlila na njegovo glavo. 041 MAR 014 004 In tam so bili nekateri, ki so imeli v sebi ogorčenje in rekli: „Čemu je bila narejena ta potrata mazila? 041 MAR 014 005 Kajti lahko bi bilo prodano za več kakor tristo denarjev in dano revnim.“In godrnjali so zoper njo. 041 MAR 014 006 Jezus pa je rekel: „Pustite jo pri miru. Zakaj jo nadlegujete? Na meni je storila dobro delo. 041 MAR 014 007 Kajti uboge imate vedno med seboj in kadarkoli želite jim lahko storite dobro, toda mene pa nimate vedno. 041 MAR 014 008 Naredila je, kar je lahko; prišla je vnaprej, da moje telo mazili za pokop. 041 MAR 014 009 Resnično, povem vam: ‚Kjerkoli se bo ta evangelij oznanjal po vsem svetu, se bo tudi to, kar je ona storila, govorilo njej v spomin.‘“ 041 MAR 014 010 Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih, pa je odšel k visokim duhovnikom, da bi jim ga izdal. 041 MAR 014 011 Ko so oni to slišali, so bili veseli in so mu obljubili, da mu dajo denar. In iskal je, kako bi ga lahko ob priložnosti izdal. 041 MAR 014 012 In prvi dan nekvašenega kruha, ko so zaklali pashalno jagnje, so mu njegovi učenci rekli: „Kam hočeš, da gremo in pripravimo, da boš lahko jedel pashalno jagnje?“ 041 MAR 014 013 In pošlje dva izmed svojih učencev ter jima reče: „Pojdita v mesto in tam vaju bo srečal mož, ki nese lončen vrč vode; sledita mu. 041 MAR 014 014 In kjerkoli bo vstopil, recita hišnemu očetu: ‚Učitelj pravi: ‚Kje je soba za goste, kjer bom s svojimi učenci jedel pashalno jagnje?‘‘ 041 MAR 014 015 In pokazal vama bo veliko zgornjo sobo, opremljeno in pripravljeno; tam pripravita za nas.“ 041 MAR 014 016 In njegova učenca sta odšla naprej ter prišla v mesto in našla kakor jima je rekel; in pripravila sta pashalno jagnje. 041 MAR 014 017 In zvečer je prišel z dvanajsterimi. 041 MAR 014 018 In ko so se usedli ter jedli, je Jezus rekel: „Resnično, povem vam: ‚Eden izmed vas, ki jé z menoj, me bo izdal.‘“ 041 MAR 014 019 Postajali pa so žalostni in mu drug za drugim govorili: ‚Ali sem jaz?‘in drugi je rekel: ‚Ali sem jaz?‘ 041 MAR 014 020 Odgovoril je in jim rekel: „Eden izmed dvanajsterih je, ki z menoj pomaka v skledo. 041 MAR 014 021 Sin človekov zares gre, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, po katerem je bil Sin človekov izdan! Dobro bi bilo za tega človeka, če se nikoli ne bi rodil.“ 041 MAR 014 022 In ko so pojedli, je Jezus vzel kruh in blagoslovil in ga razlomil in jim dal ter rekel: „Vzemite, jejte, to je moje telo.“ 041 MAR 014 023 In vzel je čašo in ko se je zahvalil, jim jo je dal in vsi so pili iz nje. 041 MAR 014 024 In rekel jim je: „To je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge. 041 MAR 014 025 Resnično, povem vam: ‚Nič več ne bom pil od sadu vinske trte do tistega dne, ko bom pil novega v Božjem kraljestvu.‘“ 041 MAR 014 026 In ko so odpeli hvalnico, so odšli ven na Oljsko goro. 041 MAR 014 027 In Jezus jim reče: „Vsi se boste to noč pohujšali zaradi mene, kajti pisano je: ‚Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile.‘ 041 MAR 014 028 Toda potem, ko bom obujen, bom pred vami šel v Galilejo.“ 041 MAR 014 029 Toda Peter mu je rekel: „Četudi se bodo vsi pohujšali, se vendarle jaz ne bom.“ 041 MAR 014 030 Jezus pa mu reče: „Resnično, povem ti: ‚Da me boš ta dan, celó v tej noči, preden petelin dvakrat zapoje, trikrat zatajil.‘“ 041 MAR 014 031 Toda on je še bolj silovito govoril: „Če naj bi umrl s teboj, te na noben način ne bom zatajil.“Prav tako so govorili tudi vsi drugi. 041 MAR 014 032 In prišli so na kraj, ki je bil imenovan Getsemani. In svojim učencem reče: „Sedíte tukaj, dokler bom molil.“ 041 MAR 014 033 In s seboj vzame Petra in Jakoba in Janeza in postajal je boleče prepaden in zelo potrt 041 MAR 014 034 in jim reče: „Moja duša je silno žalostna do smrti, zadržujte se tukaj in bedite.“ 041 MAR 014 035 In odšel je malce naprej ter padel na tla in molil, če bi bilo mogoče, da gre ta ura mimo njega. 041 MAR 014 036 In rekel je: „Aba, Oče, tebi so vse stvari mogoče. To čašo odvzemi od mene, vendar ne kar jaz hočem, temveč kar ti hočeš.“ 041 MAR 014 037 In pride ter jih najde speče in reče Petru: „Simon, spiš? Nisi mogel eno uro bedeti? 041 MAR 014 038 Bedite in molíte, da ne bi vstopili v skušnjavo. Duh je resnično voljan, toda meso je šibko.“ 041 MAR 014 039 In ponovno je odšel proč ter molil in govoril iste besede. 041 MAR 014 040 In ko se je vrnil, jih je ponovno našel speče (kajti njihove oči so bile težke) niti niso vedeli, kaj naj mu odgovorijo. 041 MAR 014 041 In pride tretjič ter jim reče: „Spite torej in vzemite si svoj počitek; dovolj je, ura je prišla; glejte, Sin človekov je izdan v roke grešnikov. 041 MAR 014 042 Vstanite, pojdimo; glejte, tisti, ki me izdaja, je blizu.“ 041 MAR 014 043 Medtem pa, ko je še govoril, takoj pride Juda, eden izmed dvanajsterih in z njim velika množica z meči in palicami od vélikih duhovnikov in pisarjev in starešin. 041 MAR 014 044 In tisti, ki ga je izdal, jim je dal znak, rekoč: „Kogarkoli bom poljubil, ta isti je on; primite ga in ga varno odvedite proč.“ 041 MAR 014 045 In brž, ko je prišel, je nemudoma šel k njemu in reče: „Učitelj, učitelj; “in ga poljubil. 041 MAR 014 046 Oni pa so svoje roke položili nanj ter ga prijeli. 041 MAR 014 047 Eden izmed tistih, ki je stal poleg, pa je izvlekel meč in udaril služabnika vélikega duhovnika ter mu odsekal njegovo uho. 041 MAR 014 048 In Jezus je odgovoril ter jim rekel: „Ali ste prišli ven, da me primete, kakor zoper tatu, z meči in s palicami? 041 MAR 014 049 Dnevno sem bil z vami v templju in poučeval, pa me niste prijeli, toda pisma morajo biti izpolnjena.“ 041 MAR 014 050 In vsi so ga zapustili ter pobegnili. 041 MAR 014 051 Sledil pa mu je neki mladenič, ki je imel okoli svojega nagega telesa ogrnjeno laneno oblačilo; in mladeniča so zgrabili, 041 MAR 014 052 ta pa je pustil laneno oblačilo in nag pobegnil od njih. 041 MAR 014 053 In Jezusa so odvedli k vélikemu duhovniku; in z njim so bili zbrani vsi visoki duhovniki in starešine in pisarji. 041 MAR 014 054 In Peter mu je sledil od daleč, celó v palačo vélikega duhovnika; in sedèl je s služabniki ter se grel pri ognju. 041 MAR 014 055 In visoki duhovniki in ves véliki zbor so iskali pričevanje zoper Jezusa, da ga usmrté, pa niso našli nobenega. 041 MAR 014 056 Kajti mnogo jih je krivo pričalo proti njemu, toda njihova pričevanja se niso ujemala. 041 MAR 014 057 In tam so vstali nekateri in krivo pričali proti njemu, rekoč: 041 MAR 014 058 „Slišali smo ga reči: ‚Uničil bom ta tempelj, ki je narejen z rokami in v treh dneh bom zgradil novega, narejenega brez rok.‘“ 041 MAR 014 059 Toda niti tako se njihova pričevanja niso ujemala. 041 MAR 014 060 Véliki duhovnik pa je vstal, [stopil] v sredo in vprašal Jezusa, rekoč: „Nič ne odgovarjaš? Kaj je to, kar ti pričajo zoper tebe?“ 041 MAR 014 061 Vendar je ohranil svoj mir in ni nič odgovoril. Véliki duhovnik ga je ponovno vprašal in mu rekel: „Ali si ti Kristus, Sin Blagoslovljenega?“ 041 MAR 014 062 In Jezus je rekel: „Jaz sem, in videli boste Sina človekovega sedeti na desnici moči in prihajati na oblakih neba.“ 041 MAR 014 063 Tedaj je véliki duhovnik raztrgal svoja oblačila in reče: „Kaj nam je treba nadaljnjih prič? 041 MAR 014 064 Slišali ste bogokletje, kaj mislite?“In vsi so ga obsodili, da je kriv smrti. 041 MAR 014 065 Nekateri pa so začeli pljuvati nanj in zakrivati njegov obraz ter ga klofutati in mu govoriti: „Prerokuj.“Služabniki pa so ga udarjali z dlanmi svojih rok. 041 MAR 014 066 In ko je bil Peter spodaj v palači, pride ena izmed služabnic vélikega duhovnika. 041 MAR 014 067 In ko je videla Petra, kako se greje, ga je pogledala in rekla: „In tudi ti si bil z Jezusom Nazarečanom.“ 041 MAR 014 068 Vendar je zanikal, rekoč: „Ne vem niti ne razumem kaj praviš.“In odšel je ven v preddverje, petelin pa je zakikirikal. 041 MAR 014 069 In služkinja ga je ponovno videla in pričela govoriti tem, ki so stali poleg: „Ta je eden izmed njih.“ 041 MAR 014 070 On pa je ponovno zanikal. In malce kasneje so tisti, ki so stali poleg, ponovno rekli Petru: „Zagotovo si eden izmed njih, kajti Galilejec si in tvoj dialekt se ujema k temu.“ 041 MAR 014 071 Vendar je pričel preklinjati in prisegati, rekoč: „Ne poznam tega človeka, o katerem govorite.“ 041 MAR 014 072 In petelin je drugič zapel. Peter pa se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: „Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.“Ko pa je o tem premišljeval, je zajokal. 041 MAR 015 001 In takoj zjutraj so imeli visoki duhovniki posvet s starešinami in pisarji ter celotnim vélikim zborom in zvezali Jezusa in ga odvedli proč ter ga izročili Pilatu. 041 MAR 015 002 In Pilat ga je vprašal: „Ali si ti Kralj Judov?“In odgovoril je ter mu rekel: „Ti praviš to.“ 041 MAR 015 003 In visoki duhovniki so ga obtožili mnogih stvari. Toda nič ni odgovoril. 041 MAR 015 004 In Pilat ga je ponovno vprašal, rekoč: „Nič ne odgovarjaš? Glej koliko stvari pričujejo zoper tebe.“ 041 MAR 015 005 Vendar Jezus še vedno ni nič odgovoril, tako da se je Pilat čudil. 041 MAR 015 006 Torej na ta praznik jim je izpustil enega jetnika, kateregakoli so želeli. 041 MAR 015 007 Tam pa je bil nekdo, imenovan Baraba, ki je ležal zvezan s temi, ki so z njim storili upor in ki je v uporu zagrešil umor. 041 MAR 015 008 In množica je na glas kričala in pričela zahtevati, da stori kakor jim je vedno storil. 041 MAR 015 009 Toda Pilat jim je odgovoril, rekoč: „Hočete, da vam izpustim Kralja Judov?“ 041 MAR 015 010 Kajti vedel je, da so mu ga visoki duhovniki izročili iz zavisti. 041 MAR 015 011 Toda visoki duhovniki so napeljali množico, da naj jim raje izpusti Baraba. 041 MAR 015 012 Pilat pa je odgovoril in jim ponovno rekel: „Kaj potem hočete, da naj storim tistemu, ki ga imenujete Kralj Judov?“ 041 MAR 015 013 In ponovno so zavpili: „Križaj ga.“ 041 MAR 015 014 Potem jim je Pilat rekel: „Zakaj, kakšno zlo je storil?“Oni pa so še bolj silno vpili: „Križaj ga.“ 041 MAR 015 015 In tako jim je Pilat, voljan ustreči množici, izpustil Baraba in ko je prebičal Jezusa, ga je izročil, da bi bil križan. 041 MAR 015 016 In vojaki so ga odvedli proč v dvorano, imenovano Praetorium in sklicali vso četo. 041 MAR 015 017 In oblekli so ga s škrlatom in spletli krono iz trnja ter jo nadeli na njegovo glavo 041 MAR 015 018 in ga začeli pozdravljati: „Pozdravljen, Kralj Judov!“ 041 MAR 015 019 In s trstom so ga udarjali po glavi in pljuvali nanj in ko so upogibali svoja kolena, so ga oboževali. 041 MAR 015 020 In ko so ga zasmehovali, so z njega sneli škrlat in nanj nadeli njegova lastna oblačila ter ga odvedli ven, da ga križajo. 041 MAR 015 021 Prisilili pa so nekega Simona Cirenca, Aleksandrovega in Rufovega očeta, ki je šel mimo in prihajal iz dežele, da nese njegov križ. 041 MAR 015 022 In privedli so ga na kraj Golgota, kar je prevedeno: ‚Kraj mrtvaške glave.‘ 041 MAR 015 023 In dali so mu za piti vina, pomešanega z miro, toda ni ga vzel. 041 MAR 015 024 In ko so ga križali, so razdelili njegove obleke in zanje metali žreb, kaj naj bi vsak mož vzel. 041 MAR 015 025 In bila je tretja ura, oni pa so ga križali. 041 MAR 015 026 In napis njegove obtožbe je bil napisan nad njim: KRALJ JUDOV. 041 MAR 015 027 In z njim so križali dva tatova; enega na njegovi desni roki, drugega pa na njegovi levi. 041 MAR 015 028 In pismo je bilo izpolnjeno, ki pravi: „In bil je prištet skupaj s prestopniki.“ 041 MAR 015 029 Tisti pa, ki so hodili mimo, so se mu posmehovali in zmajevali s svojimi glavami ter govorili: „Ah, ti, ki uničiš tempelj in ga v treh dneh zgradiš, 041 MAR 015 030 reši samega sebe in pridi dol s križa.“ 041 MAR 015 031 Podobno so ga zasmehovali tudi visoki duhovniki in s pisarji med seboj govorili: „Druge je rešil; sebe ne more rešiti. 041 MAR 015 032 Naj se Kristus, Izraelov Kralj, torej spusti s križa, da bomo lahko videli in verovali.“Ta dva, ki sta bila križana z njim, pa sta ga zasramovala. 041 MAR 015 033 In ko je prišla šesta ura, je bila tema čez vso deželo do devete ure. 041 MAR 015 034 Ob deveti uri pa je Jezus z močnim glasom zavpil, rekoč: „Eloí, Eloí, lemá sabahtáni?“kar je prevedeno: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?“ 041 MAR 015 035 Nekateri izmed teh, ki so stali poleg, pa so, ko so to slišali, rekli: „Glejte, Elija kliče.“ 041 MAR 015 036 In nekdo je stekel ter celotno gobo napojil s kisom in jo nataknil na trst in mu dal piti, rekoč: „Pustite pri miru; poglejmo, ali bo prišel Elija, da ga sname dol.“ 041 MAR 015 037 In Jezus je z močnim glasom zavpil in izročil duha. 041 MAR 015 038 In tempeljsko zagrinjalo se je raztrgalo na dvoje od vrha do tal. 041 MAR 015 039 Ko je stotnik, ki je stal poleg, njemu nasproti, videl, da je tako zavpil in izročil duha, je rekel: „Resnično, ta človek je bil Božji Sin.“ 041 MAR 015 040 Tam so bile tudi ženske, ki so gledale od daleč; med katerimi je bila Marija Magdalena in Marija, mati Jakoba mlajšega in od Jozéja, ter Salóma 041 MAR 015 041 (ki so mu, ko je bil v Galileji, tudi sledile in mu služile) in mnoge druge ženske, ki so z njim prišle gor v Jeruzalem. 041 MAR 015 042 In sedaj, ko je prišel večer, ker je bila priprava, to je dan pred sábat, 041 MAR 015 043 je Jožef iz Arimateje, častitljiv svetovalec, ki je prav tako pričakoval Božje kraljestvo, prišel in pogumno stopil k Pilatu ter prosil za Jezusovo telo. 041 MAR 015 044 In Pilat se je začudil, da je bil že mrtev; in ko je k sebi poklical stotnika, ga je vprašal ali je bil že nekaj časa mrtev. 041 MAR 015 045 Ko je od stotnika to izvedel, je telo poklonil Jožefu. 041 MAR 015 046 In ta je kupil tanko laneno platno in ga snel ter zavil v laneno platno in ga položil v mavzolej, ki je bil izklesan iz skale in k vratom mavzoleja zavalil kamen. 041 MAR 015 047 Marija Magdalena in Marija, Jozéjeva mati, pa sta opazovali kam je bil položen. 041 MAR 016 001 Ko je sábat minil, so Marija Magdalena in Marija, Jakobova mati in Salóma kupile prijetne dišave, da bi lahko prišle ter ga pomazilile. 041 MAR 016 002 In zelo zgodaj zjutraj, prvega dne v tednu, so ob sončnem vzhodu prišle k mavzoleju. 041 MAR 016 003 In med seboj so govorile: „Kdo nam bo odvalil kamen proč izpred vrat mavzoleja?“ 041 MAR 016 004 Ko pa so pogledale, so videle, da je bil kamen odvaljen proč, kajti bil je zelo velik. 041 MAR 016 005 In vstopajoč v mavzolej, so zagledale mladeniča, ki je sedel na desni strani, oblečenega v dolgo belo obleko; in bile so zgrožene. 041 MAR 016 006 On pa jim reče: „Ne bodite zgrožene. Ve iščete Jezusa Nazarečana, ki je bil križan. Obujen je, ni ga tukaj. Poglejte prostor kamor so ga položili. 041 MAR 016 007 Toda pojdite svojo pot, povejte njegovim učencem in Petru, da gre pred vami v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.“ 041 MAR 016 008 In hitro so odšle ven in pobegnile od mavzoleja, kajti trepetale so in bile osuple niti niso ničesar povedale nobenemu človeku, kajti bile so prestrašene. 041 MAR 016 009 (note: The most reliable and earliest manuscripts do not include Mark 16:9-20.) Ko je torej Jezus zgodaj prvega dne v tednu vstal, se je najprej prikazal Mariji Magdaleni, iz katere je izgnal sedem hudičev. 041 MAR 016 010 In odšla je ter povedala tem, ki so bili z njim, ki so žalovali in jokali. 041 MAR 016 011 In ko so slišali, da je bil živ in da ga je videla, niso verovali. 041 MAR 016 012 Nató se je v drugi obliki prikazal dvema izmed njih, ki sta hodila in šla na deželo. 041 MAR 016 013 In odšla sta ter to povedala preostalim. Niti njima niso verovali. 041 MAR 016 014 Potem se je prikazal enajsterim, ko so sedeli pri obedu in jih oštel zaradi njihove nevere in trdote srca, ker niso verjeli tem, ki so ga videli potem, ko je bil obujen. 041 MAR 016 015 In rekel jim je: „Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsakemu ustvarjenemu bitju. 041 MAR 016 016 Kdor veruje in je krščen, bo rešen; toda kdor ne veruje, bo obsojen. 041 MAR 016 017 In ta znamenja bodo spremljala tiste, ki verujejo: ‚V mojem imenu bodo izganjali hudiče, govorili bodo z novimi jeziki, 041 MAR 016 018 dvigali bodo kače in če popijejo kakršnokoli smrtonosno stvar, jim ta ne bo škodila; polagali bodo roke na bolne in ti bodo ozdraveli.‘“ 041 MAR 016 019 Tako je bil potem, ko jim je Gospod govoril, sprejet gor v nebo in je sédel na Božjo desnico. 041 MAR 016 020 Oni pa so šli naprej ter povsod oznanjali in Gospod je delal z njimi in besedo potrjeval s spremljajočimi znamenji. Amen. # # BOOK 042 LUK Luke Luka 042 LUK 001 001 Ker so že mnogi vzeli v roko, da po vrsti uredijo izjavo o teh stvareh, ki se najbolj gotovo verjamejo med nami, 042 LUK 001 002 celo kakor so nam jih izročili, kateri so bili od začetka priče in služabniki besede, 042 LUK 001 003 se je tudi meni zdelo dobro, od samega začetka imeti popolno razumevanje o vseh stvareh, da tebi, nadvse odlični Teófil, napišem po vrsti, 042 LUK 001 004 da lahko spoznaš zagotovost o teh stvareh, o katerih si bil poučen. 042 LUK 001 005 V dneh Heroda, judejskega kralja, je bil neki duhovnik, imenovan Zaharija, iz Abíjeve skupine, in njegova žena je bila izmed Aronovih hčera in njeno ime je bilo Elizabeta. 042 LUK 001 006 Oba sta bila pravična pred Bogom in sta brez krivde živela po vseh Gospodovih zapovedih in odredbah. 042 LUK 001 007 Ker je bila Elizabeta jalova nista imela nobenega otroka in oba sta bila zelo zvrhana v letih. 042 LUK 001 008 In pripetilo se je, medtem ko je pred Bogom opravljal duhovniško službo, po vrstnem redu svoje skupine, 042 LUK 001 009 glede na navado duhovniške službe, je bil na njem žreb, da zažge kadilo, ko je odšel v Gospodov tempelj. 042 LUK 001 010 Celotna množica ljudi pa je ob času zažiganja kadila zunaj molila. 042 LUK 001 011 In prikazal se mu je Gospodov angel, stoječ na desni strani kadilnega oltarja. 042 LUK 001 012 Ko pa ga je Zaharija zagledal, je bil zaskrbljen in strah je padel nanj. 042 LUK 001 013 Toda angel mu je rekel: „Ne boj se, Zaharija, kajti tvoja molitev je uslišana in tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina in ti boš klical njegovo ime Janez. 042 LUK 001 014 Imel boš radost in veselje in mnogi se bodo veselili ob njegovem rojstvu. 042 LUK 001 015 Kajti velik bo v Gospodovih očeh in ne bo pil niti vina niti močne pijače in celó od maternice svoje matere bo izpolnjen s Svetim Duhom. 042 LUK 001 016 Mnoge izmed Izraelovih otrok bo obrnil h Gospodu, njihovemu Bogu. 042 LUK 001 017 Pred njim bo šel z Elijevem duhom in močjo, da obrne srca očetov k otrokom in neposlušne k modrosti pravičnih; da pripravi ljudi, pripravljene za Gospoda.“ 042 LUK 001 018 Zaharija je angelu rekel: „Po čem bom to spoznal? Kajti starec sem in moja žena je zelo zvrhana v letih.“ 042 LUK 001 019 Angel mu odgovori in reče: „Jaz sem Gabriel, ki stojim v prisotnosti Boga in poslan sem, da ti govorim in da ti pokažem te vesele novice. 042 LUK 001 020 Glej, ker nisi verjel mojim besedam, ki se bodo uresničile ob njihovem pravem času, boš postal nem in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bodo te besede izpolnile.“ 042 LUK 001 021 In ljudje so čakali na Zaharija in se čudili, da se je tako dolgo mudil v templju. 042 LUK 001 022 Ko pa je prišel ven, jim ni mogel spregovoriti, in zaznali so, da je videl v templju videnje, kajti dajal jim je znamenja, ostal pa je brez besed. 042 LUK 001 023 Pripetilo se je, kakor hitro so bili dnevi njegovega služenja dovršeni, da se je odpravil k svoji lastni hiši. 042 LUK 001 024 Po teh dneh je njegova žena Elizabeta spočela in se pet mesecev skrivala, rekoč: 042 LUK 001 025 „Tako je Gospod ravnal z menoj v dneh, v katerih je pogledal name, da odvzame mojo grajo izmed ljudi.“ 042 LUK 001 026 V šestem mesecu pa je bil od Boga poslan angel Gabriel v galilejsko mesto, imenovano Nazaret, 042 LUK 001 027 k devici, zaročeni z možem, katerega ime je bilo Jožef, iz Davidove hiše; in devici je bilo ime Marija. 042 LUK 001 028 Angel je vstopil k njej in rekel: „Pozdravljena, ti, ki si zelo spoštovana, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženskami.“ 042 LUK 001 029 Ko pa ga je zagledala, je bila ob njegovem govoru zaskrbljena in v svojih mislih preudarjala, kakšne vrste pozdrav naj bi to bil. 042 LUK 001 030 Angel ji je rekel: „Ne boj se, Marija, kajti pri Bogu si našla naklonjenost. 042 LUK 001 031 Glej, v svoji maternici boš spočela in rodila sina in njegovo ime boš klicala JEZUS. 042 LUK 001 032 Velik bo in imenovan bo Sin Najvišjega; in Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida 042 LUK 001 033 in nad Jakobovo hišo bo vladal večno in njegovemu kraljestvu ne bo konca.“ 042 LUK 001 034 Potem je Marija rekla angelu: „Kako se bo to zgodilo, glede na to, da ne poznam moškega?“ 042 LUK 001 035 Angel je odgovoril in ji rekel: „Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi ta sveta oseba, ki bo rojena od tebe, imenovana Božji Sin. 042 LUK 001 036 Glej, tvoja sestrična Elizabeta, je prav tako v svoji visoki starosti spočela sina, in to je šesti mesec z njo, ki je bila imenovana jalova. 042 LUK 001 037 Kajti z Bogom nič ne bo nemogoče.“ 042 LUK 001 038 Marija je rekla: „Glej, Gospodova pomočnica; naj se mi zgodi glede na tvojo besedo.“In angel je odšel od nje. 042 LUK 001 039 Marija je v tistih dneh vstala in z naglico odšla v hribovito deželo, v Judovo mesto 042 LUK 001 040 in vstopila v Zaharijevo hišo ter pozdravila Elizabeto. 042 LUK 001 041 In pripetilo se je, ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, da je dete poskočilo v njeni maternici in Elizabeta je bila izpolnjena s Svetim Duhom 042 LUK 001 042 in zaklicala z močnim glasom ter rekla: „Blagoslovljena si ti med ženskami in blagoslovljen je sad tvoje maternice. 042 LUK 001 043 Od kod je meni to, da bi prišla k meni mati mojega Gospoda? 042 LUK 001 044 Kajti glej, brž ko je glas tvojega pozdrava zazvenel v mojih ušesih, je dete v moji maternici od radosti poskočilo. 042 LUK 001 045 Blagoslovljena je tista, ki je verovala, kajti izpolnile se bodo te besede, ki so ji bile povedane od Gospoda.“ 042 LUK 001 046 Marija je rekla: „Moja duša poveličuje Gospoda 042 LUK 001 047 in moj duh se veseli v Bogu, mojem Odrešeniku. 042 LUK 001 048 Kajti ozrl se je na nizek stan svoje pomočnice, kajti glej, odslej me bodo vsi rodovi imenovali blagoslovljeno. 042 LUK 001 049 Kajti tisti, ki je mogočen, mi je storil velike stvari in sveto je njegovo ime. 042 LUK 001 050 Njegovo usmiljenje je od roda do roda nad tistimi, ki se ga bojijo. 042 LUK 001 051 S svojim laktom je pokazal moč, ponosne je razgnal v domišljiji njihovih src. 042 LUK 001 052 Mogočne je odstranil z njihovih prestolov in povišal te z nizkim položajem. 042 LUK 001 053 Lačne je napolnil z dobrinami, bogate pa je odpustil prazne. 042 LUK 001 054 Pomagal je svojemu služabniku Izraelu, v spomin na svoje usmiljenje, 042 LUK 001 055 kakor je govoril našim očetom, Abrahamu in njegovemu semenu na veke.“ 042 LUK 001 056 Marija je z njo ostala približno tri mesece in se vrnila v svojo lastno hišo. 042 LUK 001 057 Torej prišel je Elizabetin polni čas, ko naj bi rodila; in rodila je sina. 042 LUK 001 058 Njeni sosedje in njeni sorodniki so slišali, kako je Gospod nad njo izkazal veliko usmiljenje in veselili so se z njo. 042 LUK 001 059 Pripetilo pa se je, da so na osmi dan prišli, da obrežejo otroka in poimenovali so ga Zaharija, po imenu njegovega očeta. 042 LUK 001 060 Njegova mati pa je odgovorila in rekla: „Ne tako, temveč se bo imenoval Janez.“ 042 LUK 001 061 Oni pa so ji rekli: „Nikogar v tvojem sorodstvu ni, ki je poimenovan s tem imenom.“ 042 LUK 001 062 In naredili so znamenja njegovemu očetu, kako bi ga on imenoval. 042 LUK 001 063 In prosil je za pisalno deščico ter napisal, rekoč: „Njegovo ime je Janez.“In vsi so se čudili. 042 LUK 001 064 In njegova usta so se takoj odprla in njegov jezik se je sprostil in spregovoril je ter hvalil Boga. 042 LUK 001 065 In strah je prišel na vse, ki so prebivali naokoli njih; in vse te besede so se razglasile naokoli po vsej judejski hriboviti deželi. 042 LUK 001 066 In vsi, ki so jih slišali, so si jih položili v svoja srca, rekoč: „Kakšne vrste otrok bo to!“In Gospodova roka je bila z njim. 042 LUK 001 067 In njegov oče Zaharija je bil izpolnjen s Svetim Duhom in prerokoval, rekoč: 042 LUK 001 068 „Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog; kajti obiskal je in odkupil svoje ljudi 042 LUK 001 069 in za nas je dvignil v življenje rog rešitve duš v hiši svojega služabnika Davida, 042 LUK 001 070 kakor je govoril po ustih svojih svetih prerokov, ki so bili odkar je svet nastal, 042 LUK 001 071 da bi bili mi lahko rešeni pred našimi sovražniki in iz roke vseh, ki nas sovražijo, 042 LUK 001 072 da opravi usmiljenje obljubljeno našim očetom in se spomni svoje svete zaveze, 042 LUK 001 073 prisege, s katero je prisegel našemu očetu Abrahamu, 042 LUK 001 074 da nam bo zagotovil, da mu bomo osvobojeni iz roke naših sovražnikov, lahko služili brez strahu, 042 LUK 001 075 v svetosti in pravičnosti pred njim, vse dni našega življenja. 042 LUK 001 076 Ti pa, otrok, boš imenovan prerok Najvišjega, kajti šel boš pred Gospodov obraz, da pripraviš njegove poti, 042 LUK 001 077 da daš njegovim ljudem spoznanje o rešitvi duš z odpuščanjem njihovih grehov, 042 LUK 001 078 po nežnem usmiljenju našega Boga; po katerem nas je obiskalo svitanje od zgoraj, 042 LUK 001 079 da da svetlobo tem, ki sedijo v temi in v smrtni senci, da vodi naša stopala na pot miru.“ 042 LUK 001 080 Otrok pa je rasel in se krepil v duhu in bil je v puščavah do dneva njegove pojavitve Izraelu. 042 LUK 002 001 In pripetilo se je v tistih dneh, da je od cesarja Avgusta izšel odlok, naj se obdavči ves svet. 042 LUK 002 002 ( In to obdavčenje je bilo prvič narejeno, ko je bil Kvirinij voditelj Sirije.) 042 LUK 002 003 In vsi so odšli, da bi se obdavčili, vsakdo v svoje lastno mesto. 042 LUK 002 004 In tudi Jožef je odšel iz Galileje, iz mesta Nazaret, gor v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, (ker je bil iz Davidove hiše in rodovine) 042 LUK 002 005 da bi bil obdavčen z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. 042 LUK 002 006 In bilo je tako, medtem ko sta bila tam, da so se ji dovršili dnevi, ko naj bi rodila. 042 LUK 002 007 In rodila je svojega prvorojenega sina ter ga zavila v plenice in ga položila v jasli, kajti v gostišču zanje ni bilo prostora. 042 LUK 002 008 In v isti deželi so bili pastirji, ki so se zadrževali na polju in so ponoči stražili nad svojim tropom. 042 LUK 002 009 In glej, Gospodov angel je prišel nadnje in Gospodova slava je zasijala naokoli njih in bili so boleče prestrašeni. 042 LUK 002 010 Angel pa jim je rekel: „Ne bojte se, kajti glejte, prinašam vam dobre novice o veliki radosti, ki bo za vse ljudi. 042 LUK 002 011 Kajti ta dan se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus Gospod. 042 LUK 002 012 In to vam bo znamenje: ‚Našli boste dojenčka, zavitega v plenice, ležečega v jaslih.‘“ 042 LUK 002 013 In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je slavila Boga in govorila: 042 LUK 002 014 „Slava Bogu na višavah in na zemlji mir, dobro voljo napram ljudem.“ 042 LUK 002 015 In pripetilo se je, ko so angeli odšli proč od njih v nebesa, da so pastirji drug drugemu rekli: „Pojdimo sedaj celó v Betlehem in poglejmo to reč, ki se je pripetila, katero nam je dal spoznati Gospod.“ 042 LUK 002 016 Prišli so v naglici ter našli Marijo in Jožefa ter dojenčka ležečega v jaslih. 042 LUK 002 017 In ko so to videli, so povsod razglasili govor, ki jim je bil povedan glede tega otroka. 042 LUK 002 018 In vsi, ki so to slišali, so se čudili ob teh besedah, ki so jim jih povedali pastirji. 042 LUK 002 019 Toda Marija je vse te besede ohranila in jih preudarjala v svojem srcu. 042 LUK 002 020 In pastirji so se vrnili, slavili in hvalili Boga za vse stvari, ki so jih slišali in videli, tako, kakor jim je bilo povedano. 042 LUK 002 021 In ko je bilo dovršenih osem dni za otrokovo obrezovanje, je bilo njegovo ime imenovano JEZUS, tako, kakor je bil poimenovan po angelu, preden je bil spočet v maternici. 042 LUK 002 022 In ko so se dovršili dnevi njenega očiščevanja, glede na Mojzesovo postavo, so ga prinesli v Jeruzalem, da ga darujejo Gospodu, 042 LUK 002 023 (kakor je pisano v Gospodovi postavi: ‚Vsak moški, ki odpre maternico, bo imenovan svet Gospodu; ‘) 042 LUK 002 024 in da darujejo žrtvovanje glede na to, kar je rečeno v Gospodovi postavi: ‚Par grlic ali dva mlada goloba.‘ 042 LUK 002 025 In glej, v Jeruzalemu je bil mož, katerega ime je bilo Simeon; in isti mož je bil pravičen ter predan, [in je] pričakoval Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. 042 LUK 002 026 In po Svetem Duhu mu je bilo razodeto, da naj ne bi videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Kristusa. 042 LUK 002 027 In po Duhu je prišel v tempelj, in ko so starši prinesli otroka Jezusa, da bi zanj storili po običaju postave, 042 LUK 002 028 ga je nató vzel v svoje naročje in blagoslovil Boga ter rekel: 042 LUK 002 029 „Gospod, sedaj odpuščaš svojega služabnika umreti v miru, glede na svojo besedo, 042 LUK 002 030 kajti moje oči so videle tvojo rešitev duš, 042 LUK 002 031 ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudi; 042 LUK 002 032 svetlobo, da razsvetli pogane in slavo tvojega ljudstva Izraela.“ 042 LUK 002 033 In Jožef in njegova mati sta se čudila ob vseh teh besedah, ki so se govorile o njem. 042 LUK 002 034 In Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: „Glej, ta otrok je v Izraelu postavljen za padec in ponovno vstajenje mnogih in za znamenje, ki se mu bo ugovarjalo, 042 LUK 002 035 (da, meč bo presunil tudi tvojo lastno dušo), da se bodo lahko razodele misli mnogih src.“ 042 LUK 002 036 In tam je bila neka Ana, prerokinja, Fanuélova hči, iz Aserjevega rodu. Bila je visoke starosti in od svojega devištva je sedem let preživela s soprogom 042 LUK 002 037 in bila je vdova, stara okoli štiriinosemdeset let, ki ni odhajala iz templja, temveč je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu. 042 LUK 002 038 In ko je vstopila, je tisto uro na isti način dala zahvalo Gospodu in o njem spregovorila vsem, ki so v Jeruzalemu pričakovali odkupitev. 042 LUK 002 039 In ko so opravili vse stvari, glede na Gospodovo postavo, so se vrnili v Galilejo, v svoje lastno mesto Nazaret. 042 LUK 002 040 In otrok je rasel in se krepil v duhu, napolnjen z modrostjo in Božja milost je bila nad njim. 042 LUK 002 041 Njegovi starši so torej ob prazniku pashe vsako leto hodili v Jeruzalem. 042 LUK 002 042 In ko je bil star dvanajst let, so po praznični navadi odšli gor v Jeruzalem. 042 LUK 002 043 In ko so dovršili dneve, medtem ko so se vračali, je otrok Jezus ostal zadaj v Jeruzalemu; Jožef in njegova mati pa nista nič vedela o tem. 042 LUK 002 044 Toda onadva, ker sta mislila, da je v skupini, sta šla pot enega dne in ga iskala med svojo žlahto in znanci. 042 LUK 002 045 In ko ga nista našla, sta se, iščoč ga, ponovno obrnila v Jeruzalem. 042 LUK 002 046 In pripetilo se je, da sta ga po treh dneh našla v templju, sedečega v sredi med učenimi možmi in jih je tako poslušal kakor jim zastavljal vprašanja. 042 LUK 002 047 In vsi, ki so ga slišali, so bili osupli nad njegovim razumevanjem in odgovori. 042 LUK 002 048 In ko sta ga zagledala, sta bila osupla in njegova mati mu je rekla: „Sin, zakaj si nama tako storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te zaskrbljeno iskala.“ 042 LUK 002 049 Rekel jima je: „Kako to, da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti pri opravilu svojega Očeta?“ 042 LUK 002 050 Onadva pa nista razumela besed, ki jima jih je govoril. 042 LUK 002 051 In z njima je odšel dol in prišel v Nazaret ter jima bil pokoren, toda njegova mati je vse te besede ohranila v svojem srcu. 042 LUK 002 052 Jezus pa je rasel v modrosti in postavi in naklonjenosti pri Bogu in ljudeh. 042 LUK 003 001 Torej v petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat voditelj Judeje in Herod vladar četrtinskega dela province Galileje in njegov brat Filip vladar četrtinskega dela province Itureje in področja Trahonítide ter Lizanija vladar četrtinskega dela province Abilene, 042 LUK 003 002 Hana in Kajfa pa vélika duhovnika, je v divjini prišla Božja beseda k Janezu, Zaharijevemu sinu. 042 LUK 003 003 In ta je prišel v vso deželo okoli Jordana ter pridigal krst kesanja v odpuščanje grehov, 042 LUK 003 004 kakor je pisano v knjigi besed preroka Izaija, rekoč: „Glas nekoga vpijočega v divjini: ‚Pripravite Gospodovo pot, izravnajte njegove steze. 042 LUK 003 005 Vsaka dolina naj bo napolnjena in vsaka gora in hrib naj bosta znižana in skrivljeno naj bo izravnano in neravne poti naj bodo izglajene 042 LUK 003 006 in vse meso bo videlo Božjo rešitev duš.‘“ 042 LUK 003 007 Potem je rekel množici, ki je prihajala, da bi jih krstil: „Oh gadji rod, kdo vas je opozoril, da pobegnete pred besom, ki pride? 042 LUK 003 008 Obrodite torej sadove, vredne kesanja in ne pričnite v sebi govoriti: ‚Abrahama imamo za svojega očeta, ‘kajti povem vam: ‚Da je Bog iz teh kamnov zmožen Abrahamu obuditi otroke.‘ 042 LUK 003 009 In sedaj je prav tako sekira nastavljena drevesom na korenino; vsako drevo, katero torej ne prinaša dobrega sadu, je posekano in vrženo v ogenj.“ 042 LUK 003 010 In množica ga je spraševala, rekoč: „Kaj naj potem storimo?“ 042 LUK 003 011 Odgovarja in jim reče: „Kdor ima dva plašča, naj ga da tistemu, ki nima nobenega; in kdor ima hrano, naj stori enako.“ 042 LUK 003 012 Potem so prišli tudi davkarji, da bi bili krščeni in mu rekli: „Učitelj, kaj naj storimo?“ 042 LUK 003 013 Rekel jim je: „Ne terjajte nič več kakor to, kar vam je določeno.“ 042 LUK 003 014 In prav tako so od njega zahtevali vojaki, rekoč: „In kaj naj mi storimo?“In rekel jim je: „Nobenemu človeku ne storite nasilja niti nikogar po krivem ne obdolžite in zadovoljni bodite s svojimi plačami.“ 042 LUK 003 015 In medtem ko so bili ljudje v pričakovanju in so vsi ljudje v svojih srcih razglabljali o Janezu, če je bil on Kristus ali ne, 042 LUK 003 016 je Janez odgovoril, rekoč njim vsem: „Zares, jaz vas krščujem z vodo, toda prihaja nekdo mogočnejši od mene, čigar čevljev jermena nisem vreden odvezati. On vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem; 042 LUK 003 017 katerega vejálnik je v njegovi roki in svoje mlatišče bo temeljito očistil in pšenico bo spravil v svojo kaščo, toda pleve bo sežgal z nepogasljivim ognjem.“ 042 LUK 003 018 In mnoge druge besede je v svojem spodbujanju oznanjal ljudem. 042 LUK 003 019 Toda Herod, vladar četrtinskega dela province, od njega pograjan zaradi Herodiade, žene njegovega brata Filipa in zaradi vseh hudobij, ki jih je storil Herod, 042 LUK 003 020 je povrh vsega dodal še to, da je Janeza zaprl v ječo. 042 LUK 003 021 Ko so bili torej vsi ljudje krščeni, se je pripetilo, da je bil krščen tudi Jezus in ko je molil, se je odprlo nebo 042 LUK 003 022 in Sveti Duh se je spustil nadenj v telesni obliki, podoben golobici in glas je prišel z neba, ki je rekel: „Ti si moj ljubljeni Sin; s teboj sem zelo zadovoljen.“ 042 LUK 003 023 In sam Jezus je šel v trideseto leto starosti, in (kakor se je domnevalo) je bil sin Jožefa, ki je bil Élijev sin, 042 LUK 003 024 ki je bil Matátov sin, ki je bil Lévijev sin, ki je bil Melhíjev sin, ki je bil Janájev sin, ki je bil Jožefov sin, 042 LUK 003 025 ki je bil Matitjájev sin, ki je bil Amosov sin, ki je bil Nahumov sin, ki je bil Heslíjev sin, ki je bil Nangájev sin, 042 LUK 003 026 ki je bil Mahatov sin, ki je bil Matitjájev sin, ki je bil Šimíjev sin, ki je bil Jozéhov sin, ki je bil Jodájev sin, 042 LUK 003 027 ki je bil Johanánov sin, ki je bil Rezájev sin, ki je bil Zerubabélov sin, ki je bil Šaltiélov sin, ki je bil Neríjev sin, 042 LUK 003 028 ki je bil Melhíjev sin, ki je bil Adíjev sin, ki je bil Kosámov sin, ki je bil Elmadámov sin, ki je bil Erov sin, 042 LUK 003 029 ki je bil Jošúov sin, ki je bil Eliézerjev sin, ki je bil Jorímov sin, ki je bil Matátov sin, ki je bil Lévijev sin, 042 LUK 003 030 ki je bil Simeonov sin, ki je bil Judov sin, ki je bil Jožefov sin, ki je bil Jonámov sin, ki je bil Eljakímov sin, 042 LUK 003 031 ki je bil Meleájev sin, ki je bil Menájev sin, ki je bil Matatájev sin, ki je bil Natánov sin, ki je bil Davidov sin, 042 LUK 003 032 ki je bil Jesejev sin, ki je bil Obédov sin, ki je bil Boazov sin, ki je bil Salmónov sin, ki je bil Nahšónov sin, 042 LUK 003 033 ki je bil Aminadábov sin, ki je bil Aramov sin, ki je bil Hecrónov sin, ki je bil Perecov sin, ki je bil Judov sin, 042 LUK 003 034 ki je bil Jakobov sin, ki je bil Izakov sin, ki je bil Abrahamov sin, ki je bil Terahov sin, ki je bil Nahórjev sin, 042 LUK 003 035 ki je bil Serúgov sin, ki je bil Regujev sin, ki je bil Pelegov sin, ki je bil Eberjev sin, ki je bil Šelahov sin, 042 LUK 003 036 ki je bil Kenánov sin, ki je bil Arpahšádov sin, ki je bil Semov sin, ki je bil Noetov sin, ki je bil Lamehov sin, 042 LUK 003 037 ki je bil Matuzalemov sin, ki je bil Henohov sin, ki je bil Jeredov sin, ki je bil Mahalalélov sin, ki je bil Kenánov sin, 042 LUK 003 038 ki je bil Enóšev sin, ki je bil Setov sin, ki je bil Adamov sin, ki je bil Božji sin. 042 LUK 004 001 In Jezus se je poln Svetega Duha vrnil od Jordana in po Duhu je bil voden v divjino 042 LUK 004 002 in štirideset dni je bil skušan od hudiča. In v tistih dneh ni ničesar jedel, in ko so se končali, je bil potem lačen. 042 LUK 004 003 In hudič mu je rekel: „Če si Božji Sin, ukaži temu kamnu, da naj postane kruh.“ 042 LUK 004 004 In Jezus mu je odgovoril, rekoč: „Pisano je: ‚Da človek ne bo živel samo od kruha, temveč od vsake Božje besede.‘“ 042 LUK 004 005 In hudič, ki ga je vzel gor na visoko goro, mu je v trenutku časa pokazal vsa kraljestva sveta. 042 LUK 004 006 In hudič mu je rekel: „Vso to oblast hočem predati tebi in njihovo slavo, kajti ta mi je izročena in dam jo komurkoli hočem. 042 LUK 004 007 Če me torej hočeš oboževati, bo vsa tvoja.“ 042 LUK 004 008 Jezus pa je odgovoril in mu rekel: „Spravi se za menoj, Satan, kajti pisano je: ‚Gospoda, svojega Boga, obožuj in njemu samemu služi.‘“ 042 LUK 004 009 In odvedel ga je v Jeruzalem in ga postavil na vrh templja ter mu rekel: „Če si Božji Sin, vrzi sebe od tukaj dol, 042 LUK 004 010 kajti pisano je: ‚Svojim angelom bo zate naročil, da te varujejo 042 LUK 004 011 in na svojih rokah te bodo prenašali, da se ne bi kadarkoli s svojo nogo treščil ob kamen.‘“ 042 LUK 004 012 Jezus pa mu odgovori in reče: „Rečeno je: ‚Ne boš skušal Gospoda, svojega Boga.‘“ 042 LUK 004 013 In ko je hudič končal vse skušnjave, je za nekaj časa odšel od njega. 042 LUK 004 014 In Jezus se je v moči Duha vrnil v Galilejo in tam je šel slôves o njem naokoli po vsem področju. 042 LUK 004 015 In učil je v njihovih sinagogah in od vseh je bil proslavljen. 042 LUK 004 016 In prišel je v Nazaret, kjer je bil vzgojen in kakor je bila njegova navada, je na sábatni dan odšel v sinagogo in vstal, da bi bral. 042 LUK 004 017 In izročena mu je bila knjiga preroka Izaija. In ko je odprl knjigo, je našel mesto, kjer je bilo zapisano: 042 LUK 004 018 „Gospodov Duh je nad menoj, ker me je mazilil, da oznanim evangelij revnim. Poslal me je, da ozdravim zlomljene v srcu, da oznanim jetnikom osvoboditev in slepim okrevanje vida, da izpustim na prostost te, ki so ranjeni, 042 LUK 004 019 da oznanim sprejemljivo leto Gospodovo.“ 042 LUK 004 020 In zaprl je knjigo in jo dal nazaj služitelju ter se usedel. In oči vseh, ki so bili v sinagogi, so bile uprte vanj. 042 LUK 004 021 In pričel jim je govoriti: „Ta dan se je to pismo izpolnilo v vaših ušesih.“ 042 LUK 004 022 In vsi so očitno pričevali zanj ter se čudili ob milostnih besedah, ki so izvirale iz njegovih ust. In rekli so: „Ali ni to Jožefov sin?“ 042 LUK 004 023 Rekel jim je: „Zagotovo mi boste povedali ta pregovor: ‚Zdravnik, ozdravi sebe.‘Karkoli smo slišali, da je bilo storjeno v Kafarnáumu, prav tako stôri tukaj, v svoji deželi.“ 042 LUK 004 024 In rekel je: „Resnično, povem vam: ‚Noben prerok ni sprejet v svoji lastni deželi.‘ 042 LUK 004 025 Toda povem vam po resnici, mnogo vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dneh, ko je bilo nebo zaprto tri leta in šest mesecev, ko je bila velika lakota po vsej celotni deželi, 042 LUK 004 026 toda k nobeni izmed njih ni bil poslan Elija, razen v Sarepto, mesto na Sidónskem, k ženski, ki je bila vdova. 042 LUK 004 027 In v času preroka Elizeja je bilo v Izraelu mnogo gobavcev. In nobeden izmed njih ni bil očiščen, razen Sirca Naamána.“ 042 LUK 004 028 In ko so vsi ti v sinagogi slišali te besede, so bili izpolnjeni z besom 042 LUK 004 029 in vstali so, ter ga pahnili iz mesta in ga odvedli na skalno strmino hriba, na katerem je bilo zgrajeno njihovo mesto, da bi ga lahko z glavo naprej vrgli dol. 042 LUK 004 030 Toda šel je skozi njihovo sredo in odšel svojo pot 042 LUK 004 031 in prišel dol v Kafarnáum, mesto v Galileji ter jih na sábatne dneve učil. 042 LUK 004 032 In nad njegovim naukom so bili osupli, kajti njegova beseda je bila z oblastjo. 042 LUK 004 033 In v sinagogi je bil človek, ki je imel duha nečistega hudiča in z močnim glasom je zakričal, 042 LUK 004 034 rekoč: „Pusti nas pri miru, kaj imamo s teboj, ti Jezus Nazarečan? Si prišel, da nas uničiš? Poznam te kdo si; Sveti od Boga.“ 042 LUK 004 035 Jezus pa ga je oštel, rekoč: „Umolkni in pridi ven iz njega.“In ko ga je hudič vrgel na sredo, je prišel iz njega in ga ni poškodoval. 042 LUK 004 036 In vsi so bili osupli in med seboj so govorili, rekoč: „Kakšna beseda je to! Kajti z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom in ti pridejo ven.“ 042 LUK 004 037 In njegov slôves je šel naokoli v vsak kraj te dežele. 042 LUK 004 038 In vstal je iz sinagoge ter vstopil v Simonovo hišo. In Simonova tašča je bila prevzeta z veliko vročico in oni so ga zaradi nje rotili. 042 LUK 004 039 In stopil je poleg nje in oštel vročico in ta jo je zapustila in takoj je vstala ter jim služila. 042 LUK 004 040 Torej ko je sonce zahajalo, so vsi, ki so imeli kogarkoli bolnega z raznimi boleznimi, te pripeljali k njemu in na vsakogar izmed njih je položil svoji roki ter jih ozdravil. 042 LUK 004 041 In tudi hudiči so izhajali iz mnogih, kričali in govorili: „Ti si Kristus, Božji Sin.“In ko jih je ukoril, jim ni dovolil govoriti, kajti vedeli so, da je bil on Kristus. 042 LUK 004 042 In ko je bil dan, se je odpravil in odšel na zapuščen kraj in množica ga je iskala in prišla k njemu in ga zadržala, da ne bi odšel od njih. 042 LUK 004 043 Rekel jim je: „Tudi drugim mestom moram oznaniti Božje kraljestvo, kajti zato sem poslan.“ 042 LUK 004 044 In oznanjal je po galilejskih sinagogah. 042 LUK 005 001 In pripetilo se je, medtem ko je množica pritiskala nanj, da sliši Božjo besedo, [da] je stal ob Genezareškem jezeru 042 LUK 005 002 in zagledal dve ladji pripravljeni pri jezeru, toda ribiči so odšli iz njiju ter izpirali svoje mreže. 042 LUK 005 003 In vstopil je v eno izmed ladij, ki je bila Simonova in ga prosil, da bi odrinil malce proč od kopnega. In usedel se je ter iz ladje učil množico. 042 LUK 005 004 Torej, ko je prenehal govoriti, je rekel Simonu: „Kreni na globoko in spusti dol svoje mreže za vleko.“ 042 LUK 005 005 Simon pa mu odgovori in reče: „Učitelj, celó noč smo garali, pa nismo nič ujeli. Vendar bom na tvojo besedo to mrežo spustil dol.“ 042 LUK 005 006 In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib in njihova mreža se je pretrgala. 042 LUK 005 007 In dali so znamenje svojim družabnikom, ki so bili na drugi ladji, da naj pridejo ter jim pomagajo. In prišli so ter napolnili obe ladji, tako da sta se začeli potapljati. 042 LUK 005 008 Ko je Simon Peter to videl, je pri Jezusovih kolenih padel dol, rekoč: „Odidi od mene, oh Gospod, kajti grešen človek sem.“ 042 LUK 005 009 Kajti nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je bil osupel on in vsi ti, ki so bili z njim, 042 LUK 005 010 in tako sta bila tudi Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, ki sta bila Simonova družabnika. In Jezus je Simonu rekel: „Ne boj se, odslej boš lovil ljudi.“ 042 LUK 005 011 In ko so svoji ladji pripeljali do kopnega, so vse zapustili in mu sledili. 042 LUK 005 012 In pripetilo se je, ko je bil v nekem mestu, [da] zagleda človeka polnega gobavosti. Ko je [le-ta] zagledal Jezusa, je padel na svoj obraz ter ga rotil, rekoč: „Gospod, če hočeš, me lahko očistiš.“ 042 LUK 005 013 In iztegnil je svojo roko ter se ga dotaknil, rekoč: „Hočem, bodi čist.“In gobavost je takoj odšla od njega. 042 LUK 005 014 In naročil mu je, da ne pove nobenemu človeku: „Temveč pojdi in se pokaži duhovniku ter daruj za svoje očiščenje glede na Mojzesovo zapoved, njim v pričevanje.“ 042 LUK 005 015 Toda njegov slôves je toliko bolj na veliko šel naokoli in velike množice so prišle skupaj, da poslušajo in da bi bile po njem ozdravljene svojih slabotnosti. 042 LUK 005 016 On pa se je umaknil v divjino in molil. 042 LUK 005 017 In pripetilo se je na določeni dan, medtem ko je učil, da so bili tam, sedeči poleg, farizeji in učeni možje postave, ki so prišli iz vsakega mesta Galileje, Judeje in Jeruzalema. In Gospodova moč je bila prisotna, da jih ozdravi. 042 LUK 005 018 In glej, možje so prinesli na postelji človeka, ki je bil prevzet s paralizo in iskali so načine, da ga privedejo noter in da ga položijo predenj. 042 LUK 005 019 Ko pa zaradi množice niso mogli najti po kateri poti bi ga lahko prinesli noter, so odšli na hišno streho in ga z njegovim ležiščem vred spustili navzdol skozi strešno kritino v sredo pred Jezusa. 042 LUK 005 020 In ko je videl njihovo vero, mu je rekel: „Človek, tvoji grehi so ti odpuščeni.“ 042 LUK 005 021 In pisarji in farizeji so začeli premišljevati, rekoč: „Kdo je ta, ki govori bogokletja? Kdo lahko odpušča grehe razen samo Bog?“ 042 LUK 005 022 Toda, ko je Jezus zaznal njihove misli, jim je odgovoril in rekel: „Kaj razmišljate v svojih srcih? 042 LUK 005 023 Ali je lažje reči: ‚Tvoji grehi naj ti bodo odpuščeni‘ali reči: ‚Dvigni se in hôdi?‘ 042 LUK 005 024 Toda da boste lahko vedeli, da ima Sin človekov na zemlji oblast odpuščati grehe, “(je rekel bolnemu zaradi paralize) „jaz ti pravim: ‚Vstani in vzemi svoje ležišče in pojdi v svojo hišo.‘“ 042 LUK 005 025 In ta je pred njimi takoj vstal ter pobral to, na čemer je ležal in odšel k svoji lastni hiši, proslavljajoč Boga. 042 LUK 005 026 In vsi so bili osupli in slavili Boga in izpolnjeni so bili s strahom, rekoč: „Danes smo videli čudne stvari.“ 042 LUK 005 027 Po teh besedah pa je odšel dalje in zagledal davkarja, imenovanega Levi, ki je sedel pri kraju plačevanja davkov in mu rekel: „Sledi mi.“ 042 LUK 005 028 In ta je pustil vse, vstal ter mu sledil. 042 LUK 005 029 In Levi mu je v svoji lastni hiši pripravil veliko praznovanje; in bila je velika skupina davkarjev in drugih, ki so se z njimi usedli. 042 LUK 005 030 Toda njihovi pisarji in farizeji so godrnjali zoper njegove učence, rekoč: „Zakaj jeste in pijete z davkarji in grešniki?“ 042 LUK 005 031 In Jezus jim odgovori ter reče: „Tisti, ki so zdravi, ne potrebujejo zdravnika, temveč tisti, ki so bolni. 042 LUK 005 032 Nisem prišel klicat pravične, temveč grešnike h kesanju.“ 042 LUK 005 033 In rekli so mu: „Zakaj se Janezovi učenci pogosto postijo in opravljajo molitve in enako učenci farizejev, tvoji pa jedo in pijejo?“ 042 LUK 005 034 Rekel jim je: „Ali lahko primorate otroke svatovske sobe, da se postijo, medtem ko je z njimi ženin? 042 LUK 005 035 Toda prišli bodo dnevi, ko bo ženin odvzet od njih in tedaj, v tistih dneh, se bodo postili.“ 042 LUK 005 036 In povedal jim je tudi prispodobo: „Nihče ne polaga koščka iz nove obleke na staro; če drugače, potem nov dela raztrganino in tudi košček, ki je bil odvzet iz nove, se ne ujema s staro. 042 LUK 005 037 In novega vina nihče ne vliva v stare mehove, sicer bo novo vino mehove razgnalo in bo izlito in mehovi bodo propadli. 042 LUK 005 038 Toda novo vino mora biti vlito v nove mehove in oboje je ohranjeno. 042 LUK 005 039 Prav tako nihče, ki je pil staro vino, noče nemudoma novega, kajti pravi: ‚Staro je boljše.‘“ 042 LUK 006 001 In pripetilo se je na drugi sábat za prvim, da je šel skozi žitna polja in njegovi učenci so smukali žitno klasje, ga méli v svojih rokah in jedli. 042 LUK 006 002 Nekateri izmed farizejev so jim rekli: „Zakaj delate to, kar ni dovoljeno delati na sábatne dneve?“ 042 LUK 006 003 Jezus jim odgovori in reče: „Mar niste brali tega, kar je storil David, ko je bil lačen on sam in ti, ki so bili z njim; 042 LUK 006 004 kako je odšel v Božjo hišo in vzel in jedel hlebe navzočnosti in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim; kar ni zakonito jésti [nikomur], razen samo duhovnikom?“ 042 LUK 006 005 Rekel jim je: „Sin človekov je tudi Gospodar sábata.“ 042 LUK 006 006 In prav tako se je na še eno sábat pripetilo, da je vstopil v sinagogo ter učil, in tam je bil človek, čigar desna roka je bila izsušena. 042 LUK 006 007 In pisarji in farizeji so ga opazovali ali bo ozdravljal na sábatni dan, da bi zoper njega lahko našli obtožbo. 042 LUK 006 008 Toda poznal je njihove misli in rekel možu, ki je imel izsušeno roko: „Vstani in stopi na sredo.“In ta je vstal ter stopil naprej. 042 LUK 006 009 Potem jim je Jezus rekel: „Eno stvar vas bom vprašal: ‚Ali je na sábatne dneve dovoljeno delati dobro ali delati zlo? Rešiti življenje ali ga uničiti?‘“ 042 LUK 006 010 In ko je pogledal naokoli po vseh, je rekel možu: „Iztegni svojo roko.“In ta je storil tako in njegova roka je bila v celoti ozdravljena, tako kakor druga. 042 LUK 006 011 In bili so izpolnjeni z besom in drug z drugim so se posvetovali, kaj bi lahko Jezusu storili. 042 LUK 006 012 In pripetilo se je v tistih dneh, da je odšel ven na goro, da moli in je vso noč vztrajal v molitvi k Bogu. 042 LUK 006 013 In ko je bil dan, je k sebi poklical svoje učence in izmed njih jih je izbral dvanajst, katere je imenoval tudi apostole: 042 LUK 006 014 Simona (ki ga je imenoval tudi Peter) in njegovega brata Andreja, Jakoba in Janeza, Filipa in Bartolomeja, 042 LUK 006 015 Mateja in Tomaža, Jakoba, Alfejevega sina in Simona, imenovanega Gorečnik, 042 LUK 006 016 in Juda, Jakobovega brata in Juda Iškarijota, ki je bil tudi izdajalec. 042 LUK 006 017 In z njimi je prišel dol ter stal na ravnem in skupina njegovih učencev ter velika množica ljudi iz vse Judeje in Jeruzalema in pokrajin Tira in Sidóna, ki so prišli, da ga poslušajo in da bi bili ozdravljeni svojih bolezni, 042 LUK 006 018 in tisti, ki so bili nadlegovani z nečistimi duhovi in bili so ozdravljeni. 042 LUK 006 019 In celotna množica si je prizadevala, da bi se ga dotaknila, kajti iz njega je izhajala moč in jih vse ozdravljala. 042 LUK 006 020 In povzdignil je svoje oči na svoje učence ter rekel: „Blagoslovljeni bodite vi ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo. 042 LUK 006 021 Blagoslovljeni ste vi, ki ste sedaj lačni, kajti nasičeni boste. Blagoslovljeni ste vi, ki sedaj jokate, kajti smejali se boste. 042 LUK 006 022 Blagoslovljeni ste, ko vas bodo ljudje sovražili in ko vas bodo oddvojili od svoje družbe in vas bodo grajali in zaradi Sina človekovega vaše ime zavrgli kot hudobno. 042 LUK 006 023 Veselite se na tisti dan in poskakujte od radosti, kajti, glejte, vaša nagrada v nebesih je velika, kajti na podoben način so njihovi očetje delali prerokom. 042 LUK 006 024 Toda gorje vam, ki ste bogati! Kajti prejeli ste svojo tolažbo. 042 LUK 006 025 Gorje vam, ki ste siti! Kajti lačni boste. Gorje vam, ki se sedaj smejete! Kajti žalovali boste in jokali. 042 LUK 006 026 Gorje vam, ko bodo vsi ljudje o vas lepo govorili! Kajti tako so njihovi očetje delali lažnim prerokom. 042 LUK 006 027 Toda jaz pravim vam, ki slišite: ‚Ljubite svoje sovražnike, delajte dobro tem, ki vas sovražijo, 042 LUK 006 028 blagoslavljajte te, ki vas preklinjajo in molíte za tiste, ki vas kruto izkoriščajo. 042 LUK 006 029 In tistemu, ki te udarja na eno lice, ponudi še drugo; in tistemu, ki odvzema tvoje ogrinjalo, ne prepovej vzeti tudi svojega plašča. 042 LUK 006 030 Vsakemu človeku daj, kar prosi od tebe in od tistega, ki jemlje tvoje dobrine, ne prosi ponovno zanje. 042 LUK 006 031 In kakor želite, da bi ljudje storili vam, prav tako tudi vi storite njim. 042 LUK 006 032 Kajti če ljubite te, ki ljubijo vas, kakšno hvalo imate? Kajti tudi grešniki ljubijo tiste, ki ljubijo njih. 042 LUK 006 033 In če delate dobro tem, ki delajo dobro vam, kakšno hvalo imate? Kajti tudi grešniki celó enako delajo. 042 LUK 006 034 In če posojate tistim, od katerih upate, da prejmete, kakšno hvalo imate? Kajti tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo toliko nazaj. 042 LUK 006 035 Toda ljubite svoje sovražnike in delajte dobro in posojajte ter se ničesar ne nadejajte v vrnitev in vaša nagrada bo velika in boste otroci Najvišjega, kajti on je prijazen do nehvaležnih in do hudobnih. 042 LUK 006 036 Bodite torej usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen. 042 LUK 006 037 Ne sodite in ne boste sojeni, ne obsojajte in ne boste obsojeni, odpuščajte in vam bo odpuščeno, 042 LUK 006 038 dajajte in to vam bo dano; dobro mero, potlačeno in skupaj zbrano in čez rob polno vam bodo ljudje dali v vaše naročje. Kajti z enako mero, s katero vi merite, bo tudi vam ponovno odmerjeno.‘ 042 LUK 006 039 In spregovoril jim je prispodobo: ‚Mar lahko slepi vodi slepega? Ali ne bosta oba padla v jarek? 042 LUK 006 040 Učenec ni nad svojim učiteljem, toda vsak, kdor je popoln, bo kakor njegov učitelj. 042 LUK 006 041 In zakaj gledaš drobec, ki je v očesu svojega brata, toda ne zaznavaš bruna, ki je v tvojem lastnem očesu?‘ 042 LUK 006 042 Ali kako lahko rečeš svojemu bratu: ‚Brat, dovoli mi izvleči drobec, ki je v tvojem očesu, ‘ko sam ne zapaziš bruna, ki je v tvojem lastnem očesu? Ti hinavec, vrzi ven najprej bruno iz svojega lastnega očesa in tedaj boš jasno videl izvleči drobec, ki je v očesu tvojega brata. 042 LUK 006 043 Kajti dobro drevo ne prinaša slabega sadu, niti slabo drevo ne prinaša dobrega sadu. 042 LUK 006 044 Kajti vsako drevo je razpoznano po svojem lastnem sadu. Kajti ljudje fig ne nabirajo s trnja niti z robidovega grma ne nabirajo grozdja. 042 LUK 006 045 Dober človek iz dobrega zaklada svojega srca prinaša to, kar je dobro, hudobnež pa iz zlega zaklada svojega srca prinaša to, kar je zlo, kajti iz obilja srca njegova usta govoré. 042 LUK 006 046 In zakaj me kličete: ‚Gospod, Gospod, ‘pa ne delate stvari, ki jih govorim? 042 LUK 006 047 Kdorkoli pride k meni in posluša moje besede ter jih izpolnjuje, vam bom pokazal komu je podoben. 042 LUK 006 048 Podoben je človeku, ki je gradil hišo in globoko kopál ter položil temelj na skalo. In ko je nastala poplava, je na to hišo silovito udaril vodni tok in je ni mogel omajati, kajti utemeljena je bila na skali. 042 LUK 006 049 Toda kdor posluša, pa ne dela, je podoben človeku, ki je na zemlji zgradil hišo brez temelja, proti kateri je silovito udaril vodni tok in je ta takoj padla in ruševina te hiše je bila velika.“ 042 LUK 007 001 Ko je torej končal vse svoje govore pred občinstvom ljudi, je vstopil v Kafarnáum. 042 LUK 007 002 Neki služabnik stotnika, ki mu je bil dragocen, je bil bolan in pripravljen na smrt. 042 LUK 007 003 Ko je slišal o Jezusu, je k njemu poslal judovske starešine in ga rotil, da bi prišel in ozdravil njegovega služabnika. 042 LUK 007 004 Ko so prišli k Jezusu, so ga takoj iskreno rotili, rekoč: „Vreden je bil, da bi to storil zanj, 042 LUK 007 005 kajti rad ima naš narod in sinagogo nam je zgradil.“ 042 LUK 007 006 Potem je Jezus odšel z njimi. In ko je bil torej nedaleč od hiše, je stotnik k njemu poslal prijatelje, rekoč mu: „Gospod, ne delaj si sitnosti, kajti nisem vreden, da bi stopil pod mojo streho, 042 LUK 007 007 zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi prišel k tebi, toda reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen. 042 LUK 007 008 Kajti tudi sam sem človek, postavljen pod oblast. Pod seboj imam vojake in nekomu rečem: ‚Pojdi, ‘in gre, in drugemu: ‚Pridi‘in pride, in svojemu služabniku: ‚Naredi to, ‘in to stori.“ 042 LUK 007 009 Ko je Jezus slišal te besede, se je začudil nad njim in se obrnil ter rekel množici, ki mu je sledila: „Povem vam: ‚Nisem našel tako velike vere, niti v Izraelu ne.‘“ 042 LUK 007 010 In tisti, ki so bili poslani, so se vrnili k hiši in našli služabnika, ki je bil bolan, zdravega. 042 LUK 007 011 Pripetilo se je dan kasneje, da je odšel v mesto, imenovano Nain in z njim so odšli mnogi izmed njegovih učencev ter veliko ljudi. 042 LUK 007 012 Ko je torej prišel blizu k mestnim velikim vratom, glej, je bil ven odnešen mrtev človek, edini sin njegove matere in ta je bila vdova; in z njo je bilo veliko ljudi iz mesta. 042 LUK 007 013 Ko jo je Gospod zagledal, je imel sočutje do nje in ji je rekel: „Ne jokaj.“ 042 LUK 007 014 Prišel je in se dotaknil mrtvaškega odra, in tisti, ki so ga nosili, so mirno stali. In rekel je: „Mladenič, rečem ti: ‚Vstani.‘“ 042 LUK 007 015 In ta, ki je bil mrtev, se je usedel in pričel govoriti. In izročil ga je njegovi materi. 042 LUK 007 016 Strah je prišel na vse in slavili so Boga, rekoč, da je med nami vstal velik prerok in da je Bog obiskal svoje ljudi. 042 LUK 007 017 In ta govorica o njem je šla naprej po vsej celotni Judeji in naokoli po vsem celotnem področju. 042 LUK 007 018 In Janezovi učenci so mu povedali o vseh teh stvareh. 042 LUK 007 019 In Janez je k sebi poklical dva izmed svojih učencev in ju poslal k Jezusu, rekoč: „Ali si ti tisti, ki naj bi prišel? Ali [naj] pričakujemo drugega?“ 042 LUK 007 020 Ko sta moža prišla k njemu, sta rekla: „Janez Krstnik naju je poslal k tebi, rekoč: ‚Ali si ti tisti, ki naj bi prišel? Ali [naj] pričakujemo drugega?‘“ 042 LUK 007 021 In v tej isti uri je mnoge ozdravil njihovih slabotnosti in nadlog ter od zlih duhov, in mnogim, ki so bili slepi, je dal vid. 042 LUK 007 022 Potem jima Jezus odgovori in reče: „Pojdita svojo pot in povejta Janezu kakšne stvari sta videla in slišala: kako slepi vidijo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, revnim je oznanjen evangelij. 042 LUK 007 023 In blagoslovljen je, kdorkoli se ne bo spotaknil ob mene.“ 042 LUK 007 024 In ko sta Janezova poslanca odšla, je množici pričel govoriti glede Janeza: „Kaj ste odšli ven v divjino, da vidite? Trst, ki se maje z vetrom? 042 LUK 007 025 Toda kaj ste odšli ven, da vidite? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, tisti, ki so krasno oblečeni in žive prefinjeno, so v kraljevih dvorih. 042 LUK 007 026 Toda kaj ste odšli ven, da vidite? Preroka? Da, povem vam in veliko več kakor preroka. 042 LUK 007 027 To je on, o katerem je pisano: ‚Glej, svojega poslanca pošljem pred tvoj obraz, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj.‘ 042 LUK 007 028 Kajti povem vam: ‚Med temi, ki so rojeni iz žensk, ni večjega preroka kakor Janez Krstnik, toda kdor je v Božjem kraljestvu najmanjši, je večji od njega.‘“ 042 LUK 007 029 In vsi ljudje, ki so ga slišali in davkarji, so resničnost Boga opravičili s tem, da so se krstili z Janezovim krstom. 042 LUK 007 030 Toda farizeji in izvedenci v postavi so zavrnili nasvet Boga, sami zoper sebe, tako da se mu niso dali krstiti. 042 LUK 007 031 In Gospod je rekel: „S kom naj torej primerjam ljudi tega rodu? In čemú so podobni? 042 LUK 007 032 Podobni so otrokom, sedečim na trgu, ki kličejo drug drugemu ter govorijo: ‚Piskali smo vam, pa niste plesali; objokovali smo vam, pa niste jokali.‘ 042 LUK 007 033 Kajti Janez Krstnik je prišel [in] niti ni jedel kruha niti ni pil vina; vi pa pravite: ‚Hudiča ima.‘ 042 LUK 007 034 Sin človekov je prišel in jé ter pije; vi pa pravite: ‚Glejte požrešen človek in vinski bratec, prijatelj davkarjev in grešnikov!‘ 042 LUK 007 035 Toda modrost je bila opravičena po vseh svojih otrocih.“ 042 LUK 007 036 Eden izmed farizejev pa ga je prosil, da bi lahko jedel z njim. In odšel je v farizejevo hišo ter se usedel k obedu. 042 LUK 007 037 In glej, ko je ženska, ki je bila v mestu grešnica, spoznala, da je Jezus sedel v farizejevi hiši pri obedu, je prinesla alabastrno škatlo mazila 042 LUK 007 038 ter jokajoč pristopila k njegovim stopalom za njim in njegova stopala pričela umivati s solzami in jih brisati z lasmi svoje glave in poljubljala je njegova stopala in jih mazilila z mazilom. 042 LUK 007 039 Ko je torej to videl farizej, ki ga je povabil, si je rekel sam pri sebi, rekoč: „Če bi bil ta človek prerok, bi vedel kdo in kakšne vrste je ta ženska, ki se ga dotika, kajti grešnica je.“ 042 LUK 007 040 In Jezus mu odgovori ter reče: „Simon, nekaj ti imam povedati.“On pa reče: „Učitelj, povej.“ 042 LUK 007 041 „Bil je neki upnik, ki je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa petdeset. 042 LUK 007 042 In ko nista imela nič, s čimer bi plačala, jima je obema odkrito odpustil. Povej mi torej, kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil?“ 042 LUK 007 043 Simon je odgovoril in rekel: „Domnevam, da tisti, kateremu je več odpustil.“On pa mu je rekel: „Pravilno si presodil.“ 042 LUK 007 044 In obrnil se je k ženski ter rekel Simonu: „Vidiš to žensko? V tvojo hišo sem vstopil, pa mi nisi dal vode za moja stopala, toda ona je moja stopala umila s solzami in jih obrisala z lasmi svoje glave. 042 LUK 007 045 Nisi mi dal poljuba, toda odkar sem vstopil, ta ženska ni prenehala poljubljati mojih stopal. 042 LUK 007 046 Moje glave nisi mazilil z oljem, toda ta ženska je moja stopala mazilila z mazilom. 042 LUK 007 047 Zato ti pravim: ‚Njeni grehi, ki jih je mnogo, so odpuščeni, ‘kajti veliko je ljubila, toda komur je malo oproščeno, ta malo ljubi.“ 042 LUK 007 048 Njej pa je rekel: „Tvoji grehi so odpuščeni.“ 042 LUK 007 049 In tisti, ki so pri obedu sedeli z njim, so v sebi začeli govoriti: „Kdo je ta, da tudi grehe odpušča?“ 042 LUK 007 050 In ženski je rekel: „Tvoja vera te je rešila, pojdi v miru.“ 042 LUK 008 001 In pripetilo se je potem, da je šel skozi vsako mesto in vas in oznanjal ter prikazoval vesele novice Božjega kraljestva in z njim so bili dvanajsteri 042 LUK 008 002 in neke ženske, ki so bile ozdravljene od zlih duhov in slabotnosti: Marija, imenovana Magdalena, iz katere je odšlo sedem hudičev 042 LUK 008 003 in Joana, žena Herodovega oskrbnika Husa ter Suzana in mnoge druge, ki so mu služile iz svojega imetja. 042 LUK 008 004 In ko je bilo skupaj zbranih veliko ljudi in so prišli k njemu iz vsakega mesta, je spregovoril s prispodobo: 042 LUK 008 005 „Sejalec je šel sejat svoje seme in ko je sejal, je nekaj padlo poleg poti in to je bilo pomendrano in pozobala ga je perjad neba. 042 LUK 008 006 In nekaj je padlo na skalo in takoj, ko je pognalo, je ovenelo, ker mu je primanjkovalo vlage. 042 LUK 008 007 In nekaj je padlo med trnje in trnje je pognalo z njim ter ga zadušilo. 042 LUK 008 008 Drugo pa je padlo na dobro zemljo in pognalo ter obrodilo stoteren sad.“In ko je povedal te besede, je zaklical: „Kdor ima ušesa, da slišijo, naj posluša.“ 042 LUK 008 009 Njegovi učenci pa so ga vprašali, rekoč: „Kaj bi bila ta prispodoba?“ 042 LUK 008 010 In rekel je: „Vam je dano spoznati skrivnosti Božjega kraljestva, toda drugim v prispodobah; da z gledanjem ne bi mogli videti in s poslušanjem ne bi mogli razumeti. 042 LUK 008 011 Torej prispodoba je ta: ‚Seme je Božja beseda. 042 LUK 008 012 Tisti ob poti so tisti, ki slišijo, potem pride hudič in iz njihovih src odvzema besedo, da ne bi verjeli in ne bi bili rešeni. 042 LUK 008 013 Tisti na skali so tisti, ki, ko slišijo, z radostjo sprejmejo besedo; in ti nimajo korenine, ki nekaj časa verujejo, ob času skušnjave pa padejo stran. 042 LUK 008 014 In to, kar je padlo med trnje, so tisti, ki, ko so slišali, gredo naprej in so zadušeni s skrbmi in bogastvi in užitki tega življenja in nobenega sadu ne privedejo do zrelosti. 042 LUK 008 015 Toda to, na dobri zemlji, so tisti, ki so z iskrenim in dobrim srcem slišali besedo, jo obdržali in s potrpežljivostjo prinašajo sad.‘ 042 LUK 008 016 ‚Nihče, ko je prižgal svetilko, je ne pokrije s posodo ali jo postavi pod posteljo, temveč jo postavi na svečnik, da tisti, ki vstopajo noter, lahko vidijo svetlobo. 042 LUK 008 017 Kajti nič ni skrito, kar ne bo razodeto, niti ni nobena stvar skrita, da se ne bo izvedela in postala znana.‘ 042 LUK 008 018 Pazite torej kako poslušate, kajti kdorkoli ima, njemu bo dano; kdorkoli pa nima, bo od njega vzeto celó to, kar se mu zdi, da ima.“ 042 LUK 008 019 Tedaj so prišli k njemu njegova mati in njegovi bratje, pa zaradi gneče niso mogli priti do njega. 042 LUK 008 020 In povedano mu je bilo po nekom, ki je rekel: „Tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in te želijo videti.“ 042 LUK 008 021 In odgovoril je ter jim rekel: „Moja mati in moji bratje so tisti, ki poslušajo Božjo besedo in jo izvršujejo.“ 042 LUK 008 022 Pripetilo se je torej na neki dan, da je s svojimi učenci odšel na ladjo in jim rekel: „Pojdimo preko, na drugo stran jezera.“In so odrinili. 042 LUK 008 023 Toda ko so jadrali, je zaspal. Dol na jezero pa je prišel vetroven vihar in bili so napolnjeni z vodo in v nevarnosti. 042 LUK 008 024 In prišli so k njemu ter ga zbudili, rekoč: „Učitelj, učitelj, mi ginemo.“Potem je vstal, oštel veter in besnenje vode, in ponehala sta in bil je mir. 042 LUK 008 025 Rekel jim je: „Kje je vaša vera?“In prestrašeno začudeni so drug drugemu govorili: „Kakšne vrste človek je to! Kajti ukazuje celó vetrovom in vodi in so mu pokorni.“ 042 LUK 008 026 In prispeli so v Géraško deželo, ki je na drugi strani, nasproti Galileji. 042 LUK 008 027 In ko je šel naprej v deželo, ga je tam zunaj mesta srečal neki mož, ki je imel dolgo časa hudiče in ni nosil oblačil niti ni prebival v nobeni hiši, temveč v grobnicah. 042 LUK 008 028 Ko je zagledal Jezusa, je zakričal in padel dol pred njim ter z močnim glasom rekel: „Kaj imam opraviti s teboj, Jezus, ti Sin od Boga najvišjega? Rotim te, ne muči me.“ 042 LUK 008 029 (Kajti nečistemu duhu je ukazal, da pride iz tega človeka. Kajti ta ga je pogosto zgrabil in bil je držan zvezan z verigami in okovi, pa je prelomil vezi in po hudiču je bil gnan v divjino.) 042 LUK 008 030 In Jezus ga je vprašal, rekoč: „Kako ti je ime?“In ta je rekel: „Legija, “ker je vanj vstopilo mnogo hudičev. 042 LUK 008 031 In rotili so ga, da jim ne bi ukazal oditi ven, v brezno. 042 LUK 008 032 Tam pa je bila čreda mnogih svinj, ki so se pasle na gori in rotili so ga, naj jim dovoli vstopiti vanje. In dovolil jim je. 042 LUK 008 033 Tedaj so hudiči odšli iz človeka in vstopili v svinje in čreda je silovito stekla navzdol po strmini v jezero in so se zadušile. 042 LUK 008 034 Ko so tisti, ki so jih hranili, videli kaj je bilo storjeno, so pobegnili in odšli ter to povedali v mestu in na deželi. 042 LUK 008 035 Potem so odšli ven, da vidijo kaj je bilo storjeno in prišli so k Jezusu in našli človeka, iz katerega so odšli hudiči, sedečega pri Jezusovih stopalih, oblečenega in pri zdravi pameti, in bili so prestrašeni. 042 LUK 008 036 Tisti, ki so to videli, so jim povedali tudi na kakšen način je bil ta, ki je bil obseden s hudiči, ozdravljen. 042 LUK 008 037 Potem ga je celotna množica naokoli iz Géraške dežele rotila, naj odide od njih, kajti bili so prevzeti z velikim strahom, on pa je odšel gor na ladjo in se ponovno vrnil nazaj. 042 LUK 008 038 Torej mož, iz katerega so izšli hudiči, ga je rotil, da bi bil lahko z njim, toda Jezus ga je poslal proč, rekoč: 042 LUK 008 039 „Vrni se k svoji lastni hiši in pokaži, kako velike stvari ti je storil Bog.“In ta je odšel svojo pot ter po vsem mestu razglašal kako velike stvari mu je storil Jezus. 042 LUK 008 040 In pripetilo se je, ko se je Jezus vrnil, da ga je množica veselo sprejela, kajti vsi so ga pričakovali. 042 LUK 008 041 In glej, tja je prišel mož, po imenu Jaír in bil je vladar sinagoge in ta je padel dol k Jezusovim stopalom ter ga rotil, da bi prišel v njegovo hišo, 042 LUK 008 042 kajti imel je eno samo hčer, staro okoli dvanajst let in ta je umirala. Toda, ko je šel, je množica pritiskala nanj. 042 LUK 008 043 In ženska, ki je dvanajst let imela težave s krvjo, ki je ves svoj dohodek potrošila za zdravnike niti je nihče ni mogel ozdraviti, 042 LUK 008 044 je prišla za njim ter se dotaknila roba njegove obleke in njena težava s krvjo se je takoj ustavila. 042 LUK 008 045 In Jezus je rekel: „Kdo se me je dotaknil?“Ko so vsi zanikali, so Peter in tisti, ki so bili z njim, rekli: „Učitelj, množica te preriva in pritiska, ti pa praviš: ‚Kdo se me je dotaknil?‘“ 042 LUK 008 046 Jezus je rekel: „Nekdo se me je dotaknil, kajti zaznal sem, da je iz mene šla moč.“ 042 LUK 008 047 In ko je ženska videla, da ni bila skrita, je trepetajoč prišla in padla dol pred njim. Pred vsemi ljudmi mu je priznala, zaradi kakšnega razloga se ga je dotaknila in kako je bila takoj ozdravljena. 042 LUK 008 048 In rekel ji je: „Hči, bodi dobro potolažena, tvoja vera te je ozdravila, pojdi v miru.“ 042 LUK 008 049 Medtem ko je še govoril, pride tja nekdo iz hiše vladarja sinagoge in mu reče: „Tvoja hči je mrtva, ne nadleguj Učitelja.“ 042 LUK 008 050 Ko je Jezus to slišal, mu je odgovoril, rekoč: „Ne boj se, samo veruj in ozdravela bo.“ 042 LUK 008 051 In ko je prišel v hišo, nobenemu človeku ni dovolil vstopiti noter, razen Petru, Jakobu in Janezu ter očetu in materi deklice. 042 LUK 008 052 In vsi so jokali ter jo objokovali, toda rekel je: „Ne jokajte. Ona ni mrtva, temveč spi.“ 042 LUK 008 053 In smejali so se mu do norčevanja, ker so vedeli, da je bila mrtva. 042 LUK 008 054 In vse jih je postavil ven, jo prijel za roko in jo poklical, rekoč: „Deklica, vstani.“ 042 LUK 008 055 In njen duh je ponovno prišel in nemudoma je vstala in ukazal je, naj ji dajo jesti. 042 LUK 008 056 In njena starša sta bila osupla, toda naročil jima je, naj nobenemu človeku ne povesta, kaj se je zgodilo. 042 LUK 009 001 Potem je sklical skupaj svojih dvanajst učencev in jim dal moč in oblast nad vsemi hudiči in za ozdravljanje bolezni. 042 LUK 009 002 In poslal jih je, da oznanjajo Božje kraljestvo in da ozdravljajo bolne. 042 LUK 009 003 Rekel jim je: „Za svoje potovanje ne vzemite ničesar, niti palic, prav tako ne malhe, niti kruha, niti denarja, niti ne imejte vsak po dva plašča. 042 LUK 009 004 In v katerokoli hišo vstopite, tam ostanite in od tam odidite. 042 LUK 009 005 Kdorkoli vas ne bo sprejel, kadar greste iz tega mesta, si iz svojih stopal otresite prav [ta] prah, v pričevanje proti njim.“ 042 LUK 009 006 In odpravili so se in šli skozi mesta, ter oznanjali evangelij in povsod ozdravljali. 042 LUK 009 007 Torej Herod, vladar četrtinskega dela province, je slišal o vsem, kar je bilo storjeno po njem; in bil je zmeden, zato ker so nekateri rekli, da je bil Janez obujen od mrtvih 042 LUK 009 008 in od nekaterih, da se je pojavil Elija in od drugih, da je vstal eden izmed starih prerokov. 042 LUK 009 009 Herod pa je rekel: „Janeza sem jaz obglavil, toda kdo je ta, o katerem slišim takšne stvari?“In želel si je, da bi ga videl. 042 LUK 009 010 In apostoli, ko so se vrnili, so mu povedali vse, kar so storili. In vzel jih je in odšel stran, na samo, v zapuščen kraj, ki je pripadal mestu z imenom Betsajda. 042 LUK 009 011 Ko je množica to izvedela, mu je sledila in sprejel jih je ter jim govoril o Božjem kraljestvu in ozdravil te, ki so imeli potrebo po ozdravljenju. 042 LUK 009 012 In ko je dan pričel minevati, potem so prišli dvanajsteri ter mu rekli: „Pošlji množico proč, da lahko gredo v mesta in naokoli po deželi ter prenočijo in si preskrbijo živeža, kajti tukaj smo na samotnem kraju.“ 042 LUK 009 013 Toda rekel jim je: „Vi jim dajte jesti.“Oni pa so rekli: „Nimamo več kot pet hlebov in dve ribi, razen, če bi šli in za vse te ljudi kupili hrano.“ 042 LUK 009 014 Kajti bilo jih je okoli pet tisoč mož. In svojim učencem je rekel: „Primorajte jih, da se usedejo v skupine po petdeset.“ 042 LUK 009 015 In storili so tako in vse so primorali usesti. 042 LUK 009 016 Tedaj je vzel pet hlebov in dve ribi in jih, zroč k nebu, blagoslovil ter razlomil in dal učencem, da jih postavijo pred množico. 042 LUK 009 017 In jedli so in vsi so bili nasičeni. In od odlomkov, ki so jim ostali, je bilo nabranih dvanajst košar. 042 LUK 009 018 In pripetilo se je, ko je bil sam in molil, [da] so bili z njim njegovi učenci. In vprašal jih je, rekoč: „Kdo pravi množica, da sem jaz?“ 042 LUK 009 019 Rekli so in odgovorili: „‚Janez Krstnik, ‘toda nekateri pravijo: ‚Elija‘in drugi pravijo, da je vstal eden izmed starih prerokov.“ 042 LUK 009 020 Rekel jim je: „Toda kdo pravite, da sem jaz?“Peter mu reče in odgovori: „Kristus od Boga.“ 042 LUK 009 021 In strogo jim je naročil in jim ukazal, da te besede ne povedo nobenemu človeku, 042 LUK 009 022 rekoč: „Sin človekov mora pretrpeti mnoge stvari in biti zavrnjen od starešin in visokih duhovnikov in pisarjev in umorjen bo in tretji dan bo obujen.“ 042 LUK 009 023 Njim vsem pa je rekel: „Če hoče katerikoli človek priti za menoj, naj se odpove samemu sebi in vsak dan vzame svoj križ ter mi sledi. 042 LUK 009 024 Kajti kdorkoli hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil, toda kdorkoli hoče izgubiti svoje življenje zaradi mene, ta isti ga bo rešil. 042 LUK 009 025 Kajti kaj človeku koristi, če si pridobi ves svet, pa izgubi samega sebe ali je zavržen? 042 LUK 009 026 Kajti kdorkoli se bo sramoval mene in mojih besed, njega se bo sramoval Sin človekov, ko bo prišel v svoji lastni slavi in v [slavi] svojega Očeta in svetih angelov. 042 LUK 009 027 Toda povem vam po resnici, tam bo nekaj tukaj navzočih, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva.“ 042 LUK 009 028 In pripetilo se je okoli osmega dne po teh govorih, da je vzel Petra in Janeza in Jakoba ter odšel gor na goro, molit. 042 LUK 009 029 In medtem ko je molil, je bil videz njegovega obličja predrugačen in njegova oblačila so bila bela in sijoča. 042 LUK 009 030 In glej, z njim sta govorila dva moža, ki sta bila Mojzes in Elija, 042 LUK 009 031 ki sta se prikazala v slavi in govorila o njegovem odhodu, katerega naj bi dovršil v Jeruzalemu. 042 LUK 009 032 Toda Peter in ta dva, ki sta bila z njim, so bili obteženi s spanjem, in ko so se zbudili, so videli njegovo slavo in dva moža, ki sta stala z njim. 042 LUK 009 033 In pripetilo se je, ko sta odšla od njega, da je Peter rekel Jezusu: „Učitelj, dobro je za nas, da smo tukaj. Naredimo tri šotore, enega zate in enega za Mojzesa in enega za Elija, “pa ni vedel kaj je govoril. 042 LUK 009 034 Medtem ko je tako govoril, je prišel oblak in ju zasenčil in ko sta vstopila v oblak, so se prestrašili. 042 LUK 009 035 In iz oblaka je prišel glas, rekoč: „Ta je moj ljubljeni Sin, poslušajte ga.“ 042 LUK 009 036 In ko je glas minil, se je Jezus znašel sam. Oni pa so [to] obdržali zase in v tistih dneh nobenemu človeku niso povedali o teh stvareh, ki so jih videli. 042 LUK 009 037 In pripetilo se je, da ga je naslednji dan, ko so prišli dol s hriba, srečalo mnogo ljudi. 042 LUK 009 038 In glej, mož iz skupine je zavpil, rekoč: „Učitelj, rotim te, poglej na mojega sina, kajti on je moj edini otrok. 042 LUK 009 039 In glej, duh ga napada in nenadoma vpije in trga ga, da se ponovno peni in ko ga močno udari, odide od njega. 042 LUK 009 040 In rotil sem tvoje učence, da ga izženejo iz njega; pa niso mogli.“ 042 LUK 009 041 Jezus pa odgovori in reče: „Oh neverni in sprevrženi rod, kako dolgo bom še z vami in vas prenašal? Privedi svojega sina sèm.“ 042 LUK 009 042 In ko je šele prihajal, ga je hudič vrgel dol ter ga zgrabil. In Jezus je oštel nečistega duha in ozdravil otroka ter ga ponovno izročil njegovemu očetu. 042 LUK 009 043 In vsi so bili osupli nad mogočno Božjo močjo. Toda medtem ko so se vsi čudili ob vseh stvareh, ki jih je Jezus storil, je svojim učencem rekel: 042 LUK 009 044 „Naj te besede prodrejo v vaša ušesa, kajti Sin človekov bo izročen v človeške roke.“ 042 LUK 009 045 Toda tega govora niso razumeli in bil je skrit pred njimi, da ga niso zaznali in bali so se ga vprašati o tem govoru. 042 LUK 009 046 Potem je med njimi nastalo razmišljanje, kdo izmed njih naj bi bil največji. 042 LUK 009 047 In Jezus, zaznavajoč misel njihovega srca, je vzel otroka ter ga postavil poleg sebe 042 LUK 009 048 ter jim rekel: „Kdorkoli bo tega otroka sprejel v mojem imenu, sprejema mene in kdorkoli bo sprejel mene, sprejema tistega, ki me je poslal, kajti kdor je najmanjši med vami vsemi, ta isti bo velik.“ 042 LUK 009 049 In Janez je odgovoril ter rekel: „Učitelj, nekoga smo videli v tvojem imenu izganjati hudiče in smo mu prepovedali, ker ne hodi skupaj z nami.“ 042 LUK 009 050 Toda Jezus mu je rekel: „Ne prepovejte mu, kajti kdor ni proti nam, je za nas.“ 042 LUK 009 051 In pripetilo se je, ko je prišel čas, da naj bi bil sprejet gor, se je on neomajno odločil, da gre v Jeruzalem 042 LUK 009 052 in pred svojim obrazom je poslal poslance in ti so šli ter vstopili v vas Samarijanov, da pripravijo zanj. 042 LUK 009 053 Oni pa ga niso sprejeli, ker je bil njegov obraz, kakor da hoče iti v Jeruzalem. 042 LUK 009 054 In ko sta njegova učenca, Jakob in Janez, to videla, sta rekla: „Gospod, hočeš, da ukaževa ognju, da pride dol z neba in jih pogoltne, kakor je storil Elija?“ 042 LUK 009 055 Toda on se je obrnil in ju oštel ter rekel: „Vidva ne vesta iz kakšne vrste duha sta. 042 LUK 009 056 Kajti Sin človekov ni prišel, da pokonča človeška življenja, temveč, da jih reši.“In odšli so v drugo vas. 042 LUK 009 057 In pripetilo se je, ko so šli po poti, da mu je neki človek rekel: „Gospod, sledil ti bom, kamorkoli greš.“ 042 LUK 009 058 In Jezus mu je rekel: „Lisice imajo luknje in ptice neba imajo gnezda, toda Sin človekov nima kam nasloniti svoje glave.“ 042 LUK 009 059 In drugemu je rekel: „Sledi mi.“Vendar je ta rekel: „Gospod, dovoli mi najprej, da grem in pokopljem svojega očeta.“ 042 LUK 009 060 Jezus mu je rekel: „Naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo.“ 042 LUK 009 061 Prav tako je rekel drugi: „Gospod, sledil ti bom, toda naj grem najprej in se poslovim od teh, ki so doma v moji hiši.“ 042 LUK 009 062 In Jezus mu je rekel: „Nihče, ki svojo roko položi na plug in gleda nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.“ 042 LUK 010 001 Po teh besedah je Gospod določil tudi drugih sedemdeset in jih poslal po dva in dva pred seboj v vsako mesto in kraj, kamor bi sam prišel. 042 LUK 010 002 Zato jim je rekel: „Žetev je resnično velika, toda delavcev je malo. Prosite torej Gospoda žetve, da bi poslal delavce na svojo žetev. 042 LUK 010 003 Pojdite [po] svojih poteh. Glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. 042 LUK 010 004 Ne nosite niti mošnje niti malhe niti čevljev, in po poti ne pozdravljajte nobenega človeka. 042 LUK 010 005 In v katerokoli hišo vstopite, najprej recite: ‚Mir bodi tej hiši.‘ 042 LUK 010 006 In če bo tam sin miru, bo vaš mir počival na njej, če ne, se bo ponovno obrnil k vam. 042 LUK 010 007 In v isti hiši ostanite, jejte in pijte te stvari, ki vam jih dajo, kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne hodite od hiše do hiše. 042 LUK 010 008 In v katerokoli mesto vstopite in vas sprejmejo, jejte te stvari, ki so postavljene pred vas 042 LUK 010 009 in ozdravljajte bolne, ki so v njem in jim govorite: ‚Božje kraljestvo je prišlo blizu k vam.‘ 042 LUK 010 010 Toda v katerokoli mesto vstopite in vas ne sprejmejo, pojdite po svojih poteh ven na ulice le-tega in recite: 042 LUK 010 011 ‚Celo prav [ta] prah iz vašega mesta, ki se je [trdno] prilepil na nas, otresamo zoper vas. Vendar pa bodite prepričani o tem, da je Božje kraljestvo prišlo blizu k vam.‘ 042 LUK 010 012 Toda povem vam, da bo na tisti dan bolj znosno za Sódomo, kakor za to mesto. 042 LUK 010 013 Gorje ti, Horazín! Gorje ti, Betsajda! Kajti če bi bila ta mogočna dela, ki so bila storjena v tebi, storjena v Tiru in Sidónu, bi se že davno pokesala, sedeč v vrečevini in pepelu. 042 LUK 010 014 Toda ob sodbi bo bolj znosno za Tir in Sidón, kakor za vaju. 042 LUK 010 015 In ti Kafarnáum, ki si vzvišen do neba, boš pahnjen navzdol do pekla. 042 LUK 010 016 Kdor posluša vas, posluša mene; kdor pa prezira vas, prezira mene; in kdor prezira mene, prezira tistega, ki me je poslal.“ 042 LUK 010 017 In sedemdeset se jih je ponovno vrnilo z radostjo, rekoč: „Gospod, celó hudiči so nam pokorni v tvojem imenu.“ 042 LUK 010 018 Rekel jim je: „Gledal sem Satana kakor bliskanje pasti z neba. 042 LUK 010 019 Glejte, dajem vam oblast, da stopate na kače in škorpijone in čez vso sovražnikovo oblast in nič vam ne bo na kakršenkoli način škodilo. 042 LUK 010 020 Vendar se ne veselite tega, da so vam duhovi podrejeni, temveč se raje veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih.“ 042 LUK 010 021 V tej uri se je Jezus razveselil v duhu in rekel: „Zahvaljujem se ti, oh Oče, Gospodar neba in zemlje, da si te besede skril pred modrimi in razsodnimi, razodel pa si jih otročičem. Točno tako, Oče, kajti tako je bilo videti dobro v tvojih očeh. 042 LUK 010 022 Vse stvari so mi izročene od mojega Očeta in noben človek ne ve kdo je Sin, razen Očeta in kdo je Oče, razen Sina in tistega, ki mu ga bo Sin razodel.“ 042 LUK 010 023 In obrnil se je k svojim učencem in na samem rekel: „Blagoslovljene so oči, ki vidijo stvari, ki jih vi vidite, 042 LUK 010 024 kajti povem vam, da je mnogo prerokov in kraljev želelo videti te stvari, ki jih vi vidite, pa jih niso videli, in slišati te besede, ki jih vi slišite, pa jih niso slišali.“ 042 LUK 010 025 In glej, neki izvedenec v postavi je vstal ter ga skušal, rekoč: „Učitelj, kaj naj storim, da podedujem večno življenje?“ 042 LUK 010 026 Rekel mu je: „Kaj je zapisano v postavi? Kako bereš?“ 042 LUK 010 027 In ta odgovori in reče: „Gospoda svojega Boga boš ljubil z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in z vso svojo močjo in z vsem svojim mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.“ 042 LUK 010 028 In rekel mu je: „Prav si odgovoril, to delaj in boš živel.“ 042 LUK 010 029 Toda ker je hotel opravičiti samega sebe, je Jezusu rekel: „In kdo je moj bližnji?“ 042 LUK 010 030 In Jezus mu odgovori ter reče: „Neki človek je šel iz Jeruzalema navzdol v Jeriho in padel med tatove, ki so mu slekli njegova oblačila in ga ranili in odšli ter ga pustili napol mrtvega. 042 LUK 010 031 In po naključju pride dol po tej poti neki duhovnik; in ko ga je zagledal, je po drugi strani šel mimo. 042 LUK 010 032 In podobno je Lévijevec, ko je bil na tem kraju, prišel ter pogledal nanj in šel mimo po drugi strani. 042 LUK 010 033 Toda neki Samarijan, ki je potoval, je prišel tja, kjer je bil, in ko ga je zagledal, je imel do njega sočutje 042 LUK 010 034 in šel k njemu ter povezal njegove rane, izlivajoč vanje olja in vina in ga namestil na svojo lastno žival ter ga privedel do gostišča in zanj poskrbel. 042 LUK 010 035 In naslednjega dne, ko je odšel, je vzel ven dva denarja in ju dal gostilničarju ter mu rekel: ‚Poskrbi zanj in karkoli porabiš več, ti bom poplačal, ko ponovno pridem.‘ 042 LUK 010 036 ‚Kaj meniš, kateri torej od teh treh je bil bližnji temu, ki je padel med tatove?‘“ 042 LUK 010 037 In ta je rekel: „Kdor mu je izkazal usmiljenje.“Potem mu je Jezus rekel: „Pojdi in ti delaj enako.“ 042 LUK 010 038 Pripetilo se je torej, ko so šli, da je vstopil v neko vas in neka ženska, po imenu Marta, ga je sprejela v svojo hišo. 042 LUK 010 039 In imela je sestro, po imenu Marija, ki je prav tako sedla k Jezusovim stopalom in poslušala njegovo besedo. 042 LUK 010 040 Toda Marta je bila obremenjena glede tolikšne postrežbe in je prišla k njemu ter rekla: „Gospod, ti ni mar, da me je moja sestra pustila, da sama strežem? Ukaži ji vendar, naj mi pomaga.“ 042 LUK 010 041 In Jezus je odgovoril ter ji rekel: „Marta, Marta, vznemirjaš se in skrbiš glede mnogih stvari. 042 LUK 010 042 Toda ena stvar je potrebna in Marija si je izbrala ta dobri del, ki od nje ne bo odvzet.“ 042 LUK 011 001 In pripetilo se je, medtem ko je na nekem kraju molil, ko je prenehal, da mu je eden izmed njegovih učencev rekel: „Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.“ 042 LUK 011 002 Rekel jim je: „Kadar vi molite, recite: ‚Naš Oče, ki si v nebesih: ‚Posvečuje naj se tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja, kakor je v nebesih, tako na zemlji. 042 LUK 011 003 Daj nam dan za dnem naš vsakdanji kruh. 042 LUK 011 004 In odpusti nam naše grehe, kajti tudi mi odpuščamo vsakemu, ki nam je dolžan. In ne vôdi nas v skušnjavo, temveč nas osvobodi pred zlom.‘“ 042 LUK 011 005 Rekel jim je: „Kateri izmed vas bo imel prijatelja in bo šel k njemu ob polnoči ter mu rekel: ‚Prijatelj, posodi mi tri hlebe, 042 LUK 011 006 kajti moj prijatelj je na svojem potovanju prišel k meni, pa nimam ničesar, da postavim predenj?‘ 042 LUK 011 007 In ta od znotraj bo odgovoril ter rekel: ‚Ne moti me. Vrata so sedaj zaprta in moji otroci so z menoj v postelji. Ne morem vstati in ti dati.‘ 042 LUK 011 008 Povem vam: ‚Čeprav ne bo vstal in mu dal, ker je njegov prijatelj, bo vendarle vstal zaradi njegove vsiljivosti ter mu dal toliko, kolikor potrebuje.‘ 042 LUK 011 009 In jaz vam pravim: ‚Prosite in to vam bo dano. Iščite in boste našli. Trkajte in to se vam bo odprlo.‘ 042 LUK 011 010 Kajti vsak, kdor prosi, prejema; in kdor išče, najde; in tistemu, ki trka, se bo odprlo. 042 LUK 011 011 Če bo sin kogarkoli izmed vas, ki je oče, prosil kruha ali mu bo dal kamen? Ali če prosi ribe ali mu bo namesto ribe dal kačo? 042 LUK 011 012 Ali če bo prosil jajce ali mu bo ponudil škorpijona? 042 LUK 011 013 Če torej vi, ki ste hudobni, veste kako dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo?“ 042 LUK 011 014 In izganjal je hudiča, ta pa je bil nem. In pripetilo se je, ko je hudič odšel ven, [da] je nemi spregovoril in množica se je čudila. 042 LUK 011 015 Toda nekateri izmed njih so rekli: „Hudiče izganja preko Bélcebuba, vodilnega izmed hudičev.“ 042 LUK 011 016 In drugi so ga skušali in od njega hoteli znamenje z neba. 042 LUK 011 017 Vendar jim je on, ker je poznal njihove misli, rekel: „Vsako kraljestvo, razdvojeno zoper sebe, je privedeno v opustošenje; in hiša, razdvojena zoper hišo, pade. 042 LUK 011 018 Če bi bil tudi Satan razdeljen zoper samega sebe, kako bi obstalo njegovo kraljestvo, ker pravite, da s pomočjo Bélcebuba izganjam hudiče? 042 LUK 011 019 In če jaz z Bélcebubom izganjam hudiče, s kom [jih] izganjajo vaši sinovi? Zatorej bodo oni vaši sodniki. 042 LUK 011 020 Toda če jaz z Božjim prstom izganjam hudiče, ni dvoma, da nad vas prihaja Božje kraljestvo. 042 LUK 011 021 Ko močan mož oborožen čuva svojo palačo, so njegove dobrine v miru, 042 LUK 011 022 toda, ko bo nadenj prišel močnejši od njega in ga premagal, mu odvzame vso njegovo bojno opremo, v katero je zaupal in razdeli njegove plene. 042 LUK 011 023 Kdor ni z menoj, je proti meni, in kdor ne zbira z menoj, raztresa. 042 LUK 011 024 Ko je nečisti duh odšel iz človeka, hodi skozi suhe kraje, iščoč počitka; ker pa ga ne najde, pravi: ‚Vrnil se bom k svoji hiši, od koder sem prišel ven.‘ 042 LUK 011 025 In ko pride, jo najde pometeno in okrašeno. 042 LUK 011 026 Tedaj gre in vzame k sebi sedem drugih duhov, zlobnejših kakor on sam; in vstopijo vanjo ter tam prebivajo in zadnje stanje tega človeka je hujše kakor prvo.“ 042 LUK 011 027 In pripetilo se je, medtem ko je govoril te besede, [da] je neka ženska iz skupine povzdignila svoj glas in mu rekla: „Blagoslovljena je maternica te, ki te je nosila in prsi, ki si jih sesal.“ 042 LUK 011 028 Toda rekel je: „Da, toliko bolj blagoslovljeni so tisti, ki poslušajo Božjo besedo in se jo držijo.“ 042 LUK 011 029 In ko je bila množica zbrana tesno skupaj, je pričel govoriti: „To je hudoben rod. Iščejo znamenje in ne bo jim dano nobeno znamenje, razen znamenja preroka Jona. 042 LUK 011 030 Kajti kakor je bil Jona znamenje Ninivljanom, tako bo tudi Sin človekov temu rodu. 042 LUK 011 031 Kraljica juga bo ob sodbi vstala z ljudmi tega rodu in jih obsodila, kajti prišla je iz skrajnih delov zemlje, da sliši Salomonovo modrost; in glejte, večji kakor Salomon je tukaj. 042 LUK 011 032 Ljudje iz Niniv bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili, kajti pokesali so se ob Jonovem oznanjevanju; in glejte, večji kakor Jona je tukaj. 042 LUK 011 033 Nihče, ko je prižgal svetilko, je ne položi na skrivno mesto niti ne pod mernik, temveč na svečnik, da tisti, ki vstopajo, lahko vidijo svetlobo. 042 LUK 011 034 Svetloba telesa je oko; ko je torej tvoje oko enovito, je tudi tvoje celó telo polno svetlobe, toda kadar je tvoje oko hudobno, je tudi tvoje telo polno teme. 042 LUK 011 035 Pazite torej potemtakem, da svetloba, ki je v tebi, ne bo tema. 042 LUK 011 036 Če je torej tvoje celotno telo polno svetlobe in nima nobenega dela temnega, bo vse polno svetlobe, kot kadar ti lesketajoče sijanje svečnika daje svetlobo.“ 042 LUK 011 037 In medtem ko je govoril, ga je neki farizej rotil, naj obeduje z njim, in vstopil je ter se usedel k obedu. 042 LUK 011 038 Ko je farizej to videl, se je čudil, da se pred obedom ni najprej umil. 042 LUK 011 039 Gospod pa mu je rekel: „Torej vi farizeji čistite zunanjost čaše in pladnja, toda vaš notranji del je poln požrešnosti in zlobnosti. 042 LUK 011 040 Vi bedaki mar ni tisti, ki je naredil to, kar je zunaj, naredil tudi to, kar je znotraj? 042 LUK 011 041 Toda raje dajte miloščino od takih stvari, kot jih imate, in glejte, vse stvari so vam čiste. 042 LUK 011 042 Toda gorje vam, farizeji! Kajti desetinite meto in ruto ter vse vrste zelišč, prezirate pa sodbo in Božjo ljubezen; te bi morali imeti narejene in ne pustiti drugih nenarejenih. 042 LUK 011 043 Gorje vam, farizeji! Ker ljubite najvišje sedeže v sinagogah in pozdrave na trgih. 042 LUK 011 044 Gorje vam, pisarji in farizeji, hinavci! Kajti vi ste kakor grobovi, ki se ne razločijo in ljudje, ki hodijo prek njih, jih ne zaznavajo.“ 042 LUK 011 045 Potem je odgovoril eden izmed izvedencev v postavi in mu rekel: „Učitelj, s takšnim govorjenjem grajaš tudi nas.“ 042 LUK 011 046 On pa je rekel: „Gorje tudi vam, vi, izvedenci v postavi! Kajti ljudi natovarjate z bremeni, bridkimi za prenašanje, vi sami pa se niti z enim izmed svojih prstov ne dotaknete teh bremen. 042 LUK 011 047 Gorje vam! Kajti prerokom gradite mavzoleje, vaši očetje pa so jih ubili. 042 LUK 011 048 Resnično, vi pričujete, da odobravate dejanja svojih očetov, kajti zares so jih ubili, vi pa gradite njihove mavzoleje. 042 LUK 011 049 Zaradi tega je tudi Božja modrost rekla: ‚Poslala jim bom preroke in apostole in nekatere izmed njih bodo ubili in preganjali, 042 LUK 011 050 da bo od tega rodu lahko zahtevana kri vseh prerokov, ki je bila prelita od ustanovitve sveta; 042 LUK 011 051 od krvi Abela do krvi Zaharija, ki je umrl med oltarjem in templjem.‘Resnično, povem vam: ‚Zahtevala se bo od tega rodu.‘ 042 LUK 011 052 Gorje vam, izvedenci v postavi! Kajti odvzeli ste ključ spoznanja; sami niste vstopili, tem, ki so vstopali, pa ste preprečevali.“ 042 LUK 011 053 In ko jim je povedal te besede, so ga pisarji in farizeji začeli silovito nagovarjati in ga izzivati, da bi govoril o mnogih stvareh, 042 LUK 011 054 ker so prežali nanj in si prizadevali, da ujamejo kaj iz njegovih ust, da bi ga lahko obtožili. 042 LUK 012 001 Medtem ko je bila tam skupaj zbrana brezštevilna množica ljudstva, do take mere, da so stopali drug po drugem, je najprej pričel govoriti svojim učencem: „Pazite se kvasa farizejev, ki je hinavščina. 042 LUK 012 002 Kajti nič ni prikrito, kar ne bo razkrito, niti skrito, kar se ne bo izvedelo. 042 LUK 012 003 Zatorej karkoli ste govorili v temi, bo slišano na svetlobi; in to, kar ste govorili v sobicah na ušesa, bo razglašeno na hišnih strehah. 042 LUK 012 004 Vam, svojim prijateljem, pa pravim: ‚Ne bojte se teh, ki ubijejo telo in nató ne morejo nič več storiti.‘ 042 LUK 012 005 Toda posvaril vas bom, koga se bojte: ‚Bojte se njega, ki ima, potem ko je ubil, oblast, da vrže v pekel.‘Da, pravim vam: ‚Bojte se ga.‘ 042 LUK 012 006 Ali ni pet vrabcev prodanih za dva novčiča, pa niti eden izmed njih ni pozabljen pred Bogom? 042 LUK 012 007 Toda celó vsi lasje vaše glave so prešteti. Ne bojte se torej, vredni ste več kakor mnogo vrabcev. 042 LUK 012 008 Prav tako vam pravim: ‚Kdorkoli me bo priznal pred ljudmi, njega bo prav tako Sin človekov priznal pred Božjimi angeli, ‘ 042 LUK 012 009 toda kdor me zanika pred ljudmi, bo zanikan pred Božjimi angeli. 042 LUK 012 010 In kdorkoli bo govoril besedo zoper Sina človekovega, mu bo odpuščeno, toda tistemu, ki preklinja proti Svetemu Duhu, ne bo odpuščeno. 042 LUK 012 011 In ko vas privedejo v sinagoge in k sodnikom in oblastem, se ne vznemirjajte in ne skrbite kakšno ali katero besedo boste odgovorili ali kaj boste rekli, 042 LUK 012 012 kajti Sveti Duh vas bo v tej isti uri poučil, kaj morate reči.“ 042 LUK 012 013 Eden iz skupine pa mu je rekel: „Učitelj, spregovori mojemu bratu, naj dediščino deli z menoj.“ 042 LUK 012 014 Rekel mu je: „Človek, kdo me je naredil sodnika ali delivca nad vama?“ 042 LUK 012 015 In rekel jim je: „Pazite in čuvajte se pohlepnosti, kajti bistvo človeškega življenja ni v obilju stvari, ki jih poseduje.“ 042 LUK 012 016 In povedal jim je prispodobo, rekoč: „Zemlja nekega bogataša je obilno obrodila 042 LUK 012 017 in mislil si je sam pri sebi, rekoč: ‚Kaj bom storil, ker nimam prostora, kamor bi spravil svoje sadove?‘ 042 LUK 012 018 Pa je rekel: ‚To bom storil, podrl bom svoje skednje in zgradil večje in tja bom spravil vse svoje sadove in svoje dobrine.‘ 042 LUK 012 019 Svoji duši pa bom rekel: ‚Duša, veliko dobrin imaš spravljenih za mnogo let, vzemi si svoj počitek, jej, pij in bodi vesela.‘ 042 LUK 012 020 Toda Bog mu je rekel: ‚Ti bedak, to noč bo tvoja duša zahtevana od tebe. Čigave bodo potem te stvari, ki si jih priskrbel?‘ 042 LUK 012 021 Tak je kdor zaklade shranjuje zase, ni pa bogat pred Bogom.“ 042 LUK 012 022 Svojim učencem pa je rekel: „Zatorej vam pravim: ‚Ne vznemirjajte se in ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli; niti za telo, kaj boste oblekli. 042 LUK 012 023 Življenje je več kakor hrana in telo je več kakor oblačilo. 042 LUK 012 024 Preudarite o krokarjih, kajti niti ne sejejo niti ne žanjejo; ki nimajo niti skladišča niti skednja, pa jih Bog hrani. Kako silno ste vi boljši kakor perjad? 042 LUK 012 025 In kateri izmed vas lahko z vznemirjanjem in skrbmi svoji postavi doda en komolec? 042 LUK 012 026 Če torej niste zmožni storiti to stvar, ki je najmanj pomembna, zakaj se vznemirjate in skrbite za ostalo? 042 LUK 012 027 Preudarite o lilijah kako rastejo; ne garajo, ne predejo in vendar vam jaz pravim, da Salomon v vsej svoji slavi ni bil oblečen kakor ena izmed teh. 042 LUK 012 028 Če torej Bog tako oblači travo, ki je danes na polju in je jutri vržena v peč; kako mnogo bolj bo oblačil vas, oh vi maloverni? 042 LUK 012 029 In ne iščite, kaj boste jedli ali kaj boste pili niti ne bodite dvomljivega mišljenja. 042 LUK 012 030 Kajti za vsemi temi stvarmi povprašujejo narodi sveta in vaš Oče ve, da imate potrebo za temi stvarmi. 042 LUK 012 031 Toda raje iščite Božje kraljestvo in vse te stvari vam bodo dodane. 042 LUK 012 032 Ne bojte se, mali trop, kajti dobra volja vašega Očeta je, da vam da kraljestvo. 042 LUK 012 033 Prodajte, kar imate in dajte miloščino. Priskrbite si mošnje, ki ne ostarijo, zaklad v nebesih, ki ne izneveri, kjer se noben tat ne približa niti molj ne razkraja. 042 LUK 012 034 Kajti kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce. 042 LUK 012 035 Naj bodo vaša ledja opasana in vaše svetilke prižgane, 042 LUK 012 036 vi sami pa podobni ljudem, ki čakajo na svojega gospodarja kdaj se bo vrnil s poroke, da kadar pride in potrka, mu lahko takoj odprejo. 042 LUK 012 037 Blagoslovljeni so tisti služabniki, katere bo gospodar, ko pride, našel čuječe. Resnično, pravim vam, da se bo opasal in jih primoral, da se usedejo k obedu in bo prišel naprej ter jim stregel. 042 LUK 012 038 In če bo prišel ob drugi straži ali če pride ob tretji straži in jih najde takó, blagoslovljeni so tisti služabniki. 042 LUK 012 039 In vedite to, da če bi hišni oče vedel katero uro bi prišel tat, bi stražil in ne bi dovolil, da bi bila njegova hiša vlomljena. 042 LUK 012 040 Bodite torej tudi vi pripravljeni, kajti Sin človekov prihaja ob uri, za katero ne mislite.‘“ 042 LUK 012 041 Potem mu je Peter rekel: „Gospod, govoriš to prispodobo nam ali celó vsem?“ 042 LUK 012 042 Gospod pa je rekel: „Kdo je potem tisti zvesti in modri oskrbnik, ki ga bo njegov gospodar naredil za vladarja nad njegovo družino, da jim ob pravšnjem obdobju da njihove deleže hrane? 042 LUK 012 043 Blagoslovljen je tisti služabnik, ki ga bo njegov gospodar, ko pride, našel tako početi. 042 LUK 012 044 Resnično vam povem, da ga bo naredil za vladarja nad vsem, kar ima. 042 LUK 012 045 Toda če pa ta služabnik v svojem srcu reče: ‚Moj gospodar odlaša svoj prihod‘in bo pričel pretepati sluge in dekle, jesti in piti ter biti pijan, 042 LUK 012 046 bo gospodar tega služabnika prišel na dan, ko ga ne pričakuje in ob uri, ki se je ne zaveda in ga bo razsekal narazen ter mu določil njegov delež z neverniki. 042 LUK 012 047 Ta služabnik pa, ki je poznal voljo svojega gospodarja in se ni pripravil niti ni storil glede na njegovo voljo, bo pretepen z mnogimi udarci biča. 042 LUK 012 048 Toda kdor ni vedel, pa je zagrešil stvari vredne bičanja, bo pretepen z malo udarci biča. Kajti komurkoli je mnogo dano, se bo od njega mnogo zahtevalo, in komur so ljudje mnogo izročili, od njega bodo terjali tem več. 042 LUK 012 049 Prišel sem, da pošljem ogenj na zemljo in kako si želim, da bi bil ta prižgan? 042 LUK 012 050 Toda imam krst, s katerim bi krščeval in kako sem omejen, dokler se to ne dovrši! 042 LUK 012 051 Mislite, da sem prišel, da dam mir na zemljo? Povem vam: ‚Ne, temveč prej razkol, 042 LUK 012 052 kajti odslej jih bo v eni hiši pet razdeljenih, trije proti dvema in dva proti trem. 042 LUK 012 053 Oče bo razdeljen proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi; tašča proti snahi in snaha proti svoji tašči.‘ 042 LUK 012 054 Množici pa je rekel tudi: ‚Ko vidite oblak dvigati se iz zahoda, nemudoma pravite: ‚Dež prihaja, ‘in tako se zgodi. 042 LUK 012 055 In ko vidite pihati južni veter, pravite: ‚Vroče bo, ‘in tako se pripeti. 042 LUK 012 056 Vi hinavci, lahko razpoznate obličje neba in zemlje, toda kako to, da ne razpoznate tega časa? 042 LUK 012 057 Da in zakaj celó sami od sebe ne sodite, kar je prav? 042 LUK 012 058 Ko greš s svojim nasprotnikom k oblastniku, ko si še na poti, se posveti prizadevanju, da boš lahko osvobojen pred njim; da te ne bi privlekel k sodniku in sodnik te izroči častniku, častnik pa te vrže v ječo. 042 LUK 012 059 Povem ti; ne boš odšel od tam, dokler ne odplačaš tudi zadnjega kovanca.“ 042 LUK 013 001 Ob tistem času jih je bilo tam prisotnih nekaj, ki so mu povedali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. 042 LUK 013 002 Jezus pa jim odgovori in reče: „Mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi Galilejci, ker so pretrpeli te stvari? 042 LUK 013 003 Povem vam: ‚Ne, toda, razen če se ne pokesate, boste vsi enako pokončani.‘ 042 LUK 013 004 Ali tistih osemnajst, na katere je padel stolp v Síloi in jih usmrtil, mislite, da so bili večji grešniki od vseh ljudi, ki prebivajo v Jeruzalemu? 042 LUK 013 005 Povem vam: ‚Ne, toda, razen če se ne pokesate, boste vsi enako pokončani.‘“ 042 LUK 013 006 Povedal je tudi to prispodobo: „Neki človek je imel v svojem vinogradu posajeno figovo drevo in je prišel ter na njem iskal sadeža, pa ni našel nobenega. 042 LUK 013 007 Potem je rekel obrezovalcu trte svojega vinograda: ‚Glej, ta tri leta sem prihajal in iskal sadu na tem figovem drevesu, pa ga nisem našel. Posekaj ga, čemú bremeni zemljo?‘ 042 LUK 013 008 Ta pa odgovori in mu reče: ‚Gospod, pusti jo še letos, da jo okopljem in pognojim 042 LUK 013 009 in če obrodi sad, dobro, če pa ne, jo boš torej potem posekal.‘“ 042 LUK 013 010 In na sábat je učil v eni izmed sinagog. 042 LUK 013 011 In glej, tam je bila ženska, ki je osemnajst let imela duha šibkosti in je bila sključena in se nikakor ni mogla sama vzravnati. 042 LUK 013 012 In ko jo je Jezus zagledal, jo je poklical k sebi ter ji rekel: „Ženska, odvezana si od svoje šibkosti.“ 042 LUK 013 013 In nanjo je položil svoje roke in takoj je postala vzravnana ter slavila Boga. 042 LUK 013 014 Vladar sinagoge pa je odgovoril z ogorčenjem, zato ker je Jezus zdravil na sábatni dan in rekel množici: „Šest dni je v katerih morajo ljudje delati, v teh torej pridite in bodite zdravljeni, ne pa na sábatni dan.“ 042 LUK 013 015 Potem mu je Gospod odgovoril in rekel: „ Ti hinavec ali ne odveže vsak izmed vas na sábat svojega vola ali svojega osla od jasli in ga vodi proč napajat? 042 LUK 013 016 In ali ne bi morala biti ta ženska, ki je Abrahamova hči, katero je imel Satan zvezano, glejte, teh osemnajst let, odvezana te vezi na sábatni dan?“ 042 LUK 013 017 Ko je povedal te stvari, so bili vsi njegovi nasprotniki osramočeni in vsa množica se je veselila zaradi vseh teh veličastnih stvari, ki so bile narejene po njem. 042 LUK 013 018 Tedaj je rekel: „Čému je podobno Božje kraljestvo? In s čim naj ga primerjam? 042 LUK 013 019 Podobno je zrnu gorčičnega semena, ki ga je človek vzel in ga vrgel na svoj vrt, in to je zraslo ter se razvilo v veliko drevo in na njegovih mladikah je prenočevala perjad neba.“ 042 LUK 013 020 In ponovno je rekel: „Čému naj primerjam Božje kraljestvo? 042 LUK 013 021 Podobno je kvasu, ki ga je ženska vzela in skrila v treh merah grobo mlete moke, dokler ni bilo vse prekvašeno.“ 042 LUK 013 022 On pa je šel skozi mesta in vasi ter učil in potoval proti Jeruzalemu. 042 LUK 013 023 Tedaj mu je nekdo rekel: „Gospod ali je malo teh, ki bodo rešeni?“On pa jim je rekel: 042 LUK 013 024 „Prizadevajte si, da vstopite pri ozkih vratih, kajti povem vam, mnogi bodo poskušali vstopiti, pa ne bodo mogli. 042 LUK 013 025 Ko pa tisti hišni gospodar vstane in zapre vrata, pričnete stati zunaj ter trkati na vrata, rekoč: ‚Gospod, Gospod, odpri nam, ‘on pa vam bo odgovoril in rekel: ‚Ne poznam vas, od kod ste.‘ 042 LUK 013 026 Tedaj boste začeli govoriti: ‚V tvoji prisotnosti smo jedli in pili in na naših ulicah si učil.‘ 042 LUK 013 027 Toda rekel vam bo: ‚Povem vam, ne vem, od kod ste; odidite od mene, vsi vi delavci krivičnosti.‘ 042 LUK 013 028 Tam bo jokanje in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba ter vse preroke v Božjem kraljestvu, vas same pa pahnjene ven. 042 LUK 013 029 In prišli bodo od vzhoda in od zahoda in od severa in od juga in usedli se bodo v Božjem kraljestvu. 042 LUK 013 030 In glej, so zadnji, ki bodo prvi in so prvi, ki bodo zadnji.“ 042 LUK 013 031 Istega dne so prišli tja nekateri izmed farizejev, rekoč mu: „Pojdi ven in odidi od tukaj, kajti Herod te hoče ubiti.“ 042 LUK 013 032 On pa jim je rekel: „Pojdite in povejte temu lisjaku: ‚Glej, izganjam hudiče in ozdravljam danes in jutri, tretji dan pa bom dovršen.‘ 042 LUK 013 033 Vendar moram danes in jutri in naslednji dan hoditi, kajti ni mogoče, da prerok umre zunaj Jeruzalema. 042 LUK 013 034 Oh Jeruzalem, Jeruzalem, ki ubijaš preroke in kamnaš tiste, ki so poslani k tebi, kako pogosto sem hotel zbrati tvoje otroke skupaj, kakor koklja zbira svoj zarod pod svoje peruti, pa niste hoteli! 042 LUK 013 035 Glejte, vaša hiša vam ostane zapuščena in resnično vam pravim: ‚Ne boste me videli, dokler ne pride čas, ko boste rekli: ‚Blagoslovljen je, kdor prihaja v Gospodovem imenu.‘“ 042 LUK 014 001 In pripetilo se je, medtem ko je odšel v hišo enega izmed vodilnih farizejev, da bi na sábatni dan jedel kruh, da so ga ti opazovali. 042 LUK 014 002 In glej, pred njim je bil neki človek, ki je imel vodenico. 042 LUK 014 003 In Jezus je izvedencem v postavi in farizejem odgovarjal ter govoril, rekoč: „Ali je dovoljeno zdraviti na sábatni dan?“ 042 LUK 014 004 Oni pa so molčali. In prijel ga je in ozdravil ter ga pustil oditi, 042 LUK 014 005 in odgovoril jim je, rekoč: „Komu izmed vas pade osel ali vol v jamo in ga ne bo nemudoma, na sábatni dan, izvlekel ven?“ 042 LUK 014 006 In ponovno mu niso mogli odgovoriti na te stvari. 042 LUK 014 007 In ko je opazil kako izbirajo vodilna mesta, je tem, ki so bili povabljeni, podal prispodobo, rekoč jim: 042 LUK 014 008 „Kadar te katerikoli človek povabi na poroko, se ne usedi na najvišje mesto, da ne bi le-ta povabil častitljivejšega človeka kakor si ti 042 LUK 014 009 in ne bi prišel ta, ki je povabil tebe in njega in ti rekel: ‚Daj prostor temu človeku‘in si boš s sramoto pričel jemati najnižji prostor. 042 LUK 014 010 Toda kadar si povabljen, pojdi in se usedi na najnižji prostor, da ti lahko reče, kdor te je povabil, ko pride k tebi: ‚Prijatelj, pojdi višje, ‘potem boš imel oboževanje v prisotnosti teh, ki s teboj sedijo pri obedu. 042 LUK 014 011 Kajti kdorkoli se povišuje, bo ponižan, kdor pa se ponižuje, bo povišan.“ 042 LUK 014 012 Potem je prav tako rekel tistemu, ki ga je povabil: „Kadar pripravljaš kosilo ali večerjo, ne pokliči svojih prijateljev, niti svojih bratov, niti svojih sorodnikov, niti svojih bogatih sosedov, da te ne bi tudi oni povabili in ti povrnili. 042 LUK 014 013 Toda kadar pripravljaš pojedino pokliči revne, pohabljene, hrome, slepe 042 LUK 014 014 in boš blagoslovljen, ker ti ne morejo poplačati, kajti poplačano ti bo ob vstajenju pravičnih.“ 042 LUK 014 015 In ko je eden izmed teh, ki je pri obedu sedel z njim, slišal te stvari, mu je rekel: „Blagoslovljen je, kdor bo jedel kruh v Božjem kraljestvu.“ 042 LUK 014 016 On pa mu je potem rekel: „Neki človek je priredil veliko večerjo in povabil mnoge. 042 LUK 014 017 Ob času večerje pa je poslal svojega služabnika, da pove tem, ki so bili povabljeni: ‚Pridite, kajti sedaj so vse stvari pripravljene.‘ 042 LUK 014 018 Vsi pa so se začeli soglasno opravičevati. Prvi mu je rekel: ‚Kupil sem kos zemlje in nujno ga moram iti pogledat; prosim te, imej me za opravičenega.‘ 042 LUK 014 019 In drugi je rekel: ‚Kupil sem pet jarmov volov in grem, da jih preizkusim; prosim te, imej me za opravičenega.‘ 042 LUK 014 020 In drugi je rekel: ‚Poročil sem ženo in zato ne morem priti.‘ 042 LUK 014 021 Tako, da je ta služabnik prišel in te stvari pokazal svojemu gospodarju. Potem je hišni gospodar jezen rekel svojemu služabniku: ‚Pojdi hitro ven na ulice in mestne ceste ter pripelji sèm revne in pohabljene in šepave in slepe.‘ 042 LUK 014 022 In služabnik je rekel: ‚Gospod, narejeno je, kakor si zapovedal in še je prostor.‘ 042 LUK 014 023 In gospodar je rekel služabniku: ‚Pojdi ven na glavne ceste ter ograje in jih prisili, da vstopijo, da se bo moja hiša lahko napolnila.‘ 042 LUK 014 024 Kajti povem vam: ‚Da nihče izmed tistih ljudi, ki so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje.‘“ 042 LUK 014 025 In z njim so šle velike množice, on pa se je obrnil in jim rekel: 042 LUK 014 026 „Če katerikoli človek pride k meni in ne sovraži svojega očeta in matere in žene in otrok in bratov in sester, da in tudi svojega lastnega življenja, ne more biti moj učenec. 042 LUK 014 027 In kdorkoli ne nosi svojega križa in ne sledi meni, ne more biti moj učenec. 042 LUK 014 028 Kajti kdo izmed vas, ki hoče zgraditi stolp, se prej ne usede in ne prešteje stroška, ali ima zadosti, da ga dokonča? 042 LUK 014 029 Da ga ne bi morda potem, ko je položil temelj, pa ga ne bi bil zmožen dokončati, vsi tisti, ki so to gledali, začeli zasmehovati, 042 LUK 014 030 rekoč: ‚Ta človek je pričel graditi, pa ni bil zmožen dokončati.‘ 042 LUK 014 031 Ali kateri kralj, ki pripravlja vojno proti drugemu kralju, prej ne séde in se posvetuje, če bo zmožen z deset tisoči srečati tistega, ki prihaja nadenj z dvajsetimi tisoči? 042 LUK 014 032 Sicer, dokler je drugi še daleč, on pošlje poslanstvo in prosi pogoje za mir. 042 LUK 014 033 Torej podobno, kdorkoli izmed vas, ki ne zapusti vsega, kar ima, ne more biti moj učenec. 042 LUK 014 034 Sol je dobra, toda če je sol izgubila svoj okus, s čim se bo začinila? 042 LUK 014 035 Niti ni primerna za zemljo niti za gnojišče, temveč jo ljudje mečejo ven. Kdor ima ušesa, da slišijo, naj posluša.“ 042 LUK 015 001 Potem so se mu približali vsi davkarji in grešniki, da bi ga poslušali. 042 LUK 015 002 Farizeji in pisarji pa so godrnjali, rekoč: „Ta človek sprejema grešnike in z njimi jé.“ 042 LUK 015 003 Povedal pa jim je to prispodobo, rekoč: 042 LUK 015 004 „Kateri mož izmed vas, ki ima sto ovac, če izgubi eno izmed njih, ali ne bo zapustil devetindevetdesetih v divjini in šel za to, ki je izgubljena, dokler je ne najde? 042 LUK 015 005 In ko jo najde, jo vesel naprti na svoja ramena. 042 LUK 015 006 In ko pride domov, skliče skupaj svoje prijatelje ter sosede, rekoč jim: ‚Veselite se z menoj, kajti našel sem svojo ovco, ki je bila izgubljena.‘ 042 LUK 015 007 Povem vam, da bo na nebu podobna radost nad enim grešnikom, ki se pokesa, bolj kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi osebami, ki ne potrebujejo kesanja. 042 LUK 015 008 Ali katera ženska, ki ima deset koščkov srebra, če izgubi en košček ali ne prižge svetilke in ne pomete hiše in marljivo išče, dokler ga ne najde? 042 LUK 015 009 Ko pa ga je našla skliče skupaj svoje prijateljice in svoje sosede, rekoč: ‚Veselite se z menoj, kajti našla sem košček, ki sem ga izgubila.‘ 042 LUK 015 010 Povem vam, enaka radost je v prisotnosti Božjih angelov nad enim grešnikom, ki se pokesa.“ 042 LUK 015 011 In rekel je: „Neki človek je imel dva sina 042 LUK 015 012 in mlajši izmed njiju je rekel svojemu očetu: ‚Oče, daj mi moj delež dobrin, ki mi pripadajo.‘In razdelil jima je svoja sredstva za preživljanje. 042 LUK 015 013 Ne veliko dni kasneje pa je mlajši sin zbral vse skupaj in šel na pot v daljno deželo in tam z razuzdanim življenjem potrošil svoje imetje. 042 LUK 015 014 Ko pa je vse zapravil je v tej deželi nastala silna lakota in začel je živeti v pomanjkanju. 042 LUK 015 015 In odšel je ter se pridružil meščanu te dežele, ta pa ga je poslal na svoja polja, da pase svinje. 042 LUK 015 016 Svoj trebuh pa si je želel napolnil z luščinami, ki so jih jedle svinje, pa mu [jih] nihče ni dal. 042 LUK 015 017 Ko pa je prišel k sebi, je rekel: ‚Koliko najetih služabnikov mojega očeta ima kruha na pretek, jaz pa umiram od lakote! 042 LUK 015 018 Vstal bom ter odšel k svojemu očetu in mu bom rekel: ‚Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj 042 LUK 015 019 in nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Naredi me za enega svojih najetih služabnikov.‘‘ 042 LUK 015 020 In vstal je ter prišel k svojemu očetu. Toda, ko je bil še daleč, ga je njegov oče zagledal ter imel sočutje in pritekel ter se oklenil njegovega vratu in ga poljubil. 042 LUK 015 021 Sin pa mu je rekel: ‚Oče, grešil sem zoper nebo in v tvojih očeh in nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‘ 042 LUK 015 022 Toda oče je svojim služabnikom rekel: ‚Prinesite najboljše svečano oblačilo in ga nadenite nanj in na njegovo roko dajte prstan ter čevlje na njegova stopala 042 LUK 015 023 in privedite sèm pitano tele in ga zakoljite, in jejmo ter bodimo veseli, 042 LUK 015 024 kajti ta moj sin je bil mrtev, pa je ponovno živ; bil je izgubljen, pa je najden.‘In začeli so se veseliti. 042 LUK 015 025 Torej njegov starejši sin je bil na polju. Ko pa je prišel ter se bližal hiši, je zaslišal glasbo in ples. 042 LUK 015 026 In poklical je enega izmed služabnikov in vprašal, kaj pomenijo te stvari. 042 LUK 015 027 In ta mu je rekel: ‚Tvoj brat je prišel in tvoj oče je zaklal pitano tele, ker ga je prejel živega in zdravega.‘ 042 LUK 015 028 In bil je jezen in ni hotel vstopiti, zato je njegov oče prišel ven ter ga povabil. 042 LUK 015 029 In odgovoril je in rekel svojemu očetu: ‚Glej! Ta mnoga leta ti služim niti nisem kadarkoli prestopil tvoje zapovedi, pa mi vendarle še nikoli nisi dal kozlička, da bi se s svojimi prijatelji lahko poveselil, 042 LUK 015 030 toda takoj, ko je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami požrl tvoja sredstva za preživljanje, si zanj zaklal pitano tele.‘ 042 LUK 015 031 On pa mu je rekel: ‚Sin, ti si vedno z menoj in vse, kar imam, je tvoje. 042 LUK 015 032 Primerno je bilo, da bi se poveselili in bili veseli, kajti ta tvoj brat je bil mrtev, pa je ponovno živ; in bil je izgubljen, pa je najden.‘“ 042 LUK 016 001 Svojim učencem pa je prav tako rekel: „Bil je neki bogataš, ki je imel oskrbnika in ta isti mu je bil zatožen, da je zapravljal njegove dobrine. 042 LUK 016 002 In poklical ga je ter mu rekel: ‚Kako to, da to slišim o tebi? Daj mi obračun svojega oskrbništva, kajti ne boš več mogel biti oskrbnik.‘ 042 LUK 016 003 Potem je oskrbnik sam pri sebi rekel: ‚Kaj naj storim? Kajti moj gospodar mi odvzema oskrbništvo; kopáti ne morem, prositi me je sram. 042 LUK 016 004 Odločil sem se kaj storiti, da me bodo lahko sprejeli v svoje hiše, ko bom odstavljen od oskrbništva.‘ 042 LUK 016 005 Tako je k sebi poklical vsakega izmed dolžnikov svojega gospodarja in rekel prvemu: ‚Koliko dolguješ mojemu gospodarju?‘ 042 LUK 016 006 In ta je rekel: ‚Sto meric olja.‘Rekel mu je: ‚Vzemi svojo zadolžnico in hitro sedi ter zapiši petdeset.‘ 042 LUK 016 007 Potem je rekel drugemu: ‚In koliko dolguješ ti?‘In ta je rekel: ‚Sto meric pšenice.‘In rekel mu je: ‚Vzemi svojo zadolžnico in zapiši osemdeset.‘ 042 LUK 016 008 In gospodar je pohvalil nepravičnega oskrbnika, ker je modro ravnal, kajti otroci tega sveta so v svojem rodu modrejši od otrok svetlobe. 042 LUK 016 009 In pravim vam: ‚Prijatelje si pridobivajte s krivičnim bogastvom, da vas, ko padete, lahko sprejmejo v večna prebivališča.‘ 042 LUK 016 010 Kdor je zvest v tem, kar je najmanjše, je zvest tudi v velikem; kdor pa je nepravičen v najmanjšem, je nepravičen tudi v velikem. 042 LUK 016 011 Če torej niste bili zvesti s krivičnim bogastvom, kdo bo vašemu zaupanju poveril resnična bogastva? 042 LUK 016 012 In če niste bili zvesti s tem, kar je od drugih ljudi, kdo vam bo dal to, kar je vaše? 042 LUK 016 013 Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema, ker ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo držal k enemu in preziral drugega. Ne morete služiti Bogu in bogastvu.“ 042 LUK 016 014 In tudi farizeji, ki so bili lakomni, so slišali vse te stvari in ga zasmehovali. 042 LUK 016 015 Rekel jim je: „Vi ste tisti, ki sebe opravičujete pred ljudmi, toda Bog pozna vaša srca, kajti to, kar je zelo cenjeno med ljudmi, je v Božjih očeh ogabnost. 042 LUK 016 016 Postava in preroki so bili do Janeza; od tedaj se oznanja Božje kraljestvo in vsak pritiska vanj. 042 LUK 016 017 Lažje pa je za nebo in zemljo da preideta, kakor da manjka ena pičica postave. 042 LUK 016 018 Kdorkoli odslovi svojo ženo in poroči drugo, grešno počenja zakonolomstvo, in kdorkoli poroči njo, ki jo je njen soprog odslovil, grešno počenja zakonolomstvo. 042 LUK 016 019 Bil je neki bogataš, ki je bil oblečen v škrlat in tanko laneno platno in vsak dan razkošno jedel in pil 042 LUK 016 020 in bil je neki berač, po imenu Lazar, ki je bil poln vnetij položen pred njegova velika vrata 042 LUK 016 021 in želel je biti nahranjen z drobtinami, ki so padale z bogataševe mize, poleg tega so prišli psi in lizali njegova vnetja. 042 LUK 016 022 Pripetilo pa se je, da je berač umrl in angeli so ga odnesli v Abrahamovo naročje, in tudi bogataš je umrl ter bil pokopan 042 LUK 016 023 in v peklu je povzdignil svoje oči, medtem ko je bil mučen in daleč stran zagledal Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. 042 LUK 016 024 In zaklical je ter rekel: ‚Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da bi lahko konico svojega prsta pomočil v vodo in ohladil moj jezik, kajti mučen sem v tem plamenu.‘ 042 LUK 016 025 Toda Abraham je rekel: ‚Sin, spomni se, da si v svojem življenju prejemal svoje dobre stvari in prav tako Lazar zle stvari, toda on je sedaj potolažen, ti pa si mučen. 042 LUK 016 026 Poleg vsega tega pa je med nami in teboj velik, nespremenljiv prepad, tako da tisti, ki bi hoteli prečkati od tod k vam, ne morejo, niti oni ne morejo prečkati k nam, da bi prišli od tam.‘ 042 LUK 016 027 Potem je rekel: ‚Prosim te torej oče, da ga pošlješ k hiši mojega očeta, 042 LUK 016 028 kajti pet bratov imam, da jim bo lahko pričeval, da ne bi tudi oni prišli v ta kraj mučenja.‘ 042 LUK 016 029 Abraham mu reče: ‚Imajo Mojzesa in preroke, naj njih poslušajo.‘ 042 LUK 016 030 Ta pa je rekel: ‚Ne, oče Abraham, toda če gre k njim kdo od mrtvih, se bodo pokesali.‘ 042 LUK 016 031 On pa mu je rekel: ‚Če ne poslušajo ne Mojzesa in ne prerokov, ne bodo pregovorjeni, četudi nekdo vstane od mrtvih.‘“ 042 LUK 017 001 Potem je rekel učencem: „Ni mogoče, da prestopki ne bi prišli, toda gorje tistemu, po katerem bodo prišli! 042 LUK 017 002 Bolje bi bilo zanj, da bi bil mlinski kamen obešen okoli njegovega vratu, on sam pa vržen v morje, kakor da bi pohujšal enega od teh malčkov. 042 LUK 017 003 Pazite se: ‚Če se tvoj brat prekrši zoper tebe, ga oštej; če pa se pokesa, mu odpusti. 042 LUK 017 004 In če se sedemkrat dnevno prekrši zoper tebe in se sedemkrat dnevno ponovno obrne k tebi, rekoč: ‚Kesam se, ‘mu odpusti.‘“ 042 LUK 017 005 In apostoli so rekli Gospodu: „Povečaj našo vero.“ 042 LUK 017 006 Gospod pa je rekel: „Če bi imeli vero kakor zrno gorčičnega semena, bi rekli temu drevesu črne murve: ‚Bodi izruvana s korenino in bodi posajena v morje‘in bi vam bila pokorna. 042 LUK 017 007 Toda kdo izmed vas, ki ima služabnika, ki orje ali pase živino, mu bo v kratkem, ko pride iz polja rekel: ‚Pojdi in sedi k obedu?‘ 042 LUK 017 008 In ali mu ne bo raje rekel: ‚Pripravi mi nekaj, da bom lahko večerjal in se opaši ter mi strezi, dokler se ne najem in napijem, potem pa boš ti jedel in pil?‘ 042 LUK 017 009 Mar se bo zahvalil temu služabniku, ker je storil stvari, ki so mu bile ukazane? Menim, da ne. 042 LUK 017 010 Tako tudi vi, ko boste naredili vse te stvari, ki so vam ukazane, recite: ‚Nekoristni služabniki smo, naredili smo to, kar je bila naša dolžnost, da storimo.‘“ 042 LUK 017 011 In pripetilo se je, ko je šel v Jeruzalem, da je šel skozi sredo Samarije in Galileje. 042 LUK 017 012 In ko je vstopil v neko vas, ga je tam srečalo deset mož, ki so bili gobavi, kateri so stali daleč stran 042 LUK 017 013 in povzdignili so svoje glasove ter rekli: „Jezus, Učitelj, usmili se nas.“ 042 LUK 017 014 In ko jih je zagledal, jim je rekel: „Pojdite, pokažite se duhovnikom.“In pripetilo se je, da ko so šli, so bili očiščeni. 042 LUK 017 015 In ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je obrnil nazaj in z močnim glasom slavil Boga 042 LUK 017 016 in pri njegovih stopalih padel dol na svoj obraz, ter mu dal zahvalo in ta je bil Samarijan. 042 LUK 017 017 In Jezus odgovori ter reče: „Mar ni bilo tu deset očiščenih? Toda kje je onih devet? 042 LUK 017 018 Nikogar ni najti, ki bi se vrnil, da izroči slavo Bogu, razen tega tujca.“ 042 LUK 017 019 In rekel mu je: „Vstani, pojdi svojo pot, tvoja vera te je naredila zdravega.“ 042 LUK 017 020 In ko so ga farizeji povprašali, kdaj naj bi prišlo Božje kraljestvo, jim je odgovoril in rekel: „Božje kraljestvo ne prihaja z opazovanjem, 042 LUK 017 021 tudi ne bodo rekli: ‚Glejte, tukaj!‘ali: ‚Glejte tam!‘kajti glejte, Božje kraljestvo je znotraj vas.“ 042 LUK 017 022 Učencem pa je rekel: „Prišli bodo dnevi, ko boste želeli videti enega izmed dni Sina človekovega, pa ga ne boste videli. 042 LUK 017 023 In govorili vam bodo: ‚Glejte tukaj‘ali: ‚Glejte tam; ‘ne hodite za njimi niti jim ne sledite. 042 LUK 017 024 Kajti kakor bliskanje, ki zasveti iz enega konca pod nebom, sveti do drugega konca pod nebom, tako bo tudi Sin človekov na svoj dan. 042 LUK 017 025 Toda najprej mora pretrpeti mnoge stvari in biti zavržen od tega rodu. 042 LUK 017 026 In kakor je bilo v Noetovih dneh, takó bo tudi v dneh Sina človekovega. 042 LUK 017 027 Jedli so, pili, poročali so žene, dane so bile v zakon, vse do dne, ko je Noe vstopil v barko in je prišla poplava ter jih vse uničila. 042 LUK 017 028 Podobno bo, kot je bilo v Lotovih dneh; jedli so, pili, kupovali, prodajali, sadili, zidali, 042 LUK 017 029 toda istega dne, ko je Lot odšel iz Sódome, sta z neba deževala ogenj in žveplo ter jih vse uničila. 042 LUK 017 030 Točno takó bo na dan, ko se razodene Sin človekov. 042 LUK 017 031 Na tisti dan naj tisti, ki bo na hišni strehi in njegove stvari v hiši, ne pride dol, da jih vzame proč; in kdor je na polju, naj se prav tako ne vrača nazaj. 042 LUK 017 032 Spomnite se Lotove žene. 042 LUK 017 033 Kdorkoli si bo prizadeval rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdorkoli pa bo izgubil svoje življenje, ga bo ohranil. 042 LUK 017 034 Povem vam, v tej noči bosta dva človeka na eni postelji; eden bo vzet, drugi pa puščen. 042 LUK 017 035 Dve ženski bosta skupaj mleli; ena bo vzeta, druga pa puščena. 042 LUK 017 036 Dva moža bosta na polju; eden bo vzet, drugi pa puščen.“ 042 LUK 017 037 In odgovorili so mu ter rekli: „Kje, Gospod?“In on jim je rekel: „Kjerkoli je telo, tam bodo orli zbrani skupaj.“ 042 LUK 018 001 In povedal jim je priliko zato, da morajo ljudje vedno moliti in ne izgubiti poguma, 042 LUK 018 002 rekoč: „V mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga niti se ni oziral na človeka. 042 LUK 018 003 In v tistem mestu je bila vdova in prišla je k njemu, rekoč: ‚Izvrši mi pravico pred mojim nasprotnikom.‘ 042 LUK 018 004 On pa nekaj časa ni hotel, toda kasneje si je sam pri sebi rekel: ‚Čeprav se ne bojim Boga niti se ne oziram na človeka, 042 LUK 018 005 vendarle, ker me ta vdova nadleguje, ji bom izvršil pravico, da me s svojim nenehnim prihajanjem ne bi izmučila.‘“ 042 LUK 018 006 Gospod pa je rekel: „Poslušajte kaj pravi nepravični sodnik. 042 LUK 018 007 In ali ne bo Bog izvršil pravice svojim lastnim izvoljenim, ki dan in noč vpijejo k njemu, čeprav jih dolgo prenaša? 042 LUK 018 008 Povem vam, da jim bo naglo izvršil pravico. Vendar, ko pride Sin človekov, ali bo našel vero na zemlji?“ 042 LUK 018 009 Nekaterim pa, ki so zaupali sami vase, da so bili pravični in so prezirali druge, je povedal to prispodobo: 042 LUK 018 010 „Dva človeka sta šla gor v tempelj molit: eden farizej, drugi pa davkar. 042 LUK 018 011 Farizej je stal in sam pri sebi takole molil: ‚Bog, zahvaljujem se ti, ker nisem kakor so drugi ljudje, izsiljevalci, nepravični, zakonolomci ali celó kakor ta davkar. 042 LUK 018 012 Postim se dvakrat tedensko, desetine dajem od vsega, kar imam. 042 LUK 018 013 Davkar pa, ki je stal daleč stran, ni hotel niti svojih oči povzdigniti k nebu, temveč se je udarjal po svojih prsih, rekoč: ‚Bog bodi usmiljen meni grešniku.‘ 042 LUK 018 014 Povem vam, ta človek je odšel dol k svoji hiši toliko bolj opravičen kakor drugi, kajti vsak, kdor sebe povišuje, bo ponižan; kdor pa sebe ponižuje, bo povišan.“ 042 LUK 018 015 K njemu pa so privedli tudi otročiče, da bi se jih dotaknil, toda, ko so njegovi učenci to videli, so jih ošteli. 042 LUK 018 016 Toda Jezus jih je poklical k sebi in rekel: „Dovolite majhnim otrokom prihajati k meni in ne prepovejte jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. 042 LUK 018 017 Resnično, povem vam: ‚Kdorkoli ne bo sprejel Božjega kraljestva kakor majhen otrok, nikakor ne bo vstopil vanj.‘“ 042 LUK 018 018 In neki vladar ga je vprašal, rekoč: „Dobri Učitelj, kaj naj storim, da bom podedoval večno življenje?“ 042 LUK 018 019 Jezus pa mu je rekel: „Zakaj me kličeš dober? Nihče ni dober, razen enega, to je Boga. 042 LUK 018 020 Zapovedi poznaš: ‚Ne zagreši zakonolomstva, ‘‚Ne ubijaj, ‘‚Ne kradi, ‘‚Ne pričaj po krivem, ‘‚Spoštuj svojega očeta in svojo mater.‘“ 042 LUK 018 021 On pa je rekel: „Vsega tega sem se držal od svoje mladosti dalje.“ 042 LUK 018 022 Torej ko je Jezus slišal te besede, mu je rekel: „Vendarle ti manjka ena stvar. Prodaj vse, kar imaš in razdeli revnim in imel boš zaklad v nebesih, ter pridi, hodi za menoj.“ 042 LUK 018 023 In ko je oni to slišal, je bil zelo žalosten, kajti bil je zelo bogat. 042 LUK 018 024 In ko je Jezus videl, da je bil zelo žalosten, je rekel: „Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastva, vstopili v Božje kraljestvo! 042 LUK 018 025 Kajti lažje je za kamelo, da gre skozi šivankino uho, kakor za bogataša vstopiti v Božje kraljestvo.“ 042 LUK 018 026 Tisti pa, ki so to slišali, so rekli: „Kdo je potem lahko rešen?“ 042 LUK 018 027 In rekel je: „Stvari, ki so nemogoče z ljudmi, so mogoče z Bogom.“ 042 LUK 018 028 Potem je Peter rekel: „Glej! Vse smo zapustili in ti sledili.“ 042 LUK 018 029 In rekel jim je: „Resnično, povem vam: ‚Ni človeka, ki je zapustil hišo ali starše ali brate ali ženo ali otroke zaradi Božjega kraljestva, 042 LUK 018 030 ki ne bo prejel mnogokrat več v tem sedanjem času in večno življenje v svetu, ki pride.‘“ 042 LUK 018 031 Potem je k sebi vzel dvanajstere in jim rekel: „Glejte, mi gremo gor v Jeruzalem in vse besede, ki so glede Sina človekovega napisane po prerokih, se bodo dovršile. 042 LUK 018 032 Kajti izročen bo poganom in bo zasmehovan in hudobno tretiran ter opljuvan, 042 LUK 018 033 pa tudi bičali ga bodo in usmrtili, tretji dan pa bo ponovno vstal.“ 042 LUK 018 034 Oni pa niso razumeli nobene od teh besed in ta govor je bil skrit pred njimi niti niso razumeli besed, ki so bile izgovorjene. 042 LUK 018 035 In pripetilo se je, da ko je prišel blizu Jerihe, da je ob poti sedèl neki slepi mož ter beračil. 042 LUK 018 036 In ko je slišal iti mimo množico, je vprašal kaj je to pomenilo. 042 LUK 018 037 In povedali so mu, da gre mimo Jezus Nazarečan. 042 LUK 018 038 In ta je zavpil, rekoč: „Jezus, ti Davidov Sin, usmili se me.“ 042 LUK 018 039 Tisti pa, ki so hodili spredaj, so ga ošteli, da naj molči, toda on je bolj in bolj vpil: „ Ti, Davidov Sin, usmili se me.“ 042 LUK 018 040 In Jezus se je ustavil ter ukazal, naj bo priveden k njemu in ko je ta prišel bliže, ga je vprašal, 042 LUK 018 041 rekoč: „Kaj hočeš, da naj ti storim?“On pa je rekel: „Gospod, da lahko prejmem svoj vid.“ 042 LUK 018 042 Jezus mu je rekel: „Prejmi svoj vid, tvoja vera te je rešila.“ 042 LUK 018 043 In takoj je prejel svoj vid in mu sledil ter proslavljal Boga. In ko so vsi ljudje to videli, so dali hvalo Bogu. 042 LUK 019 001 In Jezus je vstopil [v Jeriho] in šel skozi Jeriho. 042 LUK 019 002 In glej, tam je bil mož, imenovan Zahej, ki je bil šef med davkarji in je bil bogat. 042 LUK 019 003 Prizadeval pa si je, da bi videl kdo je bil Jezus, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. 042 LUK 019 004 In stekel je naprej ter splezal na egiptovsko smokvo, da bi ga videl, kajti moral bi iti mimo po tej poti. 042 LUK 019 005 Ko je Jezus prišel na ta kraj, je pogledal gor, ga zagledal in mu rekel: „Zahej, podvizaj se in pridi dol, kajti danes moram ostati v tvoji hiši.“ 042 LUK 019 006 In ta je pohitel in prišel dol ter ga radostno sprejel. 042 LUK 019 007 In ko so to videli, so vsi godrnjali, rekoč: „Ta je odšel, da bi bil gost pri človeku, ki je grešnik.“ 042 LUK 019 008 Zahej pa je vstal in rekel Gospodu: „Glej, Gospod, polovico svojih dobrin dam revnim in če sem po krivem obtožen, da sem karkoli vzel od kateregakoli človeka, mu štirikratno povrnem.“ 042 LUK 019 009 Jezus pa mu je rekel: „Ta dan je prišla k tej hiši rešitev duše, glede na to, da je tudi on Abrahamov sin. 042 LUK 019 010 Kajti Sin človekov je prišel, da poišče in da reši to, kar je bilo izgubljeno.“ 042 LUK 019 011 In medtem ko so slišali te stvari, je dodal in povedal prispodobo, kajti bil je blizu Jeruzalema in ker so mislili, da naj bi se Božje kraljestvo prikazalo takoj. 042 LUK 019 012 Rekel je torej: „Neki visoki plemič je odšel v daljno deželo, da prejme zase kraljestvo in da se vrne. 042 LUK 019 013 In poklical je svojih deset služabnikov ter jim razdelil deset funtov in jim rekel: ‚Zaposlite se s trgovanjem, dokler ne pridem.‘ 042 LUK 019 014 Toda njegovi državljani so ga sovražili in za njim poslali sporočilo, rekoč: ‚Nočemo, da bi ta človek zavladal nad nami.‘ 042 LUK 019 015 Pripetilo pa se je, ko je se vrnil, da je prejel kraljestvo. Potem je ukazal naj te služabnike, katerim je dal denar, pokličejo k njemu, da lahko izve koliko je vsak človek pridobil s trgovanjem. 042 LUK 019 016 Potem je prišel prvi, rekoč: ‚Gospodar, tvoj funt je pridobil deset funtov.‘ 042 LUK 019 017 Rekel mu je: ‚V redu, ti dobri služabnik, ker si bil zvest v zelo majhnem, imej oblast nad desetimi mesti.‘ 042 LUK 019 018 Prišel pa je drugi, rekoč: ‚Gospod, tvoj funt je pridobil pet funtov.‘ 042 LUK 019 019 In tudi njemu je rekel podobno: ‚Tudi ti bodi nad petimi mesti.‘ 042 LUK 019 020 In prišel je še en, rekoč: ‚Gospod, glej, tukaj je tvoj funt, ki sem ga hranil v prtiču, 042 LUK 019 021 kajti bal sem se te, ker si strog človek; jemlješ to, česar nisi položil in žanješ to, česar nisi posejal.‘ 042 LUK 019 022 On pa mu reče: ‚Po tvojih lastnih ustih te bom sodil, ti zlobni služabnik. Vedel si, da sem bil strog človek, ki jemljem to, kar nisem položil in ki žanjem to, kar nisem posejal. 042 LUK 019 023 Zakaj torej mojega denarja nisi dal v banko, da bi lahko ob svojem prihodu svojo lastnino zahteval z obrestmi?‘ 042 LUK 019 024 In rekel je tem, ki so stali poleg: ‚Vzemite od njega funt in ga dajte tistemu, ki ima deset funtov.‘ 042 LUK 019 025 (Oni pa so mu rekli: ‚Gospod, ta ima deset funtov.‘) 042 LUK 019 026 Kajti povem vam: ‚Da se bo vsakemu, ki ima, dalo; od tistega, ki nima, pa se bo odvzelo celó to, kar ima.‘ 042 LUK 019 027 Toda tiste moje sovražnike, ki niso hoteli, da bi jim jaz vladal, privedite sèm in jih pokončajte pred menoj.‘“ 042 LUK 019 028 In ko je tako govoril, je šel pred njimi ter se vzpenjal v Jeruzalem. 042 LUK 019 029 Pripetilo pa se je, ko je prišel blizu Bétfage in Betanije, pri gori, ki se imenuje Oljska gora, [da] je poslal dva izmed svojih učencev, 042 LUK 019 030 rekoč: „Pojdita v vas nasproti vama, v kateri bosta ob svojem vstopu našla privezano žrebe, na katerem človek še nikoli ni sedel; odvežita ga in ga privedita sèm. 042 LUK 019 031 Če pa vaju katerikoli človek vpraša: ‚Zakaj ga odvezujeta?‘mu recita takole: ‚Ker ga potrebuje Gospod.‘“ 042 LUK 019 032 In onadva, ki sta bila poslana, sta šla svojo pot in našla tako, kakor jima je povedal. 042 LUK 019 033 In ko sta odvezovala žrebe, so jima lastniki le-tega rekli: „Zakaj odvezujeta žrebe?“ 042 LUK 019 034 Onadva pa sta rekla: „Gospod ga potrebuje.“ 042 LUK 019 035 In privedla sta ga k Jezusu in svoje obleke vrgla na žrebe ter nanj posadila Jezusa. 042 LUK 019 036 In ko je šel, so na pot razgrinjali svoja oblačila. 042 LUK 019 037 Ko je prišel blizu, torej celó k pobočju Oljske gore, se je celotna množica učencev pričela veseliti in z močnim glasom hvaliti Boga za vsa mogočna dela, ki so jih videli, 042 LUK 019 038 rekoč: „Blagoslovljen naj bo Kralj, ki prihaja v imenu Gospodovem, v nebesih mir in slava na višavah.“ 042 LUK 019 039 Nekaj farizejev izmed množice pa mu je reklo: „Učitelj, oštej svoje učence.“ 042 LUK 019 040 In odgovoril jim je in jim rekel: „Povem vam, da če naj bi ti molčali, bodo takoj kamni zavpili.“ 042 LUK 019 041 Ko pa je prišel bliže, je zagledal mesto ter se razjokal nad njim, 042 LUK 019 042 rekoč: „Če bi ti spoznalo, celó ti, vsaj na ta tvoj dan, stvari, ki pripadajo tvojemu miru! Toda sedaj so skrite pred tvojimi očmi. 042 LUK 019 043 Kajti nadte bodo prišli dnevi, ko bodo tvoji sovražniki okoli tebe nasuli okope in te obkolili in te stiskali na vsaki strani 042 LUK 019 044 in zravnali te bodo z zemljo in tvoje otroke v tebi; in v tebi ne bodo pustili enega kamna na drugem, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja.“ 042 LUK 019 045 In odšel je v tempelj ter pričel izganjati te, ki so v njem prodajali in te, ki so kupovali, 042 LUK 019 046 rekoč jim: „Pisano je: ‚Moja hiša je hiša molitve, ‘toda vi ste jo naredili za brlog razbojnikov.“ 042 LUK 019 047 In vsak dan je učil v templju. Toda visoki duhovniki in pisarji in vodje ljudstva so si prizadevali, da ga pokončajo, 042 LUK 019 048 pa niso mogli najti kaj bi lahko storili, kajti vsi ljudje so ga zelo pozorno poslušali. 042 LUK 020 001 In pripetilo se je, da so na enega izmed tistih dni, ko je v templju učil ljudi in oznanjal evangelij, prišli nad njega visoki duhovniki in pisarji s starešinami 042 LUK 020 002 in mu spregovorili, rekoč: „Povej nam, s kakšno oblastjo delaš te stvari? Ali kdo je tisti, ki ti je dal to oblast?“ 042 LUK 020 003 In odgovoril je ter jim rekel: „Tudi jaz vas bom vprašal eno stvar in odgovorite mi: 042 LUK 020 004 ‚Ali je bil Janezov krst iz nebes ali od ljudi?‘“ 042 LUK 020 005 Oni pa so razpravljali med seboj, rekoč: „Če bomo rekli: ‚Iz nebes, ‘bo rekel: ‚Zakaj mu potem niste verjeli?‘ 042 LUK 020 006 Toda če rečemo: ‚Od ljudi, ‘nas bodo vsi ljudje kamnali, kajti pregovorjeni so, da je bil Janez prerok.“ 042 LUK 020 007 In odgovorili so, da ne morejo povedati od kod je bil. 042 LUK 020 008 In Jezus jim je rekel: „Niti vam jaz ne povem s kakšno oblastjo delam te stvari.“ 042 LUK 020 009 Potem je pričel ljudem govoriti to prispodobo: „Neki človek je zasadil vinograd in ga prepustil poljedelcem ter za dolgo časa odšel v daljno deželo. 042 LUK 020 010 Ob primernem obdobju pa je poslal k poljedelcem služabnika, da bi mu lahko dali od sadu vinograda, toda poljedelci so ga pretepli in ga odposlali praznega. 042 LUK 020 011 On pa je ponovno poslal drugega služabnika in tudi njega so pretepli in sramotno ravnali z njim ter ga odposlali praznega. 042 LUK 020 012 Pa je ponovno poslal tretjega in tudi njega so ranili ter ga vrgli ven. 042 LUK 020 013 Potem je gospodar vinograda rekel: ‚Kaj naj storim? Poslal bom svojega ljubljenega sina. Ko ga bodo videli, ga bodo mogoče spoštovali.‘ 042 LUK 020 014 Toda, ko so ga poljedelci zagledali, so med seboj razpravljali, rekoč: ‚Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga, da bo dediščina lahko naša.‘ 042 LUK 020 015 Tako so ga vrgli iz vinograda in ga ubili. Kaj jim bo torej storil gospodar vinograda? 042 LUK 020 016 Prišel bo in uničil te poljedelce, vinograd pa bo dal drugim.“Ko pa so to slišali, so rekli: „Bog ne daj.“ 042 LUK 020 017 On pa jih je pogledal in rekel: „Kaj je torej to, kar je pisano: ‚Kamen, ki so ga graditelji zavrgli, ta isti je postal glava vogalu?‘ 042 LUK 020 018 Kdorkoli bo padel na ta kamen, bo razbit, toda na kogarkoli bo ta padel, ga bo zmlel v prah.‘“ 042 LUK 020 019 In visoki duhovniki ter pisarji so skušali to isto uro položiti roke nanj; bali pa so se ljudi, kajti zaznali so, da je to prispodobo govoril proti njim. 042 LUK 020 020 In opazovali so ga ter poslali oglednike, ki naj bi se hlinili [za] pravične može, da bi ga lahko prijeli za njegove besede, da bi ga tako lahko izročili voditeljevi moči in oblasti. 042 LUK 020 021 In vprašali so ga, rekoč: „Učitelj, vemo, da prav govoriš in učiš, niti ne sprejemaš zunanjega videza kogarkoli, temveč resnično učiš Božjo pot: 042 LUK 020 022 ‚Ali je za nas zakonito, da dajemo cesarju davek ali ne?‘“ 042 LUK 020 023 Vendar je zaznal njihovo prebrisanost in jim rekel: „Zakaj me skušate? 042 LUK 020 024 Pokažite mi kovanec. Čigavo podobo in napis ima?“Odgovorili so in rekli: „Cesarjevo.“ 042 LUK 020 025 In rekel jim je: „Povrnite torej cesarju stvari, ki so cesarjeve, Bogu pa stvari, ki so Božje.“ 042 LUK 020 026 In pred ljudmi ga niso mogli prijeti zaradi njegovih besed in čudili so se ob njegovem odgovoru in molčali. 042 LUK 020 027 Potem so prišli k njemu nekateri izmed saducejev, ki so zanikali, da obstaja kakršnokoli vstajenje in vprašali so ga, 042 LUK 020 028 rekoč: „Učitelj, Mojzes nam je napisal: ‚Če komu umre brat, ki ima ženo in umre brez otrok, da naj njegov brat vzame njegovo ženo in svojemu bratu obudi potomca. 042 LUK 020 029 Bilo je torej sedem bratov in prvi je vzel ženo ter umrl brez otrok. 042 LUK 020 030 In drugi jo je vzel za ženo ter umrl brez otrok. 042 LUK 020 031 In vzel jo je tretji in na podoben način tudi sedmi, pa niso zapustili otrok in so umrli. 042 LUK 020 032 Zadnja izmed vseh je umrla tudi ženska. 042 LUK 020 033 Čigava žena od teh bo torej ob vstajenju? Kajti sedem jo je imelo za ženo.‘“ 042 LUK 020 034 Jezus jim odgovori in reče: „Otroci tega sveta se poročajo in so dane v zakon, 042 LUK 020 035 toda tisti, ki bodo vredni, da dosežejo oni svet in vstajenje od mrtvih, se ne bodo niti poročali niti ne bodo dane v zakon 042 LUK 020 036 niti ne morejo več umreti, kajti enaki so angelom in so Božji otroci, saj so otroci vstajenja. 042 LUK 020 037 Torej, da so bili mrtvi obujeni, je pokazal celó Mojzes pri grmu, ko je imenoval Gospoda ‚Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov.‘ 042 LUK 020 038 Kajti on ni Bog mrtvih, temveč živih, kajti njemu vsi živijo.“ 042 LUK 020 039 Tedaj so nekateri izmed pisarjev odgovorili ter rekli: „Učitelj, dobro si povedal.“ 042 LUK 020 040 Nató pa se ga niso drznili vprašati nobenega vprašanja več. 042 LUK 020 041 In rekel jim je: „Kako pravijo, da je Kristus Davidov sin? 042 LUK 020 042 In sam David pravi v knjigi Psalmov: ‚ Gospod je rekel mojemu Gospodu: ‚Sedi na mojo desnico, 042 LUK 020 043 dokler ne naredim tvojih sovražnikov [za] tvojo pručko.‘‘ 042 LUK 020 044 David ga torej kliče Gospod, kako je potem on njegov sin?“ 042 LUK 020 045 Potem je pred občinstvom vseh ljudi svojim učencem rekel: 042 LUK 020 046 „Pazite se pisarjev, ki želijo hoditi v dolgih svečanih oblačilih in imajo radi pozdrave na trgih in najvišje sedeže v sinagogah ter vodilna mesta na praznovanjih, 042 LUK 020 047 ki vdovam požirajo hiše in zaradi lepšega delajo dolge molitve; isti bodo prejeli večje prekletstvo.“ 042 LUK 021 001 In pogledal je navzgor in videl bogataše metati svoje darove v zakladnico. 042 LUK 021 002 Videl pa je tudi neko siromašno vdovo vreči vanjo dva kovanca. 042 LUK 021 003 In rekel je: „Resnično, jaz vam pravim, da je ta siromašna vdova vrgla vanjo več kot vsi, 042 LUK 021 004 kajti vsi ti so iz svojega obilja vrgli vanjo daritve Bogu, toda ona je iz svojega uboštva vrgla vanjo vsa sredstva za preživljanje, ki jih je imela.“ 042 LUK 021 005 In ko so nekateri govorili o templju, kako je okrašen z lepimi kamni in darovi, je rekel: 042 LUK 021 006 „ Glede teh stvari, ki jih gledate, pa bodo prišli dnevi, v katerih ne bo ostal en kamen na drugem, ki ne bi bil zrušen.“ 042 LUK 021 007 In vprašali so ga, rekoč: „Učitelj, toda kdaj bodo te stvari? In kakšno znamenje se bo zgodilo, ko se bodo te stvari pripetile?“ 042 LUK 021 008 In rekel je: „Pazite, da ne boste zavedeni, kajti mnogi bodo prišli v mojem imenu, rekoč: ‚Jaz sem Kristus in čas se je približal; ‘ne pojdite torej za njimi. 042 LUK 021 009 Toda, ko boste slišali o vojnah in vstajah, ne bodite prestrašeni, kajti te stvari se morajo najprej zgoditi, toda konec še ni v kratkem.“ 042 LUK 021 010 Tedaj jim je rekel: „Narod bo vstal zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo 042 LUK 021 011 in veliki potresi bodo na raznih krajih in lakote ter kužne bolezni in strašni prizori ter velika znamenja se bodo zgodila z neba. 042 LUK 021 012 Toda pred vsem tem bodo nad vas iztegovali svoje roke in vas preganjali ter vas izročali v shodnice in ječe, zaradi mojega imena boste privedeni pred kralje in vladarje. 042 LUK 021 013 To pa se bo obrnilo k vam za pričevanje. 042 LUK 021 014 Pomirite se torej v svojih srcih, da ne boste prej premišljevali kaj boste odgovorili, 042 LUK 021 015 kajti jaz vam bom dal usta in modrost, kateri vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli ugovarjati niti se ji upirati. 042 LUK 021 016 Izdajali pa vas bodo tako starši kakor bratje, žlahta in prijatelji in nekaterim izmed vas bodo povzročili, da boste usmrčeni. 042 LUK 021 017 In vsi ljudje vas bodo sovražili zaradi mojega imena. 042 LUK 021 018 Toda niti las z vaše glave ne bo propadel. 042 LUK 021 019 Z svojim potrpljenjem si pridobivate svoje duše. 042 LUK 021 020 In ko boste videli Jeruzalem obdan z vojskami, tedaj vedite, da je blizu opustošenje le-tega. 042 LUK 021 021 Potem naj tisti, ki so v Judeji, pobegnejo v gore; in naj tisti, ki so v njegovi sredi, odidejo ven; in naj tisti, ki so na podeželjih, ne vstopijo vanj. 042 LUK 021 022 Kajti to so dnevi maščevanja, da se bodo lahko izpolnile vse stvari, ki so napisane. 042 LUK 021 023 Toda gorje v tistih dneh tem, ki so z otrokom in tem, ki dojijo! Kajti v deželi bo velika tegoba in bes nad temi ljudmi. 042 LUK 021 024 In padali bodo pod ostrino meča in odvedeni bodo v ujetništvo med vse narode, Jeruzalem pa bodo mendrali pogani, dokler se ne dopolnijo časi poganov. 042 LUK 021 025 In znamenja bodo na soncu in na luni in na zvezdah; in nad zemljo tegoba narodov z zmedenostjo; morje in valovi bodo rjoveli; 042 LUK 021 026 srca bodo ljudem odpovedovala zaradi strahu in zaradi opazovanja za temi stvarmi, ki prihajajo na zemljo, kajti moči neba se bodo majale. 042 LUK 021 027 In tedaj bodo videli Sina človekovega prihajati v oblaku z močjo in veliko slavo. 042 LUK 021 028 Ko pa se bodo te stvari pričele dogajati, potem poglejte gor in dvignite svoje glave, kajti vaša odkupitev se približuje.“ 042 LUK 021 029 In spregovoril jim je v prispodobi: „Poglejte figovo drevo in vsa drevesa; 042 LUK 021 030 ko sedaj poganjajo, vi vidite in sami veste, da je torej poletje blizu. 042 LUK 021 031 Tako tudi vi, ko vidite, da se te stvari dogajajo, védite, da je Božje kraljestvo blizu. 042 LUK 021 032 Resnično, povem vam: ‚Ta rod ne bo preminil, dokler ne bo vse izpolnjeno. 042 LUK 021 033 Nebo in zemlja bosta minila, toda moje besede ne bodo minile. 042 LUK 021 034 Pazite pa se, da ne bi bila vaša srca kadarkoli preobremenjena s prenasičenostjo in pijanostjo in skrbmi tega življenja in tako, da ta dan nad vas ne pride nepričakovano. 042 LUK 021 035 Kajti kakor zanka bo prišel na vse tiste, ki prebivajo na obličju celotne zemlje. 042 LUK 021 036 Čujte torej in nenehno molíte, da boste lahko šteti za vredne, da pobegnete vsem tem stvarem, ki se bodo pripetile in stopite pred Sina človekovega.‘“ 042 LUK 021 037 In podnevi je učil v templju, ponoči pa je odšel ven ter prebival na gori, ki se imenuje Oljska gora. 042 LUK 021 038 In vsi ljudje so prihajali zgodaj zjutraj k njemu v tempelj, da bi ga poslušali. 042 LUK 022 001 Torej približal se je praznik nekvašenega kruha, ki se imenuje Pasha. 042 LUK 022 002 Visoki duhovniki in pisarji pa so si prizadevali, kako bi ga lahko ubili, kajti bali so se ljudi. 042 LUK 022 003 Tedaj je Satan vstopil v Juda, z vzdevkom Iškarijot, ki je bil izmed dvanajsterih. 042 LUK 022 004 In ta je odšel svojo pot ter se posvetoval z visokimi duhovniki in stotniki, kako bi jim ga lahko izdal. 042 LUK 022 005 In ti so bili veseli in se obvezali, da mu dajo denar. 042 LUK 022 006 In obljubil je ter iskal priložnost, da jim ga izda v odsotnosti množice. 042 LUK 022 007 Potem je prišel dan nekvašenega kruha, ko mora biti zaklano pashalno jagnje. 042 LUK 022 008 In poslal je Petra ter Janeza, rekoč: „Pojdita in nam pripravita pashalno jagnje, da bomo lahko jedli.“ 042 LUK 022 009 In rekla sta mu: „Kje želiš, da ga pripraviva?“ 042 LUK 022 010 Rekel jima je: „Glejta, ko vstopita v mesto, vaju bo srečal moški, nesoč lončen vrč vode; sledita mu v hišo, v katero vstopa. 042 LUK 022 011 Hišnemu očetu pa bosta rekla: ‚Učitelj ti pravi: ‚Kje je soba za goste, kjer bom s svojimi učenci jedel pashalno jagnje?‘‘ 042 LUK 022 012 In pokazal vama bo veliko opremljeno zgornjo sobo; tam pripravita.“ 042 LUK 022 013 In onadva sta odšla ter našla, kakor jima je rekel in pripravila sta pashalno jagnje. 042 LUK 022 014 Ko pa je prišla ura, se je usedel in dvanajst apostolov z njim. 042 LUK 022 015 Rekel jim je: „S hrepenenjem sem si želel, da bi to pashalno jagnje jedel z vami, še predem trpim, 042 LUK 022 016 kajti povem vam: ‚Ne bom več jedel od tega, dokler to ne bo izpolnjeno v Božjem kraljestvu.‘“ 042 LUK 022 017 In vzel je čašo ter se zahvalil in rekel: „Vzemite jo in si to razdelite med seboj, 042 LUK 022 018 kajti povem vam: ‚Ne bom pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo.‘“ 042 LUK 022 019 In vzel je kruh in se zahvalil in ga razlomil ter jim dal, rekoč: „To je moje telo, ki je dano za vas, to delajte v spomin name.“ 042 LUK 022 020 Podobno tudi čašo po večerji, rekoč: „Ta čaša je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas. 042 LUK 022 021 Toda glejte, roka tistega, ki me izdaja, je z menoj pri mizi. 042 LUK 022 022 In Sin človekov resnično gre, kakor je bilo določeno, toda gorje temu človeku po katerem je izdan!“ 042 LUK 022 023 In med seboj so se začeli spraševati, kdo izmed njih je bil, da bi storil to stvar. 042 LUK 022 024 Med njimi pa je bil tudi prepir, kdo izmed njih naj bi bil smatran največji. 042 LUK 022 025 On pa jim je rekel: „Kralji poganov izvajajo gospostvo nad njimi, in kateri izvajajo oblast nad njimi, so imenovani dobrotniki. 042 LUK 022 026 Toda vi ne bodite takšni, temveč kdor je med vami največji, naj bo kakor mlajši in kdor je šef, kakor tisti, ki streže. 042 LUK 022 027 Kajti kdo je večji, kdor sedi pri mizi ali kdor streže? Mar ni kdor sedi pri mizi? Toda jaz sem med vami kakor tisti, ki streže. 042 LUK 022 028 Vi ste tisti, ki ste vztrajali z menoj v mojih skušnjavah. 042 LUK 022 029 In določam vam kraljestvo, kakor ga je moj Oče določil meni, 042 LUK 022 030 da boste lahko jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu in sedeli na prestolih ter sodili dvanajst Izraelovih rodov.“ 042 LUK 022 031 In Gospod je rekel: „Simon, Simon, glej, Satan je zahlepel, da bi te imel, da te lahko preseje kakor pšenico, 042 LUK 022 032 toda jaz sem molil zate, da tvoja vera ne opeša; ko pa boš spreobrnjen, okrépi svoje brate.“ 042 LUK 022 033 In ta mu je rekel: „Gospod, pripravljen sem iti s teboj, tako v ječo, kakor v smrt.“ 042 LUK 022 034 On pa je rekel: „Povem ti, Peter, danes petelin ne bo zapel, preden ne boš trikrat zatajil, da me poznaš.“ 042 LUK 022 035 In rekel jim je: „Ko sem vas poslal brez mošnje in malhe in čevljev ali vam je karkoli manjkalo?“In rekli so: „Nič.“ 042 LUK 022 036 Potem jim je rekel: „Toda kdor ima mošnjo, naj jo sedaj vzame in prav tako svojo malho; in kdor nima meča, naj proda svojo obleko in enega kupi. 042 LUK 022 037 Kajti povem vam, da se mora na meni dovršiti še to, kar je pisano: ‚In prištet je bil med prestopnike, ‘kajti stvari glede mene imajo konec.“ 042 LUK 022 038 In rekli so: „Gospod, glej, tukaj sta dva meča.“On pa jim je rekel: „Dovolj je.“ 042 LUK 022 039 In prišel je ven ter odšel, kakor je bil navajen, na Oljsko goro in tudi njegovi učenci so mu sledili. 042 LUK 022 040 Ko pa je bil na mestu, jim je rekel: „Molíte, da ne vstopite v skušnjavo.“ 042 LUK 022 041 In od njih je bil oddaljen približno za lučaj kamna ter pokleknil in molil, 042 LUK 022 042 rekoč: „Oče, če si voljan, odstrani to čašo od mene, vendar ne moja volja, temveč tvoja naj se zgodi.“ 042 LUK 022 043 In prikazal se mu je angel iz nebes ter ga krepil. 042 LUK 022 044 Medtem ko je bil v neznosni bolečini, pa je še iskrenejše molil in njegov pot je bil kakor bi na zemljo padale velike kaplje krvi. 042 LUK 022 045 In ko se je dvignil od molitve in prišel k svojim učencem, jih je zaradi bridkosti našel speče 042 LUK 022 046 in jim rekel: „Čemu spite? Vstanite in molíte, da ne vstopite v skušnjavo.“ 042 LUK 022 047 In medtem ko je še govoril, zagleda množico in tisti, ki se je imenoval Juda, eden izmed dvanajsterih, je šel pred njimi in se približal Jezusu, da bi ga poljubil. 042 LUK 022 048 Toda Jezus mu je rekel: „Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?“ 042 LUK 022 049 Ko so ti, ki so bili okoli njega, videli kaj bo sledilo, so mu rekli: „Gospod ali naj udarimo z mečem?“ 042 LUK 022 050 In eden izmed njih je udaril služabnika vélikega duhovnika ter mu odsekal njegovo desno uho. 042 LUK 022 051 In Jezus je odgovoril ter rekel: „Pustite do tod.“In dotaknil se je njegovega ušesa ter ga ozdravil. 042 LUK 022 052 Potem je Jezus rekel visokim duhovnikom in tempeljskim stotnikom ter starešinam, ki so prišli k njemu: „Ali ste prišli ven, kakor proti tatu, z meči in palicami? 042 LUK 022 053 Ko sem bil vsak dan z vami v templju, zoper mene niste iztegnili rok, toda to je vaša ura in oblast teme.“ 042 LUK 022 054 Potem so ga vzeli in ga odvedli ter ga privedli v hišo vélikega duhovnika. Peter pa je sledil od daleč. 042 LUK 022 055 In ko so sredi dvorane prižgali ogenj ter skupaj sedli, je Peter sédel mednje. 042 LUK 022 056 Toda zagledala ga je neka služkinja, ko je sedel poleg ognja in ga tehtno pogledala ter rekla: „Tudi ta človek je bil z njim.“ 042 LUK 022 057 On pa ga je zanikal, rekoč: „Ženska, ne poznam ga.“ 042 LUK 022 058 In malo za tem ga je opazil drug ter rekel: „Tudi ti si izmed njih.“Peter pa je rekel: „Človek, nisem.“ 042 LUK 022 059 In približno eno uro kasneje je še en prepričano potrdil, rekoč: „Resnično, tudi ta je bil z njim, kajti Galilejec je.“ 042 LUK 022 060 Peter pa je rekel: „Človek, ne vem kaj praviš.“In takoj, medtem ko je še govoril, je petelin zapel. 042 LUK 022 061 Gospod pa se je obrnil in pogledal na Petra. In Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: „Preden petelin zapoje, me boš trikrat zatajil.“ 042 LUK 022 062 In Peter je odšel ven ter se bridko zjokal. 042 LUK 022 063 Možje, ki so prijeli Jezusa, so ga zasmehovali in ga udarjali. 042 LUK 022 064 In ko so mu zavezali oči, so ga udarili po obrazu in ga vprašali, rekoč: „Prerokuj, kdo je ta, ki te je udaril?“ 042 LUK 022 065 In mnogo drugih stvari so bogokletno govorili proti njemu. 042 LUK 022 066 In takoj, ko je bil dan, so prišli skupaj starešine izmed ljudi, visoki duhovniki ter pisarji in ga odvedli v svoj véliki zbor, rekoč: 042 LUK 022 067 „Ali si ti Kristus? Povej nam.“On pa jim je rekel: „Če vam povem, ne boste verjeli 042 LUK 022 068 in tudi če vas vprašam, mi ne boste odgovorili niti mi [ne boste] pustili oditi. 042 LUK 022 069 Odslej bo Sin človekov sedel na desnici Božje moči.“ 042 LUK 022 070 Potem so vsi rekli: „Ali si ti potem Božji Sin?“On pa jim je rekel: „Vi pravite, da sem.“ 042 LUK 022 071 Rekli so: „Kaj potrebujemo kakršnihkoli nadaljnjih prič? Kajti sami smo slišali iz njegovih lastnih ust.“ 042 LUK 023 001 In vsa množica teh je vstala ter ga odvedla k Pilatu. 042 LUK 023 002 In začeli so ga obtoževati, rekoč: „Našli smo tega, da izkrivlja narod in prepoveduje dajati cesarju davek, rekoč, da je on sam Kristus Kralj.“ 042 LUK 023 003 In Pilat ga je vprašal, rekoč: „Ali si ti judovski Kralj?“On pa mu je odgovoril in rekel: „Ti praviš to.“ 042 LUK 023 004 Potem je Pilat rekel visokim duhovnikom in množici: „Na tem človeku ne najdem nobene krivde.“ 042 LUK 023 005 Oni pa so bili še bolj kruti, rekoč: „Razvnema ljudi, ko uči po vsej celotni Judeji, začenši v Galileji, do tega mesta.“ 042 LUK 023 006 Ko je Pilat slišal o Galileji, je vprašal, ali je bil ta človek Galilejec. 042 LUK 023 007 Takoj pa, ko je spoznal, da pripada pod Herodovo pristojnost, ga je poslal k Herodu, ki je bil ob tistem času tudi sam v Jeruzalemu. 042 LUK 023 008 Ko je Herod zagledal Jezusa, je bil silno vesel, kajti že dlje časa si ga je želel videti, ker je o njem slišal mnoge stvari; in upal je, da bo videl kak čudež, ki ga bo storil. 042 LUK 023 009 Potem ga je zasliševal z mnogimi besedami, toda nič mu ni odgovoril. 042 LUK 023 010 Poleg pa so stali visoki duhovniki in pisarji ter ga silovito obtoževali. 042 LUK 023 011 In Herod ga je s svojimi bojevniki ponižal ter ga zasmehoval in ga oblekel v krasno svečano oblačilo ter ga ponovno poslal k Pilatu. 042 LUK 023 012 In tega istega dne sta se Pilat in Herod spoprijateljila, kajti prej sta si bila med seboj sovražna. 042 LUK 023 013 Ko pa je Pilat sklical skupaj visoke duhovnike in vladarje ter ljudi, 042 LUK 023 014 jim je rekel: „Privedli ste mi tega človeka, kot nekoga, ki izkrivlja ljudi in glejte, pred vami sem ga izprašal. Nobene krivde nisem našel na tem človeku glede teh stvari, za katere ga tožite. 042 LUK 023 015 Ne in tudi Herod ne, kajti poslal sem vas k njemu. In glejte, nič smrti vrednega mu ni storjeno. 042 LUK 023 016 Kaznoval ga bom torej in ga izpustil.“ 042 LUK 023 017 (Kajti nujno jim je moral na praznik nekoga izpustiti.) 042 LUK 023 018 In vsi so hkrati zakričali, rekoč: „Proč s tem človekom in izpusti nam Baraba, “ 042 LUK 023 019 (ki je bil vržen v ječo zaradi nekega upora, storjenega v mestu in zaradi umora.) 042 LUK 023 020 Pilat jim je torej, voljan izpustiti Jezusa, ponovno spregovoril. 042 LUK 023 021 Toda oni so vpili, rekoč: „Križaj ga, križaj ga.“ 042 LUK 023 022 In tretjič jim je rekel: „Zakaj, kakšno zlo je storil? Nobenega razloga za smrt nisem našel na njem. Kaznoval ga bom torej in ga izpustil.“ 042 LUK 023 023 Oni pa so bili neposredni z močnimi glasovi in zahtevali, da bi bil križan. In prevladali so glasovi teh ter visokih duhovnikov. 042 LUK 023 024 In Pilat je razsodil, da naj bi bilo kakor zahtevajo. 042 LUK 023 025 In izpustil jim je tega, katerega so zahtevali, ki je bil zaradi upora in umora vržen v ječo, toda Jezusa je izročil njihovi volji. 042 LUK 023 026 In ko so ga odvedli proč, so prijeli nekega Simona, Cirenčana, ki je prihajal iz podeželja in nanj položili križ, da bi ga nosil za Jezusom. 042 LUK 023 027 In sledila mu je velika skupina ljudi ter žensk, ki so ga tudi objokovale ter žalovale za njim. 042 LUK 023 028 Toda Jezus jim je, ko se je obrnil k njim, rekel: „Hčere jeruzalemske, ne jokajte zaradi mene, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroci. 042 LUK 023 029 Kajti glejte, prihajajo dnevi v katerih bodo rekli: ‚Blagoslovljene so jalove in maternice, ki niso nikoli nosile ter prsi, ki niso nikoli nudile sesanja.‘ 042 LUK 023 030 Potem bodo začeli govoriti goram: ‚Padite na nas; ‘in hribom: ‚Pokrijte nas.‘ 042 LUK 023 031 Kajti če te stvari počnejo z zelenim drevesom, kaj se bo zgodilo s suhim?“ 042 LUK 023 032 Z njim pa sta bila odvedena tudi dva druga hudodelca, da bi bila usmrčena. 042 LUK 023 033 In ko so prišli na kraj, ki se imenuje Kalvarija, so tam križali njega in hudodelca, enega na desni roki, drugega pa na levi. 042 LUK 023 034 Potem je Jezus rekel: „Oče, odpusti jim, kajti ne vedo kaj delajo.“Oni pa so si razdelili njegova oblačila ter metali žrebe. 042 LUK 023 035 In ljudje so stoje gledali. Prav tako pa so ga z njimi zasmehovali vladarji, rekoč: „Rešil je druge, naj reši sebe, če je on Kristus, Božji izvoljenec.“ 042 LUK 023 036 In tudi vojaki so ga zasmehovali, ko so prišli k njemu in mu ponujali kisa 042 LUK 023 037 ter rekli: „Če si judovski kralj, reši samega sebe.“ 042 LUK 023 038 Nad njim pa je bil tudi nadpis, napisan v črkah grščine in latinščine ter hebrejščine: TO JE JUDOVSKI KRALJ. 042 LUK 023 039 Eden izmed hudodelcev, ki sta visela, pa ga je zasmehoval, rekoč: „Če si ti Kristus, reši sebe in naju.“ 042 LUK 023 040 Vendar mu je drugi odgovoril, ga oštel in rekel: „Ali se ne bojiš Boga, glede na to, da si ti v isti obsodbi? 042 LUK 023 041 In midva zares po pravici, kajti prejemava nagrado, primerno najinim dejanjem, toda ta človek ni storil nič narobe.“ 042 LUK 023 042 In Jezusu je rekel: „Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo.“ 042 LUK 023 043 In Jezus mu je rekel: „Resnično, povem ti: ‚Danes boš z menoj v raju.‘“ 042 LUK 023 044 In bilo je okoli šeste ure in bila je tema po vsej zemlji do devete ure. 042 LUK 023 045 In sonce je otemnelo in tempeljsko zagrinjalo se je raztrgalo po sredini. 042 LUK 023 046 In ko je Jezus zavpil z močnim glasom, je rekel: „Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.“In ko je to izrekel, je izročil duha. 042 LUK 023 047 Torej ko je stotnik videl, kaj se je zgodilo, je slavil Boga, rekoč: „Zagotovo je bil to pravičen človek.“ 042 LUK 023 048 In vsa množica, ki je prišla skupaj k temu prizoru in gledala te stvari, ki so se zgodile, se je tolkla po svojih prsih in se vrnila. 042 LUK 023 049 Vsi njegovi znanci in ženske, ki so mu sledili iz Galileje, pa so stali daleč stran in gledali te stvari. 042 LUK 023 050 In glej, tam je bil mož, po imenu Jožef, svetovalec. In bil je dober mož ter pravičen 042 LUK 023 051 (isti ni soglašal z nasvetom in njihovim dejanjem). Bil je iz Arimateje, judovskega mesta, ki je tudi sam pričakoval Božje kraljestvo. 042 LUK 023 052 Ta mož je odšel k Pilatu in prosil [za] Jezusovo telo. 042 LUK 023 053 In snel ga je ter ga zavil v laneno platno in ga položil v mavzolej, ki je bil vsekan v skalo, v katerega človek še nikoli prej ni bil položen. 042 LUK 023 054 In ta dan je bila priprava in približeval se je sábat. 042 LUK 023 055 In tudi ženske, ki so prišle z njim iz Galileje, so potem sledile ter [si] ogledale mavzolej in kako je bilo njegovo telo položeno. 042 LUK 023 056 In vrnile so se in pripravile dišave ter mazila in glede na zapoved počivale na sábatni dan. 042 LUK 024 001 Torej na prvi dan tedna so zelo zgodaj zjutraj prišle k mavzoleju in nosile dišave, ki so jih pripravile same in nekatere druge z njimi. 042 LUK 024 002 Našle pa so kamen odvaljen od mavzoleja. 042 LUK 024 003 In vstopile so vanj, pa niso našle telesa Gospoda Jezusa. 042 LUK 024 004 In pripetilo se je, medtem ko so bile glede tega zelo zmedene, glej, dva moža sta stala poleg njih v sijočih oblekah 042 LUK 024 005 in medtem ko so bile prestrašene in so svoje obraze sklonile k zemlji, sta jim rekla: „Zakaj iščete živega med mrtvimi? 042 LUK 024 006 Njega ni tukaj, temveč je bil obujen. Spomnite se kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji, 042 LUK 024 007 rekoč: ‚Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi in biti križan ter tretji dan ponovno vstati.‘“ 042 LUK 024 008 In spomnile so se njegovih besed 042 LUK 024 009 ter se vrnile od mavzoleja in vse te stvari povedale enajsterim ter vsem ostalim. 042 LUK 024 010 Bile so Marija Magdalena in Joana in Marija, Jakobova mati ter druge ženske, ki so bile z njimi, ki so te stvari povedale apostolom. 042 LUK 024 011 Njihove besede pa so se jim zdele kakor prazno opravljanje in jim niso verjeli. 042 LUK 024 012 Potem je vstal Peter in stekel k mavzoleju. In sklonjen dol, je zagledal lanene trakove položene posebej ter odšel in se v sebi spraševal o tem, kar se je pripetilo. 042 LUK 024 013 In glej, dva izmed njih sta tega istega dne odšla proti vasi, z imenom Emavs, ki je bila okoli šestdeset dolžin brazd od Jeruzalema. 042 LUK 024 014 In skupaj sta se pogovarjala o vseh teh stvareh, ki so se zgodile. 042 LUK 024 015 In pripetilo se je, medtem ko sta se skupaj posvetovala in razpravljala, da se je približal sam Jezus in šel z njima. 042 LUK 024 016 Vendar so bile njune oči zadržane, da ga ne bi spoznala. 042 LUK 024 017 On pa jima je rekel: „Kakšne vrste pogovori so to, ki jih imata drug z drugim, medtem ko hodita in sta žalostna?“ 042 LUK 024 018 Eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, pa mu odgovori in reče: „Ali si ti edini tujec v Jeruzalemu in nisi izvedel stvari, ki so se v teh dneh tam zgodile?“ 042 LUK 024 019 In rekel jima je: „Katere stvari?“In rekla sta mu: „Glede Jezusa Nazarečana, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi, pred Bogom in vsemi ljudmi, 042 LUK 024 020 in kako so ga visoki duhovniki in naši vladarji izročili, da bi bil obsojen na smrt in ga križali. 042 LUK 024 021 Toda mi smo zaupali, da je bil on tisti, ki naj bi odkupil Izraela; in poleg vsega tega je danes tretji dan, odkar so se te stvari zgodile. 042 LUK 024 022 Da in nekatere ženske, prav tako iz naše skupine, ki so bile zgodaj pri mavzoleju, so nas osupnile 042 LUK 024 023 in ko niso našle njegovega telesa, so prišle, rekoč, da so prav tako videle videnje angelov, ki sta rekla, da je bil živ. 042 LUK 024 024 In nekateri izmed teh, ki so bili z nami, so odšli k mavzoleju in našli točno takó, kakor so rekle ženske, toda njega niso videli.“ 042 LUK 024 025 Potem jima je rekel: „Oh bedaka in počasnega srca za verovanje vsega, kar so govorili preroki. 042 LUK 024 026 Ali ni moral Kristus pretrpeti te stvari in vstopiti v svojo slavo?“ 042 LUK 024 027 In začel je pri Mojzesu in vseh prerokih ter jima v vseh pismih pojasnil besede glede njega samega. 042 LUK 024 028 In približali so se blizu k vasi, kamor sta šla, on pa je storil kakor da bo odšel dalje. 042 LUK 024 029 Vendar sta ga primorala, rekoč: „Ostani z nama, kajti blizu večera je in dan je davno minil.“In odšel je noter, da ostane z njima. 042 LUK 024 030 In pripetilo se je, medtem ko je z njima sedel pri hrani, [da] je vzel kruh in ga blagoslovil in prelomil ter jima dal. 042 LUK 024 031 In njune oči so se odprle in sta ga spoznala, on pa je izginil iz njunega pogleda. 042 LUK 024 032 In rekla sta drug drugemu: „Ali ni najino srce gorelo znotraj naju, medtem ko je z nama govoril po poti in medtem ko nama je odpiral pisma?“ 042 LUK 024 033 In vstala sta se še isto uro in se vrnila v Jeruzalem, ter našla skupaj zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi, 042 LUK 024 034 govoreče: „Gospod je bil resnično obujen in se prikazal Simonu.“ 042 LUK 024 035 In povedala sta, kakšne stvari so se zgodile na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha. 042 LUK 024 036 In ko sta tako govorila, je sam Jezus stal v njihovi sredi in jim reče: „Mir vam bodi.“ 042 LUK 024 037 Toda bili so prestrašeni in zgroženi in domnevali so, da so videli duha. 042 LUK 024 038 Rekel jim je: „Zakaj ste zaskrbljeni? In zakaj v vaših srcih vstajajo misli? 042 LUK 024 039 Poglejte moje roke in moja stopala, da sem to jaz sam. Potipajte me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.“ 042 LUK 024 040 In ko je tako govoril, jim je pokazal svoje roke in svoja stopala. 042 LUK 024 041 In medtem ko zaradi radosti niso verjeli ter se čudili, jim je rekel: „Imate tukaj kaj hrane?“ 042 LUK 024 042 In dali so mu kos pečene ribe in od satovja. 042 LUK 024 043 In vzel je to ter pred njimi pojedel. 042 LUK 024 044 In rekel jim je: „To so besede, ki sem vam jih govoril, medtem ko sem bil še z vami, da se morajo izpolniti vse stvari, ki so bile glede mene zapisane v Mojzesovi postavi in v prerokih in v psalmih.“ 042 LUK 024 045 Tedaj jim je odprl njihov razum, da so lahko razumeli pisma 042 LUK 024 046 in jim rekel: „Tako je pisano in tako se je Kristusu spodobilo trpeti in tretji dan vstati od mrtvih, 042 LUK 024 047 in da bi se kesanje ter odpuščanje grehov oznanjalo v njegovem imenu med vsemi narodi, začenši v Jeruzalemu. 042 LUK 024 048 In vi ste priče teh stvari. 042 LUK 024 049 In glejte, nad vas pošiljam obljubo svojega Očeta, toda ostanite v jeruzalemskem mestu, dokler ne boste opremljeni z močjo od zgoraj.“ 042 LUK 024 050 In odvedel jih je ven, prav do Betanije, ter povzdignil svoje roke in jih blagoslovil. 042 LUK 024 051 In medtem ko jih je blagoslavljal, se je pripetilo, [da] je bil ločen od njih in odnešen gor v nebo. 042 LUK 024 052 In oni so ga oboževali in se z veliko radostjo vrnili v Jeruzalem, 042 LUK 024 053 in bili so nenehno v templju in hvalili in blagoslavljali Boga. Amen. # # BOOK 043 JOH John Janez 043 JOH 001 001 V začetku je bila Beseda in Beseda je bila z Bogom in Beseda je bila Bog. 043 JOH 001 002 Ista je bila v začetku z Bogom. 043 JOH 001 003 Vse stvari so bile narejene po njem in brez njega ni bilo narejeno nič, kar je bilo narejeno. 043 JOH 001 004 V njem je bilo življenje in življenje je bilo svetloba ljudem. 043 JOH 001 005 In svetloba sveti v temi, tema pa je ni doumela. 043 JOH 001 006 Bil je človek, poslan od Boga, katerega ime je bilo Janez. 043 JOH 001 007 Ta isti je prišel za pričo, da pričuje o Svetlobi, da bodo vsi ljudje po njem lahko verovali. 043 JOH 001 008 Ni bil on ta Svetloba, ampak je bil poslan, da pričuje o tej Svetlobi. 043 JOH 001 009 To je bila resnična Svetloba, ki razsvetljuje vsakega človeka, ki prihaja na svet. 043 JOH 001 010 Bil je na svetu in svet je bil narejen po njem, svet pa ga ni spoznal. 043 JOH 001 011 Prišel je k svojim lastnim, njegovi lastni pa ga niso sprejeli. 043 JOH 001 012 Toda tolikim, kot so ga sprejeli, njim je on dal moč, da postanejo Božji sinovi, celó njim, ki verujejo v njegovo ime, 043 JOH 001 013 ki so bili rojeni, ne iz krvi niti ne iz volje mesa niti ne iz volje moža, temveč iz Boga. 043 JOH 001 014 In Beseda je bila narejena meso in prebivala med nami (in zagledali smo njegovo slavo, slavo kot od edinorojenega od Očeta) polno milosti in resnice. 043 JOH 001 015 Janez je pričeval o njem in klical, rekoč: „Ta je bil tisti, o katerem sem govoril: ‚Kdor prihaja za menoj, je povišan pred menoj, kajti bil je pred menoj.‘“ 043 JOH 001 016 In iz njegove polnosti smo vsi prejeli in to milost za milostjo. 043 JOH 001 017 Kajti postava je bila dana po Mojzesu, toda milost in resnica sta prišli po Jezusu Kristusu. 043 JOH 001 018 Noben človek nikoli ni videl Boga. Edinorojeni Sin, ki je v Očetovem naročju, on ga je razodel. 043 JOH 001 019 In to je Janezovo pričevanje, ko so Judje poslali iz Jeruzalema duhovnike in Lévijevce, da ga vprašajo: „Kdo si ti?“ 043 JOH 001 020 In priznal je in ni zanikal, temveč priznal: „Jaz nisem Kristus.“ 043 JOH 001 021 In vprašali so ga: „Kaj torej? Ali si Elija?“In reče: „Nisem.“„Ali si ti ta prerok?“In odgovoril je: „Ne.“ 043 JOH 001 022 Potem so mu rekli: „Kdo si? Da bomo lahko dali odgovor tem, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?“ 043 JOH 001 023 Rekel je: „Jaz sem glas nekoga, ki kliče v divjini: ‚Naredite Gospodovo pot ravno, ‘kakor je rekel prerok Izaija.“ 043 JOH 001 024 Ti pa, ki so bili poslani, so bili izmed farizejev. 043 JOH 001 025 In vprašali so ga ter mu rekli: „Zakaj potem krščuješ, če ti nisi ta Kristus niti Elija niti ta prerok?“ 043 JOH 001 026 Janez jim je odgovoril, rekoč: „Jaz krščujem z vodo, toda tam med vami stoji nekdo, ki ga vi ne poznate. 043 JOH 001 027 On je ta, prihajajoč za menoj, ki ima prednost pred menoj, čigar čevljev jermena nisem vreden odvezati.“ 043 JOH 001 028 Te stvari so se zgodile v Betaniji, onstran Jordana, kjer je Janez krščeval. 043 JOH 001 029 Naslednji dan zagleda Janez k njemu prihajati Jezusa in reče: „Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta. 043 JOH 001 030 To je on, o katerem sem rekel: ‚Za menoj prihaja človek, ki ima prednost pred menoj, kajti bil je pred menoj.‘ 043 JOH 001 031 Nisem ga poznal, vendar sem zato prišel krščevat z vodo, da bi se on razodel Izraelu.“ 043 JOH 001 032 In Janez je izjavil, rekoč: „Videl sem Duha spuščati se z neba, kakor golobico in je ostal na njem. 043 JOH 001 033 In nisem ga poznal, toda kdor me je poslal, da krščujem z vodo, isti mi je rekel: ‚Na kogar boš videl spuščati se Duha in ostajati na njem, isti je ta, ki krščuje s Svetim Duhom.‘ 043 JOH 001 034 In videl sem in izjavil, da je ta Božji Sin.“ 043 JOH 001 035 Naslednji dan je Janez ponovno stal in dva izmed njegovih učencev 043 JOH 001 036 in ko je gledal na Jezusa, medtem ko je hodil, reče: „Glej, Jagnje Božje!“ 043 JOH 001 037 Dva učenca pa sta ga slišala govoriti ter šla za Jezusom. 043 JOH 001 038 Potem se je Jezus obrnil in ju videl slediti ter jima reče: „Kaj iščeta?“Rekla sta mu: „Rabi (kar prevedeno pomeni Učitelj), kje prebivaš?“ 043 JOH 001 039 Reče jima: „Pridita in poglejta.“Prišla sta in videla kje prebiva ter ta dan ostala z njim, kajti bilo je okrog desete ure. 043 JOH 001 040 Eden izmed dveh, ki sta slišala Janeza govoriti in sta mu sledila, je bil Andrej, brat Simona Petra. 043 JOH 001 041 Ta je najprej našel svojega lastnega brata Simona in mu rekel: „Našli smo Mesija, “kar je prevedeno, Kristusa. 043 JOH 001 042 In privedel ga je k Jezusu. In ko ga je Jezus pogledal, je rekel: „Ti si Simon, Jonov sin. Imenoval se boš Kefa, “kar je po razlagi: ‚Kamen.‘ 043 JOH 001 043 Naslednji dan je Jezus nameraval oditi naprej v Galilejo in najde Filipa ter mu reče: „Sledi mi.“ 043 JOH 001 044 Torej Filip pa je bil iz Betsajde, Andrejevega in Petrovega mesta. 043 JOH 001 045 Filip najde Natánaela in mu reče: „Našli smo tistega, o katerem so Mojzes in preroki pisali v postavi, Jezusa iz Nazareta, Jožefovega sina.“ 043 JOH 001 046 Natánael pa mu je rekel: „Ali lahko iz Nazareta pride kakršnakoli dobra stvar?“Filip mu reče: „Pridi in poglej.“ 043 JOH 001 047 Jezus je videl k njemu prihajati Natánaela in reče o njem: „Glejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače!“ 043 JOH 001 048 Natánael mu reče: „Od kod me poznaš?“Jezus je odgovoril in mu rekel: „Preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil pod figovim drevesom.“ 043 JOH 001 049 Natánael je odgovoril in mu reče: „Rabi, ti si Božji Sin. Ti si Izraelov Kralj.“ 043 JOH 001 050 Jezus je odgovoril in mu rekel: „Ker sem ti rekel: ‚Videl sem te pod figovim drevesom, ‘veruješ? Videl boš večje stvari kakor te.“ 043 JOH 001 051 In reče mu: „Resnično, resnično, povem vam: ‚Odslej boste videli odprta nebesa in Božje angele, ki se vzpenjajo in spuščajo nad Sinom človekovim.‘“ 043 JOH 002 001 In tretji dan je bila v galilejski Kani svatba in Jezusova mati je bila tam. 043 JOH 002 002 Na svatbo pa so bili povabljeni tako Jezus kakor njegovi učenci. 043 JOH 002 003 In ko je zmanjkalo vina, mu Jezusova mati reče: „Vina nimajo.“ 043 JOH 002 004 Jezus ji reče: „Ženska, kaj imam opraviti s teboj? Moja ura še ni prišla.“ 043 JOH 002 005 Njegova mati reče služabnikom: „Karkoli vam reče, to storite.“ 043 JOH 002 006 In tam je bilo postavljenih šest kamnitih posod za vodo, po običaju judovskega očiščevanja, ki so vsebovale vsaka po dva ali tri sodčke. 043 JOH 002 007 Jezus jim reče: „Napolnite posode za vodo z vodo.“In napolnili so jih do roba. 043 JOH 002 008 In reče jim: „Zajemite torej in nesite k vodju gostije.“In so to odnesli. 043 JOH 002 009 Ko je vodja gostije pokusil vodo, ki je postala vino in ni vedel od kod je bila (toda služabniki, ki so zajemali vodo, so vedeli), je vodja gostije poklical ženina 043 JOH 002 010 ter mu reče: „Vsak človek spočetka postavi dobro vino, potem pa, ko se ljudje temeljito napijejo, to, ki je slabše. Toda ti si dobro vino prihranil do zdaj.“ 043 JOH 002 011 Ta začetek čudežev je Jezus storil v galilejski Kani in jasno pokazal svojo slavo in njegovi učenci so verovali vanj. 043 JOH 002 012 Po tem je odšel dol v Kafarnáum, on in njegova mati, njegovi bratje ter njegovi učenci in tam so ostali ne mnogo dni. 043 JOH 002 013 In blizu je bila judovska pasha in Jezus je odšel gor v Jeruzalem 043 JOH 002 014 in našel v templju te, ki so prodajali vole in ovce in golobice in menjalce denarja sedeti. 043 JOH 002 015 In ko je iz majhnih vrvi naredil bič, jih je vse izgnal iz templja in ovce in vole in iztresel denar menjalcem ter prevrnil mize 043 JOH 002 016 in rekel tem, ki so prodajali golobice: „Odnesite te stvari od tukaj. Ne delajte hiše mojega Očeta za hišo trgovanja.“ 043 JOH 002 017 In njegovi učenci so se spomnili, da je bilo pisano: ‚Gorečnost za tvojo hišo me je použila.‘ 043 JOH 002 018 Potem so Judje odgovorili in mu rekli: „Kakšno znamenje nam pokažeš, glede na to, da delaš te stvari?“ 043 JOH 002 019 Jezus je odgovoril in jim rekel: „Uničite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil pokonci.“ 043 JOH 002 020 Tedaj so Judje rekli: „Ta tempelj je bil v gradnji šestinštirideset let, ti pa ga hočeš postaviti v treh dneh?“ 043 JOH 002 021 Toda govoril je o templju svojega telesa. 043 JOH 002 022 Ko je bil torej obujen od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da jim je to rekel in verjeli so pismu ter besedi, ki jo je Jezus rekel. 043 JOH 002 023 Torej ko je bil za pasho, na praznični dan, v Jeruzalemu, so mnogi, ko so videli čudeže, ki jih je storil, verovali v njegovo ime. 043 JOH 002 024 Toda Jezus se jim ni zaupal, ker je vse ljudi poznal 043 JOH 002 025 in ni potreboval, da bi kdorkoli pričeval o človeku, kajti vedel je, kaj je bilo v človeku. 043 JOH 003 001 Bil je človek izmed farizejev, po imenu Nikodém, vladar Judov. 043 JOH 003 002 Ta isti je ponoči prišel k Jezusu in mu rekel: „Rabi, vemo, da si učitelj, ki je prišel od Boga, kajti noben človek ne more delati teh čudežev, katere delaš ti, razen če ni Bog z njim.“ 043 JOH 003 003 Jezus je odgovoril in mu rekel: „Resnično, resnično, povem ti: ‚Razen če se človek ponovno ne rodi, ne more videti Božjega kraljestva.‘“ 043 JOH 003 004 Nikodém mu reče: „Kako je lahko človek ponovno rojen, ko je star? Ali lahko drugič vstopi v maternico svoje matere in se rodi?“ 043 JOH 003 005 Jezus je odgovoril: „Resnično, resnično, povem ti: ‚Razen če se človek ne rodi iz vode in iz Duha, ne more vstopiti v Božje kraljestvo.‘ 043 JOH 003 006 To, kar je rojeno iz mesa, je meso, in to, kar je rojeno iz Duha, je duh. 043 JOH 003 007 Ne čudi se, da sem ti rekel: ‚Morate se ponovno roditi.‘ 043 JOH 003 008 Veter piha kjer želi in slišiš zvok le-tega, toda ne moreš povedati odkod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.“ 043 JOH 003 009 Nikodém je odgovoril in mu rekel: „Kako so te stvari mogoče?“ 043 JOH 003 010 Jezus je odgovoril in mu rekel: „Ali si ti učitelj Izraelu, pa ne veš teh stvari? 043 JOH 003 011 Resnično, resnično, povem ti: ‚Mi govorimo to, kar vemo in pričujemo to, kar smo videli, vi pa našega pričevanja ne sprejemate. 043 JOH 003 012 Če sem vam govoril zemeljske stvari in niste verovali, kako boste verovali, če vam povem o nebeških stvareh? 043 JOH 003 013 In noben človek se ni dvignil v nebesa, razen tisti, ki je prišel dol iz nebes, celó Sin človekov, ki je v nebesih. 043 JOH 003 014 In kakor je Mojzes povzdignil kačo v divjini, točno tako mora biti povzdignjen Sin človekov, 043 JOH 003 015 da se kdorkoli veruje vanj, ne bo pogubil, temveč bo imel večno življenje. 043 JOH 003 016 Kajti Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da se kdorkoli veruje vanj, ne bo pogubil, temveč bo imel večno življenje. 043 JOH 003 017 Kajti Bog svojega Sina ni poslal na svet, da svet obsodi, temveč, da bi bil svet po njem lahko rešen. 043 JOH 003 018 Kdor veruje vanj, ni obsojen, toda kdor ne veruje, je že obsojen, ker ni veroval v ime edinorojenega Božjega Sina. 043 JOH 003 019 In to je obsodba, da je svetloba prišla na svet, ljudje pa so raje ljubili temo kakor svetlobo, ker so bila njihova dejanja hudobna. 043 JOH 003 020 Kajti vsak, kdor počne zlo, sovraži svetlobo niti ne prihaja k svetlobi, da njegova dejanja ne bi bila pograjana. 043 JOH 003 021 Toda kdor dela resnico, prihaja k svetlobi, da bi se njegova dejanja lahko razodela, da so narejena v Bogu.‘“ 043 JOH 003 022 Po teh besedah so prišli Jezus in njegovi učenci v judejsko deželo in z njimi je ostal tam ter krščeval. 043 JOH 003 023 Pa tudi Janez je krščeval v Enónu blizu Salíma, ker je bilo tam veliko vode; in prihajali so in bili so krščeni. 043 JOH 003 024 Kajti Janez še ni bil vržen v ječo. 043 JOH 003 025 Potem je med nekaterimi Janezovimi učenci in Judi nastalo pričkanje glede očiščevanja. 043 JOH 003 026 In prišli so k Janezu ter mu rekli: „Rabi, kdor je bil s teboj onstran Jordana, o katerem prinašaš pričevanje, glej, isti krščuje in vsi ljudje prihajajo k njemu.“ 043 JOH 003 027 Janez je odgovoril in rekel: „Človek ne more ničesar prejeti, razen če mu ni dano iz nebes. 043 JOH 003 028 Vi sami mi prinašate pričevanje, da sem rekel: ‚Jaz nisem Kristus, temveč, da sem poslan pred njim.‘ 043 JOH 003 029 Kdor ima nevesto, je ženin, toda ženinov prijatelj, ki stoji in ga posluša, se silno razveseljuje zaradi ženinovega glasu. Ta moja radost je torej dopolnjena. 043 JOH 003 030 On mora rasti, toda jaz se moram manjšati. 043 JOH 003 031 Kdor prihaja od zgoraj, je nad vsemi. Kdor je iz zemlje, je zemeljski in govori zemeljsko. Kdor prihaja iz nebes, je nad vsem. 043 JOH 003 032 Kar je videl in slišal, to pričuje in noben človek ne sprejema njegovega pričevanja. 043 JOH 003 033 Kdor je sprejel njegovo pričevanje, je pristavil k njegovemu pečatu, da je Bog resničen. 043 JOH 003 034 Kajti tisti, katerega je Bog poslal, govori Božje besede, kajti Bog mu ne daje Duha na mero. 043 JOH 003 035 Oče ljubi Sina in mu je vse stvari dal v njegovo roko. 043 JOH 003 036 Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa ne veruje Sinu, ne bo videl življenja, temveč na njem ostaja Božji bes.“ 043 JOH 004 001 Ko je torej Gospod izvedel, kako so farizeji slišali, da je Jezus pridobil in krstil več učencev kakor Janez, 043 JOH 004 002 (čeprav Jezus sam ni krščeval, temveč njegovi učenci), 043 JOH 004 003 je zapustil Judejo in ponovno odšel v Galilejo. 043 JOH 004 004 Brezpogojno pa je moral iti skozi Samarijo. 043 JOH 004 005 Potem je prišel v samarijsko mesto, ki se imenuje Sihár, blizu kosa zemljišča, ki ga je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. 043 JOH 004 006 Torej tam [pa] je bil Jakobov vodnjak. Jezus zatorej, opešan od svojega potovanja, tako sede na vodnjak; bilo pa je okoli šeste ure. 043 JOH 004 007 Tja prihaja ženska iz Samarije, da zajame vode. Jezus ji reče: „Daj mi piti.“ 043 JOH 004 008 (Kajti njegovi učenci so odšli proč v mesto, da kupijo hrano.) 043 JOH 004 009 Potem mu ženska iz Samarije reče: „Kako je to, da ti, ki si Jud, prosiš piti od mene, ki sem ženska iz Samarije? Kajti Judje s Samarijani nimajo nobenega opravka.“ 043 JOH 004 010 Jezus je odgovoril in ji rekel: „Če bi poznala Božji dar in kdo je, ki ti govori: ‚Daj mi, da pijem, ‘bi prosila od njega in dal bi ti žive vode.“ 043 JOH 004 011 Ženska mu reče: „Gospod, nimaš s čim zajeti, vodnjak pa je globok. Od kod imaš potem to živo vodo? 043 JOH 004 012 Ali si ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal vodnjak in je od tega pil on sam in njegovi otroci in njegova živina?“ 043 JOH 004 013 Jezus je odgovoril in ji rekel: „Kdorkoli pije od te vode, bo ponovno žejen, 043 JOH 004 014 toda kdorkoli pije od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, temveč bo voda, ki mu jo bom jaz dal, postala v njem izvir vode, ki izvira v večno življenje.“ 043 JOH 004 015 Ženska mu reče: „Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna niti ne bom hodila sèm zajemat.“ 043 JOH 004 016 Jezus ji reče: „Pojdi, pokliči svojega soproga in pridi sèm.“ 043 JOH 004 017 Ženska je odgovorila in rekla: „Nimam soproga.“Jezus ji je rekel: „To si v dobro povedala: ‚Nimam soproga, ‘ 043 JOH 004 018 kajti imela si pet soprogov in ta, katerega imaš sedaj, ni tvoj soprog. To si iskreno povedala.“ 043 JOH 004 019 Ženska mu reče: „Gospod, zaznavam, da si prerok. 043 JOH 004 020 Naši očetje so oboževali na tej gori, vi pa pravite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer morajo ljudje oboževati.“ 043 JOH 004 021 Jezus ji reče: „Ženska, veruj mi, prihaja ura, ko ne boste oboževali Očeta ne na tej gori niti ne v Jeruzalemu. 043 JOH 004 022 Vi obožujete, kar ne poznate; mi vemo kaj obožujemo, kajti rešitev duš je od Judov. 043 JOH 004 023 Toda prihaja ura in je sedaj, ko bodo pravi oboževalci oboževali Očeta v duhu in resnici, kajti Oče išče takšne, da ga obožujejo. 043 JOH 004 024 Bog je Duh, tisti pa, ki ga obožujejo, ga morajo oboževati v duhu in v resnici.“ 043 JOH 004 025 Ženska mu reče: „Vem, da prihaja Mesija, ki se imenuje Kristus. Ko pride, nam bo povedal vse stvari.“ 043 JOH 004 026 Jezus ji reče: „ Jaz, ki ti govorim, sem ta.“ 043 JOH 004 027 Zatem pa so prišli njegovi učenci in se čudili, da se je pogovarjal z žensko, vendarle noben človek ni rekel: ‚Kaj iščeš?‘ali: ‚Zakaj govoriš z njo?‘ 043 JOH 004 028 Tedaj je ženska pustila svojo posodo za vodo in odšla svojo pot v mesto ter reče ljudem: 043 JOH 004 029 „Pridite, poglejte človeka, ki mi je povedal vse stvari, ki sem jih kdaj storila. Ali ni to Kristus?“ 043 JOH 004 030 Potem so odšli iz mesta in prišli k njemu. 043 JOH 004 031 Medtem pa so ga njegovi učenci prosili, rekoč: „Učitelj, jej.“ 043 JOH 004 032 Vendar jim je rekel: „Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.“ 043 JOH 004 033 Zato so učenci drug drugemu rekli: „Ali mu je katerikoli človek moral prinesti jesti?“ 043 JOH 004 034 Jezus jim reče: „Moja hrana je, da izvršim voljo tistega, ki me je poslal in da zaključim njegovo delo. 043 JOH 004 035 Ali ne pravite: ‚Še štiri mesece in potem prihaja žetev?‘Glejte, povem vam: ‚Povzdignite svoje oči in poglejte na polja, kajti že so zrela za žetev.‘ 043 JOH 004 036 In kdor žanje, prejema plače in zbira sad za večno življenje, da se lahko skupaj veselita oba, kdor seje in kdor žanje. 043 JOH 004 037 In v tem je ta beseda resnična: ‚Eden seje, drugi pa žanje.‘ 043 JOH 004 038 Pošiljam vas, da požanjete to, za kar niste priložili nobenega truda. Drugi ljudje so se trudili, vi pa ste vstopili v njihove napore.“ 043 JOH 004 039 In mnogi izmed Samarijanov iz tega mesta so verovali vanj zaradi besed ženske, ki je pričevala: „Povedal mi je vse, kar sem kdaj storila.“ 043 JOH 004 040 Torej ko so Samarijani prišli k njemu, so ga rotili, da bi ostal z njimi. In ostal je tam dva dni. 043 JOH 004 041 In veliko več jih je verovalo zaradi njegove lastne besede. 043 JOH 004 042 Ženski pa so rekli: „Sedaj verjamemo, ne zaradi tvojih besed, kajti sami smo ga slišali in vemo, da je ta zares Kristus, Odrešenik sveta.“ 043 JOH 004 043 Torej po dveh dneh je odšel od tam in šel v Galilejo. 043 JOH 004 044 Kajti Jezus je sam izpričal, da prerok v svoji lastni deželi nima spoštovanja. 043 JOH 004 045 Potem, ko je prišel v Galilejo, so ga Galilejci sprejeli, ker so videli vse stvari, ki jih je na praznik storil v Jeruzalemu, kajti tudi sami so odšli na praznik. 043 JOH 004 046 Tako je Jezus ponovno prišel v galilejsko Kano, kjer je vodo spremenil v vino. Tam pa je bil neki visoki plemič, katerega sin je bil bolan v Kafarnáumu. 043 JOH 004 047 Ko je slišal, da je Jezus prišel iz Judeje v Galilejo, je odšel k njemu in ga rotil, da bi prišel dol in ozdravil njegovega sina, kajti ta je bil na točki smrti. 043 JOH 004 048 Tedaj mu je Jezus rekel: „Razen če ne vidite znamenj in čudežev, ne boste verovali.“ 043 JOH 004 049 Visoki plemič mu reče: „Gospod, pridi dol, preden moj otrok umre.“ 043 JOH 004 050 Jezus mu reče: „Pojdi svojo pot, tvoj sin živi.“In mož je verjel besedi, ki mu jo je Jezus govoril in je odšel svojo pot. 043 JOH 004 051 Ko je torej šel navzdol, so ga srečali njegovi služabniki in mu povedali, rekoč: „Tvoj sin živi.“ 043 JOH 004 052 Potem je od njih poizvedel uro, ko je pričel okrevati. In oni so mu rekli: „Včeraj ob sedmi uri ga je vročica pustila.“ 043 JOH 004 053 Tako je oče spoznal, da je bilo to ob isti uri, ob kateri mu je Jezus rekel: „Tvoj sin živi.“In veroval je on sam in njegova celotna hiša. 043 JOH 004 054 To je spet drugi čudež, ki ga je Jezus storil, ko je prišel iz Judeje v Galilejo. 043 JOH 005 001 Po tem je bil judovski praznik in Jezus je odšel gor v Jeruzalem. 043 JOH 005 002 Torej v Jeruzalemu je pri ovčjem trgu bazen, ki se v hebrejskem jeziku imenuje Betésda in ima pet preddverij. 043 JOH 005 003 V teh leži velika množica nemočnih ljudi, slepih, šepavih in oslabelih, ki čakajo na gibanje vode. 043 JOH 005 004 Kajti angel je ob nekem času odšel dol v bazen in vzburkal vodo. Kdorkoli je potem prvi po vzburkanju vode stopil vanj, je bil ozdravljen, katerokoli bolezen je imel. 043 JOH 005 005 In tam je bil neki človek, ki je osemintrideset let imel šibkost. 043 JOH 005 006 Ko ga je Jezus videl ležati in je vedel, da je bil torej dolgo časa v tem stanju, mu reče: „Hočeš ozdraveti?“ 043 JOH 005 007 Nemočen človek mu je odgovoril: „Gospod, ko je voda vzburkana, nimam nobenega človeka, da bi me dal v bazen, toda medtem ko prihajam, drug stopi dol pred menoj.“ 043 JOH 005 008 Jezus mu reče: „Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi.“ 043 JOH 005 009 In mož je bil takoj ozdravljen in vzel svojo posteljo ter hodil. Na isti dan pa je bil sábat. 043 JOH 005 010 Judje so torej rekli temu, ki je bil ozdravljen: „Sábatni dan je. Ni ti dovoljeno, da nosiš svojo posteljo.“ 043 JOH 005 011 Odgovoril jim je: „Tisti, ki me je ozdravil, isti mi je rekel: ‚Vzemi svojo posteljo in hôdi.‘“ 043 JOH 005 012 Potem so ga vprašali: „Kateri človek je ta, ki ti je rekel: ‚Vzemi svojo posteljo in hôdi?‘“ 043 JOH 005 013 Tisti pa, ki je bil ozdravljen, ni vedel kdo je bil ta, ker se je Jezus na skrivaj odstranil, [kajti] množica je bila na tem kraju. 043 JOH 005 014 Kasneje ga Jezus najde v templju in mu reče: „Glej, ozdravljen si. Ne greši več, da ne bi prišla k tebi hujša stvar.“ 043 JOH 005 015 Mož je odšel in Judom povedal, da je bil Jezus ta, ki ga je ozdravil. 043 JOH 005 016 In zato so Judje preganjali Jezusa in si prizadevali, da ga ubijejo, ker je te stvari delal na sábatni dan. 043 JOH 005 017 Toda Jezus jim je odgovoril: „Moj Oče dela do zdaj in jaz delam.“ 043 JOH 005 018 Zato so si Judje še bolj prizadevali, da ga ubijejo, ker ni samo prekršil sábata, temveč je tudi rekel, da je bil njegov Oče Bog in se izenačil z Bogom. 043 JOH 005 019 Tedaj je Jezus odgovoril in jim rekel: „Resnično, resnično, povem vam: ‚Sin ne more ničesar storiti sam od sebe, temveč kar vidi delati Očeta, kajti katerekoli stvari dela on, te prav tako enako dela Sin. 043 JOH 005 020 Kajti Oče ima rad Sina in mu kaže vse stvari, katere dela sam in pokazal mu bo večja dela kakor ta, da se boste lahko čudili. 043 JOH 005 021 Kajti kakor Oče obuja mrtve in jih oživlja, točno tako Sin oživlja kogar hoče. 043 JOH 005 022 Kajti Oče ne sodi nobenega človeka, temveč je vso sodbo izročil Sinu, 043 JOH 005 023 da bi vsi ljudje spoštovali Sina, tako kakor spoštujejo Očeta. Kdor ne spoštuje Sina, ne spoštuje Očeta, ki ga je poslal.‘ 043 JOH 005 024 Resnično, resnično, povem vam: ‚Kdor sliši mojo besedo in veruje vanj, ki me je poslal, ima večno življenje in ne bo prišel v obsodbo, temveč je iz smrti prešel v življenje.‘ 043 JOH 005 025 Resnično, resnično, povem vam: ‚Prihaja ura in je sedaj, ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina, in tisti, ki ga zaslišijo, bodo živeli. 043 JOH 005 026 Kajti kakor ima Oče življenje v sebi, tako je dal Sinu, da ima življenje v sebi, 043 JOH 005 027 in dal mu je tudi oblast, da izvrši sodbo, ker je Sin človekov.‘ 043 JOH 005 028 Ne čudite se temu, kajti prihaja ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas 043 JOH 005 029 in bodo prišli naprej; tisti, ki so delali dobro, k vstajenju življenja; tisti pa, ki so delali zlo, k vstajenju prekletstva. 043 JOH 005 030 Jaz sam od sebe ne morem ničesar storiti. Kakor slišim, sodim in moja sodba je pravična, ker ne iščem svoje lastne volje, temveč voljo Očeta, ki me je poslal. 043 JOH 005 031 Če jaz pričujem o sebi, moje pričevanje ni resnično. 043 JOH 005 032 Drug je, ki prinaša pričevanje o meni in vem, da je pričevanje, s katerim pričuje o meni, resnično. 043 JOH 005 033 Vi ste poslali k Janezu in on pričuje za resnico. 043 JOH 005 034 Toda jaz pričevanja ne sprejemam od človeka, toda te stvari govorim, da bi bili vi lahko rešeni. 043 JOH 005 035 On je bil goreča in sijoča svetloba in vi ste se bili voljni nekaj časa veseliti v njegovi svetlobi. 043 JOH 005 036 Toda jaz imam večje pričevanje kakor [to] od Janeza, kajti dela, ki mi jih je Oče dal, da jih dokončam, ista dela, ki jih jaz opravljam, pričujejo o meni, da me je poslal Oče. 043 JOH 005 037 In sam Oče, ki me je poslal, je prinesel pričevanje o meni. Vi niste nikoli slišali njegovega glasu, niti videli njegovega videza. 043 JOH 005 038 In vi nimate njegove besede, ki bi ostajala v vas, kajti kogar je on poslal, njemu ne verujete. 043 JOH 005 039 Preiskujete pisma, kajti v njih mislite, [da] imate večno življenje. To pa so ta, ki pričujejo o meni. 043 JOH 005 040 In vi nočete priti k meni, da bi lahko imeli življenje. 043 JOH 005 041 Ne sprejemam časti od ljudi. 043 JOH 005 042 Toda poznam vas, da v sebi nimate Božje ljubezni. 043 JOH 005 043 Prišel sem v imenu svojega Očeta in me ne sprejmete. Če bo kdo drug prišel v svojem lastnem imenu, ga boste sprejeli. 043 JOH 005 044 Kako lahko verujete vi, ki sprejemate čast drug od drugega, pa ne iščete časti, ki prihaja samo od Boga? 043 JOH 005 045 Ne mislite, da vas bom jaz tožil Očetu. Nekdo je, ki vas toži, celó Mojzes, v katerega zaupate. 043 JOH 005 046 Kajti če bi verovali Mojzesu, bi verovali meni, kajti pisal je o meni. 043 JOH 005 047 Toda če ne verujete njegovim pisanjem, kako boste verovali mojim besedam?“ 043 JOH 006 001 Po teh besedah se je Jezus peljal preko Galilejskega morja, kar je Tiberijsko morje. 043 JOH 006 002 Sledila mu je velika množica, ker so videli njegove čudeže, ki jih je storil na teh, ki so bili bolni. 043 JOH 006 003 In Jezus je odšel gor na goro ter tam sédel s svojimi učenci. 043 JOH 006 004 In blizu je bila pasha, judovski praznik. 043 JOH 006 005 Ko je Jezus tedaj povzdignil svoje oči in zagledal k njemu prihajati veliko skupino, reče Filipu: „Kako naj kupimo kruha, da bodo ti lahko jedli?“ 043 JOH 006 006 To pa je rekel, da bi ga preizkusil, kajti sam je vedel kaj bo storil. 043 JOH 006 007 Filip mu je odgovoril: „Dvesto denarjev kruha zanje ni zadosti, da bi vsak izmed njih lahko nekaj vzel.“ 043 JOH 006 008 Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu reče: 043 JOH 006 009 „Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve majhni ribi. Toda kaj je to med tako mnogimi?“ 043 JOH 006 010 In Jezus je dejal: „Storite, da se ljudje usedejo.“Torej na tem kraju je bilo mnogo trave. Tako so se ljudje usedli, po številu okoli pet tisoč. 043 JOH 006 011 In Jezus je vzel hlebe in ko se je zahvalil, je razdelil učencem in učenci tem, ki so se usedli, in podobno od rib, toliko, kolikor so hoteli. 043 JOH 006 012 Ko so bili nasičeni, je svojim učencem rekel: „Zberite odlomke, ki ostanejo, da ne bo nič izgubljeno.“ 043 JOH 006 013 Torej so jih zbrali skupaj in napolnili dvanajst košar z odlomki od petih ječmenovih hlebov, ki so ostali vrh tega tem, ki so jedli. 043 JOH 006 014 Tedaj so ti ljudje, ko so videli čudež, ki ga je Jezus storil, rekli: „To je resnično ta prerok, ki naj bi prišel na svet.“ 043 JOH 006 015 Ko je torej Jezus zaznal, da bodo prišli in ga s silo odvedli, da ga postavijo za kralja, je ponovno sam odšel na goro. 043 JOH 006 016 In ko je torej prišel večer, so njegovi učenci odšli dol k morju 043 JOH 006 017 in vstopili na ladjo ter se preko morja peljali proti Kafarnáumu. Bilo pa je že temno in Jezus ni prišel k njim. 043 JOH 006 018 Zaradi velikega vetra, ki je pihal, se je morje vzdignilo. 043 JOH 006 019 Torej ko so preveslali že okoli petindvajset ali trideset dolžin brazd, so zagledali Jezusa hoditi po morju in prihajati bliže k ladji in bili so prestrašeni. 043 JOH 006 020 Toda on jim reče: „Jaz sem, ne bodite prestrašeni.“ 043 JOH 006 021 Potem so ga voljno sprejeli na ladjo in ladja je bila takoj pri deželi, kamor so šli. 043 JOH 006 022 Naslednjega dne, ko je množica, ki je stala na drugi strani morja, videla, da tam ni bilo nobenega drugega čolna, razen tistega, v katerega so vstopili njegovi učenci in da Jezus s svojimi učenci ni vstopil na čoln, temveč, da so njegovi učenci odšli sami 043 JOH 006 023 (čeprav so iz Tiberije prišli drugi čolni v bližino kraja, kjer so jedli kruh, potem, ko se je Gospod zahvalil). 043 JOH 006 024 Ko je množica torej videla, da Jezusa ni bilo tam niti njegovih učencev, so se tudi sami, ker so iskali Jezusa, vkrcali in prišli v Kafarnáum. 043 JOH 006 025 In ko so ga našli na drugi strani morja, so mu rekli: „Rabi, kdaj si prišel sèm?“ 043 JOH 006 026 Jezus jim je odgovoril in rekel: „Resnično, resnično, povem vam: ‚Ne iščete me, ker ste videli čudeže, temveč, ker ste jedli od hlebov in bili nasičeni.‘ 043 JOH 006 027 Ne trudite se za jed, ki propada, temveč za jed, ki vzdrži do večnega življenja, katero vam bo dal Sin človekov, kajti njega je potrdil Oče Bog.“ 043 JOH 006 028 Tedaj so mu rekli: „Kaj naj storimo, da bomo lahko delali Božja dela?“ 043 JOH 006 029 Jezus je odgovoril in jim rekel: „Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.“ 043 JOH 006 030 Rekli so mu torej: „Kakšno znamenje torej pokažeš, da bomo lahko videli in ti verovali? Kaj delaš? 043 JOH 006 031 Naši očetje so v puščavi jedli mano, kakor je pisano: ‚Kruh iz nebes jim je dajal jesti.‘“ 043 JOH 006 032 Potem jim je Jezus rekel: „Resnično, resnično, povem vam: ‚Ni vam Mojzes dal tega kruha iz nebes, temveč vam moj Oče daje resničen kruh iz nebes.‘ 043 JOH 006 033 Kajti Božji kruh je tisti, ki prihaja dol iz nebes in daje svetu življenje.“ 043 JOH 006 034 Tedaj so mu rekli: „Gospod, vselej nam daj tega kruha.“ 043 JOH 006 035 In Jezus jim je rekel: „Jaz sem kruh življenja. Kdor prihaja k meni, ne bo nikoli lačen. In kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen. 043 JOH 006 036 Toda rekel sem vam: ‚Da ste me vi tudi videli, pa ne verujete.‘ 043 JOH 006 037 Vse, kar mi daje Oče, bo prišlo k meni, in tistega, ki prihaja k meni, nikakor ne bom izgnal ven. 043 JOH 006 038 Kajti prišel sem dol iz nebes, ne da delam svojo lastno voljo, temveč voljo tistega, ki me je poslal. 043 JOH 006 039 In to je volja Očeta, ki me je poslal, da od vsega, kar mi je dal, ne bi ničesar izgubil, temveč bi ob poslednjem dnevu to ponovno dvignil. 043 JOH 006 040 In to je volja tistega, ki me je poslal, da bo vsakdo, ki vidi Sina in veruje vanj, lahko imel večno življenje in jaz ga bom dvignil na poslednji dan.“ 043 JOH 006 041 Judje so tedaj godrnjali nad njim, ker je rekel: „Jaz sem kruh, ki je prišel dol iz nebes.“ 043 JOH 006 042 In govorili so: „Ali ni to Jezus, Jožefov sin, katerega očeta in mater poznamo? Kako to potem, da pravi: ‚Prišel sem dol iz nebes?‘“ 043 JOH 006 043 Jezus je torej odgovoril in jim rekel: „Ne godrnjajte med seboj. 043 JOH 006 044 Nihče ne more priti k meni, razen če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal in jaz ga bom dvignil na poslednji dan. 043 JOH 006 045 V prerokih je pisano: ‚In vsi bodo poučeni od Boga.‘Vsak torej, ki je slišal in se naučil od Očeta, prihaja k meni. 043 JOH 006 046 Ne da je katerikoli človek videl Očeta, samo tisti, ki je od Boga, on je videl Očeta. 043 JOH 006 047 Resnično, resnično, povem vam: ‚Kdor veruje vame, ima večno življenje.‘ 043 JOH 006 048 Jaz sem ta kruh življenja. 043 JOH 006 049 Vaši očetje so v divjini jedli mano in so mrtvi. 043 JOH 006 050 To je kruh, ki prihaja dol iz nebes, da lahko človek od tega jé in ne umre. 043 JOH 006 051 Jaz sem živi kruh, ki je prišel dol iz nebes. Če katerikoli človek od tega kruha jé, bo živel večno, in kruh, ki ga bom jaz dal, je moje meso, ki ga bom dal za življenje sveta.“ 043 JOH 006 052 Judje so se torej med seboj prepirali, rekoč: „Kako nam lahko ta človek da jesti svoje meso?“ 043 JOH 006 053 Tedaj jim je Jezus rekel: „Resnično, resnično, povem vam: ‚Razen, če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, v sebi nimate življenja. 043 JOH 006 054 Kdorkoli jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom dvignil na poslednji dan.‘ 043 JOH 006 055 Kajti zares je moje meso hrana in zares je moja kri pijača. 043 JOH 006 056 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, prebiva v meni in jaz v njem. 043 JOH 006 057 Kakor me je poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako kdor mene jé, celó on bo živel po meni. 043 JOH 006 058 To je ta kruh, ki je prišel dol iz nebes. Ne kakor vaši očetje, ki so jedli mano in so mrtvi. Kdor jé od tega kruha, bo živel večno.“ 043 JOH 006 059 Te stvari je povedal v sinagogi, ko je učil v Kafarnáumu. 043 JOH 006 060 Zatorej so mnogi izmed njegovih učencev, ko so to slišali, rekli: „To je trda beseda, kdo jo lahko posluša?“ 043 JOH 006 061 Potem, ko je Jezus v sebi vedel, da so njegovi učenci nad tem godrnjali, jim je rekel: „Ali vas to pohujšuje? 043 JOH 006 062 Kaj pa če boste videli Sina človekovega dvigniti se gor, kjer je bil prej? 043 JOH 006 063 Duh je, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki vam jih govorim, te so duh in te so življenje. 043 JOH 006 064 Toda tam so nekateri izmed vas, ki ne verujejo.“Kajti Jezus je že od začetka vedel kdo so bili ti, ki niso verovali in kdo naj bi ga izdal. 043 JOH 006 065 In rekel je: „Zato sem vam rekel, da nihče ne more priti k meni, razen če mu ni dano od mojega Očeta.“ 043 JOH 006 066 Od tega časa je mnogo izmed njegovih učencev odšlo nazaj in niso več hodili z njim. 043 JOH 006 067 Tedaj je Jezus dvanajsterim rekel: „Ali hočete tudi vi oditi?“ 043 JOH 006 068 Potem mu je Simon Peter odgovoril: „Gospod, h komu naj gremo? Ti imaš besede večnega življenja. 043 JOH 006 069 In mi verujemo in smo prepričani, da si ti ta Kristus, Sin živega Boga.“ 043 JOH 006 070 Jezus jim je odgovoril: „Ali vas nisem izbral dvanajst in je eden izmed vas hudič?“ 043 JOH 006 071 Govoril je o Judu Iškarijotu, Simonovem sinu, kajti on je bil ta, ki naj bi ga izdal in je izmed dvanajsterice. 043 JOH 007 001 Po teh besedah je Jezus hodil po Galileji, kajti ni želel hoditi po Judeji, ker so si Judje prizadevali, da ga ubijejo. 043 JOH 007 002 Torej blizu je bil judovski šotorski praznik. 043 JOH 007 003 Njegovi bratje so mu zatorej rekli: „Odidi od tukaj in pojdi v Judejo, da bodo tudi tvoji učenci lahko videli dela, ki jih delaš. 043 JOH 007 004 Kajti nobenega človeka ni, ki karkoli dela na skrivnem in si sam prizadeva, da bi bil javno znan. Če delaš te stvari, se pokaži svetu.“ 043 JOH 007 005 Kajti niti njegovi bratje niso verovali vanj. 043 JOH 007 006 Tedaj jim je Jezus rekel: „Moj čas še ni prišel, toda vaš čas je vedno pripravljen. 043 JOH 007 007 Vas svet ne more sovražiti, toda mene sovraži, ker pričujem o njem, da so le-tega dela hudobna. 043 JOH 007 008 Pojdite gor na ta praznik. Jaz še ne grem na ta praznik, kajti moj čas še ni dopolnjen.“ 043 JOH 007 009 Ko jim je povedal te besede, je še vedno prebival v Galileji. 043 JOH 007 010 Toda ko so njegovi bratje odšli gor, potem je tudi on odšel gor na praznik, ne javno, temveč kakor bi bilo na skrivnem. 043 JOH 007 011 Potem so ga Judje med praznikom iskali in govorili: „Kje je tisti?“ 043 JOH 007 012 In glede njega je bilo med množico mnogo mrmranja, kajti nekateri so rekli: „Dober človek je, “drugi so rekli: „Ne, temveč zavaja množico.“ 043 JOH 007 013 Vendar zaradi strahu pred Judi noben človek o njem ni govoril javno. 043 JOH 007 014 Torej okoli srede praznika je Jezus odšel gor v tempelj in učil. 043 JOH 007 015 In Judje so se čudili, rekoč: „Kako ta človek pozna pisma, saj se jih nikoli ni učil?“ 043 JOH 007 016 Jezus jim je odgovoril in rekel: „Moj nauk ni moj, temveč tistega, ki me je poslal. 043 JOH 007 017 Če hoče katerikoli človek storiti njegovo voljo, bo iz nauka spoznal, če je to od Boga ali če govorim sam od sebe. 043 JOH 007 018 Kdor govori o sebi, išče svojo lastno slavo, toda kdor išče slavo tistega, ki ga je poslal, isti je resničen in v njem ni nobene nepravičnosti. 043 JOH 007 019 Ali vam ni Mojzes dal postave in še izmed vas se nihče ne drži postave? Zakaj me poskušate ubiti?“ 043 JOH 007 020 Množica je odgovorila in rekla: „Hudiča imaš. Kdo se pripravlja, da te ubije?“ 043 JOH 007 021 Jezus je odgovoril in jim rekel: „Eno delo sem storil in vsi se čudite. 043 JOH 007 022 Mojzes vam je torej dal obrezovanje (ne ker je od Mojzesa, temveč od očetov) in vi na sábatni dan obrežete človeka. 043 JOH 007 023 Če človek na sábat prejme obrezovanje, da se Mojzesova postava ne bi prekršila; ali ste jezni name, ker sem na sábatni dan ozdravil vsak najmanjši delček človeka? 043 JOH 007 024 Ne sodite glede na videz, temveč sodite pravično sodbo.“ 043 JOH 007 025 Tedaj so nekateri izmed teh iz Jeruzalema rekli: „Ali ni to ta, katerega si prizadevajo ubiti? 043 JOH 007 026 Ampak glejte, pogumno govori, pa mu ničesar ne rečejo. Ali so vladarji zares spoznali, da je ta pravi Kristus? 043 JOH 007 027 Vendar mi vemo, od kod je ta človek, toda, ko pride Kristus, noben človek ne bo vedel od kod je.“ 043 JOH 007 028 Tedaj je Jezus, med poučevanjem v templju, zaklical, rekoč: „Vi me tako poznate kakor veste od kod sem in nisem prišel sam od sebe, temveč je tisti, ki me je poslal, resničen, katerega vi ne poznate. 043 JOH 007 029 Toda jaz ga poznam, ker sem od njega in me je on poslal.“ 043 JOH 007 030 Prizadevali so si torej, da ga primejo, toda noben človek nanj ni položil rok, ker njegova ura še ni prišla. 043 JOH 007 031 Mnogi izmed množice pa so verovali vanj in rekli: „Ko pride Kristus ali bo storil več čudežev kakor jih je storil ta človek?“ 043 JOH 007 032 Farizeji so slišali, da množica glede njega godrnja takšne besede, in farizeji in visoki duhovniki so poslali častnike, da ga primejo. 043 JOH 007 033 Potem jim je Jezus rekel: „Še malo časa sem z vami in potem grem k tistemu, ki me je poslal. 043 JOH 007 034 Iskali me boste, pa me ne boste našli; in kjer sem jaz, tja vi ne morete priti.“ 043 JOH 007 035 Tedaj so Judje med seboj govorili: „Kam bo šel, da ga ne bomo našli? Ali bo šel k razkropljenim med pogane in učil pogane? 043 JOH 007 036 Kakšne vrste govorjenje je to, da je rekel: ‚Iskali me boste, pa me ne boste našli; in kjer sem jaz, tja vi ne morete priti?‘“ 043 JOH 007 037 Na zadnji dan, veliki dan praznika, je Jezus vstal in zaklical, rekoč: „Če je katerikoli človek žejen, naj pride k meni in pije. 043 JOH 007 038 Kdor veruje vame, kakor pravi pismo, bodo iz njegovega trebuha tekle reke žive vode.“ 043 JOH 007 039 (Toda to je govoril o Duhu, ki naj bi ga prejeli tisti, ki verujejo vanj, kajti Sveti Duh še ni bil dan, zato ker Jezus še ni bil proslavljen.) 043 JOH 007 040 Mnogi izmed množice so torej, ko so slišali te besede, rekli: „Resnično, ta je Prerok.“ 043 JOH 007 041 Drugi so rekli: „Ta je Kristus.“Toda nekateri so rekli: „Mar bo Kristus prišel iz Galileje? 043 JOH 007 042 Mar ni pismo reklo: ‚Da prihaja Kristus iz Davidovega potomca in iz mesta Betlehem, kjer je bil David?‘“ 043 JOH 007 043 Med množico je bilo torej zaradi njega nesoglasje. 043 JOH 007 044 In nekateri izmed njih so ga hoteli prijeti, toda nanj noben človek ni položil rok. 043 JOH 007 045 Potem so prišli častniki k visokim duhovnikom in farizejem in ti so jim rekli: „Zakaj ga niste privedli?“ 043 JOH 007 046 Častniki so odgovorili: „Nikoli [noben] človek ni govoril kakor ta človek.“ 043 JOH 007 047 Tedaj so jim farizeji odgovorili: „Ali ste tudi vi zavedeni? 043 JOH 007 048 Ali je kdo izmed vladarjev ali izmed farizejev veroval vanj? 043 JOH 007 049 Toda ta množica, ki ne pozna postave, je prekleta.“ 043 JOH 007 050 Nikodém (tisti, ki je ponoči prišel k Jezusu in je bil eden izmed njih), jim reče: 043 JOH 007 051 „Ali naša postava kateregakoli človeka obsodi, preden ga ne zasliši in ne izve kaj on dela?“ 043 JOH 007 052 Odgovorili so in mu rekli: „Ali si tudi ti iz Galileje? Preišči in poglej, kajti iz Galileje ne vstane noben prerok.“ 043 JOH 007 053 In vsak je odšel v svojo lastno hišo. 043 JOH 008 001 Jezus je odšel k Oljski gori. 043 JOH 008 002 Zgodaj zjutraj je ponovno prišel v tempelj in vsi ljudje so prišli k njemu, in usedel se je ter jih učil. 043 JOH 008 003 In pisarji in farizeji so k njemu privedli žensko, zasačeno v zakonolomstvu; in ko so jo postavili v sredo, 043 JOH 008 004 so mu rekli: „Učitelj, ta ženska je bila zasačena v zakonolomstvu, pri samem dejanju. 043 JOH 008 005 Torej Mojzes nam je v postavi ukazal, da naj bi bili taki kamnani. Toda kaj praviš ti?“ 043 JOH 008 006 To so rekli, ker so ga skušali, da bi ga lahko obtožili. Jezus pa se je sklonil in s svojim prstom pisal po tleh, kakor da jih ni slišal. 043 JOH 008 007 Torej, ko so ga še naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: „Kdor je med vami brez greha, naj prvi vrže kamen nanjo.“ 043 JOH 008 008 In ponovno se je sklonil ter pisal po tleh. 043 JOH 008 009 In ti, ki so to slišali, so obsojeni po svoji lastni vesti, drug za drugim odšli ven, s pričetkom pri najstarejših, celó do zadnjega; in Jezus je ostal sam ter ženska stoječa v sredi. 043 JOH 008 010 Ko se je Jezus dvignil in ni videl nikogar razen ženske, ji je rekel: „Ženska, kje so ti tvoji tožniki? Ali te nihče ni obsodil?“ 043 JOH 008 011 Rekla je: „Noben človek, Gospod.“In Jezus ji je rekel: „Niti te jaz ne obsojam. Pojdi in ne greši več.“ 043 JOH 008 012 Potem jim je Jezus ponovno spregovoril, rekoč: „Jaz sem svetloba sveta. Kdor sledi meni, ne bo hodil v temi, temveč bo imel svetlobo življenja.“ 043 JOH 008 013 Farizeji so mu torej rekli: „Ti prinašaš pričevanje o sebi, tvoje pričevanje ni resnično.“ 043 JOH 008 014 Jezus je odgovoril in jim rekel: „Četudi pričujem o samem sebi, je vendarle moje pričevanje resnično, kajti jaz vem od kod sem prišel in kam grem, toda vi ne morete povedati od kod sem prišel in kam grem. 043 JOH 008 015 Vi sodite po mesu; jaz ne sodim nobenega človeka. 043 JOH 008 016 Če pa vendarle sodim, je moja sodba resnična, kajti nisem sam, temveč jaz in Oče, ki me je poslal. 043 JOH 008 017 Tudi v vaši postavi je zapisano, da je pričevanje dveh ljudi resnično. 043 JOH 008 018 Jaz sem nekdo, ki pričuje o samem sebi in Oče, ki me je poslal, prinaša pričevanje o meni.“ 043 JOH 008 019 Tedaj so mu rekli: „Kje je tvoj Oče?“Jezus je odgovoril: „Vi ne poznate niti mene niti mojega Očeta. Če bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta.“ 043 JOH 008 020 Te besede je Jezus govoril v zakladnici, medtem ko je učil v templju. In nanj noben človek ni položil rok, kajti njegova ura še ni prišla. 043 JOH 008 021 Potem jim je Jezus ponovno rekel: „Jaz grem svojo pot in iskali me boste in umrli boste v svojih grehih. Kamor grem jaz, vi ne morete priti.“ 043 JOH 008 022 Tedaj so Judje rekli: „Ali bo samega sebe ubil, ker pravi: ‚Kamor grem jaz, vi ne morete priti.‘“ 043 JOH 008 023 In rekel jim je: „Vi ste od spodaj, jaz sem od zgoraj; vi ste od tega sveta, jaz nisem od tega sveta. 043 JOH 008 024 Povedal sem vam torej, da boste umrli v svojih grehih, kajti če ne verujete, da jaz sem on, boste umrli v svojih grehih.“ 043 JOH 008 025 Tedaj so mu rekli: „Kdo si?“In Jezus jim reče: „Celo isti, kakor sem vam povedal od začetka. 043 JOH 008 026 Povedati vam imam mnogo besed in soditi o vas, toda tisti, ki me je poslal, je resničen in svetu govorim te besede, katere sem slišal od njega.“ 043 JOH 008 027 Niso pa razumeli, da jim je govoril o Očetu. 043 JOH 008 028 Tedaj jim je Jezus rekel: „Ko boste povzdignili Sina človekovega, potem boste spoznali, da jaz sem on in da ničesar ne delam sam od sebe, temveč te stvari govorim kakor me je naučil moj Oče. 043 JOH 008 029 In tisti, ki me je poslal, je z menoj. Oče me ni pustil samega, kajti vedno delam te stvari, ki mu ugajajo.“ 043 JOH 008 030 Ko je govoril te besede, so mnogi verovali vanj. 043 JOH 008 031 Tem Judom, ki so verovali vanj, je tedaj Jezus rekel: „Če ostanete v moji besedi, potem ste zares moji učenci 043 JOH 008 032 in spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.“ 043 JOH 008 033 Odgovorili so mu: „Mi smo Abrahamovi potomci in nikoli nismo bili nobenemu človeku v suženjstvu. Kako praviš: ‚Osvobojeni boste?‘“ 043 JOH 008 034 Jezus jim je odgovoril: „Resnično, resnično, povem vam: ‚Kdorkoli grešno počenja greh, je služabnik grehu. 043 JOH 008 035 In služabnik v hiši ne ostaja za vedno, toda Sin ostaja večno. 043 JOH 008 036 Če vas bo torej Sin osvobodil, boste zares svobodni. 043 JOH 008 037 Vem, da ste Abrahamovi potomci, toda vi si prizadevate, da me ubijete, ker moja beseda v vas nima prostora. 043 JOH 008 038 Jaz govorim to, kar sem videl pri svojem Očetu, vi pa delate to, kar ste videli pri svojem očetu.‘“ 043 JOH 008 039 Odgovorili so in mu rekli: „Naš oče je Abraham.“Jezus jim reče: „Če bi bili Abrahamovi otroci, bi delali Abrahamova dela. 043 JOH 008 040 Toda sedaj si prizadevate, da me ubijete, človeka, ki vam je povedal resnico, ki sem jo slišal od Boga. Tega Abraham ni storil. 043 JOH 008 041 Vi opravljate dela svojega očeta.“Tedaj so mu rekli: „Mi nismo rojeni iz prešuštva; mi imamo enega Očeta, celó Boga.“ 043 JOH 008 042 Jezus jim je rekel: „Če bi bil vaš Oče Bog, bi me ljubili, kajti jaz sem izšel in sem prišel od Boga; niti nisem prišel sam od sebe, temveč me je on poslal. 043 JOH 008 043 Zakaj ne razumete mojega govora? Zato ker celó ne morete poslušati moje besede. 043 JOH 008 044 Vi ste od svojega očeta, hudiča in počeli boste poželjivosti svojega očeta. On je bil od začetka morilec in ni ostal v resnici, ker v njem ni resnice. Ko govori laž, govori iz svojega lastnega, kajti on je lažnivec in oče le-te. 043 JOH 008 045 In ker vam govorim resnico, mi ne verjamete. 043 JOH 008 046 Kdo izmed vas me prepričuje o grehu? Če pa govorim resnico, zakaj mi ne verjamete? 043 JOH 008 047 Kdor je iz Boga, posluša Božje besede. Vi jih torej ne poslušate, ker niste od Boga.“ 043 JOH 008 048 Tedaj so Judje odgovorili in mu rekli: „Ali ne govorimo prav, da si Samarijan in imaš hudiča?“ 043 JOH 008 049 Jezus je odgovoril: „Jaz nimam hudiča, temveč častim svojega Očeta, vi pa me onečaščate. 043 JOH 008 050 In ne iščem svoje lastne slave; obstaja nekdo, ki išče in sodi. 043 JOH 008 051 Resnično, resnično, povem vam: ‚Če se človek drži moje besede, nikoli ne bo videl smrti.‘“ 043 JOH 008 052 Tedaj so mu Judje rekli: „Torej, mi vemo, da imaš hudiča. Abraham je mrtev in preroki; ti pa praviš: ‚Če se človek drži moje besede, nikoli ne bo okusil smrti.‘ 043 JOH 008 053 Ali si ti večji kakor naš oče Abraham, ki je mrtev? In tudi preroki so mrtvi. Koga se ti sam delaš?“ 043 JOH 008 054 Jezus je odgovoril: „Če jaz častim sebe, moja čast ni nič. Moj Oče je ta, ki me časti, o katerem vi pravite, da je vaš Bog. 043 JOH 008 055 Vendarle ga vi niste spoznali, toda jaz ga poznam. In če bi rekel: ‚Ne poznam ga, ‘bi bil lažnivec, podoben vam. Toda jaz ga poznam in se držim njegove besede. 043 JOH 008 056 Vaš oče Abraham se je razveselil, da vidi moj dan. In videl ga je in je bil vesel.“ 043 JOH 008 057 Tedaj so mu Judje rekli: „Še petdeset let nisi star in si videl Abrahama?“ 043 JOH 008 058 Jezus jim je rekel: „Resnično, resnično, povem vam: ‚Preden je bil Abraham, jaz sem.‘“ 043 JOH 008 059 Tedaj so pobrali kamne, da bi jih vrgli vanj, toda Jezus se je skril in odšel iz templja, gredoč skozi njihovo sredo in tako odšel mimo. 043 JOH 009 001 In ko je Jezus šel mimo, je zagledal človeka, ki je bil slep od svojega rojstva. 043 JOH 009 002 In njegovi učenci so ga vprašali, rekoč: „Učitelj, kdo je storil greh, ta človek ali njegovi starši, da je bil rojen slep.“ 043 JOH 009 003 Jezus je odgovoril: „Niti ni ta človek grešil niti njegovi starši, temveč, da bi se na njem razodela Božja dela. 043 JOH 009 004 Dokler je dan, moram delati dela tistega, ki me je poslal. Prihaja noč, ko noben človek ne more delati. 043 JOH 009 005 Kolikor dolgo sem na svetu, sem svetloba sveta.“ 043 JOH 009 006 Ko je to izgovoril, je pljunil na tla in iz sline naredil blato in z blatom mazilil oči slepega človeka 043 JOH 009 007 ter mu rekel: „Pojdi, umij se v bazenu Síloi, “(kar je po razlagi: ‚Poslani.‘) Odšel je torej svojo pot in se umil in prišel ter videl. 043 JOH 009 008 Torej sosedje in tisti, ki so ga prej videli, da je bil slep, so rekli: „Ali ni to tisti, ki je sedel in beračil?“ 043 JOH 009 009 Nekateri so rekli: „To je on, “drugi so rekli: „Podoben mu je.“Toda on je rekel: „Jaz sem tisti.“ 043 JOH 009 010 Zaradi tega so mu rekli: „Kako so bile tvoje oči odprte?“ 043 JOH 009 011 Odgovoril je in rekel: „Človek, ki se imenuje Jezus, je naredil blato ter mazilil moje oči in mi rekel: ‚Pojdi k bazenu Síloa in umij.‘In odšel sem in umil ter prejel vid.“ 043 JOH 009 012 Potem so mu rekli: „Kje je tisti?“Rekel je: „Ne vem.“ 043 JOH 009 013 K farizejem so privedli tistega, ki je bil poprej slep. 043 JOH 009 014 In bil je sábatni dan, ko je Jezus naredil blato in odprl njegove oči. 043 JOH 009 015 Tedaj so ga tudi farizeji ponovno vprašali kako je prejel svoj vid. Rekel jim je: „Na moje oči je položil blato in sem umil ter vidim.“ 043 JOH 009 016 Zato so nekateri izmed farizejev rekli: „Ta človek ni od Boga, ker se ne drži sábatnega dne.“Drugi so rekli: „Kako lahko človek, ki je grešnik, dela takšne čudeže?“In med njimi je bilo nesoglasje. 043 JOH 009 017 Slepemu možu so ponovno rekli: „Kaj praviš o tistem, ki ti je odprl tvoje oči?“Rekel je: „Prerok je.“ 043 JOH 009 018 Toda Judje glede njega niso verjeli, da je bil slep in je prejel svoj vid, dokler niso poklicali staršev tega, ki je prejel svoj vid. 043 JOH 009 019 In vprašali so ju, rekoč: „Je to vajin sin, o katerem pravite, da je bil rojen slep? Kako potem sedaj vidi?“ 043 JOH 009 020 Njegova starša sta jim odgovorila in rekla: „Midva veva, da je to najin sin in da je bil rojen slep, 043 JOH 009 021 toda na kakšen način on sedaj vidi, midva ne veva; ali kdo je odprl njegove oči, midva ne veva; dovolj je star, njega vprašajte, on bo govoril za sebe.“ 043 JOH 009 022 Te besede so njegovi starši govorili zato, ker so se bali Judov, kajti Judje so se že sporazumeli, da če bi katerikoli človek priznal, da je bil on Kristus, bi bil le-ta izločen iz sinagoge. 043 JOH 009 023 Zaradi tega so njegovi starši rekli: „Dovolj je star, njega vprašajte.“ 043 JOH 009 024 Tedaj so ponovno poklicali moža, ki je bil slep in mu rekli: „Daj Bogu hvalo. Mi vemo, da je ta človek grešnik.“ 043 JOH 009 025 Odgovoril je in rekel: „Če je grešnik ali ne, ne vem. Eno stvar vem, z ozirom na to, da sem bil slep, sedaj vidim.“ 043 JOH 009 026 Tedaj so mu ponovno rekli: „Kaj ti je storil? Kako je odprl tvoje oči?“ 043 JOH 009 027 Odgovoril jim je: „Povedal sem vam že, pa niste poslušali. Zakaj bi to radi ponovno slišali? Hočete biti tudi vi njegovi učenci?“ 043 JOH 009 028 Tedaj so ga zasramovali in rekli: „Ti si njegov učenec, toda mi smo Mojzesovi učenci. 043 JOH 009 029 Mi vemo, da je Mojzesu govoril Bog, glede tega pa ne vemo od kod je.“ 043 JOH 009 030 Človek je odgovoril in jim rekel: „Zakaj v tem je čudovita stvar, da vi ne veste od kod je, pa je vendar odprl moje oči. 043 JOH 009 031 Torej vemo, da Bog ne sliši grešnikov, toda če je katerikoli človek oboževalec Boga in izvršuje njegovo voljo, njega on sliši. 043 JOH 009 032 Odkar je svet nastal, se ni slišalo, da bi katerikoli človek odprl oči nekoga, ki je bil rojen slep. 043 JOH 009 033 Če ta človek ne bi bil od Boga, ne bi mogel ničesar storiti.“ 043 JOH 009 034 Odgovorili so mu in mu rekli: „Povsem si bil rojen v grehih in nas ti učiš?“In vrgli so ga ven. 043 JOH 009 035 Jezus je slišal, da so ga vrgli ven. In ko ga je našel, mu je rekel: „Ali veruješ v Božjega Sina?“ 043 JOH 009 036 Odgovoril je in rekel: „Kdo je ta, Gospod, da bi lahko veroval vanj?“ 043 JOH 009 037 Jezus mu je rekel: „Ti si ga oboje [in] videl in ta je, ki govori s teboj.“ 043 JOH 009 038 In rekel je: „Gospod, verujem.“In ga je oboževal. 043 JOH 009 039 Jezus je rekel: „Za sodbo sem prišel na ta svet, da bi tisti, ki ne vidijo, lahko videli in da bi tisti, ki vidijo, lahko oslepeli.“ 043 JOH 009 040 Nekateri izmed farizejev, ki so bili z njim, so slišali te besede in mu rekli: „Ali smo tudi mi slepi?“ 043 JOH 009 041 Jezus jim je rekel: „Če bi bili slepi, ne bi imeli greha, toda sedaj pravite: ‚Vidimo, ‘zato vaš greh ostaja.“ 043 JOH 010 001 „Resnično, resnično, povem vam: ‚Kdor v ovčjo stajo ne vstopa pri vratih, temveč se vzpenja po neki drugi poti, ta isti je tat in razbojnik. 043 JOH 010 002 Toda kdor vstopa pri vratih, je pastir ovc. 043 JOH 010 003 Njemu vratar odpira in ovce slišijo njegov glas in svoje lastne ovce kliče po imenu in jih vodi ven. 043 JOH 010 004 In ko svoje lastne ovce poganja naprej, gre pred njimi in ovce mu sledijo, kajti njegov glas poznajo. 043 JOH 010 005 Tujcu pa ne bodo sledile, temveč bodo bežale pred njim, kajti glasu tujcev ne poznajo.‘“ 043 JOH 010 006 Jezus jim je povedal to prispodobo, toda niso razumeli kaj bi bile te besede, katere jim je govoril. 043 JOH 010 007 Potem jim je Jezus ponovno rekel: „Resnično, resnično, povem vam: ‚Jaz sem vrata ovcam. 043 JOH 010 008 Vsi, ki so kadarkoli prišli pred menoj, so tatovi in razbojniki, toda ovce jih niso poslušale. 043 JOH 010 009 Jaz sem vrata; če kdorkoli vstopi noter po meni, bo rešen in bo hodil ven in noter ter najde pašo. 043 JOH 010 010 Tat ne prihaja, razen da krade in da ubija ter da uničuje. Jaz sem prišel, da bi lahko imeli življenje in da bi ga lahko imeli bolj obilno. 043 JOH 010 011 Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir daje svoje življenje za ovce. 043 JOH 010 012 Toda kdor je najemnik in ni pastir, katerega ovce niso njegova last, vidi prihajati volka in zapusti ovce ter zbeži, volk pa jih lovi in razkropi. 043 JOH 010 013 Najemnik beži, ker je najemnik in ne skrbi za ovce. 043 JOH 010 014 Jaz sem dobri pastir in poznam svoje ovce in moje poznajo mene. 043 JOH 010 015 Kakor Oče pozna mene, točno tako jaz poznam Očeta in svoje življenje dam za ovce. 043 JOH 010 016 Imam pa tudi druge ovce, ki niso iz te staje. Tudi te moram privesti in bodo slišale moj glas in bo ena staja in en pastir. 043 JOH 010 017 Zato me moj Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga lahko ponovno prejmem. 043 JOH 010 018 Nihče ga ne jemlje od mene, temveč ga dajem sam od sebe. Imam moč, da ga dam in imam moč, da ga ponovno prejmem. To zapoved sem prejel od svojega Očeta.‘“ 043 JOH 010 019 Zaradi teh besed je bilo med Judi ponovno nesoglasje. 043 JOH 010 020 In mnogi izmed njih so rekli: „Hudiča ima, pa tudi nor je; zakaj ga poslušate?“ 043 JOH 010 021 Drugi so rekli: „To niso besede tistega, ki ima hudiča. Ali lahko hudič slepemu odpre oči?“ 043 JOH 010 022 V Jeruzalemu pa je bil praznik posvetitve in bila je zima. 043 JOH 010 023 In Jezus je hodil v templju po Salomonovem preddverju. 043 JOH 010 024 Potem so prišli Judje, ga obkrožili in mu rekli: „Doklej nas boš še pustil, da dvomimo? Če si ti Kristus, nam odkrito povej.“ 043 JOH 010 025 Jezus jim je odgovoril: „Povedal sem vam, pa niste verovali. Dela, ki jih delam v imenu svojega Očeta, ta pričujejo o meni. 043 JOH 010 026 Toda vi ne verujete, ker kakor sem vam povedal, niste izmed mojih ovc. 043 JOH 010 027 Moje ovce slišijo moj glas in jaz jih poznam in one mi sledijo, 043 JOH 010 028 in dam jim večno življenje in nikoli ne bodo propadle niti jih noben človek ne bo iztrgal iz moje roke. 043 JOH 010 029 Moj Oče, ki jih je dal meni, je večji od vseh in noben človek jih ne more izpuliti iz roke mojega Očeta. 043 JOH 010 030 Jaz in moj Oče sva eno.“ 043 JOH 010 031 Po tem so Judje ponovno vzeli kamne, da ga kamnajo. 043 JOH 010 032 Jezus jim je odgovoril: „Mnogo dobrih del sem vam pokazal od svojega Očeta; za katerega izmed teh del me kamnate?“ 043 JOH 010 033 Judje so mu odgovorili, rekoč: „Ne kamnamo te zaradi dobrega dela; temveč zaradi bogokletja; in zato ker se ti, ki si človek, sebe delaš Boga.“ 043 JOH 010 034 Jezus jim je odgovoril: „Ali ni v vaši postavi zapisano: ‚Rekel sem: ‚Vi ste bogovi?‘‘ 043 JOH 010 035 Če pa je imenoval bogove te, katerim je prišla Božja beseda in pismo ne more biti prekršeno, 043 JOH 010 036 pravite o njem, katerega je Oče posvetil in poslal na svet: ‚Ti preklinjaš, ‘ker sem rekel, da sem Božji Sin? 043 JOH 010 037 Če ne opravljam del svojega Očeta, mi ne verjemite. 043 JOH 010 038 Toda če jih opravljam, čeprav mi ne verjamete, verjemite delom, da boste lahko spoznali in verovali, da je Oče v meni in jaz v njem.“ 043 JOH 010 039 Zato so si ponovno prizadevali, da ga primejo, toda pobegnil je iz njihove roke 043 JOH 010 040 in ponovno odšel proč, onstran Jordana, na kraj, kjer je Janez najprej krščeval in tam ostal. 043 JOH 010 041 In mnogi so krenili k njemu ter rekli: „Janez ni storil nobenega čudeža, toda vse besede, ki jih je Janez govoril o tem človeku, so bile resnične.“ 043 JOH 010 042 In tam so mnogi verovali vanj. 043 JOH 011 001 Torej neki mož je bil bolan, imenoval se je Lazar, iz Betanije, mesta Marije in njene sestre Marte. 043 JOH 011 002 (Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z mazilom in je s svojimi lasmi obrisala njegova stopala, katere brat Lazar je bil bolan.) 043 JOH 011 003 Zato sta njegovi sestri poslali k njemu, rekoč: „Gospod, glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.“ 043 JOH 011 004 Ko je Jezus to slišal, je rekel: „Ta bolezen ni za smrt, temveč za Božjo slavo, da bo Božji Sin s tem lahko proslavljen.“ 043 JOH 011 005 Torej Jezus je ljubil Marto in njeno sestro ter Lazarja. 043 JOH 011 006 Ko je torej slišal, da je bil bolan, je še dva dni ostal na istem kraju, kjer je bil. 043 JOH 011 007 Šele nató reče svojim učencem: „Ponovno pojdimo v Judejo.“ 043 JOH 011 008 Njegovi učenci mu rečejo: „Učitelj, Judje so si nedavno prizadevali, da te kamnajo, ti pa greš ponovno tja?“ 043 JOH 011 009 Jezus je odgovoril: „Ali ni v dnevu dvanajst ur? Če katerikoli človek hodi podnevi, se ne spotika, ker vidi svetlobo tega sveta. 043 JOH 011 010 Toda če človek hodi ponoči, se spotika, ker v njem ni svetlobe.“ 043 JOH 011 011 Te besede je rekel in nató jim reče: „Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga lahko zbudim iz spanja.“ 043 JOH 011 012 Tedaj so njegovi učenci rekli: „Gospod, če spi, bo okreval.“ 043 JOH 011 013 Vendar je Jezus govoril o njegovi smrti, toda mislili so, da je govoril o počitku v spanju. 043 JOH 011 014 Tedaj jim je Jezus odkrito povedal: „Lazar je mrtev. 043 JOH 011 015 Zaradi vas pa sem vesel, da nisem bil tam, z namenom, da boste lahko verovali, vendar pojdimo k njemu.“ 043 JOH 011 016 Tedaj je Tomaž, ki se je imenoval Dvojček, rekel svojim součencem: „Naj gremo tudi mi, da bomo lahko umrli z njim.“ 043 JOH 011 017 Potem, ko je Jezus prišel, je odkril, da je že štiri dni ležal v grobu. 043 JOH 011 018 Torej Betanija je bila blizu Jeruzalema, okoli petnajst dolžin brazd proč 043 JOH 011 019 in mnogi izmed Judov so prišli k Marti in Mariji, da ju tolažijo glede njunega brata. 043 JOH 011 020 Potem je Marta, takoj ko je slišala, da je prihajal Jezus, odšla in ga srečala, toda Marija je še vedno sedela v hiši. 043 JOH 011 021 Tedaj je Marta rekla Jezusu: „Gospod, če bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl. 043 JOH 011 022 Toda jaz vem, da celó sedaj, karkoli hočeš prositi od Boga, ti bo Bog to dal.“ 043 JOH 011 023 Jezus ji reče: „Tvoj brat bo ponovno vstal.“ 043 JOH 011 024 Marta mu reče: „Vem, da bo ponovno vstal na vstajenje ob poslednjem dnevu.“ 043 JOH 011 025 Jezus ji je rekel: „Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, četudi bi bil mrtev, bo vendarle živel. 043 JOH 011 026 In kdorkoli živi in veruje vame, ne bo nikoli umrl. Veruješ to?“ 043 JOH 011 027 Ona mu reče: „Da, Gospod. Verujem, da si ti Kristus, Božji Sin, ki naj bi prišel na svet.“ 043 JOH 011 028 In ko je tako rekla, je šla svojo pot in na skrivnem poklicala svojo sestro Marijo, rekoč: „Učitelj je prišel in te kliče.“ 043 JOH 011 029 Brž ko je ona to zaslišala, je hitro vstala in prišla k njemu. 043 JOH 011 030 Torej Jezus še ni prišel v mesto, temveč je bil na kraju, kjer ga je srečala Marta. 043 JOH 011 031 Ko so Judje, ki so bili z njo v hiši in jo tolažili, videli Marijo, da je v naglici vstala in odšla ven, so ji potem sledili, rekoč: „H grobu gre, da bi tam jokala.“ 043 JOH 011 032 Torej ko je Marija prišla tja, kjer je bil Jezus in ga zagledala, je padla dol k njegovim stopalom in mu rekla: „Gospod, če bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.“ 043 JOH 011 033 Ko jo je Jezus torej videl jokajočo in jokajoče tudi Jude, ki so prišli z njo, je v duhu zastokal in bil vznemirjen 043 JOH 011 034 ter rekel: „Kam ste ga položili?“Rekli so mu: „Gospod, pridi in poglej.“ 043 JOH 011 035 Jezus se je zjokal. 043 JOH 011 036 Tedaj so Judje rekli: „Glejte, kako ga je imel rad!“ 043 JOH 011 037 Nekateri izmed njih pa so rekli: „Mar ni mogel ta človek, ki je slepemu odprl oči, storiti, da ta mož sploh ne bi umrl?“ 043 JOH 011 038 Jezus torej, v sebi ponovno stokajoč, pride h grobu. Bila je votlina in nanjo je bil položen kamen. 043 JOH 011 039 Jezus je rekel: „Odstranite kamen proč.“Marta, sestra tega, ki je bil mrtev, mu reče: „Gospod, do sedaj že zaudarja, kajti mrtev je štiri dni.“ 043 JOH 011 040 Jezus ji reče: „Kaj ti nisem rekel, če bi verovala, da bi zagledala Božjo slavo?“ 043 JOH 011 041 Tedaj so odstranili kamen z mesta, kamor je bil mrtvi položen. Jezus pa je povzdignil svoje oči in rekel: „Oče, hvala ti, da si me uslišal. 043 JOH 011 042 In vedel sem, da me ti vedno uslišiš, toda to sem rekel zaradi množice, ki stoji zraven, da bi lahko verovala, da si me ti poslal.“ 043 JOH 011 043 In ko je tako govoril, je z močnim glasom zaklical: „Lazar, pridi naprej.“ 043 JOH 011 044 In tisti, ki je bil mrtev, je prišel, z rokami in nogami povezanimi s pogrebnimi oblačili in njegov obraz je bil naokoli povezan s prtičem. Jezus jim reče: „Odvežite ga in ga pustite oditi.“ 043 JOH 011 045 Potem so mnogi izmed Judov, ki so prišli k Mariji in videli stvari, ki jih je Jezus storil, verovali vanj. 043 JOH 011 046 Toda nekateri izmed njih so odšli po svojih poteh k farizejem in jim povedali kakšne stvari je Jezus storil. 043 JOH 011 047 Tedaj so visoki duhovniki in farizeji zbrali véliki zbor ter rekli: „Kaj [naj] storimo? Kajti ta človek dela mnoge čudeže. 043 JOH 011 048 Če ga pustimo tako pri miru, bodo vsi ljudje verovali vanj in prišli bodo Rimljani in odvzeli tako naš prostor kakor narod.“ 043 JOH 011 049 In eden izmed njih, po imenu Kajfa, ki je bil to isto leto véliki duhovnik, jim je rekel: „Vi čisto nič ne veste, 043 JOH 011 050 niti ne preudarite, da je za nas koristno, da naj bi en človek umrl za ljudi, ne pa da propade celoten narod.“ 043 JOH 011 051 To pa ni govoril [sam] od sebe, temveč, ker je bil tisto leto véliki duhovnik, je prerokoval, da naj bi Jezus umrl za ta narod, 043 JOH 011 052 in ne samo za ta narod, temveč da naj bi tudi Božje otroke, ki so bili razkropljeni naokoli, skupaj zbral v enem. 043 JOH 011 053 Torej so se od tega dne dalje skupaj posvetovali, da ga usmrtijo. 043 JOH 011 054 Jezus torej med Judi ni več hodil javno, temveč je od tam odšel v deželo poleg divjine, v mesto, imenovano Efrájim in tam ostal s svojimi učenci. 043 JOH 011 055 In blizu je bila judovska pasha in mnogi iz dežele so pred pasho odšli gor v Jeruzalem, da se očistijo. 043 JOH 011 056 Medtem ko so stali v templju, so torej iskali Jezusa in med seboj govorili: „Kaj mislite, da ne bo prišel na praznik?“ 043 JOH 011 057 Torej tako visoki duhovniki kakor farizeji so izdali zapoved, da če katerikoli človek ve kje bi bil, naj to pokaže, da bi ga lahko prijeli. 043 JOH 012 001 Potem je Jezus, šest dni pred pasho, prišel v Betanijo, kjer je bil Lazar, ki je bil mrtev, katerega je obudil od mrtvih. 043 JOH 012 002 Tam so mu pripravili večerjo in Marta je stregla, toda Lazar je bil eden izmed teh, ki je z njimi sedel za mizo. 043 JOH 012 003 Tedaj je Marija vzela funt zelo dragocenega mazila iz narde in mazilila Jezusova stopala in s svojimi lasmi obrisala njegova stopala, in hiša je bila napolnjena z vonjem mazila. 043 JOH 012 004 Potem reče eden izmed učencev, Juda Iškarijot, Simonov sin, ki naj bi ga izdal: 043 JOH 012 005 „Zakaj ni bilo to mazilo prodano za tristo denarjev in dano revnim?“ 043 JOH 012 006 To je rekel, ne ker bi skrbel za revne, temveč zato, ker je bil tat in je imel mošnjo ter nosil, kar je bilo dano vanjo. 043 JOH 012 007 Potem je Jezus rekel: „Pustite jo pri miru, to je zadržala za dan mojega pokopa. 043 JOH 012 008 Kajti revne imate vedno s seboj, mene pa nimate vedno.“ 043 JOH 012 009 Veliko ljudi izmed Judov je torej vedelo, da je bil tam. Niso pa prišli samo zaradi Jezusa, temveč, da bi lahko videli tudi Lazarja, katerega je obudil od mrtvih. 043 JOH 012 010 Toda visoki duhovniki so se posvetovali, da bi mogli usmrtiti tudi Lazarja, 043 JOH 012 011 zato ker je zaradi tega razloga mnogo izmed Judov odšlo proč in verovalo v Jezusa. 043 JOH 012 012 Naslednji dan je mnogo ljudi, ki so prišli na praznik, ko so slišali, da v Jeruzalem prihaja Jezus, 043 JOH 012 013 vzelo mladike palmovih dreves in mu odšlo naproti, da ga srečajo ter klicali: „Hozana: ‚Blagoslovljen je Izraelov Kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu.‘“ 043 JOH 012 014 In Jezus, ko je našel mladega osla, je sédel nanj, kakor je pisano: 043 JOH 012 015 „Ne boj se, hči sionska, glej, tvoj Kralj prihaja, sedeč na osličjem žrebiču.“ 043 JOH 012 016 Teh stvari njegovi učenci sprva niso razumeli, toda, ko je bil Jezus poveličan, potem so se spomnili, da so bile te stvari pisane o njem in da so mu te stvari storili. 043 JOH 012 017 Množica torej, ki je bila z njim, ko je Lazarja poklical iz njegovega groba in ga obudil od mrtvih, je pričevala. 043 JOH 012 018 Zaradi tega razloga ga je množica tudi srečala, ker so slišali, da je storil ta čudež. 043 JOH 012 019 Farizeji so torej med seboj govorili: „ [Ali] ne zaznate kako ničesar ne prevladate? Glejte, svet je odšel za njim.“ 043 JOH 012 020 In med njimi so bili neki Grki, ki so ob prazniku prišli gor oboževat. 043 JOH 012 021 Isti so torej prišli k Filipu, ki je bil iz Betsajde v Galileji in ga prosili, rekoč: „Gospod, mi bi videli Jezusa.“ 043 JOH 012 022 Filip prihaja ter pove Andreju in prav tako Andrej ter Filip povesta Jezusu. 043 JOH 012 023 In Jezus jima je odgovoril, rekoč: „Ura je prišla, da naj bi bil Sin človekov poveličan. 043 JOH 012 024 Resnično, resnično, povem vam: ‚Razen če pšenično zrno ne pade na tla in ne umre, ostaja sámo; toda če umre, obrodi mnogo sadu.‘ 043 JOH 012 025 Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa svoje življenje na tem svetu sovraži, ga bo ohranil za večno življenje. 043 JOH 012 026 Če katerikoli človek služi meni, naj mi sledi; in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik; če katerikoli človek služi meni, ga bo moj Oče počastil. 043 JOH 012 027 Sedaj je moja duša vznemirjena in kaj naj rečem? ‚Oče, reši me pred to uro.‘Toda zaradi tega razloga sem prišel v to uro. 043 JOH 012 028 ‚Oče, proslavi svoje ime.‘“Tedaj je tja prišel glas iz nebes, rekoč: „Proslavil sem ga in ponovno ga bom proslavil.“ 043 JOH 012 029 Množica torej, ki je stala poleg in to slišala, je rekla, da je zagrmelo; drugi so rekli: „Angel mu je govoril.“ 043 JOH 012 030 Jezus je odgovoril in rekel: „Ta glas ni prišel zaradi mene, temveč zaradi vas. 043 JOH 012 031 Sedaj je sodba tega sveta, sedaj bo princ tega sveta izgnan ven. 043 JOH 012 032 In jaz, če bom povzdignjen z zemlje, bom k sebi pritegnil vse ljudi.“ 043 JOH 012 033 To je rekel, ker je naznanil kakšne smrti naj bi umrl. 043 JOH 012 034 Množica mu je odgovorila: „Iz postave smo slišali, da Kristus ostaja večno; in kako praviš ti: ‚Sin človekov mora biti dvignjen?‘Kdo je ta Sin človekov?“ 043 JOH 012 035 Potem jim je Jezus rekel: „Še malo časa je z vami svetloba. Hodíte, dokler imate svetlobo, da ne bi nad vas prišla tema, kajti kdor hodi v temi, ne ve kam gre. 043 JOH 012 036 Dokler imate svetlobo, verujte v svetlobo, da boste lahko otroci svetlobe.“Te besede je govoril Jezus in odšel ter se skril pred njimi. 043 JOH 012 037 Toda čeprav je pred njimi storil toliko čudežev, kljub temu niso verovali vanj, 043 JOH 012 038 da se je lahko izpolnila izjava preroka Izaija, ki je govoril: ‚Gospod, kdo je veroval našemu poročilu in komu se je razodel Gospodov laket?‘ 043 JOH 012 039 Torej niso mogli verovati, zato ker je ta Izaija ponovno rekel: 043 JOH 012 040 ‚Oslepel je njihove oči in zakrknil njihovo srce, da ne bi mogli videti s svojimi očmi niti razumeti s svojim srcem in ne bi bili spreobrnjeni in bi jih jaz ne ozdravil.‘ 043 JOH 012 041 Te besede je izrekel Izaija, ko je videl njegovo slavo in govoril o njem. 043 JOH 012 042 Vendar so tudi med visokimi vladarji mnogi verovali vanj, toda zaradi farizejev ga niso priznali, da ne bi bili izločeni iz sinagoge, 043 JOH 012 043 kajti bolj so ljubili hvalo ljudi kakor Božjo hvalo. 043 JOH 012 044 Jezus je zaklical in rekel: „Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal. 043 JOH 012 045 In kdor vidi mene, vidi tistega, ki me je poslal. 043 JOH 012 046 Prišel sem, svetloba na svet, da kdorkoli veruje vame, ne bi ostal v temi. 043 JOH 012 047 In če katerikoli človek sliši moje besede in ne veruje, ga ne sodim jaz, kajti nisem prišel, da svet sodim, temveč da svet rešim. 043 JOH 012 048 Kdor zavrača mene in ne sprejema mojih besed, ima nekoga, ki ga sodi; beseda, ki sem jo govoril, ta ista ga bo sodila na poslednji dan. 043 JOH 012 049 Kajti nisem govoril sam od sebe, temveč Oče, ki me je poslal, mi je dal zapoved, kaj naj rečem in kaj naj govorim. 043 JOH 012 050 In jaz vem, da je njegova zapoved večno življenje. Karkoli torej govorim, govorim tako, celó kakor mi je rekel Oče.“ 043 JOH 013 001 Torej pred praznikom pashe, ko je Jezus spoznal, da je prišla njegova ura, da naj bi odšel s tega sveta k Očetu in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je ljubil do konca. 043 JOH 013 002 In ko se je večerja končala, je torej hudič Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu, v srce položil, da ga izda. 043 JOH 013 003 Ker je Jezus vedel, da je Oče vse stvari dal v njegove roke in da je prišel od Boga in odšel k Bogu, 043 JOH 013 004 se dvigne od večerje in odloži svoje obleke in vzame brisačo ter se opaše. 043 JOH 013 005 Nató vlije vodo v umivalnik in začne učencem umivati stopala ter jih brisati z brisačo, s katero je bil opasan. 043 JOH 013 006 Potem pride k Simonu Petru in Peter mu reče: „Gospod, ti mi umivaš moja stopala?“ 043 JOH 013 007 Jezus je odgovoril in mu rekel: „Kar delam, ti sedaj ne veš, toda spoznal boš pozneje.“ 043 JOH 013 008 Peter mu reče: „Nikoli ne boš umival mojih stopal.“Jezus mu je odgovoril: „Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj.“ 043 JOH 013 009 Simon Peter mu reče: „Gospod, ne samo mojih stopal, temveč tudi moje roke in mojo glavo.“ 043 JOH 013 010 Jezus mu reče: „Kdor je umit, se razen svojih stopal ne rabi umiti, ampak je čist vsak delček; in vi ste čisti, toda ne vsi.“ 043 JOH 013 011 Kajti vedel je, kdo naj bi ga izdal, zato je rekel: „Niste vsi čisti.“ 043 JOH 013 012 Torej potem, ko jim je umil njihova stopala in vzel svoje obleke ter se ponovno usedel, jim je rekel: „Ali veste kaj sem vam storil? 043 JOH 013 013 Vi me kličete Učitelj in Gospod, in pravilno govorite, kajti to sem. 043 JOH 013 014 Če sem vam torej jaz, vaš Gospod in Učitelj, umil vaša stopala, morate tudi vi drug drugemu umivati stopala. 043 JOH 013 015 Kajti dal sem vam zgled, da bi tudi vi delali tako, kakor sem vam storil jaz. 043 JOH 013 016 Resnično, resnično, povem vam: ‚Služabnik ni večji kakor njegov gospodar; niti kdor je poslan ni večji kakor tisti, ki ga je poslal. 043 JOH 013 017 Če poznate te stvari, ste srečni, če jih izvršujete. 043 JOH 013 018 Ne govorim o vas vseh. Vem, katere sem izbral, toda da bi se lahko izpolnilo pismo: ‚Kdor jé kruh z menoj, je dvignil svojo peto zoper mene.‘ 043 JOH 013 019 Sedaj vam pravim, preden pride, da ko se zgodi, boste lahko verovali, da sem jaz on. 043 JOH 013 020 Resnično, resnično, povem vam: ‚Kdor sprejme kogarkoli jaz pošljem, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal.‘“ 043 JOH 013 021 Ko je Jezus tako rekel, je bil v duhu vznemirjen in pričeval ter rekel: „Resnično, resnično, povem vam, da me bo eden izmed vas izdal.“ 043 JOH 013 022 Potem so učenci pogledali drug na drugega, dvomeč o kom je govoril. 043 JOH 013 023 Torej na Jezusovo naročje je bil naslonjen eden izmed njegovih učencev, katerega je Jezus ljubil. 043 JOH 013 024 Simon Peter mu je torej dal znamenje, da naj vpraša kdo bi bil ta, o katerem je govoril. 043 JOH 013 025 On mu potem, ležeč na Jezusovih prsih, reče: „Gospod, kdo je ta?“ 043 JOH 013 026 Jezus je odgovoril: „To je tisti, kateremu bom dal grižljaj, ko ga bom pomočil.“In ko je grižljaj pomočil, ga je dal Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu. 043 JOH 013 027 In po grižljaju je vanj vstopil Satan. Tedaj mu je Jezus rekel: „To, kar delaš, stôri hitro.“ 043 JOH 013 028 Torej noben človek pri mizi ni vedel za kakšen namen mu je to rekel. 043 JOH 013 029 Kajti nekateri izmed njih so mislili, ker je imel Juda mošnjo, da mu je Jezus rekel: „Kupi te stvari, katere potrebujemo za praznik, “ali da naj bi nekaj dal ubogim. 043 JOH 013 030 Potem, ko je prejel grižljaj, je takoj odšel ven; bila pa je noč. 043 JOH 013 031 Torej ko je odšel ven, je Jezus rekel: „Sedaj je Sin človekov proslavljen in Bog je proslavljen v njem. 043 JOH 013 032 Če je Bog proslavljen v njem, bo tudi Bog njega proslavil v sebi in nemudoma ga bo proslavil. 043 JOH 013 033 Majhni otroci, še malo časa sem z vami. Iskali me boste in kakor sem rekel Judom: ‚Kamor grem jaz, vi ne morete priti, ‘tako sedaj pravim vam. 043 JOH 013 034 Dajem vam novo zapoved: ‚Da ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil, da tudi vi ljubite drug drugega. 043 JOH 013 035 Po tem bodo vsi ljudje spoznali, da ste moji učenci, če imate drug do drugega ljubezen.‘“ 043 JOH 013 036 Simon Peter mu je rekel: „Gospod, kam greš?“Jezus mu je odgovoril: „Kamor jaz grem, mi sedaj ne moreš slediti, toda sledil mi boš pozneje.“ 043 JOH 013 037 Peter mu je rekel: „Gospod, zakaj ti ne morem slediti sedaj? Svoje življenje hočem dati zaradi tebe.“ 043 JOH 013 038 Jezus mu je odgovoril: „Življenje hočeš dati zaradi mene? Resnično, resnično, povem ti: ‚Petelin ne bo zapel, dokler me trikrat ne zanikaš.‘“ 043 JOH 014 001 „Ne dopustite, da bi bilo vaše srce vznemirjeno. Verujte v Boga, tudi vame verujte. 043 JOH 014 002 V hiši mojega Očeta je mnogo graščin. Če ne bi bilo tako, bi vam povedal. Grem, da pripravim prostor za vas. 043 JOH 014 003 Če pa grem in pripravim prostor za vas, bom ponovno prišel in vas sprejel k sebi, da kjer sem jaz, boste tam lahko tudi vi. 043 JOH 014 004 In kamor jaz grem veste in pot poznate.“ 043 JOH 014 005 Tomaž mu reče: „Gospod, ne vemo kam greš in kako moremo poznati pot?“ 043 JOH 014 006 Jezus mu reče: „Jaz sem pot, resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu, razen po meni. 043 JOH 014 007 Če bi spoznali mene, bi spoznali tudi mojega Očeta, in odslej ga poznate in ste ga videli.“ 043 JOH 014 008 Filip mu reče: „Gospod, pokaži nam Očeta in to nam zadošča.“ 043 JOH 014 009 Jezus mu reče: „Filip, toliko časa sem bil z vami, pa me vendar nisi spoznal? Kdor je videl mene, je videl Očeta, in kako potem praviš: ‚Pokaži nam Očeta?‘ 043 JOH 014 010 Ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besede, ki vam jih govorim, ne govorim sam od sebe, temveč Oče, ki prebiva v meni, on opravlja dela. 043 JOH 014 011 Verjemite mi, da sem v Očetu in Oče v meni, če pa ne, mi verujte zaradi del samih. 043 JOH 014 012 Resnično, resnično, povem vam: ‚Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal; in opravljal bo večja dela kakor ta, ker grem k svojemu Očetu. 043 JOH 014 013 In karkoli boste zahtevali v mojem imenu, bom to storil, da bo Oče lahko proslavljen v Sinu. 043 JOH 014 014 Če boste karkoli zahtevali v mojem imenu, bom jaz to storil.‘ 043 JOH 014 015 Če ljubite mene, se držite mojih zapovedi. 043 JOH 014 016 In prosil bom Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo lahko večno ostal z vami, 043 JOH 014 017 celó Duha resnice, katerega svet ne more prejeti zato, ker ga ne vidi niti ga ne pozna; toda vi ga poznate, kajti on prebiva z vami in bo v vas. 043 JOH 014 018 Ne bom vas zapustil brez tolažbe, prišel bom k vam. 043 JOH 014 019 Še malo časa in svet me ne vidi več, toda vi me vidite; ker jaz živim, boste živeli tudi vi. 043 JOH 014 020 Na tisti dan boste vedeli, da jaz sem v svojem Očetu in vi v meni in jaz v vas. 043 JOH 014 021 In kdor ima moje zapovedi in se jih drži, je tisti, ki me ljubi; in kdor ljubi mene, bo ljubljen od mojega Očeta in jaz ga bom ljubil in se mu bom razodel.“ 043 JOH 014 022 Juda, ne Iškarijot, mu reče: „Gospod, kako to, da se hočeš razodeti nam, ne pa svetu?“ 043 JOH 014 023 Jezus je odgovoril in mu rekel: „Če me človek ljubi, se bo držal mojih besed in moj Oče ga bo ljubil in prišla bova k njemu in naredila prebivališče z njim. 043 JOH 014 024 In kdor me ne ljubi, se ne drži mojih izjav, in beseda, katero slišite, ni moja, temveč od Očeta, ki me je poslal. 043 JOH 014 025 Te stvari sem vam govoril, ko sem bil še prisoten z vami. 043 JOH 014 026 Toda Tolažnik, ki je Sveti Duh, katerega bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vseh stvari in vam bo v vaš spomin privedel vse besede, karkoli sem vam povedal. 043 JOH 014 027 Mir zapustim z vami, svoj mir vam dam. Ne kakor daje svet, vam ga jaz dam. Ne dopustite, da bi bila vaša srca vznemirjena niti naj ne bodo prestrašena. 043 JOH 014 028 Slišali ste kako sem vam rekel: ‚Jaz grem proč in ponovno pridem k vam.‘Če ste ljubili mene, bi se razveselili, ker sem rekel: ‚Jaz grem k Očetu, ‘kajti moj Oče je večji od mene. 043 JOH 014 029 In sedaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste lahko verovali, ko se zgodi. 043 JOH 014 030 Odslej ne bom več veliko govoril z vami, kajti princ tega sveta prihaja, toda v meni nima ničesar. 043 JOH 014 031 Toda, da bo svet lahko spoznal, da ljubim Očeta in kakor mi je Oče dal zapoved, točno tako delam jaz. Vstanite, pojdimo od tod.“ 043 JOH 015 001 „Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je poljedelec. 043 JOH 015 002 Vsako mladiko na meni, ki ne prinaša sadu, on odstranja, in vsako vejo, ki prinaša sad, očiščuje, da bo lahko obrodila več sadu. 043 JOH 015 003 Torej vi ste čisti po besedi, ki sem vam jo govoril. 043 JOH 015 004 Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more obroditi sadu, razen če ne ostane na vinski trti, nič bolj ne morete vi, razen če ne ostanete v meni. 043 JOH 015 005 Jaz sem trta, vi ste mladike. Kdor ostaja v meni in jaz v njem, ta isti prinaša obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar. 043 JOH 015 006 Če človek ne ostane v meni, je odvržen kakor mladika in se posuši; in ljudje jih zberejo ter jih vržejo v ogenj in so sežgane. 043 JOH 015 007 Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, boste prosili kar hočete in se vam bo to zgodilo. 043 JOH 015 008 V tem je moj Oče proslavljen, da obrodite obilo sadu; tako boste postali moji učenci. 043 JOH 015 009 Kakor je Oče mene ljubil, tako sem jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni. 043 JOH 015 010 Če se držite mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni; kakor sem se jaz držal Očetovih zapovedi in ostajam v njegovi ljubezni. 043 JOH 015 011 Te besede sem vam govoril, da moja radost lahko ostane v vas in da bo vaša radost lahko popolna. 043 JOH 015 012 To je moja zapoved: ‚Da ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil.‘ 043 JOH 015 013 Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da človek žrtvuje svoje življenje za svoje prijatelje. 043 JOH 015 014 Vi ste moji prijatelji, če storite, karkoli vam zapovem. 043 JOH 015 015 Odslej vas ne imenujem služabnike, kajti služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar, toda vas sem imenoval prijatelje, kajti dal sem vam spoznati vse stvari, ki sem jih slišal od svojega Očeta. 043 JOH 015 016 Niste vi mene izbrali, ampak sem jaz izbral vas in vam odredil, da bi šli in obrodili sad in da bi vaš sad ostal, da karkoli boste zahtevali od mojega Očeta v mojem imenu, vam bo on to lahko dal. 043 JOH 015 017 Te besede vam zapovedujem, da ljubite drug drugega. 043 JOH 015 018 Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil preden je sovražil vas. 043 JOH 015 019 Če bi bili od sveta, bi svet svoje imel rad, toda ker niste od sveta, temveč sem vas izbral od sveta, vas torej svet sovraži. 043 JOH 015 020 Spomnite se besede, ki sem vam jo rekel: ‚Služabnik ni večji kot njegov gospodar.‘Če so preganjali mene, bodo prav tako preganjali vas; če so se držali mojih izjav, se bodo držali tudi vaših. 043 JOH 015 021 Toda vse te stvari vam bodo storili zaradi mojega imena, ker ne poznajo tistega, ki me je poslal. 043 JOH 015 022 Če ne bi prišel in jim ne bi govoril, ne bi imeli greha, toda sedaj za svoj greh nimajo nobene pretveze. 043 JOH 015 023 Kdor sovraži mene, sovraži tudi mojega Očeta. 043 JOH 015 024 Če med njimi ne bi storil del, katerih noben drug človek ni storil, ne bi imeli greha, toda sedaj so tako videli kakor sovražili, tako mene kakor mojega Očeta. 043 JOH 015 025 Toda to se dogaja, da se bo lahko izpolnila beseda, ki je zapisana v njihovi postavi: ‚Sovražili so me brez razloga.‘ 043 JOH 015 026 Toda, ko pride Tolažnik, katerega bom poslal k vam od Očeta, celó Duh resnice, ki izvira od Očeta, bo on pričeval o meni; 043 JOH 015 027 in tudi vi boste pričevali, ker ste bili od začetka z menoj.“ 043 JOH 016 001 „Te besede sem vam govoril, da se ne bi pohujšali. 043 JOH 016 002 Izločali vas bodo iz sinagog; da, prihaja čas, da bo, kdorkoli vas ubija, mislil, da dela bogoslužje Bogu. 043 JOH 016 003 In te stvari vam bodo počeli, ker niso spoznali niti Očeta niti mene. 043 JOH 016 004 Toda te stvari sem vam povedal, da se boste lahko spomnili, ko bo prišel čas, da sem vam povedal o njih. Teh stvari pa vam spočetka nisem povedal, ker sem bil z vami. 043 JOH 016 005 Toda sedaj grem svojo pot k njemu, ki me je poslal, pa me nihče izmed vas ne vpraša: ‚Kam greš?‘ 043 JOH 016 006 Toda ker sem vam povedal te stvari, je vaše srce napolnila bridkost. 043 JOH 016 007 Vendar vam govorim resnico. Za vas je koristno, da odidem, kajti če ne odidem, potem Tolažnik ne bo prišel k vam, toda če odidem, vam ga bom poslal. 043 JOH 016 008 In ko on pride, bo grajal svet o grehu in o pravičnosti in o sodbi: 043 JOH 016 009 o grehu, ker ne verujejo vame; 043 JOH 016 010 o pravičnosti, ker grem k svojemu Očetu in me ne boste več videli; 043 JOH 016 011 o sodbi, ker je princ tega sveta obsojen. 043 JOH 016 012 Imam vam povedati še mnogo stvari, toda sedaj jih ne morete nositi. 043 JOH 016 013 Vendar, ko pride on, Duh resnice, vas bo usmerjal v vso resnico, kajti ne bo govoril iz sebe, temveč karkoli bo slišal, to bo govoril, in pokazal vam bo stvari, ki pridejo. 043 JOH 016 014 On me bo proslavil, kajti prejel bo od mojega in vam bo to pokazal. 043 JOH 016 015 Vse stvari, ki jih ima Oče, so moje; torej sem rekel, da bo vzel od mojega in vam bo to pokazal. 043 JOH 016 016 Malo časa in me ne boste videli in ponovno, malo časa in me boste videli, ker grem k Očetu.“ 043 JOH 016 017 Tedaj so nekateri izmed njegovih učencev med seboj govorili: „Kaj je to, da nam pravi: ‚Malo časa in me ne boste videli, in ponovno, malo časa in me boste videli‘in: ‚Ker grem k Očetu?‘“ 043 JOH 016 018 Rekli so torej: „Kaj je to, kar pravi: ‚Malo časa?‘Ne moremo povedati kaj pravi.“ 043 JOH 016 019 Torej Jezus je vedel, da so ga bili željni vprašati in jim je rekel: „Ali med seboj povprašujete, ker sem rekel: ‚Malo časa in me ne boste videli, in ponovno, malo časa in me boste videli?‘ 043 JOH 016 020 Resnično, resnično, povem vam: ‚Da boste jokali in žalovali, toda svet se bo veselil; vi pa boste žalostni, toda vaša žalost bo obrnjena v radost.‘ 043 JOH 016 021 Ženska, ko je v porodnih mukah, ima bridkost, ker je prišla njena ura; toda takoj, ko je razbremenjena otroka, se zaradi radosti, da je človek rojen na svet, ne spominja več tesnobe. 043 JOH 016 022 In zato imate sedaj bridkost; toda ponovno vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in vaše radosti vam nihče ne bo odvzel. 043 JOH 016 023 In na tisti dan me ne boste ničesar vprašali. Resnično, resnično, povem vam: ‚Karkoli boste zahtevali od Očeta v mojem imenu, vam bo to dal.‘ 043 JOH 016 024 Doslej niste ničesar zahtevali v mojem imenu; zahtevajte in boste prejeli, da bo vaša radost lahko popolna. 043 JOH 016 025 Te stvari sem vam govoril v pregovorih, toda prihaja čas, ko vam ne bom več govoril v pregovorih, temveč vam bom o Očetu odkrito pokazal. 043 JOH 016 026 Na tisti dan boste prosili v mojem imenu, in ne pravim vam, da bom jaz prosil Očeta za vas, 043 JOH 016 027 kajti sam Oče vas ima rad, ker ste me imeli radi in ste verovali, da sem prišel od Boga. 043 JOH 016 028 Prišel sem od Očeta in prišel sem na svet; zopet zapustim svet in grem k Očetu.“ 043 JOH 016 029 Njegovi učenci so mu rekli: „Glej, sedaj govoriš odkrito in ne govoriš pregovora. 043 JOH 016 030 Sedaj smo prepričani, da veš vse stvari in ne potrebuješ, da bi te katerikoli človek vprašal. Po tem verujemo, da si prišel od Boga.“ 043 JOH 016 031 Jezus jim je odgovoril: „Sedaj verujete? 043 JOH 016 032 Glejte, prihaja ura, da, pravkar je prišla, da boste razkropljeni, vsak k svojemu lastnemu, mene pa boste pustili samega; in vendar nisem sam, ker je Oče z menoj. 043 JOH 016 033 Te stvari sem vam govoril, da boste lahko imeli mir v meni. Na svetu boste imeli stisko, toda bodite dobre volje, jaz sem svet premagal.“ 043 JOH 017 001 Te besede je govoril Jezus in svoje oči povzdignil k nebu ter rekel: „Oče, prišla je ura; proslavi svojega Sina, da bo lahko tudi tvoj Sin proslavil tebe, 043 JOH 017 002 kakor si mu izročil oblast nad vsem mesom, da bi on lahko dal večno življenje tolikim, kolikor si mu jih dal. 043 JOH 017 003 In to je večno življenje, da bi oni lahko spoznali tebe, edinega resničnega Boga in Jezusa Kristusa, katerega si poslal. 043 JOH 017 004 Jaz sem te proslavil na zemlji; končal sem delo, ki si mi ga dal, da ga opravim. 043 JOH 017 005 In sedaj, oh, Oče, me proslavi pri samem sebi s slavo, ki sem jo imel s teboj, preden je bil svet. 043 JOH 017 006 Jasno sem pokazal tvoje ime ljudem, katere mi daješ ven iz sveta. Bili so tvoji in ti jih daješ meni in ohranili so tvojo besedo. 043 JOH 017 007 Sedaj so spoznali, da so vse stvari, katerekoli si mi dal, od tebe. 043 JOH 017 008 Kajti dal sem jim besede, ki jih ti daješ meni in sprejeli so jih in zagotovo so spoznali, da sem prišel od tebe in verovali so, da si me ti poslal. 043 JOH 017 009 Jaz prosim zanje; ne prosim za svet, temveč za tiste, ki si mi jih ti dal, kajti tvoji so. 043 JOH 017 010 In vse moje je tvoje in tvoje je moje in proslavljen sem v njih. 043 JOH 017 011 In sedaj nisem več na svetu, toda ti so na svetu, jaz pa prihajam k tebi. Sveti Oče, po svojem lastnem imenu ohrani te, katere si mi dal, da bodo lahko eno, kakor sva midva. 043 JOH 017 012 Dokler sem bil z njimi na svetu, sem jih varoval v tvojem imenu; te, katere mi daješ, sem obvaroval in nihče izmed njih ni izgubljen, razen sina pogube, da se lahko izpolni pismo. 043 JOH 017 013 In sedaj prihajam k tebi in te stvari govorim na svetu, da bodo mojo radost lahko imeli v sebi izpolnjeno. 043 JOH 017 014 Dal sem jim tvojo besedo, svet pa jih je sovražil, ker niso od sveta, celó kakor jaz nisem od sveta. 043 JOH 017 015 Ne prosim, da bi jih vzel iz sveta, temveč, da bi jih varoval pred zlom. 043 JOH 017 016 Niso od sveta, celó kakor jaz nisem od sveta. 043 JOH 017 017 Posvetí jih po svoji resnici; tvoja beseda je resnica. 043 JOH 017 018 Kakor si me ti poslal v svet, točno tako sem jih tudi jaz poslal v svet. 043 JOH 017 019 In zaradi njih se posvečujem, da bodo tudi oni lahko posvečeni preko resnice. 043 JOH 017 020 Niti ne prosim samo za té, temveč tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame, 043 JOH 017 021 da bi bili lahko vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili lahko tudi oni eno v nas [treh], da bi svet lahko veroval, da si me ti poslal. 043 JOH 017 022 In slavo, katero mi daješ, sem dal njim, da bodo lahko eno, tako kakor smo mi [trije] eno; 043 JOH 017 023 jaz v njih in ti v meni, da bodo lahko izpopolnjeni v enem, in da bo svet lahko spoznal, da si me ti poslal in da si jih ljubil, kakor si ljubil mene. 043 JOH 017 024 Oče, hočem, da bodo tudi tisti, katere si mi dal, z menoj kjer sem jaz, da bodo lahko gledali mojo slavo, ki si mi jo dal, kajti ljubil si me pred ustanovitvijo sveta. 043 JOH 017 025 Oh, pravični Oče, svet te ni spoznal, toda jaz sem te spoznal in ti so spoznali, da si me ti poslal. 043 JOH 017 026 In razglasil sem jim tvoje ime in ga bom razglašal, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, lahko v njih in jaz v njih.“ 043 JOH 018 001 Ko je Jezus povedal te besede, je s svojimi učenci odšel čez potok Cedron, kjer je bil vrt, v katerega je vstopil on in njegovi učenci. 043 JOH 018 002 In tudi Juda, ki ga je izdal, je poznal kraj, kajti Jezus se je s svojimi učenci pogosto napotil tja. 043 JOH 018 003 Juda je potem, ko je od visokih duhovnikov in farizejev prejel četo mož in častnikov, prihajal tja s svetilkami, baklami in orožjem. 043 JOH 018 004 Jezus je torej, vedoč vse stvari, ki naj bi prišle nadenj, šel naprej in jim rekel: „Koga iščete?“ 043 JOH 018 005 Odgovorili so mu: „Jezusa Nazarečana.“Jezus jim reče: „Jaz sem ta.“In tudi Juda, ki ga je izdal, je stal z njimi. 043 JOH 018 006 Takoj potem, ko jim je rekel: „Jaz sem ta, “so stopili nazaj in padli na tla. 043 JOH 018 007 Potem jih je ponovno vprašal: „Koga iščete?“In rekli so: „Jezusa Nazarečana.“ 043 JOH 018 008 Jezus je odgovoril: „Povedal sem vam, da sem jaz ta. Če torej iščete mene, pustite te oditi svojo pot, “ 043 JOH 018 009 da bi se lahko izpolnila izjava, katero je govoril: „Izmed teh, ki mi jih daješ, nisem izgubil nobenega.“ 043 JOH 018 010 Takrat je Simon Peter, ki je imel meč, tega izvlekel in udaril služabnika vélikega duhovnika in odsekal njegovo desno uho. Služabnikovo ime je bilo Malh. 043 JOH 018 011 Tedaj je Jezus rekel Petru: „Spravi svoj meč v nožnico. Ali naj ne izpijem čaše, ki mi jo je dal moj Oče?“ 043 JOH 018 012 Tedaj so četa in stotnik in judovski častniki vzeli Jezusa ter ga zvezali 043 JOH 018 013 in ga odvedli najprej k Hanu, kajti bil je tast Kajfu, ki je bil to isto leto véliki duhovnik. 043 JOH 018 014 Torej Kajfa je bil tisti, ki je Judom dal nasvet, da je bilo koristno, da bi en človek umrl za ljudi. 043 JOH 018 015 Simon Peter pa je sledil Jezusu in tako je storil [tudi] drug učenec. Ta učenec je bil poznan vélikemu duhovniku in je z Jezusom vstopil v palačo vélikega duhovnika. 043 JOH 018 016 Toda Peter je stal zunaj pri vratih. Potem je odšel ven ta drugi učenec, ki je bil poznan vélikemu duhovniku in spregovoril njej, ki je stražila vrata in Petra privedel noter. 043 JOH 018 017 Tedaj reče Petru gospodična, ki je stražila vrata: „Ali nisi tudi ti eden izmed učencev tega človeka?“Reče ji: „Nisem.“ 043 JOH 018 018 In tam so stali služabniki in častniki, ki so pripravili žerjavico, kajti bilo je hladno in so se greli, in Peter je stal z njimi ter se grel. 043 JOH 018 019 Véliki duhovnik je tedaj vprašal Jezusa o njegovih učencih in o njegovem nauku. 043 JOH 018 020 Jezus mu je odgovoril: „Javno sem govoril svetu, vselej sem učil v sinagogi in v templju, kamor Judje vedno zahajajo in ničesar nisem povedal na skrivnem. 043 JOH 018 021 Zakaj sprašuješ mene? Vprašaj tiste, ki so me slišali, kaj sem jim povedal; glej, vedo kaj sem rekel.“ 043 JOH 018 022 In ko je tako govoril, je eden izmed častnikov, ki je stal poleg, z dlanjo svoje roke udaril Jezusa, rekoč: „Tako odgovarjaš vélikemu duhovniku?“ 043 JOH 018 023 Jezus mu je odgovoril: „Če sem govoril zlo, pričuj o zlu; toda če dobro, zakaj me tolčeš?“ 043 JOH 018 024 Torej ga je Hana zvezanega poslal k vélikemu duhovniku Kajfu. 043 JOH 018 025 Simon Peter pa je stal in se grel. Torej so mu rekli: „Mar nisi tudi ti eden izmed njegovih učencev?“To je zanikal in rekel: „Nisem.“ 043 JOH 018 026 Eden izmed služabnikov vélikega duhovnika, sorodnik tistega, čigar uho je Peter odsekal, reče: „Ali te nisem videl z njim na vrtu?“ 043 JOH 018 027 Tedaj je Peter ponovno zanikal in petelin je takoj zapel. 043 JOH 018 028 Potem so od Kajfa Jezusa odvedli v sodno dvorano; in bilo je zgodaj, oni sami pa niso odšli v sodno dvorano, da ne bi bili omadeževani, temveč da bi smeli jesti pashalno jagnje. 043 JOH 018 029 Pilat je potem odšel ven k njim in rekel: „Kakšno obtožbo ste prinesli zoper tega človeka?“ 043 JOH 018 030 Odgovorili so mu in mu rekli: „Če bi ne bil hudodelec, bi ti ga ne izročili.“ 043 JOH 018 031 Tedaj jim je Pilat rekel: „Vzemite ga in ga sodite glede na vašo postavo.“Judje so mu torej rekli: „Nam ni dovoljeno, da usmrtimo kateregakoli človeka, “ 043 JOH 018 032 da bi se lahko izpolnila Jezusova izjava, ki jo je govoril, ko je naznanil kakšne smrti naj bi umrl. 043 JOH 018 033 Tedaj je Pilat ponovno vstopil v sodno dvorano in poklical Jezusa ter mu rekel: „Ali si ti judovski Kralj?“ 043 JOH 018 034 Jezus mu je odgovoril: „Praviš to besedo sam od sebe ali so ti to drugi povedali o meni?“ 043 JOH 018 035 Pilat je odgovoril: „Sem mar Jud? Tvoj lasten narod in visoki duhovniki so te izročili meni; kaj si storil?“ 043 JOH 018 036 Jezus je odgovoril: „Moje kraljestvo ni od tega sveta. Če bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, potem bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda sedaj moje kraljestvo ni od tod.“ 043 JOH 018 037 Pilat mu je torej rekel: „Ali si ti potem kralj?“Jezus je odgovoril: „Ti praviš, da sem kralj. Za ta namen sem bil rojen in zaradi tega razloga sem prišel na svet, da naj bi pričeval k resnici. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas.“ 043 JOH 018 038 Pilat mu reče: „Kaj je resnica?“In ko je to rekel, je ponovno odšel k Judom in jim reče: „Na njem sploh ne najdem nobene krivde. 043 JOH 018 039 Ampak vi imate navado, da naj bi vam za pasho enega izpustil; hočete torej, da vam izpustim judovskega Kralja?“ 043 JOH 018 040 Potem so vsi ponovno zavpili, rekoč: „Ne tega človeka, temveč Baraba.“Torej Baraba je bil razbojnik. 043 JOH 019 001 Tedaj je torej Pilat vzel Jezusa in ga prebičal. 043 JOH 019 002 In vojaki so iz trnja spletli krono in jo položili na njegovo glavo in nanj nadeli škrlatno svečano oblačilo 043 JOH 019 003 ter rekli: „Pozdravljen, judovski Kralj!“in ga udarjali s svojimi rokami. 043 JOH 019 004 Pilat je torej ponovno odšel naprej, rekoč jim: „Glejte, privedem ga k vam, da boste lahko spoznali, da ne najdem krivde na njem.“ 043 JOH 019 005 Potem je prišel Jezus, noseč trnovo krono in škrlatno svečano oblačilo. In Pilat jim reče: „Glejte, človek!“ 043 JOH 019 006 Ko so ga torej visoki duhovniki in častniki zagledali, so zavpili, rekoč: „Križaj ga, križaj ga.“Pilat jim reče: „Vzemite ga in ga križajte, kajti jaz ne najdem krivde na njem.“ 043 JOH 019 007 Judje so mu odgovorili: „Mi imamo postavo in po naši postavi bi moral umreti, ker se je delal Božjega Sina.“ 043 JOH 019 008 Ko je torej Pilat slišal ta govor, se je še bolj zbal 043 JOH 019 009 in ponovno odšel v sodno dvorano in reče Jezusu: „Od kod si?“Toda Jezus mu ni dal odgovora. 043 JOH 019 010 Tedaj mu Pilat reče: „Meni ne odgovoriš? Ne veš, da imam oblast, da te križam in imam oblast, da te izpustim?“ 043 JOH 019 011 Jezus je odgovoril: „Zoper mene sploh ne bi mogel imeti nobene oblasti, razen če ti ne bi bila dana od zgoraj. Zato ima večji greh tisti, ki me je izročil tebi.“ 043 JOH 019 012 In odslej si je Pilat prizadeval, da ga izpusti. Toda Judje so zavpili, rekoč: „Če tega človeka izpustiš, nisi cesarjev prijatelj; kdorkoli sebe dela kralja, govori zoper cesarja.“ 043 JOH 019 013 Ko je torej Pilat slišal ta govor, je privedel Jezusa naprej in sedel na sodni stol na kraju, ki se imenuje Tlak, toda v hebrejščini Gabatá. 043 JOH 019 014 Bila pa je priprava na pasho in okoli šeste ure; in Judom reče: „Glejte, vaš Kralj!“ 043 JOH 019 015 Toda oni so zakričali: „Proč z njim, proč z njim, križaj ga.“Pilat jim reče: „Ali naj križam vašega Kralja?“Visoki duhovniki so odgovorili: „Nimamo kralja razen cesarja.“ 043 JOH 019 016 Tedaj jim ga je torej izročil, da bi bil križan. In vzeli so Jezusa ter ga odvedli proč. 043 JOH 019 017 In ko je nesel svoj križ, je odšel naprej na kraj, imenovan kraj lobanje, ki se v hebrejščini imenuje Golgota, 043 JOH 019 018 kjer so ga križali in z njim dva druga, na vsaki strani enega in Jezusa v sredi. 043 JOH 019 019 In Pilat je napisal napis ter ga postavil na križ. In pisanje je bilo: JEZUS NAZAREČAN, JUDOVSKI KRALJ. 043 JOH 019 020 Ta napis so potem brali mnogi izmed Judov, kajti kraj, kjer je bil Jezus križan, je bil blizu mesta, in to je bilo napisano v hebrejščini in grščini ter latinščini. 043 JOH 019 021 Tedaj so visoki judovski duhovniki Pilatu rekli: „Ne napiši: ‚Judovski Kralj, ‘temveč, da je on rekel: ‚Jaz sem Kralj Judov.‘“ 043 JOH 019 022 Pilat je odgovoril: „Kar sem napisal, sem napisal.“ 043 JOH 019 023 Potem so vojaki, ko so Jezusa križali, vzeli njegove obleke in naredili štiri dele, za vsakega vojaka del in prav tako njegov plašč. Torej plašč [pa] je bil brez šiva, ves spleten od vrha. 043 JOH 019 024 Med seboj so torej govorili: „Ne razparajmo ga, temveč mečimo žrebe zanj, čigav bo, “da bi se lahko izpolnilo pismo, ki pravi: ‚Moja oblačila so si razdelili med seboj in za mojo suknjo so metali žrebe.‘Te stvari so torej storili vojaki. 043 JOH 019 025 Torej tam, ob Jezusovem križu, so stale njegova mati in sestra njegove matere, Klopájeva žena Marija in Marija Magdalena. 043 JOH 019 026 Ko je torej Jezus videl svojo mater in učenca, ki je stal poleg, katerega je ljubil, reče svoji materi: „Ženska, glej tvoj sin!“ 043 JOH 019 027 Potem reče učencu: „Glej, tvoja mati!“In od te ure jo je ta učenec vzel v svoj lasten dom. 043 JOH 019 028 Po tem, ker je Jezus vedel, da so bile vse stvari sedaj dovršene, da bi se lahko izpolnilo pismo, reče: „Žejen sem.“ 043 JOH 019 029 Torej, tam je bila postavljena posoda, polna kisa; in gobo so napolnili s kisom in jo nataknili na izop ter jo pristavili k njegovim ustom. 043 JOH 019 030 Ko je torej Jezus prejel kis, je rekel: „Dovršeno je“in nagnil svojo glavo ter izročil duha. 043 JOH 019 031 Judje so torej zato, ker je bila priprava, da na sábatni dan telesa ne bi ostala na križu (kajti ta sábatni dan je bil na prazničen dan), prosili Pilata, da bi bile lahko njihove noge zlomljene in da bi bili lahko odstranjeni. 043 JOH 019 032 Potem so prišli vojaki in zlomili noge prvega in drugega, ki sta bila križana z njim. 043 JOH 019 033 Toda ko so prišli k Jezusu in videli, da je bil že mrtev, njegovih nog niso zlomili, 043 JOH 019 034 toda eden izmed vojakov je s sulico prebodel njegovo stran in nemudoma sta od tam pritekli kri in voda. 043 JOH 019 035 In tisti, ki je to videl, je izjavil in njegova izjava je resnična; in on ve, da govori resnico, da bi vi lahko verovali. 043 JOH 019 036 Kajti te stvari so bile storjene, da bi bilo izpolnjeno pismo: ‚Nobena njegova kost ne bo zlomljena.‘ 043 JOH 019 037 In ponovno drugo pismo pravi: ‚Gledali bodo nanj, katerega so prebodli.‘ 043 JOH 019 038 In po tem je Jožef iz Arimateje, ki je bil Jezusov učenec, toda zaradi strahu pred Judi skrivaj, prosil Pilata, da bi lahko odnesel Jezusovo telo; in Pilat mu je dal dovoljenje. Prišel je torej in vzel Jezusovo telo. 043 JOH 019 039 In prav tako je prišel Nikodém, ki je najprej ponoči prišel k Jezusu in prinesel mešanico mire in aloje, težko okoli sto funtov. 043 JOH 019 040 Potem sta snela Jezusovo telo in ga z dišavami ovila v lanene trakove, kakršen je judovski običaj pokopa. 043 JOH 019 041 Torej na kraju, kjer je bil križan, je bil vrt in v vrtu nov mavzolej, v katerega človek še nikoli ni bil položen. 043 JOH 019 042 Zaradi judovskega dneva priprave so torej Jezusa položili tja, kajti mavzolej je bil blizu. 043 JOH 020 001 Prvi dan tedna pride Marija Magdalena zgodaj, ko je bilo še temno, k mavzoleju in vidi kamen odvzet stran od mavzoleja. 043 JOH 020 002 Tedaj steče in pride k Simonu Petru in k drugemu učencu, katerega je imel Jezus rad, ter jima reče: „Gospoda so odnesli iz mavzoleja in ne vemo kam so ga položili.“ 043 JOH 020 003 Peter in ta drugi učenec sta torej odšla naprej in prišla k mavzoleju. 043 JOH 020 004 Tako sta oba skupaj tekla; drugi učenec pa je Petra prehitel in prvi prišel k mavzoleju. 043 JOH 020 005 In ko se je sklonil navzdol in pogledal noter, je videl ležati lanene trakove, vendar ni vstopil vanj. 043 JOH 020 006 Tedaj pride Simon Peter, ki mu je sledil in gre v mavzolej ter vidi ležati lanene trakove; 043 JOH 020 007 prtič pa, ki je bil okoli njegove glave, ni ležal z lanenimi trakovi, temveč je bil sam zase skupaj zvit na kraju. 043 JOH 020 008 Tedaj je šel noter tudi ta drugi učenec, ki je prvi prišel k mavzoleju in videl je in veroval. 043 JOH 020 009 Kajti doslej še nista poznala pisma, da mora vstati od mrtvih. 043 JOH 020 010 Potem sta učenca ponovno odšla na njun lasten dom. 043 JOH 020 011 Toda Marija je jokajoč stala zunaj mavzoleja in med jokom se je sklonila navzdol ter pogledala v mavzolej 043 JOH 020 012 in vidi sedeti dva angela v belem, enega pri glavi, drugega pa pri stopalih, kjer je ležalo Jezusovo telo. 043 JOH 020 013 In onadva sta ji rekla: „Ženska, zakaj jokaš?“Reče jima: „Ker so odnesli mojega Gospoda, pa ne vem kam so ga položili.“ 043 JOH 020 014 In ko je to rekla, se je obrnila nazaj ter zagledala Jezusa kako stoji, pa ni vedela, da je bil to Jezus. 043 JOH 020 015 Jezus ji reče: „Ženska, zakaj jokaš? Koga iščeš?“Ker je mislila, da je vrtnar, mu reče: „Gospod, če si ga odnesel od tukaj, mi povej kam si ga položil in odnesla ga bom proč.“ 043 JOH 020 016 Jezus ji reče: „Marija.“Obrnila se je in mu reče: „Rabuni, “kar pomeni: „Učitelj.“ 043 JOH 020 017 Jezus ji reče: „Ne dotakni se me, kajti nisem se še dvignil k svojemu Očetu, toda pojdi k mojim bratom in jim povej: ‚Dvignem se k svojemu Očetu in vašemu Očetu in k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‘“ 043 JOH 020 018 Marija Magdalena je prišla ter učencem povedala, da je videla Gospoda in da ji je govoril te stvari. 043 JOH 020 019 Potem je istega dne zvečer, ko je bil prvi dan tedna, ko so bila vrata, kjer so bili učenci zbrani, zaradi strahu pred Judi zaprta, prišel Jezus ter stopil na sredo in jim reče: „Mir vam bodi.“ 043 JOH 020 020 In ko je tako rekel, jim je pokazal svoji roki in svojo stran. Potem, ko so videli Gospoda, so bili učenci veseli. 043 JOH 020 021 Tedaj jim je Jezus ponovno rekel: „Mir vam bodi; kakor me je moj Oče poslal, točno tako jaz vas pošiljam.“ 043 JOH 020 022 In ko je to rekel, je dihnil na nje in jim reče: „Prejmite Svetega Duha. 043 JOH 020 023 Katerimkoli grehe odpustite, so jim odpuščeni; in katerimkoli grehe zadržite, so zadržani.“ 043 JOH 020 024 Toda ko je prišel Jezus, Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Dvojček, ni bilo z njimi. 043 JOH 020 025 Drugi učenci so mu torej rekli: „Videli smo Gospoda.“On pa jim je rekel: „Razen če ne bom videl na njegovih rokah odtis žebljev in svoj prst položil v odtis žebljev in svojo roko porinil v njegovo stran, ne bom veroval.“ 043 JOH 020 026 In po osmih dneh so bili njegovi učenci ponovno znotraj in Tomaž z njimi; potem je pri zaprtih vratih prišel Jezus in stal na sredi ter rekel: „Mir vam bodi.“ 043 JOH 020 027 Potem reče Tomažu: „Sezi s svojim prstom sèm in poglej moji roki in sezi s svojo roko tja ter jo porini v mojo stran in ne bodi neveren, temveč veren.“ 043 JOH 020 028 In Tomaž je odgovoril ter mu rekel: „Moj Gospod in moj Bog.“ 043 JOH 020 029 Jezus mu reče: „Tomaž, ker si me videl, si veroval; blagoslovljeni so tisti, ki niso videli, pa so vendarle verovali.“ 043 JOH 020 030 In resnično je v prisotnosti svojih učencev Jezus storil mnoga druga znamenja, ki niso zapisana v tej knjigi, 043 JOH 020 031 toda ta so zapisana, da bi lahko verovali, da Jezus je Kristus, Božji Sin in da bi verujoč, lahko imeli življenje v njegovem imenu. 043 JOH 021 001 Po teh stvareh je Jezus sebe učencem ponovno prikazal pri Tiberijskem morju in sebe je prikazal na ta način. 043 JOH 021 002 Tam so bili skupaj Simon Peter in Tomaž, imenovan Dvojček in Natánael iz galilejske Kane in Zebedejeva sinova ter dva druga izmed njegovih učencev. 043 JOH 021 003 Simon Peter jim reče: „Grem na ribolov.“Dejali so mu: „Tudi mi gremo s teboj.“Odšli so in takoj vstopili na ladjo, pa tisto noč niso ničesar ujeli. 043 JOH 021 004 Toda ko je torej prišlo jutro, je na obali stal Jezus, toda učenci niso vedeli, da je bil Jezus. 043 JOH 021 005 Potem jim Jezus reče: „Otroci, imate kaj hrane?“Odgovorili so mu: „Ne.“ 043 JOH 021 006 In rekel jim je: „Vrzite mrežo na desno stran ladje in boste našli.“Zato so jo vrgli, pa je torej niso mogli izvleči zaradi množice rib. 043 JOH 021 007 Ta učenec, ki ga je Jezus ljubil, reče torej Petru: „Gospod je.“Takoj ko je Simon Peter slišal, da je bil to Gospod, si je k sebi opasal svoj ribiški plašč (kajti bil je nag) in se vrgel v morje. 043 JOH 021 008 Ostali učenci pa so prišli na majhni ladji; (kajti niso bili daleč od kopnega, temveč kot bi bilo dvesto komolcev) ter vlekli mrežo z ribami. 043 JOH 021 009 Takoj ko so prišli h kopnini, so tam zagledali žerjavico in na njej položeno ribo ter kruh. 043 JOH 021 010 Jezus jim reče: „Prinesite od rib, ki ste jih pravkar ujeli.“ 043 JOH 021 011 Simon Peter se je povzpel in potegnil mrežo, polno velikih rib, sto triinpetdeset, na kopno; in četudi jih je bilo vseh tako mnogo, se mreža vendarle ni strgala. 043 JOH 021 012 Jezus jim reče: „Pridite in obedujte.“Nihče izmed učencev pa si ga ni drznil vprašati: „Kdo si?“ker so vedeli, da je bil Gospod. 043 JOH 021 013 Jezus potem pride in vzame kruh in jim ga daje ter prav tako ribo. 043 JOH 021 014 To je sedaj tretjič, da se je Jezus prikazal svojim učencem, potem ko je bil obujen od mrtvih. 043 JOH 021 015 Torej ko so obedovali, reče Jezus Simonu Petru: „Simon, Jonov sin, me ljubiš bolj kakor tile?“On mu reče: „Da Gospod, ti veš, da te imam rad.“Rekel mu je: „Hrani moja jagnjeta.“ 043 JOH 021 016 Ponovno mu drugič reče: „Simon, Jonov sin, me ljubiš?“Rekel mu je: „Da Gospod; ti veš, da te imam rad.“Rekel mu je: „Pasi moje ovce.“ 043 JOH 021 017 Reče mu tretjič: „Simon, Jonov sin, me imaš rad?“Peter je bil užaloščen, ker mu je tretjič rekel: „Ali me imaš rad?“In rekel mu je: „Gospod, ti veš vse stvari; ti veš, da te imam rad.“Jezus mu reče: „Hrani moje ovce. 043 JOH 021 018 Resnično, resnično, povem ti: ‚Ko si bil mlad, si se opasoval in hodil kamor si hotel, toda, ko boš star, boš iztegnil svoji roki in drug te bo opasal in te vodil kamor nočeš.‘“ 043 JOH 021 019 To je govoril in s tem naznanil s kakšno smrtjo naj bi proslavil Boga. In ko je to povedal, mu reče: „Sledi mi.“ 043 JOH 021 020 Potem je Peter, ko se je obrnil okoli, videl slediti učenca, katerega je Jezus ljubil, ki je prav tako pri večerji slonel na njegovih prsih in rekel: „Gospod, kdo je tisti, ki te izdaja?“ 043 JOH 021 021 Medtem ko ga je Peter gledal, reče Jezusu: „Gospod in kaj bo ta človek storil?“ 043 JOH 021 022 Jezus mu reče: „Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti je to mar? Ti hodi za menoj.“ 043 JOH 021 023 Potem je šel ta govor naokoli med brati, da naj ta učenec ne bi umrl, čeprav mu Jezus ni rekel: „Ne bo umrl, “temveč: „Če jaz hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti je to mar?“ 043 JOH 021 024 To je učenec, ki pričuje o teh stvareh in je napisal te stvari in vemo, da je njegovo pričevanje resnično. 043 JOH 021 025 In obstaja tudi mnogo drugih stvari, ki jih je Jezus storil, katere, če bi vse zapisali, mislim da celó sam svet ne bi mogel vsebovati knjig, ki bi bile napisane. Amen. # # BOOK 044 ACT Acts Apostolska dela 044 ACT 001 001 Prejšnje poročilo sem naredil, oh Teófil, o vsem, kar je Jezus začel, tako delati kakor učiti, 044 ACT 001 002 do dne, v katerem je bil vzet gor, potem ko je po Svetem Duhu dal zapovedi apostolom, katere je izbral; 044 ACT 001 003 katerim se je, po svojem trpljenju, tudi pokazal živega, z mnogimi nezmotljivimi dokazi, katere so gledali štirideset dni in govorili o stvareh, ki se nanašajo na Božje kraljestvo; 044 ACT 001 004 in ko je bil zbran skupaj z njimi, jim je zapovedal, da naj ne odidejo iz Jeruzalema, temveč čakajo na Očetovo obljubo: „Katero, “pravi, „ste slišali od mene. 044 ACT 001 005 Kajti Janez je resnično krščeval z vodo, toda vi boste krščeni s Svetim Duhom, čez ne mnogo dni.“ 044 ACT 001 006 Ko so torej prišli skupaj, so ga vprašali, rekoč: „Gospod, ali boš v tem času Izraelu ponovno obnovil kraljestvo?“ 044 ACT 001 007 In rekel jim je: „Ni za vas, da bi vedeli čase ali obdobja, katera je Oče postavil v svoji lastni oblasti. 044 ACT 001 008 Toda prejeli boste moč, po tem, ko Sveti Duh pride nad vas, in vi mi boste priče, tako v Jeruzalemu, kakor po vsej Judeji in v Samariji ter do skrajnega dela zemlje.“ 044 ACT 001 009 In ko je govoril te besede, medtem ko so ga gledali, je bil vzet gor, in oblak ga je sprejel iz njihovega pogleda. 044 ACT 001 010 In medtem ko so neomajno gledali proti nebu, ko je šel gor, glej, sta poleg njih stala dva moža v belih oblekah, 044 ACT 001 011 ki sta prav tako rekla: „Vi, možje iz Galileje, zakaj stojite strmeč v nebo? Ta isti Jezus, ki je bil od vas vzet gor v nebesa, bo prišel tako, na podoben način, kakor ste ga videli iti v nebo.“ 044 ACT 001 012 Tedaj so se z gore, imenovane Oljska, ki je sábatni dan poti od Jeruzalema, vrnili v Jeruzalem. 044 ACT 001 013 In ko so prišli vanj, so odšli gor v gornjo sobo, kjer so prebivali Peter in Jakob in Janez in Andrej, Filip in Tomaž, Bartolomej in Matej, Alfejev sin Jakob in Simon Gorečnik ter Jakobov brat Juda. 044 ACT 001 014 Vsi ti so soglasno vztrajali v molitvi in ponižni prošnji z ženskami in Marijo, Jezusovo materjo ter z njegovimi brati. 044 ACT 001 015 In v tistih dneh je sredi učencev vstal Peter ter rekel (skupno število imen je bilo okoli sto dvajset): 044 ACT 001 016 „Možje in bratje, to pismo se je brezpogojno moralo izpolniti, katerega je Sveti Duh po Davidovih ustih prej govoril glede Juda, ki je bil vodnik tem, ki so prijeli Jezusa. 044 ACT 001 017 Kajti bil je štet z nami in je dosegel delež te službe. 044 ACT 001 018 Torej ta človek je s krivično nagrado kupil polje in ko je padel z glavo naprej, se je po sredi razpočil in vsa njegova notranjost se je izlila ven. 044 ACT 001 019 In to je bilo znano vsem jeruzalemskim prebivalcem, tako zelo, da se to polje v njihovem pravem jeziku imenuje Hakéldama, to se pravi: ‚Njiva krvi.‘ 044 ACT 001 020 Kajti pisano je v knjigi Psalmov: ‚Naj bo njegovo prebivališče zapuščeno in naj noben človek ne prebiva v njem in njegovo duhovno nadzorništvo naj prevzame nekdo drug.‘ 044 ACT 001 021 Zatorej izmed teh ljudi, ki so se z nami družili ves čas, ko je Gospod Jezus hodil med nami noter in ven, 044 ACT 001 022 začenši od Janezovega krsta do tega istega dne, ko je bil od nas vzet gor, mora biti nekdo odrejen, da bo z nami priča njegovega vstajenja.“ 044 ACT 001 023 In določili so dva, Jožefa, imenovanega Bársaba, ki je bil imenovan z vzdevkom Just ter Matija. 044 ACT 001 024 In molili so ter rekli: „Ti, Gospod, ki poznaš srca vseh ljudi, pokaži, katerega izmed teh dveh si izbral, 044 ACT 001 025 da lahko prevzame del te službe in apostolstva, od katerega je Juda s prestopkom odpadel, da bi lahko šel na svoj lasten kraj.“ 044 ACT 001 026 In naznanili so svoje žrebe in žreb je padel na Matija in ta je bil prištet enajsterim apostolom. 044 ACT 002 001 In ko je popolnoma prišel Binkoštni dan, so bili vsi soglasni na enem kraju. 044 ACT 002 002 In nenadoma je prišel z neba šum, kakor besneč mogočen veter ter napolnil vso hišo, kjer so sedeli. 044 ACT 002 003 In prikazali so se jim razcepljeni jeziki, podobni ognjenim ter sedli na vsakogar izmed njih. 044 ACT 002 004 In vsi so bili izpolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti z drugimi jeziki, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. 044 ACT 002 005 V Jeruzalemu pa so prebivali Judje, predani ljudje, iz vsakega naroda pod nebom. 044 ACT 002 006 Torej, ko se je to razglasilo naokoli, so prišle skupaj množice in bili so zbegani, zato ker jih je vsak slišal govoriti v svojem lastnem jeziku. 044 ACT 002 007 In vsi so bili osupli ter se čudili in drug drugemu govorili: „Glejte, ali niso vsi ti, ki govorijo, Galilejci? 044 ACT 002 008 In kako mi vsakega človeka slišimo v svojem lastnem jeziku, kjer smo bili rojeni? 044 ACT 002 009 Parti in Medijci in Elámci in prebivalci v Mezopotamiji in v Judeji in Kapadokiji, v Pontu in Aziji, 044 ACT 002 010 Frigiji in Pamfiliji, v Egiptu in v libijskih krajih okoli Cirene in tujci iz Rima, Judje in spreobrnjenci, 044 ACT 002 011 Krečani in Arabci, mi jih v naših jezikih slišimo govoriti čudovita Božja dela.“ 044 ACT 002 012 In vsi so bili osupli in bili so v dvomu, govoreč drug drugemu: „Kaj to pomeni?“ 044 ACT 002 013 Drugi so zasmehljivo rekli: „Ti ljudje so polni novega vina.“ 044 ACT 002 014 Vendar je Peter, ko je javno nastopil z enajsterimi, povzdignil svoj glas in jim rekel: „Vi ljudje iz Judeje in vsi vi, ki prebivate v Jeruzalemu, to vam bodi znano in prisluhnite mojim besedam, 044 ACT 002 015 kajti ti niso pijani, kakor vi mislite, glede na to, da je šele tretja dnevna ura. 044 ACT 002 016 Ampak to je to, kar je bilo rečeno po preroku Joélu: 044 ACT 002 017 ‚In zgodilo se bo v poslednjih dneh, govori Bog: ‚Izlil bom od svojega Duha na vse meso, in vaši sinovi in vaše hčere bodo prerokovali in vaši mladeniči bodo videli videnja in vaši starci bodo sanjali sanje; 044 ACT 002 018 in na svoje služabnike in na svoje pomočnice bom v tistih dneh izlil od svojega Duha in bodo prerokovali; 044 ACT 002 019 in pokazal bom čudeže zgoraj na nebu in znamenja spodaj na zemlji, kri in ogenj in dimne meglice; 044 ACT 002 020 sonce se bo spremenilo v temo in luna v kri, preden pride ta veliki in opazni dan Gospodovega prihoda; 044 ACT 002 021 in zgodilo se bo, da kdorkoli se bo skliceval na Gospodovo ime, bo rešen.‘‘ 044 ACT 002 022 Vi, možje Izraelci, prisluhnite tem besedam. Jezus Nazarečan, mož med vami, po čudežnih močeh, čudežih in znamenjih potrjen od Boga, katere je Bog po njem storil v sredi med vami, kakor tudi vi sami veste; 044 ACT 002 023 njega, ki je bil izročen po določeni nameri in Božjem predvidevanju, ste vi prijeli in po zlobnih rokah križali ter umorili, 044 ACT 002 024 katerega je Bog dvignil in odvezal bolečin smrti; ker ni bilo mogoče, da bi ga ta zadržala. 044 ACT 002 025 Kajti David glede njega govori: ‚Vedno sem slutil Gospoda pred svojim obrazom, kajti on je na moji desnici, da ne bi bil omajan; 044 ACT 002 026 zato se je moje srce veselilo in moj jezik je bil vesel; poleg tega bo tudi moje meso počivalo v upanju, 044 ACT 002 027 ker moje duše nočeš pustiti v peklu niti nočeš trpeti, da bi tvoj Sveti videl trohnenje. 044 ACT 002 028 Spoznati si mi dal poti življenja; s svojim obličjem me boš napravil polnega radosti.‘ 044 ACT 002 029 Možje in bratje, naj vam odkrito spregovorim o očaku Davidu, da je tako mrtev kakor pokopan in njegov mavzolej je med nami do današnjega dne. 044 ACT 002 030 Ker je bil torej prerok in je vedel, da mu je Bog prisegel s prisego, da bo od sadu njegovih ledij, glede na meso, vzdignil Kristusa, da sedi na njegovem prestolu; 044 ACT 002 031 in ker je to videl vnaprej, je govoril o Kristusovem vstajenju, da njegova duša ni ostala v peklu niti njegovo meso ni videlo trohnenja. 044 ACT 002 032 Tega Jezusa je Bog vzdignil, o čemer smo mi vsi priče. 044 ACT 002 033 Torej je bil z Božjo desnico povišan in je od Očeta prejel obljubo Svetega Duha, katerega je razlil, kakor sedaj vidite in slišite. 044 ACT 002 034 Kajti David ni dvignjen v nebesa, toda on sam pravi: ‚ Gospod je rekel mojemu Gospodu: ‚Sedi na mojo desnico, 044 ACT 002 035 dokler ne naredim tvojih sovražnikov [za] tvojo pručko.‘‘ 044 ACT 002 036 Zato naj vsa Izraelova hiša brez dvoma ve, da je Bog tega istega Jezusa, katerega ste vi križali, naredil tako Gospoda kakor Kristusa.“ 044 ACT 002 037 Torej ko so to slišali, so bili v svojem srcu spodbujeni ter rekli Petru in ostalim apostolom: „Možje in bratje, kaj naj storimo?“ 044 ACT 002 038 Potem jim je Peter rekel: „Pokesajte se in vsak izmed vas naj bo krščen v imenu Jezusa Kristusa v odpuščanje grehov in prejeli boste dar Svetega Duha. 044 ACT 002 039 Kajti obljuba je dana vam in vašim otrokom in vsem, ki so daleč stran, celó tolikim, kolikor jih bo poklical Gospod, naš Bog.“ 044 ACT 002 040 In z mnogimi drugimi besedami je pričeval ter spodbujal, rekoč: „Rešite se iz tega sprijenega rodu.“ 044 ACT 002 041 Potem so bili krščeni tisti, ki so z veseljem sprejeli njegovo besedo, in istega dne se jim je dodalo okoli tri tisoč duš. 044 ACT 002 042 In neomajno so nadaljevali v apostolskem nauku in družbi in v lomljenju kruha ter v molitvah. 044 ACT 002 043 In strah je prišel nad vsako dušo; in po apostolih je bilo storjenih mnogo čudežev in znamenj. 044 ACT 002 044 In vsi, ki so verovali, so bili skupaj in vse stvari so imeli skupne; 044 ACT 002 045 in prodajali so svoje posesti ter dobrine in jih delili vsem ljudem, kolikor je vsak potreboval. 044 ACT 002 046 In vsak dan so soglasno nadaljevali v templju in od hiše do hiše lomili kruh [in] z veseljem in iskrenim srcem jedli svojo hrano, 044 ACT 002 047 ter slavili Boga in imeli naklonjenost pri vseh ljudeh. Gospod pa je k cerkvi dnevno dodajal takšne, ki naj bi bili rešeni. 044 ACT 003 001 Torej Peter in Janez sta ob uri molitve skupaj odšla gor v tempelj; bila je deveta ura. 044 ACT 003 002 Nekega moža, hromega od maternice njegove matere, pa so nosili in ga dnevno polagali pri tempeljskih velikih vratih, ki se imenujejo Lepa, da prosi miloščine od teh, ki so vstopali v tempelj, 044 ACT 003 003 ki je, ko je videl Petra in Janeza namenjena v tempelj, prosil miloščine. 044 ACT 003 004 In ko se je Peter z Janezom zazrl v njegove oči, je rekel: „Poglej naju.“ 044 ACT 003 005 In ta jima je posvetil pozornost, ker je pričakoval, da bo od njiju kaj prejel. 044 ACT 003 006 Potem je Peter rekel: „Srebra in zlata nimam, toda to, kar imam, ti dam: ‚V imenu Jezusa Kristusa iz Nazareta vstani in hôdi.‘“ 044 ACT 003 007 In prijel ga je za desnico ter ga dvignil in takoj so njegova stopala ter kosti gležnja prejele moč. 044 ACT 003 008 In poskočil je pokonci ter hodil in z njima vstopil v tempelj, kjer je hodil in poskakoval ter slavil Boga. 044 ACT 003 009 In vsi ljudje so ga videli hoditi in slaviti Boga 044 ACT 003 010 in vedeli so, da je bil to ta, ki je zaradi miloščine sedel pri tempeljskih Lepih velikih vratih, in izpolnjeni so bili s čudenjem ter osuplostjo nad tem, kar se mu je zgodilo. 044 ACT 003 011 In medtem ko se je hromi mož, ki je bil ozdravljen, držal Petra in Janeza, so vsi ljudje, ker so se silno čudili, skupaj stekli k njima v preddverje, ki se je imenovalo Salomonovo. 044 ACT 003 012 In ko je Peter to videl, je ljudem odgovoril: „Vi, možje iz Izraela, zakaj se čudite nad tem? Ali zakaj tako iskreno gledate na naju, kakor da bi z najino lastno močjo ali svetostjo tega moža pripravila hoditi? 044 ACT 003 013 Bog Abrahamov in Izakov in Jakobov, Bog naših očetov, je proslavil svojega Sina Jezusa, katerega ste vi izročili in ga zatajili v Pilatovi prisotnosti, ko je bil ta odločen, da ga izpusti. 044 ACT 003 014 Toda zatajili ste Svetega in Pravičnega ter prosili, da se vam zagotovi morilec; 044 ACT 003 015 ubili pa ste Princa življenja, katerega je Bog obudil od mrtvih; o čemer smo mi priče. 044 ACT 003 016 In njegovo ime je po veri v njegovo ime tega moža naredilo močnega, katerega vidite in poznate; da, vera, ki je po njem, mu je dala to popolno zdravje v prisotnosti vas vseh. 044 ACT 003 017 In sedaj, bratje, vem, da ste to storili po nevednosti, kakor so storili tudi vaši vladarji. 044 ACT 003 018 Toda te besede, katere je Bog prej oznanil po ustih vseh svojih prerokov, da naj bi Kristus trpel, je on tako izpolnil. 044 ACT 003 019 Pokesajte se torej in bodite spreobrnjeni, da bodo vaši grehi lahko izbrisani, ko bodo od Gospodove prisotnosti prišli časi osvežitve; 044 ACT 003 020 in poslal bo Jezusa Kristusa, ki vam je bil prej oznanjen, 044 ACT 003 021 katerega morajo sprejeti nebesa do časov obnovitve vseh stvari, katere je Bog govoril po ustih vseh svojih svetih prerokov odkar je svet nastal. 044 ACT 003 022 Kajti Mojzes je očetom resnično rekel: ‚Preroka vam bo Gospod, vaš Bog, vzdignil izmed vaših bratov, podobnega meni; njega boste poslušali v vseh stvareh, karkoli vam bo govoril. 044 ACT 003 023 In zgodilo se bo, da bo vsaka duša, ki ne bo poslušala tega preroka, uničena izmed ljudi.‘ 044 ACT 003 024 Da, in vsi preroki od Samuela in tisti, ki so sledili, kolikor jih je govorilo, so enako napovedali o teh dneh. 044 ACT 003 025 Vi ste otroci prerokov in zaveze, katero je Bog sklenil z našimi očeti, rekoč Abrahamu: ‚In v tvojem potomcu bodo blagoslovljena vsa sorodstva zemlje.‘ 044 ACT 003 026 K vam je najprej Bog, ki je vzdignil svojega Sina Jezusa, njega poslal, da vas blagoslovi z odvračanjem vsakega izmed vas od svojih krivičnosti.“ 044 ACT 004 001 In medtem ko sta govorila ljudem, so nadnju prišli duhovniki in tempeljski stotnik ter saduceji, 044 ACT 004 002 ki so bili užaloščeni, da sta učila ljudi in oznanjala vstajenje od mrtvih po Jezusu. 044 ACT 004 003 In nanju so položili roke ter ju zadržali do naslednjega dne, kajti sedaj je bil večer. 044 ACT 004 004 Vendar so mnogi izmed teh, ki so slišali besedo, verovali; in število ljudi je bilo okoli pet tisoč. 044 ACT 004 005 In pripetilo se je naslednji dan, da so se njihovi vladarji in starešine in pisarji 044 ACT 004 006 in Hana, véliki duhovnik in Kajfa in Janez in Aleksander in kolikor jih je bilo iz sorodstva vélikega duhovnika, skupaj zbrali v Jeruzalemu. 044 ACT 004 007 In ko so ju postavili medse, so vprašali: „S kakšno močjo ali s čigavim imenom sta to naredila?“ 044 ACT 004 008 Tedaj jim je Peter, izpolnjen s Svetim Duhom, rekel: „Vi vladarji ljudi in starešine v Izraelu, 044 ACT 004 009 če sva ta dan zasliševana o dobrem delu, storjenemu nemočnemu človeku, na kakšen način je bil on ozdravljen; 044 ACT 004 010 bodi znano vam vsem in vsem ljudem v Izraelu, da v imenu Jezusa Kristusa iz Nazareta, ki ste ga križali, katerega je Bog obudil od mrtvih, celó po njem ta človek sedaj tukaj pred vami stoji ozdravljen. 044 ACT 004 011 To je kamen, ki je bil zaničevan od vas graditeljev, ki je postal glava vogalu. 044 ACT 004 012 Niti ni rešitve duš v nikomer drugem, kajti pod nebom med ljudmi ni dano drugega imena, s katerim moremo biti rešeni.“ 044 ACT 004 013 Torej ko so videli Petrov in Janezov pogum ter zaznali, da sta bila neizobražena in nepoučena človeka, so se čudili; in o njiju so spoznali, da sta bila z Jezusom. 044 ACT 004 014 In ko so gledali moža, ki je bil ozdravljen, stati z njimi, proti temu niso mogli reči ničesar. 044 ACT 004 015 Toda ko so jima zapovedali, da se odstranita od vélikega zbora, so se med seboj posvetovali, 044 ACT 004 016 rekoč: „Kaj naj storimo tema možema? Kajti ta zares opazen čudež, storjen po njima, je očiten vsem tistim, ki prebivajo v Jeruzalemu; in tega ne moremo zanikati. 044 ACT 004 017 Toda da se to ne razširi naprej med ljudmi, jima strogo zagrozimo, da odslej nobenemu človeku ne govorita v tem imenu.“ 044 ACT 004 018 In poklicali so ju ter jima zapovedali sploh ne govoriti niti učiti v Jezusovem imenu. 044 ACT 004 019 Toda Peter in Janez sta odgovorila in jim rekla: „Sami presodite ali je v Božjih očeh bolj pravilno poslušati vas kakor Boga. 044 ACT 004 020 Kajti midva ne moreva, da ne bi govorila stvari, ki sva jih videla in slišala.“ 044 ACT 004 021 Torej ko so jima še naprej grozili, so ju izpustili zaradi ljudi, ker niso našli ničesar, da bi ju lahko kaznovali, kajti vsi ljudje so slavili Boga za to, kar je bilo storjeno. 044 ACT 004 022 Kajti mož, na katerem se je prikazal ta čudež ozdravljenja, je bil star preko štirideset let. 044 ACT 004 023 In ko sta bila izpuščena, sta odšla k svoji lastni druščini ter poročala vse, kar so jima visoki duhovniki in starešine rekli. 044 ACT 004 024 In ko so oni to slišali, so svoje glasove soglasno povzdignili k Bogu ter rekli: „Gospod, ti si Bog, ki je naredil nebo in zemljo in morje ter vse, kar je v njih, 044 ACT 004 025 ki si po ustih svojega služabnika Davida rekel: ‚Zakaj besnijo pogani in si ljudje domišljajo prazne stvari? 044 ACT 004 026 Kralji zemlje so vstali in vladarji so bili skupaj zbrani zoper Gospoda in zoper njegovega Kristusa.‘ 044 ACT 004 027 Kajti resnično so se proti tvojemu svetemu otroku Jezusu, ki si ga ti mazilil, skupaj zbrali tako Herod kakor Poncij Pilat s pogani in Izraelovi ljudje, 044 ACT 004 028 da storijo karkoli je tvoja roka in tvoja namera poprej določila, da se stori. 044 ACT 004 029 In sedaj, Gospod, glej njihove grožnje in zagotovi svojim služabnikom, da bodo lahko z vsem pogumom govorili tvojo besedo, 044 ACT 004 030 z iztegnitvijo svoje roke da ozdravlja; in da bodo znamenja in čudeži lahko storjeni z imenom tvojega svetega otroka Jezusa.“ 044 ACT 004 031 In ko so molili, se je zatresel kraj, kjer so bili skupaj zbrani; in vsi so bili izpolnjeni s Svetim Duhom in s pogumom so govorili Božjo besedo. 044 ACT 004 032 Množica teh, ki so verovali, pa je bila iz enega srca in iz ene duše; niti nobeden izmed njih ni rekel, da je bilo karkoli od stvari, ki jih je imel v lasti, njegovo, temveč so vse stvari imeli skupne. 044 ACT 004 033 Apostoli pa so z veliko močjo podajali pričevanje o vstajenju Gospoda Jezusa, in nad njimi vsemi je bila velika milost. 044 ACT 004 034 Niti ni bilo med njimi nikogar, ki bi trpel pomanjkanje, kajti kolikor jih je bilo lastnikov zemljišč ali hiš, so jih prodali in prinesli vrednost stvari, ki so bile prodane 044 ACT 004 035 in jih polagali k stopalom apostolov in narejena je bila porazdelitev vsakemu človeku glede na njegovo potrebo. 044 ACT 004 036 In Jožef, ki je bil po apostolih imenovan z vzdevkom Barnaba (kar je prevedeno: ‚Sin tolažbe‘), Lévijevec in iz dežele Cipra, 044 ACT 004 037 je imel zemljo, jo prodal in prinesel denar ter ga položil k stopalom apostolov. 044 ACT 005 001 Toda neki človek, po imenu Hananija, je s Safíro, svojo ženo, prodal posestvo 044 ACT 005 002 in zadržal del denarne vsote in tudi njegova žena je bila seznanjena s tem in prinesel je določen del ter ga položil k stopalom apostolov. 044 ACT 005 003 Toda Peter je rekel: „Hananija, zakaj je Satan napolnil tvoje srce, da lažeš Svetemu Duhu in da zadržiš del vsote od zemljišča? 044 ACT 005 004 Dokler je ostajalo ali ne bi bilo tvoje lastno? In potem, ko je bilo prodano ali ni bilo v tvoji lastni oblasti? Zakaj si v svojem srcu spočel to stvar? Nisi lagal ljudem, temveč Bogu.“ 044 ACT 005 005 In ko je Hananija slišal te stvari, je padel dol ter izročil duha; in velik strah je prišel na vse tiste, ki so slišali te besede. 044 ACT 005 006 Mladeniči pa so vstali, ga ovili in ga odnesli ven ter ga pokopali. 044 ACT 005 007 In bilo je približno tri ure kasneje, ko je vstopila njegova žena, ki ni vedela kaj se je bilo zgodilo. 044 ACT 005 008 In Peter jo je ogovoril: „Povej mi ali sta za toliko prodala zemljišče?“In ona je rekla: „Da, za toliko.“ 044 ACT 005 009 Tedaj ji je Peter rekel: „Kako je to, da sta se skupaj strinjala, da skušata Gospodovega Duha? Glej, stopala teh, ki so pokopala tvojega soproga, so pri vratih in odnesli te bodo ven.“ 044 ACT 005 010 Potem je nemudoma padla ob njegovih stopalih in izročila duha; in vstopili so mladeniči ter jo našli mrtvo in ko so jo odnesli, so jo pokopali poleg njenega soproga. 044 ACT 005 011 In velik strah je prišel nad vso cerkev in nad vse, ki so slišali te stvari. 044 ACT 005 012 Po rokah apostolov pa se je med ljudmi izvršilo mnogo znamenj in čudežev; (in vsi so bili soglasno v Salomonovem preddverju. 044 ACT 005 013 Od preostalih pa se jim noben človek ni drznil pridružiti, toda ljudje so jih poveličevali. 044 ACT 005 014 In še več vernikov je bilo dodanih h Gospodu, množice tako moških kakor žensk.) 044 ACT 005 015 Toliko, da so na ulice prinašali bolne in jih polagali na postelje ter ležišča, da bi lahko vsaj Petrova senca, ko je šel mimo, zasenčila nekatere izmed njih. 044 ACT 005 016 Tudi ven iz mest naokoli Jeruzalema je prišla množica, ki je prinesla bolne ljudi in te, ki so bili nadlegovani z nečistimi duhovi; in vsi so bili ozdravljeni. 044 ACT 005 017 Tedaj je vstal véliki duhovnik in vsi tisti, ki so bili z njim (kar je saducejska ločina) in izpolnjeni so bili z ogorčenjem 044 ACT 005 018 in svoje roke so položili na apostole ter jih vtaknili v skupno ječo. 044 ACT 005 019 Toda Gospodov angel je ponoči odprl vrata ječe in jih privedel ter rekel: 044 ACT 005 020 „Pojdite, stopíte in govorite ljudem v templju vse besede tega življenja.“ 044 ACT 005 021 In ko so to slišali, so zgodaj zjutraj vstopili v tempelj ter učili. Toda prišel je véliki duhovnik in tisti, ki so bili z njim in so sklicali skupaj véliki zbor in ves senat Izraelovih otrok in poslali k ječi, da bi jih privedli. 044 ACT 005 022 Toda ko so prišli častniki in jih niso našli v ječi, so se vrnili ter povedali, 044 ACT 005 023 rekoč: „Ječo smo resnično našli zaprto z vso varnostjo in čuvaje, ki so stali zunaj pred vrati, toda, ko smo odprli, v njej nismo našli nobenega človeka.“ 044 ACT 005 024 Torej ko so véliki duhovnik in tempeljski stotnik ter visoki duhovniki slišali te stvari, so se bali k čému se bo to razvilo. 044 ACT 005 025 Tedaj je nekdo prišel ter jim povedal, rekoč: „Glejte, možje, katere ste vtaknili v ječo, stojijo v templju in učijo ljudi.“ 044 ACT 005 026 Tedaj je stotnik s častniki odšel in jih privedel brez nasilja, kajti bali so se ljudi, da jih ne bi kamnali. 044 ACT 005 027 In ko so jih privedli, so jih postavili pred véliki zbor in véliki duhovnik jih je vprašal, 044 ACT 005 028 rekoč: „Ali vam nismo strogo zapovedali, da naj ne bi učili v tem imenu? In glejte, Jeruzalem ste napolnili s svojim naukom in nad nas nameravate privesti kri tega človeka.“ 044 ACT 005 029 Potem so Peter in drugi apostoli odgovorili ter rekli: „Mi moramo bolj ubogati Boga kakor ljudi. 044 ACT 005 030 Bog naših očetov je obudil Jezusa, katerega ste vi usmrtili in obesili na les. 044 ACT 005 031 Njega je Bog s svojo desnico povišal, da postane Princ in Odrešenik, da bi Izraelu dal kesanje in odpuščanje grehov. 044 ACT 005 032 In mi smo njegove priče o teh stvareh; in tako je tudi Sveti Duh, katerega je Bog dal tistim, ki ga ubogajo.“ 044 ACT 005 033 Ko so to slišali, so bili do srca zbodeni in se posvetovali, da jih ubijejo. 044 ACT 005 034 Potem je nekdo v vélikem zboru vstal, farizej, po imenu Gamáliel, učen mož postave, ugleden med vsemi ljudmi in velel, da jih za nekaj časa vržejo ven; 044 ACT 005 035 in jim rekel: „Vi, možje v Izraelu, pazite se kaj nameravate storiti glede teh ljudi. 044 ACT 005 036 Kajti pred temi dnevi je vstal Tevdá, ki se je bahal, da je pomemben; kateremu so se pridružili številni ljudje, okoli štiristo; ki je bil umorjen, in vsi, kolikor se mu jih je pokoravalo, so bili razkropljeni in uničeni. 044 ACT 005 037 Po tem možu je, v dneh obdavčenja, vstal Juda iz Galileje in za seboj potegnil mnogo ljudi; tudi on je umrl in vsi so bili razkropljeni, celó tako mnogi, kot so ga ubogali. 044 ACT 005 038 In sedaj vam povem: ‚Zadržite se pred temi ljudmi in pustite jih pri miru. Kajti če je ta namera ali to delo od ljudi, se bo izjalovilo; 044 ACT 005 039 toda če je to od Boga, tega ne morete premagati, da ne bi bili morda najdeni celo, da se borite zoper Boga.‘“ 044 ACT 005 040 In strinjali so se z njim; ko pa so poklicali apostole ter jih pretepli, so jim zapovedali, da naj ne govorijo v Jezusovem imenu in jih izpustili. 044 ACT 005 041 In odšli so izpred prisotnosti vélikega zbora, veseli, da so bili smatrani vredne trpeti sramoto zaradi njegovega imena. 044 ACT 005 042 In niso prenehali v templju in v vsaki hiši vsak dan učiti ter oznanjati Jezusa Kristusa. 044 ACT 006 001 In v tistih dneh, ko je bilo število učencev pomnoženo, je nastalo mrmranje Grkov zoper Hebrejce, ker so bile njihove vdove zapostavljene pri vsakodnevni oskrbi. 044 ACT 006 002 Potem je dvanajsterica k sebi poklicala množico učencev in rekla: „To ni razlog, da bi opuščali Božjo besedo in stregli [pri] mizah. 044 ACT 006 003 Zatorej bratje, poiščite med vami sedem mož, na dobrem glasu, polnih Svetega Duha in modrosti, katerim lahko določimo to opravilo. 044 ACT 006 004 Toda mi se bomo predali v nenehno molitev in službo besede.“ 044 ACT 006 005 In ta govor je ugajal vsej množici; in izbrali so Štefana, moža polnega vere in Svetega Duha in Filipa in Prohorja in Nikánorja in Timona in Parmenája ter Nikolaja, spreobrnjenca iz Antiohije, 044 ACT 006 006 katere so postavili pred apostole; in ko so molili, so nanje položili svoje roke. 044 ACT 006 007 In Božja beseda je rasla in število učencev v Jeruzalemu se je silno pomnožilo in velika skupina duhovnikov je bila pokorna veri. 044 ACT 006 008 In Štefan je, poln vere in moči, delal med ljudmi velike čudeže in čudežne moči. 044 ACT 006 009 Potem so vstali nekateri iz sinagoge, ki se je imenovala sinagoga Libertincev in Cirencev in Aleksandríncev in teh iz Kilikije ter iz Azije in so razpravljali s Štefanom. 044 ACT 006 010 Niso pa se mogli upirati modrosti in duhu, po katerem je govoril. 044 ACT 006 011 Tedaj so podkupili može, ki so rekli: „Slišali smo ga govoriti bogokletne besede zoper Mojzesa in zoper Boga.“ 044 ACT 006 012 In razvneli so ljudi in starešine ter pisarje in prišli nad njega in ga zgrabili ter ga privedli k vélikemu zboru 044 ACT 006 013 in postavili krive priče, ki so rekle: „Ta človek ne preneha govoriti bogokletnih besed proti temu svetemu prostoru in postavi, 044 ACT 006 014 kajti slišali smo ga govoriti, da bo ta Jezus Nazarečan uničil ta kraj in spremenil običaje, ki nam jih je izročil Mojzes.“ 044 ACT 006 015 In vsi, ki so sedeli v vélikem zboru, so neomajno zrli vanj in videli njegov obraz, kot bi bil obraz angela. 044 ACT 007 001 Potem je véliki duhovnik rekel: „Ali so te stvari take?“ 044 ACT 007 002 In rekel je: „Možje, bratje in očetje, prisluhnite: ‚Bog slave se je prikazal našemu očetu Abrahamu, ko je bil v Mezopotamiji, preden je prebival v Haránu 044 ACT 007 003 in mu rekel: ‚Pojdi ven iz svoje dežele in iz svojega sorodstva ter pridi v deželo, ki ti jo bom pokazal.‘‘ 044 ACT 007 004 Tedaj je prišel iz kaldejske dežele in prebival v Haránu; ko pa je bil njegov oče mrtev, se je od tam odpravil v to deželo, v kateri vi sedaj prebivate. 044 ACT 007 005 V njej pa mu ni dal nobene dediščine niti toliko ne, da nanjo postavi svoje stopalo, vendar je obljubil, da mu jo bo dal v posest in njegovemu semenu za njim, ko takrat še ni imel otroka. 044 ACT 007 006 In Bog je govoril na ta način: ‚Da naj bi njegovo seme začasno bivalo v tuji deželi in da naj bi jih privedli v suženjstvo ter štiristo let z njimi hudobno ravnali. 044 ACT 007 007 Narodu pa, pri katerem bodo suženjevali, bom sodil jaz, ‘je rekel Bog: ‚in potem bodo prišli ter mi služili na tem kraju.‘ 044 ACT 007 008 In dal mu je zavezo obrezovanja. In tako je Abraham zaplodil Izaka in ga osmi dan obrezal; in Izak je zaplodil Jakoba; in Jakob je zaplodil dvanajst očakov. 044 ACT 007 009 In očaki so, prevzeti z zavistjo, Jožefa prodali v Egipt; toda Bog je bil z njim 044 ACT 007 010 in ga osvobodil iz vseh njegovih stisk in mu dal naklonjenost ter modrost v očeh faraona, egiptovskega kralja in ga naredil za voditelja nad Egiptom ter vso svojo hišo. 044 ACT 007 011 Torej nad vso egiptovsko deželo in Kánaan je prišlo pomanjkanje in velika stiska in naši očetje niso našli hrane. 044 ACT 007 012 Toda ko je Jakob slišal, da je bilo v Egiptu žito, je najprej odposlal naše očete. 044 ACT 007 013 In ob drugi priložnosti se je Jožef dal spoznati svojim bratom; in Jožefovo sorodstvo je bilo predstavljeno faraonu. 044 ACT 007 014 Potem je Jožef odposlal in k sebi poklical svojega očeta Jakoba in vse njegovo sorodstvo, petinsedemdeset duš. 044 ACT 007 015 Tako je Jakob odšel dol v Egipt ter umrl, on in naši očetje 044 ACT 007 016 in bili so preneseni preko v Sihem in položeni v mavzolej, ki ga je Abraham kupil za vsoto denarja od sinov Hemórja, očeta v Sihemu. 044 ACT 007 017 Toda ko se je približal obljubljeni čas, katerega je Bog prisegel Abrahamu, so ljudje v Egiptu rasli in se množili, 044 ACT 007 018 dokler ni vstal drug kralj, ki ni poznal Jožefa. 044 ACT 007 019 Ta isti je z našim sorodstvom premeteno ravnal in hudobno tretiral naše očete, tako da so izpostavili svoje majhne otroke, z namenom, da ne bi bili ohranjeni živi. 044 ACT 007 020 V tem času je bil rojen Mojzes, bil pa je silno lep in tri mesece so ga vzgajali v hiši njegovega očeta; 044 ACT 007 021 ko pa je bil izpostavljen, ga je vzela faraonova hči in ga vzgojila za svojega lastnega sina. 044 ACT 007 022 In Mojzes je bil izučen v vsej egipčanski modrosti in mogočen je bil v besedah in dejanjih. 044 ACT 007 023 Ko je bil star polnih štirideset let, je prišlo v njegovo srce, da obišče svoje brate, Izraelove otroke. 044 ACT 007 024 In ko je videl enega izmed njih krivično trpeti, ga je branil in maščeval tega, ki je bil zatiran ter ubil Egipčana, 044 ACT 007 025 kajti domneval je, da bodo njegovi bratje razumeli, kako jih hoče Bog po njegovi roki osvoboditi; toda niso razumeli. 044 ACT 007 026 In medtem ko so se prepirali, se jim je naslednji dan pokazal ter jih ponovno skušal pomiriti, rekoč: ‚Možje, vi ste bratje; zakaj drug drugemu delate krivico?‘ 044 ACT 007 027 Toda tisti, ki je svojemu bližnjemu storil krivico, ga je odrinil proč, rekoč: ‚Kdo te je naredil za vladarja in sodnika nad nami? 044 ACT 007 028 Ali me hočeš ubiti, kakor si včeraj storil Egipčanu?‘ 044 ACT 007 029 Ob tej besedi je Mojzes pobegnil in bil tujec v midjánski deželi, kjer je zaplodil dva sinova. 044 ACT 007 030 Ko pa je preteklo štirideset let, se mu je v divjini Sinajske gore prikazal Gospodov angel v plamenu gorečega grma. 044 ACT 007 031 Ko je Mojzes to videl, se je čudil prizoru; ko pa se je približal, da bi to pogledal, je prišel do njega Gospodov glas, 044 ACT 007 032 rekoč: ‚Jaz sem Bog tvojih očetov, Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov.‘Potem je Mojzes trepetal in si ni drznil pogledati. 044 ACT 007 033 Nato mu je Gospod rekel: ‚Sezuj si svoje čevlje s svojih stopal, kajti kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja. 044 ACT 007 034 Videl sem, videl sem stisko svojih ljudi, ki so v Egiptu in slišal sem njihovo stokanje in sem prišel dol, da jih osvobodim. In sedaj pridi, poslal te bom v Egipt.‘ 044 ACT 007 035 Tega Mojzesa, katerega so zavrnili, rekoč: ‚Kdo te je naredil vladarja in sodnika?‘istega je Bog poslal, da bi bil vladar in osvoboditelj po roki angela, ki se mu je prikazal v grmu. 044 ACT 007 036 Potem, ko je v egiptovski deželi in v Rdečem morju ter v divjini štirideset let prikazoval čudeže in znamenja, jih je privedel ven. 044 ACT 007 037 To je ta Mojzes, ki je Izraelovim otrokom rekel: ‚Preroka vam bo Gospod, vaš Bog, obudil izmed vaših bratov, podobnega meni; njega boste poslušali.‘ 044 ACT 007 038 To je tisti, ki je bil v cerkvi v divjini z angelom, ki je govoril z njim na Sinajski gori in z našimi očeti; ki je prejel žive prerokbe, da jih izroči nam; 044 ACT 007 039 katerega naši očetje niso hoteli ubogati, temveč so ga pahnili od sebe in se v svojih srcih ponovno obrnili nazaj v Egipt, 044 ACT 007 040 rekoč Aronu: ‚Naredi nam bogove, da gredo pred nami, kajti glede tega Mojzesa, ki nas je privedel iz egiptovske dežele, ne vemo kaj je nastalo iz njega.‘ 044 ACT 007 041 In v tistih dneh so naredili tele ter maliku darovali žrtev ter se veselili v delih svojih lastnih rok. 044 ACT 007 042 Potem se je Bog obrnil in jih predal, da obožujejo vojsko neba; kakor je pisano v knjigi prerokov: ‚Oh, hiša Izraelova ali ste meni darovali zaklane živali in žrtve v obdobju štiridesetih let v divjini? 044 ACT 007 043 Da, vzeli ste Molohov šotor in zvezdo svojega boga Rajfána, kipe, ki ste jih naredili, da bi jih oboževali; jaz pa vas bom odvedel onstran Babilona.‘ 044 ACT 007 044 Naši očetje so imeli v divjini šotorsko svetišče pričevanja, kakor je določil on, govoreč Mojzesu, da naj ga naredi glede na videz, ki ga je videl. 044 ACT 007 045 Katerega so tudi naši očetje, ki so prišli kasneje, vnesli z Jezusom na posest poganov, ki jih je Bog pregnal izpred obličja naših očetov do Davidovih dni; 044 ACT 007 046 ki je našel naklonjenost pred Bogom in si želel najti šotorsko svetišče za Jakobovega Boga. 044 ACT 007 047 Toda Salomon mu je zgradil hišo. 044 ACT 007 048 Vendar Najvišji ne prebiva v templjih, zgrajenimi z rokami; kakor pravi prerok: 044 ACT 007 049 ‚Nebesa so moj prestol in zemlja je moja pručka; kakšno hišo mi hočete zgraditi?‘govori Gospod: ‚Ali kaj je prostor mojega počitka? 044 ACT 007 050 Ali ni vse te stvari naredila moja roka?‘ 044 ACT 007 051 Vi trdovratni in neobrezani v srcu in ušesih, vi se vedno upirate Svetemu Duhu; kakor so počeli vaši očetje, tako počnete vi. 044 ACT 007 052 Katerega izmed prerokov vaši očetje niso preganjali? In umorili so te, ki so vnaprej kazali na prihod Pravičnega, katerega izdajalci in morilci ste bili sedaj vi, 044 ACT 007 053 ki ste po uredbi angelov prejeli postavo, pa se je niste držali.“ 044 ACT 007 054 Ko so slišali te besede, so bili zarezani do srca in s svojimi zobmi so škripali proti njemu. 044 ACT 007 055 Toda on je, poln Svetega Duha, neomajno gledal gor v nebesa in videl Božjo slavo ter Jezusa stati na Božji desnici. 044 ACT 007 056 In rekel: „Glejte, nebesa vidim odprta in Sina človekovega stati na Božji desnici.“ 044 ACT 007 057 Tedaj so z močnim glasom zakričali in zamašili svoja ušesa ter soglasno stekli nadenj 044 ACT 007 058 in ga vrgli iz mesta ter ga kamnali. Priče pa so svoja oblačila položile k stopalom mladeniča, katerega ime je bilo Savel. 044 ACT 007 059 In kamnali so Štefana, ki je klical k Bogu ter govoril: „Gospod Jezus, sprejmi mojega duha.“ 044 ACT 007 060 In pokleknil je ter z močnim glasom zaklical: „Gospod, tega greha jim ne položi na njihovo obdolžnico.“In ko je to rekel, je zaspal. 044 ACT 008 001 In Savel je privolil v njegovo smrt. In ob tistem času je bilo tam veliko preganjanje zoper cerkev, ki je bila v Jeruzalemu; in vsi, razen apostolov, so bili razkropljeni povsod po vseh področjih Judeje in Samarije. 044 ACT 008 002 In predani možje so Štefana odnesli k njegovemu pokopu ter za njim pripravili veliko objokovanje. 044 ACT 008 003 Glede Savla pa, ta je napravil veliko opustošenje cerkve, ko je vstopal v vsako hišo in vlačil moške in ženske ter jih zapiral v ječo. 044 ACT 008 004 Zaradi tega so tisti, ki so bili razkropljeni naokoli, odšli povsod in oznanjali besedo. 044 ACT 008 005 Potem je Filip odšel dol v samarijsko mesto in jim oznanil Kristusa. 044 ACT 008 006 In množica je soglasno dala pozornost tem stvarem, ki jih je Filip govoril in poslušala ter gledala čudeže, katere je delal. 044 ACT 008 007 Kajti nečisti duhovi so kričê, z močnim glasom prihajali iz mnogih, ki so bili z njimi obsedeni. In mnogi prevzeti s paralizo ter tisti, ki so bili hromi, so bili ozdravljeni. 044 ACT 008 008 In v tistem mestu je bila velika radost. 044 ACT 008 009 Vendar je bil tam neki mož, imenovan Simon, ki je poprej v istem mestu uporabljal čaranje in privlačil pogane iz Samarije ter objavljal, da je bil on sam nekaj velikega, 044 ACT 008 010 kateremu so vsi posvetili pozornost, od najmanjših do največjih, rekoč: „Ta mož je velika Božja moč.“ 044 ACT 008 011 In ozirali so se nanj, zato ker jih je že dolgo časa privlačil s svojimi čarodejstvi. 044 ACT 008 012 Toda ko so verovali Filipu, ki je oznanjal besede glede Božjega kraljestva in ime Jezusa Kristusa, so bili krščeni, tako moški kakor ženske. 044 ACT 008 013 Potem je tudi sam Simon veroval; in ko je bil krščen, je ostal s Filipom in se čudil ter gledal čudeže in znamenja, ki so bila storjena. 044 ACT 008 014 Ko so torej apostoli, ki so bili v Jeruzalemu, slišali, da je Samarija sprejela Božjo besedo, so jim poslali Petra in Janeza, 044 ACT 008 015 ki sta, ko sta prišla dol, molila zanje, da bi mogli prejeti Svetega Duha 044 ACT 008 016 (kajti do takrat še ni padel na nobenega izmed njih; bili so samo krščeni v imenu Gospoda Jezusa.) 044 ACT 008 017 Tedaj sta nanje polagala svoje roke in prejemali so Svetega Duha. 044 ACT 008 018 In ko je Simon videl, da je bil Sveti Duh dan po polaganju rok apostolov, jima je ponudil denar, 044 ACT 008 019 rekoč: „Dajta tudi meni to moč, da na kogarkoli položim roke, bo lahko prejel Svetega Duha.“ 044 ACT 008 020 Vendar mu je Peter rekel: „Tvoj denar naj propade s teboj, ker si pomislil, da se Božji dar lahko kupi z denarjem. 044 ACT 008 021 Ti nimaš niti vloge niti deleža v tej stvari, kajti tvoje srce ni iskreno v Božjih očeh. 044 ACT 008 022 Pokesaj se torej od te svoje zlobnosti in prosi Boga, če ti bo mogoče lahko odpuščena misel tvojega srca. 044 ACT 008 023 Kajti zaznavam, da si v žolču grenkobe in v vezi krivičnosti.“ 044 ACT 008 024 Potem je Simon odgovoril in rekel: „Prosita zame h Gospodu, da nobena izmed teh stvari, ki sta jih govorila, ne pride nadme.“ 044 ACT 008 025 In onadva, ko sta pričevala in oznanila Gospodovo besedo, sta se vrnila v Jeruzalem ter v mnogih vaseh Samarije oznanila evangelij. 044 ACT 008 026 Gospodov angel pa je spregovoril Filipu, rekoč: „Vstani in pojdi proti jugu, na pot, ki gre dol iz Jeruzalema v Gazo, ki je zapuščena.“ 044 ACT 008 027 In vstal je ter odšel. In glej, človek iz Etiopije, evnuh z veliko oblastjo pod Kandáko, kraljico Etiopcev, ki je imel skrb za vso njeno zakladnico in je prišel v Jeruzalem, da bi oboževal, 044 ACT 008 028 se je vračal in sedé na svoji kočiji bral preroka Izaija. 044 ACT 008 029 Potem je Duh rekel Filipu: „Pojdi poleg in se pridruži tej kočiji.“ 044 ACT 008 030 In Filip je stekel tja k njemu in ga slišal brati preroka Izaija ter rekel: „Razumeš kaj bereš?“ 044 ACT 008 031 In rekel je: „Kako bi lahko, razen če me ne bi vodil nek človek?“In prosil je Filipa, da pride gor in se usede z njim. 044 ACT 008 032 Mesto iz pisma, ki ga je bral, je bilo to: ‚Odveden je bil kakor ovca h klanju; in kakor je jagnje pred svojim strižcem nemo, tako on ni odprl svojih ust; 044 ACT 008 033 v njegovem ponižanju je bila njegova sodba odstranjena in kdo bo razglašal njegov rod? Kajti njegovo življenje je vzeto z zemlje.‘ 044 ACT 008 034 In evnuh je odgovoril Filipu ter rekel: „Prosim te, o kom govori to prerok? O sebi ali nekem drugem človeku?“ 044 ACT 008 035 Potem je Filip odprl svoja usta in pričel pri istem pismu in mu oznanil Jezusa. 044 ACT 008 036 In medtem ko sta nadaljevala po njuni poti, sta prišla do neke vode, in evnuh je rekel: „Poglej, tukaj je voda, kaj mi preprečuje biti krščen?“ 044 ACT 008 037 In Filip je rekel: „Če veruješ z vsem svojim srcem, smeš.“In ta je odgovoril ter rekel: „Verujem, da je Jezus Kristus Božji Sin.“ 044 ACT 008 038 In velel je kočiji, da se ustavi. In skupaj sta odšla dol v vodo, tako Filip kakor evnuh; in ga je krstil. 044 ACT 008 039 In ko sta se povzpela iz vode, je Gospodov Duh Filipa vzel, da ga evnuh ni več videl in ta je radosten odšel na svojo pot. 044 ACT 008 040 Toda Filip se je znašel pri Ašdódu. In ko je potoval skozi, je v vseh mestih oznanjal, dokler ni prišel do Cezareje. 044 ACT 009 001 Savel pa, ki je še vedno izdihoval grožnje in poboj zoper Gospodove učence, je odšel k vélikemu duhovniku 044 ACT 009 002 in si od njega izprosil pisem za shodnice v Damasku, da če najde kogarkoli od te poti, bodisi moške ali ženske, bi jih lahko zvezane privedel v Jeruzalem. 044 ACT 009 003 Medtem ko je potoval, se je približal Damasku in nenadoma je naokoli njega zasvetila svetloba iz nebes 044 ACT 009 004 in padel je na tla ter zaslišal glas, ki mu je rekel: „Savel, Savel, zakaj me preganjaš?“ 044 ACT 009 005 On pa je rekel: „Kdo si ti, Gospod?“In Gospod je rekel: „Jaz sem Jezus, katerega ti preganjaš. Zate je to težko, da se upiraš bodicam.“ 044 ACT 009 006 In ta je trepetajoč in osupel rekel: „Gospod, kaj hočeš, da storim?“In Gospod mu je rekel: „Vstani in pojdi v mesto in povedano ti bo, kaj moraš storiti.“ 044 ACT 009 007 Možje, ki so potovali z njim, pa so stali brez besed, ker so poslušali glas, vendar niso videli nobenega človeka. 044 ACT 009 008 In Savel se je dvignil s tal in ko so bile njegove oči odprte, ni videl nobenega človeka, ampak so ga vodili za roko in ga privedli v Damask. 044 ACT 009 009 In tri dni je bil brez vida in ni ne jedel, ne pil. 044 ACT 009 010 V Damasku pa je bil neki učenec, po imenu Hananija in njemu je Gospod v videnju rekel: „Hananija.“In ta je rekel: „Glej, jaz sem tu, Gospod.“ 044 ACT 009 011 In Gospod mu je rekel: „Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna in v Judovi hiši povprašaj za nekoga, ki se imenuje Savel iz Tarza; kajti glej, on moli 044 ACT 009 012 in v videnju je videl moža, imenovanega Hananija, ki je vstopil in nanj položil svojo roko, da bi lahko prejel svoj vid.“ 044 ACT 009 013 Potem je Hananija odgovoril: „Gospod, od mnogih sem slišal o tem človeku, koliko zla je storil tvojim svetim v Jeruzalemu 044 ACT 009 014 in tukaj ima od visokih duhovnikov oblast, da zveže vse, ki kličejo tvoje ime.“ 044 ACT 009 015 Toda Gospod mu je rekel: „Odpravi se, kajti on mi je izbrana posoda, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove otroke, 044 ACT 009 016 kajti pokazal mu bom kako velike stvari mora trpeti zaradi mojega imena.“ 044 ACT 009 017 In Hananija je odšel svojo pot ter vstopil v hišo in ko je svoje roke položil nanj, je rekel: „Brat Savel, Gospod, celó Jezus, ki se ti je prikazal na poti, ko si prihajal, me je poslal, da lahko prejmeš svoj vid in izpolnjen boš s Svetim Duhom.“ 044 ACT 009 018 In takoj so z njegovih oči padle kot bi bile luskine, in nemudoma je prejel vid in vstal ter bil krščen. 044 ACT 009 019 In ko je prejel hrano, je bil okrepljen. Potem je bil Savel nekaj dni z učenci, ki so bili v Damasku. 044 ACT 009 020 In nemudoma je v sinagogah oznanjal Kristusa, da je on Božji Sin. 044 ACT 009 021 Toda vsi, ki so ga slišali, so bili osupli in rekli: „Ali ni to tisti, ki je uničil tiste, ki so se v Jeruzalemu sklicevali na to ime in je prišel sèm zaradi tega namena, da bi jih lahko zvezane privedel k visokim duhovnikom?“ 044 ACT 009 022 Toda Savel je še bolj narasel v moči in zbegal Jude, ki so prebivali v Damasku ter dokazoval, da je ta pravi Kristus. 044 ACT 009 023 In potem, ko so bili izpolnjeni mnogi dnevi, so se Judje posvetovali, da ga ubijejo, 044 ACT 009 024 toda njihovo prežanje v zasedi je bilo sporočeno Savlu. In noč in dan so stražili velika vrata, da ga ubijejo. 044 ACT 009 025 Potem so ga učenci ponoči vzeli in ga v košari spustili dol ob obzidju. 044 ACT 009 026 In ko je Savel prišel v Jeruzalem, se je poskusil pridružiti učencem, toda vsi so se ga bali in niso verjeli, da je bil učenec. 044 ACT 009 027 Vendar ga je Barnaba vzel in ga privedel k apostolom ter jim razodel kako je na poti videl Gospoda in da mu je govoril ter kako je v Damasku pogumno oznanjal v Jezusovem imenu. 044 ACT 009 028 In bil je z njimi, ter prihajal in odhajal iz Jeruzalema. 044 ACT 009 029 In pogumno je govoril v imenu Gospoda Jezusa ter se prerekal proti Grkom, toda oni so ga poskušali umoriti. 044 ACT 009 030 Nakar, ko so bratje [to] izvedeli, so ga odvedli dol v Cezarejo in ga poslali v Tarz. 044 ACT 009 031 Potem so imele cerkve po vsej celotni Judeji in Galileji ter Samariji mir in se izgrajevale, in ker so živele v strahu Gospodovem ter v tolažbi Svetega Duha, so bile pomnožene. 044 ACT 009 032 In pripetilo se je, ko je Peter potoval po vseh celotnih okoliših, [da] je prišel tudi dol k svetim, ki so prebivali v Lidi. 044 ACT 009 033 In tam je našel nekega moža, po imenu Enéj, ki se je osem let držal svoje postelje in je bil bolan zaradi paralize. 044 ACT 009 034 In Peter mu je rekel: „Enéj, Jezus Kristus te celostno ozdravlja. Vstani in postelji svojo posteljo.“In ta je takoj vstal. 044 ACT 009 035 In vsi tisti, ki so prebivali v Lidi in Šarónu, so ga videli ter se obrnili h Gospodu. 044 ACT 009 036 Torej v Jopi je bila neka učenka, po imenu Tabíta, kar se po razlagi imenuje Gazela. Ta ženska je bila polna dobrih del in dejanj miloščine, ki jih je storila. 044 ACT 009 037 In pripetilo se je v tistih dneh, da je bila bolna in je umrla, katero so, ko so jo umili, položili v zgornjo sobo. 044 ACT 009 038 Ker pa je bila Lida blizu Jope in so učenci slišali, da je bil tam Peter, so k njemu poslali dva moža, ki sta ga prosila, da ne bi odlašal priti k njim. 044 ACT 009 039 Potem je Peter vstal in odšel z njima. Ko je prišel, so ga odvedli v zgornjo sobo, in vse vdove so jokaje stale poleg njega in kazale plašče ter obleke, katere je naredila Gazela, dokler je bila z njimi. 044 ACT 009 040 Vendar jih je Peter vse vrgel ven ter pokleknil in molil, in ko se je obrnil k telesu, je rekel: „Tabíta, vstani.“In odprla je svoje oči, in ko je zagledala Petra, se je usedla. 044 ACT 009 041 In dal ji je svojo roko ter jo dvignil. In ko je poklical svete ter vdove, jo je izročil živo. 044 ACT 009 042 In to se je razvedelo po vsej celotni Jopi in mnogi so verovali v Gospoda. 044 ACT 009 043 In pripetilo se je, da je mnogo dni ostal v Jopi pri nekem strojarju Simonu. 044 ACT 010 001 V Cezareji je bil neki mož, imenovan Kornelij, stotnik čete imenovana itálska četa, 044 ACT 010 002 predan mož in nekdo, ki se je z vso svojo hišo bal Boga, ki je ljudem dajal veliko miloščine in vedno molil k Bogu. 044 ACT 010 003 Okoli devete dnevne ure je v videnju jasno videl Božjega angela prihajati k njemu, rekoč mu: „Kornelij.“ 044 ACT 010 004 In ko je pogledal nanj, je bil prestrašen in rekel: „Kaj je, Gospod?“On pa mu je rekel: „Tvoje molitve in tvoje miloščine so prišle gor v spomin pred Boga. 044 ACT 010 005 In sedaj pošlji može v Jopo in pojdi po nekega Simona, katerega vzdevek je Peter. 044 ACT 010 006 Ta prenočuje pri nekemu strojarju Simonu, čigar hiša je ob morski obali. On ti bo povedal, kaj moraš storiti.“ 044 ACT 010 007 In ko je angel, ki je govoril Korneliju, odšel, je ta poklical dva izmed svojih hišnih služabnikov in predanega vojaka izmed teh, ki mu nenehno strežejo 044 ACT 010 008 in ko jim je razglasil vse te stvari, jih je poslal v Jopo. 044 ACT 010 009 Naslednji dan, ko so odšli na svoje potovanje in se približali mestu, se je Peter okoli šeste ure povzpel na hišno streho, da bi molil. 044 ACT 010 010 Postal pa je zelo lačen in bi želel jesti, toda medtem ko so pripravljali, je padel v zamaknjenje 044 ACT 010 011 in videl odprto nebo ter nekakšno posodo spuščati se k njemu, kot bi bil to velik pleten prt s štirimi vogali in se spuščal k zemlji, 044 ACT 010 012 v katerem so bile vse vrste štirinožnih zemeljskih živali in divjih zveri in plazečih stvari ter perjad neba. 044 ACT 010 013 In do njega je prišel glas: „Vstani, Peter, zakolji in jej.“ 044 ACT 010 014 Vendar je Peter rekel: „Ne tako, Gospod, kajti še nikoli nisem jedel karkoli kar je oskrunjeno ali nečisto.“ 044 ACT 010 015 Glas pa mu je ponovno, drugič, rekel: „Kar je Bog očistil, tega ne imenuj oskrunjeno.“ 044 ACT 010 016 To se je zgodilo trikrat in posoda je bila ponovno sprejeta gor v nebo. 044 ACT 010 017 Torej medtem ko je bil Peter v sebi zaskrbljen, kaj bi to videnje, ki ga je videl, lahko pomenilo, glej, so možje, ki so bili poslani od Kornelija, povprašali po Simonovi hiši in stali pred velikimi vrati 044 ACT 010 018 in zaklicali ter vprašali ali je tam prenočeval Simon, ki je bil imenovan z vzdevkom Peter. 044 ACT 010 019 Medtem ko je Peter premišljeval o videnju, mu je Duh rekel: „Glej, trije možje te iščejo. 044 ACT 010 020 Vstani torej in se spusti ter pojdi z njimi in se ničesar ne boj, kajti jaz sem jih poslal.“ 044 ACT 010 021 Potem je Peter odšel dol k možem, ki so bili k njemu poslani od Kornelija in rekel: „Glejte, jaz sem ta, katerega iščete. Kakšen je razlog zaradi česar ste prišli?“ 044 ACT 010 022 In rekli so: „Stotnik Kornelij, pravičen mož in nekdo, ki se boji Boga ter je na dobrem glasu med vsem judovskim narodom, je bil po svetem angelu od Boga obveščen, da pošlje v to hišo pote in da od tebe sliši besede.“ 044 ACT 010 023 Potem jih je poklical noter in jih prenočil. In naslednji dan je Peter z njimi odšel, spremljali pa so ga neki bratje iz Jope. 044 ACT 010 024 In naslednji dan so vstopili v Cezarejo. In Kornelij jih je pričakoval ter sklical skupaj svoje sorodnike in bližnje prijatelje. 044 ACT 010 025 In ko je Peter vstopal, ga je srečal Kornelij in padel dol k njegovim stopalom ter ga oboževal. 044 ACT 010 026 Vendar ga je Peter dvignil, rekoč: „Vstani, tudi jaz sem človek.“ 044 ACT 010 027 In medtem ko se je pogovarjal z njim, je vstopil ter našel mnoge, ki so bili zbrani skupaj. 044 ACT 010 028 In jim rekel: „Vi veste kako je to nezakonita stvar za človeka, ki je Jud, da se druži ali pride k nekomu iz drugega naroda. Toda Bog mi je pokazal, da naj nobenega človeka ne imenujem oskrunjenega ali nečistega. 044 ACT 010 029 Zato sem brez ugovarjanja prišel k vam takoj, ko sem bil poklican. Sprašujem torej, zaradi kakšnega namena ste poslali pome?“ 044 ACT 010 030 In Kornelij je rekel: „Pred štirimi dnevi sem se postil do te ure. In ob deveti uri sem v svoji hiši molil in glej, pred menoj je stal mož v svetlem oblačilu. 044 ACT 010 031 In rekel: ‚Kornelij, tvoja molitev je uslišana in tvoje miloščine so v spominu v Božjih očeh. 044 ACT 010 032 Pošlji torej v Jopo in pokliči sèm Simona, katerega vzdevek je Peter. Nastanjen je ob morski obali, v hiši nekega strojarja Simona. Ko ta pride, ti bo spregovoril.‘ 044 ACT 010 033 Takoj sem torej poslal pote in dobro si storil, da si prišel. Sedaj smo torej mi vsi tukaj zbrani pred Bogom, da slišimo vse stvari, ki so ti zapovedane od Boga.“ 044 ACT 010 034 Tedaj je Peter odprl svoja usta in rekel: „Resnično zaznavam, da se Bog ne ozira na osebe, 044 ACT 010 035 temveč je v vsakem narodu pri njem sprejet kdor se ga boji in dela pravično. 044 ACT 010 036 Besedo, ki jo je Bog poslal Izraelovim otrokom, ko je oznanjal mir po Jezusu Kristusu; (on je Gospod vsega), 044 ACT 010 037 to besedo, pravim, vi poznate, ki je bila razglašena po vsej celotni Judeji in se pričela iz Galileje, po krstu, katerega je oznanjal Janez. 044 ACT 010 038 Kako je Bog s Svetim Duhom in z močjo mazilil Jezusa iz Nazareta, ki je hodil okoli, delal dobro in ozdravljal vse, ki so bili zatirani od hudiča, kajti Bog je bil z njim. 044 ACT 010 039 In mi smo priče vseh teh stvari, ki jih je storil, tako v judovski deželi kakor v Jeruzalemu, katerega so umorili in obesili na les. 044 ACT 010 040 Njega je Bog tretji dan obudil in ga javno prikazal, 044 ACT 010 041 ne vsem ljudem, temveč od Boga vnaprej izbranim pričam, celó nam, ki smo z njim jedli in pili potem, ko je vstal od mrtvih. 044 ACT 010 042 In naročil nam je naj oznanjamo ljudem in naj pričujemo, da je on tisti, ki je bil od Boga odrejen, da bo Sodnik živih in mrtvih. 044 ACT 010 043 Njemu vsi preroki dajejo pričevanje, da bo po njegovem imenu, kdorkoli veruje vanj, prejel odpuščanje grehov.“ 044 ACT 010 044 Medtem ko je Peter še govoril te besede, je Sveti Duh padel na vse te, ki so slišali besedo. 044 ACT 010 045 In tisti iz obreze, ki so verovali, so bili osupli, kolikor jih je prišlo s Petrom, zato ker je bil dar Svetega Duha izlit tudi na pogane. 044 ACT 010 046 Kajti slišali so jih govoriti z jeziki in poveličevati Boga. Potem je Peter odgovoril: 044 ACT 010 047 „Ali more kdorkoli prepovedati vodo, da ti, ki so enako kakor mi, prejeli Svetega Duha, ne bi bili krščeni?“ 044 ACT 010 048 In naročil jim je, naj jih krstijo v Gospodovem imenu. Potem so ga prosili, naj ostane nekaj dni. 044 ACT 011 001 Apostoli in bratje, ki so bili v Judeji, pa so slišali, da so tudi pogani sprejeli Božjo besedo. 044 ACT 011 002 In ko je Peter prišel gor v Jeruzalem, so se tisti, ki so bili iz obreze, pričkali z njim, 044 ACT 011 003 rekoč: „Odšel si k neobrezanim ljudem in jedel z njimi.“ 044 ACT 011 004 Toda Peter jim je zadevo ponovil od začetka in jim jo po vrsti pojasnil, rekoč: 044 ACT 011 005 „Bil sem v mestu Jopa in molil in v zamaknjenju sem videl videnje: ‚Neka posoda, ki se je spuščala, kot bi bil to velik prt s štirimi vogali, spuščan dol iz neba in prišel je celó do mene, 044 ACT 011 006 na katerem sem, ko sem [vanj] uprl svoje oči, opazoval in zagledal štirinožne zemeljske živali in divje zveri in plazeče stvari ter perjad neba. 044 ACT 011 007 In zaslišal sem glas, ki mi je rekel: ‚Vstani, Peter, zakolji in jej.‘‘ 044 ACT 011 008 Vendar sem rekel: ‚Ne tako, Gospod, kajti v moja usta nikoli ni vstopilo nič oskrunjenega ali nečistega.‘ 044 ACT 011 009 Toda glas iz neba mi je ponovno odgovoril: ‚Kar je Bog očistil, tega ne imenuj oskrunjeno.‘ 044 ACT 011 010 To pa se je zgodilo trikrat in vse je bilo ponovno dvignjeno v nebo. 044 ACT 011 011 In glej, takoj so bili tam trije možje, poslani k meni iz Cezareje, [ki so] že prišli k hiši, kjer sem bil. 044 ACT 011 012 In Duh mi je zaukazal, naj grem brez pomisleka z njimi. Poleg tega me je spremljalo teh šest bratov in vstopili smo v moževo hišo 044 ACT 011 013 in razložil nam je kako je v svoji hiši videl angela, ki je stal ter mu rekel: ‚Pošlji može v Jopo in pokliči Simona, katerega vzdevek je Peter, 044 ACT 011 014 ki ti bo povedal besede, po katerih boš rešen ti in vsa tvoja hiša.‘ 044 ACT 011 015 In ko sem pričel govoriti, je nanje padel Sveti Duh, kakor spočetka na nas. 044 ACT 011 016 Potem sem se spomnil Gospodove besede, kako je rekel: ‚Janez je zares krščeval z vodo, toda vi boste krščeni s Svetim Duhom.‘ 044 ACT 011 017 Torej jim je tedaj Bog dal podoben dar, kakor ga je dal nam, ki smo verovali v Gospoda Jezusa Kristusa. Kaj sem bil jaz, da bi se mogel zoperstaviti Bogu?“ 044 ACT 011 018 Ko so slišali te besede, so molčali in slavili Boga, rekoč: „Torej je Bog tudi poganom zagotovil kesanje v življenje.“ 044 ACT 011 019 Torej tisti, ki so bili razkropljeni naokoli zaradi preganjanja, ki je nastalo okoli Štefana, so potovali prav do Fenikije in Cipra in Antiohije in nikomur niso oznanjali besede, razen samo Judom. 044 ACT 011 020 Nekateri izmed teh pa so bili možje iz Cipra in Cirene, ki so, ko so prišli v Antiohijo, govorili Grkom ter oznanjali Gospoda Jezusa. 044 ACT 011 021 In Gospodova roka je bila z njimi, in veliko število je verovalo ter se spreobrnilo h Gospodu. 044 ACT 011 022 Potem so novice o teh stvareh prišle do ušes cerkve, ki je bila v Jeruzalemu, in poslali so naprej Barnaba, da bi šel prav do Antiohije. 044 ACT 011 023 Kateri, ko je prišel in videl Božjo slavo, je bil vesel in vse spodbujal, da bi se s srčnim namenom trdno držali Gospoda. 044 ACT 011 024 Kajti bil je dober človek ter poln Svetega Duha in vere. In mnogo ljudi je bilo dodanih h Gospodu. 044 ACT 011 025 Potem se je Barnaba odpravil v Tarz, da poišče Savla, 044 ACT 011 026 in ko ga je našel, ga je privedel v Antiohijo. In pripetilo se je, da sta se celo leto zbirala s cerkvijo ter učila mnogo ljudi. In učenci so bili v Antiohiji prvič imenovani kristjani. 044 ACT 011 027 In v teh dneh so prišli preroki iz Jeruzalema v Antiohijo. 044 ACT 011 028 In vstal je nekdo, po imenu Agab ter po Duhu kazal, da naj bi bilo veliko pomanjkanje po vsem celotnem svetu, ki se je zgodilo v dneh cesarja Klavdija. 044 ACT 011 029 Potem so bili učenci, vsak mož glede na svojo zmožnost, odločeni, da pošljejo pomoč bratom, ki prebivajo v Judeji, 044 ACT 011 030 kar so tudi storili in to po Barnabovih ter Savlovih rokah poslali starešinam. 044 ACT 012 001 Torej okoli tega časa je kralj Herod iztegnil svoje roke, da nadleguje nekatere izmed cerkvá. 044 ACT 012 002 In z mečem je ubil Jakoba, Janezovega brata. 044 ACT 012 003 Ker pa je videl, [da] je Judom to ugajalo, je še bolj nadaljeval, da zgrabi tudi Petra. (Takrat so bili dnevi nekvašenega kruha.) 044 ACT 012 004 In ko ga je zgrabil, ga je vtaknil v ječo ter ga izročil štirim četvericam vojakov, da ga varujejo, ker ga je mislil po Veliki noči privesti k ljudem. 044 ACT 012 005 Peter je bil torej zadržan v ječi, toda cerkev je zanj brez prenehanja molila k Bogu. 044 ACT 012 006 In ko naj bi ga Herod privedel, je isto noč Peter spal med dvema vojakoma, privezan z dvema verigama, čuvaji pred vrati pa so stražili ječo. 044 ACT 012 007 In glej, Gospodov angel je prišel nad njega in svetloba je zasijala v ječi in Petra je udaril v stran ter ga dvignil, rekoč: „Hitro vstani.“In njegove verige so odpadle z njegovih rok. 044 ACT 012 008 In angel mu je rekel: „Opaši se in si poveži svoje sandale.“In tako je storil. In mu reče: „Ogrni svojo obleko okoli sebe in mi sledi.“ 044 ACT 012 009 In odšel je ven ter mu sledil in ni vedel, da je bilo res, kar se je zgodilo po angelu, temveč je mislil, da je videl videnje. 044 ACT 012 010 Ko sta bila mimo prve in druge straže, sta prišla k velikim železnim vratom, ki vodijo v mesto, ki so se jima sama od sebe odprla in odšla sta ven ter šla skozi neko ulico in angel je nemudoma odšel od njega. 044 ACT 012 011 Ko je Peter prišel k sebi, je rekel: „Sedaj zagotovo vem, da je Gospod poslal svojega angela in me osvobodil iz Herodove roke ter pred vsem pričakovanjem ljudi izmed Judov.“ 044 ACT 012 012 Ko pa je stvar preudaril, je prišel k hiši Marije, Janezove matere, katerega vzdevek je bil Marko, kjer so bili mnogi skupaj zbrani ter molili. 044 ACT 012 013 In ko je Peter potrkal na velika vhodna vrata, je prišla prisluhnit gospodična, po imenu Roda. 044 ACT 012 014 In ko je spoznala Petrov glas, zaradi veselja ni odprla velikih vrat, temveč je stekla noter ter povedala kako pred velikimi vrati stoji Peter. 044 ACT 012 015 Oni pa so ji rekli: „Nora si.“Toda nenehno je zatrjevala, da je bilo točno tako. Tedaj so ji rekli: „To je njegov angel.“ 044 ACT 012 016 Toda Peter je nenehno trkal in ko so odprli vrata ter ga zagledali, so bili osupli. 044 ACT 012 017 Vendar ko jim je z roko namignil naj molčijo, jim je razodel kako ga je Gospod privedel iz ječe. In rekel je: „Pojdite, oznanite te stvari Jakobu in bratom.“In odšel je, ter šel v drug kraj. 044 ACT 012 018 Torej brž, ko je bil dan, med vojaki ni bila majhna razvnetost, kaj je nastalo s Petrom. 044 ACT 012 019 In ko ga je Herod iskal in ga ni našel, je zaslišal čuvaje ter ukazal, da naj bi bili le-ti usmrčeni. In iz Judeje je odšel dol v Cezarejo ter ostal tam. 044 ACT 012 020 Herod pa je bil zelo jezen na te iz Tira in Sidóna, toda oni so soglasno prišli k njemu in ker so naredili Blasta, kraljevega glavnega dvornega upravitelja, za svojega prijatelja, so želeli mir, kajti njihova dežela je bila hranjena s pomočjo kraljeve dežele. 044 ACT 012 021 Na določen dan pa se je Herod oblekel v kraljevsko obleko, se usedel na svoj prestol ter jim naredil slovesen govor. 044 ACT 012 022 Ljudstvo [države] pa je vzklikalo, rekoč: „To je božji glas, ne pa od človeka.“ 044 ACT 012 023 In takoj ga je udaril Gospodov angel, ker ni dal slave Bogu in pojeden je bil od črvov ter izročil duha. 044 ACT 012 024 Toda Božja beseda je rasla in se množila. 044 ACT 012 025 In ko sta izpolnila svojo službo, sta se Barnaba in Savel vrnila iz Jeruzalema ter s seboj vzela Janeza, katerega vzdevek je bil Marko. 044 ACT 013 001 Torej v cerkvi, ki je bila v Antiohiji, so bili določeni preroki in učitelji, kot Barnaba in Simeon, ki so ga imenovali Niger in Lukij iz Cirene in Manaén, ki je bil vzgojen s Herodom, vladarjem četrtinskega dela province ter Savel. 044 ACT 013 002 Medtem ko so služili Gospodu in se postili, je Sveti Duh rekel: „Oddvojite mi Barnaba in Savla za delo, kamor sem ju poklical.“ 044 ACT 013 003 In ko so se postili ter molili in svoje roke položili nanju, so ju odposlali. 044 ACT 013 004 Tako sta, odposlana po Svetem Duhu, odšla v Selevkíjo in od tam sta odjadrala na Ciper. 044 ACT 013 005 In ko sta bila v Salamini, sta v judovskih sinagogah oznanjala Božjo besedo in za svojo službo sta imela tudi Janeza. 044 ACT 013 006 In ko sta šla prek otoka do Pafosa, sta našla nekega čarodeja, lažnega preroka, Juda, katerega ime je bilo Barjezus, 044 ACT 013 007 ki je bil z namestnikom dežele, Sergijem Pavlom, razsodnim človekom, ki je dal poklicati Barnaba in Savla ter želel slišati Božjo besedo. 044 ACT 013 008 Toda čarodej Elíma (kajti takšno je po razlagi njegovo ime), se jima je zoperstavil ter si prizadeval namestnika odvrniti od vere. 044 ACT 013 009 Potem je Savel (ki se kliče tudi Pavel), izpolnjen s Svetim Duhom, svoje oči uprl vanj 044 ACT 013 010 in rekel: „Oh, poln vseh premetenosti in vseh vragolij, ti hudičev otrok, ti sovražnik vse pravičnosti, ali ne boš prenehal izkrivljati Gospodovih ravnih poti? 044 ACT 013 011 In sedaj glej, Gospodova roka je nad teboj in oslepel boš ter za nekaj časa ne boš videl sonca.“In takoj sta padla nanj zamegljenost in tema in krožil je ter iskal nekoga, da ga vodi za roko. 044 ACT 013 012 Potem je namestnik, ko je videl kaj se je zgodilo, veroval in bil osupel nad Gospodovim naukom. 044 ACT 013 013 Torej ko so Pavel in njegova skupina odpluli iz Pafosa, so prišli v Pergo v Pamfiliji. Janez pa se je ločil od njiju in se vrnil v Jeruzalem. 044 ACT 013 014 Toda ko sta se odpravila iz Perge, sta prišla v Antiohijo v Pizidiji in na sábatni dan odšla v sinagogo ter se usedla. 044 ACT 013 015 Po branju postave in prerokov pa so vladarji sinagoge poslali ponju, rekoč: „ Vidva moža in brata, če imata kako spodbudno besedo za ljudi, povejta.“ 044 ACT 013 016 Tedaj je Pavel vstal in s svojo roko dal znamenje ter rekel: „Možje Izraelci in vi, ki se bojite Boga, poslušajte. 044 ACT 013 017 Bog teh ljudi iz Izraela je izbral naše očete in povišal ljudi, ko so kot tujci prebivali v egiptovski deželi in jih s povzdignjenim laktom privedel ven iz nje. 044 ACT 013 018 In približno okoli štirideset let je prenašal njihovo obnašanje v divjini. 044 ACT 013 019 In ko je v kánaanski deželi uničil sedem narodov, jim je njihovo deželo razdelil z žrebom. 044 ACT 013 020 Nató pa jim je dajal sodnike za približno štiristo petdeset let, do preroka Samuela. 044 ACT 013 021 In zatem so zahtevali kralja in Bog jim je dal Savla, Kiševega sina, moža iz Benjaminovega rodu, za približno štirideset let. 044 ACT 013 022 In ko ga je odstranil, jim je dvignil Davida, da bi bil njihov kralj, kateremu je dal tudi pričevanje ter rekel: ‚Našel sem Davida, Jesejevega sina, moža po svojem lastnem srcu, ki bo izpolnil vso mojo voljo.‘ 044 ACT 013 023 Iz semena tega človeka je Bog, glede na svojo obljubo, Izraelu obudil Odrešenika, Jezusa, 044 ACT 013 024 ko je pred njegovim prihodom Janez oznanjal krst kesanja vsem ljudem iz Izraela. 044 ACT 013 025 In ko je Janez izpolnil svoj tek, je rekel: ‚Kdo mislite, da sem jaz? Jaz nisem on. Toda glejte, za menoj prihaja nekdo, čigar čevljev z njegovih stopal nisem vreden odvezati.‘ 044 ACT 013 026 Možje in bratje, otroci Abrahamove rase ter kdorkoli se med vami boji Boga, vam je poslana beseda te rešitve duš. 044 ACT 013 027 Kajti tisti, ki prebivajo v Jeruzalemu in njihovi vladarji, ker niso spoznali njega niti glasov prerokov, ki se berejo vsak sábatni dan, so jih izpolnili z njegovo obsodbo. 044 ACT 013 028 In čeprav na njem niso našli nobenega razloga za smrt, so od Pilata zahtevali, da naj bi bil umorjen. 044 ACT 013 029 In ko so izpolnili vse, kar je bilo pisano o njem, so ga sneli z lesa ter ga položili v mavzolej. 044 ACT 013 030 Toda Bog ga je obudil od mrtvih, 044 ACT 013 031 in mnogo dni so ga videli tisti, ki so prišli z njim iz Galileje v Jeruzalem, ki so njegove priče ljudem. 044 ACT 013 032 In mi vam razodevamo vesele novice, kako je to obljubo, ki je bila narejena očetom, 044 ACT 013 033 Bog izpolnil nam, njihovim otrokom, v tem, da je ponovno dvignil Jezusa, kakor je tudi pisano v drugem psalmu: ‚Ti si moj Sin, danes sem te rodil.‘ 044 ACT 013 034 In glede na to, da ga je dvignil od mrtvih, sedaj ni več vrnitve k trohnenju, je rekel na ta način: ‚Dal vam bom zanesljive Davidove milosti.‘ 044 ACT 013 035 Zato tudi pravi v še enem psalmu: ‚Svojemu Svetemu ne boš dal videti trohnenja.‘ 044 ACT 013 036 Kajti David je, potem ko je po Božji volji služil svojemu lastnemu rodu, zaspal in bil položen k svojim očetom ter videl trohnenje, 044 ACT 013 037 toda ta, katerega je Bog obudil, ni videl trohnenja. 044 ACT 013 038 Naj bo torej znano vam, možje in bratje, da se vam po tem človeku oznanjuje odpuščanje grehov, 044 ACT 013 039 in po njem ste vsi, ki verujete, opravičeni vseh stvari, od katerih niste mogli biti opravičeni po Mojzesovi postavi. 044 ACT 013 040 Pazite se torej, da ne pride nad vas to, o čemer je govora v prerokih: 044 ACT 013 041 ‚Glejte, vi prezirljivci in čudite se ter izginite, kajti v vaših dneh delam delo, delo katerega nikakor ne boste verovali, četudi vam ga človek razodene.‘“ 044 ACT 013 042 In ko so Judje odšli iz sinagoge, so pogani prosili, da bi jim bile te besede lahko oznanjene naslednjo sábat. 044 ACT 013 043 Torej ko je bila skupnost razpuščena, so mnogi izmed Judov in religioznih spreobrnjencev sledili Pavlu in Barnabu, ki sta jim govorila in jih pregovarjala naj nadaljujejo v Božji milosti. 044 ACT 013 044 Naslednji sábatni dan pa je prišlo skupaj skoraj celotno mesto, da sliši Božjo besedo. 044 ACT 013 045 Toda ko so Judje videli množice, so bili izpolnjeni z zavistjo in ugovarjali ter preklinjali in govorili proti tem stvarem, ki jih je govoril Pavel. 044 ACT 013 046 Tedaj sta Pavel in Barnaba postala pogumna in rekla: „Potrebno je bilo, da bi se Božja beseda najprej spregovorila vam, toda ker ste jo postavili proč od sebe in sebe sodite nevredne večnega življenja, glejte, se obračava k poganom. 044 ACT 013 047 Kajti tako nam je naročil Gospod, rekoč: ‚Postavil sem te, da bi bil svetloba poganom, da naj bi bil za rešitev duš do koncev zemlje.‘“ 044 ACT 013 048 In ko so pogani to slišali, so bili veseli in slavili Gospodovo besedo; in kolikor jih je bilo odrejenih za večno življenje, je verovalo. 044 ACT 013 049 In Gospodova beseda je bila razglašena po vsem celotnem področju. 044 ACT 013 050 Toda Judje so razvneli predane in častitljivejše ženske ter vodilne može mesta ter dvignili preganjanje zoper Pavla in Barnaba ter ju izgnali iz svojih krajev. 044 ACT 013 051 Vendar sta proti njim otresla prah z njunih stopal in prišla v Ikónij. 044 ACT 013 052 Učenci pa so bili izpolnjeni z radostjo in s Svetim Duhom. 044 ACT 014 001 Pripetilo pa se je v Ikóniju, da sta oba skupaj odšla v judovsko sinagogo in tako govorila, da je velika množica, tako Judov kakor tudi poganov, verovala. 044 ACT 014 002 Toda neverni Judje so razvneli pogane in hudobno vplivali na njihovo mišljenje proti bratom. 044 ACT 014 003 Ostala sta torej dolgo časa in pogumno govorila v Gospodu, ki je dal pričevanje k besedi svoje milosti in zagotovil, da so se po njunih rokah dogajala znamenja in čudeži. 044 ACT 014 004 Vendar je bila množica iz mesta razdeljena; del je držal z Judi, del pa z apostoli. 044 ACT 014 005 In ko je bil storjen napad, ki so ga sprožili tako pogani kakor tudi Judje s svojimi vladarji, da z njima kruto ravnajo in da ju kamnajo, 044 ACT 014 006 sta bila o tem obveščena in pobegnila v Listro in Derbo, mesti v Likaoniji in k področju, ki leži naokoli 044 ACT 014 007 in tam oznanjala evangelij. 044 ACT 014 008 In v Listri je sedel neki mož, nemočen v svojih stopalih, pohabljen že od maternice svoje matere, ki nikoli ni hodil. 044 ACT 014 009 Isti je slišal Pavla govoriti. Ta je neomajno zrl vanj in zaznavajoč, da je imel vero, da bi bil ozdravljen, 044 ACT 014 010 je z močnim glasom rekel: „Stopi pokonci na svoja stopala.“In poskočil je in hodil. 044 ACT 014 011 In ko je množica videla kaj je Pavel storil, so povzdignili svoje glasove, rekoč v likaonskem jeziku: „K nam dol sta prišla bogova v človeški podobi.“ 044 ACT 014 012 In Barnaba so imenovali Jupitra, Pavla pa Merkurja, ker je bil glavni govornik. 044 ACT 014 013 Potem je Jupitrov svečenik, ki je bil pred njihovim mestom, k velikim vratom privedel vola in vence in želel z množico opraviti žrtvovanje. 044 ACT 014 014 Nakar, ko sta apostola Barnaba in Pavel to slišala, sta razparala svoja oblačila in stekla med množico, vzklikajoč 044 ACT 014 015 in govoreč: „Možje, zakaj počnete te stvari? Tudi midva sva z vami človeka podobnih strasti in oznanjava vam, da naj bi se od teh ničevosti obrnili k živemu Bogu, ki je naredil nebo in zemljo in morje ter vse stvari, ki so v njih, 044 ACT 014 016 ki je v prejšnjih časih prenašal vse narode, da hodijo po svojih lastnih poteh. 044 ACT 014 017 Vendar sebe ni pustil brez pričevanja, ker je delal dobro in nam dajal dež z neba ter rodovitna obdobja in naša srca napolnjeval s hrano in veseljem.“ 044 ACT 014 018 In s temi besedami sta komaj zadržala množico, da jima ni opravila žrtvovanja. 044 ACT 014 019 In tja so prišli neki Judje iz Antiohije in Ikónija, ki so pregovorili množico in ko so kamnali Pavla, so ga izvlekli iz mesta, ker so mislili, da je bil mrtev. 044 ACT 014 020 Vendar, ko so ga obkrožili učenci, je vstal ter prišel v mesto in naslednji dan z Barnabom odšel v Derbo. 044 ACT 014 021 In ko sta temu mestu oznanila evangelij ter mnoge učila, sta se ponovno vrnila v Listro in v Ikónij in Antiohijo 044 ACT 014 022 ter krepila duše učencev in jih spodbujala, naj nadaljujejo v veri in da moramo skozi veliko stisko vstopiti v Božje kraljestvo. 044 ACT 014 023 In ko sta jim v vsaki cerkvi odredila starešine ter molila s postom, sta jih priporočila Gospodu, kateremu so verovali. 044 ACT 014 024 In potem, ko sta prepotovala skozi vso Pizidijo, sta prišla v Pamfilijo. 044 ACT 014 025 In ko sta besedo oznanila v Pergi, sta odšla dol v Atálejo 044 ACT 014 026 in od tam sta odjadrala v Antiohijo, od koder sta bila priporočena Božji milosti za delo, ki sta ga izvršila. 044 ACT 014 027 In ko sta prišla in so skupaj zbrali cerkev, sta jim ponovila vse, kar je Bog z njima storil in kako je odprl vrata vere k poganom. 044 ACT 014 028 In tam sta z učenci ostala dolgo časa. 044 ACT 015 001 Neki ljudje, ki so prišli dol iz Judeje, pa so učili brate in govorili: „Razen če ne boste obrezani po Mojzesovem običaju, ne morete biti rešeni.“ 044 ACT 015 002 Ko sta imela torej Pavel in Barnaba z njimi ne majhno razhajanje mnenj ter se z njimi pričkala, so odločili, da naj bi glede tega vprašanja Pavel in Barnaba ter nekateri drugi izmed njih šli gor v Jeruzalem, k apostolom in starešinam. 044 ACT 015 003 In na njihovo pot spremljani s cerkvijo, so šli skozi Fenikijo in Samarijo, ter razglašali spreobrnitev poganov in vsem bratom so napravili veliko radost. 044 ACT 015 004 In ko so prišli v Jeruzalem, so bili sprejeti od cerkve in od apostolov ter starešin in razglasili so vse stvari, ki jih je Bog z njimi storil. 044 ACT 015 005 Toda vstali so nekateri iz ločine farizejev, ki so verovali, rekoč: „Da jih je potrebno obrezati in jim naročiti, naj se držijo Mojzesove postave.“ 044 ACT 015 006 In Apostoli in starešine so prišli skupaj, da preudarijo o tej zadevi. 044 ACT 015 007 In ko je bilo mnogo razpravljanja, je vstal Peter ter jim rekel: „Možje in bratje, vi veste kako to, da je Bog pred davnim časom naredil med nami izbiro, da naj bi pogani po mojih ustih slišali besedo evangelija in verovali. 044 ACT 015 008 In Bog, ki pozna srca, jim pričuje, ker jim daje Svetega Duha, prav tako kakor je storil nam 044 ACT 015 009 in ni naredil nobene razlike med nami ter njimi, ko je po veri očistil njihova srca. 044 ACT 015 010 Zakaj torej zdaj skušate Boga, da nadenete na vrat učencev jarem, katerega niti naši očetje niti mi nismo mogli nositi? 044 ACT 015 011 Ampak mi verujemo, da bomo rešeni po milosti Gospoda Jezusa Kristusa, prav tako kakor oni.“ 044 ACT 015 012 Potem je vsa množica molčala in poslušala Barnaba in Pavla, ki sta razglašala kakšne čudežne moči in čudeže je po njiju Bog storil med pogani. 044 ACT 015 013 In potem, ko so molčali, je Jakob odgovoril, rekoč: „Možje in bratje, prisluhnite mi. 044 ACT 015 014 Simeon je povedal, kako je Bog najprej obiskal pogane, da vzame izmed njih ljudi za svoje ime. 044 ACT 015 015 In k temu se ujemajo besede prerokov, kakor je pisano: 044 ACT 015 016 ‚Po tem se bom vrnil in ponovno zgradil Davidovo šotorsko svetišče, ki je padlo in ruševine le-tega bom ponovno zgradil in jaz ga bom ponovno postavil, 044 ACT 015 017 da bi lahko preostanek ljudi iskal Gospoda in vsi pogani, nad katere je klicano moje ime, govori Gospod, ki dela vse te stvari.‘ 044 ACT 015 018 Bogu so vsa njegova dela znana od začetka sveta. 044 ACT 015 019 Zatorej je moja razsodba, da ne vznemirjamo teh, ki so se iz poganstva obrnili k Bogu, 044 ACT 015 020 temveč, da jim napišemo, da se vzdržijo pred oskrunitvijo od malikov in pred prešuštvom in pred zadavljenimi stvarmi in pred krvjo. 044 ACT 015 021 Kajti Mojzes ima od starih časov v vsakem mestu tiste, ki ga oznanjajo, beroč vsak sábatni dan v sinagogah.“ 044 ACT 015 022 Tedaj je apostolom in starešinam s celotno cerkvijo to ugajalo, da s Pavlom in Barnabom pošljejo v Antiohijo izbrana moža iz svoje lastne skupine; namreč Juda, imenovanega z vzdevkom Bársaba in Sila, vodilna moža med brati, 044 ACT 015 023 in po njiju so napisali pisma na ta način: ‚Apostoli, starešine in bratje pošiljamo pozdrave bratom, ki so izmed poganov v Antiohiji in Siriji ter Kilikiji, 044 ACT 015 024 ker smo slišali, da so vas nekateri, ki so odšli izmed nas, vznemirjali z besedami in spodkopavali vaše duše, rekoč: ‚Vi morate biti obrezani in se držati postave, ‘katerim nismo dali nobene takšne zapovedi. 044 ACT 015 025 Nam, ki smo soglasno zbrani, se zdi dobro, da z našima ljubljenima Barnabom in Pavlom pošljemo k vam izbrana moža, 044 ACT 015 026 moža, ki sta svoja življenja tvegala zaradi imena našega Gospoda Jezusa Kristusa. 044 ACT 015 027 Poslali smo torej Juda in Sila, ki vam bosta iste stvari povedala ustno. 044 ACT 015 028 Kajti Svetemu Duhu in nam se zdi dobro, da vam ne nalagamo večjega bremena kakor te potrebne stvari: 044 ACT 015 029 da se vzdržite pred hrano darovano malikom in pred krvjo in pred zadavljenimi stvarmi ter pred prešuštvom. Če sebe obvarujete pred njimi, boste storili v redu. Mnogo uspeha.‘ 044 ACT 015 030 Torej ko so bili odposlani, so prišli v Antiohijo in ko so skupaj zbrali množico, so izročili poslanico, 044 ACT 015 031 katere so se, zaradi tolažbe, ko so jo brali, razveselili. 044 ACT 015 032 Juda in Sila, ki sta bila tudi sama preroka, pa sta brate z mnogimi besedami spodbujala in jih krepila. 044 ACT 015 033 In potem, ko sta se kratek čas mudila tam, sta od bratov v miru odšla k apostolom. 044 ACT 015 034 Vendar je Sili ugajalo, da še ostane tam. 044 ACT 015 035 Tudi Pavel in Barnaba sta prav tako nadaljevala z mnogimi drugimi v Antiohiji in učila ter oznanjala Gospodovo besedo. 044 ACT 015 036 Nekaj dni kasneje je Pavel rekel Barnabu: „Pojdiva ponovno in obiščiva naše brate v vsakem mestu, kjer sva oznanjala Gospodovo besedo in poglejva kako so.“ 044 ACT 015 037 In Barnaba se je odločil, da s seboj vzameta Janeza, katerega vzdevek je bil Marko. 044 ACT 015 038 Toda Pavlu se ni zdelo dobro z njima vzeti tistega, ki je iz Pamfilije odšel od njiju in z njima ni odšel na delo. 044 ACT 015 039 Spor med njima pa je bil tako oster, da sta se ločila narazen drug od drugega. In tako je Barnaba vzel Marka ter odjadral na Ciper, 044 ACT 015 040 Pavel pa je izbral Sila in odšel, od bratov priporočen Božji milosti. 044 ACT 015 041 In odšel je skozi Sirijo in Kilikijo in krepil cerkve. 044 ACT 016 001 Potem je prišel v Derbe in Listro. In glej, tam je bil neki učenec, po imenu Timótej, sin neke ženske, ki je bila Judinja in je verovala, toda njegov oče je bil Grk, 044 ACT 016 002 ki je bil pri bratih, ki so bili v Listri in Ikóniju, na dobrem glasu. 044 ACT 016 003 Njega je Pavel hotel vzeti s seboj in vzel ga je ter ga obrezal zaradi Judov, ki so bili v teh četrtih, kajti vsi so vedeli, da je bil njegov oče Grk. 044 ACT 016 004 In ko so šli skozi mesta, so jim izročali odloke, da se jih držijo, ki so bili odrejeni od apostolov in starešin, ki so bili v Jeruzalemu. 044 ACT 016 005 In tako so bile cerkve utrjene v veri in so številčno dnevno naraščale. 044 ACT 016 006 Torej ko so šli skozi Frigijo in področje Galacije in jim je Sveti Duh prepovedal oznanjati besedo v Aziji, 044 ACT 016 007 so potem, ko so prišli do Mízije, poskušali iti v Bitinijo, toda Duh jim ni dovolil. 044 ACT 016 008 In šli so mimo Mízije in se spustili do Troáde. 044 ACT 016 009 Ponoči pa se je Pavlu prikazalo videnje: „Tam je stal Makedonec in ga prosil, rekoč: ‚Pridi sem v Makedonijo in nam pomagaj.‘“ 044 ACT 016 010 In po tem, ko je imel videnje, smo si takoj prizadevali iti v Makedonijo, ker smo brez dvoma sklepali, da nas je poklical Gospod, da jim oznanimo evangelij. 044 ACT 016 011 Zato smo, ko smo dvignili sidro iz Troáde, prispeli z ravno smerjo v Samotrake in naslednjega dne v Neápolo 044 ACT 016 012 in od tam v Filípe, ki je glavno mesto tega dela Makedonije ter [rimska] kolonija. In v tem mestu smo prebivali nekaj dni. 044 ACT 016 013 In na sábat smo odšli iz mesta k bregu reke, kjer je bila običajno molitev in se usedli ter govorili ženskam, ki so tja zahajale. 044 ACT 016 014 In neka ženska, po imenu Lidija, prodajalka škrlata, iz mesta Tiatira, ki je oboževala Boga, nas je poslušala, katere srce je Gospod odprl, da je prisluhnila besedam, ki jih je govoril Pavel. 044 ACT 016 015 In ko je bila krščena ona in njena družina, nas je rotila, rekoč: „Če ste me presodili, da sem zvesta Gospodu, pridite v mojo hišo in ostanite tam.“In primorala nas je. 044 ACT 016 016 In pripetilo se je, ko smo šli k molitvi, da nas je srečala neka gospodična, obsedena z duhom vedeževanja, ki je z napovedovanjem usode prinašala veliko dobička svojim gospodarjem. 044 ACT 016 017 Ta je sledila Pavlu in nam ter vpila, rekoč: „Ti ljudje so služabniki Boga najvišjega, ki nam kažejo pot rešitve duš.“ 044 ACT 016 018 In to je počela mnogo dni. Toda Pavel se je užaloščen obrnil in duhu rekel: „Zapovedujem ti v imenu Jezusa Kristusa, da prideš iz nje.“In še isto uro je prišel ven. 044 ACT 016 019 In ko so njeni gospodarji videli, da je izginilo upanje na njihov dobiček, so ujeli Pavla in Sila ter ju zvlekli na trg k vladarjem 044 ACT 016 020 in ju privedli k oblastnikom, rekoč: „Ta moža, ki sta Juda, delata našemu mestu silne težave 044 ACT 016 021 ter učita običaje, ki za nas, ki smo Rimljani, niso dovoljeni za sprejetje niti za obeleževanje.“ 044 ACT 016 022 In množica je skupaj vstala proti njima in oblastniki so jima raztrgali njuna oblačila ter ukazali naj ju pretepejo. 044 ACT 016 023 In ko so nanju položili mnogo udarcev z bičem, so ju vrgli v ječo ter ječarju ukazali naj ju varno straži. 044 ACT 016 024 Ta ju je, ker je prejel tak ukaz, pahnil v notranjo ječo in njuna stopala pričvrstil v kladi. 044 ACT 016 025 Ob polnoči pa sta Pavel in Sila molila ter pela hvalnice Bogu, jetniki pa so ju poslušali. 044 ACT 016 026 In nenadoma je bil močan potres, tako da so bili zamajani temelji ječe in takoj so se vsa vrata odprla in vezi vseh so bile odvezane. 044 ACT 016 027 In čuvaj ječe, ki se je prebudil iz svojega spanja in videl vrata ječe odprta, je izvlekel svoj meč in se hotel ubiti, ker je mislil, da so jetniki pobegnili. 044 ACT 016 028 Toda Pavel je z močnim glasom zaklical, rekoč: „Ne stôri si nič hudega, kajti vsi smo tukaj.“ 044 ACT 016 029 Ta je potem zahteval luč in skočil noter in drhteč prišel ter padel dol pred Pavla in Sila 044 ACT 016 030 in ju privedel ven ter rekel: „Gospoda, kaj moram storiti, da bom rešen?“ 044 ACT 016 031 In onadva sta rekla: „Veruj v Gospoda Jezusa Kristusa in boš rešen ti in tvoja hiša.“ 044 ACT 016 032 In Gospodovo besedo sta govorila njemu in vsem, ki so bili v njegovi hiši. 044 ACT 016 033 In še isto uro noči ju je vzel ter umil njune udarce in nemudoma je bil krščen on in vsi njegovi. 044 ACT 016 034 In ko ju je privedel v svojo hišo, je pred njiju postavil jed ter se veselil, ker je z vso svojo hišo veroval v Boga. 044 ACT 016 035 In ko je bil dan, so oblastniki poslali narednike, rekoč: „Izpusti tista človeka.“ 044 ACT 016 036 In čuvaj ječe je te besede povedal Pavlu: „Oblastniki so poslali, naj vaju izpustim. Sedaj torej odidita in pojdita v miru.“ 044 ACT 016 037 Vendar jim je Pavel rekel: „Naju, ki sva Rimljana, so neobsojena javno pretepli in naju vrgli v ječo. In sedaj naju pahnejo ven na skrivaj? Ne, resnično, temveč naj sami pridejo in naju spravijo ven.“ 044 ACT 016 038 In naredniki so te besede povedali oblastnikom in ko so slišali, da sta bila Rimljana, so se zbali. 044 ACT 016 039 In prišli so ter ju rotili in ju privedli ven ter od njiju želeli, da odideta iz mesta. 044 ACT 016 040 In odšla sta iz ječe ter vstopila v Lidijino hišo; in ko sta videla brate, sta jih potolažila ter odšla. 044 ACT 017 001 Torej ko sta šla skozi Amfípolo in Apolonijo sta prišla do Tesaloníke, kjer je bila judovska sinagoga. 044 ACT 017 002 In kakor je bila njegova navada, je Pavel vstopil k njim in tri sábatne dneve z njimi razpravljal iz pisem, 044 ACT 017 003 razkrival in trdil, da je Kristus brezpogojno moral trpeti in ponovno vstati od mrtvih in da je ta Jezus, katerega vam oznanjam, Kristus. 044 ACT 017 004 In nekateri izmed njih so verovali in se družili s Pavlom in Silom, in velika množica izmed predanih Grkov ter ne malo izmed vodilnih žensk. 044 ACT 017 005 Toda Judje, ki niso verovali, so prevzeti z zavistjo, vzeli k sebi neke ničvredne pajdaše iz prostaške sorte in zbrali skupino in po vsem mestu zanetili vstajo ter napadli Jazonovo hišo in si prizadevali, da ju privedejo k ljudstvu [države]. 044 ACT 017 006 Ko pa ju niso našli, so Jazona in neke brate odvlekli k vladarjem mesta ter kričali: „Tile, ki so obrnili svet na glavo, so prišli tudi sèm, 044 ACT 017 007 katere je sprejel Jazon, in vsi ti delajo nasprotno cesarjevim odlokom, rekoč, da obstaja drug kralj, nek Jezus.“ 044 ACT 017 008 In vznemirili so množico in mestne vladarje, ki so slišali te stvari. 044 ACT 017 009 In ko so od Jazona in od ostalih prejeli varščino, so jih izpustili. 044 ACT 017 010 In bratje so Pavla ter Sila takoj ponoči odposlali v Berójo. Ko sta prispela tja, sta odšla v judovsko sinagogo. 044 ACT 017 011 Ti so bili plemenitejši, kakor tisti v Tesaloníki, ker so z vso prisebnostjo sprejeli besedo in dnevno preiskovali pisma, če so bile te stvari take. 044 ACT 017 012 Zato so mnogi izmed njih verovali, tudi častitljive ženske, ki so bile Grkinje in izmed mož ne malo. 044 ACT 017 013 Toda ko so Judje iz Tesaloníke spoznali, da je Pavel Božjo besedo oznanjal v Beróji, so prišli tudi tja in razvneli množico. 044 ACT 017 014 In potem so bratje Pavla takoj odposlali, da gre, kot bi bilo k morju, toda Sila in Timótej sta še vedno ostala tam. 044 ACT 017 015 In ti, ki so spremljali Pavla, so ga privedli v Atene in ko so prejeli zapoved za Sila in Timóteja, naj z vso naglico prideta k njemu, so odšli. 044 ACT 017 016 Torej medtem ko je Pavel v Atenah čakal nanju, je bil njegov duh v njem razvnet, ko je videl mesto v celoti posvečeno malikovanju. 044 ACT 017 017 Zato se je v sinagogi prerekal z Judi in s predanimi osebami in vsakodnevno na trgu s temi, ki so se srečevali z njim. 044 ACT 017 018 Potem so mu ugovarjali neki filozofi izmed epikurejcev in izmed stoikov. In nekateri so rekli: „Kaj hoče povedati ta blebetavec?“Drugi nekako: „Zdi se, da je oznanjevalec tujih bogov, “ker jim je oznanjal Jezusa in vstajenje. 044 ACT 017 019 In prijeli so ga ter ga privedli na Areopag, rekoč: „Ali lahko izvemo kakšen je ta novi nauk, o katerem govoriš?“ 044 ACT 017 020 Kajti v naša ušesa prinašaš nekatere čudne besede. Hočemo torej izvedeti, kaj te stvari pomenijo. 044 ACT 017 021 (Kajti vsi Atenci in tujci, ki so bili tam, svojega časa niso porabljali za nič drugega, razen da so ali govorili ali poslušali kako novo stvar.) 044 ACT 017 022 Tedaj je Pavel na sredi Marsovega hriba vstal in rekel: „ Vi atenski možje, zaznavam, da ste v vseh stvareh preveč vraževerni. 044 ACT 017 023 Kajti ko sem šel mimo in gledal vaše predanosti, sem našel oltar s tem napisom: NEPOZNANEMU BOGU. Katerega torej vi nevedno obožujete, tega vam jaz razglašam. 044 ACT 017 024 Bog, ki je naredil svet in vse stvari na njem, glede na to, da je on Gospodar neba in zemlje, ne prebiva v templjih, narejenih z rokami, 044 ACT 017 025 tudi ni oboževan s človeškimi rokami, kakor da karkoli potrebuje, glede na to, da vsem daje življenje in dihanje in vse stvari 044 ACT 017 026 in je iz ene krvi naredil vse narode ljudi, da prebivajo na vsem obličju zemlje in je vnaprej določil določene čase in meje njihovega prebivanja, 044 ACT 017 027 da bi iskali Gospoda, če bi ga morda dotipali in ga našli, čeprav ni daleč od vsakega izmed nas. 044 ACT 017 028 Kajti v njem živimo in se gibljemo in imamo naš obstoj, kakor so rekli celó nekateri izmed vaših lastnih pesnikov: ‚Kajti tudi mi smo njegovo potomstvo.‘ 044 ACT 017 029 Kot smo torej zagotovo potomstvo Boga, ne bi smeli misliti, da je Božanstvo podobno zlatu ali srebru ali kamnu, vrezanem od umetnika in človeško pripravo. 044 ACT 017 030 In nad časi te nevednosti je Bog zamižal, toda sedaj povsod vsem ljudem zapoveduje, da se pokesajo, 044 ACT 017 031 kajti določil je dan, na katerega bo sodil svet v pravičnosti, po tem možu, katerega je odredil. O tem je dal zagotovilo vsem ljudem, ker ga je dvignil od mrtvih.“ 044 ACT 017 032 Ko pa so slišali o vstajenju mrtvih, so se nekateri posmehovali, drugi pa so rekli: „O tej zadevi te bomo ponovno poslušali.“ 044 ACT 017 033 Tako je Pavel odšel izmed njih. 044 ACT 017 034 Vendar so se mu določeni možje trdno pridružili in verovali, med katerimi je bil Dionizij Areopagít in ženska, po imenu Dámaris in drugi z njima. 044 ACT 018 001 Po teh stvareh je Pavel odšel iz Aten in prišel v Korint 044 ACT 018 002 in našel nekega Juda po imenu Ákvila, rojenega v Pontu, [ki je] s svojo ženo Prískilo nedavno prišel iz Italije; (zato ker je Klavdij vsem Judom ukazal oditi iz Rima) in prišel k njima. 044 ACT 018 003 In ker je bil iste obrti, je ostal z njima in delal, kajti po njunem poklicu sta bila izdelovalca šotorov. 044 ACT 018 004 In vsako sábat je razpravljal v sinagogi in pregovarjal Jude ter Grke. 044 ACT 018 005 In ko sta iz Makedonije prišla Sila in Timótej, je bil Pavel v duhu gnan in Judom pričeval, da Jezus je bil Kristus. 044 ACT 018 006 In ko so nasprotovali samim sebi in izrekali bogokletje, je otresel svoje oblačilo ter jim rekel: „Vaša kri naj bo na vaših lastnih glavah. Jaz sem čist. Odslej bom šel k poganom.“ 044 ACT 018 007 In odšel je od tam ter vstopil v hišo nekega moža, po imenu Just, nekoga, ki je oboževal Boga, čigar hiša je bila tik poleg shodnice. 044 ACT 018 008 In Krisp, glavni vladar sinagoge, je z vso svojo hišo veroval v Gospoda in mnogi izmed Korinčanov so ob poslušanju verovali in bili so krščeni. 044 ACT 018 009 Potem je ponoči v videnju Pavlu govoril Gospod: „Ne boj se, temveč govori in ne molči, 044 ACT 018 010 kajti jaz sem s teboj in nihče se ne bo spravil nadte, da te poškoduje, kajti v tem mestu imam veliko ljudi.“ 044 ACT 018 011 In tam je nadaljeval leto in šest mesecev ter med njimi učil Božjo besedo. 044 ACT 018 012 In ko je bil namestnik Ahaje Galíon, so Judje proti Pavlu soglasno naredili upor in ga privedli k sodnemu stolu, 044 ACT 018 013 rekoč: „Ta pregovarja ljudi, da obožujejo Boga v nasprotju s postavo.“ 044 ACT 018 014 In ko je Pavel že skoraj odprl svoja usta, je Galíon rekel Judom: „Če bi bil razlog krivična zadeva ali zlobna nespodobnost, oh vi Judje, bi vas bil voljan prenašati. 044 ACT 018 015 Toda, če je to vprašanje besed in imen in vaše postave, vi glejte na to, kajti v teh zadevah ne bom sodnik.“ 044 ACT 018 016 In spodil jih je od sodnega stola. 044 ACT 018 017 Tedaj so vsi Grki prijeli Sosténa, glavnega vladarja sinagoge in ga pretepli pred sodnim stolom. Galíon pa se ni zmenil za nobeno od teh stvari. 044 ACT 018 018 In Pavel je po tem ostal tam še dolgo časa in se nató poslovil od bratov ter od tam odjadral v Sirijo in z njim Prískila in Ákvila, ko je v Kenhrejah ostrigel svojo glavo, kajti imel je zaobljubo. 044 ACT 018 019 In prišel je v Efez ter ju pustil tam, toda on sam je vstopil v sinagogo in razpravljal z Judi. 044 ACT 018 020 Ko so ga prosili, da ostane z njimi dlje časa, ni privolil, 044 ACT 018 021 temveč se je poslovil, rekoč: „Vsekakor moram ta praznik, ki prihaja, praznovati v Jeruzalemu. Toda ponovno se bom vrnil k vam, če Bog hoče.“In odjadral je iz Efeza. 044 ACT 018 022 In ko je pristal v Cezareji in šel gor ter pozdravil cerkev, je odšel dol v Antiohijo. 044 ACT 018 023 In potem, ko je tam preživel nekaj časa, je odšel in se po vrsti odpravil preko vse dežele Galačanov in Frigije ter krepil vse učence. 044 ACT 018 024 In v Efez je prišel neki Jud, po imenu Apolo, rojen v Aleksandriji, zgovoren človek in mogočen v pismih. 044 ACT 018 025 Ta človek je bil poučen o Gospodovi poti. Ker pa je bil v duhu goreč, je govoril in marljivo učil stvari o Gospodu, poznavajoč samo Janezov krst. 044 ACT 018 026 In v sinagogi je pričel pogumno govoriti. Ko sta ga Prískila in Ákvila slišala, sta ga vzela k sebi in mu podrobneje pojasnila Božjo pot. 044 ACT 018 027 In ko je bil pripravljen, da odide v Ahajo, so bratje pisali in spodbudili učence, da ga sprejmejo. Ko je prišel, je mnogo pomagal tem, ki so po milosti verovali, 044 ACT 018 028 kajti mogočno je prepričeval Jude in to javno, ter s pismi dokazoval, da je Jezus bil Kristus. 044 ACT 019 001 In pripetilo se je, medtem ko je bil Apolo v Korintu, da je Pavel, ko je šel skozi gornje kraje, prišel v Efez. In ko je našel nekatere učence, 044 ACT 019 002 jim je rekel: „Ali ste, odkar ste verovali, prejeli Svetega Duha?“Oni pa so mu rekli: „Mi smo komaj slišali ali obstaja neki Sveti Duh.“ 044 ACT 019 003 In rekel jim je: „V kaj ste bili tedaj krščeni?“In rekli so: „Z Janezovim krstom.“ 044 ACT 019 004 Potem je Pavel rekel: „Janez je resnično krščeval s krstom kesanja, govoreč ljudem, da naj verujejo v tistega, ki naj bi prišel za njim, to je v Kristusa Jezusa.“ 044 ACT 019 005 Ko so to slišali, so bili krščeni v imenu Gospoda Jezusa. 044 ACT 019 006 In ko je Pavel nanje položil svoje roke, je prišel nadnje Sveti Duh, in govorili so z jeziki ter prerokovali. 044 ACT 019 007 In vseh mož je bilo okoli dvanajst. 044 ACT 019 008 In odšel je v sinagogo in približno tri mesece pogumno govoril, razpravljal in prepričeval [o] stvareh glede Božjega kraljestva. 044 ACT 019 009 Toda ko so bili številni zakrknjeni in niso verovali, temveč so pred množico o tej poti govorili hudobno, je odšel od njih in oddvojil učence in dnevno razpravljal v šoli nekega Tirána. 044 ACT 019 010 In to se je nadaljevalo približno dve leti, tako da so vsi, ki so prebivali v Aziji, slišali besedo Gospoda Jezusa, tako Judje kakor Grki. 044 ACT 019 011 In Bog je po Pavlovih rokah delal posebne čudeže, 044 ACT 019 012 tako da so od njegovega telesa bolnim nosili robce ali predpasnike, in bolezni so odhajale od njih in zli duhovi so izhajali iz njih. 044 ACT 019 013 Takrat so se lotili tudi nekateri potepuški Judje, izganjalci duhov, klicati ime Gospoda Jezusa nad temi, ki so imeli zle duhove, rekoč: „Mi vas zaklinjamo pri Jezusu, katerega oznanja Pavel.“ 044 ACT 019 014 In bilo je sedem sinov nekega Skevá, Juda in vodilnega izmed duhovnikov, ki so to delali. 044 ACT 019 015 Zli duh pa je odgovoril in rekel: „Jezusa poznam in Pavla poznam, toda kdo ste vi?“ 044 ACT 019 016 In človek, v katerem je bil zli duh, je skočil nanje ter jih premagal in prevladal proti njim, tako da so iz te hiše pobegnili nagi in ranjeni. 044 ACT 019 017 In to je postalo znano vsem Judom in Grkom, ki so prav tako prebivali v Efezu in strah se je spustil na vse [izmed] njih in ime Gospoda Jezusa je bilo poveličano. 044 ACT 019 018 In mnogi, ki so verovali, so prišli in priznali ter razodeli svoja dejanja. 044 ACT 019 019 Tudi mnogi izmed teh, ki so uporabljali magijo, so svoje knjige prinesli skupaj in jih sežgali pred vsemi ljudmi, in izračunali so njihovo vrednost ter ugotovili, [da] je petdeset tisoč koščkov srebra. 044 ACT 019 020 Tako je Božja beseda mogočno rasla in prevladala. 044 ACT 019 021 Ko so bile te stvari končane, se je Pavel v duhu namenil, ko je šel skozi Makedonijo in Ahajo, da gre do Jeruzalema, rekoč: „Potem ko sem bil tukaj, moram videti tudi Rim.“ 044 ACT 019 022 Tako je v Makedonijo poslal dva izmed teh, ki so mu služili, Timóteja in Erásta, toda on sam je nekaj časa ostal v Aziji. 044 ACT 019 023 In hkrati je tam nastala ne majhna razvnetost glede te poti. 044 ACT 019 024 Kajti neki človek, po imenu Demetrij, srebrar, ki je izdeloval srebrne svetinje za Diano, ki so prinašale rokodelcem ne malo dobička, 044 ACT 019 025 katere je skupaj z delavci podobnega poklica sklical in rekel: „Gospodje, vi veste, da imamo od te obrti naše premoženje. 044 ACT 019 026 Poleg tega vidite in slišite, da je, ne samo v Efezu, temveč skoraj po vsej celotni Aziji, ta Pavel prepričal in odvrnil mnogo ljudi, govoreč, da niso nikakršni bogovi, ki so narejeni z rokami, 044 ACT 019 027 tako da ni samo naša obrt v nevarnosti, da bo zaničevana, temveč, da naj bi bil preziran tudi tempelj velike boginje Diane in uničena naj bi bila njena veličastnost, katero obožuje vsa Azija in svet.“ 044 ACT 019 028 In ko so slišali te besede, so bili polni besa in vpili, rekoč: „Velika je Diana Efeška.“ 044 ACT 019 029 In celotno mesto je bilo napolnjeno z zmešnjavo. In ko so ujeli Gaja in Aristarha, moža iz Makedonije, Pavlova družabnika na potovanju, so z njima soglasno zdrveli v gledališče. 044 ACT 019 030 Ko pa je Pavel hotel vstopiti k ljudstvu [države], mu učenci niso dovolili. 044 ACT 019 031 Nekateri izmed azijskih voditeljev, ki so bili njegovi prijatelji, pa so poslali k njemu ter ga prosili, da sebe v gledališču ne bi izpostavljal. 044 ACT 019 032 Nekateri so torej vpili eno stvar, nekateri pa drugo, kajti zbor je bil zmeden in večji del ni vedel zakaj so prišli skupaj. 044 ACT 019 033 In iz množice so potegnili Aleksandra, ki so ga Judje porivali naprej. In Aleksander je z roko dal znamenje in želel narediti svoj zagovor pred ljudstvom [države]. 044 ACT 019 034 Vendar ko so spoznali, da je bil Jud, so vsi soglasno približno dve uri vpili: „Velika je Diana Efeška.“ 044 ACT 019 035 In ko je mestni uradnik pomiril množico, je rekel: „ Vi efeški možje, kateri človek tukaj ne ve kako je mesto Efežanov oboževalec velike boginje Diane in podobe, ki je padla dol iz Jupitra? 044 ACT 019 036 Ker pa se torej zoper te stvari ne more govoriti, morate biti mirni in ne storite nič prenagljenega. 044 ACT 019 037 Kajti sèm ste privedli ta moža, ki nista niti roparja cerkvá niti nista bogokletnika vaše boginje. 044 ACT 019 038 Zatorej če imajo Demetrij in rokodelci, ki so z njim, zadevo proti kateremukoli človeku, je sodišče odprto in tam so namestniki; naj drug drugega tožijo. 044 ACT 019 039 Toda če karkoli povprašujete glede drugih zadev, bo to odločeno na zakonitem zboru. 044 ACT 019 040 Kajti v nevarnosti smo, da bi bili klicani na zagovor zaradi vstaje tega dne, kajti nobenega razloga ni, s čimer lahko damo obračun tega vrveža.“ 044 ACT 019 041 In ko je to rekel, je razpustil zbor. 044 ACT 020 001 In potem, ko je vstaja prenehala, je Pavel k sebi poklical učence ter jih objel in odšel, češ da gre v Makedonijo. 044 ACT 020 002 In ko je odšel preko teh krajev in jim dal mnogo spodbude, je prišel v Grčijo 044 ACT 020 003 in tam je ostal tri mesece. In ko so Judje prežali nanj, ko je že skoraj odplul v Sirijo, se je namenil vrniti preko Makedonije. 044 ACT 020 004 In v Azijo so ga spremljali Sópater iz Beróje; in iz Tesaloníke Aristarh in Sekúndus; in Gaj iz Derbe in Timótej; in iz Azije Tihik in Trofim. 044 ACT 020 005 Ti, ki so šli pred nami, so nas pričakali v Troádi. 044 ACT 020 006 In po dneh nekvašenega kruha smo odjadrali iz Filípov in v petih dneh prišli k tem v Troádo, kjer smo ostali sedem dni. 044 ACT 020 007 In na prvi dan tedna, ko so učenci prišli skupaj k lomljenju kruha, jim je Pavel oznanjal, pripravljen, da jutri odide; in svoj govor nadaljeval do polnoči. 044 ACT 020 008 V zgornji sobi, kjer so bili skupaj zbrani, pa je bilo mnogo svetilk. 044 ACT 020 009 In na oknu je sedel neki mladenič, po imenu Evtih, ki je padel v globoko spanje. In medtem ko je Pavel dolgo pridigal, se je pogreznil v spanje in padel dol z [najvišjega], tretjega nadstropja in pobran je bil mrtev. 044 ACT 020 010 In Pavel je odšel dol, se zgrudil nanj, ga objel ter rekel: „Ne vznemirjajte se, kajti njegovo življenje je v njem.“ 044 ACT 020 011 Ko je torej ponovno prišel gor in prelomil kruh in jedel ter še dolgo časa govoril, celó do svita, je tako odšel. 044 ACT 020 012 In mladeniča so privedli živega in bili so ne malo potolaženi. 044 ACT 020 013 In šli smo naprej k ladji in odjadrali do Asosa. Tam smo nameravali sprejeti Pavla, kajti tako je določil, ker je nameraval iti peš. 044 ACT 020 014 In ko se je z nami srečal pri Asosu, smo ga sprejeli in prišli v Mitiléno. 044 ACT 020 015 In od tam smo odjadrali in naslednji dan prišli nasproti Hiosu. In naslednji dan smo prispeli v Samos in ostali v Trogilu. In naslednji dan smo prišli v Milet. 044 ACT 020 016 Kajti Pavel se je odločil, da jadra mimo Efeza, ker v Aziji ni želel porabiti časa, kajti hitel je, če bi mu bilo mogoče, da bo na binkoštni dan v Jeruzalemu. 044 ACT 020 017 In iz Mileta je poslal v Efez in poklical starešine cerkve. 044 ACT 020 018 In ko so prišli k njemu, jim je rekel: „Od prvega dne, ko sem prišel v Azijo, veste na kakšen način sem bil z vami v vseh obdobjih 044 ACT 020 019 in služil Gospodu z vso ponižnostjo mišljenja ter z mnogimi solzami in preizkušnjami, ki so me doletele med prežanjem Judov, 044 ACT 020 020 in kako nisem ničesar zamolčal, kar vam je bilo koristno, temveč sem vam pokazal in vas javno učil ter od hiše do hiše 044 ACT 020 021 pričeval obojim, tako Judom kakor tudi Grkom, kesanje napram Bogu in vero napram našemu Gospodu Jezusu Kristusu. 044 ACT 020 022 In sedaj, glejte, grem v Jeruzalem, zvezan v duhu in ne poznam stvari, ki me bodo tam doletele, 044 ACT 020 023 razen da Sveti Duh v vsakem mestu pričuje, rekoč, da me čakajo vezi in stiske. 044 ACT 020 024 Toda nobena od teh stvari me ne gane niti ne cenim svojega življenja dragocenega sebi, tako da bom lahko dokončal svoj tek z radostjo in službo, ki sem jo prejel od Gospoda Jezusa, da pričujem evangelij o Božji milosti. 044 ACT 020 025 In sedaj, glejte, vem, da vi vsi, med katere sem odšel in oznanjal Božje kraljestvo, ne boste več videli mojega obraza. 044 ACT 020 026 Zaradi tega vam danes dajem izjavo, da sem čist pred krvjo vseh ljudi. 044 ACT 020 027 Kajti nisem se izogibal, da vam oznanim vso Božjo namero. 044 ACT 020 028 Zatorej pazite nase in na ves trop, nad katerim vas je Sveti Duh naredil nadzornike, da pasete Božjo cerkev, katero je pridobil s svojo lastno krvjo. 044 ACT 020 029 Kajti vem to, da bodo po mojem odhodu vstopili med vas nadležni volkovi, ki ne bodo prizanašali tropu. 044 ACT 020 030 Prav tako bodo izmed vas vstali možje, ki bodo govorili sprevržene besede, da učence odtegnejo za seboj. 044 ACT 020 031 Torej čujte in se spomnite, da v obdobju treh let, ponoči in podnevi, nisem prenehal s solzami vsakogar svariti. 044 ACT 020 032 In sedaj, bratje, vas priporočam Bogu in besedi njegove milosti, ki je zmožna, da vas izgradi in da vam da dediščino med vsemi temi, ki so posvečeni. 044 ACT 020 033 Nisem hlepel po nikogaršnjem srebru ali zlatu ali obleki. 044 ACT 020 034 Da, tudi vi sami veste, da so te roke služile mojim potrebam in tem, ki so bili z menoj. 044 ACT 020 035 Pokazal sem vam vse stvari, da moramo s takšnim trudom podpirati slabotne in se spominjati besed Gospoda Jezusa, kako je rekel: ‚Bolj blagoslovljeno je dajati kakor prejemati.‘“ 044 ACT 020 036 In ko je tako govoril, je pokleknil in z njimi vsemi molil. 044 ACT 020 037 In vsi so bridko jokali in se oklenili Pavlovega vratu ter ga poljubljali 044 ACT 020 038 in žalovali predvsem zaradi vseh besed, ki jih je govoril, da naj ne bi več videli njegovega obraza. In pospremili so ga k ladji. 044 ACT 021 001 In pripetilo se je, da potem, ko smo odšli od njih in odrinili, smo z ravno smerjo prispeli na Kos in naslednji dan na Rodos in od tam v Pátaro, 044 ACT 021 002 in ko smo našli ladjo, ki je jadrala preko do Fenikije, smo se vkrcali in odpotovali. 044 ACT 021 003 Torej ko smo odkrili Ciper, smo ga pustili na levi roki in odjadrali v Sirijo ter pristali v Tiru, kajti tam je ladja iztovorila svoj tovor. 044 ACT 021 004 In ko smo našli učence, smo tam ostali sedem dni. Ti so Pavlu po Duhu povedali, da naj ne bi šel gor v Jeruzalem. 044 ACT 021 005 In ko smo te dneve dovršili, smo se odpravili in odšli [po] naši poti. In na našo pot so nas vsi pospremili z ženami in otroci, dokler nismo bili izven mesta, in pokleknili smo na obali ter molili. 044 ACT 021 006 In ko smo se poslovili drug od drugega, smo se odpeljali z ladjo, oni pa so se ponovno vrnili domov. 044 ACT 021 007 In ko smo dokončali naše potovanje iz Tira, smo prišli v Ptolemáido in pozdravili brate in en dan ostali z njimi. 044 ACT 021 008 In naslednji dan smo mi, ki smo bili iz Pavlove skupine, odšli ter prišli v Cezarejo in vstopili v hišo evangelista Filipa, ki je bil eden izmed sedmih; in ostali z njim. 044 ACT 021 009 In isti mož je imel štiri hčere, device, ki so prerokovale. 044 ACT 021 010 In ko smo se tam mudili mnogo dni, je prišel dol iz Judeje neki prerok, po imenu Agab. 044 ACT 021 011 In ko je prišel k nam, je vzel Pavlov pas ter si zvezal svoje lastne roke in stopala ter rekel: „Tako govori Sveti Duh: ‚Tako bodo Judje v Jeruzalemu zvezali moža, ki ima v lasti ta pas in ga izročili v roke poganom.‘“ 044 ACT 021 012 In ko smo slišali te stvari, smo ga rotili, tako mi kakor tudi tisti iz tega kraja, naj ne hodi gor v Jeruzalem. 044 ACT 021 013 Potem je Pavel odgovoril: „Kaj mislite, da jokate in da mi lomite moje srce? Pripravljen sem ne samo biti zvezan, temveč v Jeruzalemu tudi umreti za ime Gospoda Jezusa.“ 044 ACT 021 014 In ko ni želel biti pregovorjen, smo prenehali, rekoč: „Zgôdi se Gospodova volja.“ 044 ACT 021 015 In po teh dneh smo vzeli našo prtljago in odšli gor v Jeruzalem. 044 ACT 021 016 Z nami so šli tja tudi nekateri učenci iz Cezareje in s seboj so privedli nekega Mnazona iz Cipra, starega učenca, pri katerem naj bi prenočili. 044 ACT 021 017 In ko smo prišli v Jeruzalem, so nas bratje veselo sprejeli. 044 ACT 021 018 In naslednji dan je Pavel z nami odšel k Jakobu in prisotne so bile vse starešine. 044 ACT 021 019 In ko jih je pozdravil, je podrobno pojasnil kakšne stvari je Bog po njegovi službi storil med pogani. 044 ACT 021 020 In ko so to slišali, so slavili Boga in mu rekli: „Vidiš, brat, kako mnogo tisočev Judov je tukaj, ki verujejo, in vsi so goreči za postavo, 044 ACT 021 021 o tebi pa so obveščeni, da vse Jude, ki so med pogani, učiš, da zapustijo Mojzesa, rekoč, da jim ni potrebno obrezati njihovih otrok niti živeti po običajih. 044 ACT 021 022 Kaj je to torej? Množica mora brezpogojno priti skupaj, kajti slišali bodo, da si prišel. 044 ACT 021 023 Pravimo ti, stôri torej tole: ‚Imamo štiri može, ki imajo na sebi zaobljubo; 044 ACT 021 024 vzemi jih in se z njimi očisti in naj bodo tvoji stroški, da si bodo lahko obrili svoje glave, in vsi bodo lahko spoznali, da te stvari, o katerih so bili glede tebe obveščeni, niso nič, temveč da tudi sam živiš redno in se držiš postave.‘ 044 ACT 021 025 Kar zadeva pogane, ki verujejo, smo pisali in sklenili, da [naj] ne obeležujejo nobene takšne stvari, razen samo, da se varujejo pred stvarmi darovanim malikom in pred krvjo in pred zadavljenim in pred prešuštvom.“ 044 ACT 021 026 Tedaj je Pavel vzel može in naslednji dan, ko se je očistil, z njimi vstopil v tempelj, da naznani dovršitev dni očiščevanja, dokler se ne bi za vsakega izmed njih darovala daritev. 044 ACT 021 027 In ko se je sedem dni skoraj dokončalo, so Judje, ki so bili iz Azije, ko so ga zagledali v templju, razvneli vso množico in nanj položili roke 044 ACT 021 028 ter vzklikali: „Možje Izraelci, pomagajte: ‚To je človek, ki povsod vse može uči proti ljudem in postavi ter temu kraju, in razen tega je tudi Grke privedel v tempelj in oskrunil ta sveti prostor.‘“ 044 ACT 021 029 (Kajti prej so v mestu videli z njim Efežana Trofima, za katerega so domnevali, da ga je Pavel privedel v tempelj.) 044 ACT 021 030 In vse mesto je bilo razdraženo in ljudje so tekli skupaj in prijeli so Pavla ter ga odvlekli iz templja in nemudoma so bila vrata zaprta. 044 ACT 021 031 In medtem ko so ga poskušali ubiti, pridejo k vrhovnemu poveljniku čete novice, da je bil ves Jeruzalem v vstaji. 044 ACT 021 032 Ki je takoj vzel vojake in stotnike ter stekel dol k njim. In ko so zagledali vrhovnega poveljnika in vojake, so Pavla prenehali pretepati. 044 ACT 021 033 Tedaj se je približal vrhovni poveljnik in ga prijel ter mu ukazal, naj bo zvezan z dvema verigama in zahteval je kdo je bil in kaj je storil. 044 ACT 021 034 In nekateri so med množico vpili eno stvar, nekateri drugo in ko ni mogel zanesljivo izvedeti gotovosti za hrup, je ukazal, da ga s seboj vzamejo v grad. 044 ACT 021 035 In ko je prišel na stopnice, je bilo tako, da so ga zaradi nasilja množice nesli vojaki. 044 ACT 021 036 Kajti množica ljudi je sledila za njimi in kričala: „Proč z njim.“ 044 ACT 021 037 In ko naj bi bil Pavel odveden v grad, je rekel vrhovnemu poveljniku: „Ti smem spregovoriti?“Ki je rekel: „Znaš govoriti grško? 044 ACT 021 038 Ali nisi ti tisti Egipčan, ki je pred temi dnevi naredil vstajo in v divjino odvedel štiri tisoč mož, ki so bili morilci?“ 044 ACT 021 039 Vendar je Pavel rekel: „Jaz sem človek, ki sem Jud iz Tarza, mesta v Kilikiji, meščan ne nepomembnega mesta, in rotim te, dovoli mi, da spregovorim ljudem.“ 044 ACT 021 040 In ko mu je dal dovoljenje, je Pavel stal na stopnicah in z roko dal znamenje ljudem. In ko je nastala velika tišina, jim je spregovoril v hebrejskem jeziku, rekoč: 044 ACT 022 001 „Možje, bratje in očetje, poslušajte moj zagovor, katerega vam sedaj delam.“ 044 ACT 022 002 (In ko so slišali, da jim je spregovoril v hebrejskem jeziku, so ohranili še večjo tišino, in on reče): 044 ACT 022 003 „Jaz sem resnično človek, ki sem Jud, rojen v Tarzu, mestu v Kilikiji, vendar vzgojen v tem mestu pri Gamálielovih stopalih in poučevan glede na popolne običaje postave očetov in bil sem goreč napram Bogu, kakor ste danes vi vsi. 044 ACT 022 004 In to pot sem preganjal do smrti ter zvezoval in izročal v ječe tako moške kakor ženske. 044 ACT 022 005 Kakor tudi véliki duhovnik pričuje o meni in vse visoke starešine, od katerih sem prav tako prejel pisma za brate in odšel v Damask, da privedem te, ki so bili tam, zvezane v Jeruzalem, da bi bili kaznovani. 044 ACT 022 006 In pripetilo se je, da ko sem bil na potovanju in sem okoli poldneva prišel blizu Damaska, je nenadoma okoli mene z neba zasijala močna svetloba. 044 ACT 022 007 In padel sem na tla ter zaslišal glas, ki mi je rekel: ‚Savel, Savel, zakaj me preganjaš?‘ 044 ACT 022 008 In odgovoril sem: ‚Kdo si ti, Gospod?‘On pa mi je rekel: ‚Jaz sem Jezus Nazarečan, katerega ti preganjaš.‘ 044 ACT 022 009 In tisti, ki so bili z menoj, so zares videli svetlobo in so bili prestrašeni, toda niso slišali glasu tistega, ki mi je govoril. 044 ACT 022 010 In rekel sem: ‚Kaj naj storim, Gospod.‘In Gospod mi je rekel: ‚Vstani in pojdi v Damask in tam ti bo povedano o vseh stvareh, ki so ti določene, da jih storiš.‘ 044 ACT 022 011 In ko zaradi slave te svetlobe nisem mogel videti, sem voden za roko teh, ki so bili z menoj, prišel v Damask. 044 ACT 022 012 In neki Hananija, glede na postavo predan mož, na dobrem glasu od vseh Judov, ki so prebivali tam, 044 ACT 022 013 je prišel k meni in se ustavil ter mi rekel: ‚Brat Savel, prejmi svoj vid.‘In isto uro sem pogledal nanj. 044 ACT 022 014 In rekel je: ‚Bog naših očetov te je izbral, da bi spoznal njegovo voljo in vidiš tega Pravičnega in da bi slišal glas iz njegovih ust. 044 ACT 022 015 Kajti ti boš njegova priča vsem ljudem o tem, kar si videl in slišal. 044 ACT 022 016 In sedaj, zakaj se mudiš? Vstani in bodi krščen in izperi svoje grehe ter kliči Gospodovo ime.‘ 044 ACT 022 017 In pripetilo se je, ko sem ponovno prišel v Jeruzalem, medtem ko sem molil v templju, da sem bil v zamaknjenju; 044 ACT 022 018 in videl sem njega, ki mi je rekel: ‚Podvizaj se in pojdi hitro iz Jeruzalema, kajti ne bodo sprejeli tvojega pričevanja glede mene.‘ 044 ACT 022 019 In rekel sem: ‚Gospod, oni vedo, da sem v vsaki sinagogi zapiral in pretepal te, ki so verovali vate, 044 ACT 022 020 in ko je bila prelita kri tvojega mučenca Štefana, sem tudi sam stal poleg in soglašal k njegovi smrti in varoval obleko teh, ki so ga usmrtili.‘ 044 ACT 022 021 In rekel mi je: ‚Pojdi, kajti od tukaj te bom poslal daleč k poganom.‘“ 044 ACT 022 022 In poslušali so ga do te besede in nato so povzdignili svoje glasove ter rekli: „Proč z zemlje z njim, kajti ne spodobi se, da bi živel.“ 044 ACT 022 023 In ko so zakričali in odvrgli svoja oblačila ter v zrak metali prah, 044 ACT 022 024 mu je vrhovni poveljnik velel, naj bo priveden v grad in zaukazal, da naj bi bil zaslišan z bičanjem, da bi lahko izvedel zakaj so tako vpili zoper njega. 044 ACT 022 025 In ko so ga zvezali z jermeni, je Pavel rekel stotniku, ki je stal poleg: „Ali vam je dovoljeno, da bičate človeka, ki je Rimljan in neobsojen?“ 044 ACT 022 026 Ko je stotnik to slišal, je odšel in povedal vrhovnemu poveljniku, rekoč: „Pazi kaj delaš, kajti ta človek je Rimljan.“ 044 ACT 022 027 Potem je prišel vrhovni poveljnik in mu rekel: „Povej mi, ali si Rimljan?“Rekel je: „Da.“ 044 ACT 022 028 In vrhovni poveljnik je odgovoril: „Z velikim zneskom sem dosegel to svobodo.“Pavel pa je rekel: „Toda jaz sem bil rojen svoboden.“ 044 ACT 022 029 Potem so nemudoma odstopili od njega, ki naj bi ga zaslišali. In tudi vrhovni poveljnik je bil prestrašen, potem ko je izvedel, da je bil Rimljan in ker ga je zvezal. 044 ACT 022 030 Naslednji dan, ker je hotel zagotovo izvedeti zakaj je bil obtožen od Judov, ga je odvezal od njegovih jermenov ter visokim duhovnikom in vsemu njihovemu vélikemu zboru ukazal, da se prikažejo in Pavla privedel dol ter ga postavil prednje. 044 ACT 023 001 In ko je Pavel iskreno gledal véliki zbor, je rekel: „Možje in bratje, do danes sem živel po vsej dobri vesti pred Bogom.“ 044 ACT 023 002 Véliki duhovnik Hananija pa je ukazal tem, ki so stali poleg, da ga udarijo po ustih. 044 ACT 023 003 Potem mu je Pavel rekel: „Bog bo udaril tebe, ti pobeljeni zid, kajti sediš, da mi sodiš po postavi, velevaš pa, da sem udarjen v nasprotju s postavo?“ 044 ACT 023 004 In ti, ki so stali poleg, so rekli: „Ti zasramuješ Božjega vélikega duhovnika?“ 044 ACT 023 005 Potem je Pavel rekel: „Nisem vedel, bratje, da je véliki duhovnik, kajti pisano je: ‚O vladarju svojih ljudi ne boš govoril hudobno.‘“ 044 ACT 023 006 Toda ko je Pavel zaznal, da jih je bilo v vélikem zboru en del saducejev, drugi pa farizeji, je v zboru vzkliknil: „Možje in bratje, jaz sem farizej, sin farizeja; zaradi upanja in vstajenja mrtvih sem poklican na zaslišanje.“ 044 ACT 023 007 In ko je tako rekel, je med farizeji in saduceji nastalo nesoglasje, in množica je bila razdeljena. 044 ACT 023 008 Kajti saduceji pravijo, da ni vstajenja niti angela niti duha, toda farizeji oboje priznavajo. 044 ACT 023 009 In nastalo je veliko vpitje. In pisarji, ki so bili iz farizejskega dela, so vstali ter se prepirali, rekoč: „Na tem človeku ne najdemo nobenega zla, temveč, če mu je govoril duh ali angel, se ne bojujmo proti Bogu.“ 044 ACT 023 010 In ko je nastalo veliko nesoglasje, je vrhovni poveljnik, ker se je bal, da ne bi Pavla raztrgali na koščke, ukazal vojakom, da gredo dol in ga na silo vzamejo izmed njih ter ga privedejo v grad. 044 ACT 023 011 In naslednjo noč je poleg njega stal Gospod ter rekel: „Bodi dobre volje, Pavel, kajti kakor si pričeval o meni v Jeruzalemu, tako moraš pričevati tudi v Rimu.“ 044 ACT 023 012 In ko je bil dan, so se nekateri izmed Judov zbrali skupaj ter se pod prekletstvom zavezali, rekoč, da ne bodo niti jedli niti pili, dokler Pavla ne ubijejo. 044 ACT 023 013 In bilo jih je več kot štirideset, ki so sklenili to zaroto. 044 ACT 023 014 In prišli so k visokim duhovnikom in starešinam ter rekli: „Mi smo se pod velikim prekletstvom zavezali, da ne bomo jedli ničesar, dokler Pavla ne umorimo.“ 044 ACT 023 015 Zdaj torej z vélikim zborom naznanite vrhovnemu poveljniku, da ga naslednji dan privede dol k vam, kot da glede njega zahtevate nekaj bolj podrobnega, mi pa smo pripravljeni, da ga ubijemo, preden pride blizu. 044 ACT 023 016 In ko je sin Pavlove sestre slišal o njihovem prežanju, je odšel in vstopil v grad ter povedal Pavlu. 044 ACT 023 017 Potem je Pavel k sebi poklical enega izmed stotnikov in rekel: „Spremite tega mladeniča k vrhovnemu poveljniku, kajti povedati mu ima neko stvar.“ 044 ACT 023 018 Tedaj ga je ta vzel in ga spremil k vrhovnemu poveljniku in rekel: „Jetnik Pavel me je poklical k sebi in me prosil, da tega mladeniča spremim k tebi, ki ti ima nekaj povedati.“ 044 ACT 023 019 Potem ga je vrhovni poveljnik prijel za roko in odšel z njim stran na samo ter ga vprašal: „Kaj je to, kar mi imaš povedati?“ 044 ACT 023 020 In rekel je: „Judje so se strinjali, da od tebe zahtevajo, da jim naslednji dan privedeš Pavla dol v véliki zbor, kakor da bodo od njega zahtevali nekaj bolj podrobnega. 044 ACT 023 021 Ampak ne ukloni se jim, kajti nanj preži izmed njih več kot štirideset mož, ki so se s prisego zavezali, da ne bodo niti jedli niti pili, dokler ga ne ubijejo. In sedaj so pripravljeni, ker od tebe pričakujejo obljubo.“ 044 ACT 023 022 Tako je potem vrhovni poveljnik pustil mladeniču oditi in mu naročil: „ Glej da nobenemu človeku ne poveš, da si mi razodel te besede.“ 044 ACT 023 023 In k sebi je poklical dva stotnika, rekoč: „Pripravita dvesto vojakov in sedemdeset konjenikov in dvesto suličarjev, da gredo ob tretji nočni uri v Cezarejo, 044 ACT 023 024 in priskrbite jim živali, da bodo lahko Pavla posadili nanje in ga varno privedite k voditelju Feliksu.“ 044 ACT 023 025 In napisal je pismo na ta način: 044 ACT 023 026 ‚Klavdij Lizija pošilja pozdrav nadvse odličnemu voditelju Feliksu. 044 ACT 023 027 Tega moža so Judje prijeli in bi ga bili ubili. Potem sem prišel z vojsko in ko sem izvedel, da je bil Rimljan, sem ga rešil. 044 ACT 023 028 In ko sem hotel izvedel razlog, zakaj so ga obtožili, sem ga privedel v njihov véliki zbor. 044 ACT 023 029 O njem sem zaznal, da je obtožen vprašanj iz svoje postave, toda k njegovi obtožbi ni položenega ničesar vrednega smrti ali ujetništva. 044 ACT 023 030 In ko mi je bilo povedano, kako Judje prežijo na tega človeka, sem ga nemudoma poslal k tebi in tudi njegovim tožnikom sem dal zapoved, da pred teboj povedo kaj so imeli zoper njega. Zbogom.‘ 044 ACT 023 031 Potem so vojaki, kakor jim je bilo ukazano, vzeli Pavla in ga ponoči privedli do Antipatríde. 044 ACT 023 032 Naslednji dan so konjenike pustili, da gredo z njim in se vrnili h gradu, 044 ACT 023 033 ki so, ko so prišli v Cezarejo in poslanico izročili voditelju, predenj izročili tudi Pavla. 044 ACT 023 034 In ko je voditelj pismo prebral, je vprašal iz katere province je. In ko je razumel, da je bil iz Kilikije, 044 ACT 023 035 je rekel: „Poslušal te bom, ko pridejo tudi tvoji tožniki.“In ukazal ga je zadržati v Herodovi sodni dvorani. 044 ACT 024 001 Po petih dneh pa je prišel dol Hananija, véliki duhovnik, s starešinami in z nekim govornikom po imenu Tertúl, ki je voditelja poučil zoper Pavla. 044 ACT 024 002 In ko je bil le-ta poklican, ga je Tertúl pričel obtoževati, rekoč: „Glede na to, da po tebi uživamo veliko spokojnost in da so po tvoji previdnosti temu narodu storjena zelo plemenita dejanja, 044 ACT 024 003 to priznavamo vedno in na vseh krajih, najplemenitejši Feliks, z vso hvaležnostjo. 044 ACT 024 004 Vendar, da ne bom do tebe še bolj dolgočasen, te prosim, da nam po svoji dobrotljivosti prisluhneš nekaj besed. 044 ACT 024 005 Kajti tega človeka smo spoznali [za] škodljivega in povzročitelja upora med vsemi Judi po vsem svetu in kolovodja ločine Nazarečanov, 044 ACT 024 006 ki je poskušal oskruniti tudi tempelj; katerega smo prijeli in hoteli soditi glede na našo postavo. 044 ACT 024 007 Vendar je nad nas prišel vrhovni poveljnik Lizija in ga z veliko silo odvedel iz naših rok 044 ACT 024 008 in njegovim tožnikom velel, da pridejo k tebi; s čigar zasliševanjem si boš lahko pridobil spoznanje o vseh teh stvareh, česar ga obtožujemo.“ 044 ACT 024 009 In tudi Judje so soglašali, rekoč, da so bile te stvari takšne. 044 ACT 024 010 Nató je Pavel, potem ko mu je voditelj dal znamenje, da govori, odgovoril: „Ker vem, da si bil že mnogo let sodnik temu narodu, se še bolj vedro zagovarjam, 044 ACT 024 011 zato ker boš lahko razumel, da je šele dvanajst dni odkar sem odšel gor v Jeruzalem, da bi oboževal. 044 ACT 024 012 In niti me niso našli v templju razpravljati s katerimkoli človekom niti podpihovati množice, ne v sinagogah, ne v mestu, 044 ACT 024 013 niti ne morejo dokazati besed, s katerimi me sedaj obtožujejo. 044 ACT 024 014 Toda to ti priznam, da po poti, ki ji pravijo kriva vera, na ta način obožujem Boga svojih očetov in verujem vse stvari, ki so zapisane v postavi in prerokih, 044 ACT 024 015 in upanje imam v Boga, katerega tudi sami dopuščajo, da bo vstajenje mrtvih, tako pravičnih kakor nepravičnih. 044 ACT 024 016 In v tem sebe vežbam, da imam vest nenehno povsem brez prestopka pred Bogom in pred ljudmi. 044 ACT 024 017 Torej po mnogih letih sem prišel, da svojemu narodu prinesem miloščino in daritve. 044 ACT 024 018 Nakar so me neki Judje iz Azije našli v templju očiščenega, niti skupaj z množico niti s hrupom. 044 ACT 024 019 Ki bi morali biti tukaj pred teboj in ugovarjati, če bi imeli karkoli zoper mene. 044 ACT 024 020 Sicer naj ti isti tukaj povedo, če so našli na meni kakršnokoli zlo dejanje, medtem ko sem stal pred vélikim zborom, 044 ACT 024 021 razen, če je to zaradi tistega enega glasu, ko sem med njimi stal in vzkliknil: ‚Gledé vstajenja mrtvih ste me danes poklicali na zaslišanje.‘“ 044 ACT 024 022 In ko je Feliks, ki je imel popolnejše spoznanje o tej poti, slišal te besede, jih je preložil ter rekel: „Ko bo prišel dol vrhovni poveljnik Lizija bom spoznal vse o vaši zadevi.“ 044 ACT 024 023 In stotniku je ukazal, da varuje Pavla in mu pusti imeti prostost in da naj nikomur od njegovih znancev ne bi prepovedal streči ali priti k njemu. 044 ACT 024 024 In po nekaj dneh, ko je prišel Feliks s svojo ženo Druzílo, ki je bila Judinja, je poklical Pavla in ga poslušal glede vere v Kristusa. 044 ACT 024 025 In ko je razpravljal o pravičnosti, zmernosti in sodbi, ki pride, je Feliks zatrepetal in odgovoril: „Za sedaj pojdi svojo pot. Ko bom imel primeren čas, te bom poklical.“ 044 ACT 024 026 Upal je tudi, da bi mu bil od Pavla dan denar, da bi ga lahko osvobodil, zaradi česar ga je pogosteje poklical in se posvetoval z njim. 044 ACT 024 027 Toda po dveh letih pa je na Feliksovo mesto prišel Porkij Fest. Feliks pa, voljan ustreči Judom, je Pavla pustil zvezanega. 044 ACT 025 001 Torej ko je Fest prišel v provinco, se je po treh dneh povzpel iz Cezareje v Jeruzalem. 044 ACT 025 002 Potem sta ga véliki duhovnik in judovski voditelj poučila zoper Pavla in ga rotila 044 ACT 025 003 ter zoper njega želela naklonjenosti, da bi ga dal poslati v Jeruzalem, prežeč na poti, da ga ubijejo. 044 ACT 025 004 Toda Fest je odgovoril, da naj bo Pavel čuvan v Cezareji in da bo sam v kratkem odšel tja. 044 ACT 025 005 „Naj torej tisti, “je rekel, „ki so med vami zmožni, odidejo z menoj dol in tega moža obtožijo, če je v njem kakršnakoli zlobnost.“ 044 ACT 025 006 In ko se je med njimi mudil več kot deset dni, je odšel dol v Cezarejo; in naslednji dan je sédel na sodni stol ter ukazal, da pripeljejo Pavla. 044 ACT 025 007 In ko je ta prišel, so naokoli stali Judje, ki so prišli dol iz Jeruzalema in zoper Pavla vložili mnoge in boleče ovadbe, katere niso mogli dokazati. 044 ACT 025 008 Medtem se je zagovarjal: „Niti zoper judovsko postavo, niti zoper tempelj, niti zoper cesarja nisem čisto nič zagrešil.“ 044 ACT 025 009 Toda Fest je, voljan ustreči Judom, Pavlu odgovoril in rekel: „Hočeš iti gor v Jeruzalem in biti tam, pred menoj, sojen o teh stvareh?“ 044 ACT 025 010 Potem je Pavel rekel: „Pred cesarskim sodnim stolom stojim, kjer moram biti sojen. Judom nisem storil nobene krivice, kakor ti zelo dobro veš. 044 ACT 025 011 Kajti če sem prestopnik ali sem zagrešil karkoli vrednega smrti, se ne branim umreti, toda če ni nobene od teh stvari, za katere me ti tožijo, me noben človek ne more izročiti njim. Na cesarja se sklicujem.“ 044 ACT 025 012 Tedaj je Fest, ko se je posvetoval z zborom, odgovoril: „Na cesarja si se skliceval? K cesarju pojdeš.“ 044 ACT 025 013 In po nekaj dneh sta v Cezarejo prišla kralj Agripa in Bereníka, da pozdravita Festa. 044 ACT 025 014 In ko sta bila tam mnogo dni, je Fest kralju razodel Pavlovo zadevo, rekoč: „Tukaj je neki mož, ki ga je Feliks pustil v vezeh, 044 ACT 025 015 o katerem so me, ko sem bil v Jeruzalemu, visoki duhovniki in judovski starešine obvestili, ker so proti njemu želeli imeti sodbo. 044 ACT 025 016 Katerim sem odgovoril: ‚Rimljani nimajo navade kateregakoli človeka izročiti, da umre, preden se ta, ki je obtožen, ne sooči s tožniki in ima dovoljenje, da se brani glede zločina vloženega zoper njega.‘ 044 ACT 025 017 Torej ko so prišli sèm, sem brez kakršnegakoli odlašanja naslednji dan sédel na sodni stol in ukazal, da moža privedejo. 044 ACT 025 018 Proti kateremu, ko so tožniki vstali, niso prinesli nobene obtožbe o takšnih stvareh kakor sem predpostavljal, 044 ACT 025 019 temveč so imeli proti njemu neke zadeve o njihovem lastnem praznoverju in o nekem Jezusu, ki je bil mrtev, o katerem je Pavel trdil, da živi. 044 ACT 025 020 In ker sem dvomil o takšnem načinu zaslišanj, sem ga vprašal ali bi odšel v Jeruzalem in bi bil tam sojen o teh stvareh. 044 ACT 025 021 Toda ko se je Pavel skliceval, da se zadrži za Avgustovo zaslišanje, sem ukazal, da ga stražijo, dokler ga ne pošljem k cesarju.“ 044 ACT 025 022 Potem je Agripa rekel Festu: „Tudi sam bi rad slišal tega človeka.“„Naslednji dan, “je rekel, „ga boš slišal.“ 044 ACT 025 023 In naslednji dan, ko sta z velikim pompom prišla Agripa in Bereníka in vstopila na kraj zaslišanja z vrhovnimi poveljniki ter glavnimi možmi mesta, je bil na Festovo zapoved pripeljan Pavel. 044 ACT 025 024 In Fest je rekel: „Kralj Agripa in vsi ljudje, ki ste z nami tukaj prisotni, vidite tega človeka, glede katerega se je vsa množica Judov pogajala z menoj, tako v Jeruzalemu kakor tudi tukaj in kričala, da ne bi smel več živeti. 044 ACT 025 025 Toda ko sem spoznal, da ni zagrešil nič vrednega smrti in da se je on sam skliceval na Avgusta, sem določil, da ga pošljem. 044 ACT 025 026 O katerem ne vem nobene zanesljive stvari, da napišem svojemu gospodu. In zato sem ga privedel pred vas in zlasti pred tebe, oh kralj Agripa, da bi po zaslišanju lahko imel kaj napisati. 044 ACT 025 027 Kajti zdi se mi nerazumno poslati jetnika in istočasno ne naznaniti zločinov vloženih zoper njega.“ 044 ACT 026 001 Potem je Agripa rekel Pavlu: „Dovoljeno ti je, da se zagovarjaš.“Nató je Pavel iztegnil svojo roko in se zagovarjal: 044 ACT 026 002 „Imam se za srečnega, kralj Agripa, ker se bom danes pred teboj zagovarjal gledé vseh stvari, katere me Judje obtožujejo, 044 ACT 026 003 še posebej, ker te poznam, da si poznavalec vseh običajev in vprašanj, ki so med Judi, te zaradi tega rotim, da me potrpežljivo poslušaš. 044 ACT 026 004 Moj življenjski slog od moje mladosti, ki je bila najprej med mojim lastnim narodom v Jeruzalemu, poznajo vsi Judje, 044 ACT 026 005 ki so me poznali od začetka, če bi [le] želeli pričevati, da sem po najstrožji ločini našega bogoslužja živel kot farizej. 044 ACT 026 006 In sedaj stojim in sem sojen zaradi upanja o od Boga dani obljubi našim očetom. 044 ACT 026 007 K tej obljubi se naših dvanajst rodov, ki dan in noč iskreno služijo Bogu, nadeja, da se uresniči. Zaradi tega upanja, kralj Agripa, sem obtožen od Judov. 044 ACT 026 008 Zakaj bi vam bila neverjetna misel, da bi Bog obujal mrtve? 044 ACT 026 009 Jaz sem sam pri sebi resnično mislil, da moram mnoge stvari narediti nasprotno imenu Jezusa Nazarečana. 044 ACT 026 010 Kar sem tudi počel v Jeruzalemu. In mnoge izmed svetih sem zapiral v ječo, ker sem prejel oblast od visokih duhovnikov. In ko so jih morili, sem dajal svoj glas zoper nje. 044 ACT 026 011 In pogosto sem jih v vsaki sinagogi kaznoval ter jih silil k bogokletju in zoper njih sem bil silno besen. Preganjal sem jih celó v tujih mestih. 044 ACT 026 012 Nakar, ko sem odšel v Damask, z oblastjo in pooblastilom od visokih duhovnikov, 044 ACT 026 013 sem sredi dneva, oh kralj, na poti videl svetlobo z neba, nad sijajem sonca, ki je svetila naokoli mene in teh, ki so potovali z menoj. 044 ACT 026 014 In ko smo vsi popadali na zemljo, sem zaslišal glas, ki mi je spregovoril in v hebrejskem jeziku rekel: ‚Savel, Savel, zakaj me preganjaš? Zate je to težko, da se upiraš bodicam.‘ 044 ACT 026 015 In rekel sem: ‚Kdo si ti, Gospod?‘In rekel je: ‚Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš. 044 ACT 026 016 Toda vstani in stopi na svoja stopala, kajti prikazal sem se ti zaradi tega namena, da te naredim za služabnika in pričo tako o teh stvareh, katere si videl, kakor o teh stvareh, v katerih se ti bom prikazal, 044 ACT 026 017 in te reševal pred ljudmi ter pred pogani, h katerim te sedaj pošiljam, 044 ACT 026 018 da odpreš njihove oči in da jih obrneš od teme k svetlobi in od Satanove oblasti k Bogu, da bi lahko prejeli odpuščanje grehov in dediščino med temi, ki so posvečeni po veri, ki je v meni.‘ 044 ACT 026 019 Nakar, oh kralj Agripa, nisem bil neposlušen nebeškemu videnju, 044 ACT 026 020 temveč sem se najprej pokazal tem iz Damaska in v Jeruzalemu in po vseh celotnih krajih Judeje in potem poganom, da bi se pokesali in se obrnili k Bogu in opravljali dela primerna kesanju. 044 ACT 026 021 Zaradi teh razlogov so me v templju Judje zgrabili in me poskušali ubiti. 044 ACT 026 022 Ker sem torej dobil pomoč od Boga, sem nadaljeval do današnjega dne in pričeval tako malim kakor velikim in nisem govoril nobenih drugih besed kakor te, katere so govorili preroki in Mojzes, da naj bi se zgodile, 044 ACT 026 023 da naj bi Kristus trpel in da naj bi bil on prvi, ki bi vstal od mrtvih in bi naznanil svetlobo ljudem ter poganom.“ 044 ACT 026 024 In ko se je tako zagovarjal, je Fest z močnim glasom rekel: „Pavel, izgubil si pamet. Mnogo učenja te je naredilo norega.“ 044 ACT 026 025 Vendar je ta odvrnil: „Nisem zmešan, najplemenitejši Feliks, temveč govorim besede resnice in treznosti. 044 ACT 026 026 Kajti kralj, pred katerim tudi sam pogumno govorim, ve o teh stvareh, kajti prepričan sem, da nobena teh stvari pred njim ni skrita, kajti te stvari se niso zgodile v zakotju. 044 ACT 026 027 Kralj Agripa, verjameš prerokom? Vem, da verjameš.“ 044 ACT 026 028 Potem je Agripa rekel Pavlu: „Skoraj me pregovoriš, da postanem kristjan.“ 044 ACT 026 029 In Pavel je rekel: „Bog daj, da ne bi bil samo ti, temveč tudi vsi, ki so me danes slišali, tako skoraj, kakor povsem tako kakor jaz, toda brez teh vezi.“ 044 ACT 026 030 In ko je tako govoril, so vstali kralj in voditelj in Bereníka in vsi, ki so sedeli z njimi. 044 ACT 026 031 In ko so odšli proč, so se med seboj pogovarjali, rekoč: „Ta človek ne dela nič vrednega smrti ali ujetništva.“ 044 ACT 026 032 Potem je Agripa rekel Festu: „Tega človeka bi lahko izpustili na prostost, če se ne bi skliceval na cesarja.“ 044 ACT 027 001 In ko je bilo določeno, da naj bi odpluli v Italijo, so Pavla in nekatere druge jetnike izročili nekomu, po imenu Julij, stotniku Avgustove čete. 044 ACT 027 002 In ko smo vstopili na ladjo iz Adramítija, smo odrinili ter mislili pluti ob obalah Azije; neki Aristarh, Makedonec iz Tesaloníke je bil z nami. 044 ACT 027 003 In naslednjega dne smo pristali v Sidónu. In Julij je s Pavlom človekoljubno ravnal ter mu dal dovoljenje za odhod na kopno k svojim prijateljem, da se okrepi. 044 ACT 027 004 In ko smo od tam odpluli, smo jadrali pod Ciprom, ker so bili vetrovi nasprotni. 044 ACT 027 005 In ko smo jadrali prek morja Kilikije in Pamfilije, smo prišli v Miro, mesto v Likiji. 044 ACT 027 006 In tam je stotnik našel ladjo iz Aleksandrije, ki je plula v Italijo, in nas vkrcal nanjo. 044 ACT 027 007 In ko smo mnogo dni počasi jadrali in smo komaj prišli nasproti Knidosa in ker nam veter ni dovoljeval, smo jadrali pod Kreto, nasproti Salmone, 044 ACT 027 008 in ko smo jo komaj prešli, smo prišli v kraj, ki se imenuje Dobri pristani; blizu katerega je bilo mesto Lasája. 044 ACT 027 009 Torej potem, ko je bilo porabljenega mnogo časa in ko je bilo torej jadranje nevarno, ker je post sedaj že minil, jih je Pavel opomnil 044 ACT 027 010 in jim rekel: „Možje, zaznavam, da bo to potovanje z bolečino in veliko škodo, ne samo za tovor in ladjo, temveč tudi za naša življenja.“ 044 ACT 027 011 Vendar je stotnik bolj zaupal gospodarju in lastniku ladje kakor tem besedam, ki so bile spregovorjene po Pavlu. 044 ACT 027 012 In ker pristanišče ni bilo primerno za prezimovanje, je večina svetovala, da tudi od tam odplujejo, če bi na kakršenkoli način lahko dosegli Fojniks in tam prezimili; ki je pristanišče na Kreti in leži proti jugozahodu in severozahodu. 044 ACT 027 013 In ko je nežno pihal južni veter, ker so mislili, da so dosegli svoj namen, so od tam dvignili sidro ter jadrali blizu Krete. 044 ACT 027 014 Toda ne dolgo potem se proti njej dvigne viharen veter, imenovan evrakílon. 044 ACT 027 015 In ko je bila ladja ujeta in ni mogla jadrati proti vetru, smo jo pustili peljati. 044 ACT 027 016 In ko je drvela pod nekim otokom, ki je bil imenovan Kavda, smo imeli mnogo dela, da zavarujemo čoln, 044 ACT 027 017 katerega so ga dvignili, uporabili pripomočke ter opasali ladjo in ker so se bali, da ne bi nepričakovano nasedli na sipine, so spustili jadra in tako smo bili gnani. 044 ACT 027 018 In ker nas je vihar silno premetaval, so naslednji dan razbremenili ladjo, 044 ACT 027 019 in tretji dan smo z našimi lastnimi rokami odvrgli ladijsko opremo. 044 ACT 027 020 In ko se mnogo dni ni pokazalo niti sonce niti zvezde in je na nas pritiskal ne majhen vihar, je bilo odvzeto vsako upanje, da bi bili rešeni. 044 ACT 027 021 Toda po dolgi vzdržnosti je Pavel stopil v sredo mednje in rekel: „Možje, morali bi mi prisluhniti in ne odpluti od Krete ter tako ne pridobiti te škode in izgube. 044 ACT 027 022 In sedaj vas spodbujam, da bodite dobre volje, kajti med vami ne bo nobene izgube kateregakoli človeškega življenja, razen ladje. 044 ACT 027 023 Kajti to noč je poleg mene stal angel Boga, čigar sem in kateremu služim, 044 ACT 027 024 rekoč: ‚Ne boj se, Pavel. Priveden moraš biti pred cesarja in glej, Bog ti je podaril vse te, ki jadrajo s teboj.‘ 044 ACT 027 025 In zato, možje, bodite dobre volje, kajti verjamem Bogu, da bo tako, kakor mi je bilo rečeno. 044 ACT 027 026 Vendar moramo biti vrženi na nek otok.“ 044 ACT 027 027 Toda ko je prišla štirinajsta noč, ko smo bili gnani gor in dol po Adriji, se je okoli polnoči mornarjem zdelo, da so se približali neki deželi. 044 ACT 027 028 In izmerili so globino in jo namerili dvajset sežnjev, in ko so se pomaknili malo naprej, so ponovno izmerili in jo namerili petnajst sežnjev. 044 ACT 027 029 Potem so, ker so se bali, da ne bi padli na skale, s krme vrgli štiri sidra in hrepeneli po dnevu. 044 ACT 027 030 In medtem ko so mornarji nameravali pobegniti z ladje, ko so hoteli čoln spustiti v morje, pod krinko kot da bodo vrgli sidra tudi iz premca, 044 ACT 027 031 je Pavel rekel stotniku in vojakom: „Razen če ti ne ostanejo na ladji, vi ne morete biti rešeni.“ 044 ACT 027 032 Potem so vojaki presekali vrvi čolna in ga pustili pasti. 044 ACT 027 033 In medtem ko je prihajal dan, jih je Pavel vse rotil naj vzamejo hrano, rekoč: „Danes je štirinajsti dan, ko ste čakali in vztrajali ter se postili, brez da bi kaj vzeli. 044 ACT 027 034 Zato vas prosim, da vzamete nekaj hrane, kajti to je za vaše zdravje, kajti nikomur od vas niti las ne bo padel z glave.“ 044 ACT 027 035 In ko je tako govoril, je vzel kruh in se v prisotnosti vseh zahvalil Bogu; in ko ga je prelomil, je pričel jesti. 044 ACT 027 036 Potem so bili vsi dobre volje in so tudi sami vzeli nekaj hrane. 044 ACT 027 037 Vseh skupaj pa nas je bilo na ladji dvesto šestinsedemdeset duš. 044 ACT 027 038 In ko so se dovolj najedli, so razbremenili ladjo in v morje vrgli pšenico. 044 ACT 027 039 In ko je bil dan, niso poznali kopnine, toda odkrili so neki zaliv z obalo, v katerega bi radi, če bi bilo mogoče, vrinili ladjo. 044 ACT 027 040 In ko so dvignili sidra, so se predali morju ter odvezali krmilne vrvi in dvignili veliko jadro k vetru ter se usmerili proti obali. 044 ACT 027 041 In ko je nepričakovano prišla na kraj, kjer sta se stikali dve morji, je ladja nasedla, in sprednji del je trdno obtičal in ostal nepremičen, toda zadnji del je bil zaradi sile valov razbit. 044 ACT 027 042 In nasvet vojakov je bil, da pobijejo jetnike, da ne bi kateri od njih odplaval in pobegnil. 044 ACT 027 043 Toda stotnik, voljan rešiti Pavla, je preprečil njihov namen in ukazal, naj se tisti, ki lahko plavajo, najprej vržejo v morje in dosežejo kopno, 044 ACT 027 044 ostali pa, nekateri na deskah in nekateri na ladijskih razbitinah. In tako se je zgodilo, da so se vsi varno rešili na kopno. 044 ACT 028 001 In ko so bili rešeni, so potem izvedeli, da se otok imenuje Malta. 044 ACT 028 002 In barbarsko ljudstvo nam je pokazalo ne malo prijaznosti, kajti prižgali so ogenj in nas zaradi navzočega dežja in zaradi mraza, vse sprejeli. 044 ACT 028 003 In ko je Pavel nabral sveženj polen in jih položil na ogenj, je zaradi vročine ven prišel gad in se oprijel njegove roke. 044 ACT 028 004 In ko so barbari videli strupeno žival viseti na njegovi roki, so med seboj govorili: „Brez dvoma je ta človek morilec, kateremu, čeprav je ušel morju, maščevanje vendar ne pusti živeti.“ 044 ACT 028 005 On pa je žival otresel v ogenj in ni čutil nobene škode. 044 ACT 028 006 Vendar so gledali, ko naj bi imel oteklino ali nenadoma padel mrtev, toda potem, ko so dolgo časa gledali in so videli, da se mu ni zgodilo nič hudega, so spremenili svoja mišljenja in rekli, da je bil bog. 044 ACT 028 007 V istih četrtih so bile posesti vodilnega moža otoka, katerega ime je bilo Publij, ki nas je sprejel in nas tri dni prijazno prenočeval. 044 ACT 028 008 Pripetilo pa se je, da je Publijev oče ležal bolan zaradi vročice in zaradi krvave griže; h kateremu je pristopil Pavel in molil ter položil svoji roki nanj in ga ozdravil. 044 ACT 028 009 Torej ko se je to zgodilo, so prišli tudi drugi, ki so na otoku imeli bolezni in so bili ozdravljeni, 044 ACT 028 010 ki so nas prav tako spoštovali z mnogimi častmi. In ko smo odšli, so nas obložili s takimi stvarmi, kot je bilo potrebno. 044 ACT 028 011 In po treh mesecih smo se vkrcali na ladjo iz Aleksandrije, ki je prezimila na otoku, katere znamenje sta bila Kastor in Poluks. 044 ACT 028 012 In ko smo se izkrcali v Sirakuzi, smo se tam mudili tri dni. 044 ACT 028 013 In od tam smo šli po ovinkih ter prišli v Région. In po enem dnevu je zapihal južni veter in naslednji dan smo prišli v Putéole, 044 ACT 028 014 kjer smo našli brate in želeli so, da ostanemo z njimi sedem dni; in tako smo odšli proti Rimu. 044 ACT 028 015 In ko so bratje slišali o nas, so prišli od tam, da nas srečajo, prav do Apijevega trga in Treh Tavern. Ko jih je Pavel zagledal, se je zahvalil Bogu in se opogumil. 044 ACT 028 016 In ko smo prišli v Rim, je stotnik jetnike izročil poveljniku straže, le Pavlu je bilo dovoljeno, da prebiva sam zase z vojakom, ki ga je varoval. 044 ACT 028 017 In pripetilo se je, da je po treh dneh Pavel sklical skupaj judovske voditelje in ko so prišli skupaj, jim je rekel: „Možje in bratje, čeprav nisem ničesar zagrešil proti ljudem ali običajem naših očetov, sem bil vendarle jetnik, iz Jeruzalema izročen v roke Rimljanom. 044 ACT 028 018 Ki so me po zaslišaju hoteli izpustiti, ker na meni ni bilo razloga za smrt. 044 ACT 028 019 Toda ko so Judje govorili zoper to, sem se bil primoran sklicevati na cesarja, da ne bi moral svoj narod obtožiti tega. 044 ACT 028 020 Zaradi tega razloga sem vas torej dal poklicati k sebi, da vas vidim in spregovorim z vami, zato ker sem s to verigo zvezan zaradi Izraelovega upanja.“ 044 ACT 028 021 In rekli so mu: „Glede tebe nismo prejeli niti pisem iz Judeje niti nobeden izmed bratov, ki je prišel, ni naznanil ali škodljivo govoril o tebi. 044 ACT 028 022 Toda od tebe želimo slišali kaj misliš, kajti glede te ločine vemo, da ji povsod ugovarjajo.“ 044 ACT 028 023 In ko so mu določili dan, so mnogi prišli k njemu v njegovo stanovanje; katerim je od jutra do večera pojasnjeval in dokazoval Božje kraljestvo, jih prepričeval glede Jezusa, tako iz Mojzesove postave kakor iz prerokov. 044 ACT 028 024 In nekateri so verjeli besedam, ki so bile govorjene, nekateri pa niso verjeli. 044 ACT 028 025 In ko se med seboj niso strinjali, so odšli, po tem ko je Pavel spregovoril eno besedo: „Dobro je Sveti Duh govoril našim očetom po preroku Izaiju, 044 ACT 028 026 rekoč: ‚Pojdi k tem ljudem in reci: ‚S poslušanjem boste slišali, pa ne boste razumeli; in z gledanjem boste videli, pa ne zaznali; 044 ACT 028 027 kajti srce teh ljudi je otopelo in njihova ušesa so naglušna in svoje oči imajo zaprte, da ne bi videli s svojimi očmi in [da ne bi] slišali s svojimi ušesi in [da ne bi] razumeli s svojim srcem in [da ne bi] bili spreobrnjeni in [da] jih jaz [ne bi] ozdravil.‘‘ 044 ACT 028 028 Bodi vam torej znano, da je Božja rešitev duš poslana k poganom in da jo bodo poslušali.“ 044 ACT 028 029 In ko je rekel te besede, so Judje odšli in med seboj imeli veliko razpravljanja. 044 ACT 028 030 In Pavel je celi dve leti prebival v lastni najeti hiši in sprejemal vse, ki so prihajali k njemu 044 ACT 028 031 ter z vso samozavestjo oznanjal Božje kraljestvo in učil te stvari, ki se tičejo Gospoda Jezusa Kristusa in noben človek mu ni branil. # # BOOK 045 ROM Romans Rimljanom 045 ROM 001 001 Pavel, služabnik Jezusa Kristusa, poklican, da bi bil apostol, odbran za evangelij Boga, 045 ROM 001 002 (ki ga je vnaprej obljubil po svojih prerokih v svetih pismih), 045 ROM 001 003 glede svojega Sina Jezusa Kristusa, našega Gospoda, ki je glede na meso zrasel iz Davidovega potomca; 045 ROM 001 004 in z vstajenjem od mrtvih je, glede na duha svetosti razglasil, da je Božji Sin z močjo; 045 ROM 001 005 po katerem smo zaradi njegovega imena prejeli milost in apostolstvo, za poslušnost veri med vsemi narodi; 045 ROM 001 006 med katere ste po Jezusu Kristusu poklicani tudi vi; 045 ROM 001 007 vsem, ki ste v Rimu, Božji ljubljenci, poklicani, da ste sveti: ‚Milost vam in mir od Boga, našega Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa.‘ 045 ROM 001 008 Najprej se po Jezusu Kristusu zahvaljujem svojemu Bogu za vas vse, da se o vaši veri govori po vsem celotnem svetu. 045 ROM 001 009 Kajti Bog je moja priča, kateremu služim s svojim duhom v evangeliju njegovega Sina, da vas brez prenehanja vedno omenjam v svojih molitvah, 045 ROM 001 010 ker prosim, če bi na kakršenkoli način torej končno lahko imel uspešno potovanje, da po Božji volji pridem k vam. 045 ROM 001 011 Kajti hrepenim, da vas vidim, da bi vam lahko posredoval kak duhoven dar, z namenom, da boste lahko utrjeni; 045 ROM 001 012 to je, da bom lahko skupaj z vami potolažen po vzajemni veri, tako vaši kakor moji. 045 ROM 001 013 Torej, nočem, da bi bili nepoučeni, bratje, da sem se pogosto namenil priti k vam (toda doslej sem bil zadržan), da bi lahko imel, kakor med drugimi pogani, nekaj sadu tudi med vami. 045 ROM 001 014 Dolžnik sem, tako Grkom kakor barbarom, tako modrim kakor nemodrim. 045 ROM 001 015 Torej, kar se mene tiče, sem pripravljen evangelij oznaniti tudi vam, ki ste v Rimu. 045 ROM 001 016 Kajti ne sramujem se Kristusovega evangelija, kajti ta je Božja moč za rešitev duš vsakemu, ki veruje; najprej Judu in tudi Grku. 045 ROM 001 017 Kajti v njem se razodeva Božja pravičnost, iz vere v vero, kakor je pisano: ‚Pravični bo živel iz vere.‘ 045 ROM 001 018 Kajti Božji bes je razodet iz nebes zoper vso brezbožnost in nepravičnost ljudi, ki resnico zadržujejo v nepravičnosti; 045 ROM 001 019 zato ker je to, kar je lahko spoznano od Boga, očitno v njih; kajti Bog jim je to pokazal. 045 ROM 001 020 Kajti od stvarjenja sveta so nevidne stvari o njem jasno vidne, ker so razumljene po stvareh, ki so narejene, celó njegova večna moč in Božanstvo, tako da so brez opravičila; 045 ROM 001 021 zato ker ko so spoznali Boga, ga niso slavili kakor Boga niti niso bili hvaležni; temveč so v svojih zamislih postali prazni in njihovo nespametno srce je otemnelo. 045 ROM 001 022 Ker so o sebi izpovedovali, da so modri, so postali bedaki 045 ROM 001 023 in slavo netrohljivega Boga spremenili v podobo, narejeno slično trohljivemu človeku in pticam in štirinožnim živalim in plazečim stvarem. 045 ROM 001 024 Zato jih je tudi Bog, zaradi poželenj njihovih lastnih src, prepustil nečistosti, da med seboj onečaščajo svoja lastna telesa; 045 ROM 001 025 ki so Božjo resnico zamenjali v laž in so bolj oboževali in služili stvarstvu kakor Stvarniku, ki je blagoslovljen na veke. Amen. 045 ROM 001 026 Zaradi tega razloga jih je Bog prepustil ogabnim strastem; kajti celó njihove ženske so spremenile naravno uporabo v to, kar je protinaravno. 045 ROM 001 027 In prav tako so tudi moški, ki so opustili naravno uporabo ženske, v svojem poželenju goreli eden k drugemu; moški so z moškimi so počenjali to, kar je nespodobno in na sebi prejemali to povračilo svoje zablode, ki je bilo primerno. 045 ROM 001 028 In celó kot v svojem spoznanju niso želeli obdržati Boga, jih je Bog izročil pokvarjenemu umu, da počenjajo te stvari, ki niso primerne; 045 ROM 001 029 izpolnjeni so z vso nepravičnostjo, prešuštvom, zlobnostjo, pohlepnostjo, zlonamernostjo; polni zavisti, umora, razpravljanja, prevar, pogubnosti; opravljivci, 045 ROM 001 030 obrekovalci, sovražniki Boga, kruti, ponosni, bahači, izmišljevalci hudobnih stvari, neposlušni staršem, 045 ROM 001 031 brez razumevanja, lomilci zavez, brez naravne naklonjenosti, nespravljivi, neusmiljeni; 045 ROM 001 032 ki [čeprav] poznajo Božjo sodbo, da so tisti, ki zagrešijo takšne stvari, vredni smrti, ne samo, da to počenjajo, temveč imajo zadovoljstvo v tistih, ki jih počno. 045 ROM 002 001 Torej si neopravičljiv, oh človek, kdorkoli si, ki sodiš; kajti v čemer sodiš drugega, obsojaš sebe; kajti ti, ki sodiš, počneš iste stvari. 045 ROM 002 002 Toda mi smo prepričani, da je Božja sodba, glede na resnico, proti tem, ki izvajajo takšne stvari. 045 ROM 002 003 In mar misliš ti, oh človek, ki sodiš tiste, ki takšne stvari počno in delaš isto, da boš ubežal Božji sodbi? 045 ROM 002 004 Ali preziraš bogastva njegove dobrote in prizanašanja in potrpežljivosti, ne vedoč, da te Božja dobrota vodi h kesanju? 045 ROM 002 005 Toda po svojem brezčutnem in zakrknjenem srcu si nabiraš bes za dan besa in razodetja pravične Božje sodbe; 045 ROM 002 006 ki bo vsakemu človeku povrnil glede na njegova dejanja: 045 ROM 002 007 večno življenje tem, ki si s potrpežljivim vztrajanjem v dobrem ravnanju prizadevajo za slavo in čast in nesmrtnost; 045 ROM 002 008 toda tistim, ki so prepirljivi in ne ubogajo resnice, temveč ubogajo nepravičnost, ogorčenost in bes, 045 ROM 002 009 stiska in tesnoba na vsako dušo človeka, ki dela zlo, najprej judovsko in prav tako pogansko; 045 ROM 002 010 toda slava, čast in mir vsakemu človeku, ki dela dobro, najprej Judu in potem poganu, 045 ROM 002 011 kajti pri Bogu ni oziranja na osebe. 045 ROM 002 012 Kajti kolikor jih je grešilo brez postave, bodo tudi propadli brez postave; in kolikor jih je grešilo v postavi, bodo sojeni po postavi. 045 ROM 002 013 (Kajti pred Bogom ni so pravični poslušalci postave, temveč bodo opravičeni uresničevalci postave. 045 ROM 002 014 Kajti kadar pogani, ki nimajo postave, po naravi delajo stvari, ki so vsebovane v postavi, so tisti, ki nimajo postave, samim sebi postava; 045 ROM 002 015 ki kažejo dela postave zapisana v njihovih srcih in tudi njihova vest pričuje in njihove misli se medtem obtožujejo ali pa opravičujejo druga drugo), 045 ROM 002 016 na dan, ko bo Bog po Jezusu Kristusu sodil skrivnosti ljudi, glede na moj evangelij. 045 ROM 002 017 Glej, imenuješ se Jud in počivaš na postavi in se bahaš z Bogom 045 ROM 002 018 in poznaš njegovo voljo in ker si poučen iz postave, odobravaš stvari, ki so odličnejše; 045 ROM 002 019 in si prepričan, da si ti sam vodnik slepim, svetloba tem, ki so v temi, 045 ROM 002 020 inštruktor nespametnih, učitelj otročičev, ki imaš v postavi obrazec spoznanja in resnice. 045 ROM 002 021 Ti torej, ki poučuješ drugega, samega sebe [pa] ne poučiš? Ti, ki oznanjaš naj človek ne krade, [pa] kradeš? 045 ROM 002 022 Ti, ki praviš naj človek ne zagreši zakonolomstva, [pa] storiš zakonolomstvo? Ti, ki preziraš malike, [pa] storiš svetoskrunstvo? 045 ROM 002 023 Ti, ki se bahaš s postavo, [pa] zaradi prelamljanja postave onečaščaš Boga? 045 ROM 002 024 Kajti zaradi vas se med pogani izreka bogokletje proti Božjemu imenu, kakor je pisano. 045 ROM 002 025 Kajti obreza resnično koristi, če se držiš postave; toda, če si lomilec postave, je tvoja obreza postala neobreza. 045 ROM 002 026 Torej, če se neobrezani drži pravičnosti postave. mar ne bo njegova neobreza šteta za obrezo? 045 ROM 002 027 In ali ne bo neobrezani, ki je po naravi, če izpolnjuje postavo, sodil tebe, ki po črki in obrezi prestopaš postavo? 045 ROM 002 028 Kajti ni Jud tisti, ki je tak na zunaj; niti ni obreza ta, ki je zunanja, v mesu; 045 ROM 002 029 toda Jud je tisti, ki je tak navznoter; in obreza je ta od srca, v duhu in ne po črki; katerega hvala ni od ljudi, temveč od Boga. 045 ROM 003 001 Kakšno prednost ima potem Jud? Ali kakšna korist je od obreze? 045 ROM 003 002 Velika, [v] vsakem pogledu, predvsem, ker so bili Božji izreki zaupani njim. 045 ROM 003 003 Kajti kaj če nekateri niso verovali? Mar bo njihova nevera naredila Božjo vero brez učinka? 045 ROM 003 004 Bog ne daj; da, naj bo Bog resničen, toda vsak človek lažnivec, kakor je pisano: ‚Da boš lahko opravičen po svojih besedah in lahko zmagaš, kadar si sojen.‘ 045 ROM 003 005 Toda če naša nepravičnost razkriva Božjo pravičnost, kaj bomo rekli? Ali je Bog, ki se maščuje, nepravičen? (Govorim kakor človek), 045 ROM 003 006 Bog ne daj; kajti kako bo potem Bog sodil svet? 045 ROM 003 007 Kajti če je Božja resnica zaradi moje laži v njegovo slavo bolj obilna; zakaj sem tudi jaz še vedno sojen kakor grešnik? 045 ROM 003 008 In ne raje (kot smo obrekljivo prikazani in kot nekateri zatrjujejo, da pravimo): ‚Delajmo zlo, da lahko pride dobro?‘katerih obsodba je pravična. 045 ROM 003 009 Kaj torej? Ali smo boljši kakor oni? Ne, nikakor ne, kajti prej smo tako Judom kakor poganom dokazali, da so vsi pod grehom; 045 ROM 003 010 kakor je pisano: ‚Nobenega pravičnega ni, niti enega ni, 045 ROM 003 011 nobenega ni, ki razume, nobenega, ki povprašuje za Bogom. 045 ROM 003 012 Vsi so odšli proč s poti, skupaj so postali nekoristni; ne, niti enega ni, ki dela dobro, niti enega ni. 045 ROM 003 013 Njihovo grlo je odprt mavzolej; s svojimi jeziki so se posluževali prevare; strup kober je pod njihovimi ustnicami; 045 ROM 003 014 katerih usta so polna preklinjanja in grenkobe; 045 ROM 003 015 njihova stopala so hitra, da prelijejo kri; 045 ROM 003 016 uničenje in beda sta na njihovih poteh; 045 ROM 003 017 in poti miru niso spoznali; 045 ROM 003 018 pred njihovimi očmi ni strahu Božjega.‘ 045 ROM 003 019 Torej mi vemo, da katerekoli besede govori postava, govori tistim, ki so pod postavo, da se vsaka usta lahko zamaše in ves svet lahko postane kriv pred Bogom. 045 ROM 003 020 Torej po dejanjih postave v njegovem pogledu ne bo opravičeno nobeno meso, kajti spoznanje greha je po postavi. 045 ROM 003 021 Toda sedaj je jasno pokazana Božja pravičnost brez postave, ker je izpričana po postavi in prerokih; 045 ROM 003 022 celó Božja pravičnost, ki je po veri Jezusa Kristusa vsem in nad vsemi temi, ki verujejo; kajti nobene razlike ni, 045 ROM 003 023 kajti vsi so grešili in niso dosegli Božje slave; 045 ROM 003 024 opravičeni pa so zastonj, po njegovi milosti prek odkupitve, ki je v Kristusu Jezusu; 045 ROM 003 025 katerega je Bog postavil, da postane spravna daritev po veri v njegovo kri, da po Božji prizanesljivosti oznani svojo pravičnost za odpuščanje grehov, ki so minuli; 045 ROM 003 026 da oznani, pravim, ob tem času svojo pravičnost; da je lahko sam pravičen in opravičevalec tistega, ki veruje v Jezusa. 045 ROM 003 027 Kje je torej bahanje? Izključeno je. Po kakšni postavi? Po delih? Ne, temveč po postavi vere. 045 ROM 003 028 Torej sklenemo, da je človek opravičen po veri, brez del postave. 045 ROM 003 029 Ali je on samo Bog Judov? Ali ne tudi poganov? Da, tudi poganov; 045 ROM 003 030 in ker je en Bog, ki bo obrezo opravičil po veri in neobrezo preko vere. 045 ROM 003 031 Ali mi potem preko vere postavo razveljavljamo? Bog ne daj; da, mi utrjujemo postavo. 045 ROM 004 001 Kaj bomo torej rekli, da je našel Abraham, naš oče, kar se nanaša na meso? 045 ROM 004 002 Kajti če bi bil Abraham opravičen po delih, bi se imel s čim ponašati; toda ne pred Bogom. 045 ROM 004 003 Kajti kaj pravi pismo? Abraham je verjel Bogu in to mu je bilo šteto za pravičnost. 045 ROM 004 004 Torej tistemu, ki dela, nagrada ni šteta po milosti, temveč po dolgu. 045 ROM 004 005 Toda tistemu, ki ne dela, temveč veruje v tistega, ki opravičuje brezbožnega, je njegova vera šteta za pravičnost. 045 ROM 004 006 Celo kakor tudi David opisuje blaženstvo človeka, kateremu Bog pripisuje pravičnost brez del, 045 ROM 004 007 rekoč: ‚Blagoslovljeni so tisti, katerih krivičnosti so odpuščene in katerih grehi so pokriti. 045 ROM 004 008 Blagoslovljen je človek, kateremu Gospod ne bo pripisal greha.‘ 045 ROM 004 009 Prihaja potem to blaženstvo samo na obrezo ali tudi na neobrezo? Kajti pravimo, da je bila vera Abrahamu šteta za pravičnost. 045 ROM 004 010 Kako je bila potem šteta? Ko je bil v obrezi ali v neobrezi? Ne v obrezi, temveč [ko je bil] v neobrezi. 045 ROM 004 011 In ko je bil še neobrezan, je prejel znamenje obreze, pečat pravičnosti vere, katero je imel, da bi bil lahko oče vseh teh, ki verujejo, čeprav niso obrezani, da bi bila lahko tudi njim pripisana pravičnost; 045 ROM 004 012 in oče obrezanih, teh, ki niso samo iz obreze, temveč, ki tudi hodijo po stopinjah tiste vere našega očeta Abrahama, katero je imel, ko je bil še neobrezan. 045 ROM 004 013 Kajti obljuba, da naj bi bil dedič sveta, ni bila [dana] Abrahamu ali njegovemu potomcu preko postave, temveč preko pravičnosti iz vere. 045 ROM 004 014 Kajti če bodo dediči tisti, ki so iz postave, je vera ničeva in obljuba brez učinka; 045 ROM 004 015 zato ker postava povzroča bes; kajti kjer ni nobene postave, tam ni prestopka. 045 ROM 004 016 Torej je to iz vere, da bi bilo lahko po milosti; z namenom, da bi bila obljuba lahko zanesljiva vsemu semenu; ne samo temu, ki je iz postave, temveč tudi temu, ki je iz Abrahamove vere, ki je oče nas vseh, 045 ROM 004 017 (kakor je pisano: ‚Naredil sem te za očeta mnogih narodov‘) pred njim, kateremu je veroval, celó Bogu, ki oživlja mrtve in kliče te stvari, ki niso, kakor da bi bile. 045 ROM 004 018 Ki je proti upanju veroval v upanje, da bi lahko postal oče mnogih narodov; glede na to, kar je bilo spregovorjeno: ‚Takšen bo tvoj potomec.‘ 045 ROM 004 019 In ker ni bil slaboten v veri, ko je bil star okoli sto let, svojega lastnega telesa torej ni imel za mrtvega niti ne še omrtvelost Sarine maternice; 045 ROM 004 020 ob Božji obljubi ni okleval zaradi nevere, temveč je bil močan v veri in dal slavo Bogu; 045 ROM 004 021 in je bil popolnoma prepričan, da kar je on obljubil, je zmožen tudi izpolniti. 045 ROM 004 022 In to mu je bilo torej šteto za pravičnost. 045 ROM 004 023 Torej, da mu je bilo pripisano, to ni bilo napisano samo zaradi njega, 045 ROM 004 024 temveč tudi zaradi nas, katerim bo pripisano, če verujemo v tistega, ki je od mrtvih obudil Jezusa, našega Gospoda; 045 ROM 004 025 ki je bil izročen zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja. 045 ROM 005 001 Torej, ker smo opravičeni iz vere, imamo po našem Gospodu Jezusu Kristusu z Bogom mir, 045 ROM 005 002 po katerem imamo tudi po veri dostop v to milost, v kateri stojimo in se veselimo v upanju Božje slave. 045 ROM 005 003 In ne samo to, temveč se ponašamo tudi s stiskami, ker vemo, da stiska dela potrpežljivost, 045 ROM 005 004 in potrpežljivost preizkušenost, in preizkušenost upanje; 045 ROM 005 005 upanje pa ne osramočuje, ker je Božja ljubezen prelita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je dan. 045 ROM 005 006 Kajti ko smo bili še brez moči, je Kristus ob primernem času umrl za brezbožne. 045 ROM 005 007 Kajti komaj bi nekdo umrl za pravičnega človeka, čeprav bi si morda nekdo celó upal umreti za dobrega človeka. 045 ROM 005 008 Toda Bog izkazuje svojo ljubezen do nas v tem, da je Kristus umrl za nas, medtem ko smo bili še grešniki. 045 ROM 005 009 Toliko bolj bomo potem po njem rešeni pred besom, ker smo sedaj opravičeni po njegovi krvi. 045 ROM 005 010 Kajti če smo bili s smrtjo njegovega Sina pobotani k Bogu, ko smo bili sovražniki, bomo toliko bolj, ker smo pobotani, po njegovem življenju rešeni. 045 ROM 005 011 In ne samo tako, temveč se tudi veselimo v Bogu po našem Gospodu Jezusu Kristusu, po katerem smo sedaj prejeli spravo. 045 ROM 005 012 Zatorej, kakor je po enem človeku na svet vstopil greh in po grehu smrt; in je tako smrt prešla na vse ljudi, ker so vsi grešili; 045 ROM 005 013 (kajti do postave je bil na svetu greh, toda greh ni pripisan v času, ko ni postave. 045 ROM 005 014 Vendar je od Adama do Mojzesa kraljevala smrt, celó nad temi, ki niso grešili po podobnosti Adamovega prestopka, ki je podoba tega, ki je imel priti. 045 ROM 005 015 Toda ne kakor prestopek, tako je tudi zastonjsko darilo. Kajti če so po prestopku enega mnogi mrtvi, sta toliko bolj Božja milost in darilo po milosti, ki je po enem človeku, Jezusu Kristusu, mnoge obogatila. 045 ROM 005 016 Tako je dar in ne kakor je bilo po enem, ki je grešil; kajti sodba je bila po enem v obsodbo, toda zastonjski dar je od mnogih prestopkov k opravičenju. 045 ROM 005 017 Kajti če je po prestopku enega človeka zakraljevala smrt, bodo toliko bolj tisti, ki prejmejo obilno milost in od daru pravičnosti, v življenju kraljevali po enem, Jezusu Kristusu.) 045 ROM 005 018 Torej kakor je prišla po prestopku enega sodba nad vse ljudi v obsodbo, točno tako je prišel po pravičnosti enega zastonjski dar nad vse ljudi v opravičenje življenja. 045 ROM 005 019 Kajti kakor so po neposlušnosti enega človeka mnogi postali grešniki, tako bodo po poslušnosti enega mnogi postali pravični. 045 ROM 005 020 Poleg tega je postava vstopila, da bi bil prestopek lahko obilen. Toda kjer je greh obilen, je milost storila veliko več obilja, 045 ROM 005 021 da kakor je greh kraljeval za smrt, točno tako lahko milost kraljuje po pravičnosti za večno življenje po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. 045 ROM 006 001 Kaj bomo potem rekli? Ali bomo nadaljevali v grehu, da bo milost lahko obilna? 045 ROM 006 002 Bog ne daj. Kako bomo mi, ki smo mrtvi grehu, še živeli v njem? 045 ROM 006 003 Ali ne veste, da so toliki izmed nas, kot smo bili krščeni v Jezusa Kristusa, bili krščeni v njegovo smrt? 045 ROM 006 004 Torej smo s krstom z njim pokopani v smrt, da naj bi podobno kakor je bil Kristus obujen od mrtvih po Očetovi slavi, točno tako tudi mi hodili v novosti življenja. 045 ROM 006 005 Kajti če smo bili skupaj posajeni v podobnost njegove smrti, bomo tudi v podobnost njegovega vstajenja, 045 ROM 006 006 ker vemo to, da je naš stari človek križan z njim, da bi bilo telo greha lahko uničeno, da naj odslej ne bi več služili grehu. 045 ROM 006 007 Kajti kdor je mrtev, je osvobojen pred grehom. 045 ROM 006 008 Torej, če smo s Kristusom mrtvi, verujemo, da bomo z njim tudi živeli, 045 ROM 006 009 vedoč da Kristus, ko je bil obujen od mrtvih, nič več ne umira; nad njim smrt nima več gospostva. 045 ROM 006 010 Kajti kdor je umrl, je enkrat umrl grehu, toda kdor živi, živi Bogu. 045 ROM 006 011 Prav tako tudi sebe štejte za zares mrtve grehu, toda žive za Boga, po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. 045 ROM 006 012 Ne dopustite, da torej greh kraljuje v vašem umrljivem telesu, da bi ga morali ubogati v njegovih poželenjih. 045 ROM 006 013 Niti ne dajajte svojih udov grehu, kot orodja krivičnosti, temveč dajte sebe Bogu, kakor tisti, ki so od mrtvih živi in svoje ude kot orodja pravičnosti Bogu. 045 ROM 006 014 Kajti greh nad vami ne bo imel gospostva; kajti niste pod postavo, temveč pod milostjo. 045 ROM 006 015 Kaj torej? Mar bomo grešili, ker nismo pod postavo, temveč pod milostjo? Bog ne daj. 045 ROM 006 016 Ali ne veste, da komur same sebe dajete [za] služabnike v pokorščino, ste njegovi služabniki, komur se pokoravate; bodisi grehu v smrt ali poslušnosti v pravičnost? 045 ROM 006 017 Toda hvala Bogu, da ste bili služabniki grehu, vendar ste iz srca ubogali to obliko nauka, ki vam je bil izročen. 045 ROM 006 018 Ko ste bili torej osvobojeni greha, ste postali služabniki pravičnosti. 045 ROM 006 019 Zaradi šibkosti vašega mesa govorim po običaju ljudi; kajti kakor ste svoje služabniške ude dali nečistosti in krivičnosti za krivičnost; točno tako dajte sedaj svoje služabniške ude pravičnosti za svetost. 045 ROM 006 020 Kajti ko ste bili služabniki grehu, ste bili svobodni, [prosti] pred pravičnostjo. 045 ROM 006 021 Kakšen sad ste takrat imeli v tistih stvareh, katerih se sedaj sramujete? Kajti konec tistih stvari je smrt. 045 ROM 006 022 Toda sedaj, ko ste osvobojeni greha in ste postali služabniki Bogu, imate vaš sad v svetost in konec večno življenje. 045 ROM 006 023 Kajti plačila za greh so smrt; toda Božji dar je večno življenje po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. 045 ROM 007 001 Ali ne veste, bratje (kajti govorim tem, ki poznajo postavo), da ima postava gospostvo nad človekom dokler on živi? 045 ROM 007 002 Kajti ženska, ki ima soproga, je po postavi vezana k svojemu soprogu dokler ta živi; toda če soprog umre, je odvezana od postave svojega soproga. 045 ROM 007 003 Torej če bo poročena k drugemu moškemu, medtem ko njen soprog živi, bo zaradi tega imenovana zakonolomka; toda če je njen soprog mrtev, je osvobojena te postave, tako da ni zakonolomka, čeprav je poročena k drugemu moškemu. 045 ROM 007 004 Tako, moji bratje, ste tudi vi po Kristusovem telesu postali mrtvi postavi, da bi se poročili k drugemu, celó k njemu, ki je obujen od mrtvih, da naj bi obrodili sad za Boga. 045 ROM 007 005 Kajti ko smo bili v mesu, so v naših udih delovale spodbude grehov, ki so bili po postavi, da obrodijo sad za smrt. 045 ROM 007 006 Toda sedaj smo osvobojeni postave, da bi mrtvi [postavi], pod katero smo bili držani, služili v novosti duha, ne pa v starosti črke. 045 ROM 007 007 Kaj bomo torej rekli? Ali je postava greh? Bog ne daj. Ne, nisem spoznal greha, razen po postavi; kajti ne bi spoznal poželenja, razen če bi postava rekla: ‚Ne boš požêlel.‘ 045 ROM 007 008 Toda greh, ki [si] po zapovedi jemlje priložnost, je v meni oblikoval vse vrste poželjivosti. Kajti brez postave je bil greh mrtev. 045 ROM 007 009 Kajti nekoč sem bil živ brez postave; toda, ko je prišla zapoved, je greh oživel, jaz pa sem umrl. 045 ROM 007 010 In zapoved, ki je bila odrejena za življenje, sem spoznal, da je v smrt. 045 ROM 007 011 Kajti greh, ki [si] jemlje priložnost po zapovedi, me je zavedel in me po njej usmrtil. 045 ROM 007 012 Torej je postava svéta in zapoved svéta in pravična ter dobra. 045 ROM 007 013 Mi je potem to, kar je dobro, storilo smrt? Bog ne daj. Toda greh, da bi se lahko pokazal greh, dela s tem kar je dobro, v meni smrt; ta greh utegne postati prek zapovedi silno grešen. 045 ROM 007 014 Kajti vemo, da je postava duhovna, toda jaz sem mesen, prodan pod greh. 045 ROM 007 015 Kajti tega, kar delam, ne dopuščam; kajti kar bi želel, tega ne delam; temveč počenjam to, kar sovražim. 045 ROM 007 016 Če torej počenjam to, kar nočem, soglašam k postavi, da je dobra. 045 ROM 007 017 Torej potem nisem več jaz, ki to počnem, temveč greh, ki prebiva v meni. 045 ROM 007 018 Kajti vem, da v meni (to je, v mojem mesu) ne prebiva nobena dobra stvar; kajti hoteti je z menoj pri roki, toda ne najdem tega, kako izvesti to, kar je dobro. 045 ROM 007 019 Kajti dobro, ki ga hočem, ne delam, temveč zlo, ki ga nočem, to počnem. 045 ROM 007 020 Torej če delam to, kar nočem, to nisem več jaz, ki to počnem, temveč greh, ki prebiva v meni. 045 ROM 007 021 Odkril sem torej postavo, da ko sem hotel delati dobro, je z menoj pri roki zlo. 045 ROM 007 022 Kajti po notranjem človeku se veselim v Božji postavi, 045 ROM 007 023 toda v svojih udih vidim drugo postavo, ki se bori proti postavi mojega uma in me prinaša v sužnost postavi greha, ki je v mojih udih. 045 ROM 007 024 Oh, pomilovanja vreden človek sem! Kdo me bo osvobodil iz telesa te smrti? 045 ROM 007 025 Zahvaljujem se Bogu po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Tako potem z umom služim Božji postavi; toda z mesom postavi greha. 045 ROM 008 001 Tam torej sedaj ni nobene obsodbe tem, ki so v Kristusu Jezusu, ki ne živijo po mesu, temveč po Duhu. 045 ROM 008 002 Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu me je osvobodila postave greha in smrti. 045 ROM 008 003 Kajti kar postava ni mogla storiti, ker je bila šibka po mesu, je Bog, ki je poslal svojega lastnega Sina v podobnosti grešnega mesa in za greh, obsodil greh v mesu, 045 ROM 008 004 da bi se lahko dopolnila pravičnost postave v nas, ki ne živimo po mesu, temveč po Duhu. 045 ROM 008 005 Kajti tisti, ki so po mesu, razmišljajo mesene stvari; toda tisti, ki so po Duhu, stvari od Duha. 045 ROM 008 006 Kajti biti mesenega mišljenja je smrt; toda biti duhovnega mišljenja je življenje in mir. 045 ROM 008 007 Ker je meseno mišljenje sovraštvo zoper Boga; kajti to ni podrejeno Božji postavi niti zares ne more biti. 045 ROM 008 008 Zaradi tega tisti, ki so v mesu, ne morejo ugajati Bogu. 045 ROM 008 009 Toda vi niste v mesu, temveč v Duhu, če je tako, da v vas prebiva Božji Duh. Torej, če katerikoli človek nima Kristusovega Duha, ni njegov. 045 ROM 008 010 In če je Kristus v vas, je telo mrtvo zaradi greha; toda Duh je življenje zaradi pravičnosti. 045 ROM 008 011 Toda če v vas prebiva Duh tistega, ki je Jezusa obudil od mrtvih, bo tisti, ki je po svojem Duhu, ki prebiva v vas, obudil Kristusa od mrtvih, tudi oživil vaša umrljiva telesa. 045 ROM 008 012 Torej, bratje, nismo dolžniki mesu, da živimo po mesu. 045 ROM 008 013 Kajti če živite po mesu, boste umrli, toda če po Duhu morite dejanja telesa, boste živeli. 045 ROM 008 014 Kajti kolikor jih je vodeno po Božjem Duhu, so Božji sinovi. 045 ROM 008 015 Kajti niste ponovno prejeli duha suženjstva v strah, temveč ste prejeli Duha posvojitve, s katerim kličemo: „Aba, Oče.“ 045 ROM 008 016 Sam Duh z našim duhom prinaša pričevanje, da smo Božji otroci; 045 ROM 008 017 in če smo otroci, potem smo dediči; Božji dediči in sodediči s Kristusom, če je tako, da z njim trpimo, da bomo lahko tudi skupaj proslavljeni. 045 ROM 008 018 Kajti menim, da trpljenja tega sedanjega časa ni so vredna, da se primerjajo s slavo, ki se bo razodela v nas. 045 ROM 008 019 Kajti iskreno pričakovanje stvarstva pričakuje manifestacijo Božjih sinov. 045 ROM 008 020 Kajti stvarstvo je bilo podvrženo ničevosti, ne voljno, temveč zaradi njega, ki si je le-to podvrgel v upanju, 045 ROM 008 021 ker bo tudi stvarstvo samo rešeno iz suženjstva trohnenja v veličastno svobodo Božjih otrok. 045 ROM 008 022 Kajti vemo, da celotno stvarstvo do zdaj skupaj stoka in se muči v bolečini. 045 ROM 008 023 Pa ne samo oni, temveč tudi mi, ki imamo prve sadove Duha, celo mi sami v sebi stokamo in čakamo na posvojitev, to je, odkupitev našega telesa. 045 ROM 008 024 Kajti rešeni smo po upanju; toda upanje, ki je videno, ni upanje; kajti kar človek vidi, čemu potem še upa? 045 ROM 008 025 Toda če upamo na to, kar ne vidimo, potem to pričakujemo s potrpežljivostjo. 045 ROM 008 026 Prav tako tudi Duh pomaga našim slabotnostim; kajti ne vemo za kaj naj bi molili, kot bi morali, toda sam Duh posreduje za nas s stoki, ki ne morejo biti izrečeni. 045 ROM 008 027 In tisti, ki preiskuje srca, ve kakšno je mišljenje Duha, ker on posreduje za svete glede na Božjo voljo. 045 ROM 008 028 In mi vemo, da vse stvari skupaj delajo v dobro tem, ki ljubijo Boga, tem, ki so poklicani glede na njegov namen. 045 ROM 008 029 Kajti katere je vnaprej poznal, je tudi vnaprej določil, da bodo skladni podobi njegovega Sina, da bi bil ta lahko prvorojenec med mnogimi brati. 045 ROM 008 030 Poleg tega, katere je vnaprej določil, jih je tudi poklical; in katere je poklical, te je tudi opravičil; in katere je opravičil, te je tudi proslavil. 045 ROM 008 031 Kaj bomo potem rekli k tem stvarem? Če je Bog za nas, kdo je lahko zoper nas? 045 ROM 008 032 On, ki ni prizanesel svojemu lastnemu sinu, temveč ga je izročil za nas vse, kako nam ne bo z njim velikodušno dal tudi vseh stvari? 045 ROM 008 033 Kdo bo karkoli položil k obtožbi Božjih izvoljencev? Bog je, ki opravičuje. 045 ROM 008 034 Kdo je kdor obsoja? To je Kristus, ki je umrl, da, bolje rečeno, ki je bil obujen, ki je celó na Božji desnici, ki prav tako posreduje za nas. 045 ROM 008 035 Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Nas bo tegoba ali nesreča ali preganjanje ali lakota ali nagota ali nevarnost ali meč? 045 ROM 008 036 Kakor je pisano: ‚Kajti zaradi tebe smo ves dan pobijani, imajo nas kakor ovce za klanje.‘ 045 ROM 008 037 Ne, v vseh teh stvareh smo več kot zmagovalci po njem, ki nas je vzljubil. 045 ROM 008 038 Kajti prepričan sem, da nas niti smrt, niti življenje, niti angeli, niti kneževine, niti moči, niti sedanje stvari, niti stvari, ki pridejo, 045 ROM 008 039 niti višina, niti globina, niti katerokoli drugo ustvarjeno bitje ne bo zmožno ločiti od Božje ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. 045 ROM 009 001 Govorim resnico v Kristusu, ne lažem, prav tako mi moja vest pričuje v Svetem Duhu, 045 ROM 009 002 da imam v svojem srcu veliko potrtost in nenehno bridkost. 045 ROM 009 003 Kajti lahko bi si želel, da bi bil jaz sam preklet pred Kristusom za svoje brate, moje sorodnike glede na meso; 045 ROM 009 004 ki so Izraelci, katerim pripada posvojitev in slava in zaveze in dajanje postave in bogoslužje in obljube; 045 ROM 009 005 katerih so očetje in iz katerih je, glede na meso, prišel Kristus, ki je čez vse, Bog, blagoslovljen na veke. Amen. 045 ROM 009 006 Ne kakor da Božja beseda ne učinkuje. Kajti niso vsi Izraelci, ki so iz Izraela; 045 ROM 009 007 niti zato, ker so Abrahamovi potomci, niso vsi otroci, temveč: ‚Po Izaku se bo imenoval tvoj potomec.‘ 045 ROM 009 008 To se pravi: „Tisti, ki so meseni otroci, tisti ni so Božji otroci, temveč so za potomstvo šteti otroci obljube.“ 045 ROM 009 009 Kajti to je beseda obljube: ‚Ob tem času bom prišel in Sara bo imela sina.‘ 045 ROM 009 010 Pa ne samo to; toda, ko je tudi Rebeka spočela po enem, celó po našemu očetu Izaku 045 ROM 009 011 (kajti otroka se še nista rodila niti nista naredila ničesar dobrega ali zlega, da lahko ostane Božji namen glede na izvolitev, ne zaradi del, temveč zaradi njega, ki kliče), 045 ROM 009 012 ji je bilo rečeno: ‚Starejši bo služil mlajšemu.‘ 045 ROM 009 013 Kakor je pisano: ‚Jakoba sem ljubil, toda Ezava sem sovražil.‘ 045 ROM 009 014 Kaj bomo torej rekli? Ali je pri Bogu nepravičnost? Bog ne daj. 045 ROM 009 015 Kajti Mojzesu je rekel: ‚Usmilil se bom, kogar se hočem usmiliti in sočutje bom imel, do kogar hočem imeti sočutje.‘ 045 ROM 009 016 Torej potem to ni od tistega, ki hoče niti od tistega, ki teče, temveč od Boga, ki izkazuje usmiljenje. 045 ROM 009 017 Kajti pismo pravi faraonu: ‚Celo za ta isti namen sem te dvignil, da lahko na tebi pokažem svojo moč in da se bo moje ime lahko razglasilo po vsej celotni zemlji.‘ 045 ROM 009 018 Torej se usmili, kogar se hoče usmiliti in kogar hoče, tega zakrkne. 045 ROM 009 019 Torej mi boš rekel: „Zakaj še najde krivdo? Kajti kdo se je uprl njegovi volji?“ 045 ROM 009 020 Ne, vendar, oh človek, kdo si ti, ki nasprotuješ Bogu? Ali bo oblikovana stvar rekla tistemu, ki jo je ustvaril: „Zakaj si me naredil takšno?“ 045 ROM 009 021 Mar nima lončar moči nad ilom, da iz iste grude naredi eno posodo v čast, drugo pa v nečast? 045 ROM 009 022 Kaj pa če je Bog, voljan pokazati svoj bes in pokazati svojo moč, z veliko potrpežljivosti prenašal posode besa, primerne za uničenje, 045 ROM 009 023 in da bi lahko dal spoznati bogastva svoje slave na posodah usmiljenja, ki jih je vnaprej pripravil za slavo, 045 ROM 009 024 celó nas, katere je poklical, ne samo izmed Judov, temveč tudi izmed poganov? 045 ROM 009 025 Kakor tudi pravi v Ozeju: ‚Ljudi, ki niso bili moji, bom imenoval moji ljudje; in njo, ki ni bila ljubljena, ljubljeno.‘ 045 ROM 009 026 In zgodilo se bo, da na kraju, kjer jim je bilo rečeno: ‚Vi niste moji ljudje, ‘tam bodo imenovani otroci živega Boga. 045 ROM 009 027 Tudi Izaija kliče glede Izraela: ‚Četudi bo število Izraelovih otrok kakor morskega peska, bo rešen ostanek; ‘ 045 ROM 009 028 kajti dokončal bo delo in ga nenadoma prekinil v pravičnosti; ker bo Gospod na zemlji hitro opravil svoje delo. 045 ROM 009 029 In kakor je prej rekel Izaija: ‚Razen če nam Gospod nad vojskami ne bi pustil potomca, bi bili kakor Sódoma in bi posnemali Gomóro.‘ 045 ROM 009 030 Kaj bomo potem rekli? Da so se pogani, ki si niso prizadevali za pravičnost, dokopali do pravičnosti, celó pravičnosti, ki je iz vere. 045 ROM 009 031 Toda Izrael, ki si je prizadeval za postavo pravičnosti, se ni dokopal do postave pravičnosti. 045 ROM 009 032 Zakaj? Ker tega niso iskali po veri, temveč kakor bi bilo to po delih postave. Kajti spotaknili so se ob tisti kamen spotike, 045 ROM 009 033 kakor je pisano: ‚Glej, na Sionu položim kamen spotike in skalo pohujšanja; in kdorkoli veruje vanj, ne bo osramočen.‘ 045 ROM 010 001 Bratje, moja srčna želja in prošnja k Bogu za Izrael je, da bi bili oni lahko rešeni. 045 ROM 010 002 Kajti prinašam jim pričevanje, da imajo gorečnost za Boga, toda ne glede spoznanja. 045 ROM 010 003 Kajti ker so bili nevedni glede Božje pravičnosti in so nameravali vzpostaviti svojo lastno pravičnost, se niso podvrgli Božji pravičnosti. 045 ROM 010 004 Kajti Kristus je konec postave za pravičnost vsakemu, ki veruje. 045 ROM 010 005 Kajti Mojzes opisuje pravičnost, ki je iz postave: ‚Da bi človek, ki dela te stvari, živel po njih.‘ 045 ROM 010 006 Toda pravičnost, ki je iz vere, govori na ta način: „Ne reci v svojem srcu: ‚Kdo se bo povzpel v nebo?‘(to je, Kristusa privedel dol od zgoraj ); 045 ROM 010 007 ali: ‚Kdo se bo spustil v brezno?‘(to je, da Kristusa ponovno privede gor od mrtvih).“ 045 ROM 010 008 Toda kaj ta pravi? Beseda je blizu tebe, celó v tvojih ustih in v tvojem srcu; to je, beseda vere, katero oznanjamo; 045 ROM 010 009 da če boš s svojimi usti priznal Gospoda Jezusa in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. 045 ROM 010 010 Kajti s srcem človek veruje v pravičnost, z usti pa je narejeno priznanje v rešitev duše. 045 ROM 010 011 Kajti pismo pravi: ‚Kdorkoli veruje vanj, ne bo osramočen.‘ 045 ROM 010 012 Kajti ni razlike med Judom in Grkom, kajti isti Gospod nad vsemi je bogat do vseh, ki kličejo k njemu. 045 ROM 010 013 Kajti kdorkoli bo klical h Gospodovemu imenu, bo rešen. 045 ROM 010 014 Kako bodo torej klicali njega, v katerega niso verovali? In kako bodo verovali vanj, o katerem niso slišali? In kako bodo slišali brez oznanjevalca? 045 ROM 010 015 In kako bodo oznanjali, razen če niso poslani? Kakor je pisano: ‚Kako krasna so stopala teh, ki oznanjajo evangelij miru in prinašajo vesele novice o dobrih stvareh!‘ 045 ROM 010 016 Toda evangeliju niso bili vsi poslušni. Kajti Izaija pravi: ‚Gospod, kdo je verjel našemu poročilu?‘ 045 ROM 010 017 Tako potem vera prihaja po poslušanju in poslušanje po Božji besedi. 045 ROM 010 018 Vendar pravim: „Mar niso slišali?“Da, resnično, njihov glas je šel po vsej zemlji in njihove besede do koncev sveta. 045 ROM 010 019 Toda pravim: „Mar Izrael ni spoznal?“Mojzes najprej pravi: ‚Izzval te bom k ljubosumju s tistimi, ki niso ljudstvo in z nespametnim narodom te bom jezil.‘ 045 ROM 010 020 Toda Izaija je zelo pogumen in pravi: ‚Našli so me tisti, ki me niso iskali; razodet sem bil tem, ki po meni niso spraševali.‘ 045 ROM 010 021 Toda Izraelu reče: ‚Cel ljubi dan sem svoje roke iztegoval k neposlušnim in upornim ljudem.‘ 045 ROM 011 001 Potem pravim: ‚Mar je Bog zavrgel svoje ljudi?‘Bog ne daj. Kajti tudi sam sem Izraelec, iz Abrahamovega potomca, iz Benjaminovega rodu. 045 ROM 011 002 Bog svojih ljudi, ki jih je vnaprej poznal, ni zavrgel. Mar ne veste kaj pravi pismo o Eliju? Kako je posredoval k Bogu zoper Izraela, rekoč: 045 ROM 011 003 ‚Gospod, pobili so tvoje preroke in spodkopali tvoje oltarje; in jaz sam sem ostal in strežejo mi po življenju.‘ 045 ROM 011 004 Toda kaj mu pravi Božji odgovor? ‚Prihranil sem si sedem tisoč mož, ki niso upognili kolena k Báalovi podobi.‘ 045 ROM 011 005 Celó tako je tudi v tem sedanjem času ostanek glede na milosten izbor. 045 ROM 011 006 In če je po milosti, potem to ni več iz del, sicer milost ni več milost. Toda če je iz del, potem to ni več milost, sicer delo ni več delo. 045 ROM 011 007 Kaj torej? Izrael ni dosegel tega, za kar si je prizadeval, temveč so to dosegli izvoljeni, ostali pa so bili zaslepljeni 045 ROM 011 008 (glede na to, kakor je pisano: ‚Bog jim je dal duha dremanja, oči, da ne bi videli, ušesa, da ne bi slišali‘) do današnjega dne. 045 ROM 011 009 In David pravi: ‚Naj jim njihova miza postane zanka in past in kamen spotike in njihovo povračilo; 045 ROM 011 010 naj njihove oči postanejo zatemnjene, da ne bodo mogli videti in vedno upogni njihov hrbet.‘ 045 ROM 011 011 Potem pravim: ‚Ali so se spotaknili, da bi padli?‘Bog ne daj; temveč je po njihovem padcu rešitev duš toliko bolj prišla k poganom, da jih draži do ljubosumja. 045 ROM 011 012 Če so torej njihov padec bogastva sveta in njihovo zmanjševanje bogastva poganov; koliko bolj njihova polnost? 045 ROM 011 013 Kajti govorim vam, poganom, v kolikor sem apostol poganom, poveličujem svojo službo, 045 ROM 011 014 če lahko na kakršenkoli način izzovem kosanje teh, ki so moje meso in lahko rešim nekatere izmed njih. 045 ROM 011 015 Kajti če je odvračanje teh pobotanje sveta, kaj bo sprejemanje teh, če ne življenje iz mrtvih? 045 ROM 011 016 Kajti če je prvi sad svét, je svéta tudi gruda; in če je korenina svéta, so tudi veje. 045 ROM 011 017 In če so bile nekatere izmed vej odlomljene in si bil ti, ki si divja oljka, vcepljen v sredo mednje in si z njimi udeležen korenine in mastnosti oljke, 045 ROM 011 018 se ne bahaj zoper veje. Toda če se bahaš, ne nosiš korenine ti, temveč korenina tebe. 045 ROM 011 019 Rekel boš torej: ‚Veje so bile odlomljene, da sem bil jaz lahko vcepljen.‘ 045 ROM 011 020 Pravilno, ker so bile odlomljene zaradi nevere, ti pa stojiš po veri. Ne bodi vzvišen, temveč se boj; 045 ROM 011 021 kajti če Bog ni prizanesel naravnim vejam, pazi, sicer tudi tebi ne prizanese. 045 ROM 011 022 Glej torej Božjo dobroto in strogost; na te, ki so padli, strogost; toda napram tebi dobroto, če nadaljuješ v njegovi dobroti; sicer boš tudi ti odsekan. 045 ROM 011 023 In tudi oni bodo vcepljeni, če ne bodo nenehno ostajali v neveri, kajti Bog jih je zmožen ponovno vcepiti. 045 ROM 011 024 Kajti če si bil odsekan z oljke, ki je po naravi divja in si bil vcepljen nasprotno naravi, na dobro oljko; koliko mnogo bolj bodo tisti, ki so naravne veje, vcepljeni na svojo lastno oljko? 045 ROM 011 025 Kajti nočem bratje, da bi bili nevedni o tej skrivnosti, da ne bi bili modri v svojih lastnih domišljavostih; ta delna slepota se je zgodila Izraelu, dokler ne bo vstopila polnost poganov. 045 ROM 011 026 In tako bo rešen ves Izrael, kakor je pisano: ‚Iz Siona bo izšel Osvoboditelj in brezbožnost bo odvrnil od Jakoba; 045 ROM 011 027 kajti to je moja zaveza njim, ko jim bom odvzel njihove grehe.‘ 045 ROM 011 028 Kar zadeva evangelij, so zavoljo vas sovražniki; toda kar se tiče izbire, so ljubljeni zavoljo očetov. 045 ROM 011 029 Kajti darovi in Božja poklicanost so brez kesanja. 045 ROM 011 030 Kajti kakor v preteklih časih niste verjeli Bogu, ste sedaj po njihovi neveri vendarle dosegli usmiljenje; 045 ROM 011 031 točno tako tudi ti sedaj niso verjeli, da po vašem usmiljenju tudi sami lahko dosežejo usmiljenje. 045 ROM 011 032 Kajti Bog jih je vse zaprl v nevero, da bi se lahko vseh usmilil. 045 ROM 011 033 Oh globina bogastev, tako Božje modrosti kakor Božjega spoznanja! Kako nedoumljive so njegove sodbe in njegove poti neodkrite! 045 ROM 011 034 Kajti kdo je spoznal Gospodovo mišljenje? Ali kdo je bil njegov svetovalec? 045 ROM 011 035 Ali kdo mu je prvi dal in mu bo to ponovno poplačano? 045 ROM 011 036 Kajti iz njega in preko njega in njemu so vse stvari; kateremu bodi slava na veke. Amen. 045 ROM 012 001 Po Božjih milostih vas torej rotim, bratje, da ponudite svoja telesa v živo žrtev, sveto, Bogu sprejemljivo, kar je vaše smiselno bogoslužje. 045 ROM 012 002 In ne bodite prilagojeni temu svetu, temveč bodite preobraženi s prenavljanjem svojega mišljenja, da boste lahko razločili, kaj je tista dobra, sprejemljiva in popolna Božja volja. 045 ROM 012 003 Kajti po meni dani milosti pravim vsakemu človeku, ki je med vami, naj ne misli o samem sebi višje kakor bi moral misliti; temveč naj misli trezno, glede na to, kakor je Bog vsakemu človeku podelil mero vere. 045 ROM 012 004 Kajti kakor imamo v našem enem telesu mnogo udov in vsi udje nimajo iste službe, 045 ROM 012 005 tako smo mi, ki nas je mnogo, eno telo v Kristusu in vsi udje drug drugemu. 045 ROM 012 006 Ker imamo torej darove, ki se razlikujejo glede na milost, ki nam je dana, če prerokba, prerokujmo glede na mero vere; 045 ROM 012 007 če služenje, počakajmo na naše služenje; ali kdor poučuje, na poučevanje; 045 ROM 012 008 ali kdor spodbuja, na spodbudo; kdor daje, naj to dela s preprostostjo; kdor vlada, z marljivostjo; kdor izkazuje usmiljenje, z vedrostjo. 045 ROM 012 009 Naj bo ljubezen brez pretvarjanja. Sovražite to, kar je zlo; trdno se držite tega, kar je dobro. 045 ROM 012 010 Bodite drug drugemu prijazno naklonjeni z bratoljúbjem; v spoštovanju dajajte prednost drug drugemu; 045 ROM 012 011 ne leni v poslu, [temveč] goreči v duhu; služeč Gospodu; 045 ROM 012 012 veseleč se v upanju; potrpežljivi v stiski; iskreno nadaljujte v molitvi; 045 ROM 012 013 razdeljujte nujnim potrebam svetih, gojite gostoljubnost. 045 ROM 012 014 Blagoslavljajte te, ki vas preganjajo, blagoslavljajte in ne preklinjajte. 045 ROM 012 015 Veselite se s temi, ki se veselijo in jokajte s temi, ki jokajo. 045 ROM 012 016 Drug do drugega bodite istega mišljenja. Ne mislite visokih stvari, temveč se ponižajte k ljudem nizkega stanu. V svojih lastnih domišljavostih ne bodite modri. 045 ROM 012 017 Nobenemu človeku ne poplačajte zla za zlo. Pred očmi vseh ljudi skrbite za poštene stvari. 045 ROM 012 018 Če je mogoče, kolikor je v vaši moči, živite miroljubno z vsemi ljudmi. 045 ROM 012 019 Srčno ljubljeni, sami se ne maščujte, temveč raje dajte prostor besu, kajti pisano je: ‚Moje je maščevanje, jaz bom povrnil, govori Gospod.‘ 045 ROM 012 020 Torej če je tvoj sovražnik lačen, ga nahrani; če je žejen, mu daj piti, kajti s takšnim početjem boš kopičil ognjeno oglje na njegovo glavo. 045 ROM 012 021 Ne bodite premagani od zla, temveč zlo premagajte z dobrim. 045 ROM 013 001 Naj bo vsaka duša podrejena višjim oblastem. Kajti ni oblasti, razen od Boga; oblasti, ki so, so odrejene od Boga. 045 ROM 013 002 Kdorkoli se torej upira oblasti, se upira Božji odredbi, in tisti, ki se upirajo, bodo sebi prejeli obsodbo. 045 ROM 013 003 Kajti vladarji niso strahota dobrim delom, temveč zlim. Se torej ne boš bal oblasti? Delaj to, kar je dobro in imel boš pohvalo od nje; 045 ROM 013 004 kajti ona je Božja služabnica, tebi v dobro. Toda če počneš to, kar je zlo, se boj, ker meča ne nosi zaman; kajti Božja služabnica je, maščevalka, da izvrši bes nad tistim, ki počenja zlo. 045 ROM 013 005 Zatorej morate biti nujno podrejeni, ne samo zaradi besa, temveč tudi zaradi vesti. 045 ROM 013 006 Kajti zaradi tega razloga tudi plačujete davek, kajti oni so Božji služabniki, ki nenehno skrbijo prav za to stvar. 045 ROM 013 007 Povrnite torej vsem njihove dolgove: spoštovanje komur je dolžno spoštovanje, carino komur carino, strah komur strah, čast komur čast. 045 ROM 013 008 Nobenemu človeku ničesar ne dolgujte, razen da ljubite drug drugega; kajti kdor ljubi drugega, je izpolnil postavo. 045 ROM 013 009 Zaradi tega: ‚Ne boš zagrešil zakonolomstva, ‘‚Ne boš ubil, ‘‚Ne boš kradel, ‘‚Ne boš pričal po krivem, ‘‚Ne boš požêlel; ‘in če obstaja katera druga zapoved, je le-ta na kratko obsežena v tej besedi, namreč: ‚Ljubil boš svojega bližnjega kakor samega sebe.‘ 045 ROM 013 010 Ljubezen svojemu bližnjemu ne dela škode; torej je ljubezen izpolnitev postave. 045 ROM 013 011 In da, ker poznamo čas, da je sedaj skrajni čas, da se prebudimo iz spanja, kajti sedaj je naša rešitev duš bližje, kakor ko smo [začeli] verovati. 045 ROM 013 012 Noč je davno minila, dan je blizu; odvrzimo torej dela teme in si nadenimo bojno opremo svetlobe. 045 ROM 013 013 Živimo pošteno, kakor podnevi; ne v upornosti in pijanosti, ne v nespodobnosti in razuzdanosti, ne v prepiru in zavisti. 045 ROM 013 014 Temveč si nadenite Gospoda Jezusa Kristusa in ne delajte si preskrbe za meso, da [bi] izpolnili poželenja le-tega. 045 ROM 014 001 Tistega, ki je v veri slaboten, sprejmite, toda ne k dvomljivim pričkanjem. 045 ROM 014 002 Kajti nekdo veruje, da lahko jé vse stvari; drug, ki je šibek, jé zelišča. 045 ROM 014 003 Naj tisti, ki jé, ne prezira tistega, ki ne jé; in kdor ne jé, naj ne sodi tistega, ki jé; kajti Bog ga je sprejel. 045 ROM 014 004 Kdo si ti, da sodiš služabnika drugega moža? Svojemu lastnemu gospodarju stoji ali pade. Da, obdržan bo pokonci; kajti Bog ga je zmožen postaviti pokonci. 045 ROM 014 005 Neki človek čisla neki dan nad drugim, drugi čisla vsak dan enako. Naj bo vsak v svojem lastnem mišljenju popolnoma prepričan. 045 ROM 014 006 Kdor upošteva dan, ga upošteva za Gospoda; kdor pa dneva ne upošteva, ga ne upošteva Gospodu. Kdor jé, jé za Gospoda, kajti zahvale daje Bogu; kdor pa ne jé, ne jé Gospodu in zahvalo daje Bogu. 045 ROM 014 007 Kajti nihče izmed nas ne živi zase in noben človek ne umira zase. 045 ROM 014 008 Kajti če živimo, živimo za Gospoda; in če umremo, umremo za Gospoda; če torej živimo ali umremo, smo Gospodovi. 045 ROM 014 009 Kajti zato je Kristus tako umrl kakor vstal in oživel, da bi bil lahko Gospod tako mrtvih kakor živih. 045 ROM 014 010 Toda zakaj sodiš svojega brata? Ali zakaj zasmehuješ svojega brata? Kajti vsi bomo stali pred Kristusovim sodnim stolom. 045 ROM 014 011 Kajti pisano je: ‚Kakor jaz živim, govori Gospod, bo vsako koleno pokleknilo k meni in vsak jezik bo priznal Boga.‘ 045 ROM 014 012 Tako bo potem vsak izmed nas Bogu dal obračun o sebi. 045 ROM 014 013 Torej ne sodimo več drug drugega, temveč raje sodimo to, da noben človek ne postavi kamna spotike ali priložnosti da pade, na pot svojega brata. 045 ROM 014 014 Vem in po Gospodu Jezusu sem pregovorjen, da ni nič sámo po sebi nečisto; toda temu, ki smatra da je karkoli nečisto, je to zanj nečisto. 045 ROM 014 015 Toda če je tvoj brat užaloščen s tvojo jedjo, torej ne živiš v ljubezni. S svojo jedjo ne uničuj tega, za kogar je Kristus umrl. 045 ROM 014 016 Naj se potem o vašem dobrem ne govori zlo, 045 ROM 014 017 kajti Božje kraljestvo ni hrana in pijača, temveč pravičnost in mir in radost v Svetem Duhu. 045 ROM 014 018 Kajti kdor v teh stvareh služi Kristusu, je sprejemljiv za Boga in potrjen od ljudi. 045 ROM 014 019 Prizadevajmo si torej za stvari, ki delajo za mir in za stvari, s katerimi lahko eden izgrajuje drugega. 045 ROM 014 020 Zaradi hrane ne uničuj Božjega dela. Vse stvari so zares čiste; toda zlo je za tistega človeka, ki jé s spotiko. 045 ROM 014 021 Dobro je ne jesti mesa niti piti vina niti katerekoli stvari, s čemer se tvoj brat spotika ali je užaljen ali je postal slaboten. 045 ROM 014 022 Imaš vero? Imej jo zase pred Bogom. Srečen je kdor sebe ne obsoja v tej stvari, katero on dopušča. 045 ROM 014 023 Kdor pa dvomi, je obsojen če jé, ker ne jé iz vere; kajti karkoli ni iz vere, je greh. 045 ROM 015 001 Torej moramo mi, ki smo močni, prenašati slabotnosti šibkih, ne pa da ugajamo sebi. 045 ROM 015 002 Naj vsak izmed nas ugaja svojemu bližnjemu v njegovo dobro, za izgrajevanje. 045 ROM 015 003 Kajti celó Kristus ni ugajal sebi; temveč, kakor je pisano: ‚Graje teh, ki so te grajali, so padle name.‘ 045 ROM 015 004 Kajti katerekoli stvari so bile vnaprej napisane, so bile napisane za naše učenje, da bi lahko preko potrpežljivosti in tolažbe iz pisem imeli upanje. 045 ROM 015 005 Naj vam torej Bog potrpežljivosti in tolažbe zagotovi, da boste istih misli drug do drugega glede na Kristusa Jezusa; 045 ROM 015 006 da boste lahko z enim umom in enimi usti slavili Boga, celó Očeta našega Gospoda Jezusa Kristusa. 045 ROM 015 007 Zatorej sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus nas sprejel v Božjo slavo. 045 ROM 015 008 Torej pravim, da je bil Jezus Kristus služabnik obreze za Božjo resnico, da potrdi obljube narejene očetom, 045 ROM 015 009 in da lahko pogani zaradi njegovega usmiljenja slavijo Boga; kakor je pisano: ‚Zaradi tega razloga te bom priznal med pogani in pel tvojemu imenu.‘ 045 ROM 015 010 In ponovno pravi: ‚Veselite se, vi pogani, z njegovimi ljudmi.‘ 045 ROM 015 011 In ponovno: ‚Hvalíte Gospoda, vsi pogani; in povzdigujte ga vsi ljudje.‘ 045 ROM 015 012 In ponovno Izaija pravi: ‚Jesejeva korenina bo in tisti, ki se bo dvignil, da kraljuje nad pogani; vanj bodo zaupali pogani.‘ 045 ROM 015 013 Torej Bog upanja naj vas napolni z velikim veseljem in mirom v verovanju, da boste, po môči Svetega Duha, obilni v upanju. 045 ROM 015 014 In tudi jaz sam sem prepričan o vas, moji bratje, da ste tudi vi polni dobrote, izpolnjeni z vsem spoznanjem, zmožni tudi drug drugega opominjati. 045 ROM 015 015 Vendar, bratje, zaradi milosti, ki mi je dana od Boga, sem vam napisal na nek način pogumneje, kakor da vas spomnim, 045 ROM 015 016 da naj bi bil jaz služabnik Jezusa Kristusa za pogane, ko služim Božjemu evangeliju, da bi bila daritev poganov, posvečena po Svetem Duhu, lahko sprejemljiva. 045 ROM 015 017 Torej imam nekaj, s čemer se lahko po Jezusu Kristusu ponašam v teh stvareh, ki se nanašajo na Boga. 045 ROM 015 018 Kajti ne bom si drznil govoriti o katerikoli izmed tistih stvari, ki jih Kristus ni naznanil po meni, da bi naredil pogane poslušne v besedi in dejanju, 045 ROM 015 019 preko mogočnih znamenj in čudežev, po moči Božjega Duha; tako da sem od Jeruzalema in naokoli do Ilirika obširno oznanil Kristusov evangelij. 045 ROM 015 020 Da, tako sem si prizadeval, da ne oznanim evangelija kjer je bil Kristus imenovan, da ne bi gradil na temelju drugega človeka, 045 ROM 015 021 temveč kakor je pisano: ‚Katerim ni bilo govorjeno, bodo videli; in tisti, ki niso slišali, bodo razumeli.‘ 045 ROM 015 022 Zaradi tega razloga sem bil tudi sam zelo oviran, da pridem k vam. 045 ROM 015 023 Toda sedaj, ko v teh krajih nimam več prostora in imam ta mnoga leta veliko željo, da pridem k vam; 045 ROM 015 024 kadarkoli se odpravim na svoje potovanje v Španijo, bom prišel k vam, kajti zaupam, da vas na svojem potovanju vidim in da bom na svoji poti tja priveden mimo vas, da bi bil najprej nekoliko izpolnjen z vašo druščino. 045 ROM 015 025 Toda sedaj grem v Jeruzalem, da služim svetim. 045 ROM 015 026 Kajti tem iz Makedonije in Ahaje je ugajalo, da zberejo neki prispevek za revne svete, ki so v Jeruzalemu. 045 ROM 015 027 To jih je resnično veselilo; in njihovi dolžniki so. Kajti če so pogani postali soudeleženi njihovih duhovnih stvari, je tudi njihova dolžnost, da jim služijo v mesenih stvareh. 045 ROM 015 028 Ko bom torej to opravil in jim zapečatil ta sad, bom mimo vas prišel v Španijo. 045 ROM 015 029 In prepričan sem, ko pridem k vam, da bom prišel v polnosti blagoslova Kristusovega evangelija. 045 ROM 015 030 Sedaj vas rotim, bratje, zaradi Gospoda Jezusa Kristusa in zaradi ljubezni Duha, da se skupaj z menoj borite v svojih molitvah zame k Bogu; 045 ROM 015 031 da bom lahko rešen pred temi, ki v Judeji ne verujejo; in da bodo mojo službo, ki jo imam za Jeruzalem, sveti lahko sprejeli; 045 ROM 015 032 da bom lahko po Božji volji z veseljem prišel k vam in bom lahko skupaj z vami okrepčan. 045 ROM 015 033 Torej Bog miru bodi z vami vsemi. Amen. 045 ROM 016 001 Priporočam vam našo sestro Fojbo, ki je služabnica cerkve, ki je v Kenhrejah, 045 ROM 016 002 da jo sprejmete v Gospodu, kakor se spodobi svetim in da ji pomagate v kateremkoli opravilu vas potrebuje; kajti bila je pomočnica mnogim in tudi meni. 045 ROM 016 003 Pozdravite Prisko in Ákvila, moja pomočnika v Kristusu Jezusu, 045 ROM 016 004 ki sta za moje življenje tvegala svoja lastna vratova; katerima se ne zahvaljujem samo jaz, temveč tudi vse cerkve poganov. 045 ROM 016 005 Prav tako pozdravite cerkev, ki je v njuni hiši. Pozdrav mojemu srčno ljubljenemu Epájnetu, ki je prvenec Ahaje Kristusu. 045 ROM 016 006 Pozdravite Marijo, ki je trdo delala z mnogim trudim za nas. 045 ROM 016 007 Pozdrav Andróniki in Juniju, mojima sorodnikoma in mojima sojetnikoma, ki sta pomembna med apostoli, ki sta bila tudi pred menoj v Kristusu. 045 ROM 016 008 Pozdravite Ampliáta, mojega ljubljenega v Gospodu. 045 ROM 016 009 Pozdrav Urbanu, našemu pomočniku v Kristusu in Stahiju, mojemu ljubljenemu. 045 ROM 016 010 Pozdrav Apélu, potrjenemu v Kristusu. Pozdrav tem, ki so iz Aristóbulove družine. 045 ROM 016 011 Pozdrav Heródionu, mojemu sorodniku. Pozdravite te, ki so iz Narcísove družine, ki so v Gospodu. 045 ROM 016 012 Pozdrav Trífajni in Trifózi, ki se trudita v Gospodu. Pozdrav ljubljeni Pêrsidi, ki se je veliko trudila v Gospodu. 045 ROM 016 013 Pozdravite Rufa, izbranca v Gospodu in njegovo mater in mojo [mater]. 045 ROM 016 014 Pozdrav Asínkritu, Flegonu, Hermesu, Patrobáju, Hermáju in bratom, ki so z njimi. 045 ROM 016 015 Pozdrav Filológu in Juliji, Neréju in njegovi sestri ter Olimpáju in vsem svetim, ki so z njimi. 045 ROM 016 016 Pozdravite drug drugega s svetim poljubom. Pozdravljajo vas Kristusove cerkve. 045 ROM 016 017 Torej, rotim vas, bratje, zapomnite si te, ki povzročajo nesoglasja in prestopke nasprotne nauku, ki ste se ga naučili; in izogibajte se jih. 045 ROM 016 018 Kajti ti, ki so takšni, ne služijo našemu Gospodu Jezusu Kristusu, temveč svojemu lastnemu trebuhu; in z lepimi besedami ter vljudnimi govori zavajajo srca preprostih. 045 ROM 016 019 Kajti vaša poslušnost je šla naokoli k vsem ljudem. Zaradi vas sem torej vesel; toda kljub temu bi vas želel imeti modre do tega kar je dobro in nepokvarjene glede zla. 045 ROM 016 020 In Bog miru bo v kratkem zmečkal Satana pod vašimi stopali. Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo z vami. Amen. 045 ROM 016 021 Pozdravljajo vas Timótej, moj delovni družabnik in moji sorodniki Lukij in Jazon in Sozípater. 045 ROM 016 022 Jaz, Tertij, ki sem napisal to poslanico, vas pozdravljam v Gospodu. 045 ROM 016 023 Pozdravlja vas Gaj, gostitelj mene in celotne cerkve. Pozdravlja vas Erást, glavni upravitelj mesta in brat Kvart. 045 ROM 016 024 Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo z vami vsemi. Amen. 045 ROM 016 025 Torej njemu, ki je sposoben, da vas utrdi v skladu z mojim evangelijem in oznanjevanjem Jezusa Kristusa, glede na razodetje skrivnosti, ki je bila tajno čuvana od nastanka sveta, 045 ROM 016 026 toda sedaj je razodeta in po pismih prerokov, glede na zapoved večnega Boga, razglašena vsem narodom zaradi poslušnosti veri; 045 ROM 016 027 Bogu, edinemu modremu, bodi slava po Jezusu Kristusu na veke. Amen. [Napisano Rimljanom iz Korinta in poslano po služabnici Fojbi iz kenhrejske cerkve.] # # BOOK 046 1CO 1 Corinthians 1 Korinčanom 046 1CO 001 001 Pavel, poklican, da je po Božji volji apostol Jezusa Kristusa in naš brat Sostén, 046 1CO 001 002 Božji cerkvi, ki je v Korintu, tem, ki so posvečeni v Kristusu Jezusu, poklicani da so sveti, z vsemi, ki na vsakem kraju, tako njihovem kakor našem, kličejo ime Jezusa Kristusa, našega Gospoda: 046 1CO 001 003 ‚Milost bodi vam in mir od Boga, našega Očeta in od Gospoda Jezusa Kristusa.‘ 046 1CO 001 004 Vedno se vam v prid zahvaljujem svojemu Bogu za Božjo milost, ki vam je dana po Jezusu Kristusu, 046 1CO 001 005 da ste v vsaki stvari obogateni po njem, v vsej izgovorjavi in v vsem spoznanju; 046 1CO 001 006 celó kakor je bilo Kristusovo pričevanje potrjeno v vas, 046 1CO 001 007 tako da vam, ki pričakujete prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa, ne primanjkuje nobenega daru; 046 1CO 001 008 ki vas bo tudi do konca potrdil, da boste lahko brez krivde na dan našega Gospoda Jezusa Kristusa. 046 1CO 001 009 Bog je zvest, po katerem ste bili poklicani v družbo njegovega Sina Jezusa Kristusa, našega Gospoda. 046 1CO 001 010 Torej vas rotim, bratje, v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa, da vsi govorite isto stvar in da med vami ne bo nobenih nesoglasij; temveč da boste popolnoma združeni skupaj, v istem mišljenju in v isti sodbi. 046 1CO 001 011 Kajti razodeto mi je bilo o vas, moji bratje, po teh, ki so iz Hloine hiše, da so med vami prepiri. 046 1CO 001 012 Pravim torej to, da vsak izmed vas govori: „Jaz sem Pavlov, jaz Apolov, jaz Kefov, jaz pa Kristusov.“ 046 1CO 001 013 Ali je Kristus razdeljen? Ali je bil Pavel križan za vas? Ali ste bili krščeni v Pavlovo ime? 046 1CO 001 014 Zahvaljujem se Bogu, da nisem krstil nobenega izmed vas razen Krispa in Gaja, 046 1CO 001 015 da ne bi kdorkoli lahko rekel, da sem krščeval v svojem lastnem imenu. 046 1CO 001 016 In krstil sem tudi Stefanájevo družino; razen tega ne vem, če sem krstil kogarkoli drugega. 046 1CO 001 017 Kajti Kristus me ni poslal krščevat, temveč oznanjat evangelij; ne z modrostjo besed, da ne bi bil Kristusov križ storjen brez učinka. 046 1CO 001 018 Kajti oznanjevanje križa je tem, ki propadajo, nespametnost; toda nam, ki smo rešeni, je Božja moč. 046 1CO 001 019 Kajti pisano je: ‚Uničil bom modrost modrih in zavrgel bom razum razsodnih.‘ 046 1CO 001 020 Kje je modri? Kje je pisar? Kje je razpravljavec tega sveta? Ali ni modrosti tega sveta Bog naredil za nespametnost? 046 1CO 001 021 Kajti potem, ko v Božji modrosti svet po modrosti ni spoznal Boga, je Bogu ugajalo, da po nespametnosti oznanjevanja reši te, ki verujejo. 046 1CO 001 022 Kajti Judje zahtevajo znamenje in Grki iščejo modrost, 046 1CO 001 023 toda mi oznanjamo križanega Kristusa, Judom kamen spotike in Grkom nespametnost; 046 1CO 001 024 toda tem, ki so poklicani, tako Judom kakor Grkom, [je] Kristus Božja moč in Božja modrost. 046 1CO 001 025 Kajti Božja nespametnost je modrejša od ljudi in Božja slabost močnejša od ljudi. 046 1CO 001 026 Kajti vidite svoj klic, bratje, da ni poklicanih veliko modrih po mesu, ne veliko mogočnih, ne veliko plemenitih; 046 1CO 001 027 toda Bog je izbral nespametne stvari sveta, da zbega modre; in Bog je izbral slabotne stvari sveta, da zbega stvari, ki so mogočne; 046 1CO 001 028 in nizke stvari sveta in stvari, ki so prezirane, je Bog izbral, da in stvari, ki niso, da zavrže stvari, ki so, 046 1CO 001 029 da se v njegovi prisotnosti ne bi poveličevalo nobeno meso. 046 1CO 001 030 Toda vi ste iz njega v Kristusu Jezusu, ki je za nas postal modrost od Boga in pravičnost in posvečenje in odkupitev; 046 1CO 001 031 da, kakor je pisano: ‚Kdor se ponaša, naj se ponaša v Gospodu.‘ 046 1CO 002 001 In jaz, bratje, ko sem prišel k vam, razglašajoč Božje pričevanje, nisem prišel z odličnostjo govora ali z modrostjo. 046 1CO 002 002 Kajti odločil sem ne vedeti med vami nobene stvari, razen Jezusa Kristusa in njega križanega. 046 1CO 002 003 In z vami sem bil v slabosti in v strahu ter v mnogem trepetanju. 046 1CO 002 004 In moj govor in moje oznanjevanje nista bila s prepričevalnimi besedami človeške modrosti, temveč v prikazu Duha in moči, 046 1CO 002 005 da vaša vera ne bi stala na človeški modrosti, temveč na Božji moči. 046 1CO 002 006 Vendar govorimo modrost med temi, ki so popolni; vendar ne modrosti tega sveta niti princev tega sveta, ki se izjalovi; 046 1CO 002 007 temveč govorimo Božjo modrost v skrivnosti, celó prikrito modrost, katero je Bog pred [začetkom] sveta odredil v našo slavo; 046 1CO 002 008 katere nobeden izmed princev tega sveta ni spoznal; če bi jo spoznali, ne bi križali Gospoda slave. 046 1CO 002 009 Toda kakor je pisano: ‚Oko ni videlo niti uho slišalo niti ni vstopilo v človekovo srce, stvari, ki jih je Bog pripravil za tiste, ki ga ljubijo.‘ 046 1CO 002 010 Toda Bog nam jih je razodel po svojem Duhu, kajti Duh preiskuje vse stvari, da, globoke Božje stvari. 046 1CO 002 011 Kajti kateri človek ve stvari o človeku razen človekovega duha, ki je v njem? Točno tako Božje stvari ne pozna noben človek, razen Božjega Duha. 046 1CO 002 012 Torej nismo prejeli duha sveta, temveč duha, ki je od Boga; da bi lahko spoznali stvari, ki so nam velikodušno dane od Boga. 046 1CO 002 013 O katerih stvareh tudi govorimo, ne z besedami, katere uči človeška modrost, temveč katere uči Sveti Duh; [toda] duhovne stvari primerjamo z duhovnimi. 046 1CO 002 014 Toda naraven človek ne sprejema stvari od Božjega Duha, kajti te so mu nespametnost; niti jih ne more razpoznati, ker se spoznavajo duhovno. 046 1CO 002 015 Toda kdor je duhoven, presoja vse stvari, čeprav on sam ni sojen od nobenega človeka. 046 1CO 002 016 Kajti kdo je spoznal Gospodov um, da bi ga lahko poučil? Toda mi imamo Kristusov um. 046 1CO 003 001 In jaz, bratje, vam nisem mogel govoriti kot duhovnim, temveč kot mesenim, celó kot otročičem v Kristusu. 046 1CO 003 002 Hranil sem vas z mlekom in ne z jedjo, kajti doslej je niste bili zmožni prenesti niti še sedaj ne zmorete. 046 1CO 003 003 Kajti še vedno ste meseni; kajti glede na to, da so med vami zavist in prepir in nesoglasja, mar niste meseni in živite kot ljudje? 046 1CO 003 004 Kajti dokler nekdo govori: „Jaz sem Pavlov, “drugi pa: „Jaz sem Apolov; “mar niste še meseni? 046 1CO 003 005 Kdo je potem Pavel in kdo je Apolo, če ne služabnika, po katerih verujete, prav kakor je Gospod dal vsakemu človeku? 046 1CO 003 006 Jaz sem zasadil, Apolo zalil, toda Bog je dal rast. 046 1CO 003 007 Torej potem ni nič kdor sadi niti kdor zaliva, temveč Bog, ki daje rast. 046 1CO 003 008 Torej kdor sadi in kdor zaliva, sta eno; in vsak bo svojo lastno nagrado prejel glede na svoje lastno delo. 046 1CO 003 009 Kajti midva sva delavca skupaj z Bogom; vi ste Božje poljedelstvo, vi ste Božja zgradba. 046 1CO 003 010 Glede na Božjo milost, ki mi je dana kot modremu stavbeniku, sem položil temelj in drug gradi na njem. Toda vsak naj pazi, kako gradi na njem. 046 1CO 003 011 Kajti drugega temelja kot je položen, ki je Jezus Kristus, noben človek ne more položiti. 046 1CO 003 012 Torej če katerikoli človek na tem temelju gradi zlato, srebro, dragocene kamne, les, seno, strnišče; 046 1CO 003 013 delo vsakega bo razodeto, kajti razkril ga bo dan, ker bo razodeto z ognjem; in ogenj bo preizkusil delo vsakega, kakšne vrste je. 046 1CO 003 014 Če delo kateregakoli človeka, ki je gradil na njem, ostane, bo prejel nagrado. 046 1CO 003 015 Če bo delo kateregakoli človeka zgorelo, bo trpel izgubo, toda on sam bo rešen; vendar tako kakor z ognjem. 046 1CO 003 016 Ali ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas? 046 1CO 003 017 Če katerikoli človek omadežuje Božji tempelj, bo Bog uničil njega; kajti Božji tempelj je svét, čigar tempelj ste vi. 046 1CO 003 018 Naj se noben človek ne vara. Če se komurkoli med vami zdi, da je v tem svetu moder, naj postane bedak, da bo lahko moder. 046 1CO 003 019 Kajti modrost tega sveta je pri Bogu norost. Kajti pisano je: ‚Modre zasači v njihovi lastni prebrisanosti.‘ 046 1CO 003 020 In ponovno: ‚Gospod pozna misli modrih, da so prazne.‘ 046 1CO 003 021 Torej naj se noben človek ne ponaša z ljudmi. Kajti vse stvari so vaše: 046 1CO 003 022 bodisi Pavel ali Apolo ali Kefa ali svet ali življenje ali smrt ali sedanje stvari ali stvari, ki pridejo; vse so vaše; 046 1CO 003 023 vi ste Kristusovi, Kristus pa je Božji. 046 1CO 004 001 Naj človek tako misli o nas kakor o Kristusovih služabnikih in oskrbnikih Božjih skrivnosti. 046 1CO 004 002 Poleg tega je pri oskrbnikih zahtevano, da je človek najden zvest. 046 1CO 004 003 Toda kar se mene tiče je to zelo majhna stvar, da bi bil sojen od vas ali od človeške sodbe. Da, jaz samega sebe ne sodim. 046 1CO 004 004 Kajti sam od sebe ne vem nič, čeprav s tem nisem opravičen; toda kdor sodi mene, je Gospod. 046 1CO 004 005 Torej ničesar ne sodite pred časom, dokler ne pride Gospod, ki bo na svetlobo privedel tako skrite stvari teme, kakor bo razodel namene src; in tedaj bo vsak prejel pohvalo od Boga. 046 1CO 004 006 In te stvari, bratje, sem zaradi vas v podobi prenesel nase in na Apola, da bi se lahko na nama naučili ne misliti o ljudeh preko tega kar je pisano, da se nobeden izmed vas ne bi napihoval drug proti drugemu. 046 1CO 004 007 Kajti kdo te dela, da se razlikuješ od drugega? In kaj imaš, kar nisi prejel? Torej, če si to prejel, zakaj se ponašaš, kakor če tega nisi prejel? 046 1CO 004 008 Sedaj ste siti, sedaj ste bogati, brez nas ste zakraljevali kakor kralji; in Bog daj, da ste zakraljevali, da bomo lahko tudi mi kraljevali z vami. 046 1CO 004 009 Kajti mislim, da je Bog nas apostole postavil zadnje, kakor bi bili določeni za smrt; kajti postali smo prizor svetu, angelom in ljudem. 046 1CO 004 010 Mi smo bedaki za Kristusa, toda vi ste modri v Kristusu; mi smo slabotni, toda vi ste močni; vi ste častitljivi, toda mi smo prezirani. 046 1CO 004 011 Celó do sedanje ure smo tako lačni kakor žejni, nagi, oklofutani in nimamo zanesljivega bivališča; 046 1CO 004 012 in trudimo se ter delamo z našimi lastnimi rokami; ko smo zasramovani, blagoslavljamo; ko smo preganjani, to potrpimo; 046 1CO 004 013 ko smo psovani, milo prosimo; postali smo kakor umazanija sveta in do današnjega dne smo izvržki vseh stvari. 046 1CO 004 014 Teh stvari vam ne pišem, da vas sramotim, temveč vas kot svoje ljubljene sinove svarim. 046 1CO 004 015 Kajti čeprav imate deset tisoč učiteljev v Kristusu, vendarle nimate mnogo očetov; kajti v Kristusu Jezusu sem vas po evangeliju rodil jaz. 046 1CO 004 016 Zatorej vas rotim, bodite moji posnemovalci. 046 1CO 004 017 Zaradi tega razloga sem k vam poslal Timóteja, ki je moj ljubljeni sin in zvest v Gospodu, ki vam bo priklical v spomin moje poti, ki so v Kristusu, kakor povsod v vsaki cerkvi učim. 046 1CO 004 018 Torej nekateri so napihnjeni, kot da ne bom prišel k vam. 046 1CO 004 019 Toda k vam bom prišel v kratkem, če Gospod hoče in ne bom spoznal govora teh, ki se napihujejo, temveč moč. 046 1CO 004 020 Kajti Božje kraljestvo ni v besedi, temveč v moči. 046 1CO 004 021 Kaj hočete? Naj pridem k vam s palico ali v ljubezni in v duhu krotkosti? 046 1CO 005 001 Pogosto se sporoča, da je med vami prešuštvo in to prešuštvo, kakršno je komaj imenovano med pogani, da naj bi nekdo imel ženo svojega očeta. 046 1CO 005 002 In vi ste napihnjeni in niste raje žalovali, da bi bil tisti, ki je to dejanje storil, lahko odvzet izmed vas. 046 1CO 005 003 Kajti resnično, čeprav telesno odsoten, toda prisoten v duhu, sem že sodil, kakor da sem bil prisoten, glede tistega, ki je storil to dejanje, 046 1CO 005 004 v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa, ko ste z močjo našega Gospoda Jezusa Kristusa skupaj zbrani vi in moj duh, 046 1CO 005 005 da se takšnega izroči Satanu v uničenje mesa, da bi bil duh lahko rešen na dan Gospoda Jezusa. 046 1CO 005 006 Vaše ponašanje ni dobro. Mar ne veste, da malo kvasa prekvasi celotno gmoto? 046 1CO 005 007 Počistite torej stari kvas, da boste lahko nova gmota, ker ste nekvašeni. Kajti celó Kristus, naše pashalno jagnje, je bil žrtvovan za nas; 046 1CO 005 008 torej praznujmo praznik, ne s starim kvasom niti s kvasom hudobije in zlobnosti, temveč z nekvašenim kruhom iskrenosti in resnice. 046 1CO 005 009 V poslanici sem vam napisal, da se ne družite s prešuštvovalci, 046 1CO 005 010 čeprav ne skupaj s prešuštvovalci tega sveta ali z lakomniki ali izsiljevalci ali z malikovalci; kajti potem morate brezpogojno oditi s sveta. 046 1CO 005 011 Toda napisal sem vam torej, da se ne družite, če je katerikoli človek, ki se imenuje brat, prešuštvovalec ali lakomnik ali malikovalec ali obrekljivec ali pijanec ali izsiljevalec; s takšnim niti ne jejte. 046 1CO 005 012 Kajti kaj moram storiti, da sodim tudi tiste, ki so zunaj? Mar ne sodite vi tistih, ki so znotraj? 046 1CO 005 013 Toda tiste, ki so zunaj, sodi Bog. Torej to zlobno osebo odslovite izmed sebe. 046 1CO 006 001 Ali si drzne kdo izmed vas, ki ima zadevo zoper drugega, tožiti pred nepravičnimi, ne pa pred svetimi? 046 1CO 006 002 Mar ne veste, da bodo sveti sodili svet? In če bo svet sojen po vas ali ste nevredni, da sodite najmanjšim zadevam? 046 1CO 006 003 Mar ne veste, da bomo sodili angelom? Koliko bolj stvarem, ki se nanašajo na to življenje? 046 1CO 006 004 Če imate torej sodbe o stvareh, ki se nanašajo na to življenje, postavljate za sodnike tiste, ki so v cerkvi najmanj spoštovani. 046 1CO 006 005 Govorim v vašo sramoto. Ali je tako, da med vami ni modrega? Ni niti enega, ki bi bil sposoben razsoditi med svojimi brati? 046 1CO 006 006 Vendar se brat toži z bratom in to pred neverniki. 046 1CO 006 007 Torej je zato med vami skrajna krivica, ker se tožite drug z drugim. Zakaj raje ne sprejmete krivice? Zakaj raje ne dopustite, da ste ogoljufani? 046 1CO 006 008 Ne, vi delate krivico in goljufate in to svoje brate. 046 1CO 006 009 Mar ne veste, da nepravični ne bo podedovali Božjega kraljestva? Ne bodite zavedeni; niti prešuštvovalci, niti malikovalci, niti zakonolomci, niti poženščeni, niti tisti, ki sami sebe zlorabljajo z možmi, 046 1CO 006 010 niti tatovi, niti lakomniki, niti pijanci, niti zasramovalci, niti izsiljevalci ne bodo podedovali Božjega kraljestva. 046 1CO 006 011 In takšni ste bili nekateri izmed vas; toda vi ste umiti, toda vi ste posvečeni, toda vi ste opravičeni v imenu Gospoda Jezusa in z Duhom našega Boga. 046 1CO 006 012 Dovoljene so mi vse stvari, toda vse stvari niso koristne. Dovoljene so mi vse stvari, toda podvržen ne bom pod oblast nobene. 046 1CO 006 013 Jedi [so] za trebuh in trebuh za jedi, toda Bog bo uničil tako to kakor te. Telo torej ni za prešuštvovanje, temveč za Gospoda; in Gospod za telo. 046 1CO 006 014 In Bog je obudil tako Gospoda, kakor bo po svoji lastni moči obudil tudi nas. 046 1CO 006 015 Mar ne veste, da so vaša telesa Kristusovi udje? Mar naj torej vzamem Kristusove ude in jih naredim za ude pocestnice? Bog ne daj. 046 1CO 006 016 Kaj? Mar ne veste, da kar je združeno s pocestnico, je eno telo? ‚Kajti dva, ‘pravi on, ‚bosta eno meso.‘ 046 1CO 006 017 Toda kdor je pridružen h Gospodu, je en duh. 046 1CO 006 018 Bežite pred prešuštvom. Vsak greh, ki ga stori človek, je zunaj telesa; toda kdor grešno počenja prešuštvo, greši zoper svoje lastno telo. 046 1CO 006 019 Kaj? Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas, katerega imate od Boga in niste sami svoji? 046 1CO 006 020 Kajti odkupljeni ste s ceno; zato proslavite Boga v vašem telesu in v vašem duhu, ki sta Božja. 046 1CO 007 001 Torej glede stvari, o katerih ste mi pisali: ‚Dobro je za moškega ne dotikati se ženske.‘ 046 1CO 007 002 Kljub temu naj ima, v izogib prešuštvovanju, vsak mož svojo lastno ženo in vsaka ženska naj ima svojega lastnega soproga. 046 1CO 007 003 Naj soprog ženi vrača dolžno dobrohotnost in prav tako žena soprogu. 046 1CO 007 004 Žena nima oblasti nad svojim lastnim telesom, temveč soprog, in prav tako tudi soprog nima oblasti nad svojim lastnim telesom, temveč žena. 046 1CO 007 005 Ne prikrajšujta se drug drugemu, razen če je to s soglasjem za nekaj časa, da se lahko predata postu in molitvi; in ponovno pridita skupaj, da vaju zaradi vajinega pomanjkanja samoobvladovanja ne skuša Satan. 046 1CO 007 006 Toda to govorim z dovoljenjem in ne po zapovedi. 046 1CO 007 007 Kajti želim, da bi bili vsi ljudje kakor jaz. Toda vsak človek ima svoj primeren dar od Boga, eden na ta način, drugi pa na drug. 046 1CO 007 008 Torej neporočenim in vdovam pravim: „Zanje je dobro, če ostanejo kakor jaz.“ 046 1CO 007 009 Toda če se ne morejo brzdati, naj se poročé; kajti bolje se je poročiti kakor plameneti. 046 1CO 007 010 Poročenim pa naročam, čeprav ne jaz, temveč Gospod: „Naj žena ne odide od svojega soproga; 046 1CO 007 011 toda če odide, naj ostane neomožena ali naj se pobota k svojemu soprogu, in soprog naj svoje žene ne odslovi.“ 046 1CO 007 012 Toda ostalim govorim jaz, ne Gospod: „Če ima katerikoli brat ženo, ki ne veruje in je zadovoljna, da prebiva z njim, naj je ne odslovi. 046 1CO 007 013 In ženska, ki ima soproga, ki ne veruje in če je zadovoljen, da prebiva z njo, naj ga ona ne zapusti. 046 1CO 007 014 Kajti neverni soprog je posvečen po ženi in neverna žena je posvečena po soprogu; sicer bi bili vaši otroci nečisti, toda sedaj so sveti. 046 1CO 007 015 Toda če neverni odide, naj odide. Brat ali sestra v teh primerih nista pod suženjstvom; toda Bog nas je poklical k miru. 046 1CO 007 016 Kajti kaj veš ti, oh žena, če boš rešila svojega soproga? Ali kako veš ti, oh mož, če boš rešil svojo ženo?“ 046 1CO 007 017 Toda kakor je Bog vsakemu človeku razdelil, kakor je Gospod vsakogar poklical, tako naj živi. In tako določam v vseh cerkvah. 046 1CO 007 018 Ali je poklican katerikoli mož, ki je obrezan? Naj ne postane neobrezan. Ali je kateri poklican neobrezan? Naj ne bo obrezan. 046 1CO 007 019 Obreza ni nič in neobreza ni nič, temveč izpolnjevanje Božjih zapovedi. 046 1CO 007 020 Naj vsak ostane v isti poklicanosti, v katero je bil poklican. 046 1CO 007 021 Ali si bil poklican kot služabnik? Ne skrbi za to; toda če lahko postaneš svoboden, to vsekakor izkoristi. 046 1CO 007 022 Kajti kdor je poklican v Gospodu kot služabnik, je Gospodov osvobojenec; prav tako tudi kdor je poklican kot svoboden, je Kristusov služabnik. 046 1CO 007 023 Odkupljeni ste za ceno; ne bodite služabniki ljudem. 046 1CO 007 024 Bratje, naj vsak ostane z Bogom v tem, v čemer je bil poklican. 046 1CO 007 025 Torej glede devic nimam zapovedi od Gospoda; čeprav dam svoje mnenje, kakor nekdo, ki je dosegel usmiljenje od Gospoda, da je zanesljiv. 046 1CO 007 026 Domnevam torej, da je to dobro zaradi sedanje stiske; pravim, da je to dobro za človeka, da je tako. 046 1CO 007 027 Ali si vezan k ženi? Ne skušaj biti razvezan. Ali si razvezan od žene? Ne išči žene. 046 1CO 007 028 Toda če pa se poročiš, nisi grešil; in če se devica poroči, ni grešila. Vendar bodo taki imeli stisko v mesu; toda prizanašam vam. 046 1CO 007 029 Toda pravim to, bratje, čas je kratek; preostaja to, da so tisti, ki imajo žene, kakor da jih ne bi imeli; 046 1CO 007 030 in tisti, ki jokajo, kakor ne bi jokali; in tisti, ki se veselijo, kakor da se ne bi veselili; in tisti, ki kupujejo, kakor ne bi imeli v lasti; 046 1CO 007 031 in tisti, ki uporabljajo ta svet, kakor ga ne bi zlorabljali; kajti videz tega sveta mineva. 046 1CO 007 032 Toda hočem, da ste brez skrbi. Kdor je neporočen, skrbi za stvari, ki pripadajo Gospodu, kako bi lahko ugajal Gospodu; 046 1CO 007 033 toda kdor je poročen, se vznemirja in skrbi za stvari, ki so od sveta, kako bi lahko ugajal svoji ženi. 046 1CO 007 034 Razlika je tudi med ženo in devico. Neporočena ženska skrbi za Gospodove stvari, da bi bila lahko sveta, tako v telesu kakor v duhu; toda tista, ki je poročena, skrbi za svetne stvari, kako bi lahko ugodila svojemu soprogu. 046 1CO 007 035 In to govorim v vašo lastno korist; ne da bi na vas lahko vrgel zanko, temveč k temu kar je ljubko in da bi lahko nemoteno služili Gospodu. 046 1CO 007 036 Toda če kateri človek misli, da se do svoje device vede nespodobno, če je minil cvet njenih let in potreba tako zahteva, naj stôri kar hoče, ne greši; naj se poročita. 046 1CO 007 037 Vendar kdor v svojem srcu neomajno stoji in nima nujne potrebe, temveč ima oblast nad svojo lastno voljo in je v svojem srcu tako določil, da bo ohranil svojo devico, stori pravilno. 046 1CO 007 038 Tako torej kdor jo daje v zakon, stori pravilno; toda kdor je ne daje v zakon, stori bolje. 046 1CO 007 039 Žena je vezana s postavo dokler njen soprog živi; toda če njen soprog umre, je prosta, da se poroči s komurkoli hoče; le v Gospodu. 046 1CO 007 040 Toda po moji sodbi je srečnejša, če ostane tako; in mislim, da imam tudi jaz Božjega Duha. 046 1CO 008 001 Torej glede stvari darovanih malikom vemo, da imamo vsi spoznanje. Spoznanje napihuje, toda ljubezen izgrajuje. 046 1CO 008 002 In če katerikoli človek misli, da karkoli pozna, še nič ne pozna kakor bi moral poznati. 046 1CO 008 003 Toda če katerikoli človek ljubi Boga, isti je spoznan od njega. 046 1CO 008 004 Kar torej zadeva uživanje tistih stvari, ki so darovane v žrtvovanje malikom, vemo, da v svetu malik ni nič in da ne obstaja drug Bog razen enega. 046 1CO 008 005 Kajti čeprav obstajajo ti, ki se imenujejo bogovi, bodisi na nebu ali na zemlji (kakor obstaja mnogo bogov in mnogo gospodov), 046 1CO 008 006 toda za nas ni drugega razen enega Boga, Očeta, od katerega so vse stvari in mi v njem; in en Gospod Jezus Kristus, po katerem so vse stvari in mi po njem. 046 1CO 008 007 Vendar to spoznanje ne obstaja v vsakem človeku; kajti nekateri z vestjo malikov do te ure to jedo kot stvar darovano maliku; in njihova slabotna vest je omadeževana. 046 1CO 008 008 Toda jed nas ne približa Bogu; kajti niti če jemo, nismo boljši; niti če ne jemo, nismo slabši. 046 1CO 008 009 Toda pazite, da ne bi na kakršenkoli način ta vaša svoboda postala kamen spotike tem, ki so slabotni. 046 1CO 008 010 Kajti če te katerikoli človek, ki ima spoznanje, vidi v templju malikov sedeti pri jedi, ali ne bo njegova vest, ki je slabotna, postala ohrabrena, da jé te stvari, ki so darovane malikom; 046 1CO 008 011 in zaradi tvojega spoznanja bo propadel slaboten brat, za katerega je Kristus umrl? 046 1CO 008 012 Toda kadar tako grešite proti bratom in prizadenete njihovo slabotno vest, grešite zoper Kristusa. 046 1CO 008 013 Zatorej, če jed stori, da se moj brat pohujša, dokler stoji svet ne bom jedel mesa, da ne bi svojega brata primoral grešiti. 046 1CO 009 001 Mar nisem apostol? Ali nisem svoboden? Mar nisem videl Jezusa Kristusa, našega Gospoda? Mar niste vi moje delo v Gospodu? 046 1CO 009 002 Če nisem apostol drugim, sem pa nedvomno vam; kajti vi ste pečat mojega apostolstva v Gospodu. 046 1CO 009 003 Moj odgovor tem, ki me zaslišujejo, je ta: 046 1CO 009 004 ‚Ali nimamo pravice jesti in piti? 046 1CO 009 005 Ali nimamo pravice okrog voditi sestro, ženo, prav tako kakor drugi apostoli in kakor Gospodovi bratje ter Kefa? 046 1CO 009 006 Ali se samo jaz in Barnaba nimava pravice zadržati pred delom? 046 1CO 009 007 Kdo se kadarkoli gre vojskovanje na svoje lastne stroške? Kdo zasaja vinograd, pa ne jé od sadov le-tega? Ali kdo pase trop, pa ne jé mleka od tropa? 046 1CO 009 008 Ali govorim te besede kakor človek? Ali ne govori isto tudi postava? 046 1CO 009 009 Kajti v Mojzesovi postavi je pisano: ‚Ne boš zavezal gobca volu, ki mane žito.‘Ali Bog skrbi za vole? 046 1CO 009 010 Ali pravi to povsem zaradi nas? Zaradi nas, brez dvoma, tako je pisano; da kdor orje, naj bi oral v upanju; in da kdor mlati v upanju, naj bi bil soudeleženec svojega upanja. 046 1CO 009 011 Če smo vam sejali duhovne stvari, ali je velika stvar, če bomo želi vaše mesene stvari? 046 1CO 009 012 Če so drugi udeleženci te pravice nad vami, ali nismo tem bolj mi? Pa vendar te pravice nismo uporabili; temveč vse stvari prenašamo, da ne bi ovirali Kristusovega evangelija. 046 1CO 009 013 Ali ne veste, da tisti, ki služijo pri svetih stvareh, živijo od tempeljskih stvari? In da so tisti, ki prisostvujejo pri oltarju, udeleženci z oltarjem? 046 1CO 009 014 Točno tako je Gospod odredil, da naj tisti, ki oznanjajo evangelij, živijo od evangelija. 046 1CO 009 015 Toda sam nisem uporabil nobene od teh stvari, niti nisem napisal teh stvari, da bi se mi tako zgodilo; kajti zame bi bilo bolje, da umrem, kakor da bi katerikoli človek onemogočil moje ponašanje. 046 1CO 009 016 Kajti čeprav oznanjam evangelij, se nimam s čim ponašati, ker je name položena nuja; da, gorje meni, če ne oznanjam evangelija! 046 1CO 009 017 Kajti če to stvar počnem voljno, imam nagrado; toda če proti svoji volji, mi je bilo zaupano razdeljevanje evangelija. 046 1CO 009 018 Kaj je potem moja nagrada? Resnično, da kadar oznanjam evangelij, smem narediti Kristusov evangelij brezplačen, da ne bi izkoriščal svoje pravice v evangeliju. 046 1CO 009 019 Kajti čeprav sem osvobojen vseh ljudi, sem vendar sebe naredil služabnika vsem, da bi jih lahko več pridobil. 046 1CO 009 020 In Judom sem postal kakor Jud, da bi lahko pridobil Jude; tem, ki so pod postavo, kakor pod postavo, da bi lahko pridobil te, ki so pod postavo; 046 1CO 009 021 tem, ki so brez postave, kakor brez postave (ne brez postave Bogu, temveč pod Kristusovo postavo), da bi lahko pridobil te, ki so brez postave. 046 1CO 009 022 Slabotnim sem postal kakor slaboten, da lahko pridobim slabotne; storil sem vse stvari vsem ljudem, da bi jih vsekakor nekaj rešil. 046 1CO 009 023 In to počnem zaradi evangelija, da bom lahko z vami udeleženec le-tega. 046 1CO 009 024 Mar ne veste, da tisti, ki tečejo na tekmi, vsi tečejo, toda eden prejme nagrado? Tako tecite, da jo lahko dosežete. 046 1CO 009 025 Vsak pa, ki si prizadeva za nagrado, je zmeren v vseh stvareh. Torej oni to počno, da dosežejo ovenljiv venec; toda mi neovenljivega. 046 1CO 009 026 Zatorej tako tečem, ne kakor negotovo; tako se borim, ne kakor nekdo, ki tolče zrak; 046 1CO 009 027 temveč potlačim svoje telo in ga privedem v podložnost, da ne bi bil na kakršenkoli način, ko sem oznanjal drugim, sam bil zavržen.‘ 046 1CO 010 001 Poleg tega bratje, nočem, da vi ne bi premislili, da so bili vsi naši očetje pod oblakom in so vsi šli skozi morje 046 1CO 010 002 in vsi so bili krščeni v Mojzesa, v oblaku in v morju 046 1CO 010 003 in vsi so jedli isto duhovno jed 046 1CO 010 004 in vsi so pili isto duhovno pijačo. Kajti pili so iz te duhovne Skale, ki jih je spremljala, in ta Skala je bil Kristus. 046 1CO 010 005 Toda z mnogimi izmed njih Bog ni bil zelo zadovoljen; zato so bili zrušeni v divjini. 046 1CO 010 006 Torej te stvari so bile naši zgledi, z namenom, da mi ne bi hlepeli po zlih stvareh, prav tako kakor so oni poželeli. 046 1CO 010 007 Niti ne bodite malikovalci, kakor so bili nekateri izmed njih; kakor je pisano: ‚Ljudje so se usedli, da bi jedli in pili in vstali, da bi se zabavali.‘ 046 1CO 010 008 Niti ne zagrešimo prešuštvovanja, kakor so storili nekateri izmed njih in [jih] je v enem dnevu padlo triindvajset tisoč. 046 1CO 010 009 Niti ne skušajmo Kristusa, kakor so [ga] skušali tudi nekateri izmed njih in so bili pokončani od kač. 046 1CO 010 010 Niti ne godrnjajte, kakor so tudi nekateri izmed njih godrnjali in so bili pokončani od uničevalca. 046 1CO 010 011 Torej vse te stvari so se jim zgodile za zglede. Napisane pa so v svarilo nam, nad katere so prišli konci sveta. 046 1CO 010 012 Zato naj tisti, ki misli, da stoji, pazi, da ne pade. 046 1CO 010 013 Nobene preizkušnje niste prestali razen takšne, ki je človeku običajna. Toda Bog je zvest, ki ne bo dovolil, da bi bili skušani nad tem, kar ste zmožni; toda s preizkušnjo bo prav tako pripravil pot za pobeg, da jo boste lahko prestali. 046 1CO 010 014 Moji srčno ljubljeni, bežite torej od malikovanja. 046 1CO 010 015 Govorim kot modrim možem; presodite, kaj govorim. 046 1CO 010 016 Mar ni čaša blagoslova, ki jo blagoslavljamo, udeležba pri Kristusovi krvi? Mar ni kruh, ki ga lomimo, udeležba pri Kristusovem telesu? 046 1CO 010 017 Kajti mi, ki nas je mnogo, smo en kruh in eno telo; ker smo vsi udeleženci tega enega kruha. 046 1CO 010 018 Glejte Izrael po mesu; ali niso tisti, ki jedo od žrtev, udeleženci oltarja? 046 1CO 010 019 Kaj torej pravim? Da je malik kaj, ali je to, kar je darovano v žrtvovanje malikom kaj? 046 1CO 010 020 Temveč pravim, da stvari, ki jih pogani žrtvujejo, žrtvujejo hudičem, ne pa Bogu; in ne želim, da bi vi imeli družbo s hudiči. 046 1CO 010 021 Ne morete piti Gospodove čaše in čaše hudičev; ne morete biti udeleženci Gospodove mize in mize hudičev. 046 1CO 010 022 Ali Gospoda dražimo do ljubosumnosti? Ali smo močnejši od njega? 046 1CO 010 023 Dovoljene so mi vse stvari, toda vse stvari niso koristne; dovoljene so mi vse stvari, toda vse stvari ne izgrajujejo. 046 1CO 010 024 Naj noben človek ne išče svojega lastnega, temveč vsak srečo drugega. 046 1CO 010 025 Karkoli se prodaja v mesnicah, to jejte, ne postavljajoč nobenih vprašanj glede vesti; 046 1CO 010 026 kajti Gospodova je zemlja in njena polnost. 046 1CO 010 027 Če vas kdorkoli od teh, ki ne veruje, povabi na pojedino in ste pripravljeni, da greste; jejte karkoli je postavljeno pred vas in ne sprašujte se nobenih vprašanj glede vesti. 046 1CO 010 028 Toda če vam katerikoli človek reče: „To je darovano v žrtev malikom, “ne jejte zaradi tistega, ki je to pokazal in zaradi vesti; kajti Gospodova je zemlja in njena polnost; 046 1CO 010 029 vesti pravim, ne tvoje lastne, temveč od drugega; kajti zakaj je moja svoboda sojena od vesti drugega človeka? 046 1CO 010 030 Kajti če sem udeleženec po milosti, zakaj sem obrekovan zaradi tega, za kar se zahvaljujem? 046 1CO 010 031 Če torej jeste ali pijete ali delate karkoli, vse to delajte v Božjo slavo. 046 1CO 010 032 Ne dajajte nobenega povoda, niti Judom, niti poganom, niti Božji cerkvi; 046 1CO 010 033 tako kakor jaz v vseh stvareh ugajam vsem ljudem in ne iščem svoje lastne koristi, temveč korist mnogih, da bodo oni lahko rešeni. 046 1CO 011 001 Bodite moji posnemovalci, celó kakor sem tudi jaz Kristusov. 046 1CO 011 002 Hvalim vas torej, bratje, da se me spominjate v vseh stvareh in se držite odredb, kakor sem vam jih izročil. 046 1CO 011 003 Toda želel bi, da veste, da je glava vsakemu možu Kristus; in glava ženski je mož; in glava Kristusu je Bog. 046 1CO 011 004 Vsak mož, ki moli ali prerokuje in ima svojo glavo pokrito, onečašča svojo glavo. 046 1CO 011 005 Toda vsaka ženska, ki moli ali prerokuje s svojo nepokrito glavo, onečašča svojo glavo; ker je to celó isto, kakor če bi bila ostrižena na kratko. 046 1CO 011 006 Kajti če se ženska ne pokriva, naj bo tudi ostrižena; toda če je za žensko sramotno, da bi bila ostrižena ali ostrižena na kratko, naj bo pokrita. 046 1CO 011 007 Kajti mož zares ne sme pokrivati svoje glave, ker je podoba in slava Boga; toda ženska je slava moškega. 046 1CO 011 008 Kajti moški ni iz ženske, temveč ženska iz moškega. 046 1CO 011 009 Niti ni bil moški ustvarjen zaradi ženske, temveč ženska zaradi moškega. 046 1CO 011 010 Zaradi tega razloga mora ženska na svoji glavi imeti oblast, zaradi angelov. 046 1CO 011 011 Pa vendar v Gospodu ni niti moškega brez ženske niti ženske brez moškega. 046 1CO 011 012 Kajti kakor je ženska iz moškega, točno tako je tudi moški po ženski; toda vse stvari od Boga. 046 1CO 011 013 Presodite v sebi; ali je primerno, da ženska nepokrita moli k Bogu? 046 1CO 011 014 Ali vas ne uči celó sama narava, če ima moški dolge lase, da je to njemu sramota? 046 1CO 011 015 Toda če ima ženska dolge lase, je njej to slava, kajti njeni lasje so ji dani za pokrivalo. 046 1CO 011 016 Toda če je katerikoli človek videti prepirljiv, mi take navade nimamo niti Božje cerkve ne. 046 1CO 011 017 Torej s tem, kar vam navajam, vas ne hvalim, ker se ne shajate na boljše, temveč na slabše. 046 1CO 011 018 Kajti predvsem, ko se shajate v cerkvi, slišim, da so med vami nesoglasja; in deloma temu verjamem. 046 1CO 011 019 Kajti med vami morajo biti tudi krivoverci, da se med vami lahko razodenejo tisti, ki so preizkušeni. 046 1CO 011 020 Ko torej pridete skupaj na en kraj, to ni, da jeste Gospodovo večerjo. 046 1CO 011 021 Ker pri jedi vsakdo poprej vzame svojo lastno večerjo; in je eden lačen, drugi pa pijan. 046 1CO 011 022 Kaj? Mar nimate hiš, da bi v njih jedli in pili? Ali prezirate Božjo cerkev in sramotite te, ki nimajo? Kaj naj vam rečem? Naj vas hvalim v tem? Ne hvalim vas. 046 1CO 011 023 Kajti od Gospoda sem prejel to, kar sem vam tudi izročil: „Da je Gospod Jezus isto noč, v kateri je bil izdan, vzel kruh 046 1CO 011 024 in ko se je zahvalil, ga je razlomil in rekel: ‚Vzemite, jejte; to je moje telo, ki je zlomljeno za vas; to delajte v moj spomin.‘ 046 1CO 011 025 Na isti način je vzel tudi čašo, ko je srknil, rekoč: ‚Ta čaša je nova zaveza v moji krvi; to delajte tako pogosto kot to pijete, v moj spomin.‘“ 046 1CO 011 026 Kajti tako pogosto kot jeste ta kruh in pijete to čašo, razodevate Gospodovo smrt, dokler ne pride. 046 1CO 011 027 Zato kdorkoli bo nevredno jedel ta kruh in pil to Gospodovo čašo, bo kriv Gospodovega telesa in krvi. 046 1CO 011 028 Toda naj vsak človek izpraša samega sebe in naj tako jé od tega kruha in pije od te čaše. 046 1CO 011 029 Kajti kdor jé in pije nevredno, jé in pije obsodbo samemu sebi, nerazpoznavajoč Gospodovega telesa. 046 1CO 011 030 Zaradi tega razloga so mnogi med vami slabotni in bolehni in mnogi spijo. 046 1CO 011 031 Kajti če bi sodili sami sebe, bi ne bili sojeni. 046 1CO 011 032 Toda ko smo sojeni, smo okarani od Gospoda, da ne bi bili obsojeni s svetom. 046 1CO 011 033 Zatorej, moji bratje, kadar pridete skupaj, da jeste, počakajte drug na drugega. 046 1CO 011 034 In če je katerikoli človek lačen, naj jé doma, da se ne shajate v obsodbo. Ostalo pa bom uredil, ko pridem. 046 1CO 012 001 Torej glede duhovnih darov, bratje, ne bi vas hotel imeti nevedne. 046 1CO 012 002 Vi veste, da ste bili pogani, zapeljani k tem nemim malikom, celó kakor ste bili vodeni. 046 1CO 012 003 Zatorej vam dajem razumeti, da nihče, ki govori po Božjem Duhu, ne imenuje Jezusa preklet; in da noben človek ne more reči, da Jezus je Gospod, razen po Svetem Duhu. 046 1CO 012 004 Torej obstaja raznolikost darov, toda isti Duh. 046 1CO 012 005 In obstaja drugačnost služenj, toda isti Gospod. 046 1CO 012 006 In obstaja raznolikost del, toda to je isti Bog, ki dela vse v vseh. 046 1CO 012 007 Toda manifestacija Duha je dana vsakemu človeku, da s tem koristi. 046 1CO 012 008 Kajti enemu je po Duhu dana beseda modrosti; drugemu po istem Duhu beseda spoznanja; 046 1CO 012 009 drugemu vera po istem Duhu; še drugemu po istem Duhu darovi ozdravljanja; 046 1CO 012 010 drugemu delanje čudežev; drugemu prerokba; drugemu razpoznavanje duhov; drugemu številne vrste jezikov; drugemu razlaga jezikov; 046 1CO 012 011 toda vse to počne ta en in točno isti Duh, ki vsakemu človeku razdeljuje posamično, kakor on hoče. 046 1CO 012 012 Kajti kakor je telo eno in ima mnogo udov in so vsi udi od tega enega telesa, čeprav mnogi, so eno telo; tako je tudi Kristus. 046 1CO 012 013 Kajti po enem Duhu smo vsi krščeni v eno telo, bodisi smo Judje ali pogani, bodisi smo vezani ali svobodni; vsi pa smo bili napojeni v enem Duhu. 046 1CO 012 014 Kajti telo ni en ud, temveč mnogo. 046 1CO 012 015 Če bo stopalo reklo: „Ker nisem roka, nisem od telesa; “ali potemtakem ni od telesa? 046 1CO 012 016 In če bo uho reklo: „Ker nisem oko, nisem od telesa; “ali potemtakem ni od telesa? 046 1CO 012 017 Če bi bilo celotno telo oko, kje bi bil sluh? Če bi bilo celotno sluh, kje bi bil vonj? 046 1CO 012 018 Toda sedaj je Bog vsakega od teh udov razporedil po telesu, kakor mu je ugajalo. 046 1CO 012 019 In če bi bili vsi en ud, kje bi bilo telo? 046 1CO 012 020 Vendar so sedaj oni številni udje, vendar samo eno telo. 046 1CO 012 021 In oko ne more reči roki: „Ne potrebujem te, “prav tako tudi ne glava stopalu: „Ne potrebujem te.“ 046 1CO 012 022 Ne, potrebnih je veliko več teh telesnih udov, ki so videti slabotnejši; 046 1CO 012 023 in ti telesni udje, za katere mislimo, da so manj častitljivi, na te podelimo obilnejšo čast; in naši neprivlačni deli imajo obilnejšo ljubkost. 046 1CO 012 024 Kajti naši ljubki deli nimajo potrebe; toda Bog je pripravil skupaj telo in dal obilnejšo čast temu delu, ki trpi pomanjkanje, 046 1CO 012 025 da v telesu ne bi bilo razkola; temveč, da bi imeli udje enako skrb drug za drugega. 046 1CO 012 026 In če en ud trpi, vsi udje trpijo z njim; ali [če] je en ud spoštovan, se vsi udje veselijo z njim. 046 1CO 012 027 Torej vi ste Kristusovo telo in predvsem udje. 046 1CO 012 028 In Bog je postavil nekatere v cerkvi, najprej apostole, drugič preroke, tretjič učitelje, nató čudeže, potem darove ozdravljanj, pomoči, upravljanj, raznolikost jezikov. 046 1CO 012 029 So vsi apostoli? So vsi preroki? So vsi učitelji? So vsi delavci čudežev? 046 1CO 012 030 Imajo vsi darove ozdravljanja? Ali vsi govorijo z jeziki? Ali vsi razlagajo? 046 1CO 012 031 Toda iskreno hrepenite po najboljših darovih; in vendar vam pokažem še odličnejšo pot. 046 1CO 013 001 Čeprav govorim s človeškimi in angelskimi jeziki, pa nimam ljubezni, sem postal kakor brneč bron ali zveneča cimbala. 046 1CO 013 002 In čeprav imam dar preroštva in razumem vse skrivnosti in vsa spoznanja; in čeprav imam vso vero, tako da lahko premikam gore, pa nimam ljubezni, nisem nič. 046 1CO 013 003 In čeprav podelim vse svoje dobrine, da nahranim revne in čeprav izročim svoje telo, da bi izgorelo, nimam pa ljubezni, mi to nič ne koristi. 046 1CO 013 004 Ljubezen dolgo prenaša in je prijazna; ljubezen ni nevoščljiva; ljubezen sebe ne povzdiguje, ni napihnjena, 046 1CO 013 005 se ne ponaša nespodobno, ne išče svojega lastnega, ni lahko izzvana, ne misli zlega; 046 1CO 013 006 ne razveseljuje se v krivičnosti, temveč se razveseljuje v resnici; 046 1CO 013 007 prenese vse stvari, veruje vsem stvarem, upa [v] vse stvari, vzdrži vse stvari. 046 1CO 013 008 Ljubezen nikoli ne izneveri. Toda če bodo preroštva, bodo prenehala; če bodo jeziki, bodo prenehali; če bo spoznanje, bo to izginilo proč. 046 1CO 013 009 Kajti spoznavamo deloma in prerokujemo deloma. 046 1CO 013 010 Toda ko pride to, kar je popolno, potem bo to, kar je deloma, odpravljeno. 046 1CO 013 011 Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, razumel kakor otrok, mislil kakor otrok; toda, ko sem postal mož, sem otročje stvari dal stran. 046 1CO 013 012 Kajti sedaj vidimo skozi steklo, temno; toda potem iz obličja v obličje; sedaj spoznavam deloma, toda potem bom spoznal enako, kakor sem bil tudi spoznan. 046 1CO 013 013 In sedaj ostajajo vera, upanje, ljubezen, to troje; toda največja od teh je ljubezen. 046 1CO 014 001 Prizadevajte si za ljubezen in želite duhovne darove, toda rajši, da boste lahko prerokovali. 046 1CO 014 002 Kajti kdor govori v neznanem jeziku, ne govori ljudem, temveč Bogu, kajti noben človek ga ne razume; čeprav v duhu govori skrivnosti. 046 1CO 014 003 Toda kdor prerokuje, govori ljudem v izgrajevanje, spodbudo in tolažbo. 046 1CO 014 004 Kdor govori v neznanem jeziku, izgrajuje sebe; toda kdor prerokuje, izgrajuje cerkev. 046 1CO 014 005 Hočem, da vi vsi govorite z jeziki, toda rajši da prerokujete; kajti večji je kdor prerokuje, kakor kdor govori z jeziki, razen če razlaga, da lahko cerkev prejme izgrajevanje. 046 1CO 014 006 Torej bratje, če pridem k vam, govoreč z jeziki, kaj vam bom koristil, razen če vam ne bom govoril ali po razodetju ali po spoznanju ali po prerokovanju ali po nauku? 046 1CO 014 007 In celó stvari brez življenja dajejo zvok, bodisi piščal ali harfa [in] razen če ne dajo razlike v zvokih, kako bo razpoznano kaj je piskano ali harfano? 046 1CO 014 008 Kajti če trobenta da nerazločen zvok, kdo se bo pripravil za boj? 046 1CO 014 009 Tako tudi vi, razen če ne boste z jezikom izrekli lahko razumljivih besed, kako se bo izvedelo kar je rečeno? Kajti v zrak boste govorili. 046 1CO 014 010 Obstaja, kakor se vé, tako veliko vrst glasov in nobeden od njih ni brez pomena. 046 1CO 014 011 Zatorej če ne vem pomena glasu, bom temu, ki govori, tujec in kdor govori, bo zame tujec. 046 1CO 014 012 Tako si tudi vi, ker ste vneti za duhovne darove, prizadevajte, da se boste lahko izkazali pri izgrajevanju cerkve. 046 1CO 014 013 Zatorej naj tisti, ki govori v neznanem jeziku, moli, da bo lahko razlagal. 046 1CO 014 014 Kajti če molim v neznanem jeziku, moli moj duh, toda moje razumevanje je brez sadu. 046 1CO 014 015 Kaj je to torej? Molil bom z duhom in molil bom tudi z razumom; pel bom z duhom in pel bom tudi z razumom. 046 1CO 014 016 Sicer, ko boš blagoslavljal z duhom, kako bo, kdor zavzema prostor nepoučenega, ob tvojem zahvaljevanju rekel: „Amen, “glede na to, da ne razume kar praviš? 046 1CO 014 017 Kajti ti resnično daješ prisrčno zahvalo, toda drug ni izgrajen. 046 1CO 014 018 Zahvaljujem se svojemu Bogu, bolj kakor vi vsi govorim z jeziki; 046 1CO 014 019 vendar v cerkvi raje spregovorim pet besed s svojim razumom, da bi lahko s svojim glasom poučil tudi druge, kakor deset tisoč besed v neznanem jeziku. 046 1CO 014 020 Bratje, ne bodite otroci v razumevanju; čeprav ste v zlobnosti otroci, vendar v razumevanju bodite možje. 046 1CO 014 021 V postavi je pisano: ‚Z ljudmi drugih jezikov in drugih ustnic bom govoril tem ljudem; in vendar me kljub vsemu temu ne bodo slišali, ‘govori Gospod. 046 1CO 014 022 Zato so jeziki za znamenje, ne tem, ki verujejo, temveč tem, ki ne verujejo; toda prerokovanje ne služi tem, ki ne verujejo, temveč tem, ki verujejo. 046 1CO 014 023 Če bi torej celotna cerkev prišla skupaj na en kraj in bi vsi govorili z jeziki in vstopijo tisti, ki so nepoučeni ali neverniki, ali ne bodo rekli, da ste blazni? 046 1CO 014 024 Toda če vsi prerokujejo in vstopi nekdo, ki ne veruje ali nekdo nepoučen, je prepričan od vseh, je sojen od vseh; 046 1CO 014 025 in tako so razodete skrivnosti njegovega srca; in tako pade na svoj obraz in bo oboževal Boga ter naznanil, da je Bog resnično v vas. 046 1CO 014 026 Kako je to potem, bratje? Ko pridete skupaj ima vsak izmed vas psalm, ima nauk, ima jezik, ima razodetje, ima razlago. Naj bodo vse stvari storjene k izgrajevanju. 046 1CO 014 027 Če katerikoli človek govori v neznanem jeziku, naj bosta po dva ali največ po trije in to po vrsti; eden pa naj razlaga. 046 1CO 014 028 Toda če tam ni razlagalca, naj v cerkvi molči; govori pa naj sebi in Bogu. 046 1CO 014 029 Naj spregovorijo dva ali trije preroki, drugi pa naj sodijo. 046 1CO 014 030 Če je katerakoli stvar razodeta drugemu, ki sedi v bližini, naj prvi molči. 046 1CO 014 031 Kajti vsi lahko prerokujete eden za drugim, da se vsi lahko učijo in ste vsi lahko potolaženi. 046 1CO 014 032 In duhovi prerokov so podrejeni prerokom. 046 1CO 014 033 Kajti Bog ni povzročitelj zmešnjave, temveč miru, kakor v vseh cerkvah svetih. 046 1CO 014 034 Naj vaše ženske v cerkvah molčijo, kajti ni jim dovoljeno govoriti; temveč jim je naročeno biti pod poslušnostjo, kakor pravi tudi postava. 046 1CO 014 035 In če se hočejo karkoli naučiti, naj doma vprašajo svoje soproge, kajti za ženske je sramotno, da v cerkvi govorijo. 046 1CO 014 036 Kaj? Ali je Božja beseda prišla od vas? Je dospela samo k vam? 046 1CO 014 037 Če katerikoli človek misli o sebi, da je prerok ali duhoven, naj prizna, da so besede, ki vam jih pišem, zapovedi od Boga. 046 1CO 014 038 Toda če je katerikoli človek neveden, naj bo neveden. 046 1CO 014 039 Zato bratje, hrepenite da prerokujete in ne prepovejte govoriti z jeziki. 046 1CO 014 040 Naj bodo vse stvari storjene spodobno in urejeno. 046 1CO 015 001 Poleg tega, bratje, vam razglašam evangelij, ki sem vam ga oznanil, ki ste ga tudi sprejeli in v katerem stojite; 046 1CO 015 002 po katerem ste tudi rešeni, če obdržite v spominu kar sem vam oznanil, razen če ste zaman verovali. 046 1CO 015 003 Kajti predvsem sem vam izročil to, kar sem tudi sam prejel, kako je ta Kristus umrl za naše grehe, glede na pisma; 046 1CO 015 004 in da je bil pokopan in da je bil tretji dan obujen, glede na pisma; 046 1CO 015 005 in da ga je videl Kefa, nató dvanajsteri; 046 1CO 015 006 potem ga je hkrati videlo več kot petsto bratov; od katerih jih je večji del ostal do sedaj, toda nekateri so zaspali. 046 1CO 015 007 Nató ga je videl Jakob, potem vsi apostoli. 046 1CO 015 008 In zadnji od vseh sem ga videl tudi jaz, kakor nekdo rojen izven pravšnjega časa. 046 1CO 015 009 Kajti jaz sem najmanjši izmed apostolov, ki nisem primeren, da sem imenovan apostol, ker sem preganjal Božjo cerkev. 046 1CO 015 010 Toda po Božji milosti sem kar sem, in njegova milost, ki mi je bila podeljena, ni bila zaman; temveč sem se trudil bolj obilno kakor vsi oni; vendar ne jaz, temveč Božja milost, ki je bila z menoj. 046 1CO 015 011 Torej bodisi sem bil jaz ali oni, takó oznanjamo in takó ste verovali. 046 1CO 015 012 Torej če se oznanja Kristusa, ki je obujen od mrtvih, kako nekateri izmed vas pravite, da ni vstajenja mrtvih? 046 1CO 015 013 Toda če ni bilo vstajenja mrtvih, potem Kristus ni obujen; 046 1CO 015 014 če pa Kristus ni bil obujen, potem je naše oznanjevanje prazno in je tudi vaša vera prazna. 046 1CO 015 015 Da, spoznani smo [za] krive Božje priče, ker smo pričevali o Bogu, ki je obudil Kristusa; katerega ni obudil, če je tako, da mrtvi ne vstajajo. 046 1CO 015 016 Kajti če mrtvi ne vstajajo, potem Kristus ni obujen. 046 1CO 015 017 Če pa Kristus ni bil obujen, je vaša vera prazna; še vedno ste v svojih grehih. 046 1CO 015 018 Tedaj so propadli tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu. 046 1CO 015 019 Če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj bedni. 046 1CO 015 020 Toda sedaj je Kristus obujen od mrtvih in postal prvenec teh, ki so zaspali. 046 1CO 015 021 Kajti odkar je po človeku prišla smrt, je po človeku prišlo tudi vstajenje mrtvih. 046 1CO 015 022 Kajti kakor v Adamu vsi umrejo, bodo točno tako v Kristusu vsi oživljeni. 046 1CO 015 023 Toda vsak po svojem lastnem redu; prvenec Kristus, zatem tisti, ki so Kristusovi, ob njegovem prihodu. 046 1CO 015 024 Potem pride konec, ko bo kraljestvo izročil Bogu, celó Očetu; ko bo odstranil vsako vladavino in vsako oblast ter moč. 046 1CO 015 025 Kajti on mora kraljevati, dokler ne položi vseh sovražnikov pod njegova stopala. 046 1CO 015 026 Zadnji sovražnik, ki bo uničen, je smrt. 046 1CO 015 027 Kajti vse stvari je položil pod njegova stopala. Toda ko pravi, vse stvari so položene pod njega, je očitno, da je tisti, ki je vse stvari položil pod njega, izvzet. 046 1CO 015 028 In ko mu bodo vse stvari podjarmljene, potem bo tudi Sin sebe podvrgel njemu, ki je vse stvari položil pod njega, da bo lahko Bog vse v vsem. 046 1CO 015 029 Sicer kaj bodo storili tisti, ki se krščujejo za mrtve, če mrtvi sploh niso obujeni? Zakaj so bili potem krščeni za mrtve? 046 1CO 015 030 In čemu mi vsako uro stojimo v nevarnosti? 046 1CO 015 031 Pri svojem veselju, ki ga imam v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, izjavljam: „Vsak dan umiram.“ 046 1CO 015 032 Če sem se v Efezu po človeško boril z zvermi, kaj mi koristi, če mrtvi niso obujeni? Jejmo in pijmo, kajti jutri umremo. 046 1CO 015 033 Ne bodite zavedeni; zli pogovori pokvarijo dobre manire. 046 1CO 015 034 Zbudite se k pravičnosti in ne grešite, kajti nekateri nimajo Božjega spoznanja; to vam govorim v vašo sramoto. 046 1CO 015 035 Toda nekateri ljudje bodo rekli: „Kako so mrtvi obujeni? In s kakšnim telesom pridejo?“ 046 1CO 015 036 Ti bedak, to kar ti seješ ne oživi, razen če ne umre; 046 1CO 015 037 in to, kar ti seješ, ne seješ to telo, ki bo, temveč golo zrno, to je lahko pšenica ali neko drugo zrno; 046 1CO 015 038 toda Bog mu daje telo, kakor mu ugaja in vsakemu semenu svoje lastno telo. 046 1CO 015 039 Ni vse meso isto meso, ampak je ena vrsta mesa od ljudi, drugo meso od živali, drugo od rib in drugo od ptic. 046 1CO 015 040 Tam so tudi nebesna telesa in zemeljska telesa; toda slava nebesnih je ena, slava zemeljskih pa je druga. 046 1CO 015 041 Ena je slava sonca, druga slava lune in druga slava zvezd, kajti ena zvezda se od druge zvezde razlikuje po slavi. 046 1CO 015 042 Tako je tudi vstajenje mrtvih. Sejano je v trohljivosti, obujeno je v netrohljivosti; 046 1CO 015 043 sejano je v nečast, dvignjeno je v slavo; sejano je v slabosti, dvignjeno je v moči; 046 1CO 015 044 sejano je v naravno telo, dvignjeno je duhovno telo. Obstaja naravno telo in obstaja duhovno telo. 046 1CO 015 045 In tako je pisano: ‚Prvi človek Adam je postal živa duša; ‘zadnji Adam je postal oživljajoč duh. 046 1CO 015 046 Vendar ni bilo najprej to, kar je duhovno, temveč to, kar je naravno, in potem to, kar je duhovno. 046 1CO 015 047 Prvi človek je iz zemlje, zemeljski; drugi človek je Gospod iz nebes. 046 1CO 015 048 Kakršen je zemeljski, takšni so tudi tisti, ki so zemeljski, in kakršen je nebeški, takšni so tudi tisti, ki so nebeški. 046 1CO 015 049 In kakor smo nosili zemeljsko podobo, bomo nosili tudi nebeško podobo. 046 1CO 015 050 Torej povem to, bratje, da meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva; niti trohnenje ne podeduje netrohnenja. 046 1CO 015 051 Glejte, pokažem vam skrivnost: ‚Ne bomo vsi zaspali, toda vsi bomo spremenjeni, 046 1CO 015 052 v trenutku, kot bi trenil z očesom, ob zadnji trobenti, kajti trobenta bo zadonela in mrtvi bodo vstali netrohneči in mi bomo spremenjeni.‘ 046 1CO 015 053 Kajti ta trohljivost si mora nadeti netrohljivost in to umrljivo si mora nadeti nesmrtnost. 046 1CO 015 054 Torej ko si bo ta trohljivost nadela netrohljivost in si bo to umrljivo nadelo nesmrtnost, tedaj se bo izpolnila beseda, ki je zapisana: ‚Smrt je požrta v zmagi. 046 1CO 015 055 Oh, smrt, kje je tvoje želo? Oh, grob, kje je tvoja zmaga?‘ 046 1CO 015 056 Želo smrti je greh, moč greha pa je postava. 046 1CO 015 057 Toda zahvaljen bodi Bog, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu. 046 1CO 015 058 Torej, moji ljubljeni bratje, bodite neomajni, nepremakljivi, vedno obilni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud v Gospodu ni zaman. 046 1CO 016 001 Torej glede nabirke za svete, kakor sem dal naročilo cerkvam v Galatiji, točno tako storite. 046 1CO 016 002 Na prvi dan tedna naj vsak izmed vas položi poleg sebe v shrambo, kakor ga je Bog osrečil, da ne bo zbiranj, ko pridem. 046 1CO 016 003 In ko pridem, katerekoli boste z vašimi pismi priporočili, te bom poslal, da prinesejo vašo velikodušnost v Jeruzalem. 046 1CO 016 004 Če pa bo primerno, da grem tudi jaz, bodo šli z menoj. 046 1CO 016 005 Torej, ko bom šel skozi Makedonijo, bom prišel k vam; kajti pojdem skozi Makedonijo. 046 1CO 016 006 In lahko bo, da bom ostal, da in prezimil z vami, da me boste lahko spremili na moje potovanje, kamorkoli pojdem. 046 1CO 016 007 Kajti ne bom vas torej videl mimogrede; temveč upam, da ostanem nekaj časa z vami, če Gospod dovoli. 046 1CO 016 008 Toda v Efezu bom ostal do binkošti. 046 1CO 016 009 Kajti velika in uspešna vrata so se mi odprla in tam je mnogo nasprotnikov. 046 1CO 016 010 Torej če pride Timótej, glejte, da bo lahko z vami brez strahu, kajti opravlja Gospodovo delo, kakor ga opravljam tudi jaz. 046 1CO 016 011 Naj ga torej nihče ne prezira, temveč ga spremite v miru, da bo lahko prišel k meni, ker ga pričakujem z brati. 046 1CO 016 012 Glede našega brata Apola, sem ga silno prosil, da pride z brati k vam, toda njegova volja sploh ni bila, da pride ob tem času; toda prišel bo, ko bo imel primeren čas. 046 1CO 016 013 Čujte, trdno stojte v veri, obnašajte se kakor možje, bodite močni. 046 1CO 016 014 Naj bodo vse vaše stvari narejene z ljubeznijo. 046 1CO 016 015 Rotim vas, bratje (vi poznate Stefanájevo hišo, da je ta prvenec Ahaje in da so sebe posvetili službi svetim), 046 1CO 016 016 da se takšnim podredite in vsakemu, ki pomaga z nami in se trudi. 046 1CO 016 017 Vesel sem Stefanájevega, Fortunatovega in Aháikovega prihoda, kajti preskrbeli so to, kar je manjkalo na vaši strani. 046 1CO 016 018 Kajti okrepčali so mojega in vašega duha; zatorej jim priznajte, da so takšni. 046 1CO 016 019 Pozdravljajo vas cerkve iz Azije. V Gospodu vas zelo pozdravljata Ákvila in Priska, s cerkvijo, ki je v njuni hiši. 046 1CO 016 020 Pozdravljajo vas vsi bratje. Pozdravite drug drugega s svetim poljubom. 046 1CO 016 021 Pozdrav od mene, Pavla, z mojo lastno roko. 046 1CO 016 022 Če kateri človek nima rad Gospoda Jezusa Kristusa, naj bo Anathema Maranatha. 046 1CO 016 023 Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vami. 046 1CO 016 024 Moja ljubezen bodi z vami vsemi v Kristusu Jezusu. Amen. [Prva poslanica Korinčanom je bila napisana iz Filipov po Stefanáju in Fortunatu in Aháiku in Timóteju.] # # BOOK 047 2CO 2 Corinthians 2 Korinčanom 047 2CO 001 001 Pavel, po Božji volji apostol Jezusa Kristusa, in naš brat Timótej Božji cerkvi, ki je v Korintu, z vsemi svetimi, ki so po vsej Ahaji: 047 2CO 001 002 ‚Milost bodi vam in mir od Boga, našega Očeta in od Gospoda Jezusa Kristusa.‘ 047 2CO 001 003 Blagoslovljen bodi Bog, celó Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenj in Bog vse tolažbe, 047 2CO 001 004 ki nas tolaži v vsaki naši stiski, da bomo sposobni tolažiti te, ki so v kakršnikoli težavi, s tolažbo, s katero smo mi sami potolaženi od Boga. 047 2CO 001 005 Kajti kakor so Kristusova trpljenja obilna v nas, tako je obilna tudi naša tolažba po Kristusu. 047 2CO 001 006 Če pa smo stiskani, je to za vašo tolažbo in rešitev duš, ki je učinkovita v prestajanju istih trpljenj, katera tudi mi prenašamo; ali če smo potolaženi, je to zaradi vaše tolažbe in rešitve duš. 047 2CO 001 007 In naše upanje o vas je neomajno, vedoč, da kakor ste udeleženci trpljenj, tako boste postali tudi tolažbe. 047 2CO 001 008 Kajti nočemo, bratje, da bi bili vi nevedni o naši težavi, ki je k nam prišla v Aziji, da smo bili stiskani preko mere, nad močjo, tako zelo, da smo obupali celó nad življenjem; 047 2CO 001 009 toda v sebi smo imeli smrtno obsodbo, da ne bi zaupali vase, temveč v Boga, ki obuja mrtve; 047 2CO 001 010 ki nas je osvobodil iz tako velike smrti in še osvobaja; v katerega zaupamo, da nas bo še osvobajal; 047 2CO 001 011 tudi vi skupaj pomagate z molitvijo za nas, da bi bila lahko zaradi daru, podarjenega nam, s pomočjo mnogih oseb, dana zahvala z naše strani. 047 2CO 001 012 Kajti naše veselje je to, pričevanje naše vesti, da smo se v svetu vedli s preprostostjo in pobožno iskrenostjo, ne z meseno modrostjo, temveč z Božjo milostjo in bolj obilno posebej do vas. 047 2CO 001 013 Kajti ne pišemo vam nobenih drugih stvari, kakor kar berete ali spoznavate; in upam, da boste spoznali celó do konca; 047 2CO 001 014 kakor ste nas tudi vi deloma spoznali, da smo mi vaše veselje, celó kakor ste tudi vi naše na dan Gospoda Jezusa. 047 2CO 001 015 V tem zaupanju sem bil voljan prej priti k vam, da bi vi lahko imeli dvojno korist; 047 2CO 001 016 in od vas v Makedonijo in iz Makedonije ponovno priti k vam in bi bil od vas pospremljen na svoji poti proti Judeji. 047 2CO 001 017 Ko sem bil torej takih misli, ali sem uporabil lahkomiselnost? Ali stvari, ki jih nameravam, nameravam storiti glede na meso, da bo z menoj „da, “„da“in „ne, “„ne“? 047 2CO 001 018 Toda kakor je Bog resničen, naša beseda do vas ni bila „da“in „ne.“ 047 2CO 001 019 Kajti Božji Sin, Jezus Kristus, ki je bil med vami oznanjen po nas, celó po meni in Silvánu ter Timóteju, ni bil „da“in „ne, “temveč je bil v njem „da.“ 047 2CO 001 020 Kajti vse Božje obljube so v njem „da“in v njem „Amen“v Božjo slavo po nas. 047 2CO 001 021 Torej tisti, ki nas z vami utrjuje v Kristusu in nas je mazilil, je Bog; 047 2CO 001 022 ki nas je tudi zapečatil in v naša srca dal poroštvo Duha. 047 2CO 001 023 Poleg tega kličem Boga za pričo na svojo dušo, da doslej še nisem prišel v Korint, da bi vam prizanesel. 047 2CO 001 024 Ne, ker imamo gospostvo nad vašo vero, temveč smo pomočniki vaše radosti; kajti stojite po veri. 047 2CO 002 001 Toda pri sebi sem sklenil, da k vam ne bom ponovno prišel s potrtostjo. 047 2CO 002 002 Kajti če vas užalostim, kdo je torej tisti, ki me razveseljuje, razen istega, ki je po meni užaloščen? 047 2CO 002 003 In to isto sem napisal vam, da ne bi, ko pridem, imel bridkost od teh, od katerih bi se moral veseliti; ker imam zaupanje v vas vse, da je moje veselje veselje vas vseh. 047 2CO 002 004 Kajti iz precejšnje stiske in tesnobe srca sem vam pisal z mnogimi solzami; ne da bi bili vi užaloščeni, temveč da bi lahko spoznali ljubezen, ki jo imam bolj obilno do vas. 047 2CO 002 005 Toda če je kdo povzročil žalost, ni užalostil mene, temveč deloma, da vas ne bom vse preobremenil. 047 2CO 002 006 Takšnemu človeku je primerna ta kazen, katera je bila naložena od večine. 047 2CO 002 007 Tako da mu morate nasprotno vi raje odpustiti in ga potolažiti, da ne bi bil mogoče tak požrt s preveliko bridkostjo. 047 2CO 002 008 Zatorej vas rotim, da boste potrdili svojo ljubezen do njega. 047 2CO 002 009 Kajti zato sem vam tudi pisal, da bi lahko spoznal dokaz o vas, če ste v vseh stvareh poslušni. 047 2CO 002 010 Komur kaj odpustite, odpuščam tudi jaz; kajti če sem kaj odpustil, komur sem zaradi vas to odpustil, sem to odpustil v Kristusovi osebi; 047 2CO 002 011 da Satan ne bi pridobil prednosti pred nami; kajti o njegovih naklepih nismo nevedni. 047 2CO 002 012 Nadalje, ko sem prišel v Troádo, da oznanim Kristusov evangelij in so mi bila odprta vrata v Gospodu, 047 2CO 002 013 v svojem duhu nisem imel počitka, ker nisem našel svojega brata Tita; toda, ko sem se od njih poslovil, sem od tam odšel v Makedonijo. 047 2CO 002 014 Torej hvala bodi Bogu, ki nam vedno povzroča, da slavimo zmago v Kristusu in po nas na vsakem kraju razodeva vonj njegovega spoznanja. 047 2CO 002 015 Kajti Bogu smo prijeten Kristusov vonj med temi, ki so rešeni in med temi, ki se pogubljajo; 047 2CO 002 016 nekomu smo vonj po smrti za smrt, drugemu pa vonj po življenju za življenje. In kdo je primeren za te stvari? 047 2CO 002 017 Kajti nismo kakor mnogi, ki kvarijo Božjo besedo; temveč kot iz iskrenosti, vendar kot od Boga, v Božjih očeh govorimo v Kristusu. 047 2CO 003 001 Ali ponovno pričenjamo priporočati sami sebe? Ali potrebujemo, kot nekateri drugi, za vas priporočilne poslanice ali priporočilna pisma od vas? 047 2CO 003 002 Vi ste naša poslanica, napisana v naših srcih, od vseh ljudi poznana in brana, 047 2CO 003 003 ker ste vidno oznanili, da ste Kristusova poslanica, dana po nas, ne napisana s črnilom, temveč z Duhom živega Boga; ne na kamnite plošče, temveč na mesene plošče srca. 047 2CO 003 004 In tako zaupanje imamo po Kristusu usmerjeno k Bogu; 047 2CO 003 005 ne da smo sami zadostni, da mislimo karkoli kakor od nas samih, temveč je naša zadostnost od Boga; 047 2CO 003 006 ki nas je tudi storil zmožne služabnike nove zaveze; ne po črki, temveč po duhu; kajti črka ubija, toda duh daje življenje. 047 2CO 003 007 Toda če je bilo veličastno služenje smrti, zapisano in vrezano v kamne, tako da Izraelovi otroci, zaradi slave njegove zunanjosti, niso mogli neomajno gledati Mojzesovega obraza, katerega slava je bila odpravljena, 047 2CO 003 008 kako ne bo služba duha precej veličastnejša? 047 2CO 003 009 Kajti če je služba obsodbe slava, [jo] služba pravičnosti veliko bolj prekaša v slavi. 047 2CO 003 010 Kajti celó to, kar je postalo slavno, v tem oziru ni imelo slave, zaradi slave, ki prekaša. 047 2CO 003 011 Kajti če je bilo slavno to, kar je bilo odpravljeno, je veliko bolj slavno to, kar ostaja. 047 2CO 003 012 Ker imamo torej tako upanje, uporabljamo veliko razumljivost govora, 047 2CO 003 013 in ne kakor Mojzes, ki si je prek svojega obraza nadel zagrinjalo, da Izraelovi otroci niso mogli neomajno gledati konca tega, kar je odpravljeno. 047 2CO 003 014 Toda njihovi umi so bili zaslepljeni; kajti do danes ostaja pri branju Stare zaveze isto zagrinjalo neodgrnjeno, katero zagrinjalo je odpravljeno v Kristusu. 047 2CO 003 015 Toda celó do današnjega dne, kadar se bere Mojzes, je na njihovem srcu zagrinjalo. 047 2CO 003 016 Pa vendar, ko se bodo obrnili h Gospodu, bo zagrinjalo odvzeto. 047 2CO 003 017 Torej Gospod je ta Duh, in kjer je Gospodov Duh, tam je svoboda. 047 2CO 003 018 Toda mi vsi, ki z odgrnjenim obrazom gledamo kakor v steklu Gospodovo slavo, smo iz slave v slavo preobraženi v isto podobo, celó kakor po Gospodovem Duhu. 047 2CO 004 001 Ker imamo to službo, kakor smo prejeli usmiljenje, ne omahujemo, 047 2CO 004 002 temveč smo se odrekli skritim stvarem nepoštenosti in ne hodimo v prebrisanosti niti z Božjo besedo ne ravnamo varljivo, temveč se z manifestacijo resnice v Božjih očeh priporočamo vesti vsakega človeka. 047 2CO 004 003 Toda če je naš evangelij skrit, je skrit tistim, ki so izgubljeni, 047 2CO 004 004 v katerih je bog tega sveta zaslepil misli tistih, ki ne verujejo, da jim ne bi zasijala svetloba veličastnega Kristusovega evangelija, ki je podoba Boga. 047 2CO 004 005 Kajti ne oznanjamo sebe, temveč Kristusa Jezusa, Gospoda; in sebe, vaše služabnike, zaradi Jezusa. 047 2CO 004 006 Kajti Bog, ki je zapovedal svetlobi, da zasije iz teme, je zasijal v naših srcih, da izroči svetlobo spoznanja Božje slave na obrazu Jezusa Kristusa. 047 2CO 004 007 Toda ta zaklad imamo v lončenih posodah, da bi bila odličnost moči lahko od Boga in ne od nas. 047 2CO 004 008 Na vsaki strani smo vznemirjeni, vendar ne v tegobi; zmedeni smo, vendar ne v obupu; 047 2CO 004 009 preganjani, toda ne zapuščeni; metani [ob tla], toda ne uničeni; 047 2CO 004 010 vedno v telesu naokrog prenašamo umiranje Gospoda Jezusa, da bi se lahko tudi v našem telesu razodelo Jezusovo življenje. 047 2CO 004 011 Kajti mi, ki živimo, smo zaradi Jezusa nenehno izročani v smrt, da bi se tudi Jezusovo življenje lahko razodelo v našem umrljivem mesu. 047 2CO 004 012 Tako potem v nas deluje smrt, toda v vas življenje. 047 2CO 004 013 Ker imamo istega duha vere, glede na to, kakor je pisano: ‚Veroval sem in zato sem govoril; ‘tudi mi verujemo in zato govorimo; 047 2CO 004 014 vedoč, da tisti, ki je obudil Gospoda Jezusa, bo po Jezusu obudil tudi nas in nas postavil z vami. 047 2CO 004 015 Kajti vse stvari so zaradi vas, da bo lahko obilna milost zaradi zahvaljevanja mnogih prekipevala v Božjo slavo. 047 2CO 004 016 Zaradi tega razloga ne omagujemo; kajti kljub temu da naš zunanji človek umira, je vendarle naš notranji človek iz dneva v dan obnovljen. 047 2CO 004 017 Kajti naša lahka stiska, ki je samo za trenutek, opravlja za nas veliko večjo, presegajočo in večno vrednost slave; 047 2CO 004 018 medtem ko ne gledamo na stvari, ki so vidne, temveč na stvari, ki so nevidne; kajti stvari, ki so vidne, so začasne, toda stvari, ki so nevidne, so večne. 047 2CO 005 001 Kajti vemo, da če bi naša zemeljska hiša tega šotorskega svetišča razpadla, imamo v nebesih večno Božjo stavbo, hišo ne narejeno z rokami. 047 2CO 005 002 Kajti v tem stokamo in iskreno želimo, da bi se odeli z našo hišo, ki je iz nebes; 047 2CO 005 003 če je tako, da ko bomo oblečeni, ne bi bili najdeni goli. 047 2CO 005 004 Kajti mi, ki smo v tem šotoru, obteženi stokamo; ne zato, ker hočemo biti neoblečeni, temveč oblečeni povrh, da bi bila umrljivost lahko požrta z življenjem. 047 2CO 005 005 Torej kdor nas je naredil za točno isto stvar, je Bog, ki nam je dal tudi poroštvo Duha. 047 2CO 005 006 Torej smo vedno zaupljivi, ker vemo, da medtem ko smo doma, v telesu, smo odsotni od Gospoda 047 2CO 005 007 (kajti hodimo po veri, ne po pogledu), 047 2CO 005 008 zaupljivi smo, pravim in voljni rajši biti odsotni iz telesa in biti prisotni z Gospodom. 047 2CO 005 009 Zatorej se trudimo, da bomo bodisi prisotni ali odsotni, lahko pri njem sprejeti. 047 2CO 005 010 Kajti vsi se moramo prikazati pred Kristusovim sodnim stolom, da bo vsakdo lahko prejel stvari, storjene v svojem telesu, glede na to, kar je storil, bodisi je to dobro ali slabo. 047 2CO 005 011 Ker torej poznamo Gospodov strah, pregovarjamo ljudi; toda Bogu smo postali očitni; in zaupam tudi, [da] smo postali očitni v vaših vesteh. 047 2CO 005 012 Kajti ne priporočamo se vam ponovno, temveč vam dajemo priložnost, da ste zavoljo nas ponosni, da boste imeli nekaj, da odgovorite tem, ki se ponašajo na zunaj, ne pa v srcu. 047 2CO 005 013 Kajti če smo brez pameti, je to za Boga, ali če smo pravega mišljenja, je to zaradi vaše stvari. 047 2CO 005 014 Kajti sili nas Kristusova ljubezen; ker tako sodimo, da če je eden umrl za vse, potem so bili mrtvi vsi; 047 2CO 005 015 in da je umrl za vse, da tisti, ki živijo, odslej ne bi živeli več zase, temveč za tistega, ki je zanje umrl in bil obujen. 047 2CO 005 016 Zatorej odslej nobenega človeka ne poznamo po mesu; da, četudi smo Kristusa poznali po mesu, ga vendarle torej odslej ne poznamo več. 047 2CO 005 017 Torej, če je katerikoli človek v Kristusu, je novo ustvarjeno bitje. Stare stvari so minile; glejte, vse stvari so postale nove. 047 2CO 005 018 In vse stvari so od Boga, ki nas je po Jezusu Kristusu spravil s seboj in nam dal službo pobotanja; 047 2CO 005 019 namreč, da je bil Bog v Kristusu, ko je svet pobotal s seboj, ker jim ni pripisal njihovih prekrškov, nam pa predal besedo sprave. 047 2CO 005 020 Torej smo potem predstavniki za Kristusa, kakor da vas je po nas rotil Bog; namesto Kristusa vas prosimo, bodite spravljeni z Bogom. 047 2CO 005 021 Kajti njega, ki ni poznal greha, je zaradi nas storil, da postane greh, da bi mi lahko postali Božja pravičnost v njem. 047 2CO 006 001 Mi vas potem kot delavci skupaj z njim tudi rotimo, da Božje milosti niste prejeli zaman. 047 2CO 006 002 (Kajti pravi: „Uslišal sem te v sprejemljivem času in na dan rešitve duše sem ti pomagal; glej, sedaj je odobren čas; glej, sedaj je dan rešitve duše.“) 047 2CO 006 003 Ne dajemo nobene spotike v nobeni stvari, da služba ne bo ošteta. 047 2CO 006 004 Toda v vseh stvareh se priporočamo kakor Božji služabniki, v veliki potrpežljivosti, v stiskah, v potrebah, v tegobah, 047 2CO 006 005 v bičanjih, v ječah, pri uporih, v naporih, v bedenjih, v postih; 047 2CO 006 006 s čistostjo, s spoznanjem, s potrpežljivostjo, s prijaznostjo, s Svetim Duhom, z nehlinjeno ljubeznijo, 047 2CO 006 007 z besedo resnice, z Božjo močjo, z bojno opremo pravičnosti na desni roki in na levi, 047 2CO 006 008 s spoštovanjem in nespoštovanjem, na slabem in dobrem glasu; kakor sleparji, pa vendar iskreni; 047 2CO 006 009 kakor neznani, pa vendar dobro znani; kakor umirajoči in glej, živimo; kakor kaznovani, pa ne ubiti; 047 2CO 006 010 kakor žalostni, vendar vedno veseli; kakor ubogi, vendar mnoge bogatimo; kakor ne bi imeli nič, pa vendar posedujemo vse stvari. 047 2CO 006 011 Oh, vi Korinčani, naša usta so vam odprta, naše srce je širokosrčno. 047 2CO 006 012 Vi niste omejeni v nas, temveč ste omejeni v vaših lastnih notranjostih. 047 2CO 006 013 Torej za povračilo v enakem (govorim vam kakor svojim otrokom), bodite tudi vi širokosrčni. 047 2CO 006 014 Ne bodite neenako vpreženi skupaj z neverniki, kajti kakšno družbo ima pravičnost z nepravičnostjo? Ali kakšno udeležbo ima svetloba s temo? 047 2CO 006 015 In kakšno soglasje ima Kristus z Beliálom? Ali kakšen delež ima, kdor veruje, z neverniki? 047 2CO 006 016 In kakšno strinjanje ima Božji tempelj z maliki? Kajti vi ste tempelj živega Boga; kakor je rekel Bog: „Prebival bom v njih in hodil v njih in jaz bom njihov Bog in oni bodo moji ljudje. 047 2CO 006 017 Zatorej pridite ven izmed njih in bodite oddvojeni, “govori Gospod „in nečiste stvari se ne dotikajte; in jaz vas bom sprejel 047 2CO 006 018 in vam bom Oče in vi boste moji sinovi in hčere, “govori Gospod Vsemogočni. 047 2CO 007 001 Ker imamo torej te obljube, srčno ljubljeni, se očistimo pred vso umazanijo mesa in duha ter v strahu Božjem dovršujmo svetost. 047 2CO 007 002 Sprejmite nas; nikomur nismo storili krivice, nobenega človeka nismo pokvarili, nobenega človeka nismo ogoljufali. 047 2CO 007 003 Tega ne govorim, da vas obsodim, kajti prej sem rekel, da ste v naših srcih, da z vami umremo in živimo. 047 2CO 007 004 Velika je moja drznost govora do vas, veliko je moje ponašanje glede vas; napolnjen sem s tolažbo, silno radosten v vsej naši stiski. 047 2CO 007 005 Kajti ko smo prišli v Makedonijo, naše meso ni imelo počitka, temveč smo bili stiskani na vsaki strani; zunaj so bili boji, znotraj so bili strahovi. 047 2CO 007 006 Kljub temu nas je Bog, ki tolaži te, ki so potrti, potolažil s Titovim prihodom; 047 2CO 007 007 pa ne samo z njegovim prihodom, temveč s tolažbo, s katero je bil potolažen med vami, ko nam je pripovedoval vašo iskreno željo, vaše žalovanje, vaše goreče mišljenje do mene; tako, da sem se tem bolj veselil. 047 2CO 007 008 Kajti čeprav sem vas s pismom užalostil, se ne kesam, čeprav sem se kesal; kajti zaznavam, da vas je ista poslanica užalostila, čeprav je bilo to samo za nekaj časa. 047 2CO 007 009 Sedaj se veselim, ne da ste bili užaloščeni, temveč da ste [bili] užaloščeni do kesanja; kajti užaloščeni ste bili na bogaboječ način, da od nas v ničemer ne bi prejeli škode. 047 2CO 007 010 Kajti bogaboječa žalost opravlja kesanje v rešitev duše, katere se ne bomo kesali, toda svetna žalost ustvarja smrt. 047 2CO 007 011 Kajti glejte to točno isto stvar, da ste bili užaloščeni na bogaboječ način, kakšno skrbnost je to storilo v vas, da, kakšno čiščenje vas samih, da, kakšno ogorčenost, da, kakšen strah, da, kakšno silovito hrepenenje, da, kakšno gorečnost, da, kakšno maščevanje! V vseh stvareh ste sebe potrdili, da ste v tej zadevi čisti. 047 2CO 007 012 Zatorej čeprav sem vam pisal, sem to storil ne zaradi razloga tistega, ki je storil krivico niti zaradi razloga tistega, ki je trpel krivico, temveč, da se vam lahko pokaže naša skrb za vas v Božjih očeh. 047 2CO 007 013 Torej smo bili potolaženi v vaši tolažbi; da in silno smo se veselili še zaradi Titovega veselja, ker je bil po vas vseh njegov duh okrepčan. 047 2CO 007 014 Kajti če sem se mu kakorkoli bahal z vami, nisem osramočen; temveč kakor smo vam govorili vse stvari v resnici, se je celó tako naše bahanje, katerega sem storil pred Titom, izkazalo resnično. 047 2CO 007 015 In njegova notranja strast je do vas obilnejša, medtem ko se spominja poslušnosti vas vseh, kako ste ga sprejeli s strahom in trepetanjem. 047 2CO 007 016 Veselim se torej, da imam v vas zaupanje v vseh stvareh. 047 2CO 008 001 Poleg tega, bratje, vam storimo, da veste o Božji milosti podeljeni makedonskim cerkvam, 047 2CO 008 002 da je bila v veliki preizkušnji stiske obilica njihovega veselja in njihova globoka revščina obilna v bogastvih njihove velikodušnosti. 047 2CO 008 003 Kajti po svoji moči pričujem, da in preko svojih moči so bili sami voljni 047 2CO 008 004 in [so] nas z mnogimi prošnjami prosili, da bi mi sprejeli dar in vzeli nase družbo služenja svetim. 047 2CO 008 005 In to so storili, ne kakor smo upali, temveč so najprej sebe izročili Gospodu in po Božji volji nam. 047 2CO 008 006 Tako, da smo prosili Tita, da kakor je pričel, tako naj isto milost v vas tudi konča. 047 2CO 008 007 Torej kakor ste obilni v vsaki stvari, v veri, izgovorjavi, spoznanju, v vsej marljivosti in v vaši ljubezni do nas, glejte, da ste obilni tudi v tej milosti. 047 2CO 008 008 Ne govorim po zapovedi, temveč z razlogom gorečnosti drugih ter da dokažem iskrenost vaše ljubezni. 047 2CO 008 009 Kajti poznate milost našega Gospoda Jezusa Kristusa, da čeprav je bil bogat, je vendar zaradi vas postal ubog, da bi po njegovi revščini vi lahko obogateli. 047 2CO 008 010 In v tem dajem svoj nasvet, kajti to je koristno za vas, ki ste prej začeli, ne samo delati, temveč ste bili prizadevni tudi pred enim letom. 047 2CO 008 011 Zdaj torej izvršite to delo; da kakor je bila pripravljenost hoteti, tako bo lahko tudi izvršitev iz tega kar imate. 047 2CO 008 012 Kajti če je bil najprej voljan um, je sprejet glede na to, kar človek ima in ne glede na to, česar nima. 047 2CO 008 013 Kajti ne mislim, da bi bili drugi ljudje olajšani, vi pa obteženi, 047 2CO 008 014 temveč prek enakosti, da lahko sedaj, ob tem času, vaše obilje postane oskrba za njihovo siromaštvo, da bo njihovo obilje lahko tudi oskrba za vaše siromaštvo, da bo lahko enakost, 047 2CO 008 015 kakor je pisano: ‚Kdor je nabral veliko, ni imel ničesar preveč, in kdor je nabral malo, ni imel pomanjkanja.‘ 047 2CO 008 016 Toda zahvala bodi Bogu, ki je na Titovo srce položil isto iskreno skrb za vas. 047 2CO 008 017 Kajti zares je sprejel spodbudo; toda ker je bil bolj prizadeven, je k vam odšel iz svojega lastnega nagiba. 047 2CO 008 018 In z njim smo poslali brata, katerega hvala v evangeliju je po vseh celotnih cerkvah; 047 2CO 008 019 in ne samo to, temveč, ki je bil tudi od cerkvá izbran, da potuje z nami s to milostjo, ki je po nas preskrbljena v slavo istega Gospoda in izjavi vašega pripravljenega mišljenja; 047 2CO 008 020 izogibajoč se temu, da nas noben človek ne bi mogel oštevati v tem obilju, ki je preskrbljeno po nas; 047 2CO 008 021 ko skrbimo za poštene stvari, ne samo v Gospodovih očeh, temveč tudi v očeh ljudi. 047 2CO 008 022 In z njima smo poslali našega brata, ki se je pogosto v mnogih stvareh izkazal marljivega, toda sedaj mnogo bolj marljivega na veliko zaupanje, katerega imam v vas. 047 2CO 008 023 Če kdorkoli poizveduje o Titu, je glede vas moj družabnik in sopomočnik, ali če bodo poizvedovali o [dveh] naših bratih, sta odposlanca cerkvá in Kristusova slava. 047 2CO 008 024 Zatorej pokažite njim in pred cerkvami dokaz svoje ljubezni in našega bahanja vam v prid. 047 2CO 009 001 Kajti glede služenja svetim, je zame odveč, da vam pišem, 047 2CO 009 002 kajti poznam vnemo vaše volje, zaradi katere se o vas baham tem iz Makedonije, da je bila Ahaja pripravljena pred enim letom; in vaša gorečnost je spodbudila zelo mnoge. 047 2CO 009 003 Vendar sem poslal brate, da ne bi bilo naše bahanje o vas, vam v prid, zaman; da boste, kakor sem rekel, vi lahko bili pripravljeni, 047 2CO 009 004 da ne bi bili morda, če pridejo z menoj tisti iz Makedonije in vas najdejo nepripravljene, mi (da ne rečem vi) osramočeni v tem istem zaupljivem bahanju. 047 2CO 009 005 Zatorej sem mislil, da je potrebno spodbuditi brate, da bi prej šli k vam in vnaprej pripravili vaš dar, o katerem ste prej imeli obvestilo, da bo isti lahko pripravljen kot resnična radodarnost in ne kakor od pohlepnosti. 047 2CO 009 006 Toda rečem to: „Kdor varčno seje, bo tudi varčno žel; in kdor radodarno seje, bo tudi radodarno žel.“ 047 2CO 009 007 Vsak naj tako da, glede na to, kakor se je nameril v svojem srcu; ne nejevoljno ali iz nuje, kajti Bog ljubi vedrega darovalca. 047 2CO 009 008 In Bog je zmožen storiti, da bo vsa milost obilna napram vam, da boste vedno imeli vso zadostnost v vseh stvareh [in boste] lahko bogati za vsako dobro delo 047 2CO 009 009 (kakor je pisano: ‚Razdelil je povsod, dal je revnim; njegova pravičnost ostaja na veke.‘ 047 2CO 009 010 Torej kdor daje seme sejalcu, daje tako kruh za vašo hrano kakor množi vaše posejano seme in povečuje sadove vaše pravičnosti) 047 2CO 009 011 obogateli ste v vsaki stvari za vso radodarnost, ki po nas povzroča zahvaljevanje k Bogu. 047 2CO 009 012 Kajti služenje tej službi ni samo oskrba potreb svetih, temveč je po mnogih zahvaljevanjih tudi obilna Bogu; 047 2CO 009 013 čeprav s poskusom tega služenja proslavijo Boga zaradi vaše izražene podložnosti Kristusovemu evangeliju in zaradi vaše velikodušne razdelitve njim in vsem ljudem; 047 2CO 009 014 in z njihovo molitvijo za vas, kateri zaradi silne Božje slave v vas hrepenijo po vas. 047 2CO 009 015 Hvala bodi Bogu za njegov neizrekljivi dar. 047 2CO 010 001 Torej jaz sam, Pavel, ki sem v navzočnosti med vami nizek, toda odsoten sem drzen do vas, vas pri Kristusovi krotkosti in blagosti rotim, 047 2CO 010 002 toda rotim vas, da ne bi bil drzen, ko sem prisoten s tem zaupanjem, s katerim mislim biti do nekaterih drzen, ki mislijo o nas, kakor da smo živeli glede na meso. 047 2CO 010 003 Kajti čeprav živimo v mesu, se ne borimo po mesu 047 2CO 010 004 (kajti orožja našega vojskovanja niso mesena, temveč mogočna po Bogu, da podirajo trdnjave), 047 2CO 010 005 podiramo zamisli in vsako visoko stvar, ki sebe povzdiguje proti spoznanju Boga ter vsako misel prinašamo v ujetništvo, v poslušnost Kristusu; 047 2CO 010 006 in v pripravljenosti smo, da maščujemo vso neposlušnost, ko se vaša poslušnost dopolni. 047 2CO 010 007 Ali gledate na stvari po zunanjem videzu? Če katerikoli človek zaupa sebi, da je Kristusov, naj sam v sebi to ponovno razmisli, da kakor je on Kristusov, točno tako smo mi Kristusovi. 047 2CO 010 008 Kajti čeprav bi se malce bolj bahal z našo oblastjo, katero nam je Gospod dal za izgrajevanje in ne za vaše uničenje, ne bi bil osramočen; 047 2CO 010 009 da ne bom videti, kakor če vas hočem strašiti s pismi. 047 2CO 010 010 Kajti njegova pisma, pravijo, [da] so tehtna in vplivna, toda njegova telesna prisotnost je šibka in njegov govor zaničevanja vreden. 047 2CO 010 011 Naj takšni mislijo to, da takšni kakor smo mi z besedo po črkah, ko smo odsotni, bomo takšni tudi v dejanju, ko smo prisotni. 047 2CO 010 012 Kajti ne drznemo se meriti ali primerjati z nekaterimi, ki priporočajo sami sebe, toda tisti, ki sebe merijo s seboj in se primerjajo med seboj, niso modri. 047 2CO 010 013 Toda mi se ne bomo bahali o stvareh zunaj naše mere, temveč glede na mero oblasti, katero nam je Bog razdelil, mero, da smo prispeli celó do vas. 047 2CO 010 014 Kajti ne iztezamo se preko naše mere kakor da nismo prispeli do vas, kajti z oznanjevanjem Kristusovega evangelija smo prišli tudi prav do vas; 047 2CO 010 015 o stvareh se ne bahamo zunaj naše mere, to je z napori drugih ljudi, temveč imamo upanje, ko se vaša vera okrepi, da bomo glede na našo oblast obilno povečani po vas, 047 2CO 010 016 da oznanimo evangelij v pokrajinah onstran vas in ne da se bahamo na področju drugega človeka o stvareh, ki so bile pripravljene k naši roki. 047 2CO 010 017 Toda kdor se ponaša, naj se ponaša v Gospodu. 047 2CO 010 018 Kajti ni potrjen kdor priporoča sebe, temveč kogar priporoča Gospod. 047 2CO 011 001 Bog daj, da bi lahko z menoj malo zdržali v moji neumnosti, in zares prenašate z menoj. 047 2CO 011 002 Kajti nad vami sem ljubosumen z bogaboječo ljubosumnostjo, kajti zaročil sem vas z enim soprogom, da vas lahko kakor čiste device predstavim Kristusu. 047 2CO 011 003 Toda bojim se, da ne bi bila na kakršenkoli način, kakor je kača s svojo premetenostjo preslepila Evo, tudi vaša mišljenja pokvarjena proč od preprostosti, ki je v Kristusu. 047 2CO 011 004 Kajti če tisti, ki prihaja, oznanja drugega Jezusa, katerega nismo oznanili ali če sprejmete drugega duha, katerega niste prejeli ali drug evangelij, katerega niste sprejeli, bi bili mogoče z njim prizanesljivi. 047 2CO 011 005 Kajti domnevam, da nisem bil niti malo za zelo vodilnimi apostoli. 047 2CO 011 006 Toda čeprav sem grob v govoru, pa nisem v spoznanju; toda med vami smo se temeljito razodeli v vseh stvareh. 047 2CO 011 007 Ali sem zagrešil prestopek s poniževanjem samega sebe, da bi bili vi lahko povišani, ker sem vam brez plačila oznanil Božji evangelij? 047 2CO 011 008 Odvzel sem drugim cerkvam in od njih jemal plačila, da vam storim uslugo. 047 2CO 011 009 In ko sem bil prisoten z vami in trpel pomanjkanje, nisem bil v breme nobenemu človeku, kajti to, kar mi je primanjkovalo, so preskrbeli bratje, ki so prišli iz Makedonije; in v vseh stvareh sem se varoval pred tem, da bi vam bil v breme in tako se bom varoval. 047 2CO 011 010 Kakor je Kristusova resnica v meni, me v področjih Ahaje noben človek ne bo ustavil v tem bahanju. 047 2CO 011 011 Zakaj? Ker vas ne ljubim? Bog ve. 047 2CO 011 012 Toda kar delam, to bom delal, da bom lahko odsekal priložnost pred temi, ki želijo priložnost; da bodo, v čemer se ponašajo, lahko najdeni kakor mi. 047 2CO 011 013 Kajti takšni so lažni apostoli, varljivi delavci, ki se prenarejajo v Kristusove apostole. 047 2CO 011 014 In nič čudnega; kajti sam Satan se prenareja v angela svetlobe. 047 2CO 011 015 Torej ni nič posebnega, če so tudi njegovi služabniki prenarejeni kakor služabniki pravičnosti, katerih konec bo glede na njihova dela. 047 2CO 011 016 Ponovno pravim: ‚Naj me noben človek nima za bedaka; če drugače, me vendar sprejmite kakor bedaka, da se bom lahko malce bahal. 047 2CO 011 017 To, kar govorim, tega ne govorim po Gospodu, temveč kakor bi bilo nespametno v tem zaupanju bahanja. 047 2CO 011 018 Ker pa se mnogi ponašajo po mesu, se bom tudi jaz ponašal. 047 2CO 011 019 Kajti z veseljem trpite bedake, ker ste vi sami modri. 047 2CO 011 020 Kajti trpite, če vas človek privleče v suženjstvo, če vas človek požira, če od vas človek jemlje, če človek sebe povišuje, če vas človek udari po obrazu. 047 2CO 011 021 Govorim glede graje, kakor da smo bili šibki. Čeprav v čemer je kdorkoli drzen (govorim nespametno), sem tudi sam drzen. 047 2CO 011 022 Ali so Hebrejci? Tudi jaz sem. Ali so Izraelci? Tudi jaz sem. Ali so Abrahamovo potomstvo? Tudi jaz sem. 047 2CO 011 023 Ali so Kristusovi služabniki? (Govorim kakor bedak.) Jaz sem bolj; obilnejši v naporih, nad mero pri bičanjih, pogosteje v ječah, često v smrtnih nevarnostih. 047 2CO 011 024 Od Judov sem petkrat prejel štirideset udarcev z bičem, izvzemši enega. 047 2CO 011 025 Trikrat sem bil pretepen s šibami, enkrat sem bil kamnan, trikrat sem pretrpel brodolom, noč in dan sem bil na globokem morju; 047 2CO 011 026 pogosto na potovanjih, v nevarnostih od vodá, v nevarnostih od roparjev, v nevarnostih od svojih lastnih rojakov, v nevarnostih od poganov, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v divjini, v nevarnostih na morju, v nevarnostih med lažnivimi brati; 047 2CO 011 027 v utrujenostih in bolestih, v pogostih bedenjih, v lakoti in žeji, v pogostih postih, v mrazu in nagoti. 047 2CO 011 028 Poleg teh stvari, ki so zunanje, to kar dnevno prihaja nadme, [še] skrb za vse cerkve. 047 2CO 011 029 Kdo je slaboten in jaz nisem slaboten? Kdo je užaljen in jaz ne gorim? 047 2CO 011 030 Če se moram nujno ponašati, se bom ponašal s stvarmi, ki se tičejo mojih slabotnosti. 047 2CO 011 031 Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je blagoslovljen na vékomaj, ve, da ne lažem. 047 2CO 011 032 V Damasku je voditelj pod kraljem Arétom z garnizijo zastražil mesto Damaščanov, željan, da me zgrabi, 047 2CO 011 033 pa sem bil skozi okno v košu spuščen dol ob zidu in pobegnil njegovim rokam.‘ 047 2CO 012 001 Zame ni primerno, da bi se sedaj poveličeval. Prišel bom k videnjem in razodetjem od Gospoda. 047 2CO 012 002 Pred okoli štirinajstimi leti sem spoznal človeka v Kristusu (bodisi v telesu, ne morem reči; ali izven telesa, ne morem povedati; Bog ve), nekoga odnešenega do tretjih nebes. 047 2CO 012 003 In poznal sem takšnega človeka (bodisi v telesu ali izven telesa, ne morem povedati; Bog ve), 047 2CO 012 004 kako je bil vzet v raj in je slišal neizgovorljive besede, ki jih človeku ni dovoljeno izreči. 047 2CO 012 005 S takšnim se bom ponašal; vendar se ne bom ponašal s seboj, temveč s svojimi slabotnostmi. 047 2CO 012 006 Kajti kljub temu, da bi se želel ponašati, ne bom bedak; kajti povedal bom resnico, toda sedaj potrpim, da ne bi katerikoli človek mislil o meni več kakor me vidi, da sem ali kar sliši o meni. 047 2CO 012 007 In da se ne bi, zaradi obilja razodetij, prek mere povišal, mi je bil dan v meso trn, Satanov poslanec, da me udari, da ne bi bil prek mere vzvišen. 047 2CO 012 008 Za to stvar sem trikrat rotil Gospoda, da bi jo odstranil od mene. 047 2CO 012 009 In mi je rekel: „Dovolj ti je moja milost, kajti moja moč je izpopolnjena v slabotnosti.“Torej se bom z največjim veseljem raje ponašal s svojimi slabotnostmi, da bo na meni lahko počivala Kristusova moč. 047 2CO 012 010 Torej bom zaradi Kristusa užival v slabotnostih, v grajah, v potrebah, v preganjanjih, v tegobah; kajti kadar sem slaboten, tedaj sem močan. 047 2CO 012 011 Postal sem bedak v ponašanju; prisilili ste me, kajti od vas bi moral biti priporočan, kajti v ničemer ne zaostajam za vašimi najvodilnejšimi apostoli, čeprav nisem nič. 047 2CO 012 012 Resnično, znamenja apostola so bila med vami storjena v vsej potrpežljivosti, z znamenji in čudeži ter mogočnimi dejanji. 047 2CO 012 013 Kajti kaj je to v čemer ste bili slabši do drugih cerkvá, razen tega, da vam jaz nisem bil v breme? Odpustite mi to krivico. 047 2CO 012 014 Glejte, tretjič sem pripravljen priti k vam, in vam ne bom v breme, kajti ne iščem vašega, temveč vas; kajti ne bi smeli biti otroci obvezani varčevati za starše, temveč starši za otroke. 047 2CO 012 015 In zelo rad se hočem razdati in biti razdan za vas; četudi vas obilneje ljubim, sem manj ljubljen. 047 2CO 012 016 Toda naj bo tako, nisem vas bremenil; kljub temu sem vas, ker sem prebrisan, ujel z zvijačo. 047 2CO 012 017 Ali sem vas izkoristil po kom od teh, katere sem poslal k vam? 047 2CO 012 018 Naprosil sem Tita in z njim sem poslal brata. Ali vas je izkoristil Tit? Ali nisva hodila v istem duhu? Ali nisva hodila po istih stopinjah? 047 2CO 012 019 Ponovno, ali mislite, da se vam opravičujemo? Govorimo pred Bogom v Kristusu; toda, srčno ljubljeni, vse stvari počenjamo v vaše izgrajevanje. 047 2CO 012 020 Kajti bojim se, da ko pridem, vas ne bom našel takšnih, kakor vas želim in da me boste vi našli takšnega, kakor si ne želite; da ne bi bilo razpravljanj, zavisti, jeze, prepirov, obrekovanj, šepetanj, napihovanj, uporov; 047 2CO 012 021 in da me ne bi, ko ponovno pridem, moj Bog med vami ponižal in da bom objokoval mnoge, ki so že grešili in se niso pokesali od nečistosti in prešuštvovanja in pohotnosti, ki so jih zagrešili. 047 2CO 013 001 To je tretjič, [da] prihajam k vam. Po ustih dveh ali treh prič bo ugotovljena vsaka beseda. 047 2CO 013 002 Povedal sem vam že nekoč in vam drugič napovedujem, kakor če bi bil prisoten; in sedaj odsoten pišem tem, ki so poprej grešili in vsem drugim, da če ponovno pridem, ne bom prizanašal, 047 2CO 013 003 ker iščete dokaz, da Kristus govori v meni, ki posebej do vas ni slaboten, temveč je v vas mogočen. 047 2CO 013 004 Kajti čeprav je bil križan zaradi slabosti, vendarle živi z Božjo močjo. Kajti tudi mi smo šibki v njem, toda z Božjo močjo bomo živeli z njim za vas. 047 2CO 013 005 Izprašajte se, ali ste v veri. Potrdite sami sebe. Ali ne poznate sami sebe, da je Jezus Kristus v vas, razen če ste zavrženi? 047 2CO 013 006 Toda zaupam, da boste spoznali, da mi nismo zavrženi. 047 2CO 013 007 Sedaj molim k Bogu, da ne storite nobenega zla, ne da bi se mi izkazali potrjene, temveč da bi vi storili to, kar je pošteno, čeprav smo mi kakor zavrženi. 047 2CO 013 008 Kajti ničesar ne moremo storiti proti resnici, temveč za resnico. 047 2CO 013 009 Kajti veseli smo, ko smo mi slabotni, vi pa močni; in to tudi želimo, celó vašo popolnost. 047 2CO 013 010 Zatorej pišem te stvari v odsotnosti, da ne bi navzoč uporabil ostrine, glede na oblast, ki mi jo je Gospod dal za izgrajevanje in ne za uničenje. 047 2CO 013 011 Končno, bratje, zbogom. Bodite popolni, bodite dobro potolaženi, bodite enega mišljenja, živite v miru; in z vami bo Bog ljubezni in miru. 047 2CO 013 012 Pozdravite drug drugega s svetim poljubom. 047 2CO 013 013 Pozdravljajo vas vsi sveti. 047 2CO 013 014 Milost Gospoda Jezusa Kristusa in Božja ljubezen in udeležba Svetega Duha bodi z vami vsemi. Amen. [Druga poslanica Korinčanom je bila napisana iz Filipov, mesta v Makedoniji, po Titu in Luku.] # # BOOK 048 GAL Galatians Galačanom 048 GAL 001 001 Pavel, apostol (ne od ljudi niti ne po človeku, temveč po Jezusu Kristusu in Bogu Očetu, ki ga je obudil od mrtvih) 048 GAL 001 002 in vsi bratje, ki so z menoj, cerkvam v Galatiji: 048 GAL 001 003 ‚Milost bodi vam in mir od Boga Očeta in od našega Gospoda Jezusa Kristusa, 048 GAL 001 004 ki je samega sebe dal za naše grehe, da nas lahko osvobodi iz tega sedanjega hudobnega sveta, glede na voljo Boga in našega Očeta, 048 GAL 001 005 kateremu bodi slava na veke vekov. Amen.‘ 048 GAL 001 006 Čudim se, da ste se tako hitro oddaljili od tistega, ki vas je poklical v Kristusovo milost, k drugemu evangeliju, 048 GAL 001 007 ki ni drug, temveč so tam nekateri, ki vas vznemirjajo in hočejo izkriviti Kristusov evangelij. 048 GAL 001 008 Toda čeprav vam mi ali angel iz nebes oznanja kak drug evangelij, kakor tega, ki smo vam ga oznanili, naj bo ta preklet. 048 GAL 001 009 Kakor smo rekli prej, tako ponovno govorim sedaj: „Če vam katerikoli človek oznani kak drug evangelij, kakor ta, ki ste ga prejeli, naj bo preklet.“ 048 GAL 001 010 Kajti ali sedaj pregovarjam ljudi ali Boga? Ali poskušam ugajati ljudem? Kajti če bi še ugajal ljudem, ne bi bil Kristusov služabnik. 048 GAL 001 011 Toda potrjujem vam, bratje, da evangelij, ki je bil oznanjen po meni, ni po človeku. 048 GAL 001 012 Kajti niti ga nisem prejel od človeka niti se ga nisem naučil, temveč po razodetju Jezusa Kristusa. 048 GAL 001 013 Kajti slišali ste o mojem vedênju, v preteklem času v judovski religiji, da sem preko mere preganjal Božjo cerkev in jo pustošil, 048 GAL 001 014 in v judovski religiji napredoval nad mnoge svoje vrstnike v svojem lastnem narodu in bil še silno vnet za izročila svojih očetov. 048 GAL 001 015 Toda ko je Bogu, ki me je od maternice moje matere odbral in me poklical po svoji milosti, ugajalo, 048 GAL 001 016 da v meni razodene svojega Sina, da bi ga lahko oznanjal med pogani, se nisem takoj posvetoval z mesom in krvjo, 048 GAL 001 017 niti nisem odšel gor v Jeruzalem k tem, ki so bili apostoli pred menoj, temveč sem odšel v Arabijo in se ponovno vrnil v Damask. 048 GAL 001 018 Potem sem po treh letih odšel gor v Jeruzalem, da vidim Petra in z njim ostal petnajst dni. 048 GAL 001 019 Toda izmed apostolov nisem videl nobenega drugega, razen Jakoba, Gospodovega brata. 048 GAL 001 020 Torej stvari, ki vam jih pišem, glejte, pred Bogom, ne lažem. 048 GAL 001 021 Kasneje sem prišel v področja Sirije in Kilikije; 048 GAL 001 022 in po obrazu sem bil nepoznan cerkvam v Judeji, ki so bile v Kristusu, 048 GAL 001 023 toda samo slišali so: „Da tisti, ki nas je v preteklih časih preganjal, sedaj oznanja vero, katero je nekoč uničeval.“ 048 GAL 001 024 In slavili so Boga v meni. 048 GAL 002 001 Potem sem po štirinajstih letih ponovno z Barnabom odšel gor v Jeruzalem in s seboj vzel tudi Tita. 048 GAL 002 002 In gor sem odšel po razodetju in jim posredoval ta evangelij, katerega oznanjam med pogani, toda skrivaj tem, ki so bili ugledni, da ne bi na kakršenkoli način tekel ali sem tekel zaman. 048 GAL 002 003 Toda niti Tit, ki je bil z menoj, ki je bil Grk, ni bil prisiljen, da se obreže; 048 GAL 002 004 in to zaradi nepričakovano privedenih lažnih bratov, ki so prišli na skrivnem, da zalezujejo našo svobodo, ki jo imamo v Kristusu Jezusu, da bi nas lahko privedli v suženjstvo; 048 GAL 002 005 katerim nismo niti za eno uro dali prostora s podložnostjo, da bi se evangelijska resnica lahko z vami nadaljevala. 048 GAL 002 006 Toda izmed teh, ki so se zdeli, da so nekaj (karkoli so bili, mi ni važno; Bog ne sprejema človeške zunanjosti), kajti tisti, ki so se zdeli, da so nekaj, mi na posvetovanju niso ničesar dodali, 048 GAL 002 007 temveč nasprotno, ko so videli, da je bil evangelij neobreze zaupan meni, kakor je bil evangelij obreze Petru 048 GAL 002 008 (kajti kdor je dejansko deloval v Petru k apostolstvu obrezanih, isti je bil mogočen v meni za pogane); 048 GAL 002 009 in ko so Jakob, Kefa in Janez, ki se zdijo, da so stebri, zaznali milost, ki mi je bila dana, so meni in Barnabu podali desnico družabništva, da bi midva šla k poganom, oni pa k obrezanim. 048 GAL 002 010 Le želeli so, da bi se spominjala revnih; isto kar sem si tudi sam prizadeval storiti. 048 GAL 002 011 Toda ko je Peter prišel v Antiohijo, sem se mu v obraz uprl, ker je bil za ošteti. 048 GAL 002 012 Kajti preden so prišli nekateri od Jakoba, je jedel s pogani; toda, ko so prišli, se je umaknil in se oddvojil, ker se je bal teh, ki so bili iz obreze. 048 GAL 002 013 In prav tako so se z njim pretvarjali drugi Judje; do te mere, da je bil tudi Barnaba zapeljan z njihovim pretvarjanjem. 048 GAL 002 014 Toda ko sem videl, da niso živeli pošteno, glede na resnico evangelija, sem pred vsemi temi rekel Petru: „Če ti, ki si Jud, živiš po načinu poganov, ne pa kakor počno Judje, zakaj siliš pogane, da živijo kakor počno Judje?“ 048 GAL 002 015 Mi, ki smo Judje po naravi, ne pa poganski grešniki, 048 GAL 002 016 vemo, da človek ni opravičen po delih postave, temveč po veri v Jezusa Kristusa, celó mi smo verovali v Jezusa Kristusa, da bi bili lahko opravičeni po veri v Kristusa, ne pa po delih postave, kajti po delih postave ne bo opravičeno nobeno meso. 048 GAL 002 017 Toda če smo, medtem ko si prizadevamo biti opravičeni po Kristusu, tudi mi sami spoznani [za] grešnike, je potemtakem Kristus služabnik greha? Bog ne daj. 048 GAL 002 018 Kajti če ponovno gradim stvari, ki sem jih uničil, sebe delam prestopnika. 048 GAL 002 019 Kajti po postavi sem mrtev postavi, da bi lahko živel Bogu. 048 GAL 002 020 Križan sem s Kristusom, pa vendar živim; vendar ne jaz, temveč Kristus živi v meni in življenje, ki ga sedaj živim v mesu, živim po veri v Božjega Sina, ki me je ljubil in dal zame samega sebe. 048 GAL 002 021 Ne onemogočam Božje milosti; kajti če je pravičnost prišla po postavi, potem je Kristus umrl zaman. 048 GAL 003 001 Oh, nespametni Galačani, kdo vas je uročil, da ne bi ubogali resnice, pred čigar očmi je bil očitno postavljen Jezus Kristus, križan med vami? 048 GAL 003 002 Samo to hočem izvedeti od vas: „Ali ste prejeli Duha z deli postave ali s poslušnostjo veri?“ 048 GAL 003 003 Ali ste tako nespametni? Ali ste, začenši z Duhom, sedaj popolni v mesu? 048 GAL 003 004 Ali ste toliko stvari pretrpeli zaman? Če bi bile vendarle zaman. 048 GAL 003 005 On torej, ki vam daje Duha in med vami dela čudeže, ali jih dela po delih postave ali po poslušnosti veri? 048 GAL 003 006 Celó kakor je Abraham veroval Bogu in mu je bilo to šteto za pravičnost. 048 GAL 003 007 Spoznajte torej, da so Abrahamovi otroci tisti, ki so iz vere. 048 GAL 003 008 In ker je pismo slutilo, da bo Bog pogane opravičil po veri, je poprej oznanjalo evangelij Abrahamu, rekoč: ‚V tebi bodo blagoslovljeni vsi narodi.‘ 048 GAL 003 009 Tako so torej tisti, ki so iz vere, blagoslovljeni z zvestim Abrahamom. 048 GAL 003 010 Kajti kolikor jih je iz del postave, so pod prekletstvom, kajti pisano je: ‚Preklet je vsak, kdor ne vztraja v vseh stvareh, ki so pisane v knjigi postave, da jih izvrši.‘ 048 GAL 003 011 Toda očitno je to, da v Božjih očeh noben človek ni opravičen s postavo, kajti: ‚Pravični bo živel iz vere.‘ 048 GAL 003 012 Postava pa ni iz vere, temveč: ‚Človek, ki jih izvršuje, bo živel po njih.‘ 048 GAL 003 013 Kristus nas je odkupil od prekletstva postave, ko je za nas postal prekletstvo, kajti pisano je: ‚Preklet je vsak, kdor visi na drevesu.‘ 048 GAL 003 014 Da bi Abrahamov blagoslov lahko po Jezusu Kristusu prešel na pogane, da bi mi po veri lahko prejeli obljubo Duha. 048 GAL 003 015 Bratje, govorim po človeških običajih: „Čeprav je to samo človeška zaveza, vendar če je potrjena, je noben človek ne razveljavlja ali dodaja k njej.“ 048 GAL 003 016 Torej obljube so bile izrečene Abrahamu in njegovemu potomcu. Ni rekel: ‚In potomcem, ‘kakor mnogim; temveč kakor enemu: ‚In tvojemu potomcu, ‘ki je Kristus. 048 GAL 003 017 In pravim to, da zavezo, ki je bila prej potrjena od Boga v Kristusu, postava, ki je bila štiristo trideset let kasneje, ne more razveljaviti, da bi obljubo storila brez učinka. 048 GAL 003 018 Kajti če je dediščina po postavi, le-ta ni več po obljubi; toda Bog jo je Abrahamu dal po obljubi. 048 GAL 003 019 Čemu potem služi postava? Dodana je bila zaradi prestopkov, dokler ne bi prišel potomec, kateremu je bila dana obljuba; in ta je bila odrejena po angelih v roko posrednika. 048 GAL 003 020 Torej posrednik ni posrednik enega, toda Bog je eden. 048 GAL 003 021 Ali je potem postava zoper Božje obljube? Bog ne daj, kajti če bi bila dana postava, ki bi lahko dala življenje, bi bila pravičnost resnično po postavi. 048 GAL 003 022 Toda pismo je vse zaprlo pod greh, da bi bila lahko tem, ki verujejo, dana obljuba po veri Jezusa Kristusa. 048 GAL 003 023 Toda preden je prišla vera, smo bili držani pod postavo, zaprti veri, ki naj bi se razodela kasneje. 048 GAL 003 024 Zatorej je bila postava naša vzgojiteljica, da nas privede h Kristusu, da bi bili mi lahko opravičeni iz vere. 048 GAL 003 025 Toda potem, ko je prišla vera, nismo več pod vzgojiteljico. 048 GAL 003 026 Kajti vsi vi ste Božji otroci po veri v Kristusa Jezusa. 048 GAL 003 027 Kajti tako veliko, kot vas je bilo krščenih v Kristusa, ste oblekli Kristusa. 048 GAL 003 028 Ni niti Juda niti Grka, ni niti sužnja niti svobodnega, ni niti moškega niti ženske; kajti vsi vi ste eno v Kristusu Jezusu. 048 GAL 003 029 Če pa ste Kristusovi, potem ste Abrahamovi potomci in dediči glede na obljubo. 048 GAL 004 001 Pravim torej: „ Da se dedič, dokler je še otrok, nič ne razlikuje od služabnika, čeprav je gospodar vsega, 048 GAL 004 002 temveč je pod varuhi in vzgojitelji do časa, določenega od očeta.“ 048 GAL 004 003 Točno tako smo bili mi, ko smo bili otroci, v suženjstvu pod prvinami sveta; 048 GAL 004 004 toda, ko je prišla polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, narejenega iz ženske, postavljenega pod postavo, 048 GAL 004 005 da odkupi te, ki so bili pod postavo, da bi mi lahko prejeli posinovljenje. 048 GAL 004 006 In ker ste sinovi, je Bog v vaša srca poslal Duha svojega Sina, ki kliče: „Aba, Oče.“ 048 GAL 004 007 Zatorej nisi več služabnik, temveč sin; če pa [si] sin, [si] potem po Kristusu Božji dedič. 048 GAL 004 008 Vendar ste tedaj, ko niste poznali Boga, služili tem, ki po naravi niso bogovi. 048 GAL 004 009 Toda sedaj, potem ko ste spoznali Boga, ali bolje rečeno ste spoznani od Boga, kako se ponovno obračate k slabotnim in bednim prvinam, zakaj želite biti ponovno v suženjstvu? 048 GAL 004 010 Obeležujete dneve in mesece in čase in leta. 048 GAL 004 011 Bojim se za vas, da nisem na vas zaman priložil truda. 048 GAL 004 012 Bratje, rotim vas, bodite kakor sem jaz; kajti jaz sem kakor ste vi; sploh me niste prizadeli. 048 GAL 004 013 Vi veste kako sem vam na začetku oznanjal evangelij iz šibkosti mesa. 048 GAL 004 014 In moje preizkušnje, ki je bila v mojem mesu, niste niti prezirali niti zavrgli, temveč ste me sprejeli kot Božjega angela, celó kot Kristusa Jezusa. 048 GAL 004 015 Kje je potem blagoslovljenost, o kateri ste govorili? Kajti pričujem vam, da če bi bilo mogoče, bi si iztaknili svoje lastne oči in mi jih dali. 048 GAL 004 016 Sem torej postal vaš sovražnik, ker vam govorim resnico? 048 GAL 004 017 Oni so vam goreče naklonjeni, toda ne pravilno; da, izključili bi vas, da bi jim vi bili goreče naklonjeni. 048 GAL 004 018 Toda dobro je biti nenehno goreče naklonjen v dobri stvari in ne samo kadar sem prisoten z vami. 048 GAL 004 019 Moji majhni otroci, zaradi katerih se mučim v ponovnem rojevanju, dokler ne bo v vas oblikovan Kristus; 048 GAL 004 020 sedaj želim biti prisoten z vami in spremeniti svoj glas; kajti stojim s pomislekom o vas. 048 GAL 004 021 Povejte mi vi, ki želite biti pod postavo, ali ne slišite postave? 048 GAL 004 022 Kajti pisano je, da je imel Abraham dva sinova, enega s sužnjico, drugega pa s svobodno. 048 GAL 004 023 Toda ta, ki je bil iz sužnje, je bil rojen po mesu; toda tisti iz svobodne, je bil po obljubi. 048 GAL 004 024 Katere stvari so prispodoba, kajti to sta dve zavezi; ena z gore Sinaj, ki povzroča suženjstvo, ki je Hagára. 048 GAL 004 025 Kajti ta Hagára je gora Sinaj v Arabiji in ustreza [prestolnici] Jeruzalem, ki je sedaj in je v suženjstvu s svojimi otroci. 048 GAL 004 026 Toda [prestolnica] Jeruzalem, ki je zgoraj, je svobodna, ki je mati nas vseh. 048 GAL 004 027 Kajti pisano je: ‚Veseli se, ti jalova, ki ne rojevaš; izbruhni in zavpij, ti, ki nisi v porodnih mukah; kajti zapuščena ima mnogo več otrok kakor tista, ki ima soproga.‘ 048 GAL 004 028 Torej smo mi, bratje, kot je bil Izak, otroci obljube. 048 GAL 004 029 Toda kakor je takrat, kdor je bil rojen po mesu, preganjal tistega, ki je bil rojen po Duhu, točno tako je to sedaj. 048 GAL 004 030 Vendar kaj pravi pismo? ‚Spôdi sužnjo in njenega sina, kajti sin sužnje ne bo dedič s sinom svobodne.‘ 048 GAL 004 031 Zaradi tega, bratje, nismo otroci sužnje, temveč svobodne. 048 GAL 005 001 Stojte torej trdno v svobodi, s katero nas je Kristus osvobodil in ne bodite ponovno vpleteni z jarmom sužnosti. 048 GAL 005 002 Glejte, jaz, Pavel, vam povem, da če boste obrezani, vam Kristus ne bo nič koristil. 048 GAL 005 003 Kajti ponovno pričujem vsakemu človeku, ki je obrezan, da je dolžnik izpolnjevanja celotne postave. 048 GAL 005 004 Katerikoli izmed vas ste opravičeni po postavi, vam je Kristus postal nekoristen; odpadli ste od milosti. 048 GAL 005 005 Kajti mi po Duhu čakamo na upanje pravičnosti iz vere. 048 GAL 005 006 Kajti v Jezusu Kristusu niti obreza ne koristi nič niti neobreza, temveč vera, ki deluje po ljubezni. 048 GAL 005 007 Dobro ste tekli; kdo vas je oviral, da ne bi ubogali resnice? 048 GAL 005 008 To prepričevanje ne prihaja od tistega, ki vas kliče. 048 GAL 005 009 Malo kvasa prekvasi celotno gmoto. 048 GAL 005 010 Po Gospodu imam zaupanje v vas, da ne boste drugače misleči; temveč kdor vas nadleguje, bo nosil svojo obsodbo, kdorkoli bo. 048 GAL 005 011 In jaz, bratje, če vendarle oznanjam obrezo, zakaj še vedno trpim preganjanje? Torej je pohujšanje križa prenehalo. 048 GAL 005 012 Kateri pa vas begajo, želim da bi bili celó odrezani. 048 GAL 005 013 Kajti bratje, poklicani ste bili v svobodo; samo svobode ne uporabite za priložnost mesu, temveč v ljubezni služite drug drugemu. 048 GAL 005 014 Kajti vsa postava je izpolnjena v eni besedi, celó v tej: ‚Svojega bližnjega boš ljubil kakor samega sebe.‘ 048 GAL 005 015 Toda če drug drugega grizete in hrustate, pazite, da ne boste požrti eden od drugega. 048 GAL 005 016 Pravim torej to: „Hodite v Duhu in ne boste uresničili poželenja mesa.“ 048 GAL 005 017 Kajti meso hrepeni zoper Duha, Duh pa zoper meso; in ta dva sta drugemu drug nasprotna, tako da ne morete delati stvari, ki bi jih želeli. 048 GAL 005 018 Toda če ste vodeni od Duha, niste pod postavo. 048 GAL 005 019 Torej dela mesa so očitna, ki so ta: zakonolomstvo, prešuštvovanje, nečistost, pohotnost, 048 GAL 005 020 malikovanje, čaranje, sovraštvo, prerekanje, tekmovanja, bes, prepir, upori, krivoverstva, 048 GAL 005 021 zavisti, umori, pijanost, veseljačenja in podobno; o katerih vam vnaprej povem, kakor sem vam tudi povedal v preteklem času, da tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva. 048 GAL 005 022 Toda sad Duha je ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, blagost, dobrota, vera, 048 GAL 005 023 krotkost, zmernost; zoper te ni postave. 048 GAL 005 024 In tisti, ki so Kristusovi, so meso križali s strastmi in poželenji. 048 GAL 005 025 Če živimo po Duhu, tudi hodimo v Duhu. 048 GAL 005 026 Ne bodimo željni prazne slave z izzivanjem drug drugega in zavidanjem drug drugemu. 048 GAL 006 001 Bratje, če je človek zasačen v krivdi, vi, ki ste duhovni, obnovite takšnega v duhu krotkosti; in se opazujte, da ne bi bili tudi vi skušani. 048 GAL 006 002 Nosite bremena drug drugemu in tako izpolnite Kristusovo postavo. 048 GAL 006 003 Kajti če človek misli, da je on sam kaj, ko ni nič, samega sebe zavaja. 048 GAL 006 004 Toda vsakdo naj preizkusi svoje lastno delo in potem bo imel veselje le v sebi in ne v drugem. 048 GAL 006 005 Kajti vsak človek bo nosil svoje lastno breme. 048 GAL 006 006 Kdor je poučevan v besedi, naj vse dobrine deli s tistim, ki poučuje. 048 GAL 006 007 Ne bodite zavedeni; Bog se ne [pusti] zasmehovati; kajti karkoli človek seje, to bo tudi žel. 048 GAL 006 008 Kajti kdor seje v svoje meso, bo od mesa požel trohljivost; toda kdor seje v Duha, bo od Duha požel večno življenje. 048 GAL 006 009 In ne bodimo naveličani v izvrševanju dobrega, kajti če ne izgubimo poguma, bomo v pravšnjem obdobju želi. 048 GAL 006 010 Medtem ko imamo torej priložnost, delajmo dobro vsem ljudem, še posebej tem, ki so iz verne družine. 048 GAL 006 011 Vidite kako veliko pismo sem vam napisal s svojo lastno roko. 048 GAL 006 012 Kolikor jih želi storiti dober prikaz v mesu, vas silijo, da bi bili obrezani; samo da oni ne bi trpeli preganjanja zaradi Kristusovega križa. 048 GAL 006 013 Kajti niti oni sami, ki so obrezani, se ne držijo postave; temveč vas želijo imeti obrezane, da bi se lahko ponašali z vašim mesom. 048 GAL 006 014 Toda Bog ne daj, da bi se jaz ponašal, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je svet križan meni, jaz pa svetu. 048 GAL 006 015 Kajti v Kristusu Jezusu niti obreza ne koristi nič niti neobreza, temveč novo ustvarjeno bitje. 048 GAL 006 016 In kateri živijo glede na to pravilo, mir bodi nad njimi in usmiljenje in nad Božjim Izraelom. 048 GAL 006 017 Odslej naj me noben človek ne vznemirja, kajti na svojem telesu nosim znamenja Gospoda Jezusa. 048 GAL 006 018 Bratje, milost našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom. Amen. [Galačanom, napisano iz Rima.] # # BOOK 049 EPH Ephesians Efežanom 049 EPH 001 001 Pavel, po Božji volji apostol Jezusa Kristusa, svetim, ki so v Efezu in zvestim v Kristusu Jezusu: 049 EPH 001 002 ‚Milost bodi vam in mir od Boga, našega Očeta in od Gospoda Jezusa Kristusa.‘ 049 EPH 001 003 Blagoslovljen bodi Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je blagoslovil z vsemi duhovnimi blagoslovi v nebeških prostorih v Kristusu; 049 EPH 001 004 v kolikor nas je pred ustanovitvijo sveta izbral v njem, da bi bili pred njim sveti in brez graje, v ljubezni, 049 EPH 001 005 nas je glede na dobro voljo svojega hotenja zase vnaprej določil za posvojitev otrok po Jezusu Kristusu, 049 EPH 001 006 v hvalo slave njegove milosti, v kateri nas je naredil sprejete v ljubljenem. 049 EPH 001 007 V katerem imamo po njegovi krvi odkupitev, odpuščanje grehov glede na bogastva njegove milosti; 049 EPH 001 008 v čemer je imel do nas obilje v vsej modrosti in razumnosti, 049 EPH 001 009 ko nam je dal spoznati skrivnost njegove volje, po svojem zadovoljstvu, katerega je namenil v sebi; 049 EPH 001 010 da v razdeljevanju polnosti časov lahko zbere skupaj v eno vse stvari v Kristusu, tako te, ki so na nebu, kakor te, ki so na zemlji; celó v njem; 049 EPH 001 011 v katerem smo dosegli tudi dediščino, vnaprej določeni glede na namen njega, ki vse stvari dela po sklepu svoje lastne volje; 049 EPH 001 012 da bi bili mi, ki smo prvi zaupali v Kristusa, v hvalo njegove slave. 049 EPH 001 013 V katerega ste tudi vi zaupali, potem ko ste slišali besedo resnice, evangelij rešitve vaših duš, v katerem ste bili potem, ko ste verovali, tudi zapečateni s tem Svetim Duhom obljube, 049 EPH 001 014 ki je poroštvo naše dediščine do odkupitve kupljene lastnine, v hvalo njegove slave. 049 EPH 001 015 Zato se tudi jaz, potem ko sem slišal o vaši veri v Gospoda Jezusa in ljubezni do vseh svetih, 049 EPH 001 016 ne preneham zahvaljevati za vas in vas omenjati v svojih molitvah; 049 EPH 001 017 da bi vam Bog našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče slave, lahko dal duha modrosti in razodetja v spoznanju njega; 049 EPH 001 018 da bi bile oči vašega razumevanja razsvetljene, da boste lahko vedeli kakšno je upanje njegovega klicanja in kakšna bogastva slave njegove dediščine v svetih 049 EPH 001 019 in kakšna je silna veličina njegove moči do nas, ki verujemo, glede na delovanje njegove mogočne moči, 049 EPH 001 020 katero je učinkovito prikazal v Kristusu, ko ga je obudil od mrtvih in ga postavil na svojo lastno desnico v nebeških prostorih, 049 EPH 001 021 daleč nad vsako kneževino in oblast in moč in gospostvo ter [nad] vsako ime, ki je poimenovano ne samo na tem svetu, temveč tudi na tem, ki prihaja; 049 EPH 001 022 in vse stvari je položil pod njegova stopala in mu dal, da je nad vsemi stvarmi, glava cerkvi, 049 EPH 001 023 ki je njegovo telo, polnost njega, ki izpolnjuje vse v vsem. 049 EPH 002 001 In oživel je vas, ki ste bili mrtvi v prestopkih in grehih, 049 EPH 002 002 v katerih ste v preteklem času živeli glede na način tega sveta, glede na princa oblasti zraka, duha, ki sedaj deluje v otrocih neposlušnosti; 049 EPH 002 003 med katerimi smo tudi mi vsi imeli v preteklih časih naše vedênje v poželenjih našega mesa in uresničujoč želje mesa in mišljenja in smo bili po naravi otroci besa, tako kakor drugi. 049 EPH 002 004 Toda Bog, ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, 049 EPH 002 005 celó ko smo bili mrtvi v grehih, skupaj s Kristusom oživel (po milosti ste rešeni) 049 EPH 002 006 in nas skupaj dvignil in nas skupaj posadil v nebeške prostore v Kristusu Jezusu, 049 EPH 002 007 da bi v prihajajočih časih lahko pokazal izjemna bogastva svoje milosti v svoji prijaznosti do nas po Kristusu Jezusu. 049 EPH 002 008 Kajti z milostjo ste rešeni po veri; in to ni od vas, to je Božji dar; 049 EPH 002 009 ne [pa] iz del, da se ne bi katerikoli človek bahal. 049 EPH 002 010 Kajti mi smo njegova izdelava, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela, ki jih je Bog poprej odredil, da bi v njih hodili. 049 EPH 002 011 Zatorej se spomnite, da ste bili v preteklem času pogani v mesu, ki ste imenovani Neobreza po tistih, ki [sebe] imenujejo Obreza v mesu, storjena z rokami; 049 EPH 002 012 da ste bili v tistem času brez Kristusa, neznanci pred Izraelovo republiko in tujci pred zavezami obljube in niste imeli upanja in ste bili brez Boga na svetu, 049 EPH 002 013 toda sedaj ste v Kristusu Jezusu vi, ki ste bili včasih daleč proč, približani po Kristusovi krvi. 049 EPH 002 014 Kajti on je naš mir, ki je oba napravil eno in je med nami zlomil srednji zid pregrade 049 EPH 002 015 in v svojem mesu odpravil sovraštvo, celó zakon zapovedi, vsebovan v odredbah; zato da naredi v sebi iz dveh enega novega človeka in tako sklene mir; 049 EPH 002 016 in da lahko oba v enem telesu po križu spravi k Bogu ter s tem umori sovraštvo; 049 EPH 002 017 in je prišel ter oznanil mir vam, ki ste bili daleč stran in tem, ki so bili blizu. 049 EPH 002 018 Kajti po njem imamo oboji po enem Duhu dostop k Očetu. 049 EPH 002 019 Zdaj torej niste več tujci in tuji ljudje, temveč sodržavljani s svetimi in iz Božje družine 049 EPH 002 020 in zgrajeni ste na temelju apostolov ter prerokov, sam Jezus Kristus pa je glavni vogalni kamen; 049 EPH 002 021 v katerem vsa zgradba, primerno zasnovana skupaj, raste v svet tempelj v Gospodu, 049 EPH 002 022 v katerem ste tudi vi po Duhu skupaj sezidani za Božje prebivališče. 049 EPH 003 001 Zaradi tega razloga jaz, Pavel, jetnik Jezusa Kristusa za vas pogane, 049 EPH 003 002 če ste slišali o razdeljevanju Božje milosti, katera mi je dana posebej do vas, 049 EPH 003 003 kako, da mi je po razodetju dal spoznati skrivnost (kakor sem prej napisal z nekaj besedami, 049 EPH 003 004 s čimer, ko berete, lahko razumete moj vpogled v Kristusovo skrivnost); 049 EPH 003 005 katera v drugih časih ni bila razglašena človeškim sinovom, kakor je sedaj po Duhu razodeta njegovim svetim apostolom in prerokom, 049 EPH 003 006 da naj bi bili pogani sodediči in iz istega telesa ter po evangeliju udeleženci njegove obljube v Kristusu, 049 EPH 003 007 katerega služabnik sem postal, glede na Božji dar milosti, dane meni, po dejavnem delovanju njegove moči. 049 EPH 003 008 Meni, ki sem manj, kakor najmanjši izmed vseh svetih, je dana ta milost, da naj bi med pogani oznanjal nedoumljiva Kristusova bogastva 049 EPH 003 009 in storil, da vsi ljudje vidijo kakšna je družba skrivnosti, ki je bila od začetka sveta skrita v Bogu, ki je po Jezusu Kristusu ustvaril vse stvari; 049 EPH 003 010 z namenom, da se lahko zdaj kneževinam in oblastem v nebeških prostorih prek cerkve da spoznati mnogovrstna Božja modrost, 049 EPH 003 011 glede na večen namen, katerega je nameraval v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, 049 EPH 003 012 v katerem imamo pogum in dostop z zaupanjem po njegovi veri. 049 EPH 003 013 Zatorej želim, da ob mojih stiskah za vas, kar je vaša slava, ne opešate. 049 EPH 003 014 Zaradi tega razloga upogibam svoja kolena k Očetu našega Gospoda Jezusa Kristusa, 049 EPH 003 015 po katerem je imenovana celotna družina na nebu in zemlji, 049 EPH 003 016 da vam bo zagotovil, glede na bogastva svoje slave, da boste v notranjem človeku okrepljeni z močjo njegovega Duha; 049 EPH 003 017 da lahko Kristus po veri prebiva v vaših srcih, da bi ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, 049 EPH 003 018 lahko z vsemi svetimi zmogli doumeti, kolikšna je širina in dolžina in globina in višina 049 EPH 003 019 ter da spoznate Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje, da bi bili lahko izpolnjeni z vso Božjo polnostjo. 049 EPH 003 020 Torej njemu, ki je zmožen, glede na moč, ki deluje v nas, narediti presegajoče obilno povrh vsega kar prosimo ali mislimo, 049 EPH 003 021 njemu bodi slava v cerkvi po Kristusu Jezusu skozi vse čase, od veka do veka. Amen. 049 EPH 004 001 Jaz torej, Gospodov jetnik, vas rotim, da živite vredno Božjemu pozivu, s katerim ste poklicani, 049 EPH 004 002 z vso ponižnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo prenašajte drug drugega v ljubezni; 049 EPH 004 003 prizadevajoč si ohraniti enotnost Duha v vezi miru. 049 EPH 004 004 Obstaja eno telo in en Duh, točno tako kot ste poklicani v enem upanju vaše poklicanosti; 049 EPH 004 005 en Gospod, ena vera, en krst, 049 EPH 004 006 en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vas vseh. 049 EPH 004 007 Toda vsakomur izmed nas je dana milost glede na mero Kristusovega daru. 049 EPH 004 008 Zatorej pravi: ‚Ko se je povzpel gor na višavo, je odpeljal ujeto ujetništvo in dal darove ljudem.‘ 049 EPH 004 009 (Torej, da se je povzpel, kaj je to razen, da se je tudi najprej spustil v globočine zemlje? 049 EPH 004 010 On, ki se je spustil, je tudi isti, ki se je povzpel daleč nad vsa nebesa, da bi lahko izvršil vse stvari.) 049 EPH 004 011 In dal je nekatere apostole in nekatere preroke in nekatere evangeliste in nekatere pastirje in učitelje; 049 EPH 004 012 za izpopolnjevanje svetih, za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa; 049 EPH 004 013 dokler mi vsi ne pridemo k enotnosti vere in spoznanja Božjega Sina, do popolnega človeka, do mere postave Kristusove polnosti, 049 EPH 004 014 da odslej ne bomo več otroci, premetavani sem ter tja in prenašani okoli z vsakim vetrom nauka, s človeško pretkanostjo in spretno prekanjenostjo, s čimer oni prežijo, da bi zavedli; 049 EPH 004 015 temveč, ker govorimo resnico v ljubezni, lahko v vseh stvareh rastemo vanj, ki je glava, celó Kristus, 049 EPH 004 016 iz katerega celotno telo, primerno združeno skupaj in strnjeno s tem, kar vsak sklep oskrbuje, glede na dejavno delovanje po meri vsakega dela, omogoča rast telesa v izgrajevanje sebe v ljubezni. 049 EPH 004 017 To torej pravim in pričujem v Gospodu, da odslej ne živite kakor živijo drugi pogani, v ničevosti svojega uma, 049 EPH 004 018 ki imajo zatemnjeno razumevanje, odtujeni so od Božjega življenja preko nevednosti, ki je v njih, zaradi slepote njihovega srca; 049 EPH 004 019 ki so se prek svojega občutka predali v pohotnost, da s pohlepom počenjajo vso nečistost. 049 EPH 004 020 Toda vi se niste tako učili Kristusa, 049 EPH 004 021 če je tako, da ste ga slišali in ste bili po njem poučeni, kakor je resnica v Jezusu; 049 EPH 004 022 da glede na prejšnje vedênje odložite starega človeka, ki je pokvarjen glede varljivih poželenj; 049 EPH 004 023 in bodite obnovljeni v duhu svojega uma; 049 EPH 004 024 in da si oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in resnični svetosti. 049 EPH 004 025 Zatorej zavračajte laganje in vsak [naj] govori resnico s svojim bližnjim, kajti mi smo udje drug drugega. 049 EPH 004 026 Bodite jezni in ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašim besom 049 EPH 004 027 niti ne dajajte prostora hudiču. 049 EPH 004 028 Kdor je kradel, naj ne krade več, temveč naj se raje trudi in s svojimi rokami dela stvar, ki je dobra, da bo imel [kaj] dati tistemu, ki potrebuje. 049 EPH 004 029 Nobenemu umazanemu govoru ne dopustite iziti iz vaših ust, temveč to, kar je dobro, v prid izgrajevanju, da lahko nudi milost poslušalcem. 049 EPH 004 030 In ne žalostite Božjega Svetega Duha, s čimer ste zapečateni za dan odkupitve. 049 EPH 004 031 Naj bo vsa grenkoba in bes in jeza in razgrajanje ter zlo govorjenje vzdignjeno od vas z vso zlobnostjo [vred]; 049 EPH 004 032 in bodite prijazni drug do drugega, nežnega srca, odpuščajoč drug drugemu, celó kakor je Bog zaradi Kristusa odpustil vam. 049 EPH 005 001 Bodite torej Božji posnemovalci, kakor ljubljeni otroci 049 EPH 005 002 in živite v ljubezni, kakor nas je tudi Kristus ljubil in dal samega sebe za nas kot daritev in žrtev Bogu v blagodišeč vonj. 049 EPH 005 003 Toda prešuštvovanje in vse nečistosti ali pohlepnosti naj ne bodo niti enkrat omenjene med vami, kakor se spodobi svetim; 049 EPH 005 004 niti umazanost, niti nespametno govorjenje, niti šaljiva vulgarnost, katere niso primerne, temveč rajši zahvaljevanje. 049 EPH 005 005 Kajti to veste, da ne vlačugar, ne nečista oseba niti pohlepnež, ki je malikovalec, nima nobene dediščine v Kristusovem in Božjem kraljestvu. 049 EPH 005 006 Naj vas noben človek ne vara s praznimi besedami, kajti zaradi teh stvari prihaja Božji bes na otroke neposlušnosti. 049 EPH 005 007 Ne bodite torej udeleženci z njimi. 049 EPH 005 008 Kajti včasih ste bili tema, toda sedaj ste svetloba v Gospodu. Živite kot otroci svetlobe 049 EPH 005 009 (kajti sad Duha je v vsej dobroti in pravičnosti ter resnici) 049 EPH 005 010 in preizkušajte kaj je sprejemljivo Gospodu. 049 EPH 005 011 In ne imejte družbe z brezplodnimi deli teme, temveč jih raje grajajte. 049 EPH 005 012 Kajti sramota je celó govoriti o teh stvareh, ki so po njih storjene na skrivnem. 049 EPH 005 013 Toda vse stvari, ki so pograjane, so razodete po svetlobi; kajti karkoli razodeva je svetloba. 049 EPH 005 014 Zatorej on pravi: ‚Prebúdi se ti, ki spiš in vstani od mrtvih in Kristus ti bo dal svetlobo.‘ 049 EPH 005 015 Glejte torej, da živite preudarno, ne kakor bedaki, temveč kakor modri, 049 EPH 005 016 Izkoristite čas, kajti dnevi so hudi. 049 EPH 005 017 Zatorej ne bodite nemodri, temveč razumevajte kaj je Gospodova volja. 049 EPH 005 018 In ne bodite opiti z vinom, v čemer je izgred; temveč bodite napolnjeni z Duhom; 049 EPH 005 019 nagovarjajte se s psalmi in hvalnicami ter duhovnimi pesmimi, prepevajte in v svojem srcu skladajte napeve Gospodu; 049 EPH 005 020 vedno se zahvaljujte Bogu in Očetu v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa za vse stvari; 049 EPH 005 021 podrejajoč se drug drugemu v strahu Božjem. 049 EPH 005 022 Žene, podredite se svojim lastnim soprogom, kakor Gospodu. 049 EPH 005 023 Kajti soprog je glava ženi, kakor je tudi Kristus glava cerkvi; in on je rešitelj telesa. 049 EPH 005 024 Torej kakor je cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsaki stvari žene svojim lastnim soprogom. 049 EPH 005 025 Soprogi, ljubite svoje žene, prav tako kakor je tudi Kristus ljubil cerkev in dal zanjo samega sebe, 049 EPH 005 026 da bi jo lahko posvetil in očistil z vodnim izpiranjem po besedi, 049 EPH 005 027 da bi lahko sebi predstavil krasno cerkev, ki nima madeža ali gube ali katerekoli takšne stvari, temveč da bi bila sveta in brez pomanjkljivosti. 049 EPH 005 028 Tako so možje dolžni ljubiti svoje žene kakor svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. 049 EPH 005 029 Kajti še nikoli ni noben človek sovražil svojega lastnega mesa, temveč ga hrani in neguje, kakor Gospod cerkev; 049 EPH 005 030 kajti mi smo udje njegovega telesa, iz njegovega mesa in iz njegovih kosti. 049 EPH 005 031 Zaradi tega razloga bo mož zapustil svojega očeta in mater in bo pridružen k svoji ženi in ona dva bosta eno meso. 049 EPH 005 032 To je velika skrivnost, vendar jaz govorim glede Kristusa in cerkve. 049 EPH 005 033 Vseeno naj vsak izmed vas še posebej ljubi svojo ženo, celo kakor samega sebe; in žena [naj] gleda, da spoštuje svojega soproga. 049 EPH 006 001 Otroci, ubogajte svoje starše v Gospodu, kajti to je prav. 049 EPH 006 002 Spoštuj svojega očeta in mater (kar je prva zapoved z obljubo), 049 EPH 006 003 da bo lahko dobro s teboj in boš lahko dolgo živel na zemlji. 049 EPH 006 004 In vi očetje, ne provocirajte svojih otrok do besa, temveč jih vzgajajte v Gospodovem poučevanju in svarilu. 049 EPH 006 005 Služabniki, bodite poslušni tem, ki so vaši gospodarji glede na meso, s strahom in trepetom, v iskrenosti svojega srca, kakor Kristusu; 049 EPH 006 006 ne z navidezno vdanostjo, kakor bi raje ugajali ljudem kot pa Bogu, temveč kot Kristusovi služabniki iz srca izpolnjujte Božjo voljo; 049 EPH 006 007 z dobro voljo izvršujte službo kakor Gospodu in ne ljudem, 049 EPH 006 008 ker veste, da katerokoli dobro stvar kdorkoli stori, isto bo prejel od Gospoda, bodisi je suženj ali svoboden. 049 EPH 006 009 In vi, gospodarji, jim storite iste stvari in prizanašajte grožnjam, ker veste, da je tudi vaš Gospodar v nebesih; niti pri njem ni oziranja na osebe. 049 EPH 006 010 Končno, moji bratje, bodite močni v Gospodu in v sili njegove moči. 049 EPH 006 011 Nadenite si vso Božjo bojno opremo, da boste zmožni obstati proti hudičevim zvijačam. 049 EPH 006 012 Kajti ne borimo se proti mesu in krvi, temveč proti kneževinam, proti oblastem, proti vladarjem teme tega sveta, proti duhovni zlobnosti na visokih položajih. 049 EPH 006 013 Zato vzemite nase celotno Božjo bojno opremo, da se boste zmožni na hudoben dan zoperstaviti in vse storiti ter obstati. 049 EPH 006 014 Stojte torej in imejte svoja ledja opasana z resnico in na sebi imejte prsni oklep pravičnosti 049 EPH 006 015 in svoja stopala obuta s pripravljenostjo evangelija miru; 049 EPH 006 016 predvsem vzemite ščit vere, s katerim boste zmožni pogasiti vse ognjene puščice zlobnih. 049 EPH 006 017 In vzemite čelado rešitve duše in meč Duha, kar je Božja beseda; 049 EPH 006 018 in vedno molíte z vso molitvijo in ponižno prošnjo v Duhu in k temu bedite z vso vztrajnostjo in ponižno prošnjo za vse svete; 049 EPH 006 019 in zame, da mi bo lahko dan govor, da bom lahko pogumno odpiral svoja usta, da se razglasi skrivnost evangelija, 049 EPH 006 020 za katerega sem predstavnik v vezeh, da bom v tem lahko pogumno govoril, kakor bi moral govoriti. 049 EPH 006 021 Toda, da boste lahko poznali tudi moje zadeve in kako delam, vam bo Tihik, moj ljubljeni brat in zvesti služabnik v Gospodu, oznanil vse stvari; 049 EPH 006 022 katerega sem poslal k vam zaradi istega namena, da bi vi lahko spoznali naše zadeve in da bi on lahko potolažil vaša srca. 049 EPH 006 023 Mir bodi bratom in ljubezen z vero od Boga Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa. 049 EPH 006 024 Milost bodi z vsemi tistimi, ki z iskrenostjo ljubijo našega Gospoda Jezusa Kristusa. Amen. [Napisano iz Rima Efežanom po Tihiku.] # # BOOK 050 PHI Philippians Filipljanom 050 PHI 001 001 Pavel in Timótej, služabnika Jezusa Kristusa, vsem svetim v Kristusu Jezusu, ki so v Filípih, z duhovnimi nadzorniki in pomočniki [Božjih] služabnikov: 050 PHI 001 002 ‚Milost bodi vam in mir od Boga, našega Očeta in od Gospoda Jezusa Kristusa.‘ 050 PHI 001 003 Svojemu Bogu se zahvaljujem vsakič, ko se vas spominjam, 050 PHI 001 004 vedno v vsaki svoji molitvi z radostjo prosim za vas vse, 050 PHI 001 005 zaradi vaše družbe v evangeliju, od prvega dne do sedaj; 050 PHI 001 006 ker sem prepričan o tej sami stvari, da kdor je v vas pričel dobro delo, ga bo opravil do dneva Jezusa Kristusa. 050 PHI 001 007 Prav tako je zame primerno, da tako mislim o vas vseh, ker vas imam v svojem srcu; v kolikor ste vi vsi udeleženci moje milosti, tako v mojem ujetništvu kakor v obrambi in potrjevanju evangelija. 050 PHI 001 008 Kajti Bog je moja priča kako silno hrepenim po vas vseh v notranjostih Jezusa Kristusa. 050 PHI 001 009 In molim to, da bo vaša ljubezen lahko še bolj in bolj obilna v spoznanju in v vsaki razsodbi; 050 PHI 001 010 da boste lahko pohvalili stvari, ki so odlične; da boste lahko iskreni in brez pohujšanja do Kristusovega dne; 050 PHI 001 011 izpolnjeni s sadovi pravičnosti, ki so po Jezusu Kristusu, v slavo in hvalo Božjo. 050 PHI 001 012 Toda, [da] bi razumeli, bratje, da so stvari, ki so se mi zgodile, toliko bolj izpadle v pospeševanje evangelija; 050 PHI 001 013 tako da so moje vezi v Kristusu razpoznavne po vsej palači in po vseh drugih krajih; 050 PHI 001 014 in mnogi izmed bratov v Gospodu so z mojimi vezmi povečali samozavest, da so mnogo pogumneje, brez strahu, govorili besedo. 050 PHI 001 015 Nekateri zares oznanjajo Kristusa celó iz zavisti in prepira, nekateri pa tudi iz dobre volje; 050 PHI 001 016 nekdo oznanja Kristusa iz spora, ne iskreno, ker misli, da mojim vezem dodaja stisko, 050 PHI 001 017 toda drug iz ljubezni, vedoč, da sem določen za obrambo evangelija. 050 PHI 001 018 Kaj torej? Vseeno, vsak način, bodisi s pretvezo ali z resnico, Kristus se oznanja; in v tem se veselim, da in veselil se bom. 050 PHI 001 019 Kajti vem, da se bo to, po vaših molitvah in oskrbi Duha Jezusa Kristusa, obrnilo k rešitvi moje duše, 050 PHI 001 020 glede na moje iskreno pričakovanje in moje upanje, da v ničemer ne bom osramočen, temveč, da bo z vso srčnostjo, kot vedno, tako tudi sedaj, Kristus poveličan v mojem telesu, bodisi bo to z življenjem ali s smrtjo. 050 PHI 001 021 Kajti zame je živeti Kristus in umreti je dobiček. 050 PHI 001 022 Toda če živim v mesu, je to sad mojega truda; vendar ne vem kaj bi izbral. 050 PHI 001 023 Kajti v škripcu sem med dvema, ker hrepenim oditi in biti s Kristusom; kar je veliko bolje, 050 PHI 001 024 pa vendar je zaradi vas bolj potrebno ostati v mesu. 050 PHI 001 025 In ker imam to zaupanje, vem, da bom zaradi vašega napredovanja in veselja vere ostal in nadaljeval z vami vsemi; 050 PHI 001 026 da bo vaše veselje v Jezusu Kristusu lahko bolj obilno zaradi mene, z mojim ponovnim prihodom k vam. 050 PHI 001 027 Samo vaše vedênje naj bo kakor se to spodobi Kristusovemu evangeliju, da bom bodisi prišel in vas videl, ali pa bom odsoten, lahko slišal o vaših zadevah, da trdno stojite v enem duhu, z enim mišljenjem in si skupaj prizadevate za vero evangelija; 050 PHI 001 028 in v ničemer prestrašeni od vaših nasprotnikov, kar je njim očiten simbol pogube, toda vam rešitev duš in to od Boga. 050 PHI 001 029 Kajti zaradi Kristusa vam je dano, da ne samo verujete vanj, temveč da zaradi njega tudi trpite; 050 PHI 001 030 in imate isti boj, ki ste ga videli v meni in sedaj slišite, da je v meni. 050 PHI 002 001 Če obstaja torej kakršnakoli tolažba v Kristusu, če kakršnakoli tolažba ljubezni, če kakršnakoli družba Duha, če kakršnakoli čustva in usmiljenja, 050 PHI 002 002 izpolnite moje veselje, da ste istih misli in imate isto ljubezen, da ste soglasni, enega mišljenja. 050 PHI 002 003 Naj se nič ne stori zaradi prepira ali ošabnosti, temveč naj vsak v skromnosti mišljenja bolj upošteva drugega kakor sebe. 050 PHI 002 004 Ne glejte vsakdo na svoje lastne stvari, temveč vsakdo tudi na stvari drugih. 050 PHI 002 005 V vas naj bo to mišljenje, ki je bilo tudi v Kristusu Jezusu, 050 PHI 002 006 ki je, četudi v Božji podobi, mislil, da ni rop, da bi bil enak z Bogom; 050 PHI 002 007 temveč je samega sebe naredil brez slôvesa in si privzel obliko služabnika in bil narejen po človeški podobnosti; 050 PHI 002 008 in po videzu zaznan kakor moški, je samega sebe ponižal in postal pokoren do smrti, celó smrti na križu. 050 PHI 002 009 Zatorej ga je Bog tudi visoko povišal in mu dal ime, ki je nad vsakim imenom, 050 PHI 002 010 da naj bi ob imenu Jezus pokleknilo vsako koleno, od stvari na nebu in stvari na zemlji ter stvari pod zemljo; 050 PHI 002 011 ter da bi vsak jezik priznal, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta. 050 PHI 002 012 Zatorej, moji ljubljeni, kakor ste vedno ubogali, ne kakor samo v moji prisotnosti, temveč veliko bolj zdaj, v moji odsotnosti, s strahom in trepetanjem uresničite svojo lastno rešitev duše. 050 PHI 002 013 Kajti Bog je, ki deluje v vas oboje, da hočete in da delate iz njegovega dobrega zadovoljstva. 050 PHI 002 014 Vse stvari delajte brez mrmranj in razpravljanj, 050 PHI 002 015 da boste lahko brez krivde in neškodljivi Božji sinovi, brez oštevanja v sredi sprijenega in sprevrženega naroda, med katerim sijete kakor luči na svetu; 050 PHI 002 016 držeč se besede življenja, da se bom na Kristusov dan lahko veselil, da nisem tekel zaman niti se trudil zaman. 050 PHI 002 017 Da in če bi bil darovan na žrtev in službo vaše vere, se radostim in se z vami vsemi veselim. 050 PHI 002 018 Zaradi istega razloga se tudi vi veselite in razveseljujte z menoj. 050 PHI 002 019 Toda zaupam v Gospoda Jezusa, da v kratkem pošljem k vam Timóteja, da bom tudi jaz, ko izvem vaše stanje, lahko dobro potolažen. 050 PHI 002 020 Kajti nimam nobenega človeka istih misli, ki bo naravno skrbel za vaše stanje. 050 PHI 002 021 Kajti vsi iščejo svoje lastno, ne [pa] stvari, katere so Jezusa Kristusa. 050 PHI 002 022 Vendar poznate dokaz o njem, da je z menoj služil v evangeliju, kakor sin z očetom. 050 PHI 002 023 Njega se sedaj nadejam poslati, tako kmalu, kot bom videl, kako bo z menoj. 050 PHI 002 024 Toda zaupam v Gospoda, da bom kmalu prišel tudi sam. 050 PHI 002 025 Vendar se mi je zdelo potrebno poslati k vam Epafrodita, mojega brata in družabnika v trudu in soborca, toda vašega odposlanca in tega, ki je služil mojim potrebam. 050 PHI 002 026 Kajti hrepenel je po vas vseh in bil poln potrtosti, zato ker ste slišali, da je bil bolan. 050 PHI 002 027 Kajti zares je bil bolan, blizu smrti, toda Bog se ga je usmilil; in ne samo njega, ampak tudi mene, da ne bi imel bridkost na bridkost. 050 PHI 002 028 Poslal sem ga torej bolj hitro, da ko ga boste ponovno videli, se boste lahko razveselili in da bom jaz lahko manj žalosten. 050 PHI 002 029 Sprejmite ga torej v Gospodu z vsem veseljem; in take imejte v časti; 050 PHI 002 030 ker je bil zaradi Kristusovega dela blizu smrti, ne oziraje se na svoje življenje, da dopolni pomanjkanje vašega služenja do mene. 050 PHI 003 001 Končno, moji bratje, veselite se v Gospodu. Da vam pišem iste stvari, meni zares ni nadležno, toda za vas je to varno. 050 PHI 003 002 Pazite se psov, pazite se zlih delavcev, pazite se razkola. 050 PHI 003 003 Kajti mi smo obreza, ki obožujemo Boga v duhu in se veselimo v Kristusu Jezusu in nimamo zaupanja v meso. 050 PHI 003 004 Čeprav bi tudi jaz lahko imel zaupanje v meso. Če katerikoli drug človek misli, da ima [kaj], glede česar bi lahko zaupal v meso, jaz bolj: 050 PHI 003 005 obrezan osmi dan, iz Izraelove rase, iz Benjaminovega rodu, Hebrejec izmed Hebrejcev, glede postave farizej, 050 PHI 003 006 glede gorečnosti sem preganjal cerkev, glede pravičnosti, ki je po postavi, brez krivde. 050 PHI 003 007 Toda te stvari, ki so bile zame dobiček, te sem štel izgubo za Kristusa. 050 PHI 003 008 Da, nedvomno in vse stvari štejem le za izgubo zaradi odličnosti spoznanja Kristusa Jezusa, mojega Gospoda, za katerega sem pretrpel izgubo vseh stvari in jih štejem le za iztrebek, da lahko pridobim Kristusa, 050 PHI 003 009 in najden bom v njem, ne ker bi imel svojo lastno pravičnost, ki je iz postave, temveč to, ki je po Kristusovi veri, pravičnost, ki je od Boga, po veri; 050 PHI 003 010 da bi lahko spoznal njega in moč njegovega vstajenja in udeležbo njegovih trpljenj in postal podoben njegovi smrti; 050 PHI 003 011 če na kakršenkoli način lahko dospem do vstajenja mrtvih. 050 PHI 003 012 Ne da bi že dospel ali bi bil že popoln; vendar si prizadevam za tem, če bi lahko željno vzel to, zaradi česar sem tudi jaz željno vzet od Kristusa Jezusa. 050 PHI 003 013 Bratje, ne štejem se, da sem željno vzet, toda delam to eno stvar in pozabljam te stvari, ki so zadaj in se iztegujem k tem stvarem, ki so spredaj; 050 PHI 003 014 pritiskam proti cilju zaradi nagrade visoke poklicanosti od Boga v Kristusu Jezusu. 050 PHI 003 015 Bodimo torej, kolikor nas je popolnih, takega mišljenja; in če ste v katerikoli stvari drugače misleči, vam bo Bog razodel še to. 050 PHI 003 016 Pa vendar, kateri smo že dospeli, živimo po istem načelu, mislimo isto stvar. 050 PHI 003 017 Bratje, bodite skupaj moji posnemovalci in zapomnite si tiste, ki živijo tako, kakor imate nas za zgled. 050 PHI 003 018 (Kajti mnogi živijo, o katerih sem vam pogosto povedal in vam sedaj govorim jokaje, da so sovražniki Kristusovega križa; 050 PHI 003 019 katerih konec je uničenje, katerih Bog je njihov trebuh in katerih slava je v njihovi sramoti, ki mislijo zemeljske stvari.) 050 PHI 003 020 Kajti naše državljanstvo je v nebesih, od koder tudi pričakujemo Odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa, 050 PHI 003 021 ki bo, glede na delovanje, s katerim si je zmožen k sebi podjarmiti celó vse stvari, spremenil naša nizkotna telesa, da bodo oblikovana podobno njegovemu veličastnemu telesu. 050 PHI 004 001 Zato, moji bratje, srčno ljubljeni in zaželeni, moja radost in krona, tako stojte trdno v Gospodu, moji srčno ljubljeni. 050 PHI 004 002 Rotim Evodíjo in rotim Sintího, da bosta istega mišljenja v Gospodu. 050 PHI 004 003 In prosim tudi tebe, resnični soborec, pomagaj tema ženskama, ki sta se z menoj trudili v evangeliju; tudi s Klemnom in z ostalimi mojimi sodelavci, katerih imena so v knjigi življenja. 050 PHI 004 004 Nenehno se veselite v Gospodu. In ponovno pravim: ‚Veselite se.‘ 050 PHI 004 005 Naj bo vaša zmernost znana vsem ljudem. Gospod je blizu. 050 PHI 004 006 Ne vznemirjate se in ne skrbite glede ničesar, temveč naj bodo v vsaki stvari vaše želje razglašene Bogu z molitvijo in ponižno prošnjo, z zahvaljevanjem. 050 PHI 004 007 In Božji mir, ki presega vse razumevanje, bo varoval vaša srca in mišljenja po Kristusu Jezusu. 050 PHI 004 008 Končno, bratje, katerekoli stvari so resnične, katerekoli stvari so iskrene, katerekoli stvari so pravične, katerekoli stvari so čiste, katerekoli stvari so očarljive, katerekoli stvari so na dobrem glasu; če obstaja kakršnakoli moč in če obstaja kakršnakoli hvala, mislite na te stvari. 050 PHI 004 009 Stvari, katere ste se tako naučili, kakor sprejeli in slišali ter videli na meni, te počnite; in z vami bo Bog miru. 050 PHI 004 010 Toda silno sem se razveselil v Gospodu, da je vaša skrbnost do mene sedaj končno ponovno vzcvetela; v čemer ste tudi bili skrbni, toda manjkala vam je priložnost. 050 PHI 004 011 Ne da govorim z ozirom na pomanjkanje, kajti naučil sem se, v kakršnemkoli stanju sem, biti s tem zadovoljen. 050 PHI 004 012 Vem oboje, kako je biti ponižen in vem kako je biti bogat; povsod in v vseh stvareh sem poučen, tako biti sit kakor biti lačen, tako biti bogat kakor prenašati pomanjkanje. 050 PHI 004 013 Vse stvari lahko storim v Kristusu, ki me krepi. 050 PHI 004 014 Vendar ste dobro storili, da ste soudeleženi pri moji stiski. 050 PHI 004 015 Torej vi Filipljani veste tudi, da na začetku evangelija, ko sem odšel iz Makedonije, nobena cerkev, razen samo vaša, ni sodelovala z menoj glede dajanja in sprejemanja. 050 PHI 004 016 Kajti celó v Tesaloníko ste večkrat poslali za mojo nujno potrebo. 050 PHI 004 017 Ne ker želim daru, temveč želim sad, da bo obilen na vaš račun. 050 PHI 004 018 Toda imam vse in obilo; sem poln, ker sem od Epafrodita prejel stvari, ki so bile poslane od vas, dišavo sladkega vonja, sprejemljivo žrtvovanje, všečno Bogu. 050 PHI 004 019 Toda moj Bog bo preskrbel vse vaše potrebe, glede na svoja bogastva, v slavi, po Jezusu Kristusu. 050 PHI 004 020 Torej Bogu in našemu Očetu bodi slava na veke vekov. Amen. 050 PHI 004 021 Pozdravite vsakega svetega v Kristusu Jezusu. Pozdravljajo vas bratje, ki so z menoj. 050 PHI 004 022 Pozdravljajo vas vsi sveti, predvsem tisti, ki so iz cesarjeve družine. 050 PHI 004 023 Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vami vsemi. Amen. [To je bilo napisano Filipljanom iz Rima po Epafroditu.] # # BOOK 051 COL Colossians Kološanom 051 COL 001 001 Pavel, po Božji volji apostol Jezusa Kristusa in naš brat Timótej, 051 COL 001 002 svetim in zvestim bratom v Kristusu, ki ste v Kolósah: ‚Milost bodi vam in mir od Boga, našega Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa.‘ 051 COL 001 003 Zahvaljujemo se Bogu in Očetu našega Gospoda Jezusa Kristusa, ko nenehno molimo za vas, 051 COL 001 004 odkar smo slišali o vaši veri v Kristusa Jezusa in o ljubezni, ki jo imate do vseh svetih; 051 COL 001 005 zaradi upanja, ki je za vas prihranjeno v nebesih, o katerem ste prej slišali v besedi resnice evangelija, 051 COL 001 006 ki je prišel k vam tako, kakor je po vsem svetu; in prinaša sad, kakor tudi v vas, od dneva, ko ste slišali o njem in spoznali Božjo milost v resnici; 051 COL 001 007 kakor ste se tudi naučili od Epafrá, našega dragega soslužabnika, ki je za vas zvest Kristusov služabnik, 051 COL 001 008 ki nam je tudi pojasnil vašo ljubezen v Duhu. 051 COL 001 009 Zaradi tega razloga tudi mi od dneva, ko smo to slišali, ne prenehamo moliti za vas in želimo, da bi bili vi lahko izpolnjeni s spoznanjem njegove volje, v vsej modrosti in duhovnem razumevanju, 051 COL 001 010 da bi lahko hodili vredno Gospoda v vsej všečnosti, bili rodovitni v vsakem dobrem delu in rastli v spoznanju Boga; 051 COL 001 011 okrepljeni z vso močjo, glede na njegovo veličastno moč, v vsej vztrajnosti in potrpežljivosti, z veseljem; 051 COL 001 012 in se zahvaljevali Očetu, ki nas je naredil primerne za udeležence dediščine svetih v svetlobi, 051 COL 001 013 ki nas je osvobodil pred oblastjo teme in nas prenesel v kraljestvo svojega ljubljenega Sina; 051 COL 001 014 v katerem imamo po njegovi krvi odkupitev, celó odpuščanje grehov; 051 COL 001 015 ki je podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsakega ustvarjenega bitja, 051 COL 001 016 kajti po njem so bile ustvarjene vse stvari, ki so na nebu in ki so na zemlji, vidne in nevidne, bodisi so to prestoli ali gospostva ali kneževine ali oblasti; vse stvari so bile ustvarjene po njem in zanj; 051 COL 001 017 in on je pred vsemi stvarmi in po njem vse stvari stojijo skupaj. 051 COL 001 018 In on je glava telesa, cerkve; kateri je začetek, prvorojenec od mrtvih; da bi lahko v vseh stvareh imel prvenstvo. 051 COL 001 019 Kajti Očetu je ugajalo, da bi v njem prebivala vsa polnost; 051 COL 001 020 in je sklenil mir po krvi njegovega križa, da po njem pobota k sebi vse stvari; po njem, pravim, bodisi, da so stvari na zemlji ali stvari v nebesih. 051 COL 001 021 In vas, ki ste bili nekoč odtujeni in v svojem mišljenju po zlobnih delih sovražniki, je vendar sedaj pobotal 051 COL 001 022 v telesu njegovega mesa skozi smrt, da vas predstavi svete in neoporečne in nepograjane v svojem pogledu, 051 COL 001 023 če utemeljeni in ustaljeni nadaljujete v veri in se ne boste oddaljili od upanja evangelija, katerega ste slišali in ki je bil oznanjen vsakemu ustvarjenemu bitju, ki je pod nebom; katerega sem jaz, Pavel, postal služabnik; 051 COL 001 024 ki se sedaj veselim v svojih trpljenjih za vas in v svojem mesu dopolnjujem to, kar je zaradi njegovega telesa, ki je cerkev, primanjkovalo Kristusovim stiskam; 051 COL 001 025 katere služabnik sem postal, glede na Božjo razdelitev, ki mi je bila dana za vas, da izpolnim Božjo besedo; 051 COL 001 026 celó skrivnost, ki je bila skrita pred veki in pred rodovi, toda sedaj je razodeta njegovim svetim, 051 COL 001 027 katerim je Bog hotel razodeti kakšna so bogastva slave te skrivnosti med pogani; ki je Kristus v vas, upanje slave, 051 COL 001 028 katerega oznanjamo in vsakega človeka svarimo in vsakega človeka učimo v vsej modrosti; da lahko vsakega človeka prikažemo popolnega v Kristusu Jezusu; 051 COL 001 029 zato se tudi trudim in se borim, glede na njegovo delovanje, ki v meni mogočno deluje. 051 COL 002 001 Kajti hočem, da bi vedeli kako velik boj imam za vas in za te iz Laodikeje in za mnoge, četudi niso videli mojega obraza v mesu, 051 COL 002 002 da bodo njihova srca lahko potolažena, stkana skupaj v ljubezni in v vseh bogastvih polnega zagotovila razumevanja, k spoznanju Božje skrivnosti in Očetove in Kristusove; 051 COL 002 003 v katerem so skriti vsi zakladi modrosti in spoznanja. 051 COL 002 004 In to pravim, da vas ne bi katerikoli človek preslepil s prepričevalnimi besedami. 051 COL 002 005 Kajti čeprav sem odsoten v mesu, sem vendar z vami v duhu in se veselim ter zrem vašo urejenost in neomajnost vaše vere v Kristusa. 051 COL 002 006 Tako kakor ste torej sprejeli Gospoda Kristusa Jezusa, tako živite v njem; 051 COL 002 007 ukoreninjeni in zgrajeni v njem ter potrjeni v veri, kakor ste bili poučeni in v tem obilni z zahvaljevanjem. 051 COL 002 008 Pazite, da vas ne bi katerikoli človek oplenil s filozofijo in prazno prevaro po človeškem izročilu, po temeljnih principih sveta, ne pa po Kristusu. 051 COL 002 009 Kajti v njem telesno prebiva vsa polnost Božanstva. 051 COL 002 010 In vi ste popolni v njem, ki je glava vseh kneževin in oblasti; 051 COL 002 011 v katerem ste tudi obrezani z obrezo narejeno brez rok, s slačenjem grešnega mesenega telesa, s Kristusovo obrezo; 051 COL 002 012 s krstom pokopani z njim, v katerem ste tudi vi z njim vstali, po veri Božjega delovanja, ki ga je obudil od mrtvih. 051 COL 002 013 In vas, mrtve v vaših grehih in neobrezanosti vašega mesa, je on oživel skupaj z njim ter vam odpustil vse grehe 051 COL 002 014 in izbrisal rokopis odredb, ki so bile zoper nas, ki nam je bil nasproten in ga odstranil s poti ter ga pribil na svoj križ; 051 COL 002 015 in ker imamo pokvarjene kneževine in oblasti, je naredil iz njih javni prikaz, slaveč v tem zmago nad njimi. 051 COL 002 016 Ne pustite torej nobenemu človeku, da vas sodi v jedi ali v pijači ali pri spoštovanju svetega dne ali mlaja ali sábatnih dni; 051 COL 002 017 ki so senca stvari, ki pridejo; toda telo je Kristusovo. 051 COL 002 018 Ne pustite nobenemu človeku, da vas preslepi glede vaše nagrade v prostovoljni ponižnosti in oboževanju angelov, vsiljujoč se v te stvari, katere ni videl, prazno napihnjen s svojim mesenim umom, 051 COL 002 019 ne drži pa se Glave, od katere ima vse telo po sklepih in vezeh nudeno hrano in stkano skupaj raste z rastjo od Boga. 051 COL 002 020 Zatorej če ste s Kristusom mrtvi temeljnim principom sveta, zakaj ste podrejeni odredbam, kakor da živite v svetu 051 COL 002 021 (ne dotikaj, ne okušaj, ne prijemaj, 051 COL 002 022 ki bodo z uporabo vsi odmrli) po človeških zapovedih in naukih? 051 COL 002 023 Katere stvari imajo resnično navidezen prikaz modrosti v pobožnem oboževanju in ponižnosti in zapostavljanju telesa; ne [pa] v kakršnokoli čast za ugajanje mesu. 051 COL 003 001 Če ste bili torej obujeni s Kristusom, iščite te stvari, ki so zgoraj, kjer Kristus sedi na Božji desnici. 051 COL 003 002 Naravnajte svojo naklonjenost na stvari zgoraj, ne na stvari na zemlji. 051 COL 003 003 Kajti umrli ste in vaše življenje je s Kristusom skrito v Bogu. 051 COL 003 004 Ko se bo prikazal Kristus, ki je naše življenje, tedaj se boste tudi vi prikazali z njim v slavi. 051 COL 003 005 Mrtvite torej svoje ude, ki so na zemlji: prešuštvovanje, nečistost, nebrzdano strast, zlo poželjivost in pohlepnost, kar je malikovanje; 051 COL 003 006 kajti zaradi teh stvari prihaja Božji bes na otroke neposlušnosti; 051 COL 003 007 v katerih ste tudi vi nekaj časa hodili, ko ste živeli v njih. 051 COL 003 008 Toda sedaj tudi vse to odložite: jezo, bes, zlobnost, bogokletje, umazan govor iz vaših ust. 051 COL 003 009 Ne lažite drug drugemu, ker ste slekli starega človeka z njegovimi dejanji 051 COL 003 010 in si nadeli novega človeka, ki je obnovljen v spoznanju, po podobi njega, ki ga je ustvaril; 051 COL 003 011 kjer ni niti Grka niti Juda, obreze niti neobreze, tujca, Skita, sužnja, niti svobodnega, temveč je Kristus vse in v vseh. 051 COL 003 012 Nadenite si torej, kot Božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, čustva usmiljenja, prijaznost, ponižnost mišljenja, krotkost, potrpežljivost; 051 COL 003 013 prizanašajte drug drugemu in odpuščajte drug drugemu, če ima katerikoli človek spor proti komurkoli; celó kakor je Kristus odpustil vam, tako tudi vi počnite. 051 COL 003 014 In nad vsemi temi stvarmi si oblecite ljubezen, ki je vez popolnosti. 051 COL 003 015 In Božji mir naj vlada v vaših srcih, h kateremu ste tudi poklicani v enem telesu; in bodite hvaležni. 051 COL 003 016 Naj Kristusova beseda bogato prebiva v vas v vsej modrosti; drug drugega učite in opominjajte s psalmi in hvalnicami ter duhovnimi pesmimi in prepevajoč Gospodu z milostjo v svojih srcih. 051 COL 003 017 In karkoli delate v besedi ali dejanju, vse delajte v imenu Gospoda Jezusa in po njem dajajte zahvalo Bogu in Očetu. 051 COL 003 018 Žene, podredite se svojim lastnim soprogom, kakor se to spodobi v Gospodu. 051 COL 003 019 Soprogi, ljubíte svoje žene in ne bodite osorni proti njim. 051 COL 003 020 Otroci, ubogajte svoje starše v vseh stvareh, kajti to je zelo prijetno Gospodu. 051 COL 003 021 Očetje, ne provocirajte svojih otrok k jezi, da ne bi izgubili poguma. 051 COL 003 022 Služabniki, v vseh stvareh ubogajte svoje gospodarje po mesu; ne z navidezno vdanostjo, kakor da bi raje ugajali ljudem kot pa Bogu; temveč v iskrenosti srca, boječ se Boga; 051 COL 003 023 in karkoli delate, delajte to iz srca, kakor Gospodu in ne ljudem; 051 COL 003 024 vedoč, da boste od Gospoda prejeli nagrado dediščine; kajti vi služite Gospodu Kristusu. 051 COL 003 025 Toda kdor dela krivico, bo za krivico prejel, kar je storil; in ni oziranja na osebe. 051 COL 004 001 Gospodarji, dajajte svojim služabnikom to, kar je pravično in primerno; vedoč, da imate tudi vi Gospodarja v nebesih. 051 COL 004 002 Vztrajajte v molitvi in bedite v njej z zahvaljevanjem; 051 COL 004 003 poleg tega molíte tudi za nas, da bi nam Bog odprl vrata govora, da bomo govorili Kristusovo skrivnost, zaradi katere sem tudi v vezeh; 051 COL 004 004 da jo bom lahko prikazal, kakor sem dolžan govoriti. 051 COL 004 005 Živite v modrosti do teh, ki so zunaj in izkoristite čas. 051 COL 004 006 Naj bo vaš govor vedno z milostjo, začinjen s soljo, da boste lahko vedeli kako bi morali odgovarjati vsakemu človeku. 051 COL 004 007 Ves moj položaj vam bo razglasil Tihik, ki je ljubljeni brat in zvest služabnik ter soslužabnik v Gospodu; 051 COL 004 008 katerega sem k vam poslal z istim namenom, da bi lahko spoznal vaš položaj in potolažil vaša srca; 051 COL 004 009 z Onézimom, zvestim in ljubljenim bratom, ki je eden izmed vas. Dala vam bosta spoznati vse stvari, ki so storjene tukaj. 051 COL 004 010 Pozdravljajo vas Aristarh, moj sojetnik in Marko, sin Barnabove sestre (glede katerega ste prejeli zapovedi; če pride k vam, ga sprejmite) 051 COL 004 011 in Jezus, ki se imenuje Just, ki so iz obreze. Samo ti so moji sodelavci za Božje kraljestvo, ki so mi bili v tolažbo. 051 COL 004 012 Pozdravlja vas Epafrá, ki je eden izmed vas, Kristusov služabnik, ki se vedno goreče bori za vas v molitvah, da bi lahko stali popolni in dovršeni, v vsej Božji volji. 051 COL 004 013 Kajti prinašam mu pričevanje, da ima veliko gorečnost za vas in za tiste, ki so v Laodikeji in za one v Hierápoli. 051 COL 004 014 Pozdravljata vas Luka, ljubljeni zdravnik in Demá. 051 COL 004 015 Pozdravite brate, ki so v Laodikeji in Nimfása ter cerkev, ki je v njegovi hiši. 051 COL 004 016 In ko preberete to poslanico med vami, poskrbite, da se bo brala tudi v cerkvi Laodikejcev; in da tudi vi preberete poslanico iz Laodikeje. 051 COL 004 017 In Arhipu recite: „Pazi na službo, ki si jo prejel v Gospodu, da jo izpolnjuješ.“ 051 COL 004 018 Pozdrav z mojo, Pavlovo roko. Spominjajte se mojih vezi. Milost bodi z vami. Amen. [Napisano iz Rima Kološanom, po Tihiku in Onézimu.] # # BOOK 052 1TH 1 Thessalonians 1 Tesaloničanom 052 1TH 001 001 Pavel in Silván ter Timótej cerkvi Tesaloníčanov, ki je v Bogu Očetu in v Gospodu Jezusu Kristusu: ‚Milost bodi vam in mir od Boga, našega Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa.‘ 052 1TH 001 002 Vedno se za vas vse zahvaljujemo Bogu in vas omenjamo v svojim molitvah, 052 1TH 001 003 ko se brez prenehanja spominjamo vašega dela vere in truda ljubezni ter potrpežljivosti upanja v našega Gospoda Jezusa Kristusa, pred očmi Boga in našega Očeta; 052 1TH 001 004 ker poznamo, ljubljeni bratje, vašo izvolitev od Boga. 052 1TH 001 005 Kajti naš evangelij ni prišel k vam samo v besedi, temveč tudi v moči in v Svetem Duhu in v precejšnjem zagotovilu; kakor veste kakšne vrste ljudje smo bili med vami zaradi vas. 052 1TH 001 006 In vi ste postali naši in Gospodovi sledilci, ker ste besedo sprejeli v veliki stiski, z veseljem Svetega Duha, 052 1TH 001 007 tako da ste bili zgledi vsem, ki verujejo v Makedoniji in Ahaji. 052 1TH 001 008 Kajti od vas je odmevala Gospodova beseda ne samo po Makedoniji in Ahaji, temveč se je vaša, do Boga usmerjena vera, razširila tudi naokoli, po vsakem kraju; tako da nam ni treba karkoli govoriti, 052 1TH 001 009 kajti oni sami so o nas prikazali kakšne vrste prihod smo imeli k vam in kako ste se od malikov obrnili k Bogu, da služite živemu in resničnemu Bogu; 052 1TH 001 010 in da čakate na njegovega Sina iz nebes, katerega je obudil od mrtvih, celó Jezusa, ki nas je osvobodil pred besom, ki pride. 052 1TH 002 001 Kajti bratje, vi sami veste, da naš prihod k vam ni bil zaman, 052 1TH 002 002 temveč smo celó potem, ko smo poprej v Filípih trpeli in bili sramotno obravnavani, kakor veste, smo bili v našem Bogu pogumni, da smo vam v velikem boju izpričali Božji evangelij. 052 1TH 002 003 Kajti naše spodbujanje ni bilo iz prevare niti iz nečistosti niti v zvijači, 052 1TH 002 004 temveč kakor nam je bilo od Boga dopuščeno, da nam je zaupan evangelij, točno tako govorimo; ne kakor ugajajoči ljudem, temveč Bogu, ki preizkuša naša srca. 052 1TH 002 005 Kajti niti nismo ob kateremkoli času uporabili laskavih besed, kakor veste niti pretveze pohlepnosti; Bog je priča. 052 1TH 002 006 Niti nismo iskali slave od ljudi niti od vas niti celó ne od drugih, ko bi lahko bili obremenjujoči kot Kristusovi apostoli. 052 1TH 002 007 Toda med vami smo bili nežni, tako kakor dojilja neguje svoje otroke. 052 1TH 002 008 Tako smo vas bili vdano željni, da smo vam bili voljni podeliti ne samo Božji evangelij, temveč tudi naše lastne duše, ker ste nam bili dragi. 052 1TH 002 009 Kajti spomnite se bratje, našega truda in muke; kajti ponoči in podnevi smo garali, ker nismo želeli biti obremenitev komurkoli izmed vas, ko smo vam pridigali Božji evangelij. 052 1TH 002 010 Vi ste priče in tudi Bog, kako sveto in pravično in neoporečno smo se vêdli med vami, ki verujete. 052 1TH 002 011 Prav tako veste, kako smo tolažili in opozarjali vsakega izmed vas, tako kakor oče počne svojim otrokom, 052 1TH 002 012 da bi vi živeli vredno Boga, ki vas je poklical v svoje kraljestvo in slavo. 052 1TH 002 013 Zaradi tega razloga se prav tako brez prenehanja zahvaljujemo Bogu, kajti ko ste prejeli Božjo besedo, ki ste jo slišali od nas, jo niste sprejeli kakor človeško besedo, temveč takšno, kot je v resnici, Božjo besedo, ki učinkovito deluje tudi v vas, ki verujete. 052 1TH 002 014 Kajti vi, bratje, ste postali sledilci Božjih cerkvá, ki so v Judeji v Kristusu Jezusu; kajti tudi vi ste trpeli podobne stvari od svojih lastnih rojakov, takšne, kakor so jih oni od Judov, 052 1TH 002 015 ki so ubili tako Gospoda Jezusa, kakor svoje lastne preroke in so preganjali nas; pa ne ugajajo Bogu in so nasprotni vsem ljudem. 052 1TH 002 016 Branijo nam govoriti poganom, da bi bili le-ti lahko rešeni in da bi vsakič dopolnili svoje grehe; kajti bes je prišel nadnje do skrajnosti. 052 1TH 002 017 Toda mi, bratje, ki smo bili za kratek čas vzeti od vaše navzočnosti, [toda] ne v srcu, smo si z velikim hrepenenjem toliko obilneje prizadevali, da vidimo vaše obličje. 052 1TH 002 018 Zato smo želeli priti k vam, celó jaz Pavel, enkrat in ponovno; toda Satan nas je zadržal. 052 1TH 002 019 Kajti kaj je naše upanje ali veselje ali krona radosti? Ali ne celó vi v prisotnosti našega Gospoda Jezusa Kristusa ob njegovem prihodu? 052 1TH 002 020 Kajti vi ste naša slava in veselje. 052 1TH 003 001 Zato, ko nismo mogli več potrpeti, smo mislili, da je dobro, da v Atenah ostanemo sami, 052 1TH 003 002 in smo poslali Timóteja, našega brata in Božjega služabnika in našega sodelavca pri Kristusovem evangeliju, da vas utrdi in da vas potolaži glede vaše vere, 052 1TH 003 003 da ne bi bil noben človek omajan s temi stiskami, kajti vi sami veste, da smo določeni za to. 052 1TH 003 004 Kajti resnično, ko smo bili z vami, smo vam vnaprej povedali, da naj bi trpeli stisko; kakor se je zgodilo in vi to veste. 052 1TH 003 005 Zaradi tega razloga, ko nisem mogel več potrpeti, sem poslal, da spoznam vašo vero, da vas ne bi z nekimi načini skušal skušnjavec in bi bil naš trud zaman. 052 1TH 003 006 Toda sedaj, ko je od vas k nam prišel Timótej in nam prinesel dobre novice o vaši veri ter ljubezni in da nas imate vedno v lepem spominu ter si silno želite, da nas vidite, kakor si tudi mi [želimo] videti vas; 052 1TH 003 007 zato smo bili, bratje, po vaši veri potolaženi glede vas v vsej naši stiski in tegobi, 052 1TH 003 008 kajti zdaj živimo, če vi trdno stojite v Gospodu. 052 1TH 003 009 Kajti kakšne zahvale lahko spet za vas vrnemo Bogu, za vse veselje, s katerim se zaradi vas veselimo pred našim Bogom? 052 1TH 003 010 [Namreč] ponoči in podnevi silno prosimo, da bi lahko videli vaš obraz in lahko dovršili to, kar primanjkuje vaši veri. 052 1TH 003 011 Torej sam Bog in naš Oče in naš Gospod Jezus Kristus [naj] našo pot usmerjata k vam. 052 1TH 003 012 In Gospod [naj] vam stori, da rastete in [ste] obilni v ljubezni drug do drugega in do vseh ljudi, prav tako kakor mi počnemo vam, 052 1TH 003 013 z namenom, da bi lahko vaša srca utrdil brez graje v svetosti pred Bogom, celó našim Očetom, ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa z vsemi njegovimi svetimi. 052 1TH 004 001 Nadalje vas potem rotimo, bratje in vas spodbujamo po Gospodu Jezusu, da kakor ste od nas prejeli, kako bi morali živeti in ugajati Bogu, tako da bi bili bolj in bolj obilni. 052 1TH 004 002 Kajti veste kakšne zapovedi smo vam dali po Gospodu Jezusu. 052 1TH 004 003 Kajti to je Božja volja, celó vaše posvečenje, da naj bi se vzdržali pred prešuštvovanjem, 052 1TH 004 004 da bi vsakdo izmed vas vedel kako čuvati svojo posodo v posvečenju in časti; 052 1TH 004 005 ne [pa] v poželenju pohotnosti, tako kakor pogani, ki ne poznajo Boga; 052 1TH 004 006 da noben človek ne gre preko in ne goljufa svojega brata v katerikoli zadevi; zato ker je Gospod maščevalec vsega tega, kakor smo vas tudi mi svarili in pričevali. 052 1TH 004 007 Kajti Bog nas ni poklical k nečistosti, temveč k svetosti. 052 1TH 004 008 Kdor torej prezira, ne prezira človeka, temveč Boga, ki nam je prav tako dal svojega Svetega Duha. 052 1TH 004 009 Toda glede bratoljúbja ne potrebujete, da vam pišem, kajti vi sami ste od Boga poučeni, da ljubite drug drugega. 052 1TH 004 010 In zares to delajte do vseh bratov, ki so po vsej Makedoniji; toda rotimo vas, bratje, da bolj in bolj rastete 052 1TH 004 011 in da se učite biti mirni ter opravljati svoje lastno opravilo in da delate s svojimi lastnimi rokami, kakor smo vam zapovedali; 052 1TH 004 012 da boste lahko živeli iskreno do teh, ki so zunaj in da ne boste ničesar potrebovali. 052 1TH 004 013 Toda ne želim, da bi bili vi nevedni, bratje, glede teh, ki so zaspali, da ne žalujete, tako kakor drugi, ki nimajo upanja. 052 1TH 004 014 Kajti če verujemo, da je Jezus umrl in ponovno vstal, bo točno tako tudi tiste, ki spijo v Jezusu, Bog privedel z njim. 052 1TH 004 015 Kajti to vam rečemo po Gospodovi besedi, da mi, ki smo živi in ostanemo do Gospodovega prihoda, ne bomo vodili teh, ki so zaspali. 052 1TH 004 016 Kajti sam Gospod se bo spustil iz nebes z vzklikom, z glasom nadangela in z Božjo trobento; in prvi bodo vstali mrtvi v Kristusu, 052 1TH 004 017 potem pa bomo mi, ki smo živi in preostanemo, vzeti skupaj z njimi v oblake, da srečamo Gospoda v zraku, in tako bomo vedno z Gospodom. 052 1TH 004 018 Zato drug drugega tolažite s temi besedami. 052 1TH 005 001 Toda o časih in obdobjih, bratje, ni potrebno, da vam pišem. 052 1TH 005 002 Kajti vi sami prav dobro veste, da dan Gospodov prihaja tako, kakor tat ponoči. 052 1TH 005 003 Kajti ko bodo govorili: „Mir in varnost, “tedaj nenadoma pride nadnje uničenje, kakor porodne muke na žensko z otrokom; in ne bodo ubežali. 052 1TH 005 004 Toda vi, bratje, niste v temi, da vas tisti dan preseneti kakor tat. 052 1TH 005 005 Vi vsi ste otroci svetlobe in otroci dneva. Nismo od noči niti od teme. 052 1TH 005 006 Zatorej ne spimo, kakor počno ostali, temveč čujmo in bodimo trezni. 052 1TH 005 007 Kajti tisti, ki spijo, spijo ponoči; in tisti, ki se opijajo, so pijani ponoči. 052 1TH 005 008 Toda mi, ki smo od dneva, bodimo trezni, nadenimo si prsni oklep vere in ljubezni in za čelado upanje rešitve duše. 052 1TH 005 009 Kajti Bog nas ni določil za bes, temveč da dosežemo rešitev duše po našem Gospodu Jezusu Kristusu, 052 1TH 005 010 ki je umrl za nas, da bodisi smo budni ali spimo, naj bi živeli skupaj z njim. 052 1TH 005 011 Zato se skupaj tolažite in izgrajujte drug drugega, kakor tudi počnete. 052 1TH 005 012 In rotimo vas bratje, da spoznate te, ki se med vami trudijo in so nad vami v Gospodu ter vas opominjajo, 052 1TH 005 013 in da jih zaradi njihovega dela zelo visoko spoštujte v ljubezni. In bodite v miru med seboj. 052 1TH 005 014 Torej vas spodbujamo, bratje, posvarite te, ki so nepodrejeni, tolažite malodušne, podpirajte slabotne, bodite potrpežljivi do vseh ljudi. 052 1TH 005 015 Glejte, da nihče nobenemu človeku ne vrača zla za zlo, temveč vedno sledite temu, kar je dobro, tako med seboj, kakor do vseh ljudi. 052 1TH 005 016 Neprenehoma se veselite. 052 1TH 005 017 Molíte brez prenehanja. 052 1TH 005 018 V vsaki stvari se zahvaljujte, kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. 052 1TH 005 019 Ne gasite Duha. 052 1TH 005 020 Ne prezirajte prerokovanj. 052 1TH 005 021 Preizkušajte vse stvari; trdno držite to, kar je dobro. 052 1TH 005 022 Vzdržite se vsega videza zla. 052 1TH 005 023 In sam Bog miru naj vas popolnoma posveti; in prosim Boga, da bodo vaš celoten duh in duša in telo ohranjeni neomadeževani do prihoda našega Gospoda Jezusa Kristusa. 052 1TH 005 024 Zvest je on, ki vas kliče, ki bo to tudi storil. 052 1TH 005 025 Bratje, molíte za nas. 052 1TH 005 026 Pozdravite vse brate s svetim poljubom. 052 1TH 005 027 Po Gospodu vam naročam, da bo ta poslanica prebrana vsem svetim bratom. 052 1TH 005 028 Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vami. Amen. [Prva poslanica Tesaloničanom je bila napisana iz Aten.] # # BOOK 053 2TH 2 Thessalonians 2 Tesaloničanom 053 2TH 001 001 Pavel in Silván ter Timótej, cerkvi Tesaloníčanov v Bogu, našem Očetu in Gospodu Jezusu Kristusu: 053 2TH 001 002 ‚Milost vam in mir od Boga, našega Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa.‘ 053 2TH 001 003 Dolžni smo, da se vedno zahvaljujemo Bogu za vas, bratje, kakor se spodobi, zato ker ta vaša vera silno raste in je ljubezen vsakogar izmed vas vseh do drug drugega obilna, 053 2TH 001 004 tako, da se mi sami ponašamo z vami po Božjih cerkvah, zaradi vaše potrpežljivosti in vere, v vseh vaših preganjanjih in stiskah, ki jih prenašate; 053 2TH 001 005 kar je razpoznaven simbol pravične Božje sodbe, da boste lahko šteti vredne Božjega kraljestva, za katero tudi trpite; 053 2TH 001 006 čeprav je pri Bogu pravična stvar, da poplača stisko tem, ki vas stiskajo, 053 2TH 001 007 vam pa, ki ste stiskani, počitek z nami, ko bo Gospod Jezus razodet iz nebes s svojimi mogočnimi angeli 053 2TH 001 008 in v plamenečem ognju se bo maščeval na teh, ki ne poznajo Boga in ne ubogajo evangelija našega Gospoda Jezusa Kristusa; 053 2TH 001 009 ki bodo kaznovani z večnim uničenjem proč od Gospodove prisotnosti in proč od slave njegove moči; 053 2TH 001 010 ko bo prišel, da bo občudovan v svojih svetih in da bo spoštovan v vseh teh, ki verujejo (ker so verovali našemu pričevanju med vami) na tisti dan. 053 2TH 001 011 Zatorej tudi vedno molimo za vas, da vas bo naš Bog smatral vredne te poklicanosti in izpolni vso dobro voljo svoje dobrote ter delo vere v môči; 053 2TH 001 012 da bo v vas lahko proslavljeno ime našega Gospoda Jezusa Kristusa in vi v njem, glede na milost našega Boga in Gospoda Jezusa Kristusa. 053 2TH 002 001 Torej vas rotimo, bratje, glede prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa in glede našega zbiranja k njemu, 053 2TH 002 002 da ne boste kmalu pretreseni v mišljenju ali bili vznemirjeni, niti po duhu, niti z besedo, niti s pismom kot od nas, kakor da je blizu Kristusov dan. 053 2TH 002 003 Ne pustite nobenemu človeku, da vas na kakršenkoli način zavede, kajti ta dan ne bo prišel, razen če ne bo najprej prišlo odpadanje in da se razodene grešen človek, sin pogube, 053 2TH 002 004 ki nasprotuje in se povišuje nad vse, kar se imenuje Bog ali kar je oboževano, tako da se le-ta kakor Bog usede v Božji tempelj in se razkazuje, da je Bog. 053 2TH 002 005 Se ne spomnite, da ko sem bil še z vami, sem vam te stvari povedal? 053 2TH 002 006 Sedaj veste, kaj ga zadržuje, da bi se lahko razodel ob svojem času. 053 2TH 002 007 Kajti skrivnost krivičnosti že deluje, samo tisti, ki sedaj ovira, bo oviral, dokler ne bo umaknjen s poti. 053 2TH 002 008 In takrat bo razodet ta Zlobni, katerega bo Gospod pokončal z dihom svojih ust in uničil s sijajem svojega prihoda; 053 2TH 002 009 celó njega, katerega prihod je po Satanovem delovanju z vso močjo in znamenji ter lažnimi čudeži 053 2TH 002 010 in z vso varljivostjo nepravičnosti v teh, ki umirajo, zato ker niso sprejeli ljubezni do resnice, da bi bili lahko rešeni. 053 2TH 002 011 In zaradi tega razloga jim bo Bog poslal močno zablodo, da bi verjeli laži; 053 2TH 002 012 da bodo lahko obsojeni vsi, ki niso verovali resnici, temveč so uživali v nepravičnosti. 053 2TH 002 013 Toda mi smo dolžni, da se nenehno zahvaljujemo Bogu za vas, od Gospoda ljubljeni bratje, ker vas je Bog od začetka izbral za rešitev duše s posvečenjem Duha in prepričanjem v resnico, 053 2TH 002 014 kamor vas je poklical po našem evangeliju, k doseganju slave našega Gospoda Jezusa Kristusa. 053 2TH 002 015 Torej bratje, stojte trdno in držite se izročil, o katerih ste bili poučeni, bodisi z besedo ali našo poslanico. 053 2TH 002 016 Torej sam naš Gospod Jezus Kristus in Bog, celó naš Oče, ki nas je ljubil in nam je po milosti dal večno tolažbo ter dobro upanje, 053 2TH 002 017 [naj] tolaži vaša srca ter vas utrdi v vsaki dobri besedi in delu. 053 2TH 003 001 Končno, bratje, molíte za nas, da bi Gospodova beseda imela prosto pot in bi bila proslavljena, tako kakor je pri vas, 053 2TH 003 002 in da bi bili mi lahko rešeni pred nerazumnimi in zlobneži, kajti vsi ljudje nimajo vere. 053 2TH 003 003 Toda Gospod je zvest, ki vas bo utrdil in vas varoval pred zlom. 053 2TH 003 004 Glede vas pa imamo zaupanje v Gospodu, da tako delate kakor boste delali stvari, ki vam jih zapovedujemo. 053 2TH 003 005 In Gospod naj vodi vaša srca v Božjo ljubezen in v potrpežljivo čakanje na Kristusa. 053 2TH 003 006 Torej vam naročamo, bratje, v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa, da se oddaljite od vsakega brata, ki živi neredno in ne po izročilu, ki ga je prejel od nas. 053 2TH 003 007 Kajti vi sami veste kako nas morate posnemati, kajti med vami se nismo vedli neredno 053 2TH 003 008 niti nismo zastonj jedli kruha kateregakoli človeka, temveč smo noč in dan delali z muko in garanjem, da ne bi bili nikomur izmed vas v breme; 053 2TH 003 009 ne ker nimamo moči, temveč da sebe naredimo za zgled vam, da nas posnemate. 053 2TH 003 010 Kajti celó, ko smo bili z vami, smo vam zapovedali to, da če kdorkoli noče delati, naj tudi ne bi jedel. 053 2TH 003 011 Kajti slišimo, da so med vami nekateri, ki živijo neredno, ki sploh ne delajo, temveč so vtikljiveži. 053 2TH 003 012 Torej tem, ki so takšni, velevamo in jih spodbujamo pri našem Gospodu Jezusu Kristusu, da v spokojnosti delajo in jedo svoj lasten kruh. 053 2TH 003 013 Toda vi, bratje, ne bodite izmučeni v počenjanju dobrega. 053 2TH 003 014 In če kdorkoli ni poslušen naši besedi v tej poslanici, tega človeka si zaznamujte in se ne družite z njim, da bo osramočen. 053 2TH 003 015 Vendar ga ne smatrajte kot sovražnika, ampak ga opominjajte kakor brata. 053 2TH 003 016 Torej sam Gospod miru [naj] vam vsekakor vedno daje mir. Gospod bodi z vami vsemi. 053 2TH 003 017 Pozdrav od Pavla z mojo lastno roko, kar je simbol v vsaki poslanici; tako pišem. 053 2TH 003 018 Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vami vsemi. Amen. [Druga poslanica Tesaloničanom je bila napisana iz Aten.] # # BOOK 054 1TI 1 Timothy 1 Timoteju 054 1TI 001 001 Pavel, apostol Jezusa Kristusa po zapovedi Boga, našega Odrešenika in Gospoda Jezusa Kristusa, ki je naše upanje; 054 1TI 001 002 Timóteju, mojemu lastnemu sinu v veri: ‚Milost, usmiljenje in mir od Boga, našega Očeta in Jezusa Kristusa, našega Gospoda.‘ 054 1TI 001 003 Kakor sem te rotil, ko sem odšel v Makedonijo, da še ostaneš v Efezu, da bi lahko nekaterim naročil, da ne učijo nobenega drugega nauka, 054 1TI 001 004 niti ne dajo pozornosti bajkam in neskončnim rodovnikom, kar prej podpira razprave, kakor [pa] bogaboječe izgrajevanje, ki je v veri. Tako delajte. 054 1TI 001 005 Torej namen zapovedi je ljubezen iz čistega srca in iz dobre vesti ter iz nehlinjene vere, 054 1TI 001 006 od katere so se nekateri oddaljili in obrnili stran k praznemu blebetanju; 054 1TI 001 007 želeč biti učitelji postave; [pa] niti ne razumejo kaj govorijo niti o čemer zatrjujejo. 054 1TI 001 008 Toda mi vemo, da je postava dobra, če jo človek uporablja zakonito; 054 1TI 001 009 vedoč to, da postava ni narejena za pravičnega človeka, temveč za nepostavnega in neposlušnega, za brezbožnega in za grešnike, za nesvete in oskrunjene, za morilce očetov in morilce mater, za ubijalce, 054 1TI 001 010 za vlačugarje, za tiste, ki sebe omadežujejo z možmi, za ugrabitelje ljudi, za lažnivce, za krivoprisežnike in če je katerakoli druga stvar, ki je nasprotna zdravemu nauku; 054 1TI 001 011 glede na slavni evangelij blagoslovljenega Boga, ki je bil zaupan mojemu varstvu. 054 1TI 001 012 In zahvaljujem se Kristusu Jezusu, našemu Gospodu, ki me je usposobil in me postavil v službo, kajti imel me je za zvestega; 054 1TI 001 013 ki sem bil prej bogokletnik in preganjalec ter škodljivec. Toda dosegel sem usmiljenje, ker sem to počel nevedno, v nejeveri. 054 1TI 001 014 Milost našega Gospoda pa je bila silno bogata z vero in ljubeznijo, ki je v Kristusu Jezusu. 054 1TI 001 015 To je zvest izrek in vreden popolnega sprejetja, da je Kristus Jezus prišel na svet, da reši grešnike; od katerih sem jaz vodilni. 054 1TI 001 016 Vendar sem zaradi tega razloga dosegel usmiljenje, da bi Jezus Kristus lahko vnaprej na meni pokazal vso potrpežljivost za vzor tem, ki naj bi odslej verovali vanj za večno življenje. 054 1TI 001 017 Torej Kralju, večnemu, nesmrtnemu, nevidnemu, edinemu modremu Bogu, bodi čast in slava na veke vekov. Amen. 054 1TI 001 018 To naročilo sem zaupal tebi, sin Timótej, glede na prerokbe, ki so izšle poprej o tebi, da boš po njih lahko bojeval dober boj; 054 1TI 001 019 in obdržiš vero in dobro vest; katero so nekateri odložili in glede vere storili brodolom. 054 1TI 001 020 Od katerih sta Himénaj in Aleksander; katera sem izročil Satanu, da bi se lahko naučila ne preklinjati. 054 1TI 002 001 Predvsem torej spodbujam, da naj bodo ponižne prošnje, molitve, posredovanja in zahvaljevanja narejena za vse ljudi; 054 1TI 002 002 za kralje in za vse, ki so na oblasti; da bomo lahko preživljali tiho in mirno življenje, v vsej bogaboječnosti in poštenosti. 054 1TI 002 003 Kajti to je dobro in sprejemljivo v očeh Boga, našega Odrešenika, 054 1TI 002 004 ki hoče, da bi bili vsi ljudje rešeni in da pridejo do spoznanja resnice. 054 1TI 002 005 Kajti obstaja en Bog in en posrednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus; 054 1TI 002 006 ki je samega sebe dal v odkupnino za vse, da se bo pričevalo ob primernem času. 054 1TI 002 007 Kateremu sem odrejen za pridigarja in apostola (govorim resnico v Kristusu in ne lažem), učitelja poganov v veri in resnici. 054 1TI 002 008 Hočem torej, da možje povsod molijo, vzdigujoč svete roke, brez besa in boječnosti. 054 1TI 002 009 In da na podoben način tudi ženske sebe olepšajo s preprosto obleko, s sramežljivostjo in preudarnostjo; ne s prepletanjem las ali zlatom ali biseri ali dragim oblačilom; 054 1TI 002 010 temveč (kar je primerno ženskam, ki izražajo bogaboječnost) z dobrimi deli. 054 1TI 002 011 Naj se ženska pouči v tišini z vso podložnostjo. 054 1TI 002 012 Toda ženski ne dovolim poučevati niti da si prisvoji oblast nad moškim, ampak, da je v tišini. 054 1TI 002 013 Kajti najprej je bil oblikovan Adam, potem Eva. 054 1TI 002 014 In ni bil zaveden Adam, temveč ženska, ki je bila zavedena v prestopek. 054 1TI 002 015 Vendar pa bo rešena z rojevanjem, če oni nadaljujejo v veri in ljubezni in svetosti s preudarnostjo. 054 1TI 003 001 To je zanesljiva beseda: „Če mož želi službo duhovnega nadzornika, želi dobro delo.“ 054 1TI 003 002 Duhovni nadzornik mora biti torej brez krivde, soprog ene žene, oprezen, trezen, dobrega vedênja, predan gostoljubnosti, zmožen za poučevanje: 054 1TI 003 003 ne vdan vinu, ne razuzdanec, ne pohlepen ali umazano grabežljiv; temveč potrpežljiv, ne razgrajač, ne lakomen; 054 1TI 003 004 tisti, ki dobro vodi svojo lastno družino, ima svoje otroke v podložnosti z vso resnostjo; 054 1TI 003 005 (kajti če mož ne ve, kako vladati svoji lastni hiši, kako bo skrbel za Božjo cerkev?) 054 1TI 003 006 Ne novinec, da ne bi, kipeč od ponosa, padel v hudičevo obsodbo. 054 1TI 003 007 Poleg tega mora imeti dober glas od teh, ki so zunaj; da ne pade v grajo ter v hudičevo zanko. 054 1TI 003 008 Prav tako morajo biti pomočniki [Božjih] služabnikov dostojanstveni, ne dvoumnih besed, ne vdani obilnemu vinu, ne pohlepni po umazani grabežljivosti; 054 1TI 003 009 ki s čisto vestjo obdržijo skrivnost vere. 054 1TI 003 010 In ti naj bodo najprej preizkušeni; potem pa naj se, najdeni brez krivde, poslužijo službe pomočnika [Božjega] služabnika. 054 1TI 003 011 Prav tako morajo biti njihove žene dostojanstvene, ne obrekovalke, trezne, zveste v vseh stvareh. 054 1TI 003 012 Naj bodo pomočniki [Božjih] služabnikov soprogi ene žene, ki dobro vladajo svojim otrokom in svoji lastni hiši. 054 1TI 003 013 Kajti tisti, ki so se pravilno posluževali službe pomočnika [Božjega] služabnika, so si pridobili dober položaj in veliko hrabrost v veri, ki je v Kristusu Jezusu. 054 1TI 003 014 Te stvari ti pišem, ker upam, da v kratkem pridem k tebi. 054 1TI 003 015 Toda če se bom dolgo mudil, da boš lahko vedel kako bi se moral obnašati v Božji hiši, ki je cerkev živega Boga, steber in temelj resnice. 054 1TI 003 016 In skrivnost bogaboječnosti je brez polemike velika: Bog je bil razodet v mesu, opravičen v Duhu, viden od angelov, oznanjen poganom, svet je vanj veroval, sprejet je bil gor v slavo. 054 1TI 004 001 Duh torej izrecno govori, da bodo v poznejših časih nekateri odšli od vere in dajali pozornost zapeljivim duhovom in hudičevim naukom; 054 1TI 004 002 v hinavščini govoreč laži; ki imajo svojo vest ožgano z vročim železom; 054 1TI 004 003 prepovedovali bodo poročanje in zapovedovali vzdržati se jedi, ki jih je Bog ustvaril, da bi bile sprejete z zahvaljevanjem teh, ki verujejo in poznajo resnico. 054 1TI 004 004 Kajti vsako Božje bitje je dobro in nič naj ne bo odklonjeno, če je bilo sprejeto z zahvaljevanjem, 054 1TI 004 005 kajti posvečeno je z Božjo besedo in molitvijo. 054 1TI 004 006 Če brate spominjaš na te stvari, boš dober služabnik Jezusa Kristusa, hranjen z besedami vere in zdravega nauka, kateremu si sledil. 054 1TI 004 007 Toda zavrni bajke oskrunjenih in starih žensk ter se raje uri v bogaboječnosti. 054 1TI 004 008 Kajti telesno urjenje malo koristi, toda bogaboječnost je koristna za vse stvari, ki ima obljubo življenja, ki je sedaj in tega, ki pride. 054 1TI 004 009 To je zvest izrek in vreden popolnega sprejetja. 054 1TI 004 010 Kajti zato se tako trudimo kakor prenašamo grajo, ker zaupamo v živega Boga, ki je Odrešenik vseh ljudi, zlasti teh, ki verujejo. 054 1TI 004 011 Te stvari zapoveduj in uči. 054 1TI 004 012 Ne dopusti, da kdorkoli prezira tvojo mladost; temveč bodi zgled vernikom v besedi, vedênju, v ljubezni, v duhu, v veri, v čistosti. 054 1TI 004 013 Dokler ne pridem daj pozornost branju, spodbujanju [in] nauku. 054 1TI 004 014 Ne zanemarjaj daru, ki je v tebi, ki ti je bil dan po prerokbi, s polaganjem rok zbora starešin. 054 1TI 004 015 Premišljuj o teh stvareh; v celoti se jim izroči; da bo tvoj napredek lahko viden vsem. 054 1TI 004 016 Pazi nase in na nauk; nadaljuj v njih, kajti s takšnim ravnanjem boš rešil tako sebe, kakor tudi tiste, ki te poslušajo. 054 1TI 005 001 Ne oštej starešine, temveč ga milo prosi kakor očeta; in mlajše može kakor brate, 054 1TI 005 002 starejše ženske kakor matere; mlajše kakor sestre, z vso čistostjo. 054 1TI 005 003 Spoštuj vdove, ki so zares vdove. 054 1TI 005 004 Toda če ima katerakoli vdova otroke ali nečake, naj se najprej naučijo doma pokazati spoštovanje in povračati svojim staršem; kajti to je dobro in sprejemljivo pred Bogom. 054 1TI 005 005 Torej tista, ki je zares vdova in zapuščena, zaupa v Boga ter noč in dan nadaljuje v ponižnih prošnjah ter molitvah. 054 1TI 005 006 Toda tista, ki živi v užitku, je mrtva medtem ko živi. 054 1TI 005 007 In zapoveduj te stvari, da bodo lahko brez krivde. 054 1TI 005 008 Toda če kdorkoli ne skrbi za svoje lastne in [še] posebej za tiste iz svoje lastne hiše, je zanikal vero in je slabši kot nevernik. 054 1TI 005 009 Ne pustite, da bi bila sprejeta vdova z ne manj kot šestdesetimi leti, ki je bila žena enega moža, 054 1TI 005 010 z dobrim pričevanjem o dobrih delih; če je vzgajala otroke, če je prenočevala tujce, če je svetim umivala stopala, če je pomagala trpečim, če je marljivo sledila vsakemu dobremu delu. 054 1TI 005 011 Toda mlajše vdove zavrni, kajti ko pričnejo postajati poltene, zoper Kristusa, se hočejo možiti; 054 1TI 005 012 imajo pa obsodbo, ker so zavrgle svojo prvo vero. 054 1TI 005 013 In poleg tega se naučijo biti brezdelne in se klatijo okoli od hiše do hiše; in ne samo brezdelja, temveč tudi klepetanja in vtikljivosti [v zadeve drugih], govoreč stvari, ki jih ne bi smele. 054 1TI 005 014 Hočem torej, da se mlajše ženske omožijo, rodijo otroke, vodijo hišo, ne dajo nobene priložnosti nasprotniku, da govori grajajoče. 054 1TI 005 015 Kajti nekatere so se že obrnile proč za Satanom. 054 1TI 005 016 Če ima katerikoli moški ali ženska, ki veruje, vdove, naj jih podpira in naj se ne obremenjuje cerkve, da bo ta lahko podpirala tiste, ki so zares vdove. 054 1TI 005 017 Naj bodo starešine, ki dobro vladajo, šteti za vredne dvojne časti, posebej tisti, ki se trudijo v besedi in nauku. 054 1TI 005 018 Kajti pismo pravi: ‚Ne boš zavezal gobca volu, ki mane žito.‘In: ‘Delavec je vreden svoje nagrade.‘ 054 1TI 005 019 Proti starešini ne sprejmi obtožbe, razen pred dvema ali tremi pričami. 054 1TI 005 020 Te, ki grešijo, oštej pred vsemi, da se bodo tudi drugi lahko bali. 054 1TI 005 021 Naročam ti pred Bogom in Gospodom Jezusom Kristusom in izvoljenimi angeli, da obeležuješ te stvari, brez dajanja prednosti enemu pred drugim in ničesar ne delaj s pristranskostjo. 054 1TI 005 022 Na nobenega človeka naglo ne polagaj rok niti ne bodi soudeleženec grehov drugih ljudi. Sebe ohrani čistega. 054 1TI 005 023 Ne pij več vode, temveč zaradi trebuha in svojih pogostih slabotnosti užij malce vina. 054 1TI 005 024 Grehi nekaterih ljudi so razkriti vnaprej in gredo prej na sodbo; nekateri ljudje pa sledijo kasneje. 054 1TI 005 025 Podobno so tudi dobra dela nekaterih vnaprej razodeta; in tista, ki so drugačna, ne morejo biti skrita. 054 1TI 006 001 Naj tako veliko služabnikov, kot jih je podjarmljenih, smatra svoje lastne gospodarje vredne vse časti, da se zoper Božje ime in njegov nauk ne bi izrekalo bogokletja. 054 1TI 006 002 In tisti, ki imajo verne gospodarje, naj jih ne prezirajo, zato ker so bratje; temveč naj jim raje služijo, ker so zvesti in ljubljeni, soudeleženci dobička. Te stvari úči in spodbujaj. 054 1TI 006 003 Če katerikoli človek uči drugače in ne pritrjuje zdravim besedam, celó besedam našega Gospoda Jezusa Kristusa in nauku, ki je glede na bogaboječnost; 054 1TI 006 004 je ponosen in ničesar ne ve, marveč boleha glede vprašanj in besednih prepirov, od česar prihajajo zavist, prepir, posmehovanja, hudobna domnevanja, 054 1TI 006 005 sprevržena razpravljanja ljudi izprijenih misli in oropanih resnice, ki mislijo, da je bogaboječnost dobiček. Od takšnih se umaknite. 054 1TI 006 006 Toda bogaboječnost je, skupaj z zadovoljstvom, velik dobiček. 054 1TI 006 007 Kajti ničesar nismo prinesli na ta svet in nedvomno je, [da] ničesar ne moremo odnesti. 054 1TI 006 008 In bodimo zadovoljni s tem, da imamo hrano in obleko. 054 1TI 006 009 Toda tisti, ki hočejo biti bogati, padejo v skušnjavo in zanko ter v mnoga nespametna in škodljiva poželenja, ki ljudi potopijo v uničenje in pogubo. 054 1TI 006 010 Kajti korenina vsega zla je ljubezen do denarja; za katerim so nekateri zahlepeli, zašli od vere in se prebodli z mnogimi bridkostmi. 054 1TI 006 011 Toda ti, oh Božji mož, beži od teh stvari in si prizadevaj za pravičnost, bogaboječnost, vero, ljubezen, potrpežljivost, krotkost. 054 1TI 006 012 Bojuj dober boj vere, oprimi se večnega življenja, kamor si tudi poklican in si pred mnogimi pričami izpovedal dobro izpoved. 054 1TI 006 013 Dajem ti naročilo v očeh Boga, ki oživlja vse stvari in pred Kristusom Jezusom, ki je pred Poncijem Pilatom pričeval dobro priznanje; 054 1TI 006 014 da ohraniš to zapoved brez madeža, brezgrajno do pojavitve našega Gospoda Jezusa Kristusa, 054 1TI 006 015 ki jo bo ob svojih časih pokazal, ki je blagoslovljen in edini Vladar, Kralj kraljev in Gospod gospodov; 054 1TI 006 016 ki ima edini nesmrtnost in prebiva v svetlobi, kateremu se noben človek ne more približati; katerega noben človek ni videl niti ne more videti; kateremu bodi čast in večna oblast. Amen. 054 1TI 006 017 Naročajte tem, ki so na tem svetu bogati, da naj ne bodo vzvišeni niti ne zaupajo v negotova bogastva, temveč v živega Boga, ki nam bogato daje v uživanje vse stvari; 054 1TI 006 018 da delajo dobro, da bodo bogati v dobrih delih, pripravljeni za razdeljevanje, voljni za posredovanje; 054 1TI 006 019 in si v shrambi privarčevali dober temelj za čas, ki pride, da se bodo lahko oprijeli večnega življenja. 054 1TI 006 020 Oh, Timótej, varuj to, kar je zaupano tvojemu varstvu, izogibajoč se oskrunjenih in praznih blebetanj ter tako imenovanih lažnih znanstvenih oporekanj, 054 1TI 006 021 katera so nekateri izpovedovali in zašli glede vere. Milost bodi s teboj. Amen. [Prvo Timóteju je bilo napisano iz Laodikeje, ki je glavno mesto Frigije Pacatiane.] # # BOOK 055 2TI 2 Timothy 2 Timoteju 055 2TI 001 001 Pavel, po Božji volji apostol Jezusa Kristusa, glede na obljubo življenja, ki je v Kristusu Jezusu, 055 2TI 001 002 Timóteju, mojemu srčno ljubljenemu sinu: ‚Milost, usmiljenje in mir od Boga Očeta in Kristusa Jezusa, našega Gospoda.‘ 055 2TI 001 003 Zahvaljujem se Bogu, kateremu služim s čisto vestjo od svojih pradedov, da se te brez prenehanja, noč in dan, spominjam v svojih molitvah 055 2TI 001 004 in silno si želim, da te vidim, zavedajoč se tvojih solz, da bom lahko izpolnjen z radostjo; 055 2TI 001 005 ko se spominjam nehlinjene vere, ki je v tebi, katera je najprej prebivala v tvoji stari materi Loídi in tvoji materi Evníki; in prepričan sem, da tudi v tebi. 055 2TI 001 006 Zatorej te spominjam, da razvnameš Božji dar, ki je v tebi po polaganju mojih rok. 055 2TI 001 007 Kajti Bog nam ni dal duha strahu, temveč moči, ljubezni in zdravega razuma. 055 2TI 001 008 Ti se torej ne sramuj pričevanja o našem Gospodu niti o meni, njegovem jetniku, temveč bodi soudeleženec trpljenj evangelija glede na Božjo moč; 055 2TI 001 009 ki nas je rešil in nas poklical s sveto poklicanostjo, ne glede na naša dela, temveč glede na svoj lasten namen in milost, ki nam je bila dana v Kristusu Jezusu pred začetkom sveta, 055 2TI 001 010 toda sedaj je prikazana s pojavitvijo našega Odrešenika Jezusa Kristusa, ki je odpravil smrt in po evangeliju prinesel življenje in nesmrtnost v svetlobo. 055 2TI 001 011 Kateremu sem bil jaz določen za pridigarja in apostola in učitelja poganov. 055 2TI 001 012 Zaradi tega razloga tudi trpim te stvari, pa vendar nisem osramočen, ker vem, komu sem veroval in prepričan sem, da je on zmožen obdržati to, kar sem mu izročil, za tisti dan. 055 2TI 001 013 Trdno drži vzorec zdravih besed, katere si slišal od mene, v veri in ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu. 055 2TI 001 014 To dobro stvar, ki ti je bila zaupana, varuj s Svetim Duhom, ki prebiva v nas. 055 2TI 001 015 To veš, da so se vsi, ki so v Aziji, obrnili proč od mene; izmed katerih sta Figel in Hermógen. 055 2TI 001 016 Gospod, daj usmiljenje Onezíforjevi hiši, kajti pogosto me je poživil in ni bil osramočen zaradi mojih verig, 055 2TI 001 017 toda ko je bil v Rimu, me je zelo marljivo iskal in me našel. 055 2TI 001 018 Gospod naj mu zagotovi, da bo na tisti dan lahko našel usmiljenje od Gospoda, in ti zelo dobro veš, v kako mnogih stvareh mi je služil v Efezu. 055 2TI 002 001 Ti torej, moj sin, bodi močan v milosti, ki je v Kristusu Jezusu. 055 2TI 002 002 Stvari pa, ki si jih med mnogimi pričami slišal od mene, iste izroči zvestim ljudem, ki bodo zmožni tudi druge poučiti. 055 2TI 002 003 Ti torej prenašaj trdoto kot dober vojak Jezusa Kristusa. 055 2TI 002 004 Noben človek, ki se bojuje, se ne zapleta z zadevami tega življenja, da lahko ugodi njemu, ki ga je izbral, da bi bil vojak. 055 2TI 002 005 In če si človek prav tako prizadeva za zmago, kljub temu ni okronan, razen če si ne prizadeva zakonito. 055 2TI 002 006 Poljedelec, ki dela, mora biti prvi udeleženec sadov. 055 2TI 002 007 Preudari, kar pravim in Gospod naj ti da razumevanje v vseh stvareh. 055 2TI 002 008 Spominjaj se, da je bil Jezus Kristus, iz Davidovega semena, obujen od mrtvih glede na moj evangelij, 055 2TI 002 009 za katerega prenašam stisko kakor hudodelec, celó do vezi; toda Gospodova beseda ni zvezana. 055 2TI 002 010 Zato zaradi izvoljenih prenašam vse stvari, da bi lahko tudi oni dosegli rešitev duš, ki je v Kristusu Jezusu z večno slavo. 055 2TI 002 011 To je zvest izrek: ‚Kajti če smo z njim umrli, bomo z njim tudi živeli; 055 2TI 002 012 če trpimo, bomo z njim tudi kraljevali; če ga zatajimo, nas bo tudi on zatajil; 055 2TI 002 013 če ne verujemo, vendar on ostaja zvest; sebe ne more zatajiti.‘ 055 2TI 002 014 Spominjaj jih o teh stvareh in naročaj jim pred Gospodom, da se ne pričkajo glede besed, kar ne koristi, temveč spodkopava poslušalce. 055 2TI 002 015 Prizadevaj si, da se pokažeš potrjenega Bogu, delavca, ki se mu ni potrebno sramovati, ki pravilno razdeljuje besedo resnice. 055 2TI 002 016 Toda izogibaj se oskrunjenih in praznih blebetanj, ker se bodo okrepila k večji brezbožnosti. 055 2TI 002 017 In njihova beseda bo razjedala kakor rak; izmed katerih sta Himénaj in Filét, 055 2TI 002 018 ki sta zašla glede resnice, rekoč, da je vstajenje že minilo; in zrušila vero nekaterih. 055 2TI 002 019 Kljub temu Božji temelj trdno stoji in ima ta pečat: „Gospod pozna te, ki so njegovi.“In: „Naj se vsak, kdor imenuje Kristusovo ime, odreče krivičnosti.“ 055 2TI 002 020 Toda v veliki hiši niso samo posode iz zlata in iz srebra, temveč tudi iz lesa in iz ila; in nekatere v čast, nekatere pa v nečast. 055 2TI 002 021 Če se človek torej očisti od le-teh, bo postal posoda v čast, posvečena ter primerna za gospodarjevo uporabo in pripravljena za vsako dobro delo. 055 2TI 002 022 Béži tudi pred mladostnimi poželenji, toda sledi pravičnosti, veri, ljubezni, miru, s tistimi, ki iz čistega srca kličejo h Gospodu. 055 2TI 002 023 Toda izogibaj se nespametnih in primitivnih razprav, ker veš, da povzročajo prepire. 055 2TI 002 024 In Gospodov služabnik se ne sme prepirati, temveč [mora] biti blag do vseh ljudi, zmožen za poučevanje, potrpežljiv, 055 2TI 002 025 da v krotkosti vzgaja te, ki nasprotujejo sebi; če jim bo Bog morda dal kesanje za priznanje resnice; 055 2TI 002 026 in da bodo lahko prišli k sebi, ven iz zanke hudiča, ki jih je ujel v svojo voljo. 055 2TI 003 001 Vedi tudi to, da bodo v poslednjih dneh nastopili nevarni časi. 055 2TI 003 002 Kajti ljudje bodo samoljubni, lakomni, bahači, ponosni, bogokletniki, neposlušni staršem, nehvaležni, nesveti, 055 2TI 003 003 brez naravne naklonjenosti, prelamljali bodo premirje, lažni obtoževalci, neobrzdani, kruti, prezirljivci tistih, ki so dobri, 055 2TI 003 004 izdajalci, prekanjeni, vzvišeni, bolj bodo imeli radi užitke kakor imeli radi Boga; 055 2TI 003 005 ki imajo podobo bogaboječnosti, toda zanikajo njeno moč; od takšnih se odvrni proč. 055 2TI 003 006 Kajti od te vrste so tisti, ki se plazijo v hiše in peljejo v ujetništvo neumne ženske, natovorjene z grehi, speljane s številnimi poželenji, 055 2TI 003 007 ki se vedno učè in nikoli niso zmožni priti do spoznanja resnice. 055 2TI 003 008 Torej kakor sta se Janes in Jambrés uprla Mojzesu, tako se tudi ti upirajo resnici; ljudje pokvarjenih umov, izprijeni glede vere. 055 2TI 003 009 Vendar ne bodo nič dlje napredovali, kajti njihova neumnost bo očitna vsem ljudem, kakor je bila tudi njuna. 055 2TI 003 010 Toda ti si popolnoma spoznal moj nauk, način življenja, namen, vero, potrpežljivost, ljubezen, potrpljenje, 055 2TI 003 011 preganjanja, stiske, ki so prišle k meni v Antiohiji, v Ikóniju, v Listri; kakšna preganjanja sem prestal, toda iz vseh teh me je osvobodil Gospod. 055 2TI 003 012 Da in vsi, ki hočejo bogaboječe živeti v Kristusu Jezusu, bodo trpeli preganjanje. 055 2TI 003 013 Toda hudobneži in zapeljivci bodo postajali slabši in slabši, varali bodo in bodo varani. 055 2TI 003 014 Toda ti nadaljuj pri stvareh, ki si se jih naučil in se o njih prepričal, ker veš od koga si se jih učil; 055 2TI 003 015 in da si od otroških let poznal sveta pisma, katera so te zmožna storiti modrega za rešitev duše po veri, ki je v Kristusa Jezusa. 055 2TI 003 016 Vse pismo je dano po navdihu od Boga in je koristno za nauk, za opomin, za grajanje, za poučevanje v pravičnosti, 055 2TI 003 017 da bi bil Božji mož lahko popoln, temeljito opremljen za vsa dobra dela. 055 2TI 004 001 Naročam ti torej pred Bogom in Gospodom Jezusom Kristusom, ki bo sodil žive in mrtve ob njegovi pojavitvi in njegovem kraljestvu: 055 2TI 004 002 oznanjuj besedo, bodi takojšen v sezoni, izven sezone, grajaj, oštevaj, spodbujaj z vso potrpežljivostjo in naukom. 055 2TI 004 003 Kajti prišel bo čas, ko ne bodo hoteli prenašati zdravega nauka, ampak si bodo po svojih lastnih poželenjih, ker imajo željna ušesa, kopičili učitelje; 055 2TI 004 004 in svoja ušesa bodo odvračali od resnice in zapeljani bodo v bajke. 055 2TI 004 005 Toda ti pazi v vseh stvareh, pretrpi stiske, opravi delo evangelista, naredi popoln dokaz svoje službe. 055 2TI 004 006 Kajti sedaj sem pripravljen, da bom žrtvovan in čas mojega odhoda je blizu. 055 2TI 004 007 Bojeval sem dober boj, zaključil svoj tek, vero ohranil; 055 2TI 004 008 odslej je zame prihranjena krona pravičnosti, katero mi bo na tisti dan dal Gospod, pravičen sodnik; in ne samo meni, temveč tudi vsem tem, ki ljubijo njegovo pojavitev. 055 2TI 004 009 Uporabi svojo prizadevnost, da v kratkem prideš k meni, 055 2TI 004 010 kajti Demá me je zapustil, ker je vzljubil ta sedanji svet in je odpotoval v Tesaloníko; Kreskens v Galatijo, Tit v Dalmacijo. 055 2TI 004 011 Samo Luka je z menoj. Vzemi Marka in ga privedi s seboj, kajti koristen mi je za službo. 055 2TI 004 012 Tihika pa sem poslal v Efez. 055 2TI 004 013 Ko prideš, prinesi s seboj ogrinjalo, ki sem ga pustil v Troádi, pri Karpu in knjige in še posebej pergamente. 055 2TI 004 014 Kotlar Aleksander mi je storil mnogo hudega; Gospod ga nagradi glede na njegova dela; 055 2TI 004 015 katerega se tudi ti pazi, kajti silno se je upiral našim besedam. 055 2TI 004 016 Ob mojem prvem zagovoru noben človek ni stal z menoj, temveč so me vsi ljudje zapustili; prosim Boga, da to ne bo prišlo v poštev k njihovi obtožnici. 055 2TI 004 017 Vendar je z menoj stal Gospod in me krepil, da bi lahko po meni postalo oznanjevanje popolnoma znano in da bi vsi pogani lahko slišali; in rešen sem bil iz levjih ust. 055 2TI 004 018 In Gospod me bo osvobodil iz vsakega zlega dela in me ohranil za svoje nebeško kraljestvo; kateremu bodi slava na veke vekov. Amen. 055 2TI 004 019 Pozdravi Prisko in Ákvila ter Onezíforjevo družino. 055 2TI 004 020 Erást je ostal v Korintu, le Trofima sem bolnega pustil v Miletu. 055 2TI 004 021 Uporabi svojo prizadevnost, da prideš pred zimo. Pozdravljajo te Evbúl in Pudent in Lin in Klavdija ter vsi bratje. 055 2TI 004 022 Gospod Jezus Kristus bodi s tvojim duhom. Milost bodi z vami. Amen. [Druga poslanica Timóteju, prvemu določenemu duhovnemu nadzorniku cerkve Efežanov, je bila napisana iz Rima, ko je bil Pavel drugič priveden pred Nerona.] # # BOOK 056 TIT Titus Titu 056 TIT 001 001 Pavel, Božji služabnik in apostol Jezusa Kristusa, glede na vero Božjih izvoljencev in priznavanje resnice, ki je po bogaboječnosti; 056 TIT 001 002 v upanju večnega življenja, katerega je Bog, ki ne more lagati, obljubil preden je svet nastal; 056 TIT 001 003 toda ob primernih časih je svojo besedo jasno pokazal prek oznanjevanja, ki mi je bila zaupana glede na zapoved Boga, našega Odrešenika; 056 TIT 001 004 Titu, mojemu lastnemu sinu, po skupni veri: ‚Milost, usmiljenje in mir od Boga Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa, našega Odrešenika.‘ 056 TIT 001 005 Na Kreti sem te pustil zaradi tega razloga, da urediš stvari, ki so pomanjkljive, ter v vsakem mestu določiš starešine, kakor sem ti določil; 056 TIT 001 006 če je kdorkoli brez krivde, soprog ene žene, z zvestimi otroci, [ki] niso obtoženi razgrajanja ali neposlušnosti. 056 TIT 001 007 Kajti duhovni nadzornik mora biti brez krivde, kakor Božji oskrbnik, ne samovoljen, ne hitro jezen, ne vdan vinu, ne razuzdanec, ne vdan umazani grabežljivosti; 056 TIT 001 008 temveč ima rad gostoljubnost, ima rad dobre ljudi, trezen, pravičen, svet, zmeren; 056 TIT 001 009 ki trdno drži zvesto besedo, kakor je bil poučen, da bo lahko zmožen z zdravim naukom ugovarjalce tako spodbujati kakor prepričevati. 056 TIT 001 010 Kajti mnogo je neposlušnih in praznih blebetačev ter sleparjev, posebno tistih iz obreze, 056 TIT 001 011 katerih usta se morajo zapreti, ki zaradi umazanega dobička spodkopavajo cele družine, ko učijo stvari, katere ne bi smeli. 056 TIT 001 012 Eden izmed njih, celó njihov lasten prerok, je rekel: „Krečani so vedno lažnivci, zle živali, počasni trebuhi.“ 056 TIT 001 013 To pričevanje je resnično. Zatorej jih ostro oštej, da bodo lahko brez graje v veri; 056 TIT 001 014 ne dajajoč pozornost judovskim bajkam in človeškim zapovedim, ki odvračajo od resnice. 056 TIT 001 015 Čistim so vse stvari čiste, toda tem, ki so omadeževani in neverni, ni nič čisto, temveč so omadeževane celó njihove misli in vest. 056 TIT 001 016 Izpovedujejo, da poznajo Boga, toda z deli ga zanikajo, ker so gnusni in neposlušni in neuporabni za vsako dobro delo. 056 TIT 002 001 Toda ti govori stvari, ki so primerne zdravemu nauku, 056 TIT 002 002 da bodo starejši možje trezni, dostojanstveni, zmerni, brez graje v veri, v ljubezni, v potrpežljivosti. 056 TIT 002 003 Prav tako starejše ženske, da bodo v obnašanju, kakor se spodobi svetosti, ne lažne obtoževalke, ne vdane mnogemu vinu, učiteljice dobrih stvari; 056 TIT 002 004 da bodo lahko učile mlade ženske biti trezne, imeti rade svoje soproge, imeti rade svoje otroke, 056 TIT 002 005 biti razumne, čiste, varuhinje doma, dobre, poslušne svojim lastnim soprogom, da se zoper Božjo besedo ne izreka bogokletja. 056 TIT 002 006 Prav tako spodbujaj mladeniče, da bodo treznega mišljenja. 056 TIT 002 007 V vseh stvareh se kaži za vzor dobrih del; v nauku prikaži nepokvarjenost, resnost, iskrenost, 056 TIT 002 008 zdrav govor, ki ne more biti obsojen; da bo lahko osramočen kdor je iz nasprotne strani, ker ne bo imel o tebi povedati nobene hudobne stvari. 056 TIT 002 009 Spodbujaj služabnike, da so poslušni svojim lastnim gospodarjem in da jim res v vseh stvareh ugodijo brez ugovarjanja; 056 TIT 002 010 brez kraje, temveč prikažejo vso dobro zvestobo; da lahko v vseh stvareh olepšajo nauk Boga, našega Odrešenika. 056 TIT 002 011 Kajti Božja milost, ki prinaša rešitev duš, se je prikazala vsem ljudem 056 TIT 002 012 in nas uči, da naj bi v tem sedanjem svetu zanikali brezbožnost in posvetna poželenja, živeli trezno, pravično in bogaboječe 056 TIT 002 013 in pričakovali to blagoslovljeno upanje in veličastno pojavitev vélikega Boga in našega Odrešenika, Jezusa Kristusa; 056 TIT 002 014 ki je samega sebe dal za nas, da bi nas lahko odkupil pred vso krivičnostjo in zase očistil izvoljene ljudi, vnete za dobra dela. 056 TIT 002 015 Te stvari govori in spodbujaj in oštevaj z vso oblastjo. Ne dopusti, da te kdorkoli prezira. 056 TIT 003 001 Spomni jih, naj bodo podrejeni kneževinam in oblastem, da se podredijo avtoritetam, da so pripravljeni za vsako dobro delo, 056 TIT 003 002 da o nobenem človeku ne govorijo hudobno, da niso razgrajači, temveč blagi in izkazujejo vso krotkost do vseh ljudi. 056 TIT 003 003 Kajti tudi mi sami smo bili včasih nespametni, neposlušni, zavedeni in [smo] služili raznim poželenjem ter užitkom in živeli v zlobnosti ter zavisti, osovraženi in sovražili drug drugega. 056 TIT 003 004 Toda potem se je prikazala prijaznost in človekoljubnost Boga, našega Odrešenika, 056 TIT 003 005 ne z deli pravičnosti, katere smo storili, temveč nas je rešil glede na njegovo usmiljenje, s kopeljo prerojenja in obnovitve Svetega Duha; 056 TIT 003 006 katerega je po Jezusu Kristusu, našem Odrešeniku, obilno razlil na nas; 056 TIT 003 007 da naj bi opravičeni po njegovi milosti postali dediči glede na upanje večnega življenja. 056 TIT 003 008 To je zvesto govorjenje in te stvari hočem, da nenehno izjavljaš, da bodo tisti, ki verujejo v Boga, lahko pazljivi, da skrbijo za dobra dela. Te stvari so dobre in koristne ljudem. 056 TIT 003 009 Toda izogibaj se neumnih vprašanj in rodovnikov in sporov ter pričkanj glede postave; kajti te so nekoristne in prazne. 056 TIT 003 010 Človeka, ki je krivoverec, po prvem in drugem svarilu zavrni; 056 TIT 003 011 vedoč, da kdor je takšen, je spodkopan in greši in sam od sebe obsojen. 056 TIT 003 012 Ko bom k tebi poslal Artemája ali Tihika si prizadevaj, da prideš k meni v Nikópolo, kajti sklenil sem, da tam prezimim. 056 TIT 003 013 Zenája, izvedenca v postavi in Apola marljivo pospremi na njuno pot, da jima ne bo ničesar manjkalo. 056 TIT 003 014 In naj se tudi naši naučijo, da obdržijo dobra dela za potrebne zadeve, da ne bodo brez sadu. 056 TIT 003 015 Pozdravljajo te vsi, ki so z menoj. Pozdravi tiste, ki nas imajo radi v veri. Milost bodi z vami vsemi. Amen. [To je bilo napisano Titu, prvemu posvečenemu duhovnemu nadzorniku cerkve Krečanov, iz Nikópole v Makedoniji.] # # BOOK 057 PHM Philemon Filemonu 057 PHM 001 001 Pavel, jetnik Jezusa Kristusa in naš brat Timótej, našemu srčno ljubljenemu Filémonu in sodelavcu 057 PHM 001 002 in naši dragi Apíji in Arhipu, našemu sobojevniku ter cerkvi v tvoji hiši: 057 PHM 001 003 ‚Milost vam in mir od Boga, našega Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa.‘ 057 PHM 001 004 Vedno, kadar te omenjam v svojih molitvah, se zahvaljujem svojemu Bogu, 057 PHM 001 005 ker slišim o tvoji ljubezni in o tvoji veri, ki jo imaš do Gospoda Jezusa in do vseh svetih; 057 PHM 001 006 da bi prenos tvoje vere lahko postal učinkovit s priznavanjem vsake dobre stvari, ki je v tebi v Kristusu Jezusu. 057 PHM 001 007 Kajti v tvoji ljubezni imamo veliko veselje in tolažbo, ker so po tebi, brat, osvežene notranjosti svetih. 057 PHM 001 008 Zatorej čeprav bi bil v Kristusu lahko zelo drzen, da ti zapovem to, kar je primerno, 057 PHM 001 009 te vendar zaradi ljubezni raje rotim, tak, kakršen sem, Pavel, starec in sedaj tudi jetnik Jezusa Kristusa. 057 PHM 001 010 Rotim te za svojega sina Onézima, katerega sem rodil v svojih vezeh, 057 PHM 001 011 ki ti je bil v preteklem času nekoristen, toda sedaj koristi tebi in meni; 057 PHM 001 012 katerega sem ponovno poslal; ti ga torej sprejmi, to je, mojo lastno notranjost; 057 PHM 001 013 katerega sem želel obdržati pri sebi, da bi mi namesto tebe lahko služil v vezeh evangelija; 057 PHM 001 014 toda brez tvojega mišljenja ne želim storiti ničesar; da tvoja korist ne bi bila kakor bi bila iz nuje, temveč prostovoljna. 057 PHM 001 015 Kajti zato je mogoče za nekaj časa odpotoval, da bi ga sprejel za zmeraj; 057 PHM 001 016 sedaj ne kot služabnika, temveč več kot služabnika, ljubljenega brata, predvsem meni, toda koliko bolj tebi, tako v mesu, kakor v Gospodu? 057 PHM 001 017 Če me imaš torej za družabnika, ga sprejmi kakor mene. 057 PHM 001 018 Če ti je prizadel krivico ali ti karkoli dolguje, pripiši to na moj račun; 057 PHM 001 019 jaz, Pavel, sem to napisal s svojo lastno roko, sam ti bom to povrnil; čeprav ti ne rečem kako mi poleg tega dolguješ celó samega sebe. 057 PHM 001 020 Da, brat, naj imam veselje s teboj v Gospodu; osveži mojo notranjost v Gospodu. 057 PHM 001 021 Ker imam zaupanje v tvojo poslušnost, sem ti pisal, vedoč, da boš storil tudi več kakor pravim. 057 PHM 001 022 Toda poleg tega mi pripravi tudi stanovanje, kajti zaupam, da vam bom podarjen zaradi vaših molitev. 057 PHM 001 023 Pozdravlja te Epafrá, moj sojetnik v Kristusu Jezusu, 057 PHM 001 024 Marko, Aristarh, Demá, Luka, moji sodelavci. 057 PHM 001 025 Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom. Amen. [Napisano iz Rima Filemonu, po služabniku Onézimu.] # # BOOK 058 HEB Hebrews Hebrejcem 058 HEB 001 001 Bog, ki je ob različnih časih in na številne načine v preteklem času govoril očetom po prerokih, 058 HEB 001 002 nam je v teh poslednjih dneh spregovoril po svojem Sinu, katerega je določil [za] dediča vseh stvari, po katerem je tudi naredil svetove; 058 HEB 001 003 ki je sijaj njegove slave in natančna podoba njegove osebe in po besedi svoje moči podpira vse stvari, ko nas je po sebi očistil naših grehov, je sédel na desnico Veličanstva na višavi; 058 HEB 001 004 narejen je bil toliko boljši kakor angeli, kolikor je s podedovanjem dosegel odličnejše ime kakor oni. 058 HEB 001 005 Kajti kateremu izmed angelov je on kadarkoli rekel: „Ti si moj Sin, danes sem te rodil?“In ponovno: „Jaz mu bom Oče in on mi bo Sin?“ 058 HEB 001 006 In ponovno, ko privede prvorojenca na svet, pravi: „In obožujejo naj ga vsi Božji angeli.“ 058 HEB 001 007 In o angelih pravi: „Kdor dela svoje angele duhove in svoje služabnike ognjene plamene.“ 058 HEB 001 008 Toda sinu pravi: „Tvoj prestol, oh Bog, je na veke vekov; žezlo pravičnosti je žezlo tvojega kraljestva.“ 058 HEB 001 009 Ljubil si pravičnost in sovražil krivičnost; zatorej te je Bog, celó tvoj Bog, mazilil z oljem veselja bolj kakor tvoje tovariše. 058 HEB 001 010 In: „Ti, Gospod, si v začetku položil temelj zemlji in nebesa so delo tvojih rok; 058 HEB 001 011 ona bosta propadla, toda ti ostajaš; in vsa se bosta postarala kakor obleka; 058 HEB 001 012 in zložil ju boš kakor suknjo in se bosta spremenila, toda ti si isti in tvoja leta ne bodo prenehala.“ 058 HEB 001 013 Toda kateremu izmed angelov je ob kateremkoli času rekel: „Sédi na mojo desnico, dokler ne naredim tvojih sovražnikov [za] tvojo pručko?“ 058 HEB 001 014 Mar niso vsi ti službujoči duhovi, poslani, da služijo zaradi tistih, ki bodo dediči rešitve duš? 058 HEB 002 001 Zatorej smo dolžni dati iskrenejšo pozornost besedam, katere smo slišali, da jim ne bi kadarkoli pustili izmuzniti se. 058 HEB 002 002 Kajti če je bila beseda, govorjena po angelih, neomajna in je vsak prestopek ter neposlušnost prejel pravično povračilo nagrade; 058 HEB 002 003 kako bomo ušli mi, če zanemarimo tako veliko rešitev duš, o kateri je najprej pričel govoriti Gospod in nam je bila potrjena po tistih, ki smo jo slišali; 058 HEB 002 004 njim Bog prav tako prinaša pričevanje, tako z znamenji kakor s čudeži in z različnimi čudežnimi močmi ter darovi Svetega Duha, glede na svojo lastno voljo? 058 HEB 002 005 Kajti angelom ni položil v podreditev sveta, ki pride, o katerem govorimo. 058 HEB 002 006 Temveč je nekdo na nekem kraju pričeval, rekoč: „Kaj je človek, da misliš nanj? Ali sin človekov, da ga obiskuješ? 058 HEB 002 007 Naredil si ga malo nižjega od angelov; kronal si ga s slavo in častjo in postavil si ga nad dela svojih rok; 058 HEB 002 008 vse stvari si podvrgel pod njegova stopala.“Kajti, ker je vse podvrgel pod njega, ni pustil ničesar, kar ni položeno predenj. Vendar sedaj še ne vidimo vseh stvari položenih pod njega. 058 HEB 002 009 Toda vidimo Jezusa, ki je bil postavljen malo nižje od angelov, zaradi smrtnega trpljenja, kronanega s slavo in častjo; da bi po Božji milosti okusil smrt za vsakega človeka. 058 HEB 002 010 Kajti spodobilo se je njemu, za katerega so vse stvari in po katerem so vse stvari v prinašanju mnogih sinov v slavo, da naredi poveljnika njihove rešitve duš popolnega skozi trpljenja. 058 HEB 002 011 Kajti vsi so iz enega, tako kdor posvečuje, kakor tisti, ki so posvečeni; zaradi tega razloga ni osramočen, da jih kliče brate, 058 HEB 002 012 rekoč: „Oznanjal bom tvoje ime svojim bratom, na sredi cerkve ti bom prepeval hvalo.“ 058 HEB 002 013 In ponovno: „Svoje trdno upanje bom položil vanj.“In ponovno: „Glej, jaz in otroci, ki mi jih je dal Bog.“ 058 HEB 002 014 V kolikor ste potem kot otroci soudeleženci mesa in krvi, je tudi sam prav tako vzel del od istega, da bi skozi smrt lahko uničil tistega, ki je imel smrtno oblast, to je hudiča 058 HEB 002 015 in osvobodil tiste, ki so bili zaradi strahu pred smrtjo vse svoje življenje podrejeni sužnosti. 058 HEB 002 016 Kajti resnično nase ni prevzel narave angelov, temveč je nase prevzel Abrahamovo seme. 058 HEB 002 017 Zatorej se je zanj v vseh stvareh spodobilo, da je bil narejen podoben svojim bratom, da bi bil lahko usmiljen in zvest véliki duhovnik v stvareh, ki se nanašajo na Boga, da opravi pobotanje za grehe ljudi. 058 HEB 002 018 Kajti ker je on sam trpel in bil skušan, je zmožen okrepiti te, ki so skušani. 058 HEB 003 001 Zatorej sveti bratje, soudeleženci nebeške poklicanosti, preudarite Apostola in Vélikega Duhovnika naše veroizpovedi, Kristusa Jezusa, 058 HEB 003 002 ki je bil zvest tistemu, ki ga je določil, kakor je bil tudi Mojzes zvest v vsej njegovi hiši. 058 HEB 003 003 Kajti ta človek je bil štet za vrednega večje slave kakor Mojzes, ker kdor je hišo zgradil ima večjo čast kakor hiša. 058 HEB 003 004 Kajti vsaka hiša je zgrajena po nekem človeku, toda kdor je zgradil vse stvari, je Bog. 058 HEB 003 005 In Mojzes je bil resnično zvest v vsej njegovi hiši kot služabnik, za pričevanje o teh stvareh, o katerih naj bi se pozneje govorilo, 058 HEB 003 006 toda Kristus [pa] kot sin nad svojo lastno hišo; katerega hiša smo mi, če trdno držimo zaupanje in se trdno veselimo upanja do konca. 058 HEB 003 007 Zatorej (kakor govori Sveti Duh: „Če boste danes zaslišali njegov glas, 058 HEB 003 008 ne zakrknite svojih src kakor v izzivanju, na dan preizkušnje v divjini, 058 HEB 003 009 ko so me vaši očetje skušali, me presojali in štirideset let gledali moja dela.“ 058 HEB 003 010 Zato sem bil užaloščen s tem rodom in rekel: „Vedno se motijo v svojem srcu in niso spoznali mojih poti.“ 058 HEB 003 011 Tako sem prisegel v svojem besu: „Ne bodo vstopili v moj počitek.“) 058 HEB 003 012 Pazite bratje, da ne bi bilo v katerem izmed vas hudobno srce nevere v umikanju od živega Boga. 058 HEB 003 013 Temveč vsakodnevno drug drugega spodbujajte, dokler se imenuje: „Danes, “da ne bi kdorkoli izmed vas zakrknil zaradi zapeljivosti greha. 058 HEB 003 014 Kajti postali smo Kristusovi soudeleženci, če začetek našega zaupanja neomajno držimo do konca; 058 HEB 003 015 dokler je rečeno: „Če boste danes zaslišali njegov glas, ne zakrknite svojih src kakor v izzivanju.“ 058 HEB 003 016 Kajti nekateri, ko so slišali, so izzivali; čeprav ne vsi, ki so prišli po Mojzesu iz Egipta. 058 HEB 003 017 Toda nad kom je bil štirideset let užaloščen? Mar ni bil s temi, ki so grešili, katerih trupla so popadala v divjini? 058 HEB 003 018 In katerim je prisegel, da naj ne bi vstopili v njegov počitek, če ne tem, ki niso verovali? 058 HEB 003 019 Tako vidimo, da niso mogli vstopiti zaradi nevere. 058 HEB 004 001 Bojmo se torej, da se ne bi komurkoli izmed vas zdelo, da je zamudil obljubo o vstopu v njegov počitek, ki nam je bila zapuščena. 058 HEB 004 002 Kajti evangelij je bil oznanjen nam, kakor tudi njim; toda oznanjena beseda tem ni koristila, ker ni bila pridružena veri tistih, ki so jo slišali. 058 HEB 004 003 Kajti mi, ki smo verovali, vstopamo v počitek, kakor pravi: „Kakor sem prisegel v svojem besu, če bodo vstopili v moj počitek; “čeprav so bila dela končana od ustanovitve sveta. 058 HEB 004 004 Kajti na nekem mestu je o sedmem dnevu govoril na ta način: „In Bog je počival sedmi dan od vseh svojih del.“ 058 HEB 004 005 In na tem mestu ponovno: „Če bodo vstopili v moj počitek.“ 058 HEB 004 006 Ker torej ostaja to, da morajo nekateri vstopiti vanj in tisti, ki jim je bilo to najprej oznanjeno, zaradi nevere niso vstopili; 058 HEB 004 007 znova omejuje neki dan, rekoč v Davidu: „Danes, “po tako dolgem času; kakor je rečeno: „Če boste danes zaslišali njegov glas, ne zakrknite svojih src.“ 058 HEB 004 008 Kajti če jim je Jezus dal počitek, potem pozneje ne bi govoril o drugem dnevu. 058 HEB 004 009 Zaradi tega ostaja [sobotni] počitek za Božje ljudi. 058 HEB 004 010 Kajti kdor je vstopil v njegov počitek, je tudi prenehal s svojimi lastnimi deli, kakor je Bog s svojimi. 058 HEB 004 011 Trudimo se torej, da vstopimo v ta počitek, da ne bi katerikoli človek padel po istem zgledu nevere. 058 HEB 004 012 Kajti Božja beseda je živa in močna in ostrejša kakor vsak dvorezen meč, ki prodre celó do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter je razpoznavalka misli in namenov srca. 058 HEB 004 013 Niti ni nobene stvar, ki se ne razpozna v njegovem pogledu, temveč so vse stvari razgaljene in odprte očem tistega, s katerim imamo opraviti. 058 HEB 004 014 Ker imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je prešel v nebesa, Jezusa, Božjega sina, torej trdno držimo našo veroizpoved. 058 HEB 004 015 Kajti nimamo vélikega duhovnika, ki ne more biti ganjen z občutenjem naših slabosti; temveč je bil skušan v vseh ozirih, podobno kakor smo mi, vendar brez greha. 058 HEB 004 016 Pristopimo torej pogumno k prestolu milosti, da bomo lahko dosegli usmiljenje in našli milost za pomoč v času potrebe. 058 HEB 005 001 Kajti vsak véliki duhovnik, vzet izmed ljudi, je odrejen za ljudi v stvareh, ki se nanašajo na Boga, da lahko daruje tako darove kakor žrtve za grehe, 058 HEB 005 002 ki ima lahko sočutje za nevedne in za tiste, ki so izven poti; kajti tudi on sam je obdan s šibkostjo. 058 HEB 005 003 In zaradi tega razloga mora, kakor za ljudi, tako tudi zase, darovati za grehe. 058 HEB 005 004 In noben človek si te časti ne jemlje sam, temveč kdor je poklican od Boga, kakor je bil Aron. 058 HEB 005 005 Tako tudi Kristus ni samega sebe proslavil, da bi postal véliki duhovnik, temveč tisti, ki mu je rekel: „Ti si moj Sin, danes sem te rodil.“ 058 HEB 005 006 Kakor pravi tudi na drugem mestu: „Ti si duhovnik na veke po Melkízedekovem redu.“ 058 HEB 005 007 Ki je v dneh svojega mesa, ko je z močnim vpitjem in solzami daroval molitve in ponižne prošnje k njemu, ki ga je bil zmožen rešiti pred smrtjo in je bil uslišan, zato ker se je bal; 058 HEB 005 008 čeprav je bil Sin, pa se je iz stvari, katere je pretrpel, naučil poslušnosti; 058 HEB 005 009 in ker je postal popoln, je postal avtor večne rešitve duš vsem tistim, ki ga ubogajo; 058 HEB 005 010 véliki duhovnik, poklican od Boga, po Melkízedekovem redu. 058 HEB 005 011 O katerem imamo povedati mnogo besed in bi [jih] težko izrekel, glede na to, da ste leni za poslušanje. 058 HEB 005 012 Kajti v času, ko bi morali biti učitelji, imate potrebo, da vas nekdo ponovno uči katera so začetna načela Božjih izrekov; in postali ste takšni, ki imajo potrebo po mleku in ne po močni hrani. 058 HEB 005 013 Kajti vsak, kdor je deležen mleka, je nevešč v besedi pravičnosti, ker je dojenček. 058 HEB 005 014 Toda močna hrana pripada tem, ki so polnoletni, celó tistim, ki imajo zaradi razloga uporabe svoja čutila trenirana, da razlikujejo tako dobro kakor zlo. 058 HEB 006 001 Zatorej pustimo načela Kristusovega nauka, nadaljujmo k popolnosti; in ne polagajmo ponovno temelja kesanja od mrtvih del in vere v Boga, 058 HEB 006 002 nauka o krščevanjih in o polaganju rok in o vstajenju mrtvih ter o večni sodbi. 058 HEB 006 003 In to bomo storili, če Bog dovoli. 058 HEB 006 004 Kajti nemogoče je za tiste, ki so bili enkrat razsvetljeni in so okusili nebeški dar in so postali soudeleženci Svetega Duha 058 HEB 006 005 in so okusili dobro Božjo besedo in moči sveta, ki pride, 058 HEB 006 006 če bodo odpadli, da se jih ponovno obnovi v kesanje, ker sami sebi na novo križajo Božjega Sina in ga izpostavljajo javni sramoti. 058 HEB 006 007 Kajti zemlja, ki posrka dež, ki pogosto pada nanjo in obrodi zelišča, primerna za tiste, po katerih je pripravljena, prejema blagoslov od Boga; 058 HEB 006 008 toda tista, ki rodi trnje in osat, je zavrnjena in je blizu prekletstva; katere konec je, da bo požgana. 058 HEB 006 009 Toda ljubljeni, mi smo glede vas prepričani o boljših stvareh in stvareh, ki spremljajo rešitev duš, čeprav tako govorimo. 058 HEB 006 010 Kajti Bog ni krivičen, da pozabi vaše delo in trud ljubezni, ki ste ga pokazali njegovemu imenu, ker ste služili svetim in še služite. 058 HEB 006 011 In želimo, da vsak izmed vas do konca izkazuje isto vnemo k polni gotovosti upanja, 058 HEB 006 012 da ne boste leni, temveč posnemovalci teh, ki zaradi vere in potrpežljivosti podedujejo obljube. 058 HEB 006 013 Kajti ko je Bog dal Abrahamu obljubo, je prisegel pri samem sebi, ker ni mogel priseči pri nikomer večjem, 058 HEB 006 014 rekoč: „Zagotovo, z blagoslavljanjem te bom blagoslovil in z množenjem te bom pomnožil.“ 058 HEB 006 015 In tako je, potem ko je potrpežljivo vztrajal, dosegel obljubo. 058 HEB 006 016 Kajti ljudje resnično prisegajo pri večjem; in prisega za potrditev jim je konec vsega prepira. 058 HEB 006 017 V čemer je Bog, voljan dedičem obljube obilneje pokazati nespremenljivost svoje namere, to potrdil s prisego; 058 HEB 006 018 da imamo z dvema nespremenljivima izjavama, v katerih je bilo za Boga nemogoče lagati, lahko močno tolažbo mi, ki smo pobegnili zaradi zatočišča, da se oprimemo upanja, postavljenega pred nas; 058 HEB 006 019 katerega upanje imamo kakor sidro duše, tako gotovo kakor neomajno in katero vstopa v to notranjost zagrinjala; 058 HEB 006 020 kamor je za nas vstopil predhodnik, celó Jezus, postavljen [za] vélikega duhovnika na veke po Melkízedekovem redu. 058 HEB 007 001 Kajti ta Melkízedek, kralj v Salemu, duhovnik najvišjega Boga, ki je srečal Abrahama, ko se je vračal iz poboja kraljev in ga blagoslovil; 058 HEB 007 002 kateremu je tudi Abraham dal desetino od vsega; najprej pomeni Kralj pravičnosti in nató tudi Kralj Salema, kar je Kralj miru; 058 HEB 007 003 brez očeta, brez matere, brez porekla niti nima začetka dni niti konca življenja, toda narejen podoben Božjemu Sinu trajno ostaja duhovnik. 058 HEB 007 004 Torej preudarite kako velik je bil ta mož, kateremu je celó očak Abraham dal desetino od plenov. 058 HEB 007 005 In resnično imajo tisti, ki so iz Lévijevih sinov, ki prejemajo službo duhovništva, zapoved, naj glede na postavo od ljudi pobirajo desetine, to je, od svojih bratov, čeprav so izšli iz Abrahamovih ledij; 058 HEB 007 006 toda on, katerega poreklo ni smatrano od njih, je prejel Abrahamove desetine in blagoslovil tistega, ki je imel obljube. 058 HEB 007 007 In brez vseh ugovarjanj je manjše blagoslovljeno od boljšega. 058 HEB 007 008 In tukaj prejemajo desetine ljudje, ki umirajo, toda tam jih prejema on, o katerem je pričevano, da živi. 058 HEB 007 009 In tako lahko potemtakem rečem: „Tudi Levi, ki prejema desetine, je plačal desetine po Abrahamu.“ 058 HEB 007 010 Kajti bil je še v ledjih svojega očeta, ko ga je srečal Melkízedek. 058 HEB 007 011 Če je bila torej popolnost po Lévijevem duhovništvu (kajti pod njim so ljudje prejeli postavo), kakšna je bila nadaljnja potreba, da bi nastopil drug duhovnik po Melkízedekovem redu in ne bi bil imenovan po Aronovem redu? 058 HEB 007 012 Kajti zaradi spremembe duhovništva je storjena tudi potreba po spremembi postave. 058 HEB 007 013 Kajti on, o katerem se govorijo te stvari, pripada drugemu rodu, od katerega noben človek ni daroval prisotnost pri oltarju. 058 HEB 007 014 Kajti očitno je, da naš Gospod izvira iz Juda, iz rodu, o katerem glede duhovništva Mojzes ni ničesar rekel. 058 HEB 007 015 In še mnogo bolj očitno je, kajti po Melkízedekovi podobnosti vstaja drug duhovnik, 058 HEB 007 016 ki ni postal po postavi mesene zapovedi, temveč po moči neskončnega življenja. 058 HEB 007 017 Kajti on pričuje: „Ti si duhovnik na veke po Melkízedekovem redu.“ 058 HEB 007 018 Kajti razveljavitev prejšnje zapovedi je resnična, zaradi njene slabosti in nekoristnosti. 058 HEB 007 019 Kajti postava ni ničesar storila popolno, toda vpeljava boljšega upanja je; po katerem se bližamo k Bogu. 058 HEB 007 020 In še toliko bolj, ker ni bil narejen za duhovnika brez prisege; 058 HEB 007 021 (kajti ti duhovniki so postali brez prisege; toda ta s prisego po tistem, ki mu je rekel: „Gospod je prisegel in se ne bo kesal: ‚Ti si duhovnik na veke po Melkízedekovem redu‘“), 058 HEB 007 022 samo s tem je bil Jezus postavljen za pôroka boljše zaveze. 058 HEB 007 023 In onih je bilo resnično mnogo duhovnikov, ker jim zaradi smrti ni bilo dopuščeno, da ostanejo; 058 HEB 007 024 toda ta človek, ker ostaja večno, ima nespremenljivo duhovništvo. 058 HEB 007 025 Zatorej jih je tudi zmožen rešiti do zadnjega, da po njem pridejo k Bogu, glede na to, da vedno živi, da posreduje zanje. 058 HEB 007 026 Kajti takšen véliki duhovnik nam je bil primeren, ki je svet, neškodljiv, neomadeževan, ločen od grešnikov in je postal višji od nebes; 058 HEB 007 027 ki ni potreboval vsak dan, kakor ti véliki duhovniki, darovati žrtvovanje, najprej za svoje lastne grehe in potem za grehe ljudi; kajti to je storil enkrat, ko je daroval samega sebe. 058 HEB 007 028 Kajti postava dela ljudi [za] vélike duhovnike, ki imajo šibkost; toda beseda prisege, ki je bila, odkar [je] postava, postavlja Sina, ki je posvečen na vékomaj. 058 HEB 008 001 Torej od stvari, ki smo jih govorili, je to povzetek: ‚Imamo takšnega vélikega duhovnika, ki je postavljen na desnico prestola Veličanstva v nebesih; 058 HEB 008 002 služabnika svetišča in resničnega šotorskega svetišča, ki ga je postavil Gospod in ne človek.‘ 058 HEB 008 003 Kajti vsak véliki duhovnik je določen, da daruje darove in žrtve, zato je potrebno, da ima tudi ta človek nekaj, da daruje. 058 HEB 008 004 Kajti če bi bil na zemlji, ne bi bil duhovnik, glede na to, da so tu duhovniki, ki darujejo daritve glede na postavo; 058 HEB 008 005 ki služijo zgledu in senci nebeških stvari, kakor je bil Mojzes opomnjen od Boga, ko je bil na tem, da postavi šotorsko svetišče, kajti: „Glej, “pravi, „ da narediš vse stvari glede na zgled, ki ti je bil pokazan na gori.“ 058 HEB 008 006 Toda sedaj je dosegel toliko odličnejšo službo, kolikor je tudi posrednik boljše zaveze, ki je bila osnovana na boljših obljubah. 058 HEB 008 007 Kajti če bi bila tista prva zaveza brezhibna, potem se ne bi iskalo prostora za drugo. 058 HEB 008 008 Kajti, ko je pri njih našel krivdo, jim pravi: „Glejte, pridejo dnevi, govori Gospod, ko bom z Izraelovo hišo in z Judovo hišo sklenil novo zavezo; 058 HEB 008 009 ne glede na zavezo, ki sem jo sklenil z njihovimi očeti na dan, ko sem jih prijel za roko, da jih vodim iz egiptovske dežele; ker niso ostali v moji zavezi in se nisem ozrl nanje, “govori Gospod. 058 HEB 008 010 „Kajti to je zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo po tistih dneh, “govori Gospod, „svoje postave bom položil v njihove misli in jih zapisal v njihova srca, in jaz jim bom Bog in oni mi bodo ljudje; 058 HEB 008 011 in ne bodo učili vsak svojega bližnjega in vsak svojega brata, rekoč: ‚Spoznajte Gospoda, ‘kajti vsi me bodo poznali, od najmanjšega do največjega. 058 HEB 008 012 Kajti usmiljen bom do njihovih nepravičnosti in njihovih grehov ter njihovih krivičnosti se ne bom več spominjal.“ 058 HEB 008 013 Ker pravi: „Novo zavezo, “je prvo naredil staro. Torej to, kar propada in postaja staro, je pripravljeno, da izgine proč. 058 HEB 009 001 Torej prva zaveza je resnično imela tudi odredbe o bogoslužju in posvetnem svetišču. 058 HEB 009 002 Kajti postavljeno je bilo šotorsko svetišče; prvo, v katerem je bil svečnik in miza ter hlebi navzočnosti; kar je imenovano Svetišče. 058 HEB 009 003 Za drugim zagrinjalom pa šotorsko svetišče, ki se imenuje Najsvetejše; 058 HEB 009 004 ki je imelo zlato kadilnico in skrinjo zaveze v celoti prevlečeno z zlatom, v kateri je bila zlata posoda, ki je imela mano in Aronova palica, ki je vzbrstela ter plošči zaveze; 058 HEB 009 005 in nad njo keruba slave, ki zasenčujeta spravni pokrov [skrinje zaveze]; o katerem sedaj ne moremo podrobno govoriti. 058 HEB 009 006 Torej ko so bile te stvari tako odrejene, so duhovniki, opravljajoč bogoslužje, vedno šli v prvo šotorsko svetišče. 058 HEB 009 007 Toda v drugi je véliki duhovnik odšel sam, enkrat vsako leto, ne brez krvi, katero je daroval zase in za grehe ljudi; 058 HEB 009 008 Sveti Duh tako naznanja, da pot v najsvetejše še ni bila razodeta, dokler je še stalo prvo šotorsko svetišče; 058 HEB 009 009 ki je bil podoba za tedaj pripravljen čas, v katerem so bili darovani tako darovi kakor žrtve, ki niso mogli storiti popolnega, kar se tiče vesti, tistega, ki je službo opravljal; 058 HEB 009 010 kar je veljalo samo za jedi in pijače in številna umivanja ter mesene odredbe, naložene nanje do časa preureditve. 058 HEB 009 011 Toda Kristus, ki je prišel [kot] véliki duhovnik prihodnjih dobrih stvari, z večjim in popolnejšim šotorskim svetiščem, ne narejenim z rokami, to se pravi, ne od te zgradbe; 058 HEB 009 012 niti ne s krvjo koz in telet, temveč je s svojo lastno krvjo enkrat vstopil v sveti prostor in za nas dosegel večno odkupitev. 058 HEB 009 013 Kajti če kri bikov in kozlov ter pepel telice, škropeč nečiste, posvečuje do očiščenja mesa; 058 HEB 009 014 koliko bolj bo Kristusova kri, ki je po večnem Duhu samega sebe brez madeža daroval Bogu, očistila vašo vest pred mrtvimi deli, da služite živemu Bogu? 058 HEB 009 015 In zaradi tega razloga je on posrednik nove zaveze, da bi s pomočjo smrti, za odkupitev od prestopkov, ki so bili pod prvo zavezo, tisti, ki so poklicani, lahko prejeli obljubo večne dediščine. 058 HEB 009 016 Kajti kjer je oporoka, mora biti tudi potreba po smrti oporočnika. 058 HEB 009 017 Kajti oporoka je veljavna potem, ko so ljudje mrtvi; sicer nima nobene moči vse dokler oporočnik živi. 058 HEB 009 018 Nakar niti prva zaveza ni bila posvečena brez krvi. 058 HEB 009 019 Kajti ko je Mojzes vsem ljudem govoril vsak predpis, glede na postavo, je vzel kri telet in kozlov, z vodo in škrlatno volno ter izop in poškropil tako knjigo kakor vse ljudi, 058 HEB 009 020 rekoč: „To je kri zaveze, ki vam jo je Bog ukazal.“ 058 HEB 009 021 Poleg tega je s krvjo poškropil tako šotorsko svetišče kakor vse posode za služenje. 058 HEB 009 022 In skoraj vse stvari se po postavi očiščuje s krvjo; in brez prelivanja krvi ni odpuščanja. 058 HEB 009 023 Bilo je torej potrebno, da naj bi bili vzori stvari v nebesih očiščeni s temi; toda same nebeške stvari [pa] z boljšimi žrtvami kakor te. 058 HEB 009 024 Kajti Kristus ni vstopil v svete prostore, narejene z rokami, ki so slike resničnih; temveč v sama nebesa, da se sedaj za nas pokaže v Božji prisotnosti; 058 HEB 009 025 niti ne, da bi samega sebe pogosto daroval, kakor véliki duhovnik vsako leto s krvjo drugih vstopa v sveti prostor; 058 HEB 009 026 kajti potem bi moral od ustanovitve sveta pogosto trpeti; toda sedaj se je prikazal enkrat ob koncu sveta, da z žrtvovanjem samega sebe odstrani greh. 058 HEB 009 027 In kakor je določeno ljudem enkrat umreti, toda po tem sodba; 058 HEB 009 028 tako je bil Kristus enkrat darovan, da nosi grehe mnogih; in tem, ki ga pričakujejo, se bo drugič prikazal brez greha v rešitev duš. 058 HEB 010 001 Kajti postava, ki vsebuje senco dobrih stvari, ki pridejo in ne prave podobe stvari, s temi žrtvami, katere leto za letom stalno darujejo, še prišlecev nikoli ne more storiti popolnih. 058 HEB 010 002 Kajti ali takrat ne bi nehali biti darovani? Zato ker ti oboževalci, enkrat očiščeni, naj ne bi imeli nič več zavedanja o grehih. 058 HEB 010 003 Toda s temi daritvami je vsako leto storjen ponoven opomin zaradi grehov. 058 HEB 010 004 Kajti ni mogoče, da naj bi kri bikov in kozlov odvzemala grehe. 058 HEB 010 005 Zato, ko prihaja na svet, pravi: „Žrtvovanja in daritve nočeš, toda telo si mi pripravil; 058 HEB 010 006 v žgalnih daritvah in daritvah za greh nimaš nobenega veselja. 058 HEB 010 007 Tedaj sem rekel: ‚Glej, prihajam (v zvitku knjige je to zapisano o meni), da izpolnim tvojo voljo, oh Bog.‘“ 058 HEB 010 008 Še več, ko je rekel: „Žrtve in darovanja in žgalnih daritev ter darovanja za greh nočeš niti nimaš veselja v teh, “ki so darovane po postavi; 058 HEB 010 009 je potem rekel: „Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo, oh Bog.“Odpravlja prvo, da lahko vzpostavi drugo. 058 HEB 010 010 Po tej volji smo z daritvijo telesa Jezusa Kristusa posvečeni enkrat za vselej. 058 HEB 010 011 In vsak duhovnik vsak dan stoji, služi in pogosto daruje iste žrtve, katere nikoli ne morejo odvzeti grehov; 058 HEB 010 012 toda ta človek, potem ko je daroval eno žrtev za grehe na veke, je sédel na Božjo desnico; 058 HEB 010 013 in od tega časa naprej čaka, dokler ne bodo njegovi sovražniki narejeni [za] njegovo pručko. 058 HEB 010 014 Kajti z eno daritvijo je na veke izpopolnil te, ki so posvečeni. 058 HEB 010 015 O tem nam je priča tudi Sveti Duh; kajti potem, ko nam je prej rekel: 058 HEB 010 016 „To je zaveza, ki jo bom sklenil z njimi po tistih dneh, “govori Gospod, „svoje postave bom položil v njihova srca in v njihove [globoke] misli jih bom zapisal; 058 HEB 010 017 in njihovih grehov ter krivičnosti se ne bom več spominjal.“ 058 HEB 010 018 Torej kjer je odpuščanje le-teh, ni več daritve za greh. 058 HEB 010 019 Ker imamo torej, bratje, hrabrost, da po Jezusovi krvi vstopimo v najsvetejše, 058 HEB 010 020 po novi in živi poti, katero je za nas posvetil skozi zagrinjalo, to se pravi svoje meso; 058 HEB 010 021 in ker imamo vélikega duhovnika nad Božjo hišo; 058 HEB 010 022 se približajmo z resničnim srcem, v polni gotovosti vere, ker smo naša srca poškropili pred zlo vestjo in naša telesa umili s čisto vodo. 058 HEB 010 023 Trdno, brez omahovanja, se držimo veroizpovedi naše vere (ker je zvest on, ki je obljubil) 058 HEB 010 024 in preudarimo drug drugega, da spodbujamo k ljubezni in k dobrim delom; 058 HEB 010 025 ne zapuščajmo zbiranja nas samih, kakor je navada nekaterih, temveč drug drugega spodbujajmo in [to] toliko bolj, kakor vidite, da se približuje dan. 058 HEB 010 026 Kajti če namerno grešimo, potem ko smo prejeli spoznanje o resnici, za grehe ne ostane nobena žrtev več, 058 HEB 010 027 temveč neizogibno strašno pričakovanje sodbe in gorečnost ognja, ki bo požrl nasprotnike. 058 HEB 010 028 Kdor je preziral Mojzesovo postavo, je na osnovi dveh ali treh prič brez usmiljenja umrl; 058 HEB 010 029 predvidevajte koliko hujšo kazen bo vreden tisti, ki je pogazil Božjega Sina in je štel kri zaveze, s katero je bil posvečen, za nesveto stvar in [to] storil navzlic Duhu milosti? 058 HEB 010 030 Kajti poznamo tistega, ki je rekel: „Maščevanje pripada meni, jaz bom poplačal, “govori Gospod. In ponovno: „Gospod bo sodil svoje ljudi.“ 058 HEB 010 031 To je strašna stvar, pasti v roke živega Boga. 058 HEB 010 032 Toda spomnite se prejšnjih dni, v katerih ste, potem ko ste bili razsvetljeni, pretrpeli velik boj stisk; 058 HEB 010 033 deloma, medtem ko ste bili narejeni [za] predmet zaničevanja, tako z grajami kakor s stiskami, in deloma medtem ko ste postali družabniki teh, ki so bili tega navajeni. 058 HEB 010 034 Kajti do mene ste imeli sočutje v mojih vezeh in ste radostno sprejeli plenjenje svojih dobrin, vedoč v sebi, da imate v nebesih boljše in trajno imetje. 058 HEB 010 035 Ne odvrzite torej svoje zaupnosti, ki ima veliko povračilo nagrade. 058 HEB 010 036 Kajti potrebo imate po potrpežljivosti, da potem, ko ste storili Božjo voljo, lahko prejmete obljubo. 058 HEB 010 037 Kajti še malo časa in on, ki prihaja, bo prišel in ne bo okleval. 058 HEB 010 038 Torej pravični bo živel iz vere, toda če se kdorkoli umakne, moja duša nad njim ne bo imela veselja. 058 HEB 010 039 Toda mi nismo od teh, ki se umikajo v pogubo, temveč od teh, ki verujejo v rešitev duše. 058 HEB 011 001 Vera je torej zagotovilo stvarem v katere upamo, dokaz nevidnih stvari. 058 HEB 011 002 Kajti po njej so starešine dosegli dober glas. 058 HEB 011 003 Po veri razumemo, da so bili svetovi zasnovani po Božji besedi, tako da stvari, ki so vidne, niso bile narejene iz stvari, ki se kažejo. 058 HEB 011 004 Po veri je Abel Bogu daroval odličnejšo žrtev kakor Kajn, s katero je dosegel pričevanje, da je bil pravičen, ker je Bog pričeval o njegovih darovih; in po njih, čeprav mrtev, še vedno govori. 058 HEB 011 005 Po veri je bil Henoh prestavljen, da ne bi videl smrti; in ni ga bilo najti, ker ga je Bog prestavil, kajti pred njegovo prestavitvijo je imel to pričevanje, da je ugajal Bogu. 058 HEB 011 006 Toda brez vere mu je nemogoče ugajati, kajti kdor prihaja k Bogu, mora verovati, da on je in da je nagrajevalec teh, ki ga marljivo iščejo. 058 HEB 011 007 Po veri je Noe, ki je bil posvarjen od Boga, o še ne videnih stvareh, prevzet s strahom, pripravil barko za rešitev svoje hiše, po kateri je obsodil svet in postal dedič pravičnosti, ki je po veri. 058 HEB 011 008 Po veri je Abraham ubogal, ko je bil poklican, da gre ven, na kraj, katerega naj bi kasneje prejel v dediščino in odšel je ven, ne vedoč kam je šel. 058 HEB 011 009 Po veri se je mudil v obljubljeni deželi, kot v tuji deželi in prebival v šotorih z Izakom in Jakobom, z njim sodedičema iste obljube; 058 HEB 011 010 kajti iskal je mesto, ki ima temelje, katerega graditelj in izdelovalec je Bog. 058 HEB 011 011 Preko vere je tudi sama Sara prejela moč, da spočne potomca in rodila otroka, ko je bila čez starost, ker je tega, ki je obljubil, precenila zvestega. 058 HEB 011 012 Zatorej jih je izšlo celó iz enega in skoraj mrtvega, taka velika množica kakor zvezd neba in kakor peska, ki je brezštevilen ob morski obali. 058 HEB 011 013 Vsi ti so umrli v veri in niso prejeli obljub, vendar so jih videli od daleč in bili prepričani o njih in jih sprejeli ter priznali, da so bili tujci in romarji na zemlji. 058 HEB 011 014 Kajti tisti, ki govorijo takšne stvari, odkrito razglašajo, da iščejo domovino. 058 HEB 011 015 In resnično, če bi razmišljali o tej domovini, od koder so izšli, bi mogoče imeli priložnost, da se vrnejo. 058 HEB 011 016 Toda odslej si želijo boljšo domovino, to je, nebeško; zato Bog ni osramočen, da se imenuje njihov Bog, kajti zanje je pripravil mesto. 058 HEB 011 017 Po veri je Abraham, ko je bil preizkušan, daroval Izaka; in on, ki je prejel obljube, je daroval svojega edinorojenega sina, 058 HEB 011 018 o katerem je bilo rečeno: ‚Da se bo tvoje potomstvo imenovalo po Izaku, ‘ 058 HEB 011 019 ker je menil, da ga je bil Bog zmožen obuditi celó od mrtvih; od koder ga je po podobi tudi prejel. 058 HEB 011 020 Po veri je, glede na stvari, ki pridejo, Izak blagoslovil Jakoba in Ezava. 058 HEB 011 021 Po veri je Jakob, ko je umiral, blagoslovil oba Jožefova sinova, in oboževal oprt na vrh svoje palice. 058 HEB 011 022 Po veri je Jožef, ko je umiral, naredil omembo odhoda Izraelovih otrok in dal zapoved glede svojih kosti. 058 HEB 011 023 Po veri so Mojzesa, ko je bil rojen, njegovi starši tri mesece skrivali, ker so videli, da je bil čeden otrok, in se niso bali kraljeve zapovedi. 058 HEB 011 024 Po veri je Mojzes, ko je prišel v leta, odklonil, da bi bil imenovan sin faraonove hčere; 058 HEB 011 025 raje si je izbral, da z Božjimi ljudmi trpi stisko, kakor da nekaj časa uživa zadovoljstva greha; 058 HEB 011 026 Kristusovo grajanje je cenil za večja bogastva kakor zaklade v Egiptu, kajti imel je spoštovanje do povračila nagrade. 058 HEB 011 027 Po veri je zapustil Egipt in se ni bal kraljevega besa, kajti vztrajal je, kakor [bi] zrl tistega, ki je neviden. 058 HEB 011 028 Prek vere je praznoval pasho in škropljenje s krvjo, da se jih ne bi dotaknil tisti, ki je uničil prvorojence. 058 HEB 011 029 Po veri so šli skozi Rdeče morje kakor po kopni zemlji, kar so poskušali storiti Egipčani, [pa] so bili utopljeni. 058 HEB 011 030 Po veri so padli dol zidovi Jerihe, potem ko so jo obkrožali sedem dni. 058 HEB 011 031 Po veri pocestnica Rahába, ko je v miru sprejela oglednika, ni umrla s temi, ki niso verovali. 058 HEB 011 032 In kaj naj še rečem? Kajti zmanjkalo bi mi časa, da vam povem o Gideónu in o Baráku in o Samsonu in o Jefteju; tudi o Davidu in Samuelu ter o prerokih, 058 HEB 011 033 ki so po veri podjarmljali kraljestva, izvrševali pravičnost, dosegali obljube, mašili gobce levom, 058 HEB 011 034 gasili silovitost ognja, izogibali rezilu meča, iz slabosti so postajali močni, v boju so postajali hrabri, vojske neznancev so obračali v beg. 058 HEB 011 035 Ženske so ponovno prejemale svoje mrtve dvignjene v življenje. Drugi pa so bili mučeni, ker niso sprejeli osvoboditve; da bi dosegli boljše vstajenje; 058 HEB 011 036 in drugi so imeli preizkušnjo krutih zasmehovanj ter bičanj, da, poleg tega vezi in ujetništvo. 058 HEB 011 037 Bili so kamnani, bili so žagani narazen, bili so skušani, bili so umorjeni z mečem; okoli so tavali v ovčjih in kozjih kožah; bili so v pomanjkanju, užaloščeni, mučeni 058 HEB 011 038 (katerih svet ni bil vreden); tavali so po puščavah in po gorah in po brlogih in zemeljskih votlinah. 058 HEB 011 039 In vsi ti, ker so prek vere dosegli dober glas, niso prejeli obljube, 058 HEB 011 040 kajti Bog je za nas priskrbel neko boljšo stvar, da oni ne bi postali popolni brez nas. 058 HEB 012 001 Zato vidite, ker smo tudi mi obdani naokoli s tako velikim oblakom pričevalcev, odložimo vsako breme in greh, ki nas tako z lahkoto pesti in s potrpežljivostjo tecimo tekmo, ki je postavljena pred nas, 058 HEB 012 002 glejmo k Jezusu, avtorju in dopolnitelju naše vere; ki je zaradi radosti, ki je bila postavljena predenj, pretrpel križ in preziral sramoto in je posedèn na desnico Božjega prestola. 058 HEB 012 003 Kajti razmislite vendar o tistem, ki je prestal takšno nasprotovanje grešnikov proti sebi, da ne bi bili vi utrujeni in oslabeli v svojih umih. 058 HEB 012 004 Niste se še do krvi uprli v boju zoper greh. 058 HEB 012 005 In pozabili ste na spodbujanje, ki vam govori kakor otrokom: „Moj sin, ne preziraj Gospodovega karanja niti ne izgubljaj poguma, kadar te ošteva, 058 HEB 012 006 kajti kogar Gospod ljubi, strogo vzgaja, in biča vsakega sina, katerega sprejema.“ 058 HEB 012 007 Če ste prestali vzgojo, Bog z vami ravna kakor s sinovi; kajti kakšen sin je ta, katerega oče ne bi strogo vzgajal? 058 HEB 012 008 Toda če ste brez vzgoje, česar so vsi soudeleženi, potem ste nezakonski otroci, ne pa sinovi. 058 HEB 012 009 Nadalje smo imeli očete od našega mesa, ki so nas korigirali in smo jim dali spoštovanje; ali ne bomo veliko raje v podrejenosti Očetu duhov in živeli? 058 HEB 012 010 Kajti oni so nas resnično strogo vzgajali za nekaj dni, po svoji lastni volji; toda on za našo korist, da mi lahko postanemo soudeleženci njegove svetosti. 058 HEB 012 011 Torej nobeno opominjanje zaenkrat ni videti, da bi bilo veselo, temveč bridko; kljub temu potem obrodi miren sad pravičnosti v teh, ki so s tem izurjeni. 058 HEB 012 012 Zatorej dvignite roke, ki visijo in slabotna kolena; 058 HEB 012 013 in naredite ravne steze za svoja stopala, da se ne bi to, kar šepa, obrnilo proč s poti, temveč naj bo raje ozdravljeno. 058 HEB 012 014 Prizadevajte si za mir z vsemi ljudmi in svetost, brez katere noben človek ne bo videl Gospoda; 058 HEB 012 015 marljivo zrite, da ne bi katerikoli človek padel od Božje milosti; da vas ne bi zbegala nobena korenina grenkobe, ki poganja in bi bili z njo mnogi omadeževani; 058 HEB 012 016 da ne bi bilo nobenega prešuštvovalca ali oskrunjene osebe, kakor Ezav, ki je za en košček hrane prodal pravico svojega prvorojenstva. 058 HEB 012 017 Kajti veste kako je bil potem, ko je želel podedovati blagoslov, zavrnjen; kajti ni našel nobene priložnosti prostora za kesanje, čeprav ga je skrbno iskal s solzami. 058 HEB 012 018 Kajti niste prišli h gori, ki se jo lahko dotakne in da gori z ognjem in niti k črnosti in ne temi in ne viharju 058 HEB 012 019 in ne donenju trobente in ne glasu besed; katerega glas so tisti, ki so poslušali, rotili, da jim beseda ne bi bila več izgovorjena, 058 HEB 012 020 (kajti niso mogli prenesti tega, kar je bilo ukazano: „In če se žival komaj dotakne gore, naj bo kamnana ali prebodena s puščico; “ 058 HEB 012 021 in prizor je bil tako strašen, da je Mojzes rekel: „Silno se bojim in se tresem.“) 058 HEB 012 022 Toda vi ste prišli h gori Sion in k mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu in k nepreštevni angelski druščini, 058 HEB 012 023 h glavnemu zboru in cerkvi prvorojenih, ki so zapisani v nebesih in k Bogu, Sodniku vseh in k duhovom pravičnih ljudi, ki so dosegli popolnost 058 HEB 012 024 in k Jezusu, posredniku nove zaveze in h krvi škropljenja, ki govori boljše stvari kakor ta od Abela. 058 HEB 012 025 Glejte, da ne zavrnete tistega, ki govori. Kajti če niso ušli tisti, ki so zavrnili tistega, ki je govoril na zemlji, koliko bolj ne bomo ušli mi, če se odvrnemo od tistega, ki govori iz nebes; 058 HEB 012 026 katerega glas je takrat stresel zemljo; toda sedaj je obljubil, rekoč: „Še enkrat stresem, ne samo zemljo, temveč tudi nebo.“ 058 HEB 012 027 In ta beseda: „Še enkrat, “pomeni odstranitev tistih stvari, ki so lahko stresene, kakor od stvari, ki so narejene, da te stvari, ki ne morejo biti stresene, lahko ostanejo. 058 HEB 012 028 Zaradi tega mi, ki prejemamo kraljestvo, ki ne more biti omajano, imejmo milost, s katero lahko sprejemljivo služimo Bogu, s spoštovanjem in bogaboječim strahom. 058 HEB 012 029 Kajti naš Bog je požirajoč ogenj. 058 HEB 013 001 Naj se bratoljúbje nadaljuje. 058 HEB 013 002 Ne bodite pozabljivi, da pogostite tujce, kajti s tem so nekateri nevedoč pogostili angele. 058 HEB 013 003 Spominjajte se teh, ki so v vezeh, kakor zvezani z njimi; in teh, ki prenašajo nadloge, kakor ste tudi vi sami v telesu. 058 HEB 013 004 Zakon je častitljiv v vsem in postelja neomadeževana, toda vlačugarje in zakonolomce bo sodil Bog. 058 HEB 013 005 Naj bo vaše vedênje brez pohlepnosti in bodite zadovoljni s temi stvarmi, kar jih imate; kajti rekel je: „Nikoli te ne bom zapustil niti se te ne bom odrekel.“ 058 HEB 013 006 Tako da lahko pogumno rečemo: „Gospod je moj pomočnik in ne bom se bal, kaj mi bo storil človek.“ 058 HEB 013 007 Spominjajte se teh, ki imajo nad vami vladarstvo, ki so vam govorili Božjo besedo; katerih vero posnemajte in upoštevajte konec njihovega vedênja. 058 HEB 013 008 Jezus Kristus, isti včeraj in danes in na veke. 058 HEB 013 009 Ne bodite nošeni naokoli z različnimi in tujimi nauki. Kajti dobra stvar je, da je srce utrjeno z milostjo; ne [pa] z jedmi, ki niso koristile tem, ki so bili zavzeti s tem. 058 HEB 013 010 Imamo oltar, s katerega nimajo pravice jesti tisti, ki služijo šotorskemu svetišču. 058 HEB 013 011 Kajti telesa teh živali, katerih kri prinese véliki duhovnik v svetišče za greh, so zažgana zunaj šotorišča. 058 HEB 013 012 Zato je tudi Jezus, da je lahko s svojo lastno krvjo ljudi posvetil, trpel zunaj velikih vrat. 058 HEB 013 013 Zato pojdimo naprej k njemu zunaj šotorišča in prenašajmo njegovo grajo. 058 HEB 013 014 Kajti tukaj nimamo trajnega mesta, temveč iščemo tega, ki pride. 058 HEB 013 015 Po njem torej Bogu nenehno darujmo hvalno žrtev, to je, sad naših ustnic, ki dajejo zahvalo njegovemu imenu. 058 HEB 013 016 Toda ne pozabite delati dobro in razdeljevati, kajti s takšnimi žrtvami je Bog zelo zadovoljen. 058 HEB 013 017 Ubogajte te, ki imajo vladarstvo nad vami in se podredite; kajti oni bedijo za vaše duše kakor tisti, ki morajo dati obračun, da bodo to lahko delali z radostjo in ne z žalostjo, kajti to je za vas nekoristno. 058 HEB 013 018 Molite za nas, kajti zaupamo, [da] imamo dobro vest [in smo] v vseh stvareh voljni iskreno živeti. 058 HEB 013 019 Toda rotim vas, raje delajte to, da vam bom lahko prej povrnjen. 058 HEB 013 020 Torej Bog miru, ki je od mrtvih ponovno privedel našega Gospoda Jezusa, ta véliki pastir ovc, naj vas po krvi večne zaveze, 058 HEB 013 021 naredi popolne v vsakem dobrem delu, da izpolnite njegovo voljo, ki povzroča v vas to, kar je prijetno v njegovem pogledu, po Jezusu Kristusu, kateremu bodi slava na veke vekov. Amen. 058 HEB 013 022 In rotim vas, bratje, vzdržite besedo opominjanja, kajti pismo sem vam napisal z nekaj besedami. 058 HEB 013 023 Védite, da je naš brat Timótej izpuščen na prostost; s katerim, če pride v kratkem, vas bom videl. 058 HEB 013 024 Pozdravite vse tiste, ki vladajo nad vami in vse svete. Pozdravljajo vas tisti iz Italije. 058 HEB 013 025 Milost bodi z vami vsemi. Amen. [Napisano Hebrejcem iz Italije po Timóteju.] # # BOOK 059 JAM James Jakob 059 JAM 001 001 Jakob, služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa, dvanajsterim rodovom, ki so razkropljeni naokoli, pozdrav. 059 JAM 001 002 Moji bratje, kadar zapadate v številne skušnjave, smatrajte to [za] veliko veselje, 059 JAM 001 003 ker veste to, da preizkušenost vaše vere ustvarja potrpežljivost. 059 JAM 001 004 Toda naj ima potrpežljivost svoje popolno delo, da boste lahko popolni in celotni, [da vam] ničesar ne manjka. 059 JAM 001 005 Če [pa] komu izmed vas manjka modrosti, naj prosi od Boga, ki velikodušno daje vsem ljudem in ne očita; in dana mu bo. 059 JAM 001 006 Toda prosi naj v veri niti malo omahujoč. Kajti kdor omahuje, je podoben morskemu valu, [ki ga] žene veter in ga premetava. 059 JAM 001 007 Kajti tak človek naj ne misli, da bo karkoli prejel od Gospoda. 059 JAM 001 008 Človek dvojnih misli je nestanoviten na vseh svojih poteh. 059 JAM 001 009 Naj se brat nizkega položaja veseli v tem, da je povišan; 059 JAM 001 010 toda bogat v tem, da je ponižan, ker bo minil kakor cvet na travi. 059 JAM 001 011 Kajti takoj, ko sonce vzide z žgočo vročino, to izsuši travo in njen cvet pade in lepota njenega videza propade; tako bo tudi bogataš zbledel na svojih poteh. 059 JAM 001 012 Blagoslovljen je človek, ki preizkušnjo vzdrži; kajti ko je preizkušen, bo prejel krono življenja, katero je Gospod obljubil tistim, ki ga ljubijo. 059 JAM 001 013 Naj noben človek, ko je skušan, ne reče: „Skušan sem od Boga, “kajti Bog ne more biti skušan z zlom niti sam nikogar ne skuša; 059 JAM 001 014 toda vsak je skušan, ko je odtegnjen s svojimi lastnimi poželenji in premamljen. 059 JAM 001 015 Ko je potem poželenje spočeto, rojeva greh. Greh pa, ko je dovršen, rojeva smrt. 059 JAM 001 016 Ne motite se, moji ljubljeni bratje. 059 JAM 001 017 Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja dol od Očeta svetlob, s katerim ni nestanovitnosti niti sence obračanja. 059 JAM 001 018 Po svoji lastni volji nas je zaplodil z besedo resnice, da naj bi bili mi nekako prvenci njegovih ustvarjenih bitij. 059 JAM 001 019 Zatorej, moji ljubljeni bratje, naj bo vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za bes; 059 JAM 001 020 kajti človekov bes ne uresničuje Božje pravičnosti. 059 JAM 001 021 Zatorej dajte proč vso umazanost in odvečno porednost ter s krotkostjo sprejmite vcepljeno besedo, ki je zmožna rešiti vaše duše. 059 JAM 001 022 Toda bodite uresničevalci besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo. 059 JAM 001 023 Kajti če je kdorkoli poslušalec besede, ne pa uresničevalec, je podoben človeku, ki svoj naraven obraz ogleduje v zrcalu; 059 JAM 001 024 kajti gleda sebe in gre svojo pot ter nemudoma pozabi kakšne vrste človek je bil. 059 JAM 001 025 Toda kdorkoli gleda v popolno postavo svobode in ostaja v njej, ni pozabljiv poslušalec, temveč izvrševalec dela, bo ta človek blagoslovljen v svojem dejanju. 059 JAM 001 026 Če je katerikoli človek med vami videti religiozen, pa ne brzda svojega jezika, temveč zavaja svoje lastno srce, je bogoslužje tega človeka prazno. 059 JAM 001 027 Čisto in neomadeževano bogoslužje pred Bogom in Očetom je to: „Obiskovati osirotele in vdove v njihovi stiski ter se ohraniti neomadeževanega od sveta.“ 059 JAM 002 001 Moji bratje, vere našega Gospoda Jezusa Kristusa, Gospoda slave, ne imejte z oziranjem na osebe. 059 JAM 002 002 Kajti če pride v vaš zbor mož z zlatim prstanom in čedno obleko, pride pa tudi revež v grdem oblačilu; 059 JAM 002 003 in se ozirate k tistemu, ki nosi elegantno oblačilo ter mu rečete: „Sédi tukaj na dobro mesto; “revnemu pa rečete: „Stoj tukaj ali sédi tukaj pod mojo pručko; “ 059 JAM 002 004 Mar niste potem v sebi pristranski in ste postali sodniki s hudobnimi mislimi? 059 JAM 002 005 Poslušajte, moji ljubljeni bratje: „Ali ni Bog izbral revnih tega sveta, bogatih v veri in dedičev kraljestva, katerega je obljubil tem, ki ga ljubijo?“ 059 JAM 002 006 Toda vi ste prezirali revnega. Ali vas ne zatirajo bogataši in vas vlečejo pred sodne stole? 059 JAM 002 007 Ali ne preklinjajo oni tega vrednega imena po katerem ste imenovani? 059 JAM 002 008 Če izpolnite kraljevo postavo glede pisma: „Svojega bližnjega boš ljubil kakor samega sebe, “delate pravilno; 059 JAM 002 009 toda če se ozirate na osebe, storite greh in ste po postavi pograjani kot prestopniki. 059 JAM 002 010 Kajti kdorkoli se bo držal celotne postave in se vendar prekrši v eni točki, je kriv vseh. 059 JAM 002 011 Kajti kdor je rekel: „Ne počni zakonolomstva, “je rekel tudi: „Ne ubijaj.“Torej če ne počneš zakonolomstva, vendar če ubijaš, si postal prestopnik postave. 059 JAM 002 012 Tako govorite in tako delajte, kakor tisti, ki bodo sojeni po postavi svobode. 059 JAM 002 013 Kajti tisti, ki ni pokazal nobenega usmiljenja, bo sodbo prejel brez usmiljenja; in usmiljenje se razveseljuje zoper sodbo. 059 JAM 002 014 Kaj to koristi, moji bratje, četudi človek reče, [da] ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši? 059 JAM 002 015 Če sta brat ali sestra naga in brez dnevne hrane, 059 JAM 002 016 in jima kdo izmed vas reče: „Odidita v miru, bodita ogreta in nasičena; “čeprav jima ne daste teh stvari, ki so potrebne telesu; kaj to koristi? 059 JAM 002 017 Prav tako vera, če ta nima del, je sama zase mrtva. 059 JAM 002 018 Da, človek lahko reče: „Ti imaš vero, jaz pa imam dela; pokaži mi svojo vero brez svojih del in pokazal ti bom svojo vero z svojimi deli. 059 JAM 002 019 Ti veruješ, da obstaja en Bog; pravilno ravnaš; tudi hudiči verujejo in trepetajo.“ 059 JAM 002 020 Toda ali hočeš spoznati, oh prazni človek, da je vera brez del mrtva? 059 JAM 002 021 Mar ni bil naš oče Abraham opravičen z deli, ko je na oltarju daroval svojega sina Izaka? 059 JAM 002 022 Vidiš kako je vera sodelovala z njegovimi deli in je vera z deli postala popolna? 059 JAM 002 023 In izpolnjeno je bilo pismo, ki pravi: ‚Abraham je veroval Bogu in to mu je bilo pripisano v pravičnost; ‘in imenovan je bil: ‚Prijatelj Boga.‘ 059 JAM 002 024 Vidite torej kako, da je človek opravičen z deli in ne samo iz vere. 059 JAM 002 025 Ali ni bila prav tako tudi pocestnica Rahába opravičena z deli, ko je sprejela poslanca in ju odposlala [po] drugi poti? 059 JAM 002 026 Kajti kakor je telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva. 059 JAM 003 001 Moji bratje, ne bodite mnogi učitelji, ker veste, da bomo prejeli večjo obsodbo. 059 JAM 003 002 Kajti v mnogih stvareh vsi grešimo. Če katerikoli človek ne greši z besedo, je isti popoln mož in tudi zmožen obrzdati celotno telo. 059 JAM 003 003 Glejte, konjem v usta dajemo žvale, da nas lahko ubogajo in obračamo njihovo celotno telo. 059 JAM 003 004 Glejte tudi ladje, katere, čeprav so tako velike in jih ženejo kruti vetrovi, se vendar obračajo z zelo majhnim krmilom, kamorkoli krmar hoče. 059 JAM 003 005 Prav tako je jezik majhen ud, pa se baha [z] velikimi stvarmi. Glejte, kako veliko stvar prižge majhen ogenj! 059 JAM 003 006 In jezik je ogenj, svet krivičnosti; tako je jezik med drugimi deli, da omadežuje celotno telo in razvnema zakon narave; in ta je vžgan iz pekla. 059 JAM 003 007 Kajti vsaka vrsta, od živali in od ptic in od kač in od stvari v morju, je ukrotljiva in je bila ukročena od človeštva, 059 JAM 003 008 toda jezika ne more ukrotiti noben človek; je neukrotljivo zlo, polno smrtonosnega strupa. 059 JAM 003 009 Z njim blagoslavljamo Boga, celó Očeta; in z njim preklinjamo ljudi, ki so ustvarjeni po Božji podobnosti. 059 JAM 003 010 Iz istih ust izvirata blagoslavljanje in preklinjanje. Moji bratje, te stvari ne smejo biti takšne. 059 JAM 003 011 Mar daje studenec na istem mestu sladko in grenko vodo? 059 JAM 003 012 Ali lahko figovo drevo, moji bratje, rodi olive? Ali trta fige? Tako noben studenec ne more dajati obeh, slane in sladke vode. 059 JAM 003 013 Kdo je med vami moder človek in opremljen s spoznanjem? Naj s krotkostjo modrosti kaže dobro vedênje svojih del. 059 JAM 003 014 Toda če imate v svojih srcih grenko zavist in prepir, se ne ponašajte in ne lažite zoper resnico. 059 JAM 003 015 Ta modrost se ne spušča od zgoraj, temveč je zemeljska, čutna, vražja. 059 JAM 003 016 Kajti kjer sta zavist in prepir, tam je zmešnjava in vsako hudobno delo. 059 JAM 003 017 Toda modrost, ki je od zgoraj, je najprej čista, potem mirna, nežna in lahka za ravnanje, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez pristranskosti in brez hinavščine. 059 JAM 003 018 In sad pravičnosti sejejo v miru tisti, ki delajo mir. 059 JAM 004 001 Od kod prihajajo med vami vojne in boji? Ali ne pridejo od tukaj, celó iz vaših poželenj, ki se vojskujejo v vaših udih? 059 JAM 004 002 Vi hlepite, pa nimate; ubijate in želite imeti, pa ne morete doseči; bojujete se in vojskujete, vendar nimate, ker ne prosite. 059 JAM 004 003 Prosite, pa ne prejmete, ker prosite neprimerno, da bi to porabili za svoja poželenja. 059 JAM 004 004 Vi zakonolomci in zakonolomke ali ne veste, da je prijateljstvo s svetom sovraštvo do Boga? Kdorkoli bo torej prijatelj sveta, postane Božji sovražnik. 059 JAM 004 005 Ali mislite, da pismo zaman pravi: „Duh, ki prebiva v nas, hrepeni do zavisti?“ 059 JAM 004 006 Toda on daje več milosti. Zatorej pravi: „Bog se ponosnim upira, toda ponižnim daje milost.“ 059 JAM 004 007 Podvrzite se torej Bogu. Uprite se hudiču in bo od vas pobegnil. 059 JAM 004 008 Približajte se Bogu in se vam bo približal. Očistite si svoje roke, vi grešniki; in očistite svoja srca, vi [ki ste] dvojnih misli. 059 JAM 004 009 Bodite užaloščeni in žalujte ter jokajte; naj bo vaš smeh obrnjen v žalovanje in vaša radost v potrtost. 059 JAM 004 010 Ponižajte se v Gospodovih očeh in vas bo povišal. 059 JAM 004 011 Bratje, drug o drugem ne govorite hudobno. Kdor o svojem bratu govori hudobno in svojega brata sodi, govori hudobno o postavi in sodi postavo; toda če sodiš postavo, nisi uresničevalec postave, temveč sodnik. 059 JAM 004 012 En zakonodajalec je, ki je zmožen rešiti in uničiti; kdo si ti, da sodiš drugega? 059 JAM 004 013 Pojdite torej, vi, ki pravite: „Danes ali jutri bomo šli v to mesto in tam ostali eno leto in kupovali in prodajali ter zaslužili dobiček; “ 059 JAM 004 014 medtem ko ne veste kaj bo jutri. Kajti kaj je vaše življenje? Je celó meglica, ki se za kratek čas prikaže in potem izgine proč. 059 JAM 004 015 Kajti takó morate reči: „Če Gospod hoče, bomo živeli in delali to ali ono.“ 059 JAM 004 016 Toda sedaj se razveseljujete v svojih bahanjih; vsako takšno razveseljevanje je zlo. 059 JAM 004 017 Torej tistemu, ki zna delati dobro, pa tega ne dela, mu je to [v] greh. 059 JAM 005 001 Pojdite torej, vi bogataši, jokajte in tulite zaradi vaših bed, ki bodo prišle nad vas. 059 JAM 005 002 Vaša bogastva so pokvarjena in vaše obleke so požrte od moljev. 059 JAM 005 003 Vaše zlato in srebro je postalo zarjavelo; in njuna rja bo priča zoper vas in bo razjedla vaše meso kakor bi bila ogenj. Nakopičili ste skupaj zaklad za poslednje dni. 059 JAM 005 004 Glejte, plačilo delavcev, ki so poželi vaša polja, katera ste si pridržali s sleparstvom, kriči; in kriki teh, ki so poželi, so vstopili v ušesa Gospoda nad vojskami. 059 JAM 005 005 Na zemlji ste živeli v užitku in bili polteni; svoja srca ste redili, kakor za dan zakola. 059 JAM 005 006 Obsodili in ubili ste pravičnega; in se vam ne upira. 059 JAM 005 007 Bodite torej potrpežljivi, bratje, do Gospodovega prihoda. Glejte, poljedelec pričakuje dragocen sad zemlje in ima za to veliko potrpežljivost, dokler ne prejme zgodnjega in poznega dežja. 059 JAM 005 008 Bodite tudi vi potrpežljivi; utrdite svoja srca, kajti Gospodov prihod se približuje. 059 JAM 005 009 Ne godrnjajte drug proti drugemu, bratje, da ne bi bili obsojeni; glejte, sodnik stoji pred vrati. 059 JAM 005 010 Moji bratje, za zgled prenašanja stiske in potrpežljivosti vzemite preroke, ki so govorili v Gospodovem imenu. 059 JAM 005 011 Glejte, mi štejemo za srečne te, ki vztrajajo. Slišali ste o Jobovi potrpežljivosti in videli Gospodov konec; da je Gospod zelo sočuten in nežno usmiljen. 059 JAM 005 012 Toda nad vsemi stvarmi, moji bratje, ne prisegajte niti pri nebu, niti pri zemlji, niti s kako drugo prisego; temveč naj bo vaš „da“„da“in vaš „ne“„ne“, da ne zapadete v obsodbo. 059 JAM 005 013 Ali je kdo med vami v stiski? Naj moli. Ali je kdo vesel? Naj prepeva psalme. 059 JAM 005 014 Je kdo med vami bolan? Naj pokliče starešine cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu mazilijo z oljem 059 JAM 005 015 in molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo vzdignil; in če je storil grehe, mu bodo odpuščeni. 059 JAM 005 016 Drug drugemu priznavajte svoje napake in molíte drug za drugega, da boste lahko ozdravljeni. Veliko koristi energična, goreča molitev pravičnega. 059 JAM 005 017 Elija je bil človek, podvržen podobnim strastem kakor smo mi in je iskreno molil, da ne bi deževalo. In na zemljo ni deževalo v obdobju treh let in šestih mesecev. 059 JAM 005 018 In ponovno je molil in nebo je dalo dež in zemlja je obrodila svoj sad. 059 JAM 005 019 Bratje, če kdo izmed vas zaide od resnice in ga nekdo spreobrne, 059 JAM 005 020 naj ta ve, da kdor je grešnika spreobrnil od zmote njegove poti, bo rešil dušo pred smrtjo in zakril množico grehov. # # BOOK 060 1PE 1 Peter 1 Peter 060 1PE 001 001 Peter, apostol Jezusa Kristusa, tujcem, razpršenim vsepovsod po Pontu, Galatiji, Kapadokiji, Aziji in Bitiniji, 060 1PE 001 002 izvoljenim glede na predvidevanje Boga Očeta, s posvečenjem Duha, k poslušnosti in škropljenju s krvjo Jezusa Kristusa: ‚Milost vam in mir naj se pomnožita.‘ 060 1PE 001 003 Blagoslovljen bodi Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je glede na svoje obilno usmiljenje, z vstajenjem Jezusa Kristusa od mrtvih, ponovno rodil v živo upanje, 060 1PE 001 004 k dediščini, netrohneči in neomadeževani in ki ne propada, prihranjeni v nebesih za vas, 060 1PE 001 005 ki ste varovani z Božjo močjo po veri v rešitev duš, ki je pripravljena, da se razodene v poslednjem času. 060 1PE 001 006 V kateri se silno veselite, čeprav ste sedaj za nekaj časa, če je potrebno, v potrtosti po mnogovrstnih preizkušnjah, 060 1PE 001 007 da bo preizkušenost vaše vere, ki je veliko bolj dragocena kakor zlato, ki izgineva, čeprav je to preizkušeno z ognjem, lahko najdena v hvalo, čast in slavo, ob pojavitvi Jezusa Kristusa; 060 1PE 001 008 katerega niste videli, vi ljubite; v katerega, čeprav ga sedaj ne vidite, vendar verujete [in] se veselite z nepopisno radostjo in polni slave, 060 1PE 001 009 ko prejemate konec svoje vere, celó rešitev svojih duš. 060 1PE 001 010 O tej rešitvi duš so poizvedovali in marljivo preiskovali preroki, ki so prerokovali o milosti, ki naj bi prišla k vam, 060 1PE 001 011 in preiskovali so kaj ali na kakšno vrsto časa je kazal Kristusov Duh, ki je bil v njih, ko je vnaprej pričeval o Kristusovem trpljenju in slavi, ki naj bi sledila. 060 1PE 001 012 Katerim je bilo razodeto, da ne njim, temveč so besede služile nam, sedaj pa so sporočene vam, po teh, ki so vam s Svetim Duhom, poslanim iz nebes, oznanili evangelij; v katere stvari želijo pogledati angeli. 060 1PE 001 013 Zatorej opašite ledja svojega uma, bodite trezni in do konca upajte na milost, ki bo privedena k vam ob razodetju Jezusa Kristusa; 060 1PE 001 014 kot poslušni otroci se ne prilagajajte glede na prejšnja poželenja, v svoji nevednosti, 060 1PE 001 015 temveč kakor je svet on, ki vas je poklical, tako bodite sveti vi, v vseh vrstah vedênja, 060 1PE 001 016 ker je pisano: „Bodite sveti, kajti jaz sem svet.“ 060 1PE 001 017 In če kličete k Očetu, ki sodi brez oziranja na osebe, glede na delo vsakega človeka, preživite čas svojega začasnega bivanja tukaj v strahu, 060 1PE 001 018 ker veste, da iz vašega praznega vedênja, prejetega po izročilu od vaših očetov, niste bili odkupljeni s trohljivimi stvarmi, kot sta srebro in zlato, 060 1PE 001 019 temveč z dragoceno Kristusovo krvjo, kakor od jagnjeta brez pomanjkljivosti in brez madeža, 060 1PE 001 020 ki je bil resnično vnaprej določen, pred ustanovitvijo sveta, toda v teh poslednjih časih je bil razodet za vas, 060 1PE 001 021 ki po njem verujete v Boga, ki ga je obudil od mrtvih in mu izročil slavo; da bo vaša vera in upanje lahko v Bogu. 060 1PE 001 022 Ker ste svoje duše, v pokorščini resnici skozi Duha, očistili v nehlinjeno bratoljúbje, glejte, da goreče, s čistim srcem, ljubíte drug drugega, 060 1PE 001 023 ker ste ponovno rojeni, ne iz trohljivega semena, temveč iz netrohljivega, po Božji besedi, ki živi in ostaja na veke. 060 1PE 001 024 Kajti vse meso je kot trava in vsa človeška slava kakor cvet trave. Trava ovene in njen cvet pade proč, 060 1PE 001 025 toda Gospodova beseda vztraja za vedno. In to je beseda, ki vam je oznanjena po evangeliju. 060 1PE 002 001 Zatorej dajte na stran vso zlobnost in vso zvijačo in hinavščine in nevoščljivosti in vsa hudobna govorjenja, 060 1PE 002 002 kot novorojeni otročiči si želite pristnega mleka besede, da boste s tem lahko rastli; 060 1PE 002 003 če je tako, ste okusili, da je Gospod milostljiv. 060 1PE 002 004 H kateremu prihajajte kakor k živemu kamnu, zares zavrnjenemu od ljudi, toda od Boga izbranemu in dragocenemu. 060 1PE 002 005 Tudi vi ste, kot živi kamni, vgrajeni [v] duhovno hišo, sveto duhovništvo, da darujete duhovne žrtve, po Jezusu Kristusu sprejemljive Bogu. 060 1PE 002 006 Zatorej je tudi vsebovano v pismu: „Glej, na Sionu položim glavni vogalni kamen, izvoljen, dragocen, in kdor veruje vanj, ne bo zbegan.“ 060 1PE 002 007 Vam torej, ki verujete, je dragocen; toda tem, ki so neposlušni, je kamen, ki so ga graditelji zavrnili, ta isti postal glava vogalu 060 1PE 002 008 in kamen spotike in skala pohujšanja, celó tem, ki se spotikajo ob besedo, ki so neposlušni; za kar so bili tudi določeni. 060 1PE 002 009 Toda vi ste izbran rod, kraljevo duhovništvo, svet narod, posebni ljudje; da naj bi naznanjali hvale tistega, ki vas je iz teme poklical v svojo čudovito svetlobo; 060 1PE 002 010 ki v preteklem času niste bili ljudje, toda sedaj ste Božji ljudje; ki niste dosegli usmiljenja, toda sedaj ste usmiljenje dosegli. 060 1PE 002 011 Srčno ljubljeni, rotim vas kot tujce in romarje; vzdržite se pred mesenimi poželenji, ki se bojujejo zoper dušo; 060 1PE 002 012 imejte svoje vedênje iskreno med pogani, da bodo, medtem ko govorijo proti vam kot hudodelcem, lahko po vaših dobrih delih, katera bodo gledali, na dan obiskanja proslavili Boga. 060 1PE 002 013 Zaradi Gospoda se podredite vsaki človeški odredbi; bodisi je to kralj, kot najvišji, 060 1PE 002 014 bodisi voditeljem, kot tistim, ki so po njem poslani za kaznovanje hudodelcev in za hvalo teh, ki delajo dobro. 060 1PE 002 015 Kajti taka je Božja volja, da boste s počenjanjem dobrega lahko utišali nevednost nespametnih ljudi; 060 1PE 002 016 kot svobodni, pa svoje svobode ne uporabljajte za ogrinjalo zlonamernosti, temveč kakor Božji služabniki. 060 1PE 002 017 Spoštujte vse ljudi. Ljubite bratstvo. Bojte se Boga. Spoštujte kralja. 060 1PE 002 018 Služabniki, z vsem strahom bodite podrejeni svojim gospodarjem; ne samo dobrim in blagim, temveč tudi osornim. 060 1PE 002 019 Kajti vredno hvale je to, če človek, ki krivično trpi, zaradi zavedanja pred Bogom, prenaša žalost. 060 1PE 002 020 Kajti kakšna čast je to, če boste, ko ste oklofutani zaradi svojih napak, to potrpežljivo prestali? Toda ko delate dobro in zaradi tega trpite, če to potrpežljivo prestanete, je to sprejemljivo pri Bogu. 060 1PE 002 021 Kajti celó k temu ste bili poklicani, ker je tudi Kristus trpel za nas in nam pustil zgled, da naj bi vi sledili njegovim stopinjam; 060 1PE 002 022 ki ni storil greha niti v njegovih ustih ni bilo najti zvijače; 060 1PE 002 023 ki ni ponovno zasramoval, ko je bil zasramovan; ko je trpel, ni grozil; temveč je sebe izročil njemu, ki sodi pravično; 060 1PE 002 024 ki je sam, v svojem lastnem telesu, naše grehe ponesel na križ, da naj bi mi, mrtvi grehom, lahko živeli v pravičnosti; s čigar udarci z bičem ste bili ozdravljeni. 060 1PE 002 025 Kajti bili ste kakor ovce, ki so zašle, toda sedaj ste vrnjeni k Pastirju in duhovnemu Nadzorniku svojih duš. 060 1PE 003 001 Prav tako bodite, ve žene, podložne svojim lastnim soprogom; da bi bili lahko, če kateri ne ubogajo besede, prav tako pridobljeni brez besede, z vedênjem žena, 060 1PE 003 002 medtem ko gledajo vaše čisto vedênje združeno s strahom. 060 1PE 003 003 Katerih okrasitev naj ne bo ta zunanja okrasitev, s prepletanjem las in z nošenjem zlata ali z oblačenjem oblek, 060 1PE 003 004 temveč naj bo to skriti človek srca, v tem kar ni trohljivo, celó ornament krotkega in tihega duha, kar ima v očeh Boga veliko ceno. 060 1PE 003 005 Kajti na ta način so v starih časih tudi svete ženske, ki so upale v Boga, sebe okrasile s tem, da so bile podložne svojim lastnim soprogom; 060 1PE 003 006 celó kakor je Sara ubogala Abrahama in ga klicala gospodar; katere hčere ste ve, dokler delate dobro in niste prestrašene s kakršnimkoli preplahom. 060 1PE 003 007 Prav tako vi soprogi, prebivajte z njimi glede na spoznanje in dajajte čast ženi kot šibkejši posodi in kakor ste skupaj sodediči milosti življenja, da vaše molitve ne bodo ovirane. 060 1PE 003 008 Končno, bodite vsi enega mišljenja s tem, da imate sočutje drug do drugega, imejte se radi kot bratje, bodite sočutni, bodite prijazni, 060 1PE 003 009 ne vračajte zla za zlo ali posmehovanja za posmehovanje, temveč nasprotno, blagoslavljajte; ker veste, da ste bili k temu poklicani, da naj bi podedovali blagoslov. 060 1PE 003 010 Kajti kdor hoče ljubiti življenje in videti dobre dni, naj zadržuje svoj jezik od zla in svoje ustnice, da ne bodo govorile nobene zvijače; 060 1PE 003 011 naj se ogiblje zla in dela dobro; naj išče mir in mu sledi. 060 1PE 003 012 Kajti Gospodove oči so nad pravičnimi in njegova ušesa so odprta k njihovim molitvam, toda Gospodov obraz je zoper te, ki počnejo zlo. 060 1PE 003 013 In kdo je ta, ki vam bo škodil, če boste privrženci tega kar je dobro? 060 1PE 003 014 Toda če pa trpite zaradi pravičnosti, ste srečni; in ne bojte se njihovega strahovanja niti ne bodite zaskrbljeni; 060 1PE 003 015 temveč v svojih srcih Gospoda Boga posvetite; in bodite vedno pripravljeni, s krotkostjo in strahom, dati odgovor vsakemu človeku, ki vas sprašuje za razlog upanja, ki je v vas; 060 1PE 003 016 s tem, da imate dobro vest; da bodo, glede na to, da o vas govorijo hudobno, kakor o hudodelcih, lahko osramočeni tisti, ki zmotno obtožujejo vaše dobro vedênje v Kristusu. 060 1PE 003 017 Kajti bolje je, če je taka Božja volja, da trpite zaradi početja dobrega, kakor zaradi početja zlega. 060 1PE 003 018 Kajti tudi Kristus je enkrat trpel za grehe, pravični za nepravične, da bi nas lahko privedel k Bogu, je bil v mesu usmrčen, toda oživljen po Duhu, 060 1PE 003 019 po katerem je tudi šel in oznanjal duhovom v ječi; 060 1PE 003 020 ki so bili nekdaj neposlušni, ko je Božja potrpežljivost nekoč, v Noetovih dneh, čakala, medtem ko se je pripravljala barka, v kateri je bilo malo, to je osem duš, rešeno po vodi. 060 1PE 003 021 Podobna podoba kakor celó krst, nas tudi sedaj rešuje (in ne odstranjuje umazanije mesa, temveč jamči o dobri vesti pred Bogom), z vstajenjem Jezusa Kristusa, 060 1PE 003 022 ki je odšel v nebesa in je na Božji desnici; podrejeni so mu bili angeli in oblasti ter moči. 060 1PE 004 001 Ker je torej Kristus za nas trpel v mesu, se podobno tudi vi oborožite z istim mišljenjem, kajti kdor je trpel v mesu, je prenehal z grehom; 060 1PE 004 002 da preostanek svojega časa v mesu ne bi več živel za človeška poželenja, temveč za Božjo voljo. 060 1PE 004 003 Kajti pretekli čas našega življenja nam lahko zadošča, da smo izvrševali voljo poganov, ko smo hodili v pohotnosti, poželenjih, vinskih izgredih, veseljačenjih, gostijah in gnusnih malikovanjih; 060 1PE 004 004 pri čemer imajo za čudno, da ne tečete z njimi k istemu izgredu upornosti, govoreč zlo o vas; 060 1PE 004 005 ki bodo dali obračun tistemu, ki je pripravljen, da sodi žive in mrtve. 060 1PE 004 006 Zaradi tega razloga je bil evangelij oznanjen tudi tem, ki so mrtvi, da bi bili lahko sojeni po človeško, v mesu, toda glede Boga bi živeli v duhu. 060 1PE 004 007 Toda konec vseh stvari je blizu; bodite torej trezni in čujte v molitvi. 060 1PE 004 008 Bolj pa kakor karkoli drugega imejte med seboj gorečo ljubezen, kajti ljubezen pokrije množico grehov. 060 1PE 004 009 Brez godrnjanja se poslužujte gostoljubnosti drug do drugega. 060 1PE 004 010 Kakor je vsak prejel dar, točno tako enako služite drug drugemu, kot dobri oskrbniki mnogovrstne Božje milosti. 060 1PE 004 011 Če katerikoli človek govori, naj govori kakor Božje izreke; če katerikoli človek služi, naj to opravlja kakor iz zmožnosti, katero daje Bog; da bo v vseh stvareh Bog lahko proslavljen po Jezusu Kristusu, kateremu bodi hvala in gospostvo na veke vekov. Amen. 060 1PE 004 012 Ljubljeni, ne mislite čudno glede ognjene preizkušnje, katera je, da vas preizkusi, kakor da se vam je zgodila neka čudna stvar, 060 1PE 004 013 temveč se veselite, kolikor ste soudeleženci Kristusovih trpljenj; da ko se bo razodela njegova slava, boste lahko tudi veseli s silno radostjo. 060 1PE 004 014 Če ste grajani zaradi Kristusovega imena, ste srečni; kajti na vas počiva duh slave in Boga; na njihovi strani je obrekovanje, toda na vaši strani je on proslavljen. 060 1PE 004 015 Toda nihče izmed vas naj ne trpi kot morilec ali kot tat ali kot hudodelec ali kot vtikljivec v zadeve drugih ljudi. 060 1PE 004 016 Vendar, če katerikoli človek trpi kot kristjan, naj ne bo osramočen, temveč naj zaradi tega proslavlja Boga. 060 1PE 004 017 Kajti prihaja čas, da se mora sodba pričeti v Božji hiši; in če se ta najprej prične pri nas, kakšen bo konec teh, ki ne ubogajo Božjega evangelija? 060 1PE 004 018 In če bo pravični komaj rešen, kje se bo pokazal brezbožnež in grešnik? 060 1PE 004 019 Zatorej naj tisti, ki trpijo glede na Božjo voljo, čuvanje svojih duš izročijo njemu, kot zvestemu Stvarniku, s početjem dobrega. 060 1PE 005 001 Starešine, ki so med vami, spodbujam jaz, ki sem tudi starešina in priča Kristusovih trpljenj in tudi soudeleženec slave, ki se bo razodela; 060 1PE 005 002 pasite Božji trop, ki je med vami in prevzemite nadzor nad njim, ne s prisilo, temveč voljno; ne zaradi umazane grabežljivosti, temveč s primernim namenom; 060 1PE 005 003 niti kakor bi bili gospodarji nad Božjo dediščino, temveč zgledi tropu. 060 1PE 005 004 In ko se bo pojavil glavni Pastir, boste prejeli krono slave, ki ne propada. 060 1PE 005 005 Podobno se vi mlajši podredite starejšim. Da, vsi izmed vas bodite podrejeni drug drugemu in bodite oblečeni s ponižnostjo; kajti Bog se ponosnim upira, ponižnim pa daje milost. 060 1PE 005 006 Ponižajte se torej pod mogočno Božjo roko, da vas bo lahko ob primernem času povišal; 060 1PE 005 007 vso svojo skrb vrzite nanj, kajti on skrbi za vas. 060 1PE 005 008 Bodite trezni, bodite oprezni, ker vaš nasprotnik hudič hodi naokrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi lahko požrl; 060 1PE 005 009 kateremu se uprite neomajni v veri, vedoč, da so ista trpljenja dovršena v vaših bratih, ki so po svetu. 060 1PE 005 010 Toda Bog vse milosti, ki nas je poklical v svojo večno slavo po Kristusu Jezusu, potem ko ste nekaj časa trpeli, vas stori popolne, utrjene, okrepljene, vas ustali. 060 1PE 005 011 Njemu bodi slava in gospostvo na veke vekov. Amen. 060 1PE 005 012 Po Silvánu, zvestemu bratu, sem vam, kakor mislim, napisal na kratko in spodbujal ter pričeval, da je to resnična Božja milost, v kateri stojite. 060 1PE 005 013 Pozdravlja vas cerkev, ki je v Babilonu, izvoljena skupaj z vami, in tudi Marko, moj sin. 060 1PE 005 014 Pozdravite drug drugega s poljubom ljubezni. Mir bodi z vami vsemi, ki ste v Kristusu Jezusu. Amen. # # BOOK 061 2PE 2 Peter 2 Peter 061 2PE 001 001 Simon Peter, služabnik in apostol Jezusa Kristusa tem, ki so z nami po Božji pravičnosti in našem Odrešeniku Jezusu Kristusu dosegli podobno dragoceno vero: 061 2PE 001 002 ‚Milost in mir naj se vam pomnožita prek spoznanja Boga in Jezusa, našega Gospoda, 061 2PE 001 003 glede na to, kot nam je njegova božanska moč dala vse stvari, ki se nanašajo na življenje in bogaboječnost, prek spoznanja tistega, ki nas je poklical v slavo in moč; 061 2PE 001 004 po katerih so nam dane silno velike in dragocene obljube, da bi bili po teh lahko soudeleženci božanske narave, ko smo pobegnili propadljivosti, ki je na svetu prek poželenja.‘ 061 2PE 001 005 In poleg tega darujte vso marljivost, dodajte vaši veri krepost, in kreposti spoznanje, 061 2PE 001 006 in spoznanju zmernost, in zmernosti potrpežljivost, in potrpežljivosti bogaboječnost, 061 2PE 001 007 in bogaboječnosti bratsko prijaznost, in bratski prijaznosti ljubezen. 061 2PE 001 008 Kajti če so te stvari v vas in [so] obilne, vas naredijo, da ne boste niti jalovi niti brez sadu v spoznanju našega Gospoda Jezusa Kristusa. 061 2PE 001 009 Toda komur te stvari primanjkujejo, je slep in kratkoviden in je pozabil, da je bil očiščen od svojih starih grehov. 061 2PE 001 010 Bratje, zatorej se raje prizadevajte, da storite vašo poklicanost in izvoljenost zanesljivo; kajti če te stvari počnete, nikoli ne boste padli, 061 2PE 001 011 kajti tako vam bo razkošno odprt vstop v večno kraljestvo našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa. 061 2PE 001 012 Zato ne bom nemaren, da vas ne bi vedno opominjal o teh stvareh, čeprav jih veste in ste utrjeni v pričujoči resnici. 061 2PE 001 013 Da, mislim, da je primerno, dokler sem v tem šotoru, da vas razvnamem s tem, da vas spomnim, 061 2PE 001 014 vedoč, da bom moral v kratkem odložiti ta svoj šotor, kakor mi je pokazal naš Gospod Jezus Kristus. 061 2PE 001 015 Poleg tega si bom prizadeval, da boste po mojem odhodu [s sveta] lahko imeli te stvari vedno v spominu. 061 2PE 001 016 Kajti, ko smo vam dali spoznati moč in prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa, nismo sledili pretkano izmišljenim bajkam, ampak smo bili očividci njegovega veličanstva. 061 2PE 001 017 Kajti od Boga Očeta je prejel čast in slavo, ko je iz odlične slave k njemu prišel takšen glas: „Ta je moj ljubljeni Sin, v katerem sem zelo zadovoljen.“ 061 2PE 001 018 In ta glas, ki je prišel z neba, smo slišali, ko smo bili z njim na sveti gori. 061 2PE 001 019 Imamo tudi zanesljivejšo preroško besedo; zato pravilno delate, da pazite nanjo kakor na svetilko, ki sije na temnem kraju, dokler ne zasveti zora in v vaših srcih ne vzide zvezda danica; 061 2PE 001 020 vedoč najprej to, da nobena prerokba iz pisem ni iz kakršnekoli osebne razlage. 061 2PE 001 021 Kajti prerokba v starih časih ni prišla s človeško voljo, temveč so sveti Božji možje govorili kakor bi bili spodbujeni s Svetim Duhom. 061 2PE 002 001 Vendar so bili lažni preroki tudi med ljudmi, točno tako bodo med vami lažni učitelji, ki bodo na skrivnem vnašali preklenska krivoverstva in celó tajili Gospoda, ki jih je odkupil ter si nase nakopali hiter propad. 061 2PE 002 002 In mnogi bodo sledili njihovim pogubnim potem; zaradi katerih se bo obrekovala pot resnice. 061 2PE 002 003 In zaradi pohlepnosti bodo s hlinjenimi besedami iz vas naredili trgovsko blago, katerih sodba se sedaj že dolgo ne obotavlja in njihovo prekletstvo ne dremlje. 061 2PE 002 004 Kajti če Bog ni prizanesel angelom, ki so grešili, temveč jih je vrgel navzdol v pekel in jih izročil verigam teme, da bodo pridržani do sodbe, 061 2PE 002 005 in ni prizanesel staremu svetu, temveč rešil Noeta, osmo osebo, oznanjevalca pravičnosti, ko je poslal potop na svet brezbožnih; 061 2PE 002 006 in spremenil mesti Sódome in Gomóre v pepel, ju je obsodil z uničenjem, ter ju naredil zgled tem, ki naj bi kasneje brezbožno živeli; 061 2PE 002 007 in osvobodil pravičnega Lota, prizadetega z umazanim razgovorom zlobnih; 061 2PE 002 008 (kajti ta pravičen mož je prebival med njimi in z videnjem in slišanjem iz dneva v dan z njihovimi nezakonitimi dejanji mučil svojo pravično dušo.) 061 2PE 002 009 Gospod ve kako bogaboječega osvoboditi iz preizkušenj in nepravične prihraniti za dan sodbe, da bodo kaznovani; 061 2PE 002 010 toda predvsem te, ki hodijo za mesom v nečistosti poželenja in prezirajo vlado. Predrzni so, svojevoljni, ne bojijo se hudobno govoriti o dostojanstvih. 061 2PE 002 011 Medtem ko angeli, ki so večji v moči in mogočnosti, pred Gospoda ne prinašajo posmehljivih obtožb zoper njih. 061 2PE 002 012 Toda ti, kot naravne okrutne živali, narejene, da so ujete in uničene, govorijo hudobno o stvareh, ki jih ne razumejo; in v svoji lastni pokvarjenosti bodo popolnoma propadli; 061 2PE 002 013 in prejeli bodo nagrado nepravičnosti, kakor tisti, ki imajo za užitek razgrajanje podnevi. Madeži so in izvržki, ki se zabavajo s svojimi lastnimi zavajanji, medtem ko se gostijo z vami; 061 2PE 002 014 ki imajo oči polne zakonolomstva in ki ne morejo prenehati z grehom; ki zapeljujejo omahljive duše, srce pa so urili s pohlepnimi navadami; prekleti otroci; 061 2PE 002 015 ki so zapustili pravo pot in zašli ter sledili Beórjevemu sinu Bileámu, ki je vzljubil plačila nepravičnosti; 061 2PE 002 016 toda za svojo krivičnost je bil oštet; nemi osel, govoreč s človeškim glasom, je preprečil prerokovo norost. 061 2PE 002 017 Ti so vodnjaki brez vode, oblaki, ki so nošeni z viharjem, katerim je večno prihranjena zamegljena črnina. 061 2PE 002 018 Kajti ko govorijo velike, napihnjene besede ničevosti, privabljajo s poželenji mesa, skozi mnoge razuzdanosti te, ki so čisti pobegnili pred temi, ki živijo v zmoti. 061 2PE 002 019 Medtem ko jim obljubljajo svobodo, [pa] so oni sami služabniki izprijenosti; kajti od česar je človek premagan, od istega je priveden v sužnost. 061 2PE 002 020 Kajti če so potem, ko so prek spoznanja Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa pobegnili umazanostim sveta, bili ponovno vpleteni vanje in premagani, je zadnji konec z njimi slabši kakor začetek. 061 2PE 002 021 Kajti zanje bi bilo bolje, da ne bi spoznali poti pravičnosti, kakor pa, potem ko so jo spoznali, da se obrnejo od svete zapovedi, ki jim je bila izročena. 061 2PE 002 022 Toda to se jim je zgodilo glede na resničen pregovor: ‚Pes se ponovno obrne k svojemu lastnemu izbljuvku; in svinja, ki je bila umita, k svojemu valjanju v blatu.‘ 061 2PE 003 001 Ljubljeni, sedaj vam pišem torej to drugo poslanico; v katerih obeh sem vaše čiste ume razvnel z načinom spominjanja, 061 2PE 003 002 da boste lahko razmišljali o besedah, katere so bile prej izgovorjene po svetih prerokih in o zapovedi od nas, apostolov Gospoda in Odrešenika; 061 2PE 003 003 vedoč najprej to, da bodo v poslednjih dneh prišli porogljivci, ki bodo hodili za svojimi lastnimi poželenji 061 2PE 003 004 ter govorili: „Kje je obljuba njegovega prihoda? Kajti odkar so očetje zaspali, se vse stvari nadaljujejo kakor so bile od začetka stvarstva.“ 061 2PE 003 005 Kajti oni tega nočejo spoznati, da je bil po Božji besedi nebesni svod od davnine in [da] zemlja sestoji iz vode in v vodi. 061 2PE 003 006 S čimer je bil svet, ki je bil takrat, preplavljen z vodo, uničen; 061 2PE 003 007 toda nebesni svod in zemlja, ki sta sedaj, sta po isti besedi držana v rezervi, prihranjena ognju za dan sodbe in pogube brezbožnih ljudi. 061 2PE 003 008 Toda ljubljeni, ne bodite nevedni o tej eni stvari, da je en dan z Gospodom kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan. 061 2PE 003 009 Gospod ni počasen glede svoje obljube, kakor nekateri ljudje razumejo počasnost, temveč je do nas potrpežljiv, ne voljan, da bi se kdorkoli pogubil, temveč da bi vsi prišli do kesanja. 061 2PE 003 010 Toda Gospodov dan bo prišel kakor tat v noči; v kateri bo nebesni svod preminil z velikim hrupom in prvine se bodo stopile z gorečo vročino, tudi zemlja in dela, ki so na njej, bodo sežgana. 061 2PE 003 011 Ker se bodo torej vse te stvari raztopile, kakšna vrsta oseb morate biti v vsem svetem vedênju in bogaboječnosti, 061 2PE 003 012 da pričakujete in hitite k prihajanju Božjega dne, ko se bo nebesni svod goreč stopil in se bodo prvine stopile z gorečo vročino? 061 2PE 003 013 Kljub temu pa mi, glede na njegovo obljubo, pričakujemo nov nebesni svod in novo zemljo, kjer prebiva pravičnost. 061 2PE 003 014 Torej, ljubljeni, glede na to, da pričakujete takšne stvari, si prizadevajte, da vas bo lahko našel v miru, brez madeža in brez krivde. 061 2PE 003 015 In smatrajte, da je potrpežljivost našega Gospoda rešitev duš; kakor vam je napisal tudi naš ljubljeni brat Pavel, glede na modrost, ki mu je bila dana; 061 2PE 003 016 kakor je tudi v vseh njegovih poslanicah, kjer v njih govori o teh stvareh; v katerih so nekatere stvari težke za razumevanje, katere tisti, ki so nepoučeni in omahljivi, pačijo, kakor počno tudi drugim pismom, v svoje lastno uničenje. 061 2PE 003 017 Vi torej, ljubljeni, glede na to, da vidim, da poprej poznate te stvari, se varujte, da ne bi tudi vi, zavedeni z zmoto zlobnih, odpadli od svoje lastne neomajnosti. 061 2PE 003 018 Temveč rastite v milosti in v spoznanju našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa. Njemu bodi slava tako sedaj in na veke. Amen. # # BOOK 062 1JO 1 John 1 Janez 062 1JO 001 001 To, kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo videli s svojimi lastnimi očmi, kar smo opazovali in so naše roke prijele, Besedo življenja 062 1JO 001 002 (kajti življenje je bilo jasno pokazano in videli smo ga in pričujemo in vam kažemo to večno življenje, ki je bilo z Očetom in je bilo jasno pokazano nam), 062 1JO 001 003 to, kar smo videli in slišali, to oznanjamo vam, da boste tudi vi lahko imeli z nami družbo; in resnično, naša družba je z Očetom in z njegovim Sinom Jezusom Kristusom. 062 1JO 001 004 In te stvari vam pišemo, da bo vaše veselje lahko popolno. 062 1JO 001 005 To je torej sporočilo, ki smo ga slišali od njega in ga oznanjamo vam, da je Bog svetloba in v njem sploh ni nobene teme. 062 1JO 001 006 Če rečemo, da imamo družbo z njim, pa hodimo v temi, lažemo in ne delamo resnice; 062 1JO 001 007 toda če hodimo v svetlobi, kakor je on v svetlobi, imamo družbo drug z drugim in kri Jezusa Kristusa, njegovega Sina, nas očiščuje pred vsakim grehom. 062 1JO 001 008 Če rečemo, da nimamo greha, sami sebe zavajamo in resnice ni v nas. 062 1JO 001 009 Če priznavamo naše grehe, je zvest in pravičen, da nam naše grehe odpusti in da nas očisti pred vso nepravičnostjo. 062 1JO 001 010 Če rečemo, da nismo grešili, ga naredimo lažnivca in njegove besede ni v nas. 062 1JO 002 001 Moji mali otroci, te stvari vam pišem, da ne grešite. Če pa katerikoli človek greši, imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega 062 1JO 002 002 in on je spravna daritev za naše grehe, pa ne samo za naše, temveč tudi za grehe celotnega sveta. 062 1JO 002 003 In s tem spoznamo, da ga poznamo, če se ravnamo po njegovih zapovedih. 062 1JO 002 004 Kdor pravi: „Poznam ga, “pa se ne drži njegovih zapovedi, je lažnivec in v njem ni resnice. 062 1JO 002 005 Toda kdorkoli se drži njegove besede, je v njem Božja ljubezen resnično izpopolnjena; s tem spoznamo, da smo v njem. 062 1JO 002 006 Kdor pravi, [da] ostaja v njem, mora tudi sam tako živeti, kakor je živel on. 062 1JO 002 007 Bratje, ne pišem vam nobene nove zapovedi, temveč staro zapoved, ki ste jo imeli od začetka. Stara zapoved je beseda, ki ste jo slišali od začetka. 062 1JO 002 008 Ponovno, pišem vam novo zapoved, katere beseda je resnična v njem in v vas; zato ker je tema minila in sedaj sije resnična svetloba. 062 1JO 002 009 Kdor pravi, [da] je v svetlobi, pa sovraži svojega brata, je v temi celó do sedaj. 062 1JO 002 010 Kdor ljubi svojega brata, ostaja v svetlobi in v njem ni nobene priložnosti za spotiko. 062 1JO 002 011 Toda kdor sovraži svojega brata, je v temi in hodi po temi in ne ve kam gre, zato ker mu je ta tema zaslepila njegove oči. 062 1JO 002 012 Pišem vam, majhni otroci, ker so vam zaradi njegovega imena odpuščeni vaši grehi. 062 1JO 002 013 Pišem vam, očetje, ker ste spoznali njega, ki je od začetka. Pišem vam, mladeniči, ker ste premagali zlobnega. Pišem vam, majhni otroci, ker ste spoznali Očeta. 062 1JO 002 014 Pisal sem vam, očetje, ker ste spoznali njega, ki je od začetka. Pisal sem vam, mladeniči, ker ste močni in Božja beseda ostaja v vas in ste premagali zlobnega. 062 1JO 002 015 Ne ljubite sveta niti stvari, ki so v svetu. Če katerikoli človek ljubi svet, v njem ni Očetove ljubezni. 062 1JO 002 016 Kajti vse, kar je v svetu, poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja, ni od Očeta, temveč od sveta. 062 1JO 002 017 In svet mineva in njegovo poželenje; toda kdor izpolnjuje Božjo voljo, ostaja na veke. 062 1JO 002 018 Majhni otroci, poslednji čas je in kakor ste slišali, da bo prišel antikrist, je celó sedaj tukaj mnogo antikristov; po čemer vemo, da je poslednji čas. 062 1JO 002 019 Izšli so od nas, toda niso bili od nas; kajti če bi bili od nas, bi brez dvoma ostali z nami, toda odšli so ven, da bi bili lahko jasno prikazani, da niso bili vsi od nas. 062 1JO 002 020 Toda vi imate maziljenje od Svetega in poznate vse stvari. 062 1JO 002 021 Nisem vam pisal, ker ne poznate resnice, temveč ker jo poznate in da nobena laž ni iz resnice. 062 1JO 002 022 Kdo je lažnivec razen kdor zanika, da Jezus je Kristus? Ta je antikrist, ki zanika Očeta in Sina. 062 1JO 002 023 Kdorkoli zanika Sina, ta isti nima Očeta; (temveč) kdor priznava Sina, ima tudi Očeta. 062 1JO 002 024 Naj torej v vas ostaja to, kar ste slišali od začetka. Če bo to, kar ste slišali od začetka, ostalo v vas, boste tudi vi ostali v Sinu in v Očetu. 062 1JO 002 025 In to je obljuba, ki nam jo je obljubil, celó večno življenje. 062 1JO 002 026 Te stvari sem vam napisal glede teh, ki vas zapeljujejo. 062 1JO 002 027 Toda maziljenje, katerega ste prejeli od njega, ostaja v vas in ne potrebujete, da vas katerokoli človek uči; toda kakor vas isto maziljenje uči o vseh stvareh in je resnično in ni laž in celo tako kakor vas je poučilo, boste ostali v njem. 062 1JO 002 028 In sedaj, majhni otroci, ostanite v njem, da ko se bo prikazal, bomo lahko imeli zaupanje in ob njegovem prihodu ne bomo osramočeni pred njim. 062 1JO 002 029 Če veste, da je pravičen, spoznavate, da je vsak, kdor ravna pravično, rojen iz njega. 062 1JO 003 001 Glejte, kakšno vrsto ljubezni nam je podelil Oče, da naj bi bili imenovani Božji sinovi; zato nas svet ne spoznava, ker ni spoznal njega. 062 1JO 003 002 Ljubljeni, sedaj smo Božji sinovi, ni pa se še pokazalo kaj bomo; toda vemo, da ko se bo prikazal, bomo podobni njemu, kajti videli ga bomo kakršen je. 062 1JO 003 003 In vsak človek, ki ima to upanje vanj, se očiščuje, celó kakor je on čist. 062 1JO 003 004 Kdorkoli grešno počenja greh, prestopa tudi postavo, kajti greh je prekršitev postave. 062 1JO 003 005 In vi veste, da je bil jasno pokazan, da odvzame naše grehe; in v njem ni greha. 062 1JO 003 006 Kdorkoli ostaja v njem, ne greši; kdorkoli pa greši, ga ni videl niti ga ni spoznal. 062 1JO 003 007 Majhni otroci, naj vas noben človek ne zavede; kdor ravna pravično, je pravičen, celó kakor je pravičen on. 062 1JO 003 008 Kdor grešno počenja greh, je od hudiča, kajti hudič greši od začetka. Zaradi tega namena je bil jasno pokazan Božji Sin, da bi lahko uničil hudičeva dela. 062 1JO 003 009 Kdorkoli je rojen iz Boga, ne stori greha, kajti njegovo seme ostaja v njem; in ne more grešiti, ker je rojen iz Boga. 062 1JO 003 010 V tem so prikazani Božji otroci in hudičevi otroci; kdorkoli ne dela pravičnosti, ni od Boga niti kdor ne ljubi svojega brata. 062 1JO 003 011 Kajti to je sporočilo, ki ste ga slišali od začetka, da naj ljubimo drug drugega. 062 1JO 003 012 Ne kakor Kajn, ki je bil od tega zlobnega in je usmrtil svojega brata. In zakaj ga je usmrtil? Ker so bila njegova lastna dela hudobna, njegovega brata pa pravična. 062 1JO 003 013 Ne čudite se, moji bratje, če vas svet sovraži. 062 1JO 003 014 Mi vemo, da smo iz smrti prešli v življenje, ker ljubimo brate. Kdor svojega brata ne ljubi, ostaja v smrti. 062 1JO 003 015 Kdorkoli sovraži svojega brata, je morilec; in veste, da noben morilec nima večnega življenja, ki [bi] ostajalo v njem. 062 1JO 003 016 S tem zaznavamo Božjo ljubezen, ker je svoje življenje dal za nas, in mi moramo naša življenja dati za brate. 062 1JO 003 017 Toda kdorkoli ima dobrine tega sveta in vidi svojega brata v potrebi in pred njim zapre svoja čustva sočutja, kako v njem prebiva Božja ljubezen? 062 1JO 003 018 Moji majhni otroci, ne ljubimo z besedo niti z jezikom; temveč v dejanju in v resnici. 062 1JO 003 019 In s tem vemo, da smo iz resnice in bomo naša srca potrdili pred njim. 062 1JO 003 020 Kajti če nas naše srce obsoja, je Bog večji kakor naše srce in pozna vse stvari. 062 1JO 003 021 Ljubljeni, če nas naše srce ne obsoja, potem imamo zaupanje pred Bogom. 062 1JO 003 022 In karkoli prosimo, od njega prejmemo, ker se ravnamo po njegovih zapovedih in delamo te stvari, ki so všečne v njegovih očeh. 062 1JO 003 023 In to je njegova zapoved: „Da naj verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in ljubimo drug drugega, “kakor nam je dal zapoved. 062 1JO 003 024 In kdor se ravna po njegovih zapovedih, prebiva v njem in on v njem. In zaradi tega vemo, da on ostaja v nas, po Duhu, ki nam ga je dal. 062 1JO 004 001 Ljubljeni, ne verjemite vsakemu duhu, temveč duhove preizkušajte, ali so od Boga, ker je mnogo lažnih prerokov odšlo v svet. 062 1JO 004 002 S tem prepoznate Božjega Duha: „Vsak duh, ki priznava, da je Jezus Kristus prišel v mesu, je od Boga; 062 1JO 004 003 in noben duh, ki ne priznava, da je Jezus Kristus prišel v mesu, ni od Boga; in to je ta duh antikrista, o katerem ste slišali, da naj bi prišel; in je celó že sedaj na svetu.“ 062 1JO 004 004 Vi ste od Boga, majhni otroci in ste jih premagali, ker je večji tisti, ki je v vas, kakor ta, ki je v svetu. 062 1JO 004 005 Oni so od sveta, zaradi tega govorijo o svetu in svet jih posluša. 062 1JO 004 006 Mi [pa] smo od Boga; kdor pozna Boga, nas posluša, kdor [pa] ni od Boga, nas ne posluša. S tem spoznamo duha resnice in duha zmote. 062 1JO 004 007 Ljubljeni, ljubimo drug drugega, kajti ljubezen je od Boga, in vsak, kdor ljubi, je rojen iz Boga in pozna Boga. 062 1JO 004 008 Kdor ne ljubi, ne pozna Boga, kajti Bog je ljubezen. 062 1JO 004 009 V tem je bila do nas jasno pokazana Božja ljubezen, zato ker je ta Bog poslal svojega edinorojenega Sina v svet, da bi mi lahko živeli po njem. 062 1JO 004 010 V tem je ljubezen, ne da smo mi ljubili Boga, temveč, da nas je on ljubil in poslal svojega Sina, da postane spravna daritev za naše grehe. 062 1JO 004 011 Ljubljeni, če nas je Bog tako ljubil, bi morali tudi mi ljubiti drug drugega. 062 1JO 004 012 Noben človek nikoli ni videl Boga. Če ljubimo drug drugega, Bog prebiva v nas in je njegova ljubezen izpopolnjena v nas. 062 1JO 004 013 S tem vemo, da prebivamo v njem in on v nas, ker nam je dal od svojega Duha. 062 1JO 004 014 In videli smo in pričujemo, da je Oče poslal Sina, da bi bil Odrešenik sveta. 062 1JO 004 015 Kdorkoli bo priznal, da je Jezus Božji Sin, Bog prebiva v njem in on v Bogu. 062 1JO 004 016 In mi smo spoznali in verovali ljubezni, ki jo ima Bog do nas. Bog je ljubezen in kdor prebiva v ljubezni, prebiva v Bogu in Bog v njem. 062 1JO 004 017 V tem se je naša ljubezen dovršila, da imamo lahko srčnost na dan sodbe; ker kakor je on, tako smo mi na tem svetu. 062 1JO 004 018 V ljubezni ni nobenega strahu, temveč popolna ljubezen izganja strah; ker strah vsebuje muko. Kdor se boji, ni izpopolnjen v ljubezni. 062 1JO 004 019 Mi ga ljubimo, ker je najprej on ljubil nas. 062 1JO 004 020 Če človek reče: „Ljubim Boga, “pa sovraži svojega brata, je lažnivec; kajti kdor ne ljubi svojega brata, katerega je videl, kako lahko ljubi Boga, katerega ni videl? 062 1JO 004 021 In od njega imamo to zapoved: „Da kdor ljubi Boga, ljubi tudi svojega brata.“ 062 1JO 005 001 Kdorkoli veruje, da Jezus je Kristus, je rojen iz Boga; in vsak, kdor ljubi tistega, ki je zaplodil, ljubi tudi tistega, ki je zaplojen od njega. 062 1JO 005 002 Da ljubimo Božje otroke spoznamo s tem, ko ljubimo Boga in se ravnamo po njegovih zapovedih. 062 1JO 005 003 Kajti to je Božja ljubezen, da se ravnamo po njegovih zapovedih; in njegove zapovedi niso mučne. 062 1JO 005 004 Kajti karkoli je rojeno iz Boga, premaga svet; in to je zmaga, ki premaga svet, celó naša vera. 062 1JO 005 005 Kdo je tisti, ki premaga svet, razen kdor veruje, da je Jezus Božji Sin? 062 1JO 005 006 To je on, ki je prišel z vodo in krvjo, celó Jezus Kristus; ne samo z vodo, temveč z vodo in krvjo. In to je Duh, ki prinaša pričevanje, ker Duh je resnica. 062 1JO 005 007 Kajti trije so, ki pričujejo na nebu, Oče, Beseda in Sveti Duh; in ti trije so eno. 062 1JO 005 008 In trije so, ki pričujejo na zemlji, Duh in voda in kri; in trije so, ki se strinjajo v enem. 062 1JO 005 009 Če smo sprejeli pričevanje od ljudi, je pričevanje od Boga večje, kajti to je pričevanje Boga, katerega je pričeval o svojem Sinu. 062 1JO 005 010 Kdor veruje v Božjega Sina, ima pričevanje v sebi. Kdor pa ne veruje Bogu, ga je storil za lažnivca, ker ne veruje zapisu, ki ga je Bog dal o svojem Sinu. 062 1JO 005 011 In to je zapis, da nam je Bog dal večno življenje in to življenje je v njegovem Sinu. 062 1JO 005 012 Kdor ima Sina, ima življenje; kdor pa nima Božjega Sina, nima življenja. 062 1JO 005 013 Te besede sem napisal vam, ki verujete v ime Božjega Sina; da boste lahko vedeli, da imate večno življenje in da lahko verujete v ime Božjega Sina. 062 1JO 005 014 In to je zaupanje, ki ga imamo v njem, da če prosimo katerokoli stvar, glede na njegovo voljo, nas on usliši; 062 1JO 005 015 in če vemo, da nas sliši, karkoli prosimo, vemo, da imamo prošnje, ki smo jih želeli od njega. 062 1JO 005 016 Če katerikoli človek vidi svojega brata grešiti [z] grehom, ki ni za smrt, bo prosil in on mu bo dal življenje, za tiste, ki ne grešijo za smrt. Obstaja greh za smrt; ne pravim, da naj prosi zanj. 062 1JO 005 017 Vsa nepravičnost je greh; obstaja pa greh, ki ni za smrt. 062 1JO 005 018 Vemo, da kdorkoli je rojen iz Boga, ne greši; temveč kdor je rojen iz Boga, sebe varuje in ta zlobni se ga ne dotika. 062 1JO 005 019 In mi vemo, da smo od Boga, celoten svet pa leži v zlobnosti. 062 1JO 005 020 In mi vemo, da je Božji Sin prišel ter nam dal razumevanje, da bi lahko spoznali tistega, ki je resničen in mi smo v njem, ki je resničen, celó v njegovem Sinu Jezusu Kristusu. Ta je resničen Bog in večno življenje. 062 1JO 005 021 Majhni otroci, varujte se pred maliki. Amen. # # BOOK 063 2JO 2 John 2 Janez 063 2JO 001 001 Starešina izvoljeni gospe in njenim otrokom, katere ljubim v resnici; pa ne samo jaz, temveč tudi vsi tisti, ki so spoznali resnico; 063 2JO 001 002 zaradi resnice, ki prebiva v nas in bo za vedno z nami. 063 2JO 001 003 Milost bodi z vami, usmiljenje in mir od Boga Očeta in od Gospoda Jezusa Kristusa, Očetovega Sina, v resnici in ljubezni. 063 2JO 001 004 Silno sem se razveselil, da sem našel nekatere izmed tvojih otrok, ki hodijo v resnici, kakor smo prejeli zapoved od Očeta. 063 2JO 001 005 In sedaj te rotim, gospa, ne kakor da sem ti napisal novo zapoved, temveč to, katero smo imeli od začetka, da ljubimo drug drugega. 063 2JO 001 006 In to je ljubezen, da živimo po njegovih zapovedih. To je zapoved: „Da kakor ste slišali od začetka, naj bi hodili v njej.“ 063 2JO 001 007 Kajti mnogo sleparjev je vstopilo na svet, ki ne priznavajo, da je Jezus Kristus prišel v mesu. Ta je slepar in antikrist. 063 2JO 001 008 Glejte nase, da ne izgubimo teh stvari, ki smo jih izvršili, temveč, da prejmemo popolno plačilo. 063 2JO 001 009 Kdorkoli greši in ne ostaja v Kristusovem nauku, nima Boga. Kdor ostaja v Kristusovem nauku, ima tako Očeta kakor Sina. 063 2JO 001 010 Če kdo pride k vam in vam ne prinese tega nauka, ga ne sprejmite v vašo hišo niti mu ne želite: „Bog te obvarji! Srečno!“ 063 2JO 001 011 Kajti kdor mu želi: „Bog te obvarji! Srečno!“je soudeleženec njegovih zlih dejanj. 063 2JO 001 012 Ker vam imam napisati mnogo stvari, ne želim pisati s papirjem in črnilom, temveč zaupam, da pridem k vam in spregovorim iz obličja v obličje, da bo vaše veselje lahko popolno. 063 2JO 001 013 Pozdravljajo te otroci tvoje izvoljene sestre. Amen. # # BOOK 064 3JO 3 John 3 Janez 064 3JO 001 001 Starešina srčno ljubljenemu Gaju, katerega ljubim v resnici. 064 3JO 001 002 Ljubljeni, nad vsemi stvarmi si najbolj želim, da bi ti lahko uspeval in bil zdrav, celó kakor uspeva tvoja duša. 064 3JO 001 003 Kajti silno sem se razveselil, ko so prišli bratje in pričevali o resnici, ki je v tebi, celó kako živiš v resnici. 064 3JO 001 004 Nimam večjega veselja, kakor da slišim, da moji otroci živijo v resnici. 064 3JO 001 005 Ljubljeni, zvesto delaš karkoli delaš bratom in tujcem, 064 3JO 001 006 ki so pred cerkvijo nosili pričevanje o tvoji ljubezni. Katerim, če jim pomagaš na poti na bogaboječ način, boš storil prav, 064 3JO 001 007 zato ker so odšli zaradi njegovega imena in ničesar niso jemali od poganov. 064 3JO 001 008 Take bi morali torej sprejemati, da bi lahko postali sopomočniki k resnici. 064 3JO 001 009 Pisal sem cerkvi, toda Diotréf, ki ima med njimi rad premoč, nas ne sprejema. 064 3JO 001 010 Zatorej, če pridem, se bom spomnil njegovih dejanj, katere počne, ko proti nam žlobudra s hudobnimi besedami, in ni zadovoljen s tem niti sam ne sprejema bratov in prepoveduje tem, ki bi jih hoteli in jih izganja iz cerkve. 064 3JO 001 011 Ljubljeni, ne sledi temu, kar je hudobno, temveč temu, kar je dobro. Kdor dela dobro, je od Boga; toda kdor dela hudobno, ni videl Boga. 064 3JO 001 012 Demetrij ima dober glas od vseh ljudi in od same resnice; da, in tudi mi pričujemo; in veš, da je naše pričevanje resnično. 064 3JO 001 013 Mnogo stvari sem imel napisati, toda nočem ti pisati s črnilom in peresom, 064 3JO 001 014 temveč zaupam, da te bom v kratkem videl in spregovorila bova iz obličja v obličje. Mir ti bodi. Pozdravljajo te naši prijatelji. Pozdravi prijatelje po imenu. # # BOOK 065 JUD Jude Juda 065 JUD 001 001 Juda, služabnik Jezusa Kristusa in Jakobov brat, tem, ki so posvečeni po Bogu Očetu in ohranjeni v Jezusu Kristusu in poklicani: 065 JUD 001 002 ‚Usmiljenje in mir in ljubezen naj vam bodo pomnožene.‘ 065 JUD 001 003 Ljubljeni, ko sem posvetíl vso marljivost, da vam pišem o skupni rešitvi duš, je bilo zame nujno, da vam pišem in vas spodbujam, da se iskreno potegujete za vero, ki je bila enkrat [za vselej] izročena svetim. 065 JUD 001 004 Kajti ne-sluteč so se prikradli določeni ljudje, ki so bili že od davno odrejeni za to obsodbo, brezbožni ljudje, ki milost našega Boga sprevračajo v opolzkost in zanikajo edinega Gospoda Boga in našega Gospoda Jezusa Kristusa. 065 JUD 001 005 Hočem vas torej spomniti, čeprav ste nekoč to vedeli, da je Gospod, ki je ljudi rešil iz egiptovske dežele, potem uničil te, ki niso verovali. 065 JUD 001 006 In angele, ki niso obdržali svojega prvega stanja, temveč so zapustili svoje lastno prebivališče, je ohranil v večnih verigah pod temo, do sodbe vélikega dne. 065 JUD 001 007 Celó kakor so Sódoma in Gomóra in na podoben način mesta okoli njiju, ki so same sebe predajala v prešuštvo in hodila za tujim mesom, postavljena kot primer, trpeč maščevanje večnega ognja. 065 JUD 001 008 Podobno tudi ti umazani sanjači omadežujejo meso, prezirajo gospostvo in hudobno govorijo o dostojanstvih. 065 JUD 001 009 Vendarle si nadangel Mihael, ko se je pričkal s hudičem in prerekal glede Mojzesovega telesa, ni drznil zoper njega udrihati obtožbe, temveč je rekel: „Gospod te ošteje.“ 065 JUD 001 010 Toda ti govorijo hudobno o teh stvareh, ki jih ne poznajo; toda kar naravno vedo, kot brezčutne živali, v teh stvareh sami sebe kvarijo. 065 JUD 001 011 Gorje jim! Kajti odšli so na Kajnovo pot in lakomno tekli za Bileámovo zmoto po nagrado in propadli v Korahovem uporu. 065 JUD 001 012 Ti so madeži na vaših dobrodelnih pojedinah, ko se zabavajo z vami in se hranijo brez strahu; oblaki so brez vode, ki jih vetrovi nosijo okoli; drevesa, katerih sad vene, brez sadu, dvakrat mrtva, izruvana s koreninami; 065 JUD 001 013 besneči morski valovi, ki se penijo od svoje lastne sramote; blodeče zvezde, ki jim je za vedno prihranjena črna temà. 065 JUD 001 014 In tudi Henoh, sedmi od Adama, je prerokoval o njih, rekoč: ‚Glej, Gospod prihaja z deset tisoči svojih svetih, 065 JUD 001 015 da izvrši sodbo nad vsemi in da prepriča vse, ki so med njimi brezbožni, o vseh njihovih brezbožnih dejanjih, ki so jih brezbožno zagrešili in o vseh njihovih trdih govorih, katere so brezbožni grešniki govorili zoper njega.‘ 065 JUD 001 016 To so godrnjači, pritoževalci, ki hodijo za svojimi lastnimi poželenji; in njihova usta govorijo velike napihnjene besede, ker zaradi koristi občudujejo človeško zunanjost. 065 JUD 001 017 Toda ljubljeni, spominjajte se besed, ki so vam jih prej govorili apostoli našega Gospoda Jezusa Kristusa, 065 JUD 001 018 kako so vam povedali, da bodo v poslednjem času zasmehovalci, ki naj bi hodili za svojimi lastnimi brezbožnimi poželenji. 065 JUD 001 019 Ti so tisti, ki se oddvojijo, čutni, ki nimajo Duha. 065 JUD 001 020 Toda vi, ljubljeni, se izgrajujte v vaši najsvetejši veri, moleč v Svetem Duhu, 065 JUD 001 021 ohranite se v Božji ljubezni, pričakujte usmiljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, za večno življenje. 065 JUD 001 022 In do nekaterih imejte sočutje, s tem da delate razliko; 065 JUD 001 023 druge pa rešite s strahom in jih potegnite iz ognja; in sovražite celó obleko, omadeževano z mesom. 065 JUD 001 024 Torej njemu, ki vas je zmožen varovati pred padcem in vas s silno radostjo predstaviti brezhibne pred prisotnost svoje slave, 065 JUD 001 025 edinemu modremu Bogu, našemu Odrešeniku, bodi slava in veličanstvo, gospostvo in oblast, tako sedaj kot na veke. Amen. # # BOOK 066 REV Revelation Razodetje 066 REV 001 001 Razodetje Jezusa Kristusa, ki mu ga je dal Bog, da bi pokazal svojim služabnikom stvari, ki se morajo v kratkem zgoditi; in poslal je ter to po svojem angelu predstavil svojemu služabniku Janezu, 066 REV 001 002 ki je pričeval o Božji besedi in o pričevanju Jezusa Kristusa in o vseh stvareh, ki jih je videl. 066 REV 001 003 Blagoslovljen je kdor bere in tisti, ki slišijo besede te prerokbe in se držijo teh stvari, ki so v njej zapisane, kajti čas je blizu. 066 REV 001 004 Janez sedmim cerkvam, ki so v Aziji: „Milost bodi vam in mir od njega, ki je in ki je bil in ki pride in od sedmih Duhov, ki so pred njegovim prestolom 066 REV 001 005 in od Jezusa Kristusa, ki je zvesta priča in prvorojenec izmed umrlih in princ kraljev zemlje. Njemu, ki nas je vzljubil in nas je v svoji lastni krvi umil naših grehov 066 REV 001 006 in nas naredil kralje in duhovnike Bogu ter svojemu Očetu; njemu bodi slava in gospostvo na veke vekov. Amen. 066 REV 001 007 Glej, prihaja z oblaki in videlo ga bo vsako oko in tudi tisti, ki so ga prebodli in zaradi njega bodo žalovala vsa sorodstva zemlje. Točno tako: ‚Amen.‘“ 066 REV 001 008 „Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec, “govori Gospod, ki je in ki je bil in ki pride, Vsemogočni. 066 REV 001 009 Jaz, Janez, ki sem tudi vaš brat in družabnik v stiski in v kraljestvu in potrpežljivosti Jezusa Kristusa, sem bil zaradi Božje besede in zaradi pričevanja o Jezusu Kristusu na otoku, ki se imenuje Patmos. 066 REV 001 010 Na Gospodov dan sem bil v Duhu in za seboj sem zaslišal močan glas, kakor od trobente, 066 REV 001 011 rekoč: „Jaz sem Alfa in Omega, prvi in zadnji.“In „kar vidiš, zapiši v knjigo in jo pošlji sedmim cerkvam, ki so v Aziji: v Efez in v Smirno in v Pêrgamon in v Tiatiro in v Sarde in v Filadelfijo in v Laodikejo.“ 066 REV 001 012 In obrnil sem se, da vidim glas, ki je govoril z menoj. In ko sem se obrnil, sem zagledal sedem zlatih svečnikov 066 REV 001 013 in sredi sedmih svečnikov nekoga, podobnega Sinu človekovemu, oblečenega z obleko, ki sega do stopal in okoli prsi opasanega z zlatim pasom. 066 REV 001 014 Njegova glava in njegovi lasje so bili beli kakor volna, tako beli kakor sneg in njegove oči so bile kakor plamen ognja 066 REV 001 015 in njegova stopala podobna čistemu bronu, kakor če bi bila žgana v talilni peči in njegov glas kakor šum mnogih vodá. 066 REV 001 016 In v svoji desnici je imel sedem zvezd in iz njegovih ust je izhajal oster, dvorezen meč in njegovo obličje je bilo kot [kadar] sonce sije v svoji môči. 066 REV 001 017 In ko sem ga zagledal, sem padel k njegovim stopalom kakor mrtev. In svojo desnico je položil name ter mi rekel: „Ne boj se; jaz sem prvi in zadnji. 066 REV 001 018 Jaz sem ta, ki živi in je bil mrtev; in glej, živ sem na vékomaj, Amen; in ključe imam od pekla in od smrti. 066 REV 001 019 Zapiši stvari, ki si jih videl in stvari, ki so in stvari, ki bodo odslej; 066 REV 001 020 skrivnost sedmih zvezd, ki jih vidiš v moji desni in sedmih zlatih svečnikov. Sedem zvezd so angeli sedmih cerkvá in sedem svečnikov, ki jih vidiš, je sedem cerkvá.“ 066 REV 002 001 „Angelu cerkve v Efezu piši: ‚Te stvari govori on, ki v svoji desnici drži sedem zvezd, ki hodi v sredi sedmih zlatih svečnikov; 066 REV 002 002 poznam tvoja dela in tvoj trud in tvojo potrpežljivost in kako ne moreš prenašati teh, ki so hudobni in preizkusil si tiste, ki pravijo, da so apostoli, pa to niso in si jih našel lažnivce 066 REV 002 003 in prenašal si in imaš potrpežljivost in si se trudil zaradi mojega imena in nisi izgubil poguma. 066 REV 002 004 Vendar imam nekaj proti tebi, kajti zapustil si svojo prvo ljubezen. 066 REV 002 005 Spomni se torej od kod si padel in se pokesaj in opravljaj prva dela, sicer bom hitro prišel k tebi in bom odstranil tvoj svečnik z njegovega mesta, razen če se ne pokesaš. 066 REV 002 006 Toda to imaš, da sovražiš dejanja nikolajevcev, ki jih tudi sam sovražim.‘ 066 REV 002 007 Kdor ima uho, naj sliši kaj Duh govori cerkvam: ‚Tistemu, ki premaga, bom dal jesti od drevesa življenja, ki je na sredini Božjega raja.‘“ 066 REV 002 008 „In angelu cerkve v Smirni piši: ‚Te stvari govori prvi in zadnji, ki je bil mrtev in je živ; 066 REV 002 009 poznam tvoja dela in stisko in revščino (toda bogat si) in poznam bogokletje teh, ki pravijo, da so Judje, pa niso, temveč so Satanova sinagoga. 066 REV 002 010 Ne boj se nobene od teh stvari, ki jih boš pretrpel; glej, hudič bo nekatere izmed vas vrgel v ječo, da boste lahko preizkušeni in deset dni boste imeli stisko; bodi zvest do smrti in dal ti bom krono življenja.‘ 066 REV 002 011 Kdor ima uho, naj sliši kaj Duh govori cerkvam: ‚Kdor premaga, ne bo poškodovan od druge smrti.‘“ 066 REV 002 012 „In angelu cerkve v Pêrgamonu piši: ‚Te besede govori on, ki ima oster meč z dvema ostrinama; 066 REV 002 013 poznam tvoja dela in kje prebivaš, celó kjer je Satanov prestol in trdno držiš moje ime in moje vere nisi zanikal celó v tistih dneh, v katerih je bil Antípa, moj zvesti mučenec, ki je bil umorjen med vami, kjer prebiva Satan. 066 REV 002 014 Toda zoper tebe imam nekaj stvari, ker imaš tam tiste, ki se drže Bileámovega nauka, ki je učil Baláka metati kamen spotike pred Izraelove otroke, da jedo stvari žrtvovane malikom in da zagrešijo prešuštvo. 066 REV 002 015 Tako imaš tudi tiste, ki se držijo nauka nikolajevcev, katerih besedo sovražim. 066 REV 002 016 Pokesaj se, sicer bom hitro prišel k tebi in proti njim se bom boril z mečem svojih ust.‘ 066 REV 002 017 Kdor ima uho, naj sliši kaj Duh govori cerkvam: ‚Tistemu, ki premaga, bom dal jesti od skrite mane in dal mu bom bel kamen in na kamnu napisano novo ime, ki ga ne pozna noben človek, razen kdor ga prejme.‘“ 066 REV 002 018 „In angelu cerkve v Tiatiri piši: ‚Te stvari govori Božji Sin, ki ima svoje oči podobne plamenu ognja in so njegova stopala kakor čist bron; 066 REV 002 019 poznam tvoja dela in ljubezen in služenje in vero in tvojo potrpežljivost in tvoja dela; in zadnjih je več kakor prvih. 066 REV 002 020 Vendar imam zoper tebe nekaj stvari, ker trpiš to žensko Jezabelo, ki sebe imenuje prerokinjo, da uči in da zapeljuje moje služabnike, da zagrešijo prešuštvo in da jedo stvari žrtvovane malikom. 066 REV 002 021 In dal sem ji čas, da se pokesa od svojega prešuštvovanja, pa se ni pokesala. 066 REV 002 022 Glej, vrgel jo bom na posteljo in te, ki z njo grešijo zakonolomstvo, v veliko stisko, razen če se ne pokesajo od svojih dejanj. 066 REV 002 023 In njene otroke bom pobil s smrtjo in vse cerkve bodo vedele, da sem jaz tisti, ki preiskujem notranjosti in srca; in vsakemu od vas bom dal glede na vaša dejanja. 066 REV 002 024 Toda tebi in ostalim iz Tiatire pravim, kdor nima tega nauka in tem, ki niso spoznali Satanovih globin, kakor jim pravijo; na vas ne bom nadel nobenega drugega bremena. 066 REV 002 025 Temveč da trdno držite to, kar že imate, dokler ne pridem. 066 REV 002 026 In kdor zmaga in moja dela ohrani do konca, njemu bom dal oblast nad narodi 066 REV 002 027 in vladal jim bo z železno palico; kakor lončena posoda bodo razbiti do črepinj; celo kot sem jaz prejel od svojega Očeta. 066 REV 002 028 In dal mu bom jutranjo zvezdo. 066 REV 002 029 Kdor ima uho, naj sliši kaj Duh govori cerkvam.‘“ 066 REV 003 001 „In angelu cerkve v Sardah piši: ‚Te besede govori on, ki ima sedem Božjih Duhov in sedem zvezd; poznam tvoja dela, da imaš ime, da živiš, pa si mrtev. 066 REV 003 002 Bodi oprezen in okrépi stvari, ki ostanejo, ki so pripravljene, da umro, kajti tvojih del nisem našel popolnih pred Bogom. 066 REV 003 003 Spomni se torej kako si prejel in slišal in trdno drži ter se pokesaj. Če torej ne boš stražil, bom prišel nadte kakor tat in ne boš vedel, katero uro bom prišel nadte. 066 REV 003 004 Nekaj imen imaš celó v Sardah, ki si niso omadeževali svojih oblek; in ti bodo hodili z menoj v belem, kajti vredni so. 066 REV 003 005 Kdor premaga, ta isti bo oblečen v belo oblačilo in njegovega imena ne bom izbrisal iz knjige življenja, temveč bom njegovo ime priznal pred svojim Očetom in pred njegovimi angeli. 066 REV 003 006 Kdor ima uho, naj sliši kaj Duh govori cerkvam.‘“ 066 REV 003 007 „In angelu cerkve v Filadelfiji piši: ‚Te besede govori tisti, ki je svét, tisti, ki je resničen, tisti, ki ima Davidov ključ, tisti, ki odpira in noben človek ne zapira, in zapira, pa noben človek ne odpira. 066 REV 003 008 Poznam tvoja dela. Glej, pred teboj sem postavil odprta vrata in noben človek jih ne more zapreti, kajti majhno moč imaš in ohranil si mojo besedo in nisi zanikal mojega imena. 066 REV 003 009 Glej, prisilil bom te, iz Satanove shodnice, ki pravijo, da so Judje, pa niso, temveč lažejo; glej, prisilil jih bom, da pridejo in obožujejo pred tvojimi stopali in da spoznajo, da sem te vzljubil. 066 REV 003 010 Ker si ohranil besedo moje potrpežljivosti, bom tudi jaz tebe obvaroval pred uro preizkušnje, ki bo prišla nad ves svet, da preizkusi tiste, ki prebivajo na zemlji. 066 REV 003 011 Glej, pridem hitro; trdno drži to, kar imaš, da ti noben človek ne odvzame tvoje krone. 066 REV 003 012 Tistega, ki premaga, bom naredil [za] steber v templju svojega Boga in ne bo več šel ven; in nanj bom napisal ime svojega Boga in ime mesta svojega Boga, ki je novi Jeruzalem, ki prihaja dol z neba od mojega Boga in nanj bom napisal svoje novo ime. 066 REV 003 013 Kdor ima uho, naj sliši kaj Duh govori cerkvam.‘“ 066 REV 003 014 „In angelu cerkve Laodikejcev piši: ‚Te besede govori Amen, zvesta in resnična priča, začetek Božjega stvarstva; 066 REV 003 015 poznam tvoja dela, da nisi niti mrzel niti vroč; želim si, da bi bil mrzel ali vroč. 066 REV 003 016 Zaradi tega, ker si mlačen in nisi niti mrzel niti vroč, te bom izpljunil iz svojih ust.‘ 066 REV 003 017 Ker praviš: ‚Bogat sem in okrepil sem se z dobrinami in ne potrebujem ničesar; ‘pa ne veš, da si pomilovanja vreden in beden in reven in slep ter nag, 066 REV 003 018 ti svetujem, da kupiš od mene zlata, prečiščenega v ognju, da boš lahko bogat in belo oblačilo, da boš lahko oblečen in da se ne prikaže sramota tvoje nagote in svoje oči mazili z mazilom za oči, da boš lahko videl. 066 REV 003 019 Kolikor jih imam rad, oštevam in karam; bodi torej goreč in se pokesaj. 066 REV 003 020 Glej, stojim pred vrati in trkam; če katerikoli človek sliši moj glas in odpre vrata, bom vstopil k njemu in bom večerjal z njim in on z menoj. 066 REV 003 021 Tistemu, ki premaga, bom zagotovil, da sede z menoj na moj prestol, celo kakor sem tudi sam zmagal in sem s svojim Očetom poseden na njegovem prestolu. 066 REV 003 022 Kdor ima uho, naj sliši kaj Duh govori cerkvam.‘“ 066 REV 004 001 Potem sem pogledal in glej, vrata na nebu so bila odprta in prvi glas, ki sem ga zaslišal, je bil, kakor bi bil od trobente, govoreče z menoj, ki je rekel: „Pridi sèm gor in pokazal ti bom stvari, ki morajo biti odslej.“ 066 REV 004 002 In takoj sem bil v duhu in glej, prestol je bil postavljen v nebesih in nekdo je sedel na prestolu. 066 REV 004 003 In tisti, ki je sedel, je bil videti podoben kamnu jaspisu in sardiju in naokoli prestola je bila mavrica, na pogled podobna smaragdu. 066 REV 004 004 In naokoli prestola je bilo štiriindvajset prestolov in na prestolih sem videl sedeti štiriindvajset starešin, oblečenih v bela oblačila in na svojih glavah so imeli zlate krone. 066 REV 004 005 In pred prestolom so izvirali bliski in grmenja ter glasovi; in pred prestolom je bilo sedem gorečih ognjenih svetilk, ki so sedem Božjih Duhov. 066 REV 004 006 In pred prestolom je bilo stekleno morje, podobno kristalu; in v sredini prestola in naokoli prestola so bile štiri živali, spredaj in zadaj polne oči. 066 REV 004 007 In prva žival je bila podobna levu in druga žival podobna teletu in tretja žival je imela obraz kakor človek, četrta žival pa je bila podobna letečemu orlu. 066 REV 004 008 In štiri živali so imele vsaka izmed njih okoli sebe po šest peruti in znotraj so bile polne oči; in niso počivale dan in noč, rekoč: „Svet, svet, svet, Gospod Bog Vsemogočni, ki je bil in je in ki pride.“ 066 REV 004 009 In ko so te živali dale slavo in čast in zahvalo njemu, ki je sedel na prestolu, ki živi na veke vekov, 066 REV 004 010 je štiriindvajset starešin padlo dol pred njim, ki je sedel na prestolu in oboževalo njega, ki živi na veke vekov in svoje krone vrglo pred prestol, rekoč: 066 REV 004 011 „Vreden si, oh Gospod, da prejmeš slavo in čast ter moč, kajti ustvaril si vse stvari in zaradi tvojega zadovoljstva so in so bile ustvarjene.“ 066 REV 005 001 In v desnici njega, ki je sedèl na prestolu, sem videl knjigo, popisano znotraj in na zadnji strani, zapečateno s sedmimi pečati. 066 REV 005 002 In videl sem krepkega angela razglašati z močnim glasom: „Kdo je vreden, da odpre knjigo in da odtrga njene pečate?“ 066 REV 005 003 In nihče na nebu niti na zemlji niti pod zemljo, ni bil zmožen, da odpre knjigo niti da pogleda nanjo. 066 REV 005 004 In zelo sem jokal, ker se ni našel nihče vreden, da odpre in da bere knjigo niti da pogleda nanjo. 066 REV 005 005 In eden izmed starešin mi reče: „Ne jokaj; glej, Lev iz Judovega rodu, Davidova Korenina, je prevladal, da odpre knjigo in da razveže njenih sedem pečatov.“ 066 REV 005 006 In pogledal sem in glej, na sredini prestola in štirih živali in sredi starešin je stalo Jagnje, kot bi bilo zaklano in je imelo sedem rogov in sedem oči, ki so sedem Božjih Duhov, poslanih po vsej zemlji. 066 REV 005 007 In prišlo je ter vzelo knjigo iz desnice tistega, ki je sedel na prestolu. 066 REV 005 008 In ko je vzelo knjigo, so štiri živali in štiriindvajset starešin padli dol pred Jagnjetom in vsi izmed njih so imeli harfe in zlate stekleničke polne dišav, ki so molitve svetih. 066 REV 005 009 In peli so novo pesem, rekoč: „Vredno si, da vzameš to knjigo in da odpreš njene pečate; kajti bilo si umorjeno in s svojo krvjo si nas odkupilo Bogu izmed vsakega sorodstva in jezika in ljudi in naroda 066 REV 005 010 in si nas naredilo [za] kralje in duhovnike pri našemu Bogu, in mi bomo kraljevali na zemlji.“ 066 REV 005 011 In zagledal sem in zaslišal glas mnogih angelov naokoli prestola in živali in starešin, in njihovo število je bilo desettisočkrat deset tisoč in tisočev tisoči, 066 REV 005 012 ki so z močnim glasom govorili: „Vredno je Jagnje, ki je bilo zaklano, da prejme oblast in bogastva in modrost in moč in čast in slavo in blagoslov.“ 066 REV 005 013 In vsako ustvarjeno bitje, ki je na nebu in na zemlji in pod zemljo in takšna kot so v morju in vse, ki so v njem, sem slišal govoriti: „Blagoslov in čast in slava in oblast naj bo njemu, ki sedi na prestolu in Jagnjetu na veke vekov.“ 066 REV 005 014 In štiri živali so rekle: „Amen.“In štiriindvajset starešin je padlo dol in oboževalo tistega, ki živi na veke vekov. 066 REV 006 001 In potem sem videl, ko je Jagnje odprlo enega izmed pečatov in slišal sem, kakor bi bil hrup grmenja, eno izmed štirih živali govoriti: „Pridi in poglej.“ 066 REV 006 002 In videl sem ter zagledal belega konja; in tisti, ki je sedel na njem, je imel lok in dana mu je bila krona in odšel je naprej zmagovat in da zmaga. 066 REV 006 003 In ko je odprlo drugi pečat, sem zaslišal drugo žival reči: „Pridi in poglej.“ 066 REV 006 004 In odšel je drug konj, ki je bil rdeč; in tistemu, ki je sedel na njem, je bila dana oblast z zemlje odvzeti mir in da naj bi drug drugega klali, in dan mu je bil velik meč. 066 REV 006 005 In ko je odprlo tretji pečat, sem zaslišal tretjo žival reči: „Pridi in poglej.“In pogledal sem in glej črn konj; in tisti, ki je sedel na njem, je imel v svoji roki tehtnico. 066 REV 006 006 In zaslišal sem glas na sredini med štirimi živalmi reči: „Mera pšenice za kovanec in tri mere ječmena za kovanec; in glej, [da] ne škoduješ olju in vinu.“ 066 REV 006 007 In ko je odprlo četrti pečat, sem zaslišal glas četrte živali reči: „Pridi in poglej.“ 066 REV 006 008 In pogledal sem in zagledal konja mrtvaško blede barve; in tistemu, ki je sedel na konju, je bilo ime Smrt in Pekel je sledil za njim. In izročena jima je bila oblast nad četrtino zemlje, da ubijata z mečem in z lakoto in s smrtjo in z zemeljskimi živalmi. 066 REV 006 009 In ko je odprlo peti pečat, sem videl pod oltarjem duše teh, ki so bili zaklani zaradi Božje besede in zaradi pričevanja, ki so ga imeli 066 REV 006 010 in z močnim glasom so vpili, rekoč: „Doklej, oh Gospod, svét in resničen, ne boš sodil in maščeval naše krvi na teh, ki prebivajo na zemlji?“ 066 REV 006 011 In vsakemu izmed njih so bila dana bela svečana oblačila in rečeno jim je bilo, da naj še za kratek čas počivajo, dokler se ne bi izpolnili tudi njihovi soslužabniki in njihovi bratje, ki naj bi bili ubiti, kakor so bili oni sami. 066 REV 006 012 In gledal sem, ko je odprlo šesti pečat in glej, bil je velik potres, in sonce je postalo črno kakor vrečevina iz dlak in luna je postala kakor kri, 066 REV 006 013 in zvezde neba so popadale na zemljo, celo kakor figovo drevo odvrže svoje nezrele fige, ko ga stresa mogočen veter. 066 REV 006 014 In nebo je odšlo kakor zvitek pergamenta, ko je zvit skupaj, in vsaka gora in otok sta bila premaknjena s svojega mesta. 066 REV 006 015 Kralji zemlje, pomembni ljudje, bogataši, vrhovni poveljniki, mogočneži, vsak suženj in vsak prost človek pa so se skrili v brloge in v skale gorovij; 066 REV 006 016 in rekli so goram in skalam: „Padite na nas in nas skrijte pred obrazom njega, ki sedi na prestolu in pred Jagnjetovim besom, 066 REV 006 017 kajti prišel je véliki dan njegovega besa in kdo bo zmožen obstati?“ 066 REV 007 001 In po teh stvareh sem zagledal štiri angele stati na štirih vogalih zemlje, ki so držali štiri vetrove zemlje, da veter ne bi pihal ne na zemljo niti ne na morje niti ne v nobeno drevo. 066 REV 007 002 In videl sem drugega angela dvigovati se od vzhoda, ki je imel pečat živega Boga; in ta je z močnim glasom zaklical štirim angelom, katerim je bilo dano, da škodujejo zemlji in morju, 066 REV 007 003 rekoč: „Ne škodujte zemlji niti morju niti drevesom, dokler ne zapečatimo služabnikov našega Boga na njihovih čelih.“ 066 REV 007 004 In slišal sem število teh, ki so bili zapečateni. In zapečatenih je bilo sto štiriinštirideset tisoč izmed vseh rodov Izraelovih otrok. 066 REV 007 005 Iz Judovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Rubenovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Gadovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. 066 REV 007 006 Iz Aserjevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Neftálijevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Manásejevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. 066 REV 007 007 Iz Simeonovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Lévijevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Isahárjevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. 066 REV 007 008 Iz Zábulonovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Jožefovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Benjaminovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. 066 REV 007 009 Potem sem pogledal in glej, velika množica, ki je noben človek ne bi mogel prešteti, izmed vseh narodov in sorodstev in ljudi in jezikov, je stala pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečena v bela svečana oblačila in [s] palmami v svojih rokah 066 REV 007 010 in vpila z močnim glasom, rekoč: „Rešitev duš našemu Bogu, ki sedi na prestolu in Jagnjetu.“ 066 REV 007 011 In vsi angeli so stali naokrog prestola in okoli starešin in štirih živali in pred prestolom so padli na svoje obraze in oboževali Boga, 066 REV 007 012 rekoč: „Amen: ‚Blagoslov, slava, modrost, zahvaljevanje, čast, oblast in moč bodi našemu Bogu na veke vekov. Amen.‘“ 066 REV 007 013 In eden izmed starešin je odgovoril ter mi rekel: „Kaj so ti, ki so oblečeni v bela svečana oblačila? In od kod so prišli?“ 066 REV 007 014 In rekel sem mu: „Gospod, ti veš.“In rekel mi je: „To so tisti, ki so prišli iz velike stiske in so oprali svoja svečana oblačila in jih pobelili v Jagnjetovi krvi. 066 REV 007 015 Zato so pred Božjim prestolom in v njegovem templju mu služijo dan in noč, in tisti, ki sedi na prestolu, bo prebival med njimi. 066 REV 007 016 Ne bodo več lačni niti ne več žejni niti nanje ne bo svetilo sonce niti nobena vročina. 066 REV 007 017 Kajti Jagnje, ki je v sredi prestola, jih bo paslo in jih vodilo k živim studencem vodá in Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči.“ 066 REV 008 001 In ko je odprlo sedmi pečat, je bila na nebu kake pol ure tišina. 066 REV 008 002 In videl sem sedem angelov, ki so stali pred Bogom in tem je bilo danih sedem trobent. 066 REV 008 003 In prišel je drug angel in stal pred oltarjem, ki je imel zlato kadilnico in dano mu je bilo veliko kadila, da bi ga z molitvami vseh svetih daroval na zlatem oltarju, ki je bil pred prestolom. 066 REV 008 004 In dim kadila, ki je prišel z molitvami svetih, se je iz angelove roke dvignil pred Boga. 066 REV 008 005 In angel je vzel kadilnico in jo napolnil z ognjem z oltarja in jo vrgel v zemljo; in tam so bili glasovi, grmenje, bliski in potres. 066 REV 008 006 In sedem angelov, ki je imelo sedem trobent, se je pripravilo, da zatrobijo. 066 REV 008 007 Zatrobil je prvi angel in sledila sta toča in ogenj, pomešana s krvjo in bila sta vržena na zemljo, in zgorela je tretjina dreves in zgorela je vsa zelena trava. 066 REV 008 008 In zatrobil je drugi angel in kakor bi bila velika gora, ki je gorela z ognjem, vržena v morje, in tretjina morja je postala kri, 066 REV 008 009 in tretjina ustvarjenih bitij, ki so bila v morju in so imela življenje, je poginila, in uničena je bila tretjina ladij. 066 REV 008 010 In zatrobil je tretji angel in z neba je padla velika zvezda, goreča, kot bi bila svetilka in ta je padla na tretjino rek in na studence vodá; 066 REV 008 011 in zvezda se je imenovala Pelin, in tretjina vodá je postala grenka; in mnogo ljudi je umrlo zaradi vodá, ker so postale grenke. 066 REV 008 012 In zatrobil je četrti angel in udarjena je bila tretjina sonca in tretjina lune in tretjina zvezd, tako kot bi njihova tretjina potemnela in dan ni sijal za svojo tretjino in prav tako noč. 066 REV 008 013 In gledal sem in slišal angela leteti po sredi neba, rekoč z močnim glasom: „Gorje, gorje, gorje prebivalcem zemlje zaradi preostalih glasov trobente treh angelov, ki bodo še zatrobili!“ 066 REV 009 001 In zatrobil je peti angel in videl sem zvezdo pasti z neba na zemljo in dan ji je bil ključ od jame brez dna. 066 REV 009 002 In odprla je jamo brez dna in iz jame se je dvignil dim, kakor dim velike talilne peči; in zaradi dima iz jame sta potemnela sonce in zrak. 066 REV 009 003 In iz dima so prišle na zemljo kobilice in dana jim je bila oblast, kakor imajo škorpijoni oblast na zemlji. 066 REV 009 004 In naročeno jim je bilo, da naj ne bi škodili zemeljski travi niti nobeni zeleni stvari niti nobenemu drevesu, temveč samo tistim ljudem, ki na svojih čelih nimajo Božjega pečata. 066 REV 009 005 In dano jim je bilo, da naj jih ne bi pobijale, temveč da naj bi bili pet mesecev mučeni, in njihovo mučenje je bilo kakor mučenje škorpijona, ko piči človeka. 066 REV 009 006 In v tistih dneh bodo ljudje iskali smrt, pa je ne bodo našli; in želeli bodo umreti, smrt pa bo bežala od njih. 066 REV 009 007 In oblika kobilic je bila podobna konjem, pripravljenim za boj; in na njihovih glavah so bile, kot bi bile krone podobne zlatu in njihovi obrazi so bili kakor človeški obrazi. 066 REV 009 008 In imele so lase kakor ženski lasje in njihovi zobje so bili kakor levji zobje. 066 REV 009 009 In imele so prsne oklepe, kot bi bili prsni oklepi iz železa; in zvok njihovih peruti je bil kakor zvok bojnih voz z mnogimi konji, drvečimi v boj. 066 REV 009 010 In imele so repe kot škorpijoni in na njihovih repih so bila žela; in njihova oblast je bila pet mesecev škoditi ljudem. 066 REV 009 011 In nad seboj so imele kralja, ki je angel iz jame brez dna, katerega ime je v hebrejskem jeziku Ábadon, toda v grškem jeziku ima svoje ime Apolíon. 066 REV 009 012 Eno gorje je minilo, in glej, zatem pride še dvoje gorje. 066 REV 009 013 In zatrobil je šesti angel in od zlatega oltarja, ki je pred Bogom, sem zaslišal glas iz štirih rogov, 066 REV 009 014 rekoč šestemu angelu, ki je imel trobento: „Odveži štiri angele, ki so zvezani v veliki reki Evfrat.“ 066 REV 009 015 In štirje angeli, ki so bili pripravljeni na to uro in dan in mesec in leto, so bili odvezani, da pobijejo tretjino ljudi. 066 REV 009 016 In število vojske jezdecev je bilo dvesto milijonov; in slišal sem njihovo število. 066 REV 009 017 In tako sem v videnju videl konje in te, ki so sedeli na njih, da imajo prsni oklepi [barvo] ognja in hijacinta ter žvepla; in glave konj so bile kakor levje glave, in iz njihovih ust so prihajali ogenj in dim in žveplo. 066 REV 009 018 Od teh treh je bila tretjina ljudi ubita z ognjem, z dimom in z žveplom, ki so prihajali iz njihovih ust. 066 REV 009 019 Kajti njihova oblast je v njihovih ustih in v njihovih repih, kajti njihovi repi so bili podobni kačam in imeli so glave in z njimi škodujejo. 066 REV 009 020 In preostali izmed ljudi, ki niso bili pobiti s temi nadlogami, se še niso pokesali od del svojih rok, da ne bi oboževali hudiče, zlate malike, srebrne in bronaste, kamnite in lesene, ki niti ne morejo videti, niti slišati, niti hoditi; 066 REV 009 021 niti se niso pokesali od svojih umorov, niti od svojih čarodejstev, niti od svojih prešuštvovanj, niti od svojih tatvin. 066 REV 010 001 In videl sem drugega mogočnega angela priti dol z neba, oblečenega z oblakom, in nad njegovo glavo je bila mavrica in njegov obraz je bil kakor bi bil sonce in njegova stopala kakor ognjeni stebri; 066 REV 010 002 in v svoji roki je imel odprto majhno knjigo; in svoje desno stopalo je postavil na morje, svoje levo stopalo pa na zemljo 066 REV 010 003 ter zavpil z močnim glasom, kot kadar rjove lev; in ko je zavpil, je sedem gromov izustilo svoje glasove. 066 REV 010 004 In ko je sedem gromov izustilo svoje glasove, sem bil na tem, da napišem; zaslišal pa sem glas iz nebes, ki mi je rekel: „Zapečati te besede, ki jih je spregovorilo sedem gromov in jih ne zapiši.“ 066 REV 010 005 In angel, ki sem ga videl stati na morju in na zemlji, je svojo roko vzdignil k nebu 066 REV 010 006 in prisegel pri njem, ki živi na veke vekov, ki je ustvaril nebo in stvari, ki so na njem in zemljo in stvari, ki so na njej in morje in stvari, ki so v njem, da naj ne bi bilo več časa, 066 REV 010 007 toda v dneh glasu sedmega angela, ko bo ta pričel trobiti, naj bi se dokončala Božja skrivnost, kakor jo je razglasil svojim služabnikom prerokom. 066 REV 010 008 In glas, ki sem ga slišal z neba, mi je ponovno spregovoril ter rekel: „Pojdi in vzemi majhno knjigo, ki je odprta v roki angela, ki stoji na morju in na zemlji.“ 066 REV 010 009 In odšel sem k angelu ter mu rekel: „Daj mi majhno knjigo.“In rekel mi je: „Vzemi jo in jo pojej, in tvoj trebuh bo naredila grenek, toda v tvojih ustih bo sladka kakor med.“ 066 REV 010 010 In iz angelove roke sem vzel majhno knjigo in jo pojedel in v mojih ustih je bila sladka kakor med in takoj, ko sem jo pojedel, je bil moj trebuh grenek. 066 REV 010 011 In rekel mi je: „Ponovno moraš prerokovati pred mnogimi ljudmi, narodi, jeziki in kralji.“ 066 REV 011 001 In dan mi je bil trst, podoben palici in angel je stal, rekoč: „Vstani in izmeri Božji tempelj in oltar in te, ki v njem obožujejo. 066 REV 011 002 Toda dvor, ki je zunaj templja, izpusti in ga ne izmeri, kajti dan je poganom in dvainštirideset mesecev bodo pod stopali pohojali sveto mesto. 066 REV 011 003 In svojima dvema pričama bom dal oblast in prerokovala bosta tisoč dvesto in šestdeset dni, oblečeni v vrečevino.“ 066 REV 011 004 To sta dve oljki in dva svečnika, ki stojita pred Bogom zemlje. 066 REV 011 005 In če jima bo katerikoli človek škodil, iz njunih ust izide ogenj in požre njune sovražnike, če pa ju bo katerikoli človek poškodoval, mora biti na ta način ubit. 066 REV 011 006 Ta [dva] imata oblast, da zapreta nebo, da v dneh njunega prerokovanja ne dežuje in oblast imata nad vodami, da jih spremenita v kri, zemljo pa udarita z vsemi nadlogami, tako pogosto, kakor hočeta. 066 REV 011 007 In ko bosta končala svoje pričevanje, se bo iz jame brez dna povzpel zvernik, ki bo povzročil vojno proti njima in ju premagal ter ju ubil. 066 REV 011 008 Njuni trupli pa bosta ležali na ulici velikega mesta, ki se mu duhovno reče Sódoma in Egipt, kjer je bil križan tudi naš Gospod. 066 REV 011 009 In tisti izmed ljudi in sorodstev in jezikov in narodov bodo tri dni in pol gledali njuni trupli in ne bodo pustili, da bi bili njuni trupli položeni v grobova. 066 REV 011 010 In tisti, ki prebivajo na zemlji, se bodo veselili nad njima in se zabavali ter bodo drug drugemu pošiljali darila, ker sta ta dva preroka mučila te, ki prebivajo na zemlji. 066 REV 011 011 Po treh dneh in pol pa je vanju vstopil Duh življenja od Boga in vstala sta na svoja stopala in na te, ki so ju videli, je padel velik strah. 066 REV 011 012 In zaslišala sta močan glas z neba, ki jima je rekel: „Pridita sèm gor.“In v oblaku sta se vzpela do neba, njuni sovražniki pa so ju gledali. 066 REV 011 013 In isto uro je bil tam velik potres in padel je deseti del mesta in v potresu jih je bilo izmed ljudi umorjenih sedem tisoč; preostanek pa je bil zgrožen in dal slavo Bogu nebes. 066 REV 011 014 Drugo gorje je minilo in glej, hitro pride tretje gorje. 066 REV 011 015 In zatrobil je sedmi angel in na nebu so bili močni glasovi, govoreč: „Kraljestva tega sveta so postala kraljestva našega Gospoda in njegovega Kristusa in vladal bo na veke vekov.“ 066 REV 011 016 In štiriindvajset starešin, ki so na svojih sedežih sedeli pred Bogom, je padlo na svoje obraze ter oboževalo Boga, 066 REV 011 017 rekoč: „Zahvaljujemo se ti, oh Gospod Bog Vsemogočni, ki si in si bil in boš prišel, ker si si vzel svojo veliko oblast in si zakraljeval. 066 REV 011 018 In narodi so bili jezni in prišel je tvoj bes in čas mrtvih in da bi jim bilo sojeno in da bi dal nagrado svojim služabnikom prerokom in svetim ter tem, ki se bojijo tvojega imena, majhnim in velikim, in da bi uničil te, ki uničujejo zemljo.“ 066 REV 011 019 In na nebu se je odprl Božji tempelj in v njegovem templju je bilo videti skrinjo njegove zaveze; in bili so bliski in glasovi in grmenja in potres in velika toča. 066 REV 012 001 In na nebu se je prikazalo veliko znamenje; ženska, oblečena s soncem in luna pod njenimi stopali in krona z dvanajstimi zvezdami na njeni glavi 066 REV 012 002 in ona, ki je bila z otrokom, je vpila v porodnih mukah in bolečinah, da bi rodila. 066 REV 012 003 In na nebu se je prikazalo drugo znamenje in glej, velik rdeč zmaj, ki je imel sedem glav in deset rogov ter na njegovih glavah sedem kron. 066 REV 012 004 In njegov rep je potegnil z neba tretjino zvezd ter jih vrgel na zemljo in zmaj je stal pred žensko, ki je bila pripravljena, da rodi, da bi požrl njenega otroka takoj, ko bi se rodil. 066 REV 012 005 In rodila je fantka, ki je bil [namenjen], da vsem narodom vlada z železno palico in njen otrok je bil vzet k Bogu in k njegovemu prestolu. 066 REV 012 006 In ženska je pobegnila v divjino, kjer je imela prostor, pripravljen od Boga, da naj bi jo tam hranili tisoč dvesto in šestdeset dni. 066 REV 012 007 In bila je vojna v nebesih; Mihael in njegovi angeli so se bojevali proti zmaju in zmaj se je bojeval ter njegovi angeli, 066 REV 012 008 pa niso prevladali niti se na nebu zanje ni več našlo prostora. 066 REV 012 009 In véliki zmaj je bil vržen ven, ta stara kača, imenovana hudič in Satan, ki zavaja ves svet; izgnan je bil na zemljo in njegovi angeli so bili izgnani z njim. 066 REV 012 010 In na nebu sem zaslišal močan glas, rekoč: „Sedaj je prišla rešitev duš in moč in kraljestvo našega Boga in oblast njegovega Kristusa, kajti vržen je dol obtoževalec naših bratov, ki jih je dan in noč obtoževal pred našim Bogom.“ 066 REV 012 011 In oni so ga premagali s krvjo Jagnjeta in z besedo svojega pričevanja in svojih življenj niso ljubili do smrti. 066 REV 012 012 Zato se veselite, ve nebesa in vi, ki prebivate v njih. Gorje prebivalcem zemlje in morja! Kajti hudič je prišel dol k vam, zelo ogorčen, ker ve, da ima le malo časa. 066 REV 012 013 In ko je zmaj videl, da je bil vržen na zemljo, je preganjal žensko, ki je rodila moško dete. 066 REV 012 014 In ženski sta bili dani dve peruti velikega orla, da bi lahko odletela v divjino, na njen kraj, kjer je bila hranjena nekaj časa in čase in polovico časa, proč od obraza kače. 066 REV 012 015 In kača je iz svojih ust vrgla za žensko vodo, kot poplavo, da bi lahko povzročila, da jo poplava odnese. 066 REV 012 016 In zemlja je pomagala ženski in zemlja je odprla svoja usta ter požrla poplavo, ki jo je zmaj vrgel iz svojih ust. 066 REV 012 017 In zmaj je bil ogorčen proti ženski in odšel, da povzroči vojno proti preostanku njenega potomstva, ki se drži Božjih zapovedi in ima pričevanje Jezusa Kristusa. 066 REV 013 001 In stal sem na morskem pesku in videl zvernika dvigniti se iz morja, ki je imel sedem glav ter deset rogov in na svojih rogovih deset kron in na svojih glavah bogokletno ime. 066 REV 013 002 In zvernik, ki sem ga videl, je bil podoben leopardu in njegova stopala so bila kakor medvedja stopala in njegova usta kakor levja usta in zmaj mu je dal svojo moč in svoj prestol ter veliko oblast. 066 REV 013 003 In videl sem eno izmed njegovih glav, kot bi bila ranjena do smrti in njegova smrtna rana je bila ozdravljena in ves svet se je spraševal o zverniku. 066 REV 013 004 In oboževali so zmaja, ki je dal oblast zverniku in oboževali so zvernika, rekoč: „Kdo je podoben zverniku? Kdo se je zmožen bojevati z njim?“ 066 REV 013 005 In dana so mu bila usta, ki so govorila velike stvari ter bogokletja in dana mu je bila oblast, da nadaljuje dvainštirideset mesecev. 066 REV 013 006 In svoja usta je odprl v bogokletju proti Bogu, da preklinja njegovo ime in njegovo šotorsko svetišče in te, ki prebivajo v nebesih. 066 REV 013 007 In dano mu je bilo, da se vojskuje s svetimi in da jih premaga in dana mu je bila oblast nad vsemi sorodstvi in jeziki in narodi. 066 REV 013 008 In oboževali ga bodo vsi, ki prebivajo na zemlji, katerih imena že od ustanovitve sveta niso zapisana v knjigi življenja zaklanega Jagnjeta. 066 REV 013 009 Če ima katerikoli človek uho, naj sliši. 066 REV 013 010 Kdor vodi v ujetništvo, bo šel v ujetništvo. Kdor ubija z mečem, mora biti ubit z mečem. Tukaj je potrpežljivost in vera svetih. 066 REV 013 011 In zagledal sem še enega zvernika prihajati gor iz zemlje in imel je dva rogova, podobna jagnjetovim, govoril pa je kakor zmaj. 066 REV 013 012 In izvajal je vso oblast prvega zvernika pred njim in povzroči zemlji in tistim, ki prebivajo na njej, da obožujejo prvega zvernika, katerega smrtna rana se je pozdravila. 066 REV 013 013 In dela velike čudeže, tako da naredi pred očmi ljudi, da pride ogenj z neba na zemljo 066 REV 013 014 in zavaja te, ki prebivajo na zemlji, s pomočjo teh čudežev, za katere je imel oblast, da jih je delal pred očmi zvernika, rekoč tistim, ki prebivajo na zemlji, da bi morali narediti podobo zvernika, ki je imel rano od meča in je oživel. 066 REV 013 015 In imel je moč, da dá življenje podobi zvernika, da naj bi podoba zvernika tako govorila kakor povzročila, da naj bi bili pobiti vsi, ki ne bi oboževali podobe zvernika. 066 REV 013 016 In povzroči vsem, tako malim kakor velikim, bogatim in revnim, svobodnim in sužnjem, da sprejmejo znamenje v svojo desnico ali v svoja čela 066 REV 013 017 in da noben človek ne bi smel kupovati ali prodajati, razen kdor je imel znamenje ali ime zvernika ali število njegovega imena. 066 REV 013 018 Tukaj je modrost. Naj tisti, ki ima razum, prešteje število zvernika, kajti to je število človeka in njegovo število je šeststo šestinšestdeset. 066 REV 014 001 In pogledal sem in glej, Jagnje je stalo na gori Sion in z njim sto štiriinštirideset tisoč [tistih], ki so imeli na svojih čelih napisano ime njihovega Očeta. 066 REV 014 002 In zaslišal sem glas z neba, kakor glas mnogih vodá in kakor glas velikega groma in slišal sem glas harfistov igrati s svojimi harfami 066 REV 014 003 in peli so, kakor bi bila to nova pesem, pred prestolom in pred štirimi živalmi in starešinami in noben človek se ni mogel naučiti te pesmi razen sto štiriinštiridesetih tisočev, ki so bili odkupljeni z zemlje. 066 REV 014 004 To so tisti, ki niso bili omadeževani z ženskami, kajti deviški so. To so tisti, ki sledijo Jagnjetu, kamorkoli gre. Ti so bili odkupljeni izmed ljudi, so prvi sadovi Bogu in Jagnjetu. 066 REV 014 005 In v njihovih ustih ni bilo najti zvijače, kajti pred Božjim prestolom so brez krivde. 066 REV 014 006 In videl sem drugega angela leteti po sredi neba, ki je imel oznaniti večen evangelij tem, ki prebivajo na zemlji in vsakemu narodu, sorodstvu, jeziku in ljudem, 066 REV 014 007 govoreč z močnim glasom: „Bojte se Boga in dajte mu slavo, kajti prišla je ura njegove sodbe; in obožujte njega, ki je naredil nebo in zemljo in morje ter studence vodá.“ 066 REV 014 008 In sledil je še en angel, govoreč: „ [Metropola] Babilon je padla, padla je, ta velika metropola, zato ker je vse narode prisilila piti od vina besa svojega prešuštvovanja.“ 066 REV 014 009 In tema je sledil še tretji angel, govoreč z močnim glasom: „Če katerikoli človek obožuje zvernika in njegovo podobo ter v svoje čelo ali v svojo roko sprejme njegovo znamenje, 066 REV 014 010 bo ta isti pil od vina Božjega besa, ki je brez mešanja izlit v čašo njegovega ogorčenja in v prisotnosti svetih angelov in v Jagnjetovi prisotnosti bo mučen z ognjem in žveplom 066 REV 014 011 in dim njihovega mučenja se vzpenja na veke vekov in ne podnevi, ne ponoči nima počitka kdor obožuje zvernika ter njegovo podobo in kdorkoli sprejme znamenje njegovega imena. 066 REV 014 012 Tukaj je potrpežljivost svetih; tukaj so tisti, ki se držijo Božjih zapovedi in Jezusove vere.“ 066 REV 014 013 In zaslišal sem glas z neba, ki mi je rekel: „Zapiši: ‚Blagoslovljeni so mrtvi, ki odslej umrejo v Gospodu.‘‚Da, ‘govori Duh, ‚da se lahko odpočijejo od svojih naporov; in njihova dela jim sledijo.‘“ 066 REV 014 014 In pogledal sem ter zagledal bel oblak in na oblaku sedeti nekoga, podobnega Sinu človekovemu, ki ima na svoji glavi zlato krono in v svoji roki oster srp. 066 REV 014 015 In iz templja je prišel drug angel in tistemu, ki je sedel na oblaku, je z močnim glasom zaklical: „Zamahni s svojim srpom in požanji, kajti zate je prišel čas, da žanješ; kajti žetev zemlje je dozorela.“ 066 REV 014 016 In tisti, ki je sedèl na oblaku, je s svojim srpom zamahnil po zemlji in zemlja je bila požeta. 066 REV 014 017 In drug angel je prišel iz templja, ki je v nebesih, ki je tudi imel oster srp. 066 REV 014 018 In drug angel je prišel od oltarja, ki je imel oblast nad ognjem in z glasnim krikom je zaklical tistemu, ki je imel oster srp, rekoč: „Zamahni s svojim ostrim srpom in zberi zemeljske trtne grozde, kajti njeno grozdje je popolnoma dozorelo.“ 066 REV 014 019 In angel je s svojim srpom zamahnil po zemlji in zbral vino zemlje in ga vrgel v veliko vinsko stiskalnico Božjega besa. 066 REV 014 020 In vinska stiskalnica je bila pohojana zunaj mesta in iz vinske stiskalnice je prišla kri, celó konjem do uzd, tisoč in šeststo dolžin brazd daleč. 066 REV 015 001 In na nebu sem videl drugo znamenje, veliko in čudovito, sedem angelov, ki so imeli sedem zadnjih nadlog, kajti z njimi je dopolnjen Božji bes. 066 REV 015 002 In videl sem, kot bi bilo stekleno morje, pomešano z ognjem; in ti, ki so dosegli zmago nad zvernikom in nad njegovo podobo in nad njegovim znamenjem in nad številom njegovega imena, so z Božjimi harfami stali na steklenem morju. 066 REV 015 003 In peli so pesem Božjega služabnika Mojzesa in Jagnjetovo pesem, rekoč: „Velika in čudovita so tvoja dela, Gospod Bog Vsemogočni; tvoje poti so pravične in resnične, ti Kralj svetih. 066 REV 015 004 Kdo se te ne bi bal, oh Gospod in ne proslavil tvojega imena? Kajti samo ti si svet, kajti vsi narodi bodo prišli in oboževali pred teboj, kajti tvoje sodbe so postale očitne.“ 066 REV 015 005 In nató sem pogledal in glej, tempelj šotorskega svetišča pričevanja v nebesih je bil odprt 066 REV 015 006 in iz templja je prišlo sedem angelov, ki so imeli sedem nadlog, oblečenih v čisto in belo platno in preko prsi opasanih z zlatimi pasovi. 066 REV 015 007 In ena izmed štirih živali je dala sedmim angelom sedem zlatih stekleničk polnih besa Boga, ki živi na veke vekov. 066 REV 015 008 In tempelj je bil napolnjen z dimom od Božje slave in od njegove moči in noben človek ni bil sposoben vstopiti v tempelj, dokler se ne bi izpolnile sedmere nadloge sedmih angelov. 066 REV 016 001 In iz templja sem zaslišal močan glas, ki je sedmim angelom rekel: „Pojdite po svojih poteh in na zemljo izlijte stekleničke Božjega besa.“ 066 REV 016 002 In odšel je prvi in svojo stekleničko izlil na zemljo; in na ljudi, ki so imeli znamenje zvernika in na tiste, ki so oboževali njegovo podobo, je padlo ogabno in boleče vnetje. 066 REV 016 003 In drugi angel je svojo stekleničko izlil na morje in postalo je kakor kri mrtvega človeka in vsaka živa duša v morju je umrla. 066 REV 016 004 In tretji angel je svojo stekleničko izlil v reke in studence vodá; in postale so kri. 066 REV 016 005 In slišal sem reči angela vodá: „Ti si pravičen, oh Gospod, ki si in si bil in boš, ker si tako sodil. 066 REV 016 006 Kajti prelili so kri svetih in prerokov in dal si jim piti kri, kajti zaslužili so.“ 066 REV 016 007 In od oltarja sem nekoga slišal reči: „Točno tako, Gospod Bog Vsemogočni, resnične in pravične so tvoje sodbe.“ 066 REV 016 008 In četrti angel je svojo stekleničko izlil na sonce in dana mu je bila oblast, da z ognjem žge ljudi. 066 REV 016 009 In ljudje so bili žgani z veliko vročino in izrekali bogokletje proti imenu Boga, ki ima oblast nad temi nadlogami, pa se niso pokesali, da bi mu dali slavo. 066 REV 016 010 In peti angel je svojo stekleničko izlil na zvernikov prestol in njegovo kraljestvo je bilo polno teme in zaradi bolečine so si grizli svoje jezike 066 REV 016 011 in zaradi svojih bolečin in svojih vnetij so izrekali bogokletje proti Bogu nebes in se niso pokesali od svojih dejanj. 066 REV 016 012 In šesti angel je svojo stekleničko izlil na veliko reko Evfrat in njena voda se je posušila, da bi se lahko pripravila pot kraljem z vzhoda. 066 REV 016 013 In videl sem iz ust zmaja in iz ust zvernika ter iz ust lažnega preroka priti tri nečiste duhove, podobne žabam. 066 REV 016 014 Kajti to so duhovi hudičev, ki delajo čudeže, ki gredo do kraljev zemlje celotnega sveta, da jih zberejo na bitko tistega vélikega dne Boga Vsemogočnega. 066 REV 016 015 „Glej, pridem kakor tat. Blagoslovljen je kdor straži in obdrži svoje obleke, da ne bi hodil nag in bi videli njegovo sramoto.“ 066 REV 016 016 In zbral jih je skupaj na kraju, v hebrejskem jeziku imenovanem Harmagedón. 066 REV 016 017 In sedmi angel je svojo stekleničko izlil v zrak in iz nebeškega templja je prišel od prestola močan glas, rekoč: „Narejeno je.“ 066 REV 016 018 In tam so bili glasovi in gromi in bliski in bil je velik potres, kakršnega še ni bilo, odkar so bili na zemlji ljudje, tako mogočen potres in tako velik. 066 REV 016 019 In veliko mesto je bilo razdeljeno na tri dele in mesta narodov so se podrla in vélika [metropola] Babilon je prišla v spomin pred Boga, da ji da čašo vina okrutnosti svojega besa. 066 REV 016 020 In vsak otok je zbežal proč in gorá ni bilo najti. 066 REV 016 021 In z neba je padala na ljudi velika toča, vsak kamen težak okoli talent in ljudje so zaradi nadloge toče izrekali bogokletje proti Bogu; kajti nadloga od tega je bila silno velika. 066 REV 017 001 In prišel je eden izmed sedmih angelov, ki so imeli sedem stekleničk in govoril z menoj ter mi rekel: „Pridi sèm, pokazal ti bom sodbo vélike vlačuge, ki sedi nad mnogimi vodami, 066 REV 017 002 s katero so kralji zemlje zagrešili prešuštvovanje, prebivalci zemlje pa so bili opiti z vinom njenega prešuštvovanja.“ 066 REV 017 003 Tako me je v duhu odvedel proč v divjino in videl sem žensko sedeti na škrlatno obarvanem zverniku, polnem imen bogokletstev, ki je imel sedem glav in deset rogov. 066 REV 017 004 In ženska je bila oblečena v vijolično in škrlatno [rdečo] barvo in odeta z zlatom in dragocenimi kamni in biseri in v svoji roki je imela zlato čašo polno ogabnosti in umazanosti svojega prešuštvovanja 066 REV 017 005 in na njenem čelu je bilo napisano ime: SKRIVNOST, VÉLIKA [METROPOLA] BABILON, MATI POCESTNIC IN OGABNOSTI ZEMLJE. 066 REV 017 006 In videl sem žensko, pijano s krvjo svetih in s krvjo Jezusovih mučencev in ko sem jo zagledal, sem se čudil z veliko osuplostjo. 066 REV 017 007 Angel pa mi je rekel: „Zakaj se čudiš? Povedal ti bom skrivnost ženske in zvernika, ki jo prenaša, ki ima sedem glav in deset rogov. 066 REV 017 008 Zvernik, ki si ga videl, je bil in ga ni in vzpel se bo iz jame brez dna in šel v pogubo in tisti, ki prebivajo na zemlji, katerih imena od ustanovitve sveta niso bila zapisana v knjigi življenja, se bodo čudili, ko bodo gledali zvernika, ki je bil in ga ni, pa vendar je. 066 REV 017 009 In tukaj je um, ki ima modrost. Sedem glav je sedem gorá, na katerih sedi ženska. 066 REV 017 010 In tam je sedem kraljev; pet je padlih in eden je, drugi pa še ni prišel; ko pa pride, mora kratek čas nadaljevati. 066 REV 017 011 Zvernik pa, ki je bil in ga ni, je celó osmi in je izmed sedmih in gre v pogubo. 066 REV 017 012 In deset rogov, ki si jih videl, je deset kraljev, ki doslej še niso prejeli kraljestva, toda kot kralji prejmejo oblast z zvernikom za eno uro. 066 REV 017 013 Ti imajo en um, svojo oblast in moč pa bodo dali zverniku. 066 REV 017 014 Ti se bodo vojskovali z Jagnjetom, Jagnje pa jih bo premagalo, kajti on je Gospod gospodov in Kralj kraljev in tisti, ki so z njim, so poklicani in izbrani in zvesti.“ 066 REV 017 015 In rekel mi je: „Te vode, ki jih vidiš, kjer sedi vlačuga, so ljudje in množice in narodi in jeziki. 066 REV 017 016 In deset rogov, ki si jih videl na zverniku, ti bodo sovražili vlačugo in naredili jo bodo opustošeno in nago in jedli bodo njeno meso ter jo sežgali z ognjem. 066 REV 017 017 Kajti Bog je na njihova srca položil, da izpolnijo njegovo voljo in da se strinjajo in svoje kraljestvo izročijo zverniku, dokler ne bodo izpolnjene Božje besede. 066 REV 017 018 Ženska pa, ki si jo videl, je to veliko mesto, ki kraljuje nad kralji zemlje.“ 066 REV 018 001 In po teh stvareh sem videl drugega angela priti dol z neba, ki je imel veliko oblast in zemlja je bila razsvetljena z njegovo slavo. 066 REV 018 002 In mogočno je vpil z močnim glasom, rekoč: „Vélika [metropola] Babilon je padla, padla je in postala prebivališče hudičev in ječa vsakega nečistega duha in kletka vsake nečiste in osovražene ptice. 066 REV 018 003 Kajti vsi narodi so pili od vina besa njenega prešuštvovanja in kralji zemlje so z njo zagrešili prešuštvovanje in trgovci zemlje so obogateli od obilja njenih poslastic.“ 066 REV 018 004 In zaslišal sem drug glas z neba, rekoč: „Pridite iz nje, moji ljudje, da ne boste soudeleženi z njenimi grehi in da ne prejmete od njenih nadlog. 066 REV 018 005 Kajti njeni grehi so segli do neba in Bog se je spomnil njenih krivičnosti. 066 REV 018 006 Nagradite jo, kakor vas je sama nagradila in podvojite ji dvojno glede na njena dela; v čašo, ki jo je napolnila, ji napolnite dvojno. 066 REV 018 007 Kolikor je samo sebe slavila in slastno živela, toliko muk in bridkosti ji dajte, kajti v svojem srcu pravi: ‚Sedim kakor kraljica in nisem vdova in ne bom videla bridkosti.‘ 066 REV 018 008 Zatorej bodo njene nadloge prišle v enem dnevu; smrt in žalovanje in lakota in popolnoma bo požgana z ognjem, kajti močan je Gospod Bog, ki jo sodi.“ 066 REV 018 009 In kralji zemlje, ki so zagrešili prešuštvovanje in z njo slastno živeli, jo bodo objokovali in žalovali za njo, ko bodo videli dim njenega gorenja, 066 REV 018 010 stoječ daleč stran zaradi strahu pred njenim mučenjem, rekoč: „Ojoj, ojoj, ta vélika metropola Babilon, ta mogočna metropola! Kajti v eni uri je prišla tvoja sodba.“ 066 REV 018 011 In trgovci zemlje bodo jokali in žalovali nad njo, kajti noben človek ne kupuje več njihovega trgovskega blaga, 066 REV 018 012 trgovskega blaga iz zlata in srebra in dragocenih kamnov in iz biserov in tankega lanenega platna in bagra in svile in škrlata in vsakega dišečega lesa in vseh vrst posod iz slonovine in vseh vrst posod iz najdragocenejšega lesa in iz brona in železa in marmorja 066 REV 018 013 in cimeta in dišav in mazil in kadil in vina in olja in fine moke in pšenice in živali in ovc in konj in bojnih vozov in sužnjev in človeških duš. 066 REV 018 014 In sadeži, po katerih je hlepela tvoja duša, so odšli od tebe in vse stvari, ki so bile okusne in lepe, so odšle od tebe in sploh jih ne boš več našel. 066 REV 018 015 Trgovci s temi stvarmi, ki so po njej obogateli, bodo zaradi strahu pred njenimi mukami stali daleč stran ter jokali in tarnali 066 REV 018 016 in govorili: „Ojoj, ojoj, ta vélika metropola, ki je bila oblečena v tanko laneno platno in bager in škrlat in odeta z zlatom in dragocenimi kamni in biseri! 066 REV 018 017 Kajti v eni uri pridejo v nič tako velika bogastva.“In vsak kapitan in vse spremstvo na ladjah in mornarji in kolikor jih trguje po morju, so stali daleč stran 066 REV 018 018 in ko so zagledali dim njenega gorenja, so vpili, rekoč: „Katero mesto je podobno tej véliki metropoli!“ 066 REV 018 019 In na svoje glave so metali prah in vpili, jokali in tarnali, rekoč: „Ojoj, ojoj, ta vélika metropola, v kateri so zaradi njene visoke cene postali bogati vsi, ki imajo ladje na morju! Kajti v eni uri je postala opustošena. 066 REV 018 020 Veselite se nad njo, ve nebesa in vi sveti apostoli ter preroki, kajti Bog vas je maščeval na njej.“ 066 REV 018 021 In mogočen angel je pobral kamen, podoben velikemu mlinskemu kamnu in ga vrgel v morje, rekoč: „Tako bo ta vélika metropola Babilon z nasiljem zrušena in sploh je ne bo več najti. 066 REV 018 022 In v tebi se sploh ne bo več slišalo zvokov harfistov in glasbenikov in piskačev ter trobentačev in v tebi ne bo več najti nobenega rokodelca, katerekoli umetnosti je že in v tebi se sploh ne bo več slišalo zvoka mlinskega kamna 066 REV 018 023 in v tebi sploh ne bo več svetila svetloba sveče in v tebi sploh ne bo več slišati glasu ženina in neveste, kajti tvoji trgovci so bili veliki možje zemlje, kajti s tvojimi čarodejstvi so bili zavedeni vsi narodi. 066 REV 018 024 In v njej je bila najdena kri prerokov in svetih in vseh, ki so bili zaklani na zemlji.“ 066 REV 019 001 In po teh besedah sem zaslišal močan glas mnogih ljudi v nebesih, rekoč: „Aleluja. Rešitev duš in slava in čast ter oblast Gospodu, našemu Bogu, 066 REV 019 002 kajti njegove sodbe so resnične in pravične, kajti obsodil je véliko vlačugo, ki je s svojim prešuštvovanjem pokvarila zemljo in pri njeni roki je maščeval kri svojih služabnikov.“ 066 REV 019 003 In ponovno so rekli: „Aleluja. In njen dim se je vzdigoval na veke vekov.“ 066 REV 019 004 In štiriindvajset starešin in četvero živali je padlo dol ter oboževalo Boga, ki je sedel na prestolu, rekoč: „Amen. Aleluja.“ 066 REV 019 005 In od prestola je prišel glas, rekoč: „Hvalíte našega Boga, vsi vi njegovi služabniki in vi, ki se ga bojite, oboji, mali in veliki.“ 066 REV 019 006 In zaslišal sem kakor bi bil glas velike množice in kakor glas mnogih vodá in kakor glas mogočnih grmenj, rekoč: „Aleluja, kajti kraljuje Gospod Bog vsegamogočni. 066 REV 019 007 Bodimo veseli in veselimo se in dajmo mu čast, kajti prišla je Jagnjetova svatba in njegova žena se je pripravila. 066 REV 019 008 In zagotovljeno ji je bilo, da bi bila oblečena v tanko laneno platno, čisto in belo, “kajti tanko laneno platno je pravičnost svetih. 066 REV 019 009 In rekel mi je: „Piši: ‚Blagoslovljeni so tisti, ki so poklicani na Jagnjetovo poročno večerjo.‘“In rekel mi je: „To so resnični Božji izreki.“ 066 REV 019 010 In padel sem k njegovim stopalom, da ga obožujem. On pa mi je rekel: „Glej, ne stori tega; jaz sem tvoj soslužabnik in izmed tvojih bratov, ki imajo Jezusovo pričevanje; obožuj Boga, kajti pričevanje o Jezusu je duh preroštva.“ 066 REV 019 011 In videl sem odprto nebo in glej, bel konj in kdor je sedel na njem, je bil imenovan Zvesti in Resnični in on v pravičnosti sodi ter se vojskuje. 066 REV 019 012 Njegove oči so bile kakor plamen ognja in na njegovi glavi je bilo mnogo kron in imel je napisano ime, ki ga ni poznal noben človek, razen njega samega. 066 REV 019 013 In oblečen je bil v suknjo, pomočeno v kri in njegovo ime se imenuje Božja Beseda. 066 REV 019 014 In vojske teh, ki so bile na nebu, so mu sledile na belih konjih, oblečene v tanko, belo in čisto laneno platno. 066 REV 019 015 In iz njegovih ust izhaja oster meč, da naj bi z njim udaril narode in vladal jim bo z železno palico in tlači vinsko stiskalnico okrutnosti in besa Vsemogočnega Boga. 066 REV 019 016 In na svoji suknji in na svojem stegnu ima napisano ime: KRALJ KRALJEV IN GOSPOD GOSPODOV. 066 REV 019 017 In videl sem angela stati na soncu in ta je z močnim glasom zaklical, rekoč vsej perjadi, ki leti po sredi neba: „Pridite in zberite se skupaj k večerji vélikega Boga, 066 REV 019 018 da boste lahko jedle meso kraljev in meso častnikov in meso mogočnežev in meso konj in od teh, ki sedijo na njih in meso vseh ljudi, tako svobodnih kakor zasužnjenih, tako malih kakor velikih.“ 066 REV 019 019 In videl sem zvernika in kralje zemlje ter njihove vojske zbrane skupaj, da se vojskujejo proti njemu, ki je sedel na konju in proti njegovi vojski. 066 REV 019 020 In zvernik je bil ujet in z njim lažni prerok, ki je delal čudeže pred njim, s katerimi je zavajal te, ki so sprejeli znamenje zvernika in te, ki so oboževali njegovo podobo. Oba sta bila živa vržena v ognjeno jezero, goreče z žveplom. 066 REV 019 021 Preostanek pa je bil umorjen z mečem tistega, ki je sedel na konju, katerega meč je prihajal iz njegovih ust in vsa perjad je bila nasičena z njihovim mesom. 066 REV 020 001 In videl sem angela priti dol z neba, ki je imel v svoji roki ključ od jame brez dna ter veliko verigo. 066 REV 020 002 In zgrabil je zmaja, to staro kačo, ki je hudič in Satan, ter ga zvezal za tisoč let 066 REV 020 003 in ga vrgel v jamo brez dna in ga zaprl ter zapečatil nad njim, da naj ne bi več zavajal narodov, dokler se ne bi dopolnilo tisoč let, potem pa mora biti malo časa odvezan. 066 REV 020 004 In videl sem prestole in sedeli so na njih in dana jim je bila sodba in videl sem duše teh, ki so bili obglavljeni zaradi pričevanja o Jezusu in zaradi Božje besede in ki niso oboževali zvernika, niti njegove podobe, niti niso sprejeli njegovega znamenja v svoja čela ali v svoje roke; in živeli in kraljevali so s Kristusom tisoč let. 066 REV 020 005 Toda preostanek mrtvih ni ponovno oživel, dokler ni bilo zaključenih tisoč let. To je prvo vstajenje. 066 REV 020 006 Blagoslovljen in svet je, kdor ima delež v prvem vstajenju; nad takšnimi druga smrt nima oblasti, temveč bodo Božji in Kristusovi duhovniki in z njim bodo kraljevali tisoč let. 066 REV 020 007 Ko pa mine tisoč let, bo Satan izpuščen iz svoje ječe 066 REV 020 008 in šel bo ven, da zavede narode, ki so na štirih četrtinah zemlje, Goga in Magóga, da jih zbere skupaj na bitko; katerih število je kot morskega peska. 066 REV 020 009 In odšli so na zemljino prostranstvo in obkolili tabor svetih ter ljubljeno mesto in prišel je ogenj dol z neba od Boga ter jih požrl. 066 REV 020 010 Hudič, ki jih je zavedel, pa je bil vržen v ognjeno in žvepleno jezero, kjer sta zvernik in lažni prerok in mučeni bodo dan in noč, na veke vekov. 066 REV 020 011 In videl sem velik bel prestol in njega, ki je sedel na njem, pred katerega obrazom sta pobegnila zemlja in nebo in ni bilo najti prostora zanju. 066 REV 020 012 In videl sem mrtve, male in velike, stati pred Bogom in knjige so bile odprte in še ena knjiga je bila odprta, ki je knjiga življenja in mrtvi so bili sojeni iz teh stvari, ki so bile napisane v knjigah, glede na njihova dela. 066 REV 020 013 In morje se je odreklo mrtvim, ki so bili v njem; in smrt in pekel sta izročila mrtve, ki so bili v njiju in bili so sojeni, vsak glede na svoja dela. 066 REV 020 014 In smrt in pekel sta bila vržena v ognjeno jezero. To je druga smrt. 066 REV 020 015 In kdorkoli ni bil najden zapisan v knjigi življenja, je bil vržen v ognjeno jezero. 066 REV 021 001 In videl sem novo nebo in novo zemljo, kajti prvo nebo in prva zemlja sta prešla in ni bilo več morja. 066 REV 021 002 In jaz, Janez, sem videl sveto mesto, novi Jeruzalem, prihajati dol od Boga, iz nebes, pripravljeno kakor je nevesta okrašena za svojega soproga. 066 REV 021 003 In zaslišal sem močan glas z neba, rekoč: „Glej, šotorsko svetišče Boga je z ljudmi in prebival bo z njimi in oni bodo njegovi ljudje in sam Bog bo z njimi in bo njihov Bog. 066 REV 021 004 In Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči; in ne bo več smrti, niti bridkosti, niti jokanja, niti ne bo več nobene bolečine, kajti prejšnje stvari so minile.“ 066 REV 021 005 In tisti, ki je sedel na prestolu, je rekel: „Poglej, vse stvari delam nove.“In rekel mi je: „Zapiši, kajti te besede so resnične in zveste.“ 066 REV 021 006 In rekel mi je: „Končano je. Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec. Temu, ki je žejen, bom zastonj dal iz studenca vode življenja. 066 REV 021 007 Kdor premaga, bo podedoval vse stvari; in jaz bom njegov Bog, on pa bo moj sin. 066 REV 021 008 Toda strahopetci, neverniki, gnusneži, morilci, vlačugarji, čarodeji, malikovalci in vsi lažnivci bodo imeli svoj delež v jezeru, ki gori z ognjem in žveplom, kar je druga smrt.“ 066 REV 021 009 In k meni je prišel eden izmed sedmih angelov, ki so imeli sedem stekleničk, polnih sedmih zadnjih nadlog in govoril z menoj, rekoč: „Pridi sèm, pokazal ti bom nevesto, Jagnjetovo ženo.“ 066 REV 021 010 In v duhu me je odvedel proč, k veliki in visoki gori, ter mi pokazal tisto veliko mesto, sveti Jeruzalem, ki se je od Boga spuščal z neba, 066 REV 021 011 ki je imel Božjo slavo in njegova svetloba je bila podobna najdragocenejšemu kamnu, celó podobna kamnu jaspisu, čistemu kakor kristal; 066 REV 021 012 in imelo je veliko in visoko obzidje in dvanajst velikih vrat in ob velikih vratih dvanajst angelov in na njih so bila napisana imena, ki so imena dvanajsterih rodov Izraelovih otrok: 066 REV 021 013 na vzhodu troje velikih vrat, na severu troje velikih vrat, na jugu troje velikih vrat, in na zahodu troje velikih vrat. 066 REV 021 014 In obzidje mesta je imelo dvanajst temeljev in na njih imena dvanajsterih Jagnjetovih apostolov. 066 REV 021 015 In tisti, ki je govoril z menoj, je imel zlat trst, da izmeri mesto in njegova velika vrata in njegovo obzidje. 066 REV 021 016 In mesto leži štirioglato in dolžina je tako velika kakor širina; in s trstom je izmeril mesto, dvanajst tisoč dolžin brazd. Njegova dolžina in širina in višina so enake. 066 REV 021 017 In izmeril je njegovo obzidje: sto štiriinštirideset komolcev, glede na človeško mero, to je, od angela. 066 REV 021 018 In obzidje je bilo zgrajeno iz jaspisa in mesto je bilo čisto zlato, podobno čistemu steklu. 066 REV 021 019 In temelji mestnega obzidja so bili okrašeni z vsemi vrstami dragocenih kamnov. Prvi temelj je bil jaspis, drugi safir, tretji halkedon, četrti smaragd, 066 REV 021 020 peti sardoniks, šesti sardij, sedmi hrizolit, osmi beril, deveti topaz, deseti hrizopraz, enajsti hijacint, dvanajsti ametist. 066 REV 021 021 In dvanajst velikih vrat je bilo dvanajst biserov; vsaka posamezna velika vrata so bila iz enega bisera in ulica mesta je bila čisto zlato, kakor bi bilo prosojno steklo. 066 REV 021 022 In v njem nisem videl templja, kajti njegov tempelj sta Gospod Bog Vsemogočni in Jagnje. 066 REV 021 023 In mesto ni potrebovalo sonca niti lune, da bi sijala nanj, kajti razsvetljevala ga je Božja slava in Jagnje je njegova svetloba. 066 REV 021 024 In narodi teh, ki so rešeni, bodo hodili v njegovi svetlobi in kralji zemlje vanj prinesejo svojo slavo in čast. 066 REV 021 025 In njegova velika vrata se podnevi sploh ne bodo zaprla, kajti tam ne bo noči. 066 REV 021 026 In vanj bodo prinesli slavo in čast narodov. 066 REV 021 027 In tja nikakor ne bo stopilo karkoli, kar omadežuje niti karkoli počne ogabno ali počne laž, temveč tisti, ki so zapisani v Jagnjetovi knjigi življenja. 066 REV 022 001 In pokazal mi je bistro reko vode življenja, čisto kakor kristal, ki je izvirala iz Božjega in Jagnjetovega prestola. 066 REV 022 002 In na sredi njegove ulice in na obeh straneh reke je bilo drevo življenja, ki je rodilo dvanajst vrst sadja in je vsak mesec obrodilo svoj sad, listi drevesa pa so bili za ozdravljanje narodov. 066 REV 022 003 In nič več ne bo prekletstva, temveč bo v njem Božji in Jagnjetov prestol in njegovi služabniki mu bodo služili 066 REV 022 004 in videli bodo njegov obraz in njegovo ime bo na njihovih čelih. 066 REV 022 005 In tam ne bo noči in ne potrebujejo nobene sveče niti sončne svetlobe, kajti Gospod Bog jim daje svetlobo in kraljevali bodo na veke vekov. 066 REV 022 006 In rekel mi je: „Ti izreki so zvesti in resnični.“In Gospod, Bog svetih prerokov, je poslal svojega angela, da pokaže svojim služabnikom stvari, ki morajo biti v kratkem storjene. 066 REV 022 007 „Glej, pridem hitro; blagoslovljen je kdor ohranja izreke preroštva iz te knjige.“ 066 REV 022 008 In jaz, Janez, sem videl te stvari in jih slišal. In ko sem jih slišal in videl, sem padel dol pred stopala angela, ki mi je pokazal te stvari, da bi ga oboževal. 066 REV 022 009 Potem mi je rekel: „Poglej, ne delaj tega, kajti jaz sem tvoj soslužabnik in izmed tvojih bratov prerokov in izmed teh, ki ohranjajo izreke te knjige; obožuj Boga.“ 066 REV 022 010 In rekel mi je: „Ne zapečati izrekov preroštva te knjige, kajti čas je blizu. 066 REV 022 011 Kdor je nepravičen, naj bo nepravičen še naprej; in kdor je umazan, naj bo umazan še naprej; in kdor je pravičen, naj bo še naprej pravičen; in kdor je svet, naj bo svet še naprej.“ 066 REV 022 012 „In glej, pridem hitro in moja nagrada je z menoj, da dam vsakemu človeku glede na to, kakšno bo njegovo delo. 066 REV 022 013 Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec, prvi in poslednji.“ 066 REV 022 014 Blagoslovljeni so tisti, ki izpolnjujejo njegove zapovedi, da bi lahko imeli pravico do drevesa življenja in bi lahko skozi velika vrata vstopili v mesto. 066 REV 022 015 Kajti zunaj so psi in čarodeji in vlačugarji in morilci in malikovalci in kdorkoli ima rad [laž] ter počne laž. 066 REV 022 016 „Jaz, Jezus, sem poslal svojega angela, da vam te stvari pričuje po cerkvah. Jaz sem korenina in rod Davidov in svetla ter jutranja zvezda.“ 066 REV 022 017 In Duh in nevesta pravita: „Pridi.“In naj tisti, ki sliši, reče: „Pridi.“In naj tisti, ki je žejen, pride. In kdorkoli hoče, naj zastonj vzame vodo življenja. 066 REV 022 018 Kajti jaz pričujem vsakemu človeku, ki sliši besede preroštva te knjige: „Če bo katerikoli človek tem besedam dodal, mu bo Bog dodal nadloge, ki so napisane v tej knjigi; 066 REV 022 019 in če bo katerikoli človek odvzel od besed knjige tega preroštva, bo Bog odvzel njegov delež iz knjige življenja in iz svetega mesta in od stvari, ki so napisane v tej knjigi.“ 066 REV 022 020 Tisti, ki pričuje te stvari, pravi: „Zagotovo pridem hitro.“Amen. Točno tako, pridi Gospod Jezus. 066 REV 022 021 Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo z vami vsemi. Amen.